Naš gmotni boj. Ob tej priliki, ko so državni uradniki izjavili, da jim ni mogoče ob sedanji fiksui pJači in spričo neznosne draginje in razmer, ki so nastale v Avstriji — več izhajati, ne bi škodovalo, če tudi mi pregledamo kompetente, ki so pripomogli k izboljšanju našega gmotnega stanja. Naj li mi, katerih plača se ne da meriti z uradniško, tudi pcšljemo svoje prošnje in zahteve na centralno vlado ? Pad to je bila in je še ena glavnih ovir na našem programu gmotnega boja, da nam ni ta boj enoten in skupen, ker se cepimo in delimo v tem na posaraezne dežele in so nam pri tem deljena stremljeuja in sredstva z ozirom na neenakost razmer posamezuih dežel. Izkušati je, da dobimo skupne smotre, ki bi na labko dovedli do uspeha. Vedno in povsod smo odvisni od razmer in v tem pogledu je v korist stanu neobhodno potrebno podržavljenje učiteljstva in nam napravlja tudi ta zahteva naš gmotni boj skupen in enoten. Zahteva podržavljenja učiteljstva in ureditev plač enako štirim nižjimčinovnim razredom državnih uradnikov — ne bi vodila le slovenskih učiteljev do skupnega smotra, temveč združuje vse učitelje Avstrije v dosego enega cilja in enotnega dela. če bi pa bilo podržavljenje Ijudskošolskega učiteljstva ob sedanji konkurenčni nacionalni borbi v Avstriji tudi v korist narodom, to je pa drugo vprašaDJe. 0 podržavljenju ljudske šole — kot take — pa nam spričo početja države in vlade v srednjem šolstvu in v višjem šolstvu menda ni potreba posebej govoriti, ker s tem bi dobila vlada v roke le zopet nov politikum, ki bi ji služil kot koccesijsko sredstvo v nacionalni borbi v državni zborniei, s katerim bi lečila rane državne notranje politike. Tako se moramo od teh vprašanj naše skupne gmotne borbe spustiti zopet na naš sedanji položaj v tem boju. In naravno je, da premotrujemo ta boj v naši centralni deželi, kjer je ljudskošolsko učiteljstvo v Avstriji najslabše plačano — nnašo preiskreno ljubljeno domovino'1 — ki nam daje eksistenco, našo blaženo deželo Kranjsko. Pred leti je že prosilo učiteljstvo za izboljšanje gmotnega stanja pri gospodarjih dežele, toda nihče tedaj še ni računal na to, da postane draginjsko vprašanje kdaj tako pereče kakor je ravno za uradništvo, t. j. za učiteljstvo, ki je danes odvisno le od svoje fiksna plače. In smatrale so se tedaj naše zahteve za pretirane. Krivda tedanjih voditeljev učiteljstva pa je, da se ni pričelo takrat, ko so bili vsi pogoji dani, z resno in stvarno opozicijo ic da- se ni praTočasno osiguralo koncesij in pravic za naše dilo in požrtvovalnost. Odkrito povedano, da še danes ne moremo odobravati tedanje taktike! Po shodu v »Mestnem Domu" v Ljubljani, na katerem se je zopet fiksiralo naše zahteve in naše stališče in šele na katerem se je povodom še drugih kompetentov pričelo z žal prepozno opozicijo; tedaj se je nam celo odrekalo pravice do zahteve pla6 nižjih činovnih razredov državnih uradnikov — in šele to nas je nekoliko izbistrilo. Pot, ki jo od tedaj nadaljujemo, je edino praya, s katere ne smemo pod nobenim po- gojem kreniti in naj se nam obetajo še taki ugodnosti od te ali one strani. Neodvisno ko rakajmo in delajmo naprej in se pri tem ne dajmo vezati! Tako bomo dosezali uspehe, se izkopali iz uašega politiškega idealizma, in po naši osamosvojitvi nas ne bodo več nazivali za nezrele politike. četudi se je politiški tok menjal vendar je ostal naš gmotni boj še vedno isti in naše zahteve iste. Nekateri — idealno sodeči — tovariš so menili, da se bo potom Slomškove Zveze iiboljšalo gmotno staDJe učiteljstva, toda on: so pozabili, da hipni pojavi v Slomškovi Zvez niso naravni pojavi in so le igra osebnega koristolovstva. DaSIomškovaZveza kot sestavina kristalnih značajev ni zmožna reševati take naloge kot je gmotni naš boj, to smo mi vedeli in videli že naprej, preden se je izvrši ves proees gmotnega boja po Slomškovi Zvezi in preden je nesrečno kapitulirala poizkušena opozicija na predzadnjem zborovanju Slomškove Zveze v Ljubljani; preden je ta opozicija in deputacija vzela po kravji kupčiji in po koristolovstvu nekaterih voditeljev kaj žalostni konec in se izpremenila v žalostno sliko egoizma. Voditelji tedanje opozi-jije so dobro preračunali, kako bodo prišli — do lastne, osebne koristi. Saj pa tudi ni mogoče zahtevati od Sloraškove Zveze, da bi zasledovala skupne smotre gmotnega izboljšanja, dokler se pod dičnim sadanjim predsedstvom rekrutira iz samih egoistiških elementov, ki iščejo le sebe in osebnih koristi in jim je to edini cilj, s katerim se zadovoljujejo, četudi na škodo skupnemu stremljenju po izboljšanju skupnega gmotnega stanja. Večina Slomškove Zveze je slepo orodje v rokah nje voditeljev in je to najbolj pokazala ob priliki zborovanja, ko je poročilo o protiglasovanju pri regulaciji učiteljskih plač od strani Jakliča in Eavnikarja nemo prezrla in celo akcpptirala to protiglasovanje kot nekaj obsebi umljivega; dasi bi Slomškova Zveza ravno s tem, če bi ob tej prilikj primerno oponirala svojima voditeljema, si pridobila ugled in bi se pričelo poleg tega resno z djo računati. V tem momentu bi pa pridobila tudi simpatije marsikaterega učitelja in bi dobila morebiti več novih pristašev, kakor pa s tem, da je vkljub tem dejstvom imenovala Jakliča — častnim članom. ZpačilDa poteza v boju za gmotno izboljšanje stanja učiteljstva in Sl Zv. je pa tudi to, da zna predsednik Jaklič tako izborno pomiriti razburjene elemente pri zborovanjih in jih zna odvrniti od njih radikalnih zahtev z obljubami in če to ne gre, s tem, da zamaši voditeljem upornikov usta s kako službo ali s čim drugim. Tako se na račun celote okoriščajo le nckateri, ki se silijo v ospredje, da imajo korist od Slomškove Zveze, n. pr.: Jeglič, Simon, Eavnikar, Jaklič, Smrdelj; drugim pa v posameznih slučajih le z malim postrežejo. Najznačilnejša poteza Slomškove Zveze je, da se v korist nekaternikov podvrača koristi celokupnosti. Tako n. pr. je žrtvoval Eavnikar za poslanski sedež in mesto deželnega odborništva n nadu6iteljsko mesto na Viču — gmotno zboljšanje vsega kranjskega učiteljstva. Jaklič e za časti drž. in dež. poslanstva izdal splošne coristi učiteljstva in je pripravljen vsak čas zatajiti učiteljski stan. Simon ki je jako obdeloval in silil v ^Slovenskem Učitelju" in drugje glede regulacije plač, so zamašili usta z začasnim okr. šol. nadzorništvom. In katehetu Čadežu, ki je po BSlov. U6it." v kompaniji s Simonom in drugje že z nadležnostjo obdeloval dr. Lampeta in druge klerikalne poslance za regulaeijo plač, so zamašili usta s tem, da so ga v štatusu čez desetieo pomaknili naprej na račun posvetuega učiteljstva. Splošno pa lahko vsakdo opazi, da so ravno kateheti oni uničujoči element v Slomškovi Zvezi, ki onemogočujejo še tisto malo lastne volje Slomškove Zveze in delajo vse le v svojo korist in na lastno pest na škodo posvetnemu učiteljstvu. Bregar je kajiituliral s svojimi izvajanji in stališčem, ki ga je zastopal pri preosnovi deželnega šolskega zakona pri obravnavi na Brezjah, in sicer kapitulinl v korist sebi, da bi dobil nadučiteljsko mesto v Spodnji Šiški. Ta kapitulacija je pa tudi hkrati kapitulacija večine Slomškove Zveze in je hkrati tudi karakteristiena poteza voditeljev Slomškove Zveze in blamaža za sklepe Sloraškove Zveze, ker sta voditelja Slomškove Zveze v deželnem zboru zastopala ravno diametralno nasprotno stališče o preosnovi deželnega šolskega zakona, nego so to označevali sklepi na Brezjah, ki so bili pod predsedstvom Jakliča e n o glasno sprejeti. Voditelja Slomškove Zveze sta pa podvrgla eelokupne koristi in s k 1 e p e Slomškove Zveze lastnim koristim in koristim nekaternikov, ki se iz koristolovstva silijo v ospredje. In tudi za ta 6in se niso niti zmenili Slomškarji na letošnjem zborovanju in so s tem iznova dokazali, da masa Slomškove Zveze služi kot slepo orodje voditeljem in nekaternikom, ki se izkušajo na njen račun okoristiti. Ni čuda, da so poslanci spričo takih dejstev nehali resno računati z učiteljstvom, ker tudi pri njih je imelo napredno učiteljstvo več ugleda nego ono v Slomškovi Zvezi in so tudi klerikalni poslanci resno se sprijaznevali z njih zahtevami. V klubu deželnih klerikalnih poslancev se je že resno računalo in mislilo na regulacijo učiteljskih plač, če bi Slomškarji in njih zastopniki se sami ne napravili nevredne upoštevanja. D r. Kr e k je v klubu odločno zavzemal stališče, da naj se izvrši regulacija, ker se mora itak nekoč izvršiti in »da bode vsaj preje mir." P r o f. J a r e si je stavil kot predpogoj za regulacijo to, da vlada v polni meri predloži novi dež. šol. zakon v sankcijo, in da se na podlagi tega za vse določbe takorekoč primora vlado predložiti zakon v sankcijo, najsibo že tak ali tak. D r. L a m p e je pa stal še vedno na finančnem stališču in si je hotel na ta način pridobiti nov dokaz za potrebo saniranja deželnih financ. Nekateri delajo nas krive, češ, da smo protestirali proti novemu šolskemu zakonu. Gospoda, menda ga razen Slomškarjev ne dobite razsodnega Človeka, ki bi mirno pustil teptati lastne pravice. Da bi se učitelje kar kratkomalo izključilo iz šolskih korporacij, da te ostanejo na ta način brez kontrole od učiteljske strani, tega menda ne bi prenesel mirno noben stan, še posebe ne, Če so mu pravice zastopstva podane po državnem zakonu. Naša stanovska čast in dolžnost čuvati pravice stanu nam je to velevala, ne pa da smo mi s tem odrekali zastopstvo kakemu drugemu stanu, ker naši protesti na ministrstvo so se dobesedno enako glasili, kakor so bili natisnjeni v našem stanovskem glasilu in protestirajo le proti kračenju pravic učiteljstva in ne proti zastopstvu kmetiškega stanu v šolskih korporacijah. Toliko razuma pa imamo, gospodje, da se ne bomo s slepoto še sami udarjali! Tako smo s posredovalnimi sredstvi v našem gmotnem boju pri kraju in prehajarao k drugim korapetentom in sredstvom v našem gmotnem boju. Nemški klerikalni učitelji na Dunaju so se posvetovali o tem, da bi pričeli s pasivno rezistenco. Ha, ha! Pasivna rezistenca pri nas! Komu bi bolj ustregli s tem nego klerikalnim poslancem, ki bi imeli s tem v rokah imenitno sredstvo za hujskanje zoper Buporno in leno" napredno učiteljstvo, nki je izdajica, nevrednega Ijudskega denarja". Pri naših klerikaleih ni misliti na pasivno rezistenco, ker oni sodijo šolska vprašanja s politiškega stališča, kakor jih je to presojala pred njirai napredna strauka. Njim ni za uspehe šole in bi jim bili neuspehi le dobrodošli. Še manj pa, da bi zgenili s pasivno rezistenco našo slavno c. kr. deželno vlado, zakaj tudi nji ni do uspehov šole, kar je že neštetokrat dokazala, tudi njej je šola koncesijsko sredstvo — politikum. Sieer pa, saj je ravno vlada ona ljubica politiških strank, ki služi politiškim strankam v nemoralno izrabljanje, o čemer nam najjasnejo sliko nudi naša demoralizacija v šolstvu. Če naše vlade ne izbistri to, da je vedno občutneje pomanjkanje moških učnih oseb na Kranjskem in da natn po sedanjem pristopanju k učiteljskemu stanu ni upati boljšega; če je ne izbistri to, da se vsi boljši in mlajši učitelji izseljujejo danes v vedno naraščajočem številu iz Kranjske na Štajersko, Goriško, Trst itd. v druge službe; če je ne izbistri vedno žalostnejša slika našega šolstva in vedno bednejši, da, skoro do skrajnosti obupen položaj učiteljstva — potem je nobena reč več ne spravi in ne odpravi od strankarske uslužnosti. 0 opoziciji pri deželnih in okrajnih učiteljskih konferencah nam menda ni potreba govoriti; saj se poznamo! Tako dobimo še eno vejico, t. j. abstinenca pri narodno prosvetnem delu. — Ravco nasprotno! Nikogar ni, ki bi precenjeval naše zahteve s stanovskega ali šolskega stališča, temveč vse stranke ga presojajo izključno s politiškega stališča, da, še celo vlada se je oprijela tega načela. In v tem momentu tudi mi nismo dolžni več stati izključno na tem stališču, ker bili smo prepošteni! V tem momentu nam ni več računati s poslanci, temveč nam je pričeti delovati na politiškem polju, ker le s tem računajo klerikalni poslanci in računa naša slavna vlada. Poleg kulturnega in prosvetnega dela nam bo potreba poseči direktoo v politiko in politiško delovauje, ker drugače se itak ne bo upošteyalo naših zahtev. Politiško pričeti buditi ljudstvo, ne oziraje se na politiške stranke in meščanske sloje — to bi morebiti zgenilo naše ljudske poslance in dosedaojo voditelje! Poleg tega nam pa sttnovska osamosvojitev in izključno in edina stanovska politika ostaja še kot n & j s i g u r n e j e i n najgotovejše sredstvo — todt ne s a m o n a K r a d j s k e rn , a m p a k p o y 8 o d , k j e ? p re-V'1 a3dii j e 6 u v s t y o skupnosti nad separatizmom