NOVI TEDNIK Nekaj tednov je na levi strani Savinje v Kokarjih pri Mozirju hno. Vrsta platnenih streh opozarja, da pod smrekovimi gozdovi polji prebivajo ljudje, kateri so svoj prosti čas posvetili naravi bor je last II. grupe odredov iz Celja, v njem pa so prav letos, ko I organizirali Tabor prijateljstva tudi taborniki iz Splita, Vinkovcev Novega Beograda. Gusti Honigman {na sliki) je duša tabora. On !za vse, preskrbi vse. dela tudi skoraj za vse. Tabornik je že vrste t in konjiček mu je udejstvovanje pri »skavtih«. Življenje sred^ pzdov in rek pa pod šotori, to je nekaj čudovitega. In resnične iiJel Foto: T. VRABf, RES NA ROBU PROPADA? Kaj prinaša Celju gradnja obrata za proizvodnjo titanovega dioksida v cinkarni? Ali res samo prah in pepel in onesnažen zrak? Še preden so besedo izrekli tisti, ki so se za stvar ogreli in jo sprejeli, so ljudje razširili »novico«, da je Celje, mesto belo in veselo, z gradnjo obrata za proizvodnjo titanovega di- oksida pri cinkarni, na robu propada. Še več, nekateri, ki že danes težko prenašajo onesna- žen zrak, so celo rekli: kupite naša posestva in premoženje ter dovolite, da se izselimo in poiščemo drug košček zemlje za življenje. Alarm je bil tu; alarm brez potrebe. Dejstvo je, da se z gradnjo tega obrata stanje ne bo po- slabšalo! Toda, navzlic temu je treba napraviti vse, da celjski zrak ne bo onesnažen tako kot je! številka 30 — Leto XXIII — Cena 60 par Gradnja ohrata za proiz- vodnje* tiian«»veKa dioksida v okviru celjske eiiikariie ni več samo želja na papirju, mar- več dejstvo. Kolektiv celjske cinkarne bo dobil nov ob- rat, nekateri mu pravijo kar nova tovarna, in prav ta ugo- tovitev vxbu,ia med nekateri- mi ljudmi različne govorice. Največkrat se slišijo tiste, da bo Cielje zarad/ proizvodn,je titanovega dioksida povsem uničeno, da bosta prah in dim tako poslabšala stanje, da bo življenje, vsaj v ožjem proiz- vodnem okolišu, povsem ne- mogoče. Skratka, če bi poslu- šali in upo«7tevaIi samo te be- sede, bi lahko rekli, da je Ce- lje na robu propada in da bo izgubilo -še tisti kanček turi- stičnega ugleda, ki ga imu. Toda, ali je to res? Ali se je kolektiv cinkarne v resnici odločil ra gradnjo obrata, ki naj prinese mestu več škode kot koristi? (Dalje na 6. strani) jgrna doba je ^ tudi po tem, L^ovi»a več ne ^ koraka s po- pjo, razen v lil, ko blago jjpno ponuja, ^pci nimajo de- |j. Tako tudi gj5to navadnem M. Oglje rabi ki gre na ne- ,^,kl piknik. Pik- Ijfjj se množijo i aritmetičnem parediu, trgovci , reagiralo na K^etrični način, ijti vedno znova 0]ka pakirane- L. 30. julija mu FRANCEK FRAKEU •^US PIPI, JAZ MISLIM. DA BO BOLJŠE CE GREVA DOMOV TRČENJE v RIMSKIH strojevodja ignac pačnik in vlakovodja franc pečnik izgubila življenje Zaradi hude železniSke nesreče blizu postaje v Rim- skih Toplicah je reden pro- met na progi Zidani most — Celje v nedeljo, 27. juli- ja za nekaj ur zastal. Hujša kot ta ugotovitev je dejstvo, da sta vari trčenju tovornih vlakov izgubila živl,jenje strojevodja Ignac Pačnik in vlakovodja Franc Pečnik. Poleg tega so bili uničeni trije vagoni in parna loko- motiva- Do nesreče je prišlo ob 3.35 uri zjutraj. Ob tej uri je na tretjem tiru želeaniške postaje v Rimskih Toplicah stal tovorni vlak št. 547, ki je pripeljal iz Celja. Za njim pa je privozU tovorni vlak št. 599, ki bi mioral zapeljati na četrti tir. To- da... na uvozni ločnici med tretjim in četrtim tirom je bUo še nekaj vagonov vla- ka št. 547- Tako je lokomo- tiva vlaka, ki je drugi pri- peljal iz Cel.ia, zadela za- dnji vagon stoječe kompozi- cije. Trčenje je bilo tako močno, da sta se loko- motiva in službeni voz vlaka št. 599 prevrnila. Pri nesreči sta izgubila živl,feflje strojevodja Ignac Pačnik, star 28 let, doma iz Podtur- jaka in vlakovodja Fraaic Pečnik iz Ogeč pri Rimskih Toplicah. Medtem ko je kurjač Anton Jakopič ostal nepoškodovan, je zavlrač Martin Močivnlk dobU ne- kaj laorjih poškodb. VREME OD 31. JULIJA DO 10. AVGUSTA Nekako od 30. julija do 3. avgusta in okrog 10. avgusta pogostne padavine z nevihtami in ohladitev. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. nesrečen pa- dec kolesarja Na cesti III. reda Go- milsko — Braslovče t bližini naselja Kamenče se je pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Kolesar FRANC ŠOLINC, 80, iz Glinja se je peljal proti domu. Na slabi, gramozirani cesti je ko- lesarju adrsnila leva noga s pešiala in prišla med žbice. Izgubil je oblast nad krmilom in padel. Padec pa je bil tako ne- srečen, da je takoj podle- gel. podlegel poškodbam v ljubljanski bolnišnici je zaradi težkih iKškodta, ki jiii je dobil v promet- ni nesreči 25. junija v Celju na križišču Kersni- kove in Oblakove ulice podlegel BEČIR MEMIC, M, vz Celja. skočil pred motorno kolo Od Šoštanja proti Rav- nam je šel PlorijanMeh. Nasproti je pripeljal z motorjem Anton I*o2jnič. Nekoliko pred srečanjem je pešec skočil pred mo- tor, tako da sta oba pa- dla in dobila pošikodbe po telesu. Pešec je bil prepeljan v bolnišnico. dvakrat se je prekucnil RASTISLAV TODORO- VI<5, 41, iz Velenja je vozil z osebnim avtomo- bilom proti Velenju, ko je pričelo vozilo zanaša- ti v desno. Močno je za- vil v levo, da ga je za- neslo preko ceste na travnik. Vozilo je s pred- njim delom zadelo v zeanljo in se dvakrat pre- vrnilo preko strehe. Te- lesnih poškodb ni bilo, škodo na avtomobilu pa so ocenili na 15.000 di- narjev. mopedist poškodovan Voznik mopeda IVAN ŠESTANJ, 21, iz Rogaške Slatine se je peljal iz Tekačevega proti Rc^aški. Pred restavracijo »Pošta« je nenadoma stopil pre- den j pešec MOMCILO SANT>ž.^, 55, iz Zagre- ba. Mopedist se mu je skušal izogniti, vendar je pešca zadel. Pri trčenju je vrglo Sestanja preko mopeda na cesto, kjer je obležal nezavesten. podrl kolesarja Vomik osebnega avto- mobila Otto Maks je pe- ljal iz Celja proti Mari- bom. Na ravnem in pre- glednem delu ceste mu je pripeljala nasproti skupi- na treh kolesarjev. Tik pred srečanjem je kole- sar Maks Dobovičnik ne- nadoma zavozil na levi vossni pas pa^ed nasproti vozeči avto. Ko je prišlo do trčenja je kolesarja vrglo v jaj-ek, kjer je obleeal v nezavesti. Dobil je pretres možganov in ima zlomljeno nogo ter rebra. Prepeljan je bil v bolnišnico. trčenje Vomik kombija Nikola Pavlinek je peljal iz Bo- hove proti 2upelovou, ko mu je nasproti pripeljal mopedist Boris Krejačič. Pri trčenju je bil mope- dist težje poškodovan in so ga prepeljali v brežiško bolnišnico. po nesreči pobegnil V naselju Galicija je prišlo do prometne nesre- če, v kateri ste bila so- udeležena voznik osebne- ga avtomobila Mirko Kra- nier in voznik mopeda Viktor Paradin. Do nesre- če je prišlo, ko je v ne- pregledni ovinek v Gali- ciji pripeljal mopedist, in se zaletel v iz nasprotne strani vozeči a,vto. Voznik mopeda ni imel vozni- škega dovoljenja in je po nesreči pobegnil. Kasne- je so ga izsledili. krmilo odpovedalo Voznik osebnega avto- mobila DRAGO GORU- PIC, 41, iE Vojsaka je vozil iz Šentjurja proti Grobelnem, ko je odpo- vedalo krmilo. Avtomobil je zaneslo na skrajno de- sno stran ceste in na travnik. V nesreči sta se težje poškodovala sopot- nika RADO DREV, zlom reber in DARKO DREV, pretres možgnov, oba do- ma iz Prekope pri Žalcu. Na vozilu je škode za 3.000 dinarjev. Mopedist, ki se prt prehodu na glavno cesto ni prepričal, ali je ta prosta, se je znašel pod veili- kjmi kolesi avtobusa, življenje je Mlo končano. Ali ni bolje biti previden? NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE ŠTIRIDESET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJTE SE, DA NE BOSTE ENAINŠTIRIDESETA VI! komentiramo nesrečo PIŠE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CEUE FRANC ŠTIHERL NEPRIMERNA HITROST Vse .številnejše so promet- ne nesreče, do katerih pride zaradi neprimerne hitrosti motoriziranih uporabnikov javnih cest, kažejo na to, da vozniki vse preveč brezskrb- no in prehitro vozijo po ce- stah, kjer so večje hi- trosti neprimerne. Posamez- niki piKicenjujejo takšne ne- varnosti in precenjujejo svo- je vozniške sposobnosti ob nepričakovanih ovirah, na ka- tere pa je treba ob tako šte- vilnem in raznolikem prome- tu vsekakor računati. Samo v jimiju letos je bi- lo na območju cest UJV Ce- lje 241 prometnih nesreč, od tega 40 odstotkov zaradi ne- primernih hitrosti, število prometnih nesreč se lahko zmanjša le, če vozniki poleg signalizacije o zmanjšani hi- trosti upoštevajo tudi: • ."^tanje ceste (slabo cesti- šče; valovito, kotanjasto, spol:zko, vijugasto, slabi prečni nagibi na zavojih, priključki stranskih pK)- ti, prehodi za pešce, že- lezniški prelazi itd.) • stanje vidljivosti (megla, prah, snežni metež, plo- ha itd.) • vreanenske razniere i sne- ženje, dež, itd.) • stanje vozila in tovora f dotrajanost vo?Jla, sla- be gume, zavore, luči, visoko in nestabilno na- ložen tovor itd.) • gostota prometa in dm- ge prometne razmere (številen promet v kolo- nah, pešce, kolesarje, počasnejša vozila itd.) Ti izjemni pogoji, ki so prisotni na cestah vsak dan, narekujejo pravo hitrost. Ce- stno-prometni znaki le načel- no urejajo vožnje na posa- meznih odsekih cest ob nor- malnih pogojih. Ta hitrost je kljub omejitvi dostikrat neprimerna. (Na primer na Mariborski cesti je z zna- kom dovoljena — predpisa- na hitrost 50 km/h. Ta hit- rost pa je ob 14. uri vseka- kor neprimerna, ker je ob tem času promet zelo števi- len; ob takem času mora vo- znik sam prilagajati hitrost). Dne 27. julija je prišlo do lažje prometne nesreče pri Zajasovniku. Iz Ljubljane proti Celju je peljal s pol- no obremenjenim 5-tonskim tovornjakom LJ — 755—04 Vili Podrgajs, 26, iz Ljublja- ne. Na oster desni, nepre- gledni zavoj je pripeljal z neprimerno hitrostjo in je zato zavrl. Pri tem mu je tovornjak zaneslo z saad- njim delom v levo proti zu- nanji strani zavoja, kjer je oplazil tovornjak, ki je peljal proti Ljubljani. Voznik Po- dengajs ni ix>čakal na kraju nesreče, odpeljal je proti Vranskemu, kjer so ga do- bili. Na tovornjaku je po- škodovan Badnje del keso- na, s katerega je pretrgano železno ohišje, vendar škoda ni velika. Tudi voznik druge- ga tovornjaka nesreče ni pri- javil in je odpeljal proti Ljubljani. Marjan Kitek, 17, Celje,. s škarjami si je poškodoval sredinec leve roke; Anton Sorič, 43, Celje, padel in si poškodoval koleno; Staue Bukšek, 42, Rogatev, padel in si poškodoval hrbtenico; Kdo Plahuta, 41, Celje, pa- del v službi in si poškodoval hrbtenico; Anton Davido\ ič, 19, Šentjur, delovna nesreča, poškodovan palec desne ro- ke; Franc Pokupec, 41, Zg. selo pri Pregradi, del-jvna nesreča, poškodovan palec desne noge; Drago Osteišek, 41, Velenje, delovna nesreča, poškodovan prst desne ro- ke; Pavel Bizjak, 22, Polze- la, delovna nesreča, poško- dovano levo stopalo; Janez Bezjak, 20. Velenje, v jami ga je stisnilo za desno roko; Martin Lažeta, 36, Stranice, deska mu je padla na desno stopalo in ga poškodovala; Marija .Mavric, 35, Šalek, v jami Si je poškodoval desni gleženj; Leopold Jelo% šek, 25, Šentjanž pri Štorali, že- lezni drog ga je udaril jn ga poškodoval po rebrih; Jože Kotnik, 17, Hudinja pri Vi- tanju, delovna nesreča, po- škodovana leva roka; Milan Hitonja, 18. Celje, progovni voziček mu je pvoškodoval desno nogo; Karel Belec, 25, Velenje, delovna nesreča, po- škodovana leva roka; Jože Jurkošek, 24, Kanjuce pri štorah, delovna nesreča, po- škodovana desna noga; Peter Brečko, 20, Celje, drobec že- leza mu je odletel v spodnjo ustnico; Alojz Jezernik, 17, Debro pri Laškem, padel in si poškodoval hrbtenico; Dragotin Virjanovič, 22, Ce- lje, pri padcu si je zlon)il desno zapestje; Adam Buš- nja, 24, Celje, nerodno je stopil in si poškodoval des- no nogo; Marica Cuk, 37, Celje, pri mletju mesa je dobila levi sredinec v stroj; Bernard Verboten, 38, Sp. Dolič pri Mislinju, padel in si poškodoval hrbet; Vhiko Kokol, 31, Celje, železo mu je poškodovalo levo nogo; Ivan Vidmar, 19, Velenje, de- lovna nesreča, poškodovan prst leve roke; Franjo No- vak, 18. Vrhe pri Teharjih, na pločevini si je poškodoval levo nogo; Slavko Habjan, 16, Celje, poškodovan prst desne roke; Anton Košutar, 16, Florjan pri Šoštanju, že- lezo ga je stisnilo za prst leve roke; HedNika Piki, 41, Celje, v službi ji je padel del pohištva na desno nogo; Jože Omager, 18, Celje, de- lovna nesreča, poškodovana desna roka; Anton Krajnc, 26, Velenje, delovna nesreča, poškodovana desna roka; Leopold Trupelj, 24, Celje, delovna nesreča, poškodova- na desna roka; Mirko Zu- pane, 37, Petrovče, delovna nesreča, poškodovano levo koleno; Vinko Šurbek, 39, Poljčane, tračnica mu je pa- dla na levo nogo in mu jo poškodovala; Marjan Sajdl, 35, Rečica pri Laškem, de- lovna nesreča, hlodi so ga poškodovali po desni roki, Pavel Papež, 23, Velenje, de- lovna nesreča, i>oškodovana le-\'a. roka. CELJE Rodilo se je 21 dečkov in 8 deklic RADEČE 1 deček SLOVENSKE KONJICE 2 dečka ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica CELJE Poročilo se je 22 parov HRASTNIK Karlo Milic, delavec in Vanda žnidar, delavka, oba iz Podkraja; Stanislav ške- tako, rudar, Log in Marjeta Laznik, delavka. Dol. LAŠKO Marko Tušek, strojni ključavničar. Reka in Ljud- mila štorman, trgovska po- močnica. Laško. SIX)VENJSKE KONJICE MiJan Kave, 21, Brdo in Terezija Brečko, 19, Dobr- než; Franc Druškovič, 21, Polene in Jožica Pungartnik, Stranice ter Friderik Košir, | 26, Prežigal in Erika Rolov- nik, 18, Bezina. ŠENTJIR PRI CELJU Franc Svetina, dipl. prav- nik, 34, Šentjur in Jožefa Vovk, 22, ekonomski tehnik, Lokarje; Franc Drame, 20, delavec, Ponikva in Marija Brglez, 22, g(xspodinja, Bo- letina. ŽALEC Stanislav Poljšak, 23, Po- stojna in Metka Ocvrik, 21, Prebold; Martin Goršek, 27, Migojnice in Rozalija Oplot- nik, 24, Ložnica; Edvard Ob- lak, 22, Griže in Majda Zaje, 17, Zabukovica; Franc Sla- tinšek, 30, Salek in Marija Tanšek, 26, Polzela; Bogomil Mak, 23, Ojstriška vas in Marija Borštner, 19, Čeplje, CELJE Anton Rak, 69, Celje; Bra- nislav .Mohar, 18, Jeronim; Julijana Krašovec, 87, Celje; Bogdana Skubic, 3 dni, Ija- ško; Jakob Romih, 83, Celje; Leopoldina Pepel, 54, Vran- sko; Marija Vozlič, 61, Šmartno v. Rožni dolini; Pavla Kostanj. 69, Celje in Ivan štravs, 66, Otemna. LAŠKO Marija Skube, 44, gospodi nja, Žebnik; Katarina Korit- nik, 60, družinska upoko- jenka, Podkraj in Antonija Soler, roj Topole, 70, upo kojenka, Jagoče. MOZIRJE Frančiška Sedovšek, 72, preužitkarica, Mozirje in Ju- rij ,\dam, 31, geometer, Ce- lje. RADEČE -Marija Skobc. 52, Žebnik; Jožefa Strah, 71, Jelovo in Katarina Korilnik, 60, Pod- kraj. SLOVENSKE KONJICE Elizabeta Stopar, roj. Hla- stec, 81, Stranice. ŠENTJUR PRI CELJU Franc Lubej, 79, preužit- kar, Repno, ŠMARJE PRI JEIJ^AH Kari Stefančič, 85, Brezo- vec pri Polju. ŽALEC Zofija Kolšek, roj. Stro- janšek, 85, gospodinja, Pes- nica pri Mariboru; Jože Go- minšek, 62, kmet, Arja vas; Franc Paj, 73, kmet Ciringa; Antonija Furlan, roj. Može, 78, Celje, upokojenka; Anton Z^všek, 73, in v. uyy., Zagrad; Marija R^>. fcmetovalka, Gomiisko ' ^5 Gumzej, 83, inv. ur,„,' C' Spodnje Laže; 3uHt^'i% beršek, 77, upokojeni \ gojnice; Viktor p«^' \ 63, kmet, Letuš; Jože p'"!^ šek, 61, upokojenec, Cecilija Lupšina, roj šek, 55, gospodinja, 2^^' Marija Bukvič, roj. 55, gospodinja. Leveč- a^'^' ' Golob, 80, upokojene!; «i tevž; Marija Tratnik, podpiranka, Homec; ' 1 Terglav, roj. Makovec ^ druž. upokojenka, Ločica ^ Savinji in Franc Urat,'^ 72, kmet, Ponikva pri ^^jj La: Rojnič RU' dolf — pleskar, Jegrišni!^ Albin — ključavničar, Vi- rant Prane — monter ^ Macuih Anton — kurjač. Mešč^msiko - oskrbovalni zaklad mestne občine celj- ske je imel v letu dinarjev 151.770,15 skup- nih dohodkov, izdatkov pa 140.504,56 din. Prese- žek 11.2«5,59 dan je n» podlagi odiloka bi^'šega štajerskega deželnega od- bora z dne 9. januarji 1903. leta bil prenesen ubožni sklad celjske obi^J' ne. Leta 1933 je mestna čina Celjska posedoval« 25 zigradb, za katere J« znaSala skupna -vredinoe 25,603,000 ddn. 2 STRAN 30. julij 1969 JAKA SLOKAN IPLIKOVAN kratkem izide Vgova brošura %9. hmeuskem i^ongresu j.y(,je tridestHIflno nu- '''*\]J!ejel i-ed zasluge za na- ^ J srebniimi žarki, s ka- ■fli S* j*' <>d^'koval preti- JJ„repulilike. ,p priznanje velja njego- L poselmemu prizadeva- la popularizacijo našega lljiirstva zunaj državnih ^ in za modernizacijo fdjstva. Kot nadaljeva- . plodne dejavnosti bo v {jtkein izšla njegova bro- ^ 19. kongres, posvečena ^resu evropskega hmel- ^Isena i)iroja, ki bo od jo 10. avgusta v Ljubljani I v Savinjski dolini. V njej , Jaka Slokan predstavil ^ovino in rast Slovenskega ^posebnem poglavju pa tu- I vojvodinskega) hmeljar- ja v povsem novi luči. jjdovinski del brošure bo fji v francoščini in nemšči- I vtem ko bo zanimivo be- lilo dopolnilo kar 150 kli- (jfv (hI prvikrat objavlje- ji arhi\skih dokumentov II posnetkov iz življenja in |ičaj«'\ saviii,j.sk5li hnieljar- h dh Ir. ALFONZ IDEBELJAK 60 LET ^ dni i)raa!nuje svojo 60- *'ico znan celjski zdravnik, fcekolog dr. Alfonz Debeljak. ^»"av po rodu ni Celjan in 'tudi velik del svojega do- '"'^njega življenja preživel '*^igih krajih .Slovenije, pa ^ temu sodi med najbolj J^e celjske obraze. Dr. Al- ^ Del)eljaka, ki je šef J^nzerja za žene in služ- *^ zdravstveno varstvo že- * v celjski regiji, pa ne ^amo samo kot zdravni- temveč tudi kot priza- , družbeno-političnega ^vca, odbornika, skratka ^^ka, katerega dehmiost urejena zgolj na njegova ^^ionalna prizadevanja. J^''- Alfonz Debeljak je pri- J * Celje leta 1960, prej pa . služboval na ljubljanski ■J^i kliniki, bil je 7 let Iji^ef—zdravnik v Dobrni, ,^vnik zdravstvenega doma J^jah, medtem ko je gi- (j^^»8 že 28 let. Komunist ,^.*®ta 1945 pa je tudi med aktivno sodeloval v HJUgiba- Leta 1JB43 je bil aretiran, !$jj^!*^itev pa je dočakal v |^(^ kot član delegacije Celjski dispanzer za žene se je v času, odkar ga vodi dr. Debeljak, zelo razvil. Stopnjevala pa se je tudi zdravstvena skrb za žene, ka- terim je dr. Debeljak posvetil I veliko svojih prizadevanj. I Dejstvo, da so na tem pod- j ročju zabeleženi lepi uspehi, i je, kot pravi, njegovo naj- večje zadovoljstvo. Ko dr. Alfonzu Debel j a ku čestittuno za njegov jubilej, mu želimo še vrsto zdravih j in zadovoljnih let, seveda pa tudi veliko delovnih uspehov. ! Hkrati pa smo mu dolžni i tudi zahvalo za vse doseda- , nje delo, s katerim si je v I letih svojega bivanja v Ce- ; lju ustvaril velik ugled med j občtmi celjske regije. Ta teden j»e celjska tržnica spet dobro založena. Na tr- gu je dovolj prodajalcev, ta- ko da so cene zelo niake. Sadje: breskve s Primor- skega 3 do 5 dinarjev za ki- logram, hruške 2 do 4, jabol- ka 1 do 2, slive 2 do 3, sve- že smokve 5, marelice 2,5 do 3.5, borovnice 5 in gozdne jagode 12 din za kilogram. Zelenjava: solata 2 do 3, kumarice 2 do 3, krfijolca 4, koleraba 3, paprika 5 do 6, korenček 4 do 5, peteršil- ček 7 do 8, krompir 0,8 do 1 in paradižnik od 3 do 3,5 diin za kilogram. Gobe: sveže golje so od 15 do 20 dinarjev za kilo- gram. Cene na trgu so zelo kon- kurenčne. Posebno poceni so breskve s Primor3.kega. Te dni pa je podjetje s Ptuja postavilo novo stojnico z ze- lenjaiu v Preboldu. kotalkališče Kotalkališče in teniško igrišče v Mestnem parku v Cel.j.u je cKlprto ob delavni- kih od 9- do 20. ure ter ob nedeljah od 8. do 12. ure. V Gelj.sloih kinomatogra- fih si boste lahko v času od 30. julija do 6. avgusta gle- dali naslednje filme: Kino Union: 30. in 31. ju- lija bo na sporedu angleški barvni film »Poljubi za mo- rilca«, od 1. do 4. avgusta ameriški barvni film »Mat- helm ljubi in mori«, 5. in 6. avgusta pa italijanski barvni film »Skrivnost Bengalske džungle«. Kino Metropol: od 30. junija do 4. avgusta bodo predvajali ameriški barvni film »Pet maščevalcev«, od 4. do 6. avgusta pa ameriški barvni film »Vrv za nedolžne- ga«. Kino Dom: tu si lahko ogledate v sredo in četrtek ameriški barvni film »Aiva- rez Kelly, 1., 2. in 3. avgu- sta francoski barvni film »OSS 117 v Tokiu«, 4. in 5. ameriški barvni film »Re- volverji ne razpravljajo«, 6. in 7. avgusta pa prav tako ameriški barvni film »Pro- fesionalci« . CeljwSko kinopodjetje pa bo predvajalo 2. in 3. avgusta v kinu v Dobrni italijanski barvni film »Skrivnost Bengalske džungle«. Predstave so v kinu Union in Metropol vsak den ob 16., 18. in 20. uri. v kinu Dom ob 16. in 18. uri, isti film pa v Letnem kinu ob 20.30 uri. V Dobrni je v soboto pred- stava ob 20.. v nedeljo pa sta dve in sicer ob 17. in 20. url. Tudi čez poletje zanimanje za plošče po željah ni usah- nilo. Zato bo prvi del pro- grama radia Celje v tem in prihodnjem tednu izpolnjen z oddajo »Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo«. Re- dna informativna oddaja »Celjska kronika« bo na spo- redu vsak dan ob 17. uri, nato pa se bo zvrstil Za- bavni globus, obvestila in druge govorne ter glasbene oddaje. Le ob nedeljah se začne redni spored dopoldne — ob 11. uri s pogovorom s poslušalci in sicer bo v nedeljo, 3. avgiista, na vrsti razgovor s podpredsednikom skupščine občine Celje ing. Dušanom Burnikom o pro- blemih delovnega kolektiva Cinkarne. Ostale dni pa bo spored takle: v četrtkovi posebni od- daji bo novinar Tone Vrabl poročal o svojem obisku na Čeikem, t F>etek bo na spo- redu oddaja 10 minut z zdravnikom, v nedeljo pa po- leg že omenjenega pogovora s poslušalci ter ostalih red- nih rubrik tudi literarna od- daja. V ponedeljek bodo po- slušalci radia- lahko poslu- šali športni pregled, v torek torkovo reportažo, v sredo pa oddajo Iz dela celj.ske ob- činske skupščine iz Iz de- lovnih kolektivov. ZAŽGAL HIŠO IN SE OBESIL v vasi Javorje na Kozjan- skem se je zgodila tragedija, v kateri je bil glavni povzro- čitelj nesreče Jernej Tanjšek. že več let je bil Tanjšek, ki je živel v hiši skupaj z ma- terjo, sestro in bratom, ne- kam čudno razpoložen. Do vrhunca pa Je prišlo zadnjo nedeljo, ko je najprej preg- nal od doma mater, sestro in gluhonemega brata, nanosil if hišo slamo in jo zažgal. Zažgal je tudi gospodarsko poslopje in senik. Takoj za- tem se je na bližnjem dreve- su obesil. Vsa poslopja so popolnoma pogorela in je škode za okoli 120 tisoč din. Vaščarii vedo povedati, da je vrsto let bilo še nekako v redu pri Tanj- škovih, slednjič pa je izbruh- nilo v Jerneju, ki se je med ostalimi družinskimi člani čutil premalo upoštevanega. NOVOSTI s polic študijske knjižnice Kašanin M.: Sudbine i lju- di. Beograd 1968. S. 11408/4.'. Matejič M.: Društveni pri- hodi. Beograd 1967. S. 17439. 124 Stankovič M.: Rat u kos- mosu. Beograd 1968, S. 32992,'2()8-209 Lutovac M. V.: Bihor 1 Korita. Beograd 1967. S. 2.3275,'81. Stoj<:>vič M.: Nadmoč Ijud- skosti. Titograd 1968. S. 2,t992 6. čennelj L.: Spomini na moja tržaška leta. Ljubljana 1969. S. 26379,'4. Kermauner T.: Struktura m zgodovina. Maribor 1969. S. 32118/5. Kružič-Uc,hytil V.: Vlaho Bukovac. Zagreb 1968. S. II 19f>5/4. Bavcon L., K. Vodopivec, B Uderman: Individualiza- ci>a kazali v prata;i naših sodišč. Ljubljana 1968. S. n 2912/12. prepovedano govoriti in kaditi! 11. julija smo vstopili trije v avtobus, ki je last Izletnika iz Celja (št. re- gistrske tablice: CE 178-35) in ki pripelje iz Trbovelj skozi Laško ob 15,35. uri. V avtobusu je bilo dovolj prostora, zato sem se vsedel poleg nekega pvot- nika, moja sopotnika pa poleg mene. Tako smo se pogovarjali do Košnice, kjer nam je nenadoma šo fer povedal, da kaj tako »larmamo«, ker moramo biti v avtobusu tiho. Od- govoril sem mu, da sem videl v vseli avtobusih napis »prepovedano kadi- ti«, nikjer pa »prepove- dano govoriti«. Na to pri- pombo me je opozoril z grožnjo, da me bo, če ne bom tiho, vrgel iz avto- busa ali pa ne bo peljal naprej. Ker sem bil rajši tiho, je odpeljal naprej. Že velikokrat sem se voml z avtobusa, kjer so celo vinjeni ix)tniki pre- pevali ali bolj glasno go- vorih, vendar so jih po- vsod sprevodniki in šo- ferji! spregledali ali lep>o opozorili. Prepričan sem, da bi moralo tudi p>odjet- je Izletnik takšne šofer- je, fci kvarijo ugled ce- lotnemu podjetju, strožje obravnavati. JOŽE xMAJERIC, Rogaška Slatina raje bi imel slovensko knjigo Hvala aa knjigo, ki ste mi jo poslali kot nagrado za pravilno rešeno kri- žanko. Zelo pa sem bil presenečen, ko sem knji- go začel brati. »Lomil« se mi je jezik ob težko izgovorIjivih besedah. Od- krito vam povem, da bi veliko raje videl, če bd mi poslali knjigo, katere avtor bi bil domač pisa- telj. Ne Siinete mi tega zameriti, vendar v tujini bi resnično veliko rajši prebiral domače knjige. Pošiljam vam tudi glas- beni pozdrav in to ploščo Jaconeline Boyer. Zavrti- te jo kateremu ieaned do- bitnikov Tednikove plo- šče. JAKOBIN.RAINER, Enkheim še o tednikovi plošči s člankom, ki ga je na- pisala Zvonka Sešer te Migojnic pod naslovom »Za koga vse tednikova plošča«, se strinjam. To- varišica ima popolnoma prav, ko se zanima, ko- mu vse so namenjene Tednikove plošče. Iz va^ šega pojasnila sem raz- bral, da samo novim rm- ročnikom. Zdi se md, da bd ploščo zaslužili tudi starejši na- ročniki. Sam sem že na- ročnik Novega tednika 22 let. Vem, da so pred me- noj še starejši. Ah bi ne .bilo lepo, če bi v Radiu ali Novem Tednilku bilo objavljeno, da je tokrat plošča za dolgoletnega na ročnika. Vsak nov naroč- nik bo oto tem pomisM, kako zanimiv mora bata ta Ust, če ima že tako dolgoletne naročaiike. No- vi tednik nam je postal zvest apremljevalec skozi vrsto let, pa taidi md smo osta,ki zvesti naročniki. Vsak teden ga željno pri- čakujemo. Prav zato bd morali v bodoče bolj gle- dati tudd na stare naroč- nike! NTON ARH, Šentjur popravek Zelo vesel sem bil, ko ste objavila članek »Ignac Podpečan — 90-letnik«. Zelo pa md je žal, da vam jo je zagodel tiskansiki škrat, kii je 9 spremenil v 6, tako da Je b^ ▼ na slovu zapissano 60-letniik. Pravikvj je 90-letonflk. Hva- la za objavo popravka! AIjBIN podjavorsbk, Celje 30. julij 0^ STRAN *J ZMAGALI STRELCI IZ ŠEMPETRA Na strelskem tekmovanju v Braslovčah je na- stopilo devet ekip. Zmagali so strelci Šempetra (762 krogov), med posamezniki pa je bil najbolj- ši Novak iz Šempetra (236 krogov). BRIŠNIK ZMAGOVALEC NA BRZOTURNfRJU TVD Partizan Polzela je pripravil šahovski brzoturnir na katerem je nastopilo 13 šahistov. Zmagal je Brišnik 10 pred Rojmkom 9, Vošnje- kom 9 itd. Vsi trije so bili nagrajeni od Tovar- ne nogavic Polzela. T. TAVČAR CELJSKI PLAVALCI VEDNO BOLJŠI Potem, ko so med tednom v drugem srečanju za republiško plavalno prvenstvo celjski plaval- ci in plavalke zbrali 7589 točk in zasedli tretje mesto, so imeh domači predstavniki koncem preteklega tedna idealno priložnost, da prema- gajo plavalce Fužinarja iz Raven in Ilirijo. V tretjem medsebojnem srečanju so namreč zaradi nekoliko slabše postave v plavanju na 400 me- trov izgubili prvo mesto. Mlade tekmovalke in starejši plavalci, danes že veterani Tkavc, Ko- vačič in Toplak so namreč skupaj z Dobrotin- škovo in Perčičevo osvojili tri prva mesta. Do- brotinškova je bila z rezultatom 6:22,3 prva na 400 metrov, Perčičeva z 1:29,0 prva v delfinu na 100 metrov prosto. Pri moških pa sta Ivan Tkav^in Janez Kovačič dosegla dvojno zmago. Obe štafeti Neptuna sta bili drugi. Končni vrst- ni red tretjega srečanja je bil: Ilirija 8705, Puži- nar 8747, Neptun 8450. J. KUZMA 30. JULIJA DVOBOJ Z VASASOM Tudi letos bo i«laj že tradicionalni dvoboj med Vasasom iz Budimpešte in domačim Kladi- varjem. Atletska prireditev bo 30. julija na sta- dionu ob Kersnikovi ulici. Člani bodo nastopili v 12, članice pa v 7 disciplinah. Med gosti bo tudi nekaj atletov, ki so že nastopili v državni reprezentanci. Celjani bodo nastopili kompletni, manjkala bo samo Marjana Lubej, ki je še ved- no poškodovana. Povratni dvoboj bo od 2. do 4. septembra v Budimpešti na znanem stadio- nu NBP. SEDEMNAJST PR\'IH MEST — V Ljubljani je bilo letošnje republiško prvenstvo v atletiki, na katerem So tekmovalci in tekmovalke Kladi, varja dosegli kar 17 prvih mest. Najbolj je pre- senetil KociKan, ki je v teku na 200 metrov izbolj.šal 11 let stari rekord Lorgerja in Lešeka — zdaj 21,5, v teku na 100 metro; pa je izenačil svoj osebni rekord in postavil letošnji najboljši rezultat v Sloveniji — 10,5. Tri naslove je osvo- jila Maroltova, ki je v odsotnosti Marjane Lubej bila prva v teku na 100 m (12,4), v daljavo (540 centimetrov) in teku rva 200 m (25,7). Razveseljivo je, da sta dva naslova poleg Ma- roltove osvojila arleta, ki .sta še mladinca: Pod- pečan na 5000 metrov in Samčeva v teku ria 800 metrcH\'. Pohvaliti moramo tudi veterane: Važič prvi v teku na 1500 m, Spilar v kopju. Male v hoji, Bukovac v kladivci, Vravnik v j^koku s pa- lico. Naslove so še osvojili: Urbančičeva v metu kopja, Urankarjeva v teku na 1500 m, Vivod v skoku v višino, Brečko v teku na 3000 m sieeple in obe žen&ki štafeti: 4 X 100 m v postavi Ur. benčič, Pav.šer, Kolenc in Marolt ter 4 X 100 m v postavi Zličar, Orač, Marolt in Urankar — 4:05,8 (nov državni rekord). Mimo teh pa moramo pohvaliti še celo vrsto mladih atletov, ki s solidnimi uvrstitvami in dobrimi rezultati pokazali, da se razvijajo v prave atlete: Obal, Dvoršak, škobeme, Lisec, Peterka, Obrezova, 21ičarjeva, Hladen, Slak in še. nmogi drugi. Prav na letošnjem prvenstvu Pa so Celjani ponovno dokazali, da v Sloveniji med atletskimi kolektivi nimajo konkurence. ZLATIH 20 LET Vsako mesto je ponosno na svoje športnike. Poseb- no ponosni pa smo t Ce- lju na atlete in v zadnjem času na rokometaše. Ta športna disciplina, ki se razvija t Celju že petin- dvajseti let in je pričela med vojno pri tovarnarju Westnu v Celju ima boga- to in najstarejšo tradicijo v Sloveniji. _ V zadnjem letu so celjski rokometaši dosegli svoj naj- večji uspeh. Dosegli so uspe- he, na katere so lahko ponos- ni vsi dosedanji rokometaši v mestu ob Savinji: Crepinšek, Coh, Orel, Cater, Stavbe, Erik šalekar, Ambrož, Kokot in Polutnik, Belcer, šmid. Božič, Prane šalekar. Marko in Aleksander Jezernik, Zakraj- šek, Uršič, Roje (iz prve po- vojne generacije ter Buko- vac, Poznik, Fijavž, Kuzma, Lampe, Pahič, Cvek, Jože in Ivan Cizel, Miran in Bojan Horvat, Tine in Vlado Veber, Orač, šeško, Ramskugler, Hlačer in Krofljič (iz genera- cije od 1949—1956). Kaifšne uspehe so dosegli današnji rokometaši Celja? V lanskem letu so os\'ojili vse naslove prvenstev v republi- ki. Člani so bili v sezo- ni 1967/68 republiški prvaki in so se na kvalifikacijah v Celju uvrstili v zvezno ligo. To mesto so tudi obdržali v naslednjem letu kot edini slo- venski predstavnik. Mlado moštvo je tekmovalo v štajerski ligi, kjer so bili kot moštvo, ki nastopa izven konkurence, najboljši. Mla- dinsko moštvo, katero pri- pravlja Tone Goršič, je naj- prej osvojilo naslov mladin- skega prvaka v štajerski hgi. Po tem uspehu pa so na prvenstvu Slovenije v konku- renci desetih moštev pokazali pravo kvaliteto in zmagali. Iz njihovih vTst je kar šest mladincev sodelovalo na dr- žavnem prvenstvu v ma- jicah republiške reprezentan- ce: Metličar, Lubej, Mejavšek, Pevnik, Petek in Bojevič. Me- javšek pa si je priboril m^sto v državni mladinski reprezen- tanci, med tem ko je Lubej prva rezerva. Pionirji so bili najboljši v republiki, saj so v Brežicah že tretjič zapored osvojili naslov prvaka. če zberemo vse rezultate, vidimo, da je trenutno celjski rokomet ena od najuspešnej- ših panog v Celju. Skalna klet je postala za Slovenijo prava industrija kvalitetnih rokome- tašev, ki so že večkrat bili člani raznih mladinskih re- prezentanc: Krelj, Niko in Ja- nez Markovič, Presinger, Te- lič, Povalej, Koren, Janez Goršič, Levstik, Kokot in Medved. Celjskemu rokometu se mo- ra v bodoče določiti prava vrednost in mesto med športi v Celj-i. Treba jim je omogo- čiti redno delp ter jih moral- no in finančno podpreti; vključiti v društvo vse ljubi- telje tega športa v Celju in poskrbeti, da bo strokovni kader v klubu najboljši in da bo edini cilj vseh čimbolj ša uvrstitev v zvezni ligi. J. KUZMA 1, NA turnir.)u v smo napravili posnet^ ki se pripravlja za nj, zvezni ligi. Od leve proi ni stojijo: Presinger, p^^ Metličar, Koren, Lubej, Frkic in trener Malic, v nji vrsti od leve pro^ pa so še Krelj, Povalej, Markovič, šafarič in Markovič. 2. Na fotografiji spodij jema kapetan ekipe RR Andrej Telič pokal od stavnikov organizaotrja rja. Srečanje je bilo pri Vsi so si bili enotni, Celjani po prikazani | znanju zaslužili višje i Prav to pa bodo poskušaj seči na turnirju v Celju. 1 ROKOMETNI TURNIR Na turnirju, ki ga pri- reja RK Celje 2. in 3. av- gusta v Mestnem parku bodo poleg domačinov na- stopile še naslednje eki- pe: Metalac iz Zagreba (član zvezne lige), sloven- ska reprezentanca in Hra- niče iz Češkoslovaške — (član L zA-ezne lige). Pokal za zmagovalno ekipo jc podarila Žična. USPEHI ROKOME- TAŠEV: Zmagovalci zveznega | finala (Celje 1949) Zmagovalci sindikalni državnega prvenstva (Borovo 1949) Republiški prvaki v « kem rokometu (194)li 1953) Člani zvezne rokometi lige v vt^likem rokol tu (1950/51, 1951/52) Mladinski republiški | vaki (1959, 1960. 1962. 1963, 1964, 19(91 Pionirski republiški p" ki (1962, 1963, 1967, U 1969) Republiški članski pi^ 1967,68 in 1965 66) Zimski prvaki Slovd (1969, 1967) Pokalni prvaki Slovel (1968) Zmagovalci IL repubi* lige (1963 64, 1964,65) Člani zvezne rokomf* lige (1966 67, 1968 69' 1969/70), J K temu lahko priš'«J nio še številna drug* tretja mesta v tekm«* nju za republiške na*"^ v vseh kategorijah^ So določena leta, ko se ob njih ustavimo. O njih za trenutek razmišljamo. Vračamo se v ča- se, ko je tisto nastalo, kar lahko danes praznu- jemo in proslavljamo. Že dvajset let organizirano gojimo v Celju atletiko. Že dvajset lel v C-elju organizirano gojimo rokomet. Ni naključje, da sta prav danes obe organi- zaciji, ki praznujeta pomemben jubilej, vodilni v Celju. Za njih je odločilna širina in visoka kvaliteta. Medtem, ko je atletika že vsa povojna leta med najboljšimi v Jugoslaviji, se je to ro- kometašem posrečilo po nekajletnem zastoju. Pozornost so posvetili mladim ljudem, že- ljnim igre z drobno žogo. Zbrali so jih in za- čeli vaditi. Prvi uspehi .so se kmalu pojavili. Najprej so pobirali prva mesta in osvajali po- kale po C^elju, širši okolici, republiki in zatem tudi v aveznem merilu. Ob malem stadionu pod Starim gradom se je začelo zbirati vedno več občudovalcev roko- meta. Hoteli so videti svoje ljubljen<;p. Hotfl| so zmage. Hoteli so uspehe. Pric-a so bili tu«!" krizam. Neuspehom. Vendar so vztia,)ali. K"* so vztrajali tudi igralci, ti čudoviti ideali''"' Mladost pušča.io na igriščih, vožnjah ? vlaki, vs* v borbi za točke, za nove uspehe. Pri tem »isf ranemarjali študi.)a, dela, učenja. Ob krizah t"** so zapuščali kluba, temveč so Se z večjim «1»" nom tekmovali naprej. Prav današnja Kcnera«'' ja rokometašev, ki je dostojno nasledila pf^' hodnike, je lahko vzor ostalim SportnikoW> športnim ekipam. Veseli smo njihovih uspehov. Najbolj pa sm* veseli njihove enotnosti. Enotnosti s trenerjen^' Zdravkom Maličem; enotnosti z velikim cntuzJ" astom, predsednikom Nacetom Krumpako»|?' Prav njihovo delo bomo vedno radi podprli. hov praznik je tako tudi naš praznik; prazn*" celjskega športa! , 4 30. julij 1969 STRAN Dan se je začel oblačita v no6. Smreke na eni strand in komza na drugi je začela do- Ijivati tenimejšo, skrivnostnejšo barvo. Sredi velikega in lepega prostora, ka je biH podoben jjrečnemu otroku, je ipod nebo silil velik jambor, kjer se je pozibavala zastava. Ob jamboru še nekaj manjših zastavic jji vrsta tabornikov v tradicionalnih uniformah. Taborovodja Gusti Honigman daje zadnja navodila pred večerjo. Mladi ga poslušajo in mimo stojijo v vrsti. Samo jnali Aindrejček, star nekaj več kot dve leti, je tisti dan prišel prvikrat na obisk v tabor in so ga taborniki sprejeli medse, ne zdrži. Spustil je roko starejšega prijatelja in stekel po travi. Kam? K mamici? Ne. Na klopi ob šotoru je :^el steklenico osvežilne kokbe. Hitro naredi požirek, postavi steklenico nazaj in že jo je z drobnimi nogami, ki so bolj pri tleh kot v zraku, ucvre protd tabornikom. Tiho in mimo se postavi med njih in tako stoji vse do takrat, da so odpeli himno in spustili zastavo, Razgubili so se po šotorih, se ponovno postavili v vrsto, vendar toterat s skodelico in žlico. Eden za drugim, disci- plinirano in zbrano so odšli proti kuhinji. Večerja bo vse- kakor teknila. Igre, sonce, voda in smeh so iz otrok potegnili moči. Nebo je bilo pokrito z ogrlico zvezd. Med šotori sta hodila samo dežurna. Pazila sta, da Icdo ne pride v njihov tabor; da kdo ne ukrade njihove ljubezni pod šotori. MED GOZDOVI IN POUI Ko smo se peljali skozi Mozir-, je in Nazarje smo se spraševali,; kje bomo našU Kokarje. Vedeli' smo za kraj, nismo pa vedeli,^ kje imajo svoj prostor taborni- ki II. grupe odredov iz Celja., Po\-prašali smo dekle na kolesu:.; »Tam pod cerkvijo so. Trije; prostori so njihovi. Takoj jihj boste zagledali.« Odpeljali smo naprej in zavili i na prašno makadamsko pot teri se čez razmajan lesen most pri-i bližali nekaj hišam stisnjenim, pod cerkev in gozd ter na drugi! strani med polja. Znašli smo se: na križišču ] »Kar po tej poti in prav medj njih boste pripeljali,« je povedal; in z roko nakazal smer kmet, i ki si je domačijo postavil pod; vznožje gora. \ Cesta je bila vse ožja, drevja! pa vedno več. Same smreke, i Zrak je bil kristalno čist in iai njega bi lahko delal najdragoce-i nejše ogrlice. Smo pred vhodom. Znak II. | grupe odredov nas opozarja, daj smo na pravi poti. Zapeljemo šej dalje in se ustavimo ob gosto ^ nasajeni koruzi. Izstopimo. ; Prvi pogled na tabor. kjer j preživlja počitnice veC kot stol otrok, je čudovit. Smreke, &o\ tori, zastava, razigrani otroci, u-^ rejen stenčas, prostor za tabor- ni ogenj. Vse je enkratno. GuLsti Honigman je taborovod- ja. Med taborjenjem v Kokarjih si je pustil rasti brado. Ves J« dobre volje, da jim vse teče, kot po medu. »Fantastično se imamo,« so bi- le njegove pr\'^e besede, ko smo si stisnili roko v pozdrav. »V ta- boru je 40 Celjanov, 80 taborni- kov iz Splita, 15 iz Novega Beo- grada in 30 iz Vinkovcev. Stare- šina je Jože Krebs, namestnik njegova žena Marija.« Zanimalo nag je njihovo delo in življenje v taboru. »Skupni program traja samo deset dni. Ob otvoritvi smo pri- pravili taborni ogenj s progra- mom, na Dan vstaje slovenskega naroda pa so nas prišli obiskat predstavniki mladine iz Celja. Naslednje dni smo imeli šport- na tekmovanja. V odbojki so zmagali Splitčani, v streljanju Celjani, v šahu Vinkovčani In v malem nogometu ponovno Spličani. Takoj zatem smo pri- pravili pohod od Ljubnega do Gornjega grada, kjer smo sode- lovali na proslavi ob občinskem prazniku občine Mozirje. Od iz- letov naj omenim še izleta v Logarsko dolino in na Medved- njak ter Mozirsko planino.« Taborniški program? »S taborniškim tekmovanjem bomo zaključili obve2jni del na- šega taborjenja. Tekmovali bomo v postavljanju šotorov tn signa- lizaciji, za medvedke in čebeli- ce pa pripravljamo tekmovanje v malem nogometu,« Kakšen je vaš dnevni program? »Ob sedmi uri vstajamo. Do osme ure, do zajtrka, pospravi- mo šotore, jih pregledamo, telo- vadimo in se umijemo. Ob 10, uri je malica, ob 13. kosilo in nato obvezen počitek. Popoldan kopanje in igre pa izleti. Ob 19. url večerja, gledanje televizije in poslušanje gramofona, zabava ob tabornem ognju ali kaj podob- nega. Ob 22. uri mora biti v ta- boru mir.« In je res. OD IGRALCA DO DIREKTORJA Ko smo končali uradni del raz- govora z Gustijem Honigmanom smo 3e napotili po taboru. Ob kuhinji pri mizi in pod zavetjem krošenj drevja so igrali karte: Mirko Lešnik, direiktar gostin- skega podjetja Ojstrica, Pavle Jeršin, član SLG Celje in še ne- kateri drugI. Na počitnicah? »Rekreaciji. To je najboljše, kar je tukaj,« so začeli pripove- dovati. »Radi prihajajo k nam,« pravi Marija Krebsova. »Samo rjuhe je treba prinesti s seboj in lah- ko ostanejo pri nas toliko dni, kolikor imajo čas.« Starci vedno pogosteje hodijo obiskovat otroke, ki so na ta- borjenju. In vedno pogosteje tu- di ostajajo vsaj nekaj dni v ta- boru. Zelja, da bi združili otro- ke in starše v eni organizaciji, tako počasi, vendar zelo preprič- ljivo uspeva. »Skrbimo zato, da bi se nam pridn^ilo čimveč mladine, ki se v tem okolju dobro počuti,« so bile besede Vilka Tanjška, pred- sednika kluba II. grupe odre- dov. »Kdor je tabornik ima po- tem čisto drugačno gledanje na svet. na dogajanje v svetu. Mi starejši se predvsem angažiramo zato. da se posamezne akcije iz- vajajo.« Mirko Lešnik: »Izredno prijet- no.« Hrbet so mu obarvali sonč- ni žarki, obraz pa je imel spo- čit. Ste res čisto slučajno prišli sem? »Res. Potem sem se odločil in ostal. Kdaj se bom vrnil. Se no vem.« Lepo se sliši! Za ^ralca Pavla Jeršina je po naporni sezoni v gledališču tak- šen kraj, kot je tabor v Kokar- jih naravnost idealen za počitek. »Prijetno.« Vsi so govorili sa- mo pozitivno in to je lepol Vili Kragolnik je že tri leta tabornik in član II. grupe odredov. V taboru so pove- dali, da je med najboljšimi taborniki... OPRAVIČILO JIM JE NAPISALA Iz kuliinje je stopila ženica. »Uršula Podkrižnik sem. doma pa na robu tabora. Sem teta Go- lemu taboru!« se Je pohvalila. taborniki, ki so bo slišali pa ao pritrdili. Teto Uršulo imajo val radi. Vedno je z njimi in prk vsem jim pomaga. Ko smo jo povprašali po letih, je odgovori- la, dft jih še nima dosti. »Sedem in osem napišite, če vas že Z6U nima. Veste, jezik in noge Se niso stare, vse drugo pa že!« Potem je po^^ala: »Včeraj ao prišli k meni tisti, ki so v ta- boru kot turisti. Sedem jih Je bilo. Malo dalj so se nekje za- držali pa jih je bilo strah, da ne bodo dobili kosila. Prosili ao me, naj jim napišem opravičilo. Pa sem ga. Da so mi pomagali drva žagati, okoli hiše posprav- ljati in da se priporočam še za- večkratno njihovo pomoč. S tem so odšli v tabor in dobili kosilo. Pomagalo je pa le!« Potem je odšla. Vendar je ob koncu povedala, da brez taborni- kov ne more. To je življenje! Spili smo steklenico piva in stali ob dnevnem programu, ki ■visi pritoit na drevo. »Danes sva pa midva dežurna,« ugotavljata Saša in Drago. Kaj pa delaš, ko al dežuren, smo vprašali drobnega Sašo. »Po taboru hodim in pazim, da kdo ne pride vanj. C« pa bi pri- šel, bi ga privezali na jamborxt Grozno! Pepi Kuama. s katerim sva s« !*«paj potikala po taboru: »Porabil bom ta material ea Večer.« lo je pograbil steklenico piva! Pogovarjamo se tudi z Marijo Krebsovo: »Skoraj vse dobimo od kmetov, kruh, mleko, kronii. pir. Samo meso kupujemo v N«u zarjiih. Drugače pa imamo tudi svoj vrt B zelenjavo. Prejšnji to- den smo zaklali prašiča In inae- 11 koline. Vsi okoliški kmetje nam pomagajo.« Tako je v taboru H. grupe od- redov v Kokarjih. Živijo enotno življenje, polno lepote. Vsekakor je to resnično ena ta. med najlepših ljubezni pod do- torl. TONE VRAiM. 30. julij 1^ mm nic VEČ tkanja na starih strojih: STAROST SE UMIKA zapis ob 40. obletnici tekstilne tovarne metka Pred časom se je celoten loo- lektiv tekstilne tovarne in kon- fekcije »Metka« nehajal v kriza. Kolektiv ni več mogel naprej in biii so pred resnim vprašanjem, kaj naj storijo. V podjetju so se kopičili problemi, ki so zao- strovali notranje odnose, krhali disciplino in tudi poslovni uspe. hi so bdU veliko slabši, kot pa so pričakovali oziroma bi morali bita. Odločili so se za korak, ki se je že po nekaj mesecih pokazal za pravilnega. V lanskem, t glavnem pa v letošnjem letu so začeli z rekonstrukcijo tovarne. St^re, dotrajane stroje, ki sta jih prehitela že čas in razvoj, so zamenjali z novimi. Tako bodo v septembru svečano izročili svo- jemu namenu na novo montirane stroje v tkalnici in plemenitilni- ci. Povsem je nov tudi oddelek belilnice, kjer je nov merceliaiT- ni stroj iz Italije. Ni še dolgo tega, ko so vsi ?. nefzaupanjem gledali na, kolek-^ tiv, ki zapcxsluje predvsem žen- sko delovno silo. Nizki osebni dohodki, prekinitev dela in po- polna zastarelost so dajali videz breziupnosti. Novo vodstvo je tavamo prevzelo v skoraj bres;- upnih razmerah. Osebni dohodki so bili med najnižjimi, skladov tudd ni bilo in so se komaj ote- pali iz^be. Pri vsem tem je bila orienta- cija samo ena. Takojšnja rekon- strukcija, izKlelava kvalitetnih na trgu iskanin tkanin iz čistega bombaža, polistera itd. S prvim julijem So uvedli »direct costing« sistem obračunavanja, uvajajo pa tudi druge organizacij.ske metode in novosti. Osebni do. hodki so se zaradi vsega tega od leta 1967 do danes dvignili od .^O na 810 dinarjev. Skladov^ ki jih leta 1967 še ni bilo, pa bo letos že 2 milijona. Tako je prva anuiteta plačana.. prešli 90 tudi na 42-umi delovTii teden, kar še poudarja aspehe kolekti- va »Metka«. Po besedah Veljka R(^piča, di- rektorja Tekstilne tovarne in konfekcije »Metka« ne gre pri modernizaciji tovarne fcohko za povečanje proizvodnje, kot pred- vsem za kvaliteto izdelkov, ki naj utrdijo sloves priznane to- varne po vsej Jugoslaviji. Samo z resnično kvalitetnimi izdelki se bodo lahko obdržali na jugo- sk>\'anskem tržišču, ki je prav s tekstilnimi izdelki izredno za- sedeno. Zadiaji uspehi tekstilne tovarne »Metka«, ki prav letos praznuje 40-letnico obstoja, so pt>rok, da bodo uspeli. Torej: nič več tka- nja na stare stroje. Novi, mo- demi stroj pa omogočajo iade- la/vo takšnih izdelkov, katere kupci osvajajo in sprejemajo. Istočasno pa se izbolj.šujejo tudi delovTd pogoji v tovarni sami. In seveda tudi in predvsem med zaposlenimi. To Pa je nedvomno največ^ji uspeh. T. VRABL- IVAN KRONOVŠEK v teli dneh, ko se limelj ne- urtrudno spenja proti vrhu, ga je težko najti. Polja v okolici n,ie- govega doma so zavita v nasade grenke rože in do njenega vodi samo oaka, makadamska pot. Okoli hdše, pravzaprav je to več. je gospodarsko poslopje, je pol- no drevja in nekaj polj, po.seja- nih s pšenico in krompirjem. Drugače pa .sam hmelj. Ivan Kronovšek, Orla va« v Savinjski dolini Napreden kmet. Vekratni od- bornik in zdaj tudi poslanec re- publiškega zbora SR Slovenije. Rad prizna, da je najstarejši poslanec in eden izmed peščice kmetov, ki so si na zadnjih vo- litvah uspeli priboriti mesto v poslanskih klopeh. Njegova pot je tako postala .še bolj razvejana. Skoraj ni dneva, da bi bil samo doma. Vedno je na poti. Iz majhne Orle vasi se vozi v Ljubljano, Žalec ali Ce- lje. Vestno in po.šteno upravlja svoje obveznosti in kljub po- mankanju časa ne odpove predi nobeno zadano nalogo. ^ Hudo je zlasti v tem času, ko; je na poljih največ dela. Ivanovei roke bi morale pospraviti pri- delke, negovati drevje. Ivanova glava bi morala brati in razmiš- ljati o stvareh, ki jili bo treba zagovarjati ali uvreči v poslanski dvorani. In kljub velikemu na- poru Ivan Koprivšek zmore vse. Let ima že veliko, vedar mu sploh niso ovira pri njegovem delu. Je zagovornik praktičnega de^ la, ne pa govorjenja. »Prepričan sem, da ljudje pri nas vse preveč filozofirajo in govorijo,« je začel pripovedovati, ko smo ga obiskali na njegovem domu. -s »Sam sem za konkretno delo. Za konkretno reševanje proble- mov. Filozofija pri tem ne po- maga kaj dosti. Samo zavede nas kiliko, kot nas je že tolikokrat.« Potem govori o kmetu. Bolj malo o sebi, več o tistih kmetih, katere zastop>a v poslanskih klo- peh. »Premalo pozornosti jim še vedno posvečamo. Poglejte samo ostarele kmete. Mladi odhajajo v mesta, v tovarne in starši ostaja- jo sami na velikih ali malih kme- tijah. Kdo jim bo delal na po- lju, v hle\na, sado\-njaku? To so problemi mimo katerih ne more. mo in ne smemo. Ali pa vpraša- nje kmetov, ki so pomagali med narodnoosvobodilno borbo. Mno- gi izmed njih še danes nimajo rešenega %'prašanja dvojne ali enojne dobe. Vse preveč smo v nekaterih primerih formalisti in premalo človeški.« Prav ima. Kljub temu da ni več odbornik se kot poslanec C-uti dolžnega, da še vedno prisostvuje sejam ob- činske skupščine Žalec. Ne pri- sost\'uje i>a samo kot osebek, temveč vedno tudi razpravlja. Njegova razprava ni ovita v le- po zveneče fraze, temveč kon- kretna, prav zaradi tega včasih boleča. Poleg tega opravlja Se doma. To je Ivan Kronovšek iz Orle va- si v Savinjski dolini. SREČA V NESREČI Bil je utrujen in nesreča, ki jo je preživel, mu je pu- stila težke spomine, moreCe občutke. Četudi je poma..[?al, ■ le mogel, se je videlo, ^ ^ odsoten. Misli so mu ^ jale drugam. Tudi iz o^^- sijala bolečina, strah .^ Preživel je železniško ^ srečo po srečnem naklju^:*' Prava sreča v nesreči. Težko je hodil. Poi^ort vana noga in na obr^^ znaki poškodb. Martin Moai^^lik, zavim je bil v času nesreče v siu' žbenem vagonu. »Vse je še tako megi©^^ i ki misli neurejene. Vem \^ ' to, da je naenka-at strašan. ' sko udarilo, zaropotalo, ! in potem se je lomilo, ■ vlak se je takoj ustavil, bjj ; sem v sluBl)enem vagonu ' Pot«m sem občutil, da .se j« | vagon prevrnil. Zaneslo me i je proti steni. Udarcev nI- ■ sem prav zaznal. Obležal sem ob steni vagona. Hotel sem vstati pa nisem mc^e!, Zadrževala me je deska, Po^ tem sem ?-bral toliko moči, i da s€an jo odiloanil. Zagledal ' sem okno. S težavo sem se preril do njega in splezal ; ven. Imel sem srečo. Krna- ki sem pod seboj začutil trdna tla. Začel sean klicati, ; Sprva se ni nihče oglasil, še- ; le .pozneje so prišli ljudje. Zdaj je dobro, četudi mej boli po vsem teles\j.« « zgodovine: CELJSKA ZLATARNA Celjska zlatarna, ki se je lani preselila v nove prostore ob Kersnikovi ulici v Celju, je do- ma in v tujini eno najbolj zna- nih in cenjenih tovrstnih E>odje- tij. Ustanovljeaia je bila leta 1925. delniška družba Pachiaffo Knez and Comp. Vodja firme je bil Avgust Pachiaffo, brata Alojz in Ivan Knez pa sta bila delničarja m obenem tehnična voditelja podjetja. Za podjetje je financi- ral tudi A. Westen, ki je bil tudi delničar. Podjetje je bilo eno največjih te vrste v Jugoslaviji in je zaradi kvalitete izdelkov iKspešno konkuriralo tudi z ino- zemskimi t\TXikanii. Ker je ob ustanovitvi primanjkovalo doma- čih sitrokonijakov, je bilo pri podjetju zaposlenih precej ino. zemcev, predvsem Dunajčanov in Nemcev iz Plorczeima. Zaradi udeležbe nemškega kapitala se je -vse poslovanje vršilo v nem- ščini. Leta 1935 se je firma na novo protokolirala pod imenom Knez Pachiaffo in je bil A. Westen izplačan. V juniju istega leta sta se Avgust Pachiaffo in Alojz Knez smrtno ponesrečila z avto- mobilom na Reki. Vodstvo to- varne je prevzel Ivan Knez, vdo- va p>o Pachiaffu pa je bila pri podjetj\i udeležena kot solastni. ca s polovico deleža celotnega premoženja tovarne. Tudi pozne- je se je poslovanje vršilo v nem- ščini, čeprav je bil vodja tovar- ne Slovenec in se je v času oku- pacije smatrala kot nemška to- varna. Od ustanovitve do okupacije je zlatarna dos^la velike dobičke, razen v letih 1931—1933. To je razrvidno tudi iz tega, da je bil že po desetih letih iziplačan 'ce- sten, medtem ko ostali delničar- ji ob ustanovitvi niso p>osedovali premoženja. Med okupacijo je tovarna de- lala s polno kapaciteto do leta 1942, pozneje pa je bUa vet-ina delavcev premeščenih v tovamOi; A. Westna. Podjetje je po ustanoviiv- za- čelo zopet normalno obratovati v juliju 1945. Delež Avgusta Pa- chiaffa je bil zaplenjen, druga polovica pa 5. 12. 1946 naciona- lizirana in je tovarna prešla pod upravo kovinske direkcije Mini- strstva za indust.rijo in mdar- stvo LRS. V juliju 1947 je ]X)d- jetje pr^lo v sklop mestnih podjetij v Celju in poslovalo na- prej pod imenom Celjska zlatar- na, Celje. (Iz zgodovinskega arhiva). 6 30. juMj 1969 STRAN RES NA ROBU PROPADA? (I^adalJf^vanje s 1. strani) (MaKo vprašanje Pa si niso f^vili samo nekateri ljudje, '^(i tisti, ki danes najbolj ob- posledice onesnaženega ijsK^^ zraka (pa ne samo za- cinkarne, op. pisca), mar- |^'tudi pri občinski skupščini. jj, da bi dobili nedvoumen ^^•or nanj, sta pred kratkim J^jpredsednik skupščine občine inž. Dušan Burnik ter od- ' Marjan Ašič skupaj s redstavnikom Cinkarne, inž. 0'OŠo Pelanom obiskala g.odjet- Tharuiu v Franciji, kjer pro- ^jjajo titanov dioksid že od J35 leta. da bi si na licu me- Icot temu pravimo, ogledali jj' posledice, ki jiii zapušča jj^na proizvodnnja. j^j so ugotovili? 0 tem govori razgovor s pod- iredsednikom občinske skupšči- u inž. Dušanom Burnikom: \'prašan}e: S kakšnim name- ^ ste pravzaprav šli na pot? Odgovor: Imeli smo samo ene- f - ugotoviti pogoje obratova- ija za proizvodnjo'' titanovega liolcsida, posebej še glede na [orebitni škodljivi vpliv na oz- Učje in vegetacijo pa tudi ve- leti, kakšne so posledice odpad- ^ voda in deponijskih prosto- 10? za odpadni material. \yprašanje: In kaj ste ugotovili |l splo.šno? \oigovor: Predvsem to, da za- Bdi pomanjkanja titanovega di- ksida niti v tovarni niti v okoli- 1 nismo mogli ugotoviti in naj- inikakršnih škodljivOi posledic. Tovarna, ki smo jo obiskali, ii skoraj v sredini majhnega jsta Thanna v Alzaciji, ki ima kOli 10.000 prebivalcev. Poleg Itanovega dioksida proizvajajo i druge kemične- izdelke, pred- isem na osnovi kalija. Toda. na- testo onesnaženega mesta in Uižnje okolice tovarne, smo na- šli vse kaj drugega. Na vegetaciji v tovarni tn okolici ni opaziti škodljivih vplivov, ki bi jih naj provzročila ta proizvodnja. V tovarni imajo lepo urejene in prav nič požgtme in uniče- ne cvetlične grede z vrtnicami ter drugimi cvetlicami in okras- nim grmičevjem. Tu smo videli tudi lepe površine, posejane z angleško travo. Takoj za travni- škim zidom so lepi travniki in sadno drevje. Na nekoliko bolj oddaljenem strmem pobočju so čudoviti vinogradi. Na travniku, blizu tovarne, smo videli celo čredo goveje živine. Tovarna, ki že 44 let proizvaja titanov diok- sid, še doslej ni plačala nobenih" odškodnin bližnjim prebivalcem laž. Dušan Burnik. podpredsed- nik skupščine občine Celje ali komu drugemu zaradi uni- čevalnega dela dimnih plinov. To zanje ni aktualno, ker proizvod- nja ne povzroča in ne pušča no- benih kvarnih vplivov. Vprašanje: Odgovor je vseka- kor optimističen in nas pomir- ja. Toda, zakaj v bistvu takšno stanje, ki ne pušča kvarnih po- sledic na ozračje in vegetacijo? Odgovor: Odgovor je na dlani. Tovarna ima i-e zdaj vse potreb- ne čistilne naparve, nekatere od njih, zlasti pa tisto za konden- zacijo pare. bodo še uredili. Čistilne naprave so seveda pr- vi pogoj, da ne pride do onesna- ženja zraka in do drugih kvarnih posledic na okolico. Takšne na- prave pa bo imel tudi novi obrat za proizvodnnjo titanovega dioksida v cinkarni. To i>a je se- veda glavna dejstvo, ki ga mo- ramo upoštevati, kadar govori- mo o novem cinkarniškem obra- tu. Vprašanje: In kaj ste še ugoto- vili, ko ste proučevali možnosti za onesnaženje zraka in vegeta- cije? Odgovor: Plini iz tehnološkega procesa titanovega dioksida od- hajajo v ozračje na dveh mestih in sicer pri raztapljanju ilnieni- ta (ruda za proizvodnjo titano- vega dioksida) z žvepleno kislino ter pri kalcinaciji titanovega dio- ksida. Pri raztapljanju ilmenita pride v začetku procesa do izlo- čanja velikih količin vodne pare. To traja približno 10 minut i^o 6 do 8 krat na dan, V zrak gre čista in neškodljiva para z mini- malnimi količinami žvepla. Pri tem pa moram povedati, da si je tak izbruh pare vredno ogle- dati, saj je za nevajene oči za- nimiv dogodek. In ker smo že pri pari, naj povem, da bo v cinkarniškem obratu delala naprava za kon- denzacijo pare, kar pomeni, da je ne bodo puščali v zrak. mar- več v krožnem vodnem sistemu znova vračali v proizvodnjo. No, in prav takšno napravo bodo uredili tudi v Thannu. Drugo izstopno mesto dimnih plinov je pri kalcinaciji titanove- ga dioksida. Tu pa gredo plini v dimnik preko oziroma skozi či- stilno napravo z elektroiiltrom. V dimniku merijo koncentracijo žveplovega dioksida, in v prime- ru, če nastane na elektrofiltru okvara, se avtomatično ustavi tudi kalcinacijski rotacijski bo- ben, s tem pa se tudi ustavi proizvodnja in izključi možnost spuščanja dimnih plinov z večjo koncentracijo žveplovega dioksi- da v zrak Tretja možnost onesnaženja zraka je pri končnem mletju titanovega dioksida. To onesna- ženje, minimatno.pa je ome- jeno samo na stavbo in nekaj metrov bližnje okolice. In končno moram povedati še to, da je v tovarni sodoben avtomatiziran obrat za nevtraliza- cijo raztopine, ki izhaja iz teh- nološkega procesa in da tudi od- padni material ne vpliva kvarno na okolico. Vse to pa zahteva, da bo tudi Cinkarna morala urediti depo- nijski prostor s pregrado (ta je v načtu) in da je izgradnja ne- vtralizacijske postaje nujno IX)- trebna. Pri tem bi priporočil le to, da bo tudi v cinkarni, podobno kot v Thannu. urejen transport odpadnega materiala na depo po ceveh in ne s kamio- ni. Vprašanje: Kaj bi na koncu še lahko rekii? Odgovor: Predvsem to, da smo lahko Celjani in prebivalci ob- čine brez skrbi zaradi gradnje obrata za proizvodnjo titanove- ga dioksida. Ta obrat nam, če bodo urejene vse čistilne napra- ve, te pa bodo. ne prinaša po- slabšanja stanja glede ozračja, vegetacije tn vodnih odplak. Ne glede na to pa moramo še na- dalje delati pri analizi celjskega ozračja in napraviti vse. da se stanje pvopravi. MILAN BOŽIČ PRIJETNA Neprijetno je, če nas na cesti kar naenkrat ovije cel oblak pra- hu. To se dogaja dan za dnem, saj prenekateri vozniki sploh ne pomislijo na to, da bi zmanjša- li hitrost, ampak zdrvijo mimo pešca ali kolesarja tako, da po- stane le-ta bel od prahu. To pa ni samo neprijetno, pač pa tudi nezdravo, še zlasti za malčke. Vendar nam ne preostane nič drugega, kot, da se pošteno raz. jezimo (kar je seveda brez po- mena) in še nekaj zavpijemo za takšnim »prijaznim« voznikom, ali pa, da se umaknemo s ceste, če je še dovolj časa. Na bregovih Savinje kar mrgo- li kopalcev. Ležijo v travi, se sončijo, pa tudi sence je dovolj ob grmičevju, ki raste ob vodi. Toda kaj, ko je vse tako pravšno saj se tudi vije cesta, makadam, ki pelje na Petriček. Bolje, da ne pomislimo na to, koliko pra- hu tu avtomobilisti puščajo za sabo in kakšen »užitek« je to za kopalce, ki so željni ne samo vo- de in sonca temveč tudi čistega zraka. Na t/o ce^U) in na kopalce se- veda tudi se je spomnilo podjet- je Javne naprave v Celju. V ne- deljo so jo večkrat škropili, ta- ko, da kopalcem ni bilo tvreba požirati prahu. Vsekakor je bilo razveseljivo izvedeti, da to cesto škropijo skoraj vsak dan (odvisno od vre- mena), saj je kopalcev v teh vročih dneh ob delavnikih prav tx>liko kot ob nedeljah. H^^^Zapiski o¥EK0SLAVII SPINnLERJir v Maribor sem prišel za štirina.jst dni poleti 1. 19,53. Z Brankom Goinljučem, da poiščeva ffradivo za najini fazpiavi, ki sta izšli v celjskem Gledališkem listu kot slavnostni številki ob odkritju spomenikov Josipa Dro- bnica iii Kafku Sahniča v foveru gledališča dne 24. april:i 1954. Poh'g drugih članov je v tem Gledališkem listu Branko (ionibuč oltjavil za celjsko gledališko z.e;odovino Ponifiiihno delo: »Slovenska in tu,}a dela od 16. septeni- '>ra ISU). do ?A. aprila lf>54.«. .Jaz pa razpravo »Dva spo- meniku, simbola predvojne gledališke dejavnosti in ka- ^pot po\ojnini generacijam.« — Pri iskanju podatkov za ra/pravi nama ,je bil špindler ves čas z njemu lastno ljubeznivostjo v veliko pomoč. — l'ozae,ie, ko je bil upravnik mariborske Studijske knjiž- "'tf |)rof'. Jaro Dolar, sem priha,jal vse do J>pindler.jeve sitirti še večkrat v iVIaribor in vsakikrat sem bil vesel, ■** sem našel prijatel,ja J^pindlerja takega, kakršen je bil *^;pindler,ia lf>r>l v Mariboru. Z leve strani. sedi,jo Ivan Mravljak. Vekoslav Špindler, Franc Tiller. stojijo Štefan Medved, Vinko Kraner in Rudolf Polak 30. julij lH(iM 7 ^I^^^jl ^^^^^ 1^ ' I NEDELJSKEGA KOPALCA v trenutku^ ko človeku petfiajstič sko- čijo na glavo in ga za težo lepo raščenega rjavega telesa potopijo v toplo vodo —- pj-i tem opaziš, da ima tekočin^ nekoliko slan priokus — se veselje nad nedeljskim kopanjem spremeni v naraščajočo jezo. Zajameš sapo^ izpljuvaš vodo in nekaj klet- vic, nato pa hajd nad skakalca, ki se v varni razdalji nekaj metrov junaško ozira okrog sebe. Pošlješ mu strupen pogled, zamahneš z roko^ kreatura pa se umakne in njemu namenjena količina vode se vlvje prav na lepo počesano glavo mamice, ki guglje svojega sinka v modro-rdečem poli- vinilastem obročku. Ženska zavrešči, otrok zacvili, medtem ko se zaman umikaš fan- talinu, ki se je odločil, da bo v slogu metuljčka preplaval prepoln bazen ... Radeče seveda niso noberui izjema^ kar zaoznika tega in tega, da se javi pri bla- gajni . ..« V nedeljo ljudje ne mislijo tia pravila lepeqa vedenja in pravilnega parkiranja, zato nikar ne mislite, da boste mogli do- mov, ko si boste zaželeli. To je namreč odvisno od voznika »tega in tega« avto- mobila, ki je svojega — recimo — spačka parkiral prav sa vaš seveda boljši avto- mobil. Najameš brigado, ki z velikim užitkom spravi spačka v kraj, potem pa zavijete navzdol med s cvetjem obrašče- nimi hišicami. Nedeljski izlet je končan ... CELJE OPOZORILO UPOKOJENCEM v zadnjem času se je pa javil v Celju nek,i nepridi- prav, ki se starejšim ljudem, zlasti upokojencem predsta- vi kot »posredovalec«, ki bo uredil vprašanje njihove po- kojnine ali dosegel za njih viijo pokojnino, ali dosegel neke dodatke k pokojnini m slično. Pri tem zahteva od njih nekaj denarja, ki ga potrebuje za koleke ali dru- gačne stroške, ki naj bi bili potrebni v post(^ku. Gre za navadnega goljufa, saj so vsi postopki v social- nem zavarovanju prosti vseh taks in drugih stroškov. Po navadi izgleda to tako, da pristopi ta človek k sta- rejšemu državljanu in ga na zvit način vpraša ali je upo- kojenec, vpraša včasih tudi za ime, včasih pa kar di- rektno zatrjuje, da ve, da ima dotični majhno pokoj- nino, da bo posredoval za njeno povišanje in slično. Tisti, katerim bo bodisi na cesti, bodisi v gostilni ali na drugih javnih prosto- rih kdorkoli ponudil takšno »uslugo« iz socialnega zftva- rovanja, naj to takoj sporoči postaji Ljudske milice v Ce- lju in naj opiše »posre- dovalca«, ker bomo edmo na ta način preprečili očividno zlorabo aaupanja in očivid- ne goljufije. tombola po vseh predpisih v rubriki (Ž)ebljica smo nedavno zapisali na satiričen način, krajevna skupnost Gabrje—Hudinja ni storila usluge AD Kladivarju s tem, da je organizirala tombolo ravno na dan, ko je ta športni klub z organizacijo državnega atletskega prven- stva slavil svoj srebrni ju- bilej. Na koncu je bilo zapisa- no nekaj tudi na račun ne- razdeljenih dobitkov, kar pa je neresnično in pisec je pri tem podl^el namigovanjem ljudi. ' Prireditelj tombole doka- zuje, da je tombola poteka- la popolnoma po pravilni- ku, ki ga je potrdil tudi re- publiški sekretariat za finan- ce. Glede zadnjega se priredi- teljem opravičujemo, ne pa tudi za očitek, da prireditvi, ki sta celjsko republiko raz- delili na dva dela, nista bili vzklajeni. Zato, da bi ju- bilant Kladivar moral imeti prednost. obiskali so begunje Organizacija ZB »Pod Gra- dom« že vrsto let nazaj orga- nizira skupinske izlete za svo- je člane. Največkrat obiščejo kraje, ki so znani iz NOB. Tako so letos obiskali Be- gunje na Gorenjskem. Ogle- dali so si zapore, ki so znani po strašnem mučenju sloven- skih rodoljubov in po stre- ljanju talcev, ter partizansko grobišče v Dragi. SŠ gimnazijo bodo prenovili Pročelje Gimnazije v Celju je bilo že dolgo potrebno po- pravila, saj ni bilo obnovlje- no odleta 1914, ko je bila gim- nazija, ustanovljena. Letos maja pa so le »izvrta- li« denar, da so lahko začeli s popravilom. Od občine so dobili 140.000 ND. Računajo, da bodo vsa dela končana do začetka avgusta. Obnova fa- sade pa bo malo dražja kot so spr\a predvidevali, zato bodo zaprosili občino še za dodatno pomoč. SŠ nova benzinska črpalka v Celju se je zadnja leta zelo povečal prom.et na ben- cinskih črpalkah, ki že več ne zmorejo svojega dela. Zato se je trgovsko podjetje Petrol odločilo, da bo zgradilo več novih črpalk. Te dni bo gotova bencin- ska črpalka na Hudinji ki bo deloma razbremenila staro čr- palko na Mariborski cesti. Gradnja črpalke, ki bo stala okoli 600.000 ND, je bila res zelo nujna, saj ima bencinska črpalka na Mariborski cesti tudi do 300 ton prometa dne- vno, praviloma pa bi ga zmOr gla samo 100 ton. Nova črpalka na Hudinji bo gotova do začetka avgu- sta, graditi pa so jo začeli letos aprila. Takoj nato pa bodo začeli graditi novo čr- palko na Teharski cesti, v načrtu pa imajo še črpalko na Dečkovi cesti. celjski kopalci v teh pasj.e vročih dneh je na celjskem bazenu polno lju- di. Računajo, da so letos ime- li okrog 25 000 kopalcev, če- prav je šele do konca sezone daleč. To število pa bi bilo nedvomno večje, če ne bi ba- zen odprli šele 22. jimija za- radi popravil. Tudi člani plavalnega kluba Neptun ne počivajo, ampak vsak dan pridno trenirajo pod vodstvom trenerja Bruna To- plaka. Upajmo, da tudi uspehi ne bodo izostali. SŠ ŽALEC OB DNEVU HMELJARJEV nov hmeljski starešina bo franc lesjak Na letošnjem »Dnevu hme- ljarjev«, ki bo 9. in 10. avgu- sta v Žalcu in Braslovčah, bo- do izvolili tudi novega hme- ljarskega starešino. Doseda- njega Podgorška bo zamenjal kmet kooperant Franc Lesjak iz Šmiklavža pri Taboru. T. V. sprejem za delegate Med prireditvami ob »Dne- vu hmeljarjev« bodo v Bras- lovčah sprejeli tudi okoli 250 delegatov, ki se bodo udeleži- li 19. kongresa Evropskega hmeljarskega biroja v Ljub- ljani. Organizacijski odbor jim pripravlja sprejem pred osnovno šolo, kjer jih bo pozdravil hmeljarski stareši- na, dekleta, ki so tekmovala za hmeljsko princeso pa bodo vsakemu udeležencu pripela slovenski šopek. Gostje si bo- ^o ogledali hmeljske nasade, po prireditvi v Braslovčah pa bodo odpotovali na zaključni piknik v Velenje. tekmovanje traktoristov Tudi letos bo Ljudska teh- nika v Kmetijskem kombina- tu Žalec pripravila tekmova- nje za najboljše traktoriste. Tekmovali bodo v dveh sku- pinah: kooperantje in kmetje, ki imajo traktorje. Najboljši se bodo uvrstili na republiško prvenstvo. mladinci so izbi- rali kandidatke za naslov hmelj- ske princeze Aktivi mladih zadružnikov v žalski občini so se pri pri- pravah za letošni praznik »Dan hmeljarjev« močno an- gažirali. Zbirali so dekleta, ki bodo nastopila na tekmova- nju za hmeljsko princeso. Uspelo jim je zbrati nekaj več kot dvajset deklet, kar je pre- cej več kot lansko leto. Na tekmovanju bodo nastopila tudi dekleta iz Mozirja in Ša- leške doline. PODELITEV PRIZNANJ Lansko leto je Kmetijski kombinat pripravil prvo raz- stavo kvalitetnih hmeljskih vzorcev. Razstavljalo je 250 razstavljalcev iz vse Sloveni- je. Ob letošnjem »Dnevu hme- ljarjev« bodo na sobotni pri- reditvi podelili 22 priznanj ti- stim, katerih hmelj ski vzorci so na lanskem tekmovanju bi- li ocenjeni za najboljše. Zlati storžek strožki so delo pri- znanega medaljerja Stovička) bo prejela Kmetijska adruga Vuzenica. Med dobitniki sed- mih srebrnih storžkov so tri- je kooperantje s področja Žalca, med dobitniki 14 bro- nastih storžkov pa sedem. Razstava kvalitetnih hmelj- skih vzorcev bo tudi letos v dvorani Kmetijskega kombi- nata in to v mesecu oktobru. nastop komor- nega zbora Uvod v »Dan hmeljarjev« bo prireditev, ki bo v soboto, 9. avgusta v Žalcu. V kultur- nem programu bodo nastopi- li godba na pihala, član SLG Celje Pavle Jeršin in Komor- ni moški zbor pod vodstvom Egona Kuneja. Med progra- mom bo proglasitev novega hmeljarskega starešine, pode- litev priznanj in plaket ter tekmovanje za hmeljarsko princeso. Uradni rezultati bo- do objavljeni šele naslednji dan na osrednji prireditvi v Braslovčah, kjer bosta dve godbi na pihala iz Liboj in Prebolda že v zgodnjih jutra- njih urah igrali budnice, nato pa priredili promenadni kon- cert. Po prikazu kmetijskih strojev in pridelkov bo na prostoru ob in pri jezeru pro- sta zabava, na kateri bodo za veselo razpoloženje igrali tri- je domači an.sambli. T. V. odšli na taborjenje Taborniki odreda »Hudi Ix>tok« iz Smartnega ob Paki so pretekli teden odšli na taborenje v Ribno pri Ble- du. Vsega skupaj je odšlo 30 tabornikov, tam i>a bixlo ostali do 2. avgtusta. nova gostilna V LatkoAT vasi Je zaseb- nica Kapus Vera v soboto odprla novo gostilno. Go- stilna je zelo lepo urejena, ter je bilo po prvih treh dneh videti, da bo tudi do bro obiskana, čeprav je ne- daleč od nje že ena. MALI INTERVJU Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Tone Lotrič Kdor vsaj enkrat zaide t hotel Evropo, ga spozna. Med mizami se suče s takš- no eleganco, kot da bi naj- manj deset let bil med naj- boljšimi smučarji v slalomu. Nikoli ni slabe volje. Vedno najde pravilen dostop do go- sta. Nasmeh. Mogoče pri- merna šala. Vsekakor pa vsaj nekaj za dobro voljo. Je eden izjmed tistih natakarjev, ki te kljub temu da te zelo dobro poznajo pri strežbi ne zanemarjajo in puščajo v ča- kanju, češ ta bo že T>očaLkal, sa.j. se poznava. To je Tone Lotrič. Crnolas mož, rojen v neki hiši v Že- leznikih nad Škofjo Loko, sicer pa že več kot dvajset let Celjan. Kako si začel? »Takoj po vojni so iskali va- jence 2£l gostinstvo- Prijavil sem se in začel delati na Dobrni.« Kasneje te .)e pot vodila? »Nikamor drugam, kot v Celje, že dvaindvajset let sem zaposlen v hotelu EvTopa.« Ce ne zaanerLš, že ^oraj inventar? »Skoraj.« Tvoj najimenitnejši gost? »Predsednik Tito. Trikrat sem ga osebno stregel.« Največji gurmani? »Italija- ni. Največ jedo jedi na ža- ru.« Najbolj izbirčni gostje? »Poleg drugih tudi naši.« Najboljši gostje? »Pono\'no Italijani. Nemci, Skandinav- ci, Avstrijci . . « Kakšni so celjski gostje? V redu. Vsak pač želi, da je najbolje po- strežen. Do gosta moraš ime- ti predvsem lep pristop, ma- lo humorja in vedeti moraš, kje so njegove slabe točke.« Je dovolj prireditev v Celju? »Samo glasbe je dovolj.« Kaj predlagaš? »Več bi mo- rali imeti prireditev, ki bi privabile goste iz okolice.« V zadnjem času te .je najbolj presenetilo? »Pristanek člo- veka na Luni. Vendar: tehni- ka človeku življenje izbolj- šuje, istočasno pa ga tudi ubija.« Kadar nisi v službi, kaj na,n-aje pi.ieš? »Zlatorog pivo.« Se razburja« kot gost nad visokimi cenami v go- stinsivu? »Ob svojih dohod- kih se čudim, da ljudje te cene danes zmorejo.« Kje boš preživel dopust? »Letos na morju« Je razlika med natakarji v Jugoslaviji in tu- jini? »Razlika je med nata- karji glede na kvalitetno stopn,jo lokala, kjer delajo.« Kje je lažje streči: na ban- ketu ali individualnim go- stom? »Na banketu. Tam vse teče 1» že ustaljenih pred- pisih« PRAZNOvl NA GORli GRADy, Osrednja proslav, činskem prazniku ji- ^ bila zadnjo soboto^ I njem gradu. Praj^o, je začelo že do^ \ so na seji obeh Z i činske skupščine ■m i Vič občinsko n&grz^ i tisto, kar je poma^ trejšemu in večjem,, ■ občine. Prvo na^ ' prejela Anton Acmaj ' hela nad Mozirjem pe\'ski zbor prosvetjj' štva Roviar. Popoldan je bila na akademija, na i, gov-oril dr. -\leš Bali, slav so se poleg udeležili tudi Franc | šek-Luka, Andrej Ma ne Kropušek in na, \ danji borci. Po go ' bila svečana akadej njej pa srečanje vseh njih borcev s prebi\; nje savinjske doline, slavi so sodelovali I borniki, ki preživljal niče v Kokarjih pri« NA LJUBNE DEVETI FLOSARSKII Po nekaj letih bol ko, kot je bilo hm Malo }et h NOVI f. Zakaj? ^^'j Zato ker , v LjubljajJ^ som ob i*j vsak p(^^H nun pon^^ verta z redništva Zidanškovi i StojlC^^ strani c^sg; šičevemu ""j^ zaboje J%i Obiti? ^ ....uiiiiiiii ^ dan sovuij- II«* y ne bosta na ^'''^njslti flosarji so S»fideljo v avgu- v okviru de- ^-sKega bala pa bo- li**^ 9 in v nedeljo, joto. *■ 18. uri bodo ^. osnovni šoli od- isl" jave: del Jožeta ^a, likovna in teh- ^ učencev domače ^.^g ter razstavo ,^19. .stoletju.« Ve- P^j] ob Savinji, v ^ bo srečanje in f s savinjskimi flo- fdanjimi seveda! ^ del prireditev bo- ■^ogometaši. Ob 11. J jned Olimpijo iz ^ in domačo ekipo ' Vtem ko bo ob 14. skozi trg, se bo tem začel v Vrbju, judi glavni priredit- ^or, najvažnejši del ! na kateri bodo pri- lg in življenje nek- jvinjskih flosarjev. ,g bodo letos nagra- [jejšega flesarja. M. B. IRASTNIR T TEŽAVE IDI PLAZU ičane tarejo letos težave, ki povzroča- družbenopolitičnim om hude skrbi. Kot nekajkrat poročali, italci in zlasti icmet- je Pripretnega, Savne peči, Spodnjega In gornjega Pod- kraja zelo prizadeti zaradi saj in pogostnih koncev tra- cij žveplovega dioksida iz trboveljske Termoelektrarne. Materialna škoda je precej- šnja, razen tega so ljudje vse bolj tudi zdravstveno prizadeti. Pred dnevi pa se je v Hrastniku sprožil nov plaz na območju, kjer so do- slej na.šteli kar petero pla^ zov, Ob sotočju Bmice in Bobna, neposredno za trans- formatorsko postajo se je minulo sredo navsezgodaj sprožil plaz v dolžini nad 160 metrov. Strokovnjaki so ugotovili, da se premika okrog 20.000 kubičnih metrov zemlje, okoli .5.000 kubikov bo še zdrselo, pribhžno 20.000 kubičnih metrcjv pa se utegne .sprožiti ob dolgotraj- nejšem deževju. Zaradi no- vega plazu so morali v Hrastniku prestaviti elek- trično omrežje. Tovarna ke- mičnih izdelkov je morala zajeti vodo, ki jo v podjet- ju potrebujejo za hlajenje proizvodnih naprav ia dru- gega p>otoka, ker je prvega zasula zemlja. Delovne ekipe so morale napeljati plastič- ne cevi za odtok vode. ker bi v nasprotnem primeru potok utegne zaliti ces';o Hrastnik—Dol. Občinski štab za boj proti elementarnim nesrečam je naglo ukropal in uspel obvarovati del tega območja pred hujšimi posle- dicami. Seveda pa nevarnost še ni odstranjena zato so v Hrastniku podvzeli še neka- tere druge mere. Ob tej priložnosti kaže poudarilti da v Hrasniku še niso po- krili stroškov sanacije prve- ga plazu, ki se je sprožil lansko jesen in ki ob vsa- kem večjem deževju ponov- no drsi. Stroški za sanacijo novega plazu presegajo mož- nosti občine in lokalnega go- spodarstva, zato v Hrastni- ku račimajo na podporo in sodelovanje republiških or- ganov. (m- -1 'dobi. Se. Sisi So « i»u. Mevi C- 'Vli kajti malo naprej je na desni stra. m enosmerne ceste pred vinom na debelo in drobno stal še večji to- vornjak CE 177—52. Najprej trobi voznik pred mano, potem trobim jaz, potem trobijo za mano vozniki in celo šofer avtobusa. Vse je stalo, minute pa so tekle. Končno pa se je le od nekod vzel šofer velikega tovornjaka in odpe- jal svojo cestno oviro proti Savinj- skem nabrežju. Komaj, komaj je še koverta ujela ivtobus in kdo ve, če bi ob zamudi tudi vi zmigovali z rameni, kot tisti ljudje v Zidanškovi okoli sodobne tovomjaške cestne ovire. LAŠKO PARTIZANSKI PIKNIK Na predvečer praznika vsta.j.3 slovenskega ljudstva, so nad novourejenim par- kirnem prostora pri baze- nu člani tukajšnje organiza- cije ZB NOV RiJske Top- lice organizirali pester pik- nik, ki je bil obenem za- kuska za vse sodelujoče na razvitju prapora v začetku junija o čemer smo na tem mestu že poročali. V prijet- nem razpoložen.>u ob tabor- nem ognju in dobri kapljici ter jedači so borci pozno p>opoWne peli i>arti2a.nske j pesmi, obujali spomine in veselo rajala. To je še en dokaz, da ta orgaanEacija niairljivo in leanajdljivo dela sikoai vse leto. PLAVALNA ŠOLA Minu]o soboto se je na odprtem termalnem kopali- šču v Rimskih Toplicah za- ključila 10-dnevna Plavalna šola, ki jo je organiziral taikajšnji TVD Partizan, Kot vsako leto, tako so tudi le- tos zadovoljni z uspehom otrok od petega do dvanaj- stega leta starosti, ki pride- jo iz šole kot polplavalcd. Od petindvaj.setih vpisanih je redno obiskovalo tečaj, o- koli osemnajst do dvajset otrok, kar je še vedno ma- lo za tako važno in zdravo športno rekreacijsko pano- go. Pohvala gre vodji šole Pavletu Ajdniku in njegovi pomočnici Magdi Paradiž- nik. Nekoliko pred tean, pa so v istem bazenu zaključili sedemdnevni plavalni tečaj laščani, ki sta ga vodila Sta- ne Kuižnik in Ivan Pečnik. A. M. KONJICE V počastite Dneva vstaje je bila v vasi Resnik pod Pohor- jem majlina slovesnost. Pro- slave se je udeležilo okoli 1000 ljudi. Med njimi so bili tudi številni borci, ki so se borili na tem področju. Na svečanost so povabili tudi ča- stne goste nekdanjega koman- danta IV. operativne cone ge- neralpolkovnika Franca Po- glajena-Kranjca, narodnega heroja in generala Andreja Cetinskega-Leva in narodne- ga heroja Viktorja Avblja ter še več drugih znanih koman- dantov in komisarjev. Kmalu po 11. uri so se ude- leženci proslave zbrali pred hišo Vidmarjeve Veronike, v kateri je leta 1944 dalj časa bival štab IV. operativne co- ne. Uvodni govor o pomenu tega partizanskega srečanja je imel predsednik občinskega odbora ZB tov. Tone šporar. Osvetlil je razvoj NOB na tem področju, kjer se je že v drugi polovici leta 1942 za- drževal Pohorski bataljon, na- slednje leto pa je bil ustano- vljen odbor OF. Tov. šporar je posebej poudaril pomen in vlogo Resnika ter njenih pre- bivalcev v NOB, še zlasti pa pomen Vidmarjeve hiše in njene gospodinje Veronike. V spomin na čas bivanja štaba IV. operativne cone v Vidmarjevi hiši je njen nek- danji komandant general Po- glajen odkril spominsko plo- šlo kot priznanje tej družini in bližnji okolici. Predsednik odbora za pripravo proslave ob .50. obletnici KP, SKOJ in sindikatov občine Slovenske Konjice tov. Banje izročil Ve- roniki za njeno sodelovanje v NOB in v povojni izgradnji pismeno priznanje ter manjše darilo. Nato pa so položili vence na grobove padlih bor- cev. Popoldne je bilo še strel- sko tekmovanje, na katerem je zmagala ekipa »Konusa.« POČASTILI SPO- MIN NA MRTVEGA KOMANDANTA Ob praznovanju Dneva vsta- je sta prišla v Slovenske Ko- njice sorodnika slavnega par- tizanskega komandanta Mi- lenka Kneževiča, ki je bil do- ma iz Bosne in se je boril v raznih krajih naše države. Na- zadnje je bil poveljnik Bra- Čičeve brigade, ki se je borila na področju sedanje konjiške občine. Aprila leta 194.5 je bil smirtno ranjen v Draži vasi, umrl pa je v bližini špitali- šča, kjer je tudi pokopan. Oba sorodnika sta skupaj s predstavniki občine in or- ganizacije ZB obiskala več krajev v katerih se je boril legendarni junak. Govorila sta tudi z nekaterimi njego- vimi borci, ki ga imajo še v toplem spominu. Bil je res hraber in sposoben koman- dant, ki je mnogokrat zrl smrti v oči, svoje mlado živ- ljenje pa je izgubil tik pred dnevom, ko se je izpolnila njegova največja želja, to je osvoboditev domovine izpod okupatorja. Iz njihovega pri- povedovanja sta sorodnika presenečena spoznala, da je lik pokojnega komandanta še vedno živ med ljudmi. Naj- boljši dokaz za to je njegov vedno dobro oskrbovani grob v špitališcu. Pokojnikova so- rodnika sta se udeležila tudi velike proslave v Resniku na Pohorju. DELAVCEV PRIMANJKUJE Konjiški podjetji »KO- STROJ« in »KOVINAR« po- trebujeta za povečano proiz- vodnjo tudi več novih delav- cev. Povpraševanje je zlasti po strugarjih in priučenih ko- vačih. Ker ni mogoče dobiti kvalificiranih delavcev teh proUilov, sta se tovarni odlo- čili, za sistem priučevanja in strokovnega usposabljanja za delovno mesto. V vsakem bo- do zbrah kakih 18 do 20 mla- dih fantov, ki jih bodo v ne- kaj mesecih usposobili za manj zahtevna dela, hkrati pa jim bodo dali možnost za na- daljne izobraževanje. Pred- nost pa bodo dali onim, ki so končali osnovno šolo. Pri financiranju bo deloma sode- loval tudi komunalni zavod za zaposlovanje v Celju, or- ganizacijo in izvedbo teoretič- nih predavanj pa bo prevzela konjiška delavska univerza. NOV DELAVSKI iSVET Na .seji novo izvoljenega centralnega delavskega sveta lesnoindustrijskega podjetja LIP v Slovenskih Konjicah so za predsednika znova izbrali tov. Boža Kolariča. Delavski svet je razrešil tudi člane u- pravnega odbora in na njiho- va mesta izvolil 10 novih čla- nov iz posameznih obratov. Ob tej priložnosti so razprav- ljali o spremembah samou- pravnih aktov ter za konkret- ne naloge imenovali šest član- sko komisijo, ki jo vodil dipl. inžiner Stane Kokelj, uprav- nik konjiškega le.sno-indu- strijskega obrata, člani de- lavskega sveta so menih, da bo pri tej akciji potrebna tu- di pomoč političnih organiza- cij na posameznih obratih. VL VELENJE GASILSKA PROSLAVA v nedeljo je bila v iBoš- tanju osrednja proslava ga- silcev te občine. Gasilsko društvo Šoštanj je pramo- valo 90-letnico obstoja. Na slavnostni paradi skozi me- sto so sodelovala visa ga- silska društva in tudd gasil- ci iz špitala v Avstriji. Ime- li so tudi razna gasilska tekmovanja, k^r so podedi- li pokale in diplole. Po daljšem govoru pred- sta',Tiikov in gostov je tov. Žgang predal gasilcem nov gasilski dom in avtomobil. Po proslavi je bil možen o- gled novega doma in tudi opreOljeni gasilni avtomobil gasilskega društva iz Avst- rije smo si lahko ogledali. VLADO VIDENŠBK ŠTUDENTJE PRAKTIKANTI IN POČITNICE študentove počitnice trajajo kar štiri mesece. Toliko časa ni predavanj. Seveda so v juniju izpiti in septembra tudi, a še vedno ostaneta dva meseca, ki sta namenjena letovanjem, izletom, potovanjem in ne nazadnje tudi praksi, ki je ponekod celo obvezna, vsekakor pa zelo koristna. Obiskali smo nekaj študentov-praktikantov v celjskih tovarnah in podjetjih, da bi izvedeli, kako so zadovoljni s prakso in kam mislijo na počitnice. Jožica Crepinšek, 20 let. Vi- šja komercialna šola, Mari- bor. »Že petič sem na praksi pri Tehnomerkatorju. Tu do- bivam tudi štipendijo, 220 din na mesec. (Ker je imela sa- me dobre ocene, bo nagrada še dvakrat tolikšna.) Tudi prakso bom dobila plačano. Nekaj časa sem delala kot komisionar, kurirka. pri skla- diščni kartoteki, sedaj sem pa pri elektromaterialu. Avgusta bom šla z maribor. sko študentsko skupino za devet dni po Italiji in Fran- ciji (potovanje bo stalo 600 din) potem pa še na tabor- jenje v Log pod Mangrtom.« Barbara Grilanc, 21 let, VTŠ, Maribor. »Praksa je pri nas obvezna. Pri študiju mi bo to nedvo- mno zelo koristilo. Sicer pa sem letos prvič na praksi. Samostojnega dela prakti- kanti nimamo. Pač pa poma- gamo pri raznih analizah vzorcev, sodelujemo pri nad- zorovanju itd. Po končani praksi bom šla za nekaj časa na morje.« Tu v Etolu je na praksi več štu- dentov, saj' so edino oni ob- javili razpis za praktikante. Marinka Kmet, 21 let, Vš- ZD. Ljubljana. »Uspešno sem končala prvi letnik,« je veselo začela Ma- rinka. »Sedaj imam vse do oktobra počitnice. Prakse, ki je bila obvezna, bo že čez dober teden konec.«: Na kirurgičnem oddelku je odgovorna za tri sobe pacien- tov. Lahko dela dokaj samo- stojno, saj je lani končala SiZD v Celju. Na morju je že bila, v Ro- vinju. Še bi rada šla. Morda bo pa praksa plačana in ta- ko bo ta želja izpolnjena. Si- cer pa bo nekoliko pomagala pri Neptunu, kjer je dolgo trenirala. Zvone I>olžan, 21 let. Kme- tijska tehnologija, Ljubljana. Že drugič je na praksi t Etolu. Rad bi delal bolj samostoj- no. Ker me vse zelo zanima, grem večkrat zraven v škof- je vas. ko hodijo po vzorce, sicer se z delom tam ne bi mogel seznaniti.« štipendije nima. Denar, ki ga bo dobil za prakso bo prav prišel, čez počitnice bo kar doma. Da mora študira- ti, je rekel. študentje, katere smo obiskali, so v glavnem z delom, ki ga opravljajo zadovoljni. Vsi pa seveda komaj čakajo, da bodo odšli na počitnice. Mi pa Jim želimo, da bi se pri delu in na počitnicah kar najlepše počutili. i. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ^ OTROK DUŠEVNO ZAOSTAJA? že pred otrokovim rojst- vom se prenekateri materi vsiljuje strah, ali bo otrok normalen ali ne. Ko napra- vi otrok prve samostojne ko- rake in začne brbljati, se vzradoste še tako ravnoduš- ni starši. Svojega otroka za- čno primerjati z njegovimi sovrstniki in ugotavljati nje- gOTO napredovanje. Nemir in zaskrbljenost pa stopita v družino, če otrok v svojem razvoju zaostaja. Da dolgo ne shodi ali ne spregovori, da ne osvoji osnovnih higi- enskih navad in podobno. Včasih so, na srečo, skrbi od- več, kajti majhna odstopanja so lahko povsem normalna. Kolikor je otrok, toliko je rasti. Nekateri prej shodijo ki spregovorijo, drugi kasne- je. Eni so telesno bolj krepki in razrviti kot duševno in obratno. Vendar so obdobja skladne rasti, ki kažejo dolo- čene lastnosti, posebnosti ali tipičnosti, po katerih sodimo, ali je otrok za svojo starost normalno razvit ali ne. Več- jim odstopanjem se v nada- ljnjem otrokovem druševnem ali telesnem razvoju rada pri- dnjžijo še di-uga zaostajanja. V takih primerih govorimo o otroku, ki je duševno sla- bo ali pomanjkljivo razvit. Kakor niso vsi normalno razviti otroci normalno bi- stri, tako tudi duševno po- manjkljivo razviti niso vsi enako zaostali. Glede na od- stopanje od nomiale, ločimo v duševni zaostalosti običaj- no tri skupine. Otroke z manjšimi primanjkljaji v du- ševiiem in telesnem razvoju imenujemo debile; takšni ot- roci v redni osnovni šoli ne morejo uspešno delati, v po- sebnih šolah pa se uče kar dobro. Pravi čas preusmerje- ni otroci v posebnih šolah si lahko pridobijo primemo po- klicno izobrazbo. Duševno in telesno bolj prizadeti, ime- novani imbeeili se morejo v posebni šoli usposobiti za opravljanje nekaterih prepro- stejših poklicev ali opravil. Telesno in du.ševno pa so v svojem razvoju najbolj priza- deti idioti, katerim posebna šola ne more več pomagati, ampak gredo v posebne do- move — azile, kjer si tako prizadeti z ogromno napora in pozornosti ljudi, ki se z njim ukvarjajo, pridobijo vsaj nekatere življenj.ske na- vade in mehanično se ponav- ljajoče dejavnosti. Večja odstopanja v dušev- nem razvoju lahko hitro opa- zimo. Teže pa je pravočasno usjotoviti manjša zaostajanja. Razvojne pomanjkljivosti v predšolski dobi pripisujemo le-tej in živimo v upanju, da bo šola vse to popravila in nadomestila. V takih prime- rih začno učitelji tožiti, da otrok ne dojema učne stvari kot ostali, da je delo z njim zahtevnejše in težje, kar gre na račun celega razreda. So učitelji, ki v takih primerih hitro svetujejo staršem, da bi bilo za otroka primerneje in boljše, če bi .?a premestili iz redne šole na posebno, med ljudmi znano z nazivom »pomožna šola«. Vsak čuteč človek razume, da tako spo- znanje o otroku lahko star- še prizadene do osuplosti. Nekateri se z dejstvi kmalu pametno spoprijaznijo in rav- najo po nasvetih pedagogov, drugi pa ogorčeno odklanja- jo nasvet, da bi se otrok pre- šolaL češ, da je bolje, da otrok razred dvakrat ponav- lja, kot da bi šel v pomož- no šolo. Taki starši omalova- žujejo posebno šolo, da je bo šola za neumne, ki pušča na otroku življenjski pečat. In tako ostajajo v razredih večni ponavljavci, v breme učiteljev in razredu. Med tem ko ostali vrstniki njihovih let vsaj zadovoljivo napredu- jejo, doživljajo taki otroci .neuspeh za neuspehom. Ce jim starši še tako pomagajo, niso kos dolžnostim, ki jim jih redna šola nalaga. Pogostim šolskim neuspe- hom iščemo vzroke, kje dru- gje, denimo v vzgojni zane- marjenosti, s pametnim vzgoj- nim ravnanjem, takim pri- merom lahko pomagamo in ponavljanje razredov odpra- vimo, vtem ko v primerih duševne nerazvitosti ne, kajti razen drugih motenj v du- ševnem razvoju, je pri takih otrocih razum pod povpreč- jem njim enako starih otrok. Da bi tak otrok kljub tem pomanjkljivostim dosegel pri- bližne uspehe, je potrebno z njim delati dalj časa, z dru- gačnimi metodami, z več vod- stva, potrpljenja in razume- vanja. V redni šoli, kjer so razredi veliki, je to težko. Učitelj pozna in dela z učni- mi metodami za duševno pov- prečno razvite otroke. To pa je dosegljivo v posebnih šo- lah, kjer so razredi majhni in so učitelji posebej uspo- sobljeni za delo z duševno manj razvitimi otroki. V naših rednih šolah sedi dosti takih otrok, ki so pre- šolanja potrebni. Temu je več vzrokov. V nekaterih prime- rih učitelji zavlačujejo pove- dati staršem resnico, v dru- gih, kot smo že omenili, se starši ne morejo sprijazniti s prešolanjem, verjetno ne slednjim pa so krive pomanj- kljivosti šolstva na sploh. Manjka nam za kategoriza- cijo otix>k usposobljenih lju- di — strokovnjakov, manjka- jo nam za delo z razvojno prizadetimi otroki primerni po.goji, kjer bi jih usposab- ljali za normalno vključitev v družbeno življenje, čeprav je treba po drugi strani izre- či posebnim šolam pohvalna priznanja, saj so na svojem področju dosegle že lepe us- pehe. Zanimivo pa je, da tudi v primerih, ko je možno preus- meriti šolanje, največkrat to ne gre lahko. To zavirajo predsodki, ki so jih v zvezi s posebnimi šolami naše gla- ve še vedno polne. Večina staršev misli, da je posebna šola nekaj strašnega, sramot- nega, zato prosijo in navalju- jejo na razrednega učitelja, češ, da se bo otroku »odpr- lo«, da bo prihodnje leto drugače in podobno. Od uči- teljevega »potrpljenja« pa ne bo duševno prizadet otrok imel nobenih koristi, temveč samo veliko nepopravljivo škodo, ki se poleg duševne nerazvitosti kaže v nevrotič- nih motnjah. Tako se bo ot- rok še teže usposobil, kot bi se sicer. Nekatere starše pa je težko prepričati, da se bo duševno prizadet otrok boljše počutil v posebni šoli. Tu ne bo pod stalnim pritiskom tekmovanja s poArprečnimi ali celo nadpovT>rečnimi otroki, ki jih nikdar ni dohajal. Ot- rok je tu v okolju sovrstni- kov, s katerimi bo lahko tek- moval in se veselil uspehov. Tu je manj možnosti razvi- janja manjvrednostnih ču- stev, ki jih starši pripisujejo posebni šoli. Resnica je rav- no nasprotna. V redni šoli se du.ševno prizadet otrok nujno slabše počuti kot v posebni, ker le-ta zahteva od njega preveč. Stalni neuspehi pa ru- šijo strokovno samozavest in voljo, ga čustveno prizadeva- jo in še bolj negativno vpli- vajo na njegovo du.ševno in telesno rast. žal, so taki ot- roci večkrat izipostavljeni ža- Ijenju in zasmehovanju, kar vzbuja v njih čustveno nape- tost, ki se je otrok os v obliki riajrazličnej^T^i^ tenj: začne besno g^Jj! 4| te, postaja neješč, si^"* nekateri pa začno nT! močiti ali celo blatih' ^ Ijo. Otrokove umske spos« sti se začno razvijaj zgodaj. Od golega op J nja okolja do aktivneg. ' seganja vanj, je za ^J' pomemben korak. Ragj '''' skih sposobnoti je nara;'"^ sunkovita, ki pa se kot vsaka rast, ustavi, v okolja in vzgoje so za . voj otrokove duševnostj važnejši do 14. leta star^ kasneje se možnosti raz« nja njegovega razuma ! zmanjšujejo, če ne celo ,j nehajo. Zato je prepozno"' starši uvidijo, da otroku;' redno šolo tam okoli 12! ta, ko spoznajo, da vpit kot večni »repetent«, so za inštruktorje izdal,; j precej denarja in se z n;^ sami namučili. Tak otrok: s starši vred malodušen, vozen in zagrenjen. K se nemalokrat pridružijo; očitki staršev, kar poi.^j samo še dalje neugodno usodno zapleta. Redki so,) so v takem položaju še sji sobni pomisliti, da si oi^ ni sam kriv. Posebne šole so prav tak resne in dobre kot drj^ Njihovo delo je toliko bo zahtevno, humano in plem nito, saj mora usposobiti 4 ševTfio okrnjene otroke j stopnje, ko se bodo lahi enakovredno z ostalimi vklj čili v delovne procese in okviru svojih zmogljiva; doživljali zadovoljstvo in u pehe. To pa je odvisno o nas vseh, da bomo cdpraii neumestne predsodke 6.0 p sebnih šol in otrok, ki boi iz njih prihajali ter jih bn pomilovanja tn omalovaai nja sprejeli med.se. Prof. A. Cet.l«w SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEM( POČITNICE NA LADJI V času dopustov smo pa vendar se zgodi, da človek včasih ne ve, kam naj se po- da. Morda bo kdo, željan po- tovanja, iz naslednjega dobil idejo kako preživeti udobno, ne predrago in v nadvse pri- jetni okolici 14—20 dopustniš- kih dni. Ni mi bilo dano v pretek- losti mnogo potovati, odslej pa sem sklenila, da bom sle- dila le še za to in sicer za tovrstna potovanja. S prija- teljico sva se odločili za po- tovanje s tovorno ladjo. Re- čeno storjeno! Pri »Jugoagen- tu« v Ljubljani sva uredili s plačilom in dobili obvestilo 2ia odhod iz Reke. Vkrcali sva se na motorno ladjo Lo- štnjske plovbe »Uoka«, ki plu- je mesečno enkrat v Libijo. To je le ena izmed najrazlič- nejših prog, ki jih ladje te družbe plovejo. Priznam, da sem prišla z nekoliko tesnim občutkom na ladjo, kjer pa sva bili pri- jazno sprejeti. Dobili sva udobni kabini in bili deležni obilne, odlične hrane. Tudi pijača (vino) spada k obro- kom hrane, komur je to in- teresantno. V nekaj dneh sva postali s posadko popolnoma domači, saj ljudem na dolgih vožnjah ne preostaja dru- gega kot družabnost. Mnogo možnosti je za počitek, tele- vizijo in radio, sončenje na palubi, čitanje na čudovitem zraku. Brnenje ladijskih stro- jev se človeku kmalu zdi kot godba. Za resničen počitek, proč od ropota, prahu, slabe- ."a. zraka je ta vrsta dopusta edinstvena. Imeli smo pre- krasno vreme, ne prevroče, saj so v prostorih za biva- nje nameščeni ventilatorji, mirno morje in čudovite lju- di, ki so na vsak korak s svo- jo pozornostjo in prijaznost- jo samo olepšali najino bi- vanje na ladji. Ko smo pri- stali v Benghaziju in Tripoli- su so nam bili tudi tolma- či in vodiči. Namreč meiif ko se tovor po nekaj dni luki razklada sva imeli i volj časa za ogledovanje j sebnosti teh mest, ki se grajujejo tudi s pomočjo! ših strokovnjakov. Tudi z h mi smo se srečali v jugoi; vanskem klubu v Tripoii^ Vtisov je ogromno, saj umi je bila dežela, podnebje i l.judje v tem delu sveta P vsem nepoznana, imeli ! sva dovolj časa prislului'' utripu njihovega iivl]?^' Naši ljudje delajo tam v *^ kih klimatskih razmerali. ■ dobro plačani — pa veni hrepene po domovini .. • Ko smo se vračali sva f mišljali o tem ali se ves^'"'' doma ali bojiva slovesa posadki sva spoznala si^'^, no enotnih, delavnih in I'* turnih ljudi s katerimi j«" lo bivanje več kot prij^^ Menim, da človeku po *^ preživelem dopustu in P^v vanju ne more biti žal ^ narja, ker -se vrne prenovli* bogatejš-i. Resnično, to je bilo (-'nl^f^ no doživetje! ' 10 :U). .juHj 1969 STRAN X A PRAVI j N U T A Z IE LI ilemone-Shegen. PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: ESREČNI KMET fjbližno sto leti je ži- Lt v gornjem delu Sa- doline. Ta kmet pa 'reče pri svinjah. Ka- je kje kupil kakšne- jjja, pa najsi je bil ve- niajhen, v kratkem ča- pcginil, takoj ko ga je f domači svinjak. Ta- jjilo približno tri leta. ji mogel zrediti svinj, bile godne za koline. ^10 pa je, da je prišel jelci stari možak. Ker , visoko v hribih in že ^r, je popotnik za- jospodarja za prenoči- ;^p{xiar je bil dober ij gospodu in siroma- 10 je tudi tega starčka piočil. Ko so povečer- iso drugi odšli k po- šta gospcKiar in popot- iDialo posedela. Pogo- ista se o vremenu, o ki je zelo dobro kazala dežni. Kmet mu je po- lj že več let nima sre- ipra.šičih, da mu jih ieto več pogine, ali pa ora na hitro zaklati. se je malo zamislil in letu: »Kakor se meni e to nekdo naredil.« Kmet ga začuden pogleda in ga začne o vsem podrobno spraševati. On mu začne pripovedovati: kadar kdo umre in na poko- pališču kopljejo jamo zanj, poišči košček lesa od krste, v kateri je že bil kdo pokopan, ga skrbno zavij v papir ali robec, če komu želiš nesre- čo, pri živini ali pri ljudeh, daj tisti košček krste pod prag in kar bo čez ta prag stopilo, ne bo dolgo živo in zdravo. Tako je tudi tebi nek- do napravil. Ce hočeš, da bo- do svinje živele, skrbno očisti ves svinjak in ga na novo pre- beli. Posebno skrbno pa pre- koplji in počisti vse okrog praga in pod njim, da zago- tovo odstraniš podtaknjen les. Kmet je bil neizmerno ve- sel nasveta in je zjutraj dal temu možaku suho svinjsko pleče in kruha za pot. Res se je strogo držal navodila: ob- čistil in prebelil je svinjak in napravil nov prag. Od takrat so mu svinje lepo rasle. Vražjeverje v službi higiene. Starejša .Savinjčanka VRAŽE Ponekod je navada, da si zaročenci dajejo ob rojstnem dnevu ali drugih priložnostih darila. Ce da fant dekletu ro- bec za darilo, si bo dekle z njim zagotovo solze brisalo, ker jo bo fant zapustil, če pa da dekle fantu nož, se bo z njim prerezala ljubezen in to, pravijo, da še dandanes drai—.........___ če si je fant izbral dekle, ta pa ga ni posebno rada ime- la, ji je moral dati tri kocke sladkorja, katere je segrel na goli koži svojega telesa. Niko- li več se mu ni bilo treba ba- ti, da bi dekle pogledalo še za kom drugim. Ostala mu je zvesta in zelo rada ga je imela. Vča.sih je bil na sveti večer gospodar doma, ni šel k pol- nočnicam. Opolnoči je šel v hlev pogledati k živini, če je | bila katera od govedi budna z glavo proti vratom, tista se je tisto leto dobro prodala; katera pa je bila obrnjena od vrat, pa sploh ni šla v pro- dajo. Rešitve iz prejšnje številke KRIŽANKA Vodoravno: 1. dioda, 6. straž, 11. lestva, 12. trema, 13. Alava, 14. ra.ster, 15. tara, 16. tortar, 17. Av, 18. prst, 19. ib 21. napota, 24. grča, 26. piroga, 27. Toman, 28. Scala, 29. Korana, 30. talon, 31. gra- nit. EDEN, NOBEDEN, ALI KO- LIKO? Manjka del A iB je 7; C je | 9; D je 10). I JOSIP jURCic: «^ iMWM M M MM ZGODOVINSKA POVEST SVOJIM STRANKAM IN NAŠIM BRALCEM JO POKLANJA i^-ij, le-sem ga dolgo ni bilo. Poročal je pač očetu in časa nima. Zakaj ti ne zavriska srce v prsih, zopet prihaja? Že je pod gradom m že je zasiik- 'Mianega konja proti gradu navkreber. Moliti se ne '^1 Baltazar Ribelj je, ženin njen. ^kJieca se usede na travnat jarek: skri.je se pred Roko dene na oči in izmed prstov teko solze, ne j^^fadosti, temveč solze, ki prihaj.«jo prekasno — po njeno je njegovo. Vleče jo k njemu. Pala bi pred hA" sa prosila za odpuščanje ter za odpuščanje nje- , ^' dala zemljo in nebo — ali noge so preslabe, teži kor centi težka vest m merilna zavest, da ni vredna J<^gOve ljubezni. Odpustili? Ali on more? Nikdar! Ij — ki je prvo žensko zavela, da je pala v izkuš- ^j..'^KJasi sc tudi tu. Kdo ve (voj greh? Samo on, grof, jjJ'vec! On bo molčal. Bog? Ta je milostljiv! — ,De- izbriše oči, skloni se pokonci. Hoče se premagati, •nu hoče naproti priti kakor nekdaj. ^ Pa ni na njenem čelu zapisan znak njene sramote, fj^ine nezvestobe? I J*!« med grmovje globlje od grada. Tu naj jo po- ' *^tem časom pride vsa pamel, /bero sc moči. Jurij Gornik je imel na dvoru opraviti, ko Ribelj prUaŠP. »Kje je Marijanica?« je bilo Kibl.ie\o prvo vprašanje. »Deklina? Na vrtu sem jo prej videl.« »Sicer kaj novega?« »Niči« odgovori Gornik. »Je li res. da je bfl grof že večkrat tukaj, kar mene ni bilo?« »Bil,« pravi stari. — Da je tutli zr zahodnonemškega pisate- lja Giintherja'Grassa po pri- stanku dveh ameriških ast- ronavtov na Lunini površi- ni.. . »Zdaj ne bomo mogli več govoriti, da je kdo za Luno, je nekdo dejal. »Prav lahko se bo zgodilo, da bo- do takrat krožili za našim satelitom astronavti, ki niso neumni.« . . . General Franco je imenoval 31-letnega Juana Carlosa iz bourbonske dina- stije za svojega naslednika. Celo monarhisti niso bili povsem zadovoljni. Znan mo- narhi-st in Francov nasprot- nik odvetnik Marianio Rob- les je dejal: »To je samomor za monarhijo. To je začetek konca. Diktator ne more ime- novati kralja. Kralj mora priti na prestol v skladu z nasledstvenim zakonom. Si- cer to ni monarhija, ampaik politična igra.« V katerem stoletju šivi vrli Mariano Ro- bles? ... Kitajski vojaki v uniformah in s puškami na ramah so zaplavali po ino- gočni reki Jangce mimo ve- like slike Mao Ce Tunga in vpili: »Večno sledimo svoje- mu velikemu voditelju Mao Ce Tungu in pogumno kora- kamo naprej!« Korakali so seveda v prenesenem pome- mi, zakaj v vodi pri najbolj- ši volji ne more nihče kora- kati. ... Predsednik držav- nega sveta Nemške DR Walter Ulbricht ni prišel na proslavo 25-letnice LR Polj- ske. Uradno so povedali, da je bolan, toda še teden prej so objavili njegovo sliko s seje politbiroja, na kateri se smehlja m je videti prav zdrav. Zlobni jeziki pravijo, da je nekoliko zameril Go- mulki. ker je ta začel vodi- ti prožnejšo politiko do Bon- na. ... Po petih dneh se je končala »nogometna vojna« med Salvadorjem in Hondu- rasom. Tako so jo imenova- li novinarji. Dvakrat so se zmotili: prvič zato, ker ni nič »nogometnega« v tem, če je ubitih dva tisoč ljudi, in drugič zato, ker vojne ni povzročil nogomet, ampak kronična beda, v kateri živi- jo prebivalci teh dveh ma- lih srednjeameriških državic. Načela ali denar? Zdravstveno zavarovanje kmečkih ljudi, ki gredo na sezonska dela — Ali je čakalno dobo ob po- vratku z dela sploh moči opravičiti? Sezonski delavci iz Pomur- ja, ki so vključeni v zdrav- stveno zavarovanje kmetov, kadar so doma na svojih kmetijah, niso zadovoljni. S kratkimi besedami je eden izmed njih razložil takole: »Ko se ob odhodu v drugo državo odjaviš, ti prenehajo takoj vse pravice pri zdrav- stvenem zavarovanju kme- tov. Ko se vrneš s sezonske- ga dela, pa moraš tri mese- ce čakati, a ves čas plače- vati prispevke za zdravstve- no zavarovanje, da spet do- biš pravice zavarovanca. V Avstriji pa »i socialno zava- rovan, kolikor časa si tam- kaj zaposlen. Ob vsakem po vrabku si torej tri mesce brez zdravstvenega zavarova- nja. Zakaj?« Pri komunalni skupno- sti zdravstvnega zavarovanja kmetov v Murski Soboti ve- do za taka negodovanja. Lju dem pa poslcušajo razložiti in jih prepričati, da je najbolj prav tako, kot je. Mn >gi se- aonsiki delavci, ki so po na- ših predpisih hkrati kmet- je, niso zadovoljni s takimi razlagami. Sprašujejo, zakaj je potrebna taka Sakalna do- ba ali komu koristi, ko pa je v Avstriji, kjer so naši se- zonski delavci tujci, ne zah- tevajo. Kaj želijo doseč; z njo? In po kakih socialistič- nih načelih jo je moči opra- vičiti? Kolektiv komunalne skup nosii zdravstvenega zavarova- nja kmetov v Murski Sobo- ti jo opravičuje s sklepom skupščine. Ta sklep je sicer uksladen s predpisi o čakal- ni dobi novih zavarovancev. Sezonski delavci pa menijo, da ni prav, da ga uporablja jo budi pri tistih kmečkih ljudeh, ki so zaradi občasne zaposlitve prekinili zdravstve- no zavarovanje le za nekaj menecev Predpis namreč ne pravi, da mora biti tako, tem- več le dovoljuje — razmere pa naj oceni skupščina zava- rovancev. Skupščina zavarovancev je najvišji samoupravni organ. Sezonski delavci pa pravijo, da so v manjšini, zato jim drugi določajo pogoje, podob- no kot v vsem gospodarstvu našim kmetovalcem. Tega ni moči zanikati, če upoštevamo še dodatne razlage, pa se nam vse bolj vsiljuje prepri- čanje, da je res tako. Pri komunalnem zavodu za zdravstveno zavarovanje kme- tov ponujajo dve možnosti za eprekinjeno zavarovanje kme- tov — sezonskih delavcev. Prva je: ob odhodu na de- lo se ne odjaviti, druga pa: znovič se prijaviti tri mese- ce pred povratkom s sezon- skega dela. Predloga bi bila sprejemlji- va, če ne bi bila povezana s prispevki za zdravstveno zava- rovanje. Kdor ni odjavljen, mora plačevati prispevke, če- tudi je zaposlen v drugi dr- žavi in od zdravstvenega za- varovanja nič ne zaliteva niti ne potrebuje, če se prijavi tri mesece pred povratkom, pa tisti čas prispeva le za zdravljenje drugih zavarovan- cev, ne za svoje in za člane svoje družine. Torej gre le za zvečano zbiranje prispev- kov od tistih zavarovancev, ki ga baje v drugih državah lahko zaslužijo Kako lahko. bi pa menda morali vprašati tudi njih. Z načeli o solidar- nosti vseh zavarovancev namr reč nihče niti ne poskuša dokazovati, da je tako, kot je zdaj pri čakalni dobi, naj- bolj prav in pravično. SociOr listična načela pa morajo bi- ti vsaj toliko vredna kot de- Tiar. JOŽE PETEK Lani: 2700 mrtvih in 35.000 ranjenih na naših cestah! Nad 600 predstavnikov družbenopolitičnih organiza- cij iz pribl. 250 občin je so- delovalo na nedavnem tridne- vnem posvetovanju v Beogra- du: razpravljali so o vlogi dr.ižbenih činiteljev pri po- sodobljanju prometne varno- sti. Z vso skrbjo so opozorili na žalostno dejstvo: posledi- ce prometnih nesreč v Jugo- slaviji so terjale samo lani nad 2700 mrtvih in več kot 35.000 ranjenih oseb. Z gradi- vom posvetovanja bodo se- znanili predsednika republike, zvezno skupščino in predsta- vniška kot izvršno-politična telesa zveze in pokra,|in. IZ HELIKOPTERJA V KARANTENO — Ameriški astronavti (od leve profl Neil Armstrong, Edvvin Aldrin in Mieliael Collins zapuščajo po pristanka^ lonosilki »Hornet« na Pacifiku helikopiter in gredo v hermetično zaprte i9 Astronavti bodo nekaj tednov ostali v karanteni. Cel štab zdravnikov nm specialistov jih bo natanko pregledal, ali niso prinesli s seboj na zamljo kJ varne klice ali bolezni. Te]efoy tedenski zunanjepolitični pre^ Lahko bi dejali / menihom zgodovinarjem v »Borisu Go- dunovu«: »Se zadnje sporo- čilo in moja kronika je kon- čana«. Ameriški astronavti, ki «M> »zavzeli Luno, so ka- kor Cezar »prišli, videli in zmagali«, a so se tudi vrnili, kar je tudi zelo važno. Toda kronika z njihovo vmit\ijo na Zemljo še zdaleč ni kon- čana. Zakaj sedanjost in pri- hodnost sta prav tako del zgodovine kakor preteklost in človekov pristanek na Lu- ni je samo člen v dolgi veri.gi človekovih vzponov — in tu- di padcev. Svet je še nekoliko omo- tičen od povodnji znanstve- nih, polznanstvenih, poljud- nih in novinarskih poročil o astronavtih. Ljudje so požirji- li tudi najmanjše nadrobnosti z Lune in se niso utrudili. Toda zdaj so začeli razmiš- ljati. Kako znanstveniki, ki so planili po vzorcih kamenin z našega satelita, kakor zdra- vniki, psihiatri, biologi in vsi mogoči »ogi«. ki so se lotili treh astronavtov v »ka- ranteni«, da bi čimveč zve- deli ne samo od tcamenin, ampak tudi od živih ljudi, tako so tudi ljud,ie začeli delati bilanco in razmišljati o velikem mejniku v zgodovi- ni človeštva. .\li je res bil »majhen ko- rak za človeka, a orjaški skok za človeštvo«, kakor je dejal Neil Armstrong, ko je z levo nogo prvič stopil na Lunino površino? Kaj lahko pričakujemo od te tehnolo- ške zmage človeka? Ali je prav, da so zapravili na mi- lijarde dolarjev za osvojitev Lune, medtem ko na Zendji ljudje še umirajo od lakote in se med seboj ugonabljajo? Taka in podobna vprašanja si zastavljajo ljudje in je prav, da si jih zastavljajo. Predvsem je treba poudari- ti, da ne smemo primerjati izdatkov za vesoljske razi- skave z izdatld, ki jih da- jejo države za oboroževanje. Vesoljske raziskave — Icoli- kor ne dobijo nad vesoljem popohiega nadzorstva gene- rali — niso v bistvu in pred- vsem vojaške narave. Nji- hov glavni namen je zvedeti čimveč o nastanku sveta, ve- solja in zakonih narave. Človek zelo malo ve na pri- mer o Soncu, ki je vir vsega živega na Zemlji. Sončni vi- harji in pege na Soncu ne- posredno vplivajo na vreme na Zemlji. Napovedujejo električne centrale, ^ krožile olurog Zemljj jemale energijo od Tudi na Luni bodo li riji 8 seizmografi in mi napravami za koi cije na Zemlji. Moč staje na Luni bodo p vale telefonske, radij televizijske zveze. Seveda je Luna tuit škega pomena. Vsaj i pogledu so se Iju^ Vrnite z Lun zgodaj zdramili in po sporazimi, po katen Luna last vseh in last gar. ZDA, ZSSR in J gih držav .je že ratS sporazum, ki med i pravi: »Vesolja, vštet no, ni mogoče prisvi zahtevki po suvere« zasedbo ali okupacij« kakimi drugimi sredsl Ko sta astrona\1» strong in Aldrin < ameriško zastavo M nista s tem razglasil« za ameriško ozemlje sta simbolično povedi so bili tam Američaii dovina se ne poM' smislu nekdanjih k'*' dor,iev, ki so zasajal' sko, portugalsko, bt* ali kako drugo zast*' daljnjih ozemljih i" ' potem prisvajali. Toda kljub vesolj« ' nosu nad človekovo dljivostjo in ostrin« ' vega uma in stroje^ je ustvaril njegov potreben kanec P"^ in zavesti, da je človek ve, še neskonff* lo v primerjavi s tisf'' sar še ne ve. Koni^^ trije astronavti Zemljo, že so začel* poročila o celi vts"^ vov, ki so jih opazi" . ni in si jih znanos' zna razložiti: toplo'% Id, nenavadno P v, barv. svetla »P"** .skala«, prekinitev zveze, »utrujeni« in še marsiliaj !| Človek res steguje ^ zvezdam, kakor J^.; )i k Luni, toda «vezoj^ zmeraj nekoliko r j in hladno nasmih*-',!^ nebogljenim človek« pinjam na robu ^""^ ga vesolja. TELEGRAMI MANILA - Predsednik ZDA Ni- xon je p02!dravil astronavte po vrnitvi z Liine na Pacifiku in na- to za^el svoje potovanje po Aziji Na njegovi poti so Filipini, Indo- nezija, Tajska, Indija, Pakistan, Romunija in Britanija. EDGARTOWN - Senator Ed- ward Kennedy je z avtom zape- ljal v morje z nekega mostu. Pri t«m se je ubila 28-letna tajnica Mary Kopechne. Sodišče je obso- dilo senatorja Kennedyja na dva meseca zapora pogojno. KAIRO — Ob Sueškem preko- pu se kar po vrsti vnemajo top- niški dvoboji in letalski spopadi. Isaraelci in Egip(rani celo uporab- ljajo bombnike. Z obeh strani navajajo visoke izgube sovražni- ka. Najbolj visoko gredo Egipča- ni, ko navajajo število sestrelje- nih izraelskUi letal. ORAN — Alžirsko vojaško so- dišče je obsodilo na smrt bivše- ga načelnika generalnega štaba al- žirske vojske polkovnika Zbirija in še štiri oficirje. Zbirija je so- dišče obsodilo v odsotnosti, ker je po izjalovljenem vojaškem uda- ru decembra 1967 zbežal iz Al- žirije. tedenski notranjepolitični pregled ■ tedenski notranjepolitični pregled Nesprejemljiv sklep o gradnji hitrih cest ■ SLOVENSKE CESTE IZ- PADLE? Slovenska javnost je od- ločno protestirala zoper predlog zveznega izvršnega sveta medna- rodni banki za obnovo in razvoj o sodelovanju pri kreditiranju grad- nje nekaterih cest v Jugoslaviji. V tem predlogu oziroma spisku nam- reč manjkata cestna odseka Hoče- Levec in Razdrto-Postojna, torej odseka hitre štiripasne avtomobil- ske ceste Šentilj-Nova Gorica. To je tembolj osupljivo, ker je zvezni izvršni sveit na svoji seji 27. de- cembra 1968 ta cestna Odseka že uvrstil v seznam predlaganih gra- denj . , Najbolj ozko grlo so namreč prav ceste v Sloveniji, ki ne zmo- rejo več sedanjega, kaj šele pri- hodnjega prometa. Slovenske ces- ste so splošnega jugoslovanskega pomena, saj prihaja po njih v Ju- goslavijo kar 94 odstotkov vseh tujih turistov. Zato je od tega, ali bomo hitro modernizirali poglavit- ne ceste v Sloveniji, odvisen tudi ves dalmatinski in drugi turizem v naši državi. II MITJA RIBIČIČ O DELU ZIS — Predsednik zveznega izvrš- nega sveta Miltja Ribičič je v po- govoru z novinarji »Komunista« poudaril potrebo po odločni usme- ritvi k večanju izvoza. Samo če bomo več izvažali, bomo uspeli ob- držati sedanjo hitro gospodarsko rast. Hkrati moramo onemogočiti pritisk čezmerno naraslih prora- čunskih dohodkov na domači trg in izvoz, ker povzroča dviganje cen In nestabilnost trga. ■ STO LET JESENIC — V no vi jeseniški valjarni na Beli je bi- lo ob stoletnici železarne zborova- nje več kot tisoč železarjev. Na zborovanju je govoril predsednik republiškega izvršnega sveta in po- krovitelj proslave Stane Kavčič. Med drugim je dejal, da ob razvi- janju zaostalih področij včasih po- zabljamo na kraje z dolgoletno tra- dicijo, med katere spadajo tudi Je- senice. Kavčič je podprl zahteve že- lezarjev za večji delež ustvarjene- ga dohodka. ■ TURIZEM CVETE — Raču- nali smo, da se bo turistični pro- met letos povečal za 15 odstotkov, vendar je bilo že v prvem polletju 19 odstotkov nočitev več kot lani v takem času, priliv deviz pa se je povečal za 25 odstotkov. Druga po- lovica leta pa je vedno bolj dono- sna kot prva. Zato upravičeno ra- čimajo, da bomo letos s turizmom iztržili kakih 300 milijonov dolar- jev deviz. Toliko deviz ne iztrži no- bena druga gospodarska veja. Le- tos se turistični promet pri nas dvakrat hitreje povečuje kot v drugih evropskih državah. Vsa na- ša obala je zasedena, v Makarski pa turiste celo opozarjajo, naj ne pridejo, ker jih nimajo kam dati. K vsemu temu je med drugim pri- pomogla tudi prava pasja vročina zadnjih dni. ■ ELEKTRIČNI \IAK ZA- GREB—BEOGRAD — Računajo, da bo že 29. novembra letos peljal pr- vi električni vlak od Zagreba do Beograda. ■ VARSTVO ZA KMEČKE O- TROKE — Občinska skupščina Le- nart v Slovenskih goricah je skle- nila ustanoviti poskusno varstve- no ustanovo za kmečke otroke, pr- vo te vrste v Sloveniji. ■ POŽAR V SEŽANSKI ISKRI Prejšnji teden, v četrtek, je izbruh- nil požar V tovarni Iskra v Sežani, ki je pcrvjsročil pet milijonov ško- de. Le hitri pomoči gasilcev gre OBr hvala, da škoda ni še večja. Zadnja leta je v naši državi čedalje več to- vrstnih velikih požarov, ki nam povzročajo dokaj šn j o škodo. ■ AKCIJA »LAČNI OTROK« — Mednarodni sklad »Lačni otrok«, ki ima sedež v Zagrebu, je sklenil organizirati svojo prvo akcijo v po- moč otrokom v Biafri. Vsako mi- nuto umre na svetu od lakote po 72 ljudi, v glavnem otrok. ■ ZLATNIKI KOT DARILA — V direkciji trezorja Narodne ban- ke so povedali, da so doslej dali v prodajo 150 kg zlatnikov. Prodali so jih 100 kg. Zlatnike kupujejo zbiralci denarja, nekateri pa za po- ročna in druga darila. Tudi podjet- ja čedalje pogosteje z njimi nagra- jujejo najboljše delavce. LETALONOSILKA HORNET — Vodilni strokovnjak NASA Tho- mas Paine meni, da bodo sovjet- ski vesoljci poleteli na Luno naj- kasneje čez 18 mesecev, »vesndar pa najbrž dosti pirej. kakor si mi- slimo«. 12 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! ^^o klasje je popadalo povezano v snopje ali pa kar na njivah omlateno. krajih, kjer je kmetijstvo razvito in kjer se setev žit izplača, je tudi spravilo jje. Vse opravlja stroj. To pa je brez dvoma v Savinjski dolini, kjer ob hkratni tri in mlačvi begajo oči tudi na hmeljišča, kjer se je hmelj povzpel pod vrh in , kobulice bujno poganjajo v bodoče šopke zelene, grenko dišeče savinjske jice. Za Savinjsko dolino, se bo prava žetev začela šele takrat. (Foto: J. Sever) SOCIALNI ALMANAH CELJA PRED ŠTIRIDESETIMI LETI 'cerkev ne hodim, toda (I imam, če le pot zane- ftao, da večkrat naletim ubogega staarčka s scefra- I klobukom v roki. ki K miloščino. BoL> pod- i prosijo kar po domo- ; skromnejši pa brskajo smetnjakih. Celjani se I dan srečujemo s »sjne- feami«, ki od zore do tel nabirajo razne od- ke in z njimi polnijo Mišča »Dinosa« (pa tudi !ie trebulie!), da lahko ži- l*rijo. In otroci? Koliko ki so potrebni social- !)omoči? Ljudje tega ven- fne počenjajo za »rekre- ^ je, da je naša druž- [ poskrbela za večino ta- I ljudi. V domoviih in jod živijo dostojno živ- ie. Toda nekaj jih je fio prezrtih. Zavedati se *^ba, da socialni problem ni tako močan, kot je /iekoč. V te namene so ■^e ogromne investicije ^rževanje dobrodelnih ^ted v preteklost nam ^ da je nekoč socialen "Oiem v Celju bil še bolj Tudi takrat so se za- za ubožne in onemo- ' ^ te namene je delova- ustanov: ''žavna krajevna zaščita I ^ mladine v Celju« se ^^^ovila leta 1908 pod »Društvo 2£l varstvo ji^rbovanje otrok v celj- ij" Sodnem okraju«. Le- L^l je postalo društvo j^vna krajevna zaščita \. in mladine v Celju«. 1929 je društvo na- ^ potrebo po gradnji I 'Jiskega doma za dnev- ^'^vetišče. I( jugoslovanskih se- ^y Celju« je bilo usta- jj^^o iet,a 1922 z name- ^' Podpirati vse, ki so na sestrsko pomoč, domove in stro- ^ Sole. oživljati in pos- peševati narodna ročna de- la in narodne noše ter ja- čati narodno zavest. Vsako- letno so obdarovali ob Mi- kla\'ževem okrog 80 otrok z obutvijo in obleko, v počit- nicami pa poslali okrog 60 otrok na morje. Podpirali so bolne in revne. 2e leta 1929 je bila v načrtu grad- nja počitniškega doma ob morju, ki bi v počitnicah služil otrokom, drugače pa iizčrpanlm ženam okrepitve- »Podporno društvo za u- boge učence drža\'ne realne gimnazije v Celju« je bilo ustanovljeno leta 1896 z na- menom podpirati dijake predvsem s šolskimi knjiga- mi. Društvena knjižnica je leta 1929 štela okrog 2500 knjtig. »Dijaška kuhinja v Celju« posluje že od leta 1887. Leta 1929 je obdarje-v^ala vsaj po- iM>ldne s tečno toplo hrano okrog 95 dijakov. »Evange- Ijsko žensko društvo v Ce- lju« jiB bilo ustanovljeno le- ta 1901. z namenom podpi- rati uboge glede na veroiz- poved in narodnost. Društvo je štelo leta 1929 50 članic in je obdarovalo vsako leto ob Božiču revne družine z obleko in obutvijo, včasih tudi z manjšimi denarnimi podporami. Leta 1929 so ostajala še druga društva v Celju: »Ka- toliško podporno društvo v Celju«, »Katoliško gospejino duštvo dobrodelnosti«. Vin- cencJjeva konferenca Sv. Da- nijela«. Namen vseh teh dru- štev je bil podpirati reve- že, bolnike in sirote. Pred 40 leti je mestna ob- čina celjska oziroma mestni ubožni sklad skrbel za 110 — 120 oseb. V mestni ubožni hiši je bilo okrog 25 revežev. katerim je poleg prostega stanovanja, kurjave In raz- svetljave bilo nudeno 40 do 80 din mesečne denarne pod- pore. 64 mestnih revežev :« prebivalo v zasebnih zgrad- bah in so prejemali 25 do 100 din podpore mesečno. Neozdravljivi reveži so se oskrbovan v oblastni hiral- nici v Vojniku in Ptuju. Potrebe za celotno oskrbo revežev v letu 1929 so 2!na- šale okiTog 250 tisoč din. POGOVOR Z NEZNANCEM Sredi gozda obstanem. Prisluh- nem žvrgolenju ptic. Vmes zasli- šim otroški glasek. — Atek, poglej, koliko borov- nic! Počasi se približam. Med deb- li bukev ugledam moškega in dve deklici. Sklanjajo se k tlom in smučejo borovnice. Dve vedri sta polni. Tretje je praiiuo. Moški ima kakih petinštiride. set let. In slabo je oblečen. Oi)a- zi me dekletce sedmih let in sko- raj zavrešči. — Atek, poglej en strici Pozdravimo se in moški vpra- ša. — Na sprehodu, kaj? Prikimam. Nato vprašam, če bo mama kuhala sok. Starejša punčka, mogoče jih ima deset, nekam otožno zavzdihne. — Nimamo mame, mama je umrla, dve leti je v grobu .. . Ponudim cigareto, prižgeva; deklici se sklanjata naprej in me skrivoma ogledujeta. Moški pogleda deklini in reče precej strogo. — Kar pohitita, da nam ne bodo zadruge pred nosom zaprli! Spu.stiva se v kratek pogovor, ki pa me je presunil. Takole je priiK>vedoval: »... Ja, žena je pred dvema le- toma umrla. Niti štirideset jih ni imela. Rak jo je pobral. Deset let je hodila v fabriko. Snažilka je bila. Malo je zaslužila, prekle- mano malo. Petinštirideset tisoč z otroškimi vred. No ja, pa smo kar živeli. Bila je pridna, skrb- na, znala je obrniti vsak dinar. Kaj hočemo, pač mora biti ta. ko . .. — In vi, niste v službi? Na posivelih ustnih vidim tr- pek nasmeh, njegov obraz je pre- preden s krvnimi žilicami, i-oke trepečejo. Mislim si: Možak ga je moral precej popiti. Pa je kar sam priznal. — Z menoj pa je tako. Pred voj. no sem bil pastir, hlapec, v nemški vojski sem bil, dobro le- to sem partizanil; po vojni sem leta po neumnem zapravljal, ma- lo preveč sem ga pil in tako na- prej. No, trinajst službenih let in nič več. Živci so popustili in nisem za nobeno rabo. Sem in- validsko upokojen. Niti dvajset tisoč ne dobim. No, pa še otro- ški dodatek okoli deset tisoč. Enostavno povedano: s trideseti- mi jurji od danes do jutri. Saj j sem prosil in prosil, zdaj sem i se že vsega naveličal. No, bo- i rovnice bodo tudi nekaj dale,| maline, gobe, v jeseni kostanj J še kako košaro in koš spletom [ pa živimo . . Ponudim mu zavojček cigaret,! deklicama nekaj drobiža. Počasi' stopam naprej in razmišljam: Tristo novih din za hrano, sta^ novanje, obleko, obutev in še kaj za tričlansko družino. V časopi. sih pa že nekaj dnd prebiram, da velja dnevni pension v Golf ho- telu na Bledu za eno osebo 300 novih din. -dk- 80. julij 1969 13 V£STI ŽELEZNIŠKA NESREČA V RIMSKIH še pred nekaj urami so ta kolesa živahno drsela po gladkih tirnicah. Zdaj so za- stala in padla s svoje poti. Razbitine povsod.. Proga je bila zatrpana in pred na- mi se je odpirala žalostna slika. Lokomotiva tovornega vlaka št. 599 je zdaj samevi in počivala na tiru. Zaradi udarca je bila močno i njena, zlasti po desni strani in v zadnjem deluj bele jeklene plošče so se zvile kot papir. Nagnjeni in razbiti vagoni... Deske in treske pa železni deli so ležali križem kražem. Pridne roke so kljub močni pripeki opravile svoje. Progo je bUo treba očistiti in ponovno usposobiti za promet v čim krajšem času. Zaradi nesreče je za«" tudi potniški promet. P* niki so morali presedaj če so hoteli nadaljev* svojo pot. Za mnoge J bilo to težko in neprijj no. Težki kovčki pa top sonce in pogled na rs«" tine... Vsi posnetki: MUan Bo«" ČLOVEK, KOT POČEN BOKAL Prizorišče: Hribček, na hribčku cekvica, na pobočjih hišdce in vmes neizogibna gostilnica. Tipično slovensko okolje. Toda ali res tipično, kajti Slovenci na sploh niso občutljivi za tegobe sosedov, čeprav o njih kroži tista anekdota »o sosedovi kozi ki naj bd crknila«. Slovenci smo menda res nevošljive sorte toda ko je nesreča udarila, nam je žal, zapeče nas vest... Gostilničarka v tistem gnezdu hiš pod hribčkom s cerlovioo je podjetna. Vse njeno ravnanje je posvečeno pridobivanju denarcev, ki jih žejni, lačni, včasih veseli, včasih žalostni sosedje prinesejo v hišo. Človek bi mi- slil, da je nekomu, ki ima od sosedov nenehno korist, dostd do tega, da bi sosedje živeli čim dlje in čim bolj zdravi. In če se primeri, da soseda pobere, potem je red, da ga takšenle oštir ne odpiše kot počen bokal. No, naša gostilničarka ni takšna. Ko je nesrečno in pr«!ig6daj pobralo soseda in so na pročelju njegove hi- še razobesili črno žalno zastavo, se v gostilni niso do- sti zmenili za to, čeravno je smrt prizadela vso sose- sko. Pri hiši ima gostilničarka občasno tudi godca, na- jela pa ga je tudi tisita dan, ko je biila pri sosedovih žalost na vrhimou. Bil je pogrebni dan. In godec je igral okrogle ter poskočne, valčke ter polke, da Je kar odmevalo po pobočju ... Pa stopi eden od sosedov tjakaj. Pove, da Je pri sosedovih mrlič in da na ta dan menda ne bodo v go- stilni prirejali veselice. Toda sosed je dregnil v sršenje gnezdo: — Kaj koga briga če igramo. Nas se nič ne tiče, če je kdo stegnil pete .,. — V soseski pod gričkom s cerkvico je navada, da ljudje zberejo tudi kakšen dinar, če vidijo, da je kdo v stiski. Tako so zbirali tudi denar za vdovo, katere mož je tako nesrečno in i>remlad šel pod rušo. Funkci- onar, ki je hodil od hiše, do hiše, menda že ni vedea za tisto »ciguljenje« na pogrebni dan, kajti oglasil se je tudi pri gostilničarki. wNič ne dam. Jaz moram garati podnevi in ponoči, pa naj zdaj denar kar takole razdajem? Kdo bo pa meni kaj dal, kdo ...« Mlož je šel. Ni bU pripravljen poslušati neslaniži pri- dig. In kljuib vsemu hodijo sosedje v gostilnico pod hribčkom s cerkvico. 2eja mora biti huda stvar, da se ne izognejo hiše, kjer ljudi ob smrti brišego iz sezna- ma kot počen bokal. -šilo Besedo ima: TONI HERCFELER v teh pasjih dneh sem se tudi jaa pridružil vsem tistim, ki nosijo Sfvoja te- lesa za vodo, da bi po- rdečela in porjavela. Pot me je zanesla na Vran- siko, kjer imajo kar če- den bazen, ki ipa je sko- raj prazen., Prebivaloi ne vedo, od kod tak antiko- pališki pojav; pravijo, da bi bil bazen pobi — teles seveda — ko bi ga imeli 7 trgu in ne tako čale>6 stran, škoda, da ga ne morejo narediti v kakšni cestni Itiknji! V Preboldu je čisto dru- gače. Kopalcev je tu v teh dneh skoraj toliko, da se človek boji, da bo na koga stopil in mu pokva- ril sončne užitke. In še druga prednost je, M se mi zdi zelo važna: za bo, da človek hitreje porja- vi, skrbijo namreč neika- teri brezobzirni voszsnikl, fci dvigujejo oblake pra- hu na cesti ob bazenu. Ne bi bilo slabo, ko bi to cesto polivaM s kakš- nim mokrim sprayemali jo posuli recimo z le- Sem. Ko sem zadnjič po Ce- lju iskal klorovo apno, so me vsi pcrodajalci gle- dali nekam postrani; do- bil sem občutek, kot da bd mi dosti raje prodali kak Piz buin ali tokalon sprajr ali kak drug razpr- gilec iz serije 199 različ- nih sprajrev, kolikor jih je že na našem trgu. »Za kaj vam bo klorovo ap- no v teh dneh?« so me spraševali. »Nekaj bi rad razkiižil,« sem pojasnje- val. »Kaj pa?« »No, če že ravno hočete vedeti, bi rad razkužil tako imeno- vano suho stranišče,« sem rekel, »žal klorovega ap- na pa nimamo,« so pojas- njevali in jim je bilo ne- koliko nerodno, kajti tr- govcem je vedno nerodno, Č8 potrošniku s čim ne morejo ustreči. Pa se je našel nekdo, ki Je slišal pogovor in brž dodal: oSlišal sem,« Je rekel, »da so vse klorovo apno potegnili iz prodaje, ker nameravajo z njim raaku- ževati vse tisto, kar uteg- nejo o&užiti bacili b Lu- ne.a »Dajte no,« je reikei prodajalec, Jaz pa sem odSei bree apna. 30 NOVI FEDNIK - Dr«" Dištvo in uprava Cel^ Gregorčičeva 5, poStnl P"* dal 161 Urejuje urednis« odbor. Glavni ure«^ BERNARD STRMČNI* odgovorni oredntk HJ^f KRASOVEC NOVI TEI> NIK izliaja od decembr' 1968 kot na.siediilk CtM SKEGA TEDNIKA, ki .1« ^ hajai od 19.'>.5 leta. NOv TEDNIK izhaja vsako sre- do. Izdaja CGP »DE^* — enota informacije pf pagandna Četic, risb J' kmeji CGP »DELO. ^ kopisov ne vračamo. ^ na posamezne §tevilkej|; par (60 SO), letna aarjS nina 30 novih din (3.«^ SD), poUetna 13 o".^ din (1.500 SD). Za "U^S maša naročnina 60 din (6.000 SD) Tekoči^ čun 507.1.L2«0 TElBf^ NI: uredništvo «-«» oglasi io naročnine, nomska gropaganda