ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA
LJUBLJANA, DECEMBER 2008 Vol. 16, št. 2: 145-150
ŠTOLN NA RATITOVCU, LOCUS TYPICUS VRSTE OROTRECHUS KOFLERIANUS DAFFNER, 2000 (COLEOPTERA: CARABIDAE:
TRECHINAE)
Bojan Kofler
Podlubnik 301, 4220 Škofja Loka e-mail: bojan.kofler@telemach.net
Izvleček - Avtor podaja opis in načrt starega, opuščenega rudniškega rova Stoln na Ratitovcu v bližini Železnikov (severozahodni del Slovenije). Po primerkih iz tega rova je H. Daffner leta 2000 opisal vrsto Orotrechus koflerianus. Prispevek podaja še rezultate dvanajstletnih raziskav prisotnosti te in drugih vrst podzemeljske favne hroščev v rudniku. Ulovljenih je bilo 7 vrst.
Ključne besede: rudniški rov, favna, Coleoptera, Cholevidae, Curculionidae, Carabidae, Trechinae, Slovenija
Abstract- THE OLD SHAFT ŠTOLN NA RATITOVCU, LOCUS TYPICUS OF OROTRECHUS KOFLERIANUS DAFFNER, 2000 (COLEOPTERA: CARABIDAE: TRECHINAE)
The old shaft Stoln na Ratitovcu near the town Železniki (north-western part of Slovenia) is described and depicted. Orotrechus koflerianus, a species from this shaft, was described by H. Daffner in 2000. The results of twelve years of research of this and also other hypogean beetles presence in the shaft are presented. Seven species in all were found.
Key words: shaft, fauna, Coleoptera, Cholevidae, Curculonidae, Carabidae, Trechinae, Slovenija
Uvod
Bližnja in daljna okolica Železnikov, torej tudi Ratitovec, Dražgoška gora in Jelovica, so bili več stoletij deležni intenzivnega rudarjenja. Pri iskanju bobovca in manganove rude so rudarji pogosto sledili naravnim jamam, breznom in razpokam v
kamnini. Minilo je že več kot sto let, odkar je ugasnil zadnji plavž. Skoraj nerazumljivo je, da so bile številne jame, brezna in rudniški rovi na Ratitovcu speleološko in biološko skoraj docela neraziskani vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Ko sem leta 1993 pričel raziskovati v Stolnu na Ratitovcu, je bilo vedenje o podzemeljski favni hroščev Ratitovca zelo skromno. Nisem si mislil, da bom v te neugledne rove zahajal dolgih dvanajst let. Presenetljive najdbe so bile povod za moje številne obiske Ratitovca. Ves vloženi trud je bil bogato poplačan.
Lega in opis rudniškega rova
Ta, okrog 200 let star in že davno opuščen rudniški rov (Slika 1), se nahaja na severni strani Ratitovca, blizu vršnega grebena gore.
Vhod je 2 m široka in 1 m visoka ovalna odprtina. Od vhoda se rov položno spušča v dolžini 5 m do 1 m visoke skalne stopnje. Tla so pokrita s prstjo, ki jo občasno prekinjata skalni drobir in posamezne večje skale.
0	1	10m
	1-1	-	I
Sl. 1: Tloris Stolna na Ratitovcu (Kofler, 2008)
Pod skalno stopnjo se v smeri višje ležečega vhoda strmo spušča 2,6 m dolg, do1 m širok in 0,5 do 1 m visok stranski rov ovalne oblike, ki je delno zasut z nalomlje-nim kamenjem.
Od skalne stopnje naprej rov tvori dvoranico, ki meri v dolžino 7 m, širino 1,2 m in v višino 1,5 do 2 m. Tla so v začetnem delu pokrita z večjo količino odlomljene-ga kamenja, v ostalem delu pa z vlažno ilovico. S stropa občasno kaplja voda. Na koncu dvoranice se na levo odcepita stranska rova. Prvi, večji rov, se začenja z 1 m visoko škarpo. Za njo so odlagali jalovino, tako da se tu tla rova strmo dvigajo v dolžini 3,5 m in končajo v živi skali. Krajši rov je dolg 1 m, tla so pokrita z ilovico. Dvoranica se konča z 1 m visoko stopnjo. Za stopnjo se na levi strani takoj odpira 2 m dolg stranski rov, sicer pa glavni rov zavije v desno in se strmo spušča v dolžini 4,2 m. Na začetku je visok 1,5 m, na koncu pe le 0,7 m in širok 1,2 m. V desni steni je s kamenjem zatrpan rov. Tla so pokrita z mastno, lepljivo ilovico.
Ko se tla rova zravnajo, ta ponovno zavije v desno, se nadaljuje še v dolžini 5,5 m in konča v živi skali. Zadnji del rova je širok 0,7 m in prav toliko visok, po tleh pa pokrit z odlomljenimi kamni in zelo vlažen. Skupna dolžina rovov znaša 31 m.
Biološke raziskave
Za nabiranje hroščev sem uporabil metodo talnih pasti z usmrajenim mesom in konzervirno tekočino. Pasti sem nastavil tako, da sem pokril celotno dolžino rovov. Ulovljene osebke sem pobiral v časovnih presledkih, kot je razvidno iz spodaj podanih rezultatov bioloških raziskav.
Poleg za znanost nove, izredno redke vrste visoko specializiranega jamskega hrošča vrste Orotrechus koflerianus, sem našel tudi primerke takrat še neopisane podvrste Ravasinijevega brezokca (Anophthalmus ravasinii soriscensis) in primerke takrat še neopisane podvrste besnicenškega brezokca (Anophthalmus besnicensis frater). Tudi tod ulovljeni primerki Millerjevega jajčarja (Aphaobius milleri) se po zunanjem videzu razlikujejo od opisanih podvrst. Očitno pripadajo novi podvrsti, ki še čaka na opis. Bolj ali manj so bile pričakovane najdbe pripadnikov vrst Antisphodrus schreibersi, Oryotus micklitzi in Troglorhynchus anophthalmus.
Najdbe v letih od 1993 do 2006 so torej potrdile prisotnost pestre podzemeljske favne hroščev. Navajam podatke o ulovu posameznih vrst:
1)	Orotrechus koflerianus Daffner, 2000 (Slika 2)
Ulov: 4. - 7. 1995: 1 osebek; 4. - 7. 1999: 1 osebek; 24. 7. 2004. - 21. 5. 2005: 1 osebek, vse B. Kofler leg.
2)	Anophthalmus ravasinii soriscensis Daffner, 1996
Ulov: 13. 2. - 22. 5. 1993: 1 osebek; 22. 5. - 30. 7. 1993: 1 osebek; 30. 7. - 10. 10. 1993: 1 osebek; 10. 10. 1993 - 28. 5. 1994: 1 osebek; 10. 9. 1994 - 28. 5. 1995: 4 osebki; 28. 5. - 30. 6. 1995: 1 osebek; 18. 5. - 6. 9. 1996: 5 osebkov; 6. 9. - 26. 10. 1996: 5 osebkov; 26. 10. 1996 - 18. 5. 1997: 5 osebkov; 18. 5. - 11. 7. 1997: 2 oseb-
Sl. 2: Orotrechus koflerianus (naravna velikost: 4,1 - 4,2mm). Foto: Bojan Kofler
ka; 11. 7. - 28. 9. 1997: 2 osebka; 28. 9. 1997 - 16. 5. 1998: 5 osebkov; 16. 5. - 18. 9. 1998: 5 osebkov; 18. 9. 1998 - 12. 6. 1999: 2 osebka; 12. 6. - 22. 8. 1999: 5 osebkov; 22. 8. 1999 - 27. 5. 2000: 5 osebkov; 27. 5. - 11. 8. 2000: 5 osebkov; 26. 5. -15. 9. 2001: 1 osebek; 24. 7. 2004 - 21. 5. 2005: 5 osebkov; 21. 5. - 25. 8. 2005: 5 osebkov; 25. 8. 2005 - 9. 7. 2006: 2 osebka, vse B. Kofler leg.
3) Anophthalmus besnicensis frater Daffner, 1998
Ulov: 10. 10. 1993 - 28. 5. 1994: 2 osebka; 18. 5. - 6. 9. 1996: 2 osebka; 26. 10. 1996 - 18. 5. 1997: 3 osebki; 11. 7. - 28. 9. 1997: 2 osebka; 28. 9. 1997 - 16. 5. 1998: 2 osebka; 16. 5. - 18. 9. 1998: 4 osebki; 18. 9. 1998 - 12. 6. 1999: 1 osebek; 12. 6. - 22. 8. 1999: 3 osebki; 22. 8. 1999 - 29. 5. 2000: 1 osebek; 27. 5. - 11. 8. 2000: 5 osebkov; 24. 7. 2004 - 21. 5. 2005: 1 osebek; 21. 5. - 25. 8. 2005: 2 osebka; 25. 8. 2005 - 9. 7. 2006: 3 osebki, vse B. Kofler leg.
4) Antisphodrus schreibersi Kuester, 1846
Ulov: 23. 7. - 10. 9. 1994: 3 osebki; 10. 9. 1994. - 28. 5. 1995: 4 osebki; 8. 10. 1995 -18. 5. 1996: 2 osebka; 16. 5. - 18. 9. 1998: 1 osebek; 27. 5. - 11. 8. 2000: 1 osebek; 24. 7. 2004 - 21. 5. 2005: 2 osebka; 21. 5. - 25. 8. 2005: 4 osebki, vse B. Kofler leg.
5)	Aphaobius milleri Schmidt, 1855
Ulov: 13. 2. - 22. 5. 1993: 2 osebka; 30. 7. - 10. 10. 1993: 1 osebek; 28. 5. - 23. 7. 1994: 4 osebki; 18. 5. - 6. 9. 1996: 5 osebkov; 26. 10. 1996 - 18. 5. 1997: 2 osebka; 18. 5. - 11. 7. 1997: 1 osebek; 11. 7. - 28. 9. 1997: 4 osebki; 28. 9. 1997 - 16. 5. 1998: 1 osebek; 16. 5. - 18. 9. 1998: 3 osebki; 18. 9. 1998 - 12. 6. 1999: 4 osebki; 12. 6. - 22. 8. 1999: 4 osebki; 27. 5. - 11. 8. 2000: 5 osebkov; 26. 5. - 15. 9. 2001: 5 osebkov; 24. 7. 2004 - 21. 5. 2005: 5 osebkov; 21. 5. - 25. 8. 2005: 5 osebkov; 25. 8. 2005 - 9. 7. 2006: 2 osebka, vse B. Kofler leg.
6)	Oryotus micklitzi Reitter, 1885
Ulov: 13. 2. - 22. 5. 1993: 1 osebek; 22. 5. - 30. 7. 1993: 2 osebka; 30. 7. - 10. 10. 1993: 1 osebek; 10. 10. 1993 - 28. 5. 1994: 2 osebka; 23. 7. - 10. 9. 1994: 1 osebek; 10. 9. 1994 - 28. 5. 1995: 1 osebek; 28. 5. - 30. 6. 1995: 1 osebek; 27. 8. - 8. 10. 1995: 2 osebka; 18. 5. - 6. 9. 1996: 3 osebki; 6. 9. - 26. 10. 1996: 2 osebka; 26. 10. 1996 - 18. 5. 1997: 2 osebka; 18. 5. - 11. 7. 1997: 3 osebki; 11. 7. - 28. 9. 1997: 4 osebki; 28. 9. 1997 - 16. 5. 1998: 3 osebki; 16. 5. - 18. 9. 1998: 1 osebek; 18. 9. 1998
-	12. 6. 1999: 1 osebek; 22. 8. 1999 - 27. 5. 2000: 1 osebek; 27. 5. - 11. 8. 2000: 1 osebek; 24. 7. 2004. - 21. 5. 2005: 1 osebek, vse B. Kofler leg.
7)	Troglorhynchus anophthalmus Schmidt, 1854
Ulov: 18. 9. 1998 - 12. 6. 1999: 1 osebek, B. Kofler leg.
Sklep
Stari, opuščeni rudniški rov Stoln na Ratitovcu ima zanimivo podzemeljsko favno hroščev. Biološke raziskave v letih od 1993 do 2006 so potrdile prisotnost naslednjih vrst:
-	Orotrechus koflerianus,
-	Anophthalmus ravasinii soriscensis,
-	Anophthalmus besnicensis frater,
-	Antisphodrus schreibersi,
-	Aphaobius milleri,
-	Oryotus micklitzi,
-	Troglorhynchus anophthalmus.
Stoln na Ratitovcu je locus typicus vrste Orotrechus koflerianus. Primerki vrste Aphaobius milleri pa po vsej verjetnosti pripadajo novi podvrsti.
Summary
The old shaft Stoln na Ratitovcu contains an interesting hypogean beetle fauna. Investigations done from 1993 to 2006 established the presence of the following species:
-	Orotrechus koflerianus,
-	Anophthalmus ravasinii soriscensis,
-	Anophthalmus besnicensis frater,
-	Antisphodrus schreibersi,
-	Aphaobius milleri,
-	Oryotus micklitzi,
-	Troglorhynchus anophthalmus.
The old shaft Stoln na Ratitovcu is the locus typicus of Orotrechus koflerianus.
The specimens of Aphaobius milleri probably belong to a new subspecies.
Zahvala
Za pomoč pri dolgoletnih bioloških raziskavah v Stolnu na Ratitovcu se zahvaljujem moji ženi Miri.
Literatura
Daffner H., 2000: Orotrechus koflerianus sp.n. aus Slowenien (Coleoptera: Carabidae: Trechinae). Acta entomologica slovenica 8 (2): 95 - 100. Ljubljana.
Daffner H., 1996: Revision der Anophthalmus - Arten und -Rassen mit lang und dicht behaarter Koerperoberseite. Mitteilungen der Entomologischen Gesellschaft 86: 33 - 78. Muenchen.
Daffner H., 1998: Die Arten und Rassen der Anophthalmus schmidti und -Mariae Gruppe (Coleoptera: Carabidae: Trechinae). Acta entomologica slovenica 6 (2): 99 - 128. Ljubljana
Kofler B., 2005: Jame na Ratitovcu in njihova podzemeljska favna hrosčev. Zbornik Selške doline - Železne niti 2: 185 - 200. Železniki.
Perreau M., 2003: Contribution a la connaissance des Bathysciina de la »serie d'Aphaobius« (sensu Jeannel, 1923). Ann. Soc. entomol. Fr. (n.s.), 39 (3): 211 - 224. Paris.
Prejeto / Received: 6. 5. 2008