268 Naši dopisi. Iz Zagreba 8. avg. — O vroči borbi voliloi in o izidu volitev naših za zemaljski sabor ne bodem Vam pisal, a tudi o toplih simpatijah za ustanak Ercegov-ski ne, vsaj o vsem tem prinesć Vam naši časopisi poročil obilo. Namen mojega pisma je drug. 8. dan septembra bode 25 let, kar je prevzviseni biskup Strosmajer vladika Slavonije. Koliko je v tem če-trtstoletji preblagi biskup storil na blagor in čast vsemu jugoslavenstvu, to z zlatimi pismenkami zapisano stoji v listinah zgodovine naroda našega. Kar je storil on, ni storil nikdo drug; po pravici mu gre tedaj ime mecena jugosiavenskega,^po pravici naslov prvega sina kraljevine trojedne. Cisto naravno je tedaj, da se tukaj v stolnici prevzvišenega vladike delajo velike priprave za svečano obhajanje 251etnice njegovega bi-škupovanja. Al tudi Vi Slovenci, ki ste mnogokrat priliko imeli dejansko prepričati se, s kako gorko ljubeznijo objame — slavni biskup tudi Vas, boste gotovo tudi 8. septembra stopili v kolo jugoslavensko, kazati mu spoštovanje in zahvalnost iskreno. Samo „meminisse juvat" — sem si mislil, zato „Novicam" pošiljam ovi listek. *) Iz Ljubljane. — V zadnjem našem listu o zadevah Ercegovskega ustanka omenjena in vsem tukajšnjim Časnikom uradno naznanjena prepoved glasi se tako-le: „Neki tukajšnji časnik je prinesel oklic, v katerem prebivalstvo Kranjsko pozivlje doneske za podporo ustaje v Hercegovini dajati. Ker se za to javno nabiro dovoljenje ni podelilo, in ker je ta nabira sploh nedopust-Ijiva, tak se taista vsled ukaza c. k. dež. predsedništva za Kranjsko od 3. t. m. št. 1824/Pr. s tem prepoveduje, m se imajo prestopniki postavnega kazenskega postopanja nadjati.4' Ker nam ni znano, da bi se bilo kje nabiralo za orožje in municijo ustajnikov, ampak le za podporo siromaških družin, ki so iz Ercego-vine pribežalena zemljoAvstrijsko-ogerske monarhije, nas je ta prepoved tem bolj osupnila, ker človečanstvo v obče nikjer ne zabranuje milosti do siromakov, in je celo kristjanska dolžnost, da človek svojemu bližnjemu v nadlogah na pomoč pride, Slovani pod Turškim jarmom pa so nam najbližnji po krvi in veri. In še posebno mi Kranjci smo v preteklih stoletjih mnogokrat (priča temu so mnoge naše narodne pesmi) skušali divjost Turško tako, da ni čuda, ako se, kakor pri Hrvatih in Dalmatincih, tudi pri Slovencih zdaj, ko *) Hvala, srčna zahvala. Vred. se skušajo nesrečni trpini rešiti ne dalje strpli;v jarma, sočutje razodeva ne le z besedami milova^ temuč z djansko pomočjo. Temveč pa smo se zav .' nad omenjeno prepovedjo c. kr. deželnega predsedst ' ker nam zopet kaže dvojno mero vladnih ukaz^' vladi na Hrvaškem in v Dalmaciji dopuščate r\^: milodarov za sirote Ercegovce, — vlada Kranjska^ prepoveduje; vlada Stajarska je ne prepoveduje (v ^ „Slov. Gosp." v svojem listu od 5. dne t. m. ničesa ve o taki prepovedi), — vlada Kranjska jo pa ^ poveduje. Da milodari siromaškim begunom ne bod Ercegovini in Bosni pomagali otresti jarm Turški pač ves svet ve, in toliko bolj mora zarad tega srce bo leti človeka, kogar ne navdaja neusmiljenost 81oya nom in kristijanom sovražnih časnikov, kateri v eni in iJ rog trobijo s Turkom, ki Slovane kristijane pod svojih jarmom „rajo", to je, živino (psa) imenuje in žnji^; prav tako neusmiljeno počenja kakor z živino. In teh nesrečnih naših bratov je pod Turškim živinskim gospodstvom še 10 milijonov, ki koprnijo po dnevu, ti jih reši nestrpljivih nadlog! Naj bi si vendar diploma-cija Evropejska zapomnila to, da gospodarstvo Osmanov v Evropi mora konec vzeti, ker stoji na nemoralični podlagi, na podlagi, ki ne pozna svobode, pravice in omike, — da pa samo po sebi ne bo se razrušilo v razvaline, ampak da mora s silo se razrušiti, kajti krvoločni Turčin ne bode se prostovoljno vlegel v grob. Zatirana , raja" je v obupu zgrabila zdaj za puško in handžar, čepa jej ne doide pomoč od zunaj , bode jo konečno zopet zatrla Turška sila, — al zdaj, za sveto-reč prelita kri bo plodno seme za isto rešitev Ercego-vine in Bosne, ki ste jo tudi le s silo dosegle Srbija in Crnogora. Kratkovidna je politika Ruska, ki misli nesrečnim deželam pomagati z reformami; Turk in pa reforme so si noč in dan! Angleži in Francozi tudi se ne bodo ganili za rešitev Bosne in Ercegovine , kajti J oni imajo preveč milijonov v Turškem posojilu zastavljenih. Avstrija, žalibog, pa je zgubila merodajni vpliv , ker politika njena je preveč vezana na Bismar-kovo, katera ne dopušča, da bi se Avstrija okrepčala s slovanskim elementom. Le Srbija in Crnogora morete pomagati zdatno, in ko bi ti vladi izpolnili vročo željo naroda svojega, v tem hipu bila bi ura rešitve nesrečnim njihovim bratom! Sam Bog tedaj ve, kaj prinese prihodnji čas. — (Prof. Haberlandi) , od roinisterstva kmetijstva poslan, da zarad naprave kmetijske šoie na Dolenskem ogleda posestvi Grm in Rako, se je včeraj vrnil v Ljubljano tega mnenja, da Grmu gre prednost pred Rako. — Ravnokar slišimo novico, dapl. Fladung pride za okrajnega glavarja v Ljubljano, Dolhof v Kočevje,. vitez Vesteneck pa v Litijo. — Kakor smo prerokovali, orav tako se je zgodilo. — Imenovana sta g. Miha Pečar, bivši profesor gimnazije v Vinkovcah, za profesorja na realni gimnaziji v Novomestu, — in gosp. Jože Stritar za profesorja v Hernalsu pri Dunaji. — (Na novo napravljeni mestni dekliški Šoli) je p° včerajšnjem sklepu mestnega odbora za 1. učiteljico in voditeljico imenovana Marija Krasna, za 2. učiteljico Julija Moos, za podučiteljici pa Ernestina Kern ifl Friderika Konšek. — (Goveje kuge na HrvaŠkem) še zmirom ni konca ne kraja. Po uradnih sporočilih od 31. dne julija jo imajo še v občini Marci Križevske županije, v hrvaško-slavonski vojaški granici v selih: Bodovalezi, Novi Gradiški, Vrlovi in Orubiki Novogradiškanskega okoliše*. Naj bi jo že imeli doli, ker so si sami krivi, da nimajo naše Avstrijske postave, ki kugo kmalu zaduši. I gedni deželi Kranjska in Štajarska nedolžno | A1/0trpite zavoljo zaprtij e in kordona vojaškega, •t* velika nadloga tistim našim okrajem, ki so me-I ^v9flrvatije in Slavonije, in državnemu zakladu ve-1 j?®1 9troske prizadevata, ki po postavi ima plačevati te vke. etr°s__" (pravdo pred porotniki) ima danes ,,Tagblatt", P° S0SP* &reču za^ad razžaljenja časti. Pravdi [ (°z6L0tovi obsodbi zarad obrekovanja ranjcega gosp. H1 Goste se je odtegnil „Tagblatt" s tem, da se je po-rV| 8 tožniki in preklical vse one laži, ki jih je za »vio) dr. Costo metal. — Zastopal bo pri obravnavah k^p. Kreča gosp. dr. Moše. Pravda „Slovenčeva", °tira bi imela jutri biti, je preložena. 269 — V pondeljek popoldne smo spremili na pokopališče truplo gosp. Janeza Stefe-ta, trgovca ukajsnjega. Sprevod je bil nenavadno velik in lep ter je pričal, kako spoštovan je bil ranjki, narodnjak z dušo in telesom. Se le 38 let star se je s 8vojo marljivo soprugo od zora do mraka trudil o trgovstvu svojem, s tem pa tudi, ker je bil bolehen že prejšnja leta, si prezgoden grob kopal. Bizo-viška čitalnica, kateri je bil predsednik, je prišla s svojo lično zastavo, zadnjo čast skazat svojemu za narodno stvar gorečemu načelniku; zastavo so spremljale s krasnimi venci trije možje Bizoviški (čitalnice odborniki) in isto tako z venci tri Bizovičanke; pri trugi je svetilo 6 Bizovičanov, katerih sploh, moških in žensk, je velika množica prihitela v Ljubljano, spremit pogreb spoštovanega možd. Al tudi narodni mestjani Ljubljanski so se v velikem številu vdeležiii sprevoda, ki so ga vodili stolni dekan g. Zupan; pevci narodne čitalnice Ljubljanske pa so mu žalostinko zapeli pred hišo in na grobu. Naj je vrlemu narodnjaku zemljica lahka! — (Hrvatov) ne bo na Bled. Odložili so za sedaj izlet nekaj zavoljo boja v Ercegovini, nekaj pa menda tudi zato, ker je Kranjska vlada naznanila Zagrebškemu županu, da „Sokolovci" Hrvaški ne bi smeli priti v društveni obleki. Gosp. vitez Widmann dobro ve, kaj je nevarno za državo in deželo našo , ter da nič javnemu miru in blagostanju tako zel6 ne škoduje ko ru-deče srajce pa sokolova peresa na klobukih. — (Ercegovincem pomagat) se je peljalo preteklo nedeljo več Srbov, krepkih možakov in dobro oboroženih, memo Ljubljane. Na kolodvoru jih je Čakalo več Ljubljančanov in — c. k. in mestnih policajev.- — (Poziv.) Glasbena matica je dobila od innozih skladateljev cerkvene napeve, katere bi radi na svitlo dali, kar je mogoče mnogo, da bi zopet nekoliko pripomogli k povzdigi slovenskega cerkvenega petja. Potrebno je res, da se našim organistom in pevcem dobri napevi preskrbe, ter se s Časom odpravijo nespodobne Melodije, ki se še gostokrat po deželi slišijo in Božji službi nikakor ne pristujejo. Prosimo toraj častite gospode duhovnike in organiste, kakor tudi druge prija- eije cerkvenega petja, da kmalu pristopijo našemu dru-tvu, da izvemo, koliko iztisov bo treba preskrbeti. Vredništva slovenskih Časnikov se naprosijo, da >lagovolijo ta poziv priobčiti, da se oglasi obilo število udov iz vseh slovenskih pokrajin. Odbor „glasbene Matice/' — („Beseda") na korist g. Stocklna se je v so-,to pri ugodnem vremenu gladko vršila. Moški zbori se odlikovali z natančnostjo in jasnimi glasovi, na-°dni orkester, pri katerem je tudi g. Mu l le r, vrednik „Laib. Zeitg." hvalevredno godel, je pokazal lep napredek. Sploh je vsa ,,beseda" pričala o marljivosti g. Stocklna, in občinstvo, katerega bi bili radi videli več, je bilo po vsem zadovoljno , k čemur ste tudi Tankova klet in kuhinja izdatno pripomogli. — (Pobirki iz časnikov.) Dunajski „Extrablatt", v Ljubljani in tudi po drugem svetu malo znani list Dunajskih fijakarjev in branjevk, ki pri nas le nemčur-skim kazincem dopada, je prinesel iz Ljubljane mu poslano psovko na Kranjce in one prostovoljce, ki so, kakor je „Tagblatt" si izmislil, šli Ercegovincem na pomoč. Da bralci naši malo spoznajo omiko in okus naših nemčurjev in njim všečnih Dunajskih listov, naj sledi tu par vrst iz onega ,,epo3aa v nemškem jeziku. „Funfundfiinfzig und noch Einer — Lauter edle, tapfre Krainer, Nicht Gottscheewer, die hausiren Und auf ,,was und nix'* riskiren, Nein, Slovenen reinsten Blutes, Deutschenfresser kiihnsten Muthes. — Funfundfiinfzig und noch Einer, Also sechsundfiinfzig Krainer, Zieh'n aus Laibach durch „die Lina" Fort bis zur Herzegowina. — Armer Sultan, arme Tiirken ! Mogt Ihr jetzt auch Wunder wirken, Ist dies Ailes doch vergebens ; Wehrt Euch lieber Eures Lebens, Den Vier weniger als Sechzig Nahen schon und seht, so racht sich, Was gethan einst Eure Vater Ihren Vatern, wenn auch spater. — Und sie schreiten hin so feste, Haben sich versorgt auf s Beste: Gurkenkrebse, vaterlandisch, Brot aus Kukurutz, echt wendisch, Krainerwiirste, vielbekannt — Bilden ihren Proviant; Ausserdem tragt jeder Ritter ,,Kronawetteru wohl zwei Liter Und als Schwert, worauf sie eitel, Schwingen sie den Taschenfeitel, Funfundfiinfzig und noch eins, Selbsterzeugt von Sohnen Krains. In den Krieg zieh'n die Slovenen, Vater Bleiweis weint schon Thranen, Handschubmacher Horak sachte Jedem ein Paar Handschuh brachte, Und Herr Murnik spricht nach Beiden, Und erleichtert so das Scheiden. Jedem reicht noch einen Ukas, Einen Pass Herr Svetec Lukas. Funfundfiinfzig und noch Einer Ziehen in den Kampf die Krainer, Segen gibt die Klerisei, Costa! ist ihr Feldgeschrei, Ihr Panier der ,,Kronawetter." — Nun viel Gluck und schones Wetter." No, ali ni to res „žmahten" ričet ali marveč najfinejši pell-melie za one Nemce, kateri se imajo le hrabrosti Slovanov zahvaliti, da jih ni Turško žrelo že pred dve sto leti požrlo, in to so posebno Dunajčani? Klobuk raz glave pred tako hvaležnostjo in omiko! V istem času, ko je c. k. deželna vlada Kranjska prepovedala vsakako nabiranje denarja za podporo nesrečnih Ercegovincev in celo Hrvaških „Sokoleev" ne pustila v društveni obleki med brate Slovence, je dovoljeno našim nemčurjem v oblekah nemških strelcev delati propagando za veliko Nemčijo in v Stuttgartu napijati edinosti nemški, ki ne pomenja nič druzega, ko propad Avstrije, ker brez tega ona ni mogoča. Al ne samo to, marveč celo tukajšnji uradni list pripoveduje z zado-voljnostjo, kako so bili Ljubljanski strelci po bratih (??) Nemcih sprejeti, kako so v odgovoru povdarjali skupnost Nemčije, h kateri tudi dežela Kranjska spada. In med temi Ljubljanskimi strelci so cel6 c. kr. uradniki! Naša misel je ta, da c. k. uradniki so za kaj druzega na svetu, ko da delajo propagango za Nemčijo in se vdeležujejo demonstracij Avstriji pogubo pripravljajočih. 270