GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. ŠT. 12 - 30. JUNIJ 1980 Celje - skladišče D-Per 214/1980 1119801076 ,12 k COBISS o Gradivo pred četrto problemsko konferenco ZK DO EMO V nekaj zadnjih mesecih, še posebej v minulem tednu, poteka zelo intenzivna diskusija o sedanjem gospodarskem položaju in problemih ekonomske stabilizacije. Vzroki za prisotne gospodarske težave, zlasti še v gospodarskih odnosih s tujino niso novejšega datuma. Ti segajo nekaj let nazaj. Velika konjunktura na domačem tržišču omogoča nemoteno prodajo doma, zmanjšuje interes po izvozu ter neposredno vpliva na razvoj delovno intenzivnih panog. Delavci v združenem delu še vedno ne obvladujejo v celoti pogojev za svoje delo in le deloma razpolagajo z rezultati svojega dela, kar neposredno vpliva na inflacijo. Celoten proces družbene reprodukcije je v veliki meri še vedno odtujen od delavcev v združenem delu, zlasti pa odločitve o razširjeni reprodukciji, ki so še vedno v veliki meri izven združenega dela. Rast dohodka in materialni položaj organizacij združenega dela sta veliko bolj odvisna od povečanja cen njihovih izdelkov in ukrepov državnih organov, kot pa od lastnega prizadevanja za rast produktivnosti dela in smotrnega upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Zvezni izvršni svet je te dni pretehtal celotni sedanji gospodarski položaj in vzroke neugodnih tendenc, in je, upoštevajoč idejno politične smernice vsebinsko opredeljene v sklepih predsedstva CK ZKJ iz novembra 1979 leta, presodil, da so nujno potrebni nadaljnji ukrepi in akcije, ki bodo močneje spodbudili procese pozitivnih sprememb na vseh področjih gospodarjenja. Zadnji stabilizacijski ukrepi niso zatekli delavce naše delovne organizacije nepripravljene. Že nekaj let prisotni gospodarski in drugi problemi narekujejo nenehno angažiranost predvsem subjektivnih sil, kakor tudi slehernega delavca. I. OCENA GOSPODARJENJA ZA LETO 1979 Ob sprejemanju planov za leto 1979 smo sprejeli tudi vrsto ukrepov za realizacijo planskih nalog. Tudi tokrat Po vrednosti pa smo proizvedli za 17 % več kot leto prej in 9 % manj od plana. Razlika med vrednostnim porastom in količinsko proizvodnjo je skoraj v celoti posledica povečanih cen in le delno spremenjenega tenzivne, kar je posledica napačnih poslovnih odločitev v preteklosti. Že nekaj let prisotno pomanjkanje predvsem proizvodne delovne sile, ki ga čuti skoraj celotno slovensko gospodarstvo je še posebej prisotno v naši delovni organizaciji. Podatek, da se je znižalo število pretežno proizvodnih delavcev za 5% ali 177 manj kot leto prej in da je minimalno število na novo zaposlenih strokovnjakov, opozarja na resnost razmer in potrebo po hitri akciji. 3. Celotni prihodek Celotni prihodek je večji za 20 % v primerjavi z le- 1978, plan pa smo dosegli 98%. Močno so se povečale obveznosti iz dohodka in sicer pretežno obresti za najete kredite, zato je plan čistega dohodka dosežen za 4 % manj kot smo planirali in za 28 % več od leta 1978. 5. Osebni dohodki Masa za osebne dohodke se je povečala za 16% ali za 2 % več kot smo planira- li. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca se je povečal od 4.947 din v letu 1978 na 6.023 din ali za 22%. Večji porast povprečnih osebnih dohodkov od porasta čistega dohodka za osebne dohodke, gre na račun zmanjševanja števila zaposlenih. Proizvodnja termo radiatorjev je prišla do izraza nedisciplina pri izvajanju zastavljenih nalog, kar je imelo za posledico, da kljub pozitivno zaključenem poslovnem letu nismo realizirali zastavljenega plana. 1. Proizvodnja Količinsko smo sicer proizvedli za 1 % več kot leto prej, toda 8% manj kot smo planirali. asortimana, oziroma forsira-nja dohodkovno zanimivejših izdelkov. 2, Zaposlovanje Splošne ugotovitve o večjih vlaganjih in hitrejšem razvoju delovno intenzivnih panog veljajo tudi za našo delovno organizacijo. Vsi kazalci potrjujejo, da pretežni del proizvodnih programov sodi med delovno in- tom 1978 in za 1 % nižji kot je planiran. Razlika med doseženim planom proizvodnje (91 %.) in planom celotnega prihodka (99 %,) je predvsem posledica povečane prodaje trgovskega blaga. 4. Dohodek in čisti dohodek Dohodek smo povečali za 25%, v primerjavi z letom 6. Ostanek za sklade Kljub 6,5 krat večjemu o-stanku za. sklade v primerjavi z letom 1978 je le-ta za polovico manjši od planiranega in zadošča samo za formiranje sklada skupne porabe. To pa. tudi pomeni, da nismo ustvarili prepotrebna sredstva za nadaljno obnovo in razvoj delovne organizacije. 7. Izvoz - uvoz Nezadovoljiva devizna bilanca kaže še nadalje negativen trend. Tako smo v minulem letu izvozili za 1 % manj kot leto prej. Tudi u-voz se je zmanjšal za 13 % oziroma za 6% manj kot je planirano. Odnos med uvozom in izvozom se je sicer popravil v korist izvoza, vendar pa je še vedno naša devizna bilanca negativna. Vzroki za stagnacijo izvoza so v nezadovoljivem interesu posameznih TOZD, premajhnih količinah in neusklajenih stališč med proizvodnimi TOZD in službo zunanje trgovine. (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE Gradivo pred četrto problemsko (Nadaljevanje s 1. strani) II. POSLOVANJE V PRVIH PETIH MESECIH Nedoseganje planskih ciljev v minulem letu se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Ta trend je še posebej prisoten v TOZD Posoda in Kontejnerji. Karakteristika prvih treh mesecev je v nedoseganju plana izvoza (90%), večji porabi materiala in nadaljnjem zmanjševanju števila pretežno proizvodnih delavcev. Poslovno poročilo za omenjeno obdobje navaja vzroke za nedoseganje planskih nalog — citirano: »Glavni vzroki nedoseganja so: — prenizek uvoz vsled nelikvidnosti DO, — pomanjkanje zaposlenih, težave z nekaterimi kooperantskimi deli, — neuskladitev prodajnih cen« — zaključek citata. Opredeljevanje vzrokov za našteta področja je blago rečeno zapiranje oči pred resnico, vračanje na stare metode opravičevanja lastnih napak (te metode smo komunisti zelo ostro obsodili in odklonili na naši lil. problemski konferenci) in nenazadnje »dajanje potuhe« vsem tistim članom kolektiva, še posebej vodilnim in vodstvenim delavcem, ki načrtno odklanjajo izvajanje zastavljenih nalog. III. SVOBODNA MENJAVA DELA V političnih, strokovnih, samoupravnih in drugih ocenah, sprejetih v preteklem letu, smo ugotavljali, da je le storjen premik v odnosih med proizvodnimi TOZD in DSSS. Ta premik se kaže v večji angažiranosti in odločnejših zahtevah TOZD po učinkovitejših skupnih službah, po dohodkovni soodvisnosti skupnih služb od gospodarskih rezultatov TOZD in doslednem izvajanju programov svobodne menjave dela. Skupne službe pa ne kažejo — vsaj v celoti ne — posebnega interesa, po povečanju svoje učinkovitosti, prevzemu odgovornosti za neizpolnjevanje predvsem proizvodnih nalog, hitrejšem posredovanju in kvalitetnejši obdelavi podatkov, vključevanju v neposredno reševanje proizvodnih in drugih problemov. Vse to ima za posledico: — da so skupne službe neučinkovite, — preglomazne, — predrage in da se odnosi med njimi in TOZD zaostrujejo. Neučinkovitost skupnih služb se tudi odraža v izrednem razmahu režije v TOZD. Sirenje proizvodne režije, zavira ali celo onemogoča vodenje skupnih akcij po vprašanjih, ki so skupna za vse TOZD, onemogoča ugotavljanje njene učinkovitosti, povečuje že tako visoke stroške in pospešuje oblikovanje novih devijantnih odnosov v delovni organizaciji. Ti odnosi so posebej izraziti v zagotavljanju »avtonomnosti« pri odločanju o višini osebnih dohodkov, odklanjanje diskusij ih izpostavljanje odgovornosti za slabe gospodarske rezultate, na drugi strani pa odklanjanje kakršne koli odgovornosti za stalno prisotno nelikvidnost, neustrezne in previsoke zaloge nedovršene proizvodnje, neugodno devizno bilanco, razvoj in drugo. Izključna odgovornost za ta vprašanja se prenaša na vodstvo delovne organizacije in posamezne dele skupnih služb. skega plana ponovno ogrožena. Poleg tega, napovedani stabilizacijski ukrepi in nezadovoljiva gospodarska situacija v Jugoslaviji postavlja predvsem Zvezo komunistov pred nove naloge. Aktivirani so .odbori za učinkovitejše gospodarjenje in sprejeti stabilizacijski ukrepi z jasno opredeljenimi nalogami in nosilci. Istočasno je sprejeta metodologija spremljanja izvajanja'stabilizacijskih programov. V zadnjem času je stekla prva preverka izvajanja stabilizacijskih ukrepov. Koordinirano vodenje akcije v kateri so sodelovale OOZK, -IO DS TOZD in odbori za učinkovitejše gospodarjenje, je omogočilo celovito oceno o rezultatih in efektih stabilizacijskih ukrepov. Očitno je — saj tako pre-veja v skoraj vseh zapisni- TOZD FRITE — v mesecu marcu je obratovalo 5,64 peči; — pri pregledu izkoriščenosti delovnega časa je bilo ugotovljeno, da plan ni bil dosežen. V zvezi s tem je bil sprejet sklep, da se vsak neopravičen izostanek preda disciplinski komisiji: — poraba plina je v I. kvartalu potekala po planu, medtem, ko je bil pri porabi pitne vode in industrijske vode dosežen prihranek; — zamenjava Mg-karbo-nata z Mg-oksidom ni bila v celoti izvedena zaradi že prej naročenih večjih količin Mg-karbonata iz uvoza, ki pa jih ni bilo več možno stornirati; — precejšen prihranek je bil dosežen pri vrnjeni embalaži (114.300 din); — poraba materiala se je gibala v mejah tehnoloških normativov. Naš kleparski oddelek — TOZD Posoda IV. STABILIZACIJSKI PROGRAMI Gospodarski plani za tekoče leto so sprejeti po zakonitem postopku ob spoštovanju dogovorjenih rokov. Istočasno smo sprejeli »Naloge in cilje za realizacijo gospodarskega načrta« in sicer kot spremljajoči dokument. Ta dokument je bil nujno potreben, glede na našo »prakso« iz preteklosti, ko nismo spoštovali in izvajali planske naloge. Prva dva meseca sta opozorila, da se »praksa« ponavlja, da so prisotna odstopanja od gospodarskega načrta in da se ponavljajo že tradicionalne obljube, da bo izpad nadoknaden v »naslednjem mesecu« oziroma »v naslednjih mesecih«. Jasno je, da to ni mogoče in da je izvršitev gospodar- kih — da naloge niso v celoti izvršene in da so organi in organizacije, vključene v ocenjevanje izvajanja ukrepov, poskušale zagovarjati in opravičevati posamezne nosilce za neizvršene naloge. Razumljivo je, da postavljanje subjektivnih sil v pozicijo zagovornika neodgovornih nosilcev posameznih nalog, blokira skupna prizadevanja za dokodčno stabilizacijo gospodarskih razmer v naši delovni organizaciji in trasira pot k novim težavam, ki so se v preteklosti kolektiva večkrat pojavljale. Posledice takega .pristopa so že znane. Zaostritev medsebojnih odnosov, ukvarjanje samih s seboj, vključevanje zunanjih dejavnikov v reševanje problemov izključno subjektivne narave in nenazadnje težka gospodarska situacija. Povzetek realizacije nekaterih stabilizacijskih nalog: TOZD POSODA — proizvodnja kopalnih kadi, brušene posode in ALU kant je izpadla iz objektivnih razlogov (pomanjkanje surovcev, okvara stiskalnice), izpad je možno nadoknaditi le z uvedbo 3. izmene; —• do izpada proizvodnje plastičnih WC izplakovalni-kov je prišlo zaradi začetnih težav pri uvajanju novega izdelka. Izpad bo nadoknaden do konca leta; — povečanje minimalnih serij, poenotenje barvnih izvedb in oznak na posodi niso bile zadovoljive; — delovni čas je bolje izkoriščen za 1 %, ker pa je cilj izboljšanja 2%, se vodstvo TOZD zadolžuje, da podvzame vse aktivnosti, da se cilj doseže; — zaloge materiala so padle od 92 dni na 69 dni, kar je glede na cilj 75 dni zadovoljivo; — preorientiranje transporta fco kupec iz kamionov na vagone se izvršuje v skladu z zahtevami; — iz pregleda izvrševanja stabilizacijskih nalog se u-gotavlja, da se k izvajanju ni pristopilo z vso odgovornostjo, zato pozivamo vse nosilce posameznih nalog, da postavljene zadolžitve izpolnjujejo, ker le tako bomo uspeli v skupnih stabilizacijskih prizadevanjih. TOZD ODPRESKI — postopna uvedba minimalnih serij z uvajanjem norm predstavlja bistven stabilizacijski ukrep, ki se že kaže v rezultatih doseganja plana proizvodnje; — zaloge materiala in gotovih izdelkov so se napram stanju 1. 1. 1980 bistveno zmanjšale, s tem je realiziran zastavljeni cilj, zmanjšanje veznih dni obračanja materiala in gotovih izdelkov; — razvojna sanacija TOZD kot najpomembnejši stabilizacijski ukrep je že izdelan ter predložen TAM Maribor. TOZD RADIATORJI — ekonomizerji za prihranek na kisiku in acetilenu so r.nrcčcni, vondar zaradi dolgega nabavnega roka še niso prispeli; — izdano je naročilo za izdelavo projekta za vgradnjo stranskih oken. Postopek je v toku; — slaba kvaliteta (II. a) pri EMOTERM radiatorjih je bila v letu 1979 5,46 %,. Povprečno slaba kvaliteta za februar, marec in april mesec 1980 je 4,4% ali 20% znižana glede na leto 1979, s tem, da je še v januarju bila 8,04 %,. S preureditvijo vzdolžno varilnih strojev, ki še ni izvršena, se bo % slabe kvalitete še zmanjšal. TOZD VZDRŽEVANJE — 5%. znižanje energetske oskrbe se v I. tromesečju 1980 ni uresničilo; — poraba repromateriala je znižana za 3%, po stabilizacijskem programu za 1 %. Ukrep dosežen; —■ znižanje nadur za 12 % ni doseženo zaradi nepredvidenih remontov TOZD Posoda — stiskalnica II. Manjka 18 proizvodnih delavcev to je 8 %; — zaloge repromateriala in rezervnih delov so znižane za 16,9%. Ukrep dosežen. TOZD ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTER — informacijski kolektiv je pričel redno preverjati upravičenost fakturiranja za dodatne obdelave, ki niso s planom za leto 1980 določene in ovrednotene; — racionalizacija tabel — naloga še ni dokončno reali- konferenco ZK DO EMO zirana, je v fazi izdelave (analiza obstoječih zbranih podatkov o tabelah). Na osnovi že izdelane analize obstoječih dodatkov o tabelah — postopoma izvedena naloga, — rokovnik za nove naloge je potrjen in vsklajen na informacijskem kolegiju, Delo na posameznih novih obdelavah že teče. TOZD EMOKONTEJNER — zmanjšanje zalog materiala, ki ni predviden za proizvodnjo v letu 1980. Od predvidene prodaje 10 milijona din, realizirano ca. 7 milijona din. Izdelava 100 kom. zabojnikov izven plana iz materiala, ki je na zalogi — naloga delno realizirana, saj je bilo izdelanih že 30 komadov. — proizvodnja skladišč vnetljivih snovi —■ se izdeluje po normativu. Predvideno zmanjšanje izdelovnih ur se bo lahko ugotavljalo, ko bo zaključena serija; — s 1. 4. 1980 je TOZD Emokontejner uvedel zajemanje stroškov po novih stroškovnih mestih. Realizacija uvedene naloge bo osnova za kvalitetnejšo planiranje stroškov po stroškovnih mestih v letu 1981. TOZD KOTLI — povečanje fizične produktivnosti za 7 % je TOZD Kotli v prvem trimesečju realiziral, saj le-ta znaša za 15 %; — stroški poslovanja, ki so z zakonom omejeni in so v prvem kvartalu prekoračeni — se s sklepom zmanjšajo v naslednjem kvartalu. TOZD TOBI —• izdelani so tehnološki postopki za proizvodnjo; — plan proizvodnje ni dosežen; — izpad dobave kooperantskih delov; — uvedena je kontrola prevzema in izdelave izdelkov; — zmanjšana je bolniška odsotnost, zamude in neopravičeni izostanki; — pri trajnožarnih pečeh in etažnih kotlih je veliko povpraševanje, vendar temu proizvodnja ne sledi; — sistem nagrajevanja režijskih delavcev ni izdelan. V. RAZVOJNA SANACIJA Koncept razvojne sanacije, samoupravno opredeljen kot druga faza širše sanacije razmer v delovni organizaciji, se kljub težavam izvaja. Prva naloga iz tega programa in sicer izgradnja objekta družbene prehrane je zaključena marca lansko leto. Pripravo na izgradnjo Tovarne energetskih naprav so v zaključni fazi. Realizacija te naloge je zahtevala vlaganje ogromnih naporov, saj nismo, zaradi neugodne gospodarske situacije v delovni organizaciji, razpolagali z lastnimi sredstvi in na drugi strani, so zaostreni ukrepi na področju investicijskih vlaganj še bolj zavirali izvršitev naloge. Kljub vsem težavam pa le kaže, da bomo še v tem mesecu začeli z izgradnjo nove tovarne. Za razvojno sanacijo tozd TOBI je v izdelavi že 7. varianta, katera pomeni modernizacijo tehnološkega procesa, posodobitev strojnega parka, pri najmanjši' potrebni gradnji novih in adaptaciji starih prostorov. Prvotno je tozd nameraval prenesti celotno proizvodnjo na novo lokacijo, kar bi bilo drago in vprašljiva rentabilnost proizvodnega programa. Proizvodni program smo selekcionirali in prišli do končne oblike, ki zagotavlja tozdu normalni razvoj. Tozd ORODJARNA še nima dokončno oblikovanega razvojno sanacijskega programa. Ne gre za dileme s stališča proizvodnega programa, kot za način pristopa k razvojni sanaciji. Smiselno je, če se zavzemamo za orodjarno, ki bo nosila značaj širše orodjarne, se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da bomo morali strojne kapacitete izkoriščati vsaj v dveh polnih izmenah. V kolikor se nočemo zavedati, da bo proizvodnja tako za naše tozd, kot za zunanjo prodajo predraga, če bomo delali samo v eni izmeni, se bomo morali sprijazniti, da bomo sčasoma postali samo interna orodjarna vzdrževalnega tipa, brez ambicij po vključitvi v širši slovenski prostor. Za tozd POSODO je pripravljen program razvojne sanacije, vendar ugotavljamo, da preden pristopimo k realizaciji razvojne sanacije, moramo razrešiti še eno ključno vprašanje, to je: Kako razrešiti problem rentabilnosti lahke posode. Iz programa vidimo, da bi ves ustvarjen dohodek na novih programih porabili za pokrivanje izgub na lahki posodi. Zato pripravljamo ukrepe, s katerimi moramo zagotoviti vsaj minimalno ekonomičnost tudi za lahki program posode. Pogled v proizvodnjo v TOZD Kotli VI. ODNOSI MED TOZD EMOKONTEJNER IN RAZVOJNIM CENTROM CELJE Marca 1. 1977 v obdobju splošnih prizadevanj za sanacijo gospodarske situacije v delovni organizaciji, je prišlo do prvih kontaktov med predstavniki Razvojnega centra in DO EMO. Doseženo je soglasje o vključitvi Razvojnega centra v sanacijo tozd Emokontejner. Pri realizaciji dogovora Razvojni center ponuja program »NIZKE GRADNJE« (RADIUS program), kar je tudi sprejeto. V tej smeri je sklenjena pogodba. Junija je banki predložen sanacijski program Emokontej-nerja, ki vsebuje program »NIZKE GRADNJE« in razvoj in proizvodnjo »Skladišč vnetljivih snovi«. Začeto sodelovanje se je pozneje razširilo na vse programe tozd. Sodelovanje pri nekaterih programih je dalo še zadovoljive rezultate, program »NIZKE GRADNJE« pa že od samega začetka povzroča hude težave. Nenehno dokazovanje, na čigavi strani je krivda za prepočasno in nekvalitetno uveljavljanje novih programov je ustvarilo nezdrave odnose in nezaupanje. To še posebej velja za aktivnost na področju razvoja in proizvodnje »Skladišč vnetljivih snovi«! 2e v začetni fazi razvoja novega izdelka so prihajale informacije o ponudbah RCC drugim partnerjem za proizyodnjo »Skladišč vnetljivih snovi«. Posledica tega odnosa je razveljavitev samoupravnega sporazuma med Razvojnim centrom in tozd Emokontejner. Kljub temu se sodelovanje nadaljuje in vrši ponudba oziroma prodaja skladišč. Aprila 1980 prihaja do nove hujše zaostritve odnosov. Povod za zaostritev je v opozorilnem pismu, ki smo ga dobili od OZD MONTING — TOZD KUTINA iz katerega je razvidno, da le-ta proizvaja skladišča vnetljivih snovi po licenci RCC in nekorektnem odnosu pri predaji dokumentacije od RCC ter nedopustno obnašanje RCC pri delu za novega partnerja. V reševanje spora se vključujejo tudi zunanji dejavniki (IS SOb in DPO občine Celje. Rezultatov pa le ni, kar ima za posledico dokončno prenehanje sodelovanja in tožbo na Sodišču združenega dela. Očitno je, da je storjena škoda obema partnerjema in da je to le slab primer sodelovanja med proizvodnimi organizacijami in podobnimi institucijami kot je Razvojni center. Očitno je, da je še danes razčiščevanje odnosov z Razvojnim centrom krinka za premalo dela ali preslabo delo pri premagovanju notranjih slabosti. VII. ZAKLJUČEK V gradivu omenjena problematika je le del vprašanj s katerimi smo se ukvarjali v zadnjih nekaj mesecih. Po teh in drugih vprašanjih je sprejeta cela vrsta ukrepov (stabilizacijski programi, sklepi samoupravnih organov, politična stališča itd. . .), ki so delno ali v celoti izvršeni. Na nekaterih področjih so doseženi ugodni rezultati, na nekaterih pa še vedno omahujemo in izvrševanje zastavljenih nalog prestavljamo za poznejši čas ne glede na njihovo pomembnost. Odstopi pa so le subjektivne narave. Zato je potreben selektiven odnos do posameznih struktur in ocenjevanja njihovega prispevka k hitrejši sanaciji predvsem gospodarske situacije. Pavšalni napadi izključno na vodilno in vodstveno strukturo ne bodo dali želj enih rezultatov. Med najbolj odgovornimi organizatorji dela je dober del strokovno usposobljenih in pripravljenih delavcev za spopade s slabostmi in vzroki za slabosti.-S tistimi, ki ne kažejo interesa in pripravljenosti za izpolnjevanje vsaj delovnih obveznosti pa je potrebno čimprej razčistiti. Tudi med delavci v neposredni proizvodnji opažamo razlike v odnosu do dela, v posameznih delovnih skupinah, med skupinami in celo med posameznimi tozd. Slaba organizacija dela omogoča razmah delovne nediscipline, zamujanja ali predčasnega odhoda, uživanja alkohola in drugih negativnih pojavov. Zato je potrebno: 1. vztrajati na doslednem izpolnjevanju delovnih in drugih nalog oziroma dogovorov; 2. materialno in moralno stimulirati posameznike in skupine za kvalitetno in pravočasno izvršene naloge; 3. sankcionirati materialno, samoupravno in politično posameznike in skupine za neizpolnjevanje nalog; 4. vgraditi mehanizme za sprotno spremljanje izvajanja nalog; 5. animirati slehernega delavca za vlaganje dodatnih naporov za sanacijo in izboljšanje gospodarske situacije. 6. zagotoviti kvalitetne, resnične in pravočasne informacije. Jasno je, da vodilno vlogo pri izvedbi vseh nalog morajo prevzeti komunisti in osnovne organizacije Zveze komunis^ev. PREDSTAVLJAMO VAM nove predsednike DS TOZDinDSSS Tokrat vam predstavljamo novo izvoljene predsednike Delavskih svetov TOZD in DSSS. Odgovorili so na skupna vprašanja o svojem začetku v delu družbenopolitičnih organizacijah, kakšno nalogo so si zadali v TOZD in seveda še sporočili svoje želje. Mirko CIMERLAJT predsednik DS TOZD POSODA rojen je leta 1946, član narrga kolektiva od leta 196;, sedaj je vodja obrata kor inske predelave. V samo pravnih organih je že del '1 v raznih komisijah in odborih. Za predsednika DS je bil izvoljen v polovici prešnjega mandata, prav tako so mu v novem mandatu člani DS zaupali funkcijo predsednika DS. Naša največ a naloga, pravi tov. Mirko, je izvleči našo TOZD iz tehnološke zaostalosti. Tehnološko sanacijo moramo izvesti zaradi naših poslovnih rezultatov, s tem pa tudi za-rad pogojev dela v naši TOZD. Stabilizacijski ukre- k rojena 1958, član kolektiva od 1977, zaposlena kot tajnica TOZD Orodjarna. Glavna naloga je, da se izvršijo stabilizacijski ukrepi, skrb za zmanjševanje stroškov, povečanje dohodka TOZD. S področja samoupravljanja želim, da bodo 'delegati resnično delegati, da na seje DS ne bodo prihajali s svojimi osebnimi stališči, ampak s stališčem svoje samoupravne delovne skupine. Želim, da v TOZD Orodjarna vsi sodelavci sodelujejo pri samoupravljanju oziroma reševanju skupnih problemov. pi, delitev po rezultatih dela in še kup nalog, ki so pred nami, se bomo morali resneje lotevati. Naj omenim, da je to naša največja TOZD po velikosti pa tudi po širini problemov. rojen je leta 1957, član našega kolektiva od leta 1977, dela kot obratovodja topilnice TOZD FRITE. Že od samega začetka se je vključil v delo družbeno' političnih organizacij, je član ZK, ZSMS, prav tako aktivno dela v OOZS. V delo samoupravnih organov se je vključil že leta 1978, sedaj je predsednik DS TOZD. Naša naloga je letos in v bodoče stabilizacija, ki že daje pozitivne rezultate, na primer smo dosegli 30% prihranka na energiji (voda, plin, elektrika), prav tako smo se dogovorili, da bomo zamenjali nekatere uvožene surovine z domačimi. Naš TOZD je majhen in zato smo vsi angažirani bodisi v samoupravnih organih, družbeno političnih organizacijah ali v delegacijah. Posebej se čuti delo ZSMS, kateri so večinoma vključeni v razne oblike dela. Sonja RAMŠAK predsednik DS TOZD ORODJARNA Sead SAMARDŽIČ predsednik DS TOZD FRITE Il I: lié Fric KOTNIK predsednik DS TOZD VZDRŽEVANJE rojen 1944, član kolektiva od 1962. leta. Osnovne naloge naše TOZD, ki smo si jih zadali, so zadovoljevanje vseh TOZD z našimi uslugami, čim smotrnejša uporaba delovnega časa in materiala, s tem bomo prihranili naši TOZD in DO in s tem pripomogli k stabilizacijskemu prizadevanju. Druga naloga, ki smo si jo postavili je akcija za konsolidacijo naše TOZD, saj je naša TOZD razmetana na več koncih. Potrebno bo najti pravilne prijeme, da bodo naši delavci sodelovali v samoupravljanju. Potrebno bo poiskati primerno obliko za nagrajevanje po rezultatih dela, kajti z dosedanjim sistemom dela nismo zadovoljni. Tov. Kotnik je aktivni delavec na vseh področjih samoupravljanja, v sindikatu in raznih komisijah in odborih, zaradi tega je tudi predlagan za nagrado »sa-moupravljalca«. Marta TURNŠEK predsednica DS DSSS rojena 1950, zaposlena v naši delovni organizaciji od leta 1968, računovodkinja TOZD. Naša delovna skupnost skupnih služb ima posebne naloge že določene s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela, da kvalitetno in pravočasno vrši vsa strokovna dela za TOZD. Naloga našega DS je, da poleg vseh vprašanj, ki sodijo na DS tudi obravnava, kako DSSS vrši svoje naloge oziroma izpoljnjuje svobodno menjavo dela za vse TOZD. Naš sistem dela je, da vse važnejše zadeve obravnavamo na samoupravnih delovnih skupinah, s tem delegati v DS dobijo navodila, kako naj se odločajo na Jožica DIMEČ predsednica DS TOZD ERC rojena 1946, naši DO od TOZD je skupnega pomena in naša naloga je nuditi kvalitetne storitve vsem TOZD in zunanjim komitentom. Mi smo majhna TOZD, zato so samoupravne naloge razdeljene tako, da jih ima vsak delavec v TOZD, nekateri pa še več kot eno. Tudi v naši TOZD je možno prispevati k splošnim stabilizacijskim ukrepom, predvsem na zmanjševanju stroškov, ki vplivajo na vse TOZD. Želimo si, da bi TOZD ERC še naprej uspešno sodeloval in uspešno izpolnjeval naloge v DO. Ivo GOSTEČNIK predsednik DS TOZD KOTLI rojen 1941, zaposlen v naši DO od 1956, sedaj kot vodja priprave proizvodnje v TOZD Kotli. V času, ko se naša TOZD pripravlja na nove investicije naj bi se zagotavljala kvalitetna infor- rojen 1937, zaposlen v naši DO od 1960, kot elektro-varilec. Naš cilj je sanacijski program, ker imamo precej zastarele strojne naprave s tem bomo tudi izvedli tehnološke sanacije TOZD. To bo vplivalo predvsem na večjo storilnost dela, boljše pogoje dela in večji dohodek TOZD. To je naša največja želja vseh delavcev v TOŽD. Samoupravno smo dobro organizirani, naša naloga je še večje poglabljanje samoupravnih odnosov. ku investicije, pa tudi druge zadeve o katerih odloča DS. Obenem naj bi DS s svojimi sklepi pripomogel k čim kvalitetnejšim prehodom od obstoječih pogojev na kvalitetnejše pogoje, kot jih zahteva gradnja nove tovarne. Prepričan sem, da bodo naši samoupravni organi in vodstvo TOZD naredili vse trebno, pešno. Ivan KAourt predsednik DS TOZD ODPRESKI Martin HOSTNIK predsednik DS TOZD RADIATORJI rojen 1940, zaposlen v DO od 1962, sedaj kot delovodja obrata trika. Tov. Hostnik je že drugi mandat predsednik DS, saj so mu sodelavci zaupali to funkcijo. Letos nas čaka precej težavna naloga, kako izpolniti svoj letni plan. Problemi so v nabavi materiala predvsem pločevine in rezervnih delov. Stabilizacijske ukrepe moramo izvajati, saj smo jih sami sprejeli. Na področjju samoupravljanja smo dosegli lepe rezultate, vendar bomo morali v bodoče še bolj razvijati samoupravni sistem. Jože AMON predsednik DS TOZD KONTEJNERJI rojen 1926, zaposlen v DO od 1945, kot vodja izmene v TOZD Emokontejner. Naši cilji so stabilizacijski program, večja produktivnost, večji dohodek naše TOZD. To bomo dosegli samo z boljšim delom nas vseh. Na področju samoupravljanja si želimo, da bi bilo še boljše, da pride do izraza delegatski sistem, da bodo naši delegati resnično delegati, ki bodo zastopali interese svoje sredine. Priprave na drugo konferenco Zveze sindikatov Slovenije Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je v programu svojega dela za leto 1980 predvidel, da v jeseni tega leta skliče 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije na temo: Naloge sidikatov pri hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela. Druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije bo največ pozornosti posvetila trem tematskim sklopom vprašanj, pomembnih za hitrejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela. 1. Oceni dosedanje aktivnosti pri uresničevanju stališč republiškega sveta ZSS o delitvi po delu ter nadaljnjih nalogah sindikatov pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela v OZD. 2. Družbenemu dogovarjanju o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za 'osebne dohodke in skupno porabo. 3. Družbenemu usmerjanju razporejanja čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. V zvezi s točko ena je bilo v Zvezi sindikatov Slovenije dogovorjeno, da osnovne organizacije zveze sindikatov ter njihove konference zagotove, da bodo delavski sveti v TOZD in delovni organizaciji sprejeli programe aktivnosti za dopolnjevanje samoupravnih splošnih aktov o delitvi po delu. Omenil bi samo nekaj točk, ki jih je potrebno izpostaviti pri oceni uresničevanja tega dogovora in u-resničevanja stališč republiškega sveta ZSS o delitvi po delu: — ali samoupravni splošni akti o delitvi po delu vsebujejo osnove in merila, ki zagotavljajo, da se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo oblikujejo v odvisnosti od ustvarjenega dohodka ter od prispevka delavcev k ustvarjanju tega dohodka. Ugotoviti moramo kako navedene osnove in * merila spodbujajo delavca k boljšemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi in k interesu za ustvarjanje večjega. dohodka ter za poveča-' nje produktivnosti dela. — po kakšnih osnovah in merilih se v organizacijah združenega dela oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovni skupnosti skupnih služb. Pri tem bi morali posebej analizirati koliko je obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo odvisen od izpolnjevanja programov njihovega dela, od doseženega dohodka po posameznih temeljnih organizacijah za katere opravljajo svoje storitve, ter od prispevka, ki so ga delavci v skupnih službah dali k u-stvarj enemu dohodku delavcev v TOZD. — ugotoviti ali razvidi del in nalog za vsako delo oziroma delovno nalogo vključujejo potrebno usposobljenost delavcev za opravljanje teh del in nalog, pogoje pod katerimi se bodo ta dela in naloge opravljale, psihofizični napor pri delu ter odgovornost, za opravljanje del in nalog. — ali so v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb uveljavljena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti vseh delavcev. Pri tem moramo posebej ugotoviti, kako se v praksi uveljavljajo stališča republiškega sveta ZSS, da naj v organizacijah združenega dela obliku- jejo specifično oceno za u-gotavljanje delovne uspešnosti za tri skupine delavcev: za proizvodne delavce, za administrativne delavce ter za raziskovalna, strokovno kreativna in poslovna dela. — ali smo v organizaciji združenega dela v zadnjem letu dovolj dopolnili tudi osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. V zvezi s točko dve bi na 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije sprejeli družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, na podlagi katerega bomo: — ustvarili podlago za usklajeno uporabo določil zakona o združenem delu o delitvi po delu in rezultatih dela, — ustvarili pogoje za u-veljavljanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavca pri razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, — ustvarili pogoje za do- slednejše uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela, — oblikovali konkretne naloge posameznih oblik organiziranosti zveze sindikatov za uresničevanje vsebine družbenega dogovora. Druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije bo dosegla svoj namen, če bomo v pripravah na konferenco uspeli organizirati aktivnost za hitrejše uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Njeni rezultati bodo tem večji, čimbolj bomo z aktivnostjo sindikatov uspeli angažirati tudi poslovodne delavce in samoupravne organe. Sklep o rokovniku za potek priprave na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije predvideva, da bodo do 30. 6. 1980 osnovne organizacije zveze sindikatov sprejele konkreten program svojih obveznosti v pripravah na 2. konferenco in do 20. 9. 1980 osnovne organizacije ter njihove konference ocenile u-veljavljenost sistema delitve po delu in o tem poročale občinskemu svetu ZSS. Janko Koštomaj Tisoč delavcev-sodelavcev S praznikom dela je v Sloveniji stekla akcija »TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV«. Zamisel za akcijo se je porodil na srečanju organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov v združenem delu v Radencih, kot odraz spoznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev. Ustrezna obveščenost je, kot smo že velikokrat zapisali, temeljni pogoj vsakega obveščanja. V procesu obveščanja pa delavec ni in ne sme biti zgolj objekt obveščanja, ampak mora v njem aktivno sodelovati in to je osnovni namen akcije »TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV«. V širšem smislu pomeni akcija »TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV« širjenje odgovornosti sindikatov za obveščanje, torej izpolnjevanje nalog, ki so zapisane v zakonu o združenem delu in kongresnih dokumentih zveze sindikatov Slovenije. Akcija bo trajala od 1. maja do 31. decembra 1980. V organizacijah združenega dela vodi akcijo uredništvo glasila skupaj s komisijo za obveščanje in organizacijo zveze sindikatov. Naloga akcije je mnogo več kot pridobivanje novih sodelavcev — dopisnikov. Osnovni cilji akcije so: — uveljavljanje celovitega sistema obveščanja v.organizaciji združenega dela, — zagotavljanje pravočasne in kakovostne obveščenosti delavcev o temeljnih podatkih in dogajanjih pomembnih za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti, — zagotavljanje dostopnosti in odprtosti virov obveščanja, — zagotavljanje povratnega toka informacij, — podružbljanje sredstev obveščanja delavcev (družbeni organ informiranja — izdajateljski svet) — skrb za ustrezen status delavcev v službah obveščanja, — vključevanje področja obveščanja delavcev v vse dokumente razvoja organizacije združenega dela, — spodbujanje izobraževanja in usposabljanja de- lavcev s področja obveščanja in drugih delavcev o vlogi obveščanja v organizaciji združenega dela, — pridobivanje novih sodelavcev avtorjev pobudnikov obveščanja v organizacijah združenega dela, — pridobivanje informatorjev iz sindikalnih skupin. Čeprav bo akcija 31. decembra zaključena vendarle ni enkratno dejanje, ampak morajo biti njeni učinki trajni. Izkušnje in spoznanja iz te akcije bodo dragoceni napotki za nadaljnje delo pri obveščanju naših delavcev. Tudi preobrazba sistema informiranja v naši delovni organizaciji naj bi se vklopila v okvir akcije »TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV«. Na straneh Emajlir-ca bomo pisali o izvajanju akcije. Seveda pa se bomo zavzemali tudi za to, da bi pridobili čim več dopisnikov za naše glasilo Emajlirec pa tudi za Delavsko enotnost, kajti naša akcija se vključuje v prizadevanje Delavske enotnosti, da bi okrepili dopisniško mrežo v združenem delu. Še to! V akciji naj sodelujejo vsi delavci in sicer, kot avtorji vseh novinarskih zvrsti (vesti, poročila, članki, reportaže, komentarji, podlistki, humoristični prispevki, fotografije, reportaže itd.). LETOŠNJI RIBIŠKI CAR AVGUST POŽEK Brezova je majhen z drevjem porasel polotok v Šmartinskem jezeru. Celjski ribiči so tu zgradili mično hišico, postavili lesene klopi in mize, ter uredili okolico. Ta »ribiški raj« je vselej dobro obiskan, večkrat na na leto pa je tudi prizorišče tekmovanj v športnem ribolovu. Še posebej zanimivo je vsakoletno tovariško srečanje ribičev celjske ribiške družine, popestreno s kulturnoza-bavnim - programom in tekmovanjem za naslov ribiškega carja. Letošnjega srečanja, ki je bilo 8. junija se je u-deležilo okoli 170 ribičev. Tekmovanje samo je trajalo od 7. do 10. ure. Za razburljivost so takrat poskrbele pripadnice nežnega spola. V dobre pol ure so kar tri ribičinje imele na suhem vsaka svojega krapa, dočim so se na trnke ribičev obešali le nepomembni plo-ščiči. Vse je že kazalo da bo v letošnjem letu ribičem vladala carica, ko je moško čast rešil 2.135 g težki krap, za katerega je, primerno oblikovana kroglica kruha na trnku našega sodelavca Avgusta Požeka, bila le prevelika skušnjava. Izkušeni ribič je takoj vedel da bo krap kar dovolj velik ra pridobitev zvenečega naslova-, zato ga je previdno in zaradi tanke predvrvice, počasi utrujal. Ko je bil krap na suhem so si menda najbolj oddahnili bližnji ribiči. Priznanje je podelil predsednik Ribiške družine Celje Franc Vitanc. Zlato odličje in s tem naslov ribiškega carja za leto 1980 je torej dobil Avgust Požek, srebrno odličje Majda Ambrož, bronasto pa Anica Vitanc in Marija Slemšek. Novega carja so primerno oblekli, na glavo posadili krono, v roke pa ie dobil tudi vladarsko žezlo, v tem primeru trizob. Tradicija je da dobi nagrado tudi ribič, ki jj-lovi najmanjšo ribo. Letos jo je dobil Gusti Oštir in sicer za 5 gramov težko rdečeoko. Srečanje je popestril oktet gaberske Svobode Kaj lahko osebno prispevam k stabilizaciji? 1. Uvod V zadnjem času mnogo razpravljamo o raznih stabilizacijskih ukrepih, s katerimi želimo spraviti naše gospodarjenje v boljši položaj. Cilj je izvleči se iz izgub, gospodarneje poslovati in tako omogočiti nam samim boljše življenje in večjo socialno varnost. INOVACIJE rahljali takrat ko je to res potrebno in jih pravočasno izključili bo lahko dosegli letni prihranek 270.000 din. Motornih pogonov imamo za ca. 3.000 KW. Če si delo in material dobro pripravimo, motorje med malico izključimo in ne dovolimo, da tečejo v prazno lahko s tem prihranimo letno 1,170.000 din, kar je pa že lep znesek. Gospodarno je da se z 1. Uvod Imamo med ostalim tudi napravo s katero delamo Večina razprav je zelo na- razna grelna telesa ca 300 dobro sp0znamo in pravo- čelna, saj se nanaša na naše raznlh kuhalnikov m radi- časn0 opozarjamo _ na na-celotno gospodarstvo. Zato storjev katerih skupna moc pake. Lahko preprečimo tu-sem se odločil upoštevati znaša približno 750 KW če di škodo, ki bi dosegla vi-specifične pogoje naše de- hi jih bolj racionalno upo- šino do 100.000 din in še več. lovne organizacije in v nadaljevanjih opisati konkret- --------------------------------------------------------- no kaj lahko kot samoupravljalo prispevamo k boljšemu gospodarjenju. Kot cilj sem si zastavil opisati izključno samo take primere kjer lahko člani naše delovne organizacije z malo več skrbi in pazljivosti ter ap-solutno brez fizičnega napora prispevajo svoj delež k stabilizaciji našega podjetja- Glede na to, da je naše podjetje opremljeno po eni strani z zastarelimi stroji, ki tečejo že 50 let in delno s stroji, ki predstavljajo moderno tehniko bom opisal primere z pomočjo sodelavcev, ki imajo bogate izkušnje na teh področjih. Bralce naj ne moti da bomo skušali s številkami prikazati višino raznih možnih prihrankov saj v nasprotnem primeru bi bili predlogi zelo splošni in za posameznika nekoristni. 2. Energetski del — prihranek pri toku Že majhen sprehod po tovarni nam lahko pokaže kako pri belem dnevu gorijo žarnice po nekaterih naših obratih. Vseh je preko 10.000 s skupno močjo 500 KW. S pravočasnim ugašanjem luči bi le te lahko v povprečju gorele 1 uro dnevno manj, s tem bi lahko letno prihranili za ca. 238.000 din toka. To je sicer skromna številka, lahko jo pa prihranimo z malo skrbi in z izključitvijo stikal. Za gretje vode uporabljamo že preko 100 bojlerjev s skupno močjo preko 150 KW. Večkrat pozabimo zapreti toplo vodo. Ne damo pravočasno zamenjati tesnila na pipah. Po približni in skromni ocenitvi bi z malo volje in skrbi prihranili letno za ca. 290.000 din toka letno. Zato izklapljamo tok pri pokvarjenih pipah in ob nedeljah in praznikih, ko smo doma. Na noben način ne skušamo sami popravljati varovalk ali drugih elementov. Z tem lahko ogrožamo svoje in sodelavčevo življenje, škoda ki vsled tega lahko nastane na napravi in izpadu proizvodnje pa gre v težke milijone. Z tem sestavkom želim doseči, da bi se naši števci sukali malo počasneje. Stvari so splošno poznane in jih lahko z malo volje izboljšamo. Namerno sem izbral najlažje in vsakemu dostopne načine s katerimi se da kaj prihraniti. M. Junija nas je obiskala delegacija društva DIATI — ŽELEZARNE ŠTORE. Želeli smo in v izmenjavi mnenj tudi potrditi, da naj taka oblika sodelovanja med nami in njihovo delovno organizacijo postane stalna praksa. V pogovorih so sodelovali še predstavniki KR TOZD Posoda, Radiatorjev, Kotlov in Orodjarne, člani UO DIATI EMO in inovatorji. Železarna Štore že v prvih mesecih letos iskazuje preko milijardo gospodarske koristi s področja inovacij. Potrebno je poudariti, da je klima v Železarni Štore pozitivno naravnana na vseh nivojih in področjih inventivne dejavnosti in da nimajo pomislekov, ko je potrebno izplačati nagrado, če jo dobi poslovodni organ, strokovni delavec ali neposredni izvajalec proizvodnje. Vse kar je koristnega, novega in kar prinaša večji dohodek je potrebno nagraditi, izključujoč tolikokrat sporno »delovno dolžnost«, ki je marsikdaj prej zaviralni moment kot osnova za nekaj novega in boljšega. Ko bo inventivna dejavnost postala sestavni del gospodarskega plana in s tem kreiranja osebnih dohodkov, takrat bomo šele lahko govorili o ugodni klimi na področju inovacij. Izmenjava mnenj je posegla še na področje industrijske lastnine, kjer se pripravlja že dalj časa nov zakon in o katerem je pred dnevi predaval v Štorah prof. dr. Stojan Pretner. Predsednik DIATI EMO mr. Miloš Pešec, je predstavil smernice in program našega društva pri propagiranju, strokovni pomoči in strokovnem izpopolnjevanju Člani DIATI Štore so si inovatorjev ter s tem pove- nato ogledali podjetje, pred-čanju dohodka celotne DO stavili pa smo jim 4 po-in TOZD. S strani DIATI membnejše inovacije, kate-Štore je to podal njihov re so tolmačili sami inova-predsednik tov. Haler. torji. A. 2. VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI - VLAK BREZ VOZNEGA REDA V četrtek, 5. junija je v Slovenijo prispel 10 vlak bratstva in enotnosti, ali kot ga mnogi imenujejo vlak brez voznega reda, ki je pripeljal goste iz Srbije in predstavnike drugih republik na obisk, da ponovno utrdijo vezi s prijatelji nekdanjimi pregnanci, ki so jih med vojno sprejeli za svoje in jim nudili zatočišče. Prišli so, da ponovno obudijo spomin na težke čase pred 39 leti, ko so brez pomisleka z odprtimi rokami sprejeli pregnance iz Slovenije. Vlak bratstva in enotnosti predstavlja nadaljevanje živih vezi stkanih med revolucijo. Vse, ki so se pripeljali z letošnjim vlakom, kakor tudi njihove gostitelje je prevevala ena sama misel: »Še bolj bomo utrjevali bratstvo in enotnost in trdno smo odločeni, da nadaljujemo TITOVO pot!« Ob vsej poti po kateri je vozil vlak bratstva in enotnosti so udeležence veličastno sprejeli in pozdravili. Prav tako je bilo slovesno v Celju, kjer smo sprejeli okoli sto gostov iz Čuprije. Po prisrčnem snidenju in spontanih pozdravih, ob marsikateri solzi ob obujenih spominih so udeleženci letošnjega vlaka bratstva in enotnosti obiskali nekatere turistične kraje in kulturno zgodovinske znamenitosti v okolici Celja. Prav tako so se vrstili številni razgovori med predstavniki posameznih gospodarskih organizacij in občin iz obeh republik o nadaljnem delu na številnih področjih od gospodarstva, kulture, športa in drugih dejavnosti. Del skupine udeležencev vlaka bratstva in enotnosti, ki je prišla v Celje je obiskala tudi našo delovno organizacijo, kjer so jo sprejeli predstavniki družbeno političnih organizacij in nekateri vodstveni delavci. Z zanimanjem so si ogledali proizvodne obrate nekaterih naših TOZD ter se predvsem pohvalno izrazili o kvaliteti naših izdelkov s simbolom dveh levov s katerimi smo prisotni na njihovem trgu. Po štirih nepozabnih dneh so se gostje letošnjega vlaka bratstva in enotnosti poslovili od slovenskih prijateljev in pobratimov. Pesem, stiski rok, objem in solze v očeh so ob slovesu pričali, kako globoko in pristno so zrastle bratske vezi. Vlak je sicer odpeljal, obisk končan, ostale pa so trajne prijateljske vezi, skovane v težkih toda nepozabnih dneh. BRIGADIRJI PRIČELI Z DELOM Med mladimi Gpljani je tudi v letošnjem letu veliko zanimanje za delo v mladinskih delovnih brigadah. Tako bo na delovišča v razne kraje po domovini odšlo 210 celjskih mladincev in mladink v štirih brigadah. V soboto 7. junija je iz Celja odpotovala v Doboj skupina štirinajstih brigadirjev iz celjskih delovnih organizacij in šol, ki bodo skupaj z mladimi iz Čuprije in Doboj a delali v brigadi pobratenih mest. Brigadirji bodo pomagali pri gradnji objektov za zimske olimpijske igre v Sarajevu. V kratkem pa odpotuje na delovno akcijo v Sisak mladinska delovna brigada Cvetka Jerin. Brigada Franjo Vrunč-Buzdo bo gradila na Brkinih, brigada Slavko Šlander bo v začetku julija delala v Suhi Krajini, med tem, ko bo v začetku avgusta odšla na delovišče na Kozaro brigada Veljko Vlahovič. Priznanje OF taborniškemu odredu „Dveh levov rr Taborniški odred »Dveh levov« je bil ustanovljen že pred leti, vendar pa je aktivnost počasi a vztrajno padala, tako da je bilo pred dvema letoma potrebno začeti na novo. Pod novim vodstvom starešine Ferda Mlekuša in načelnika Marjana Vodeba ter z jasno začrtanimi cilji in usklajenim programom dela se je njihova aktivnost naglo povečala. Naraščalo je tudi število članov. Danes Šteje taborniški odred »Dveh levov« že okoli sto članov, ki so iz naše DO, osnovne šole »Franja Vrunča« ter iz krajevnih skupnosti Gaber-je in Hudinja. Sodelujejo z družbeno političnimi organizacijami v DO EMO, krajevno skupnostjo na terenu, z narodno zaščito v DO in na terenu ter večkrat tudi s pripadniki teritorialne obrambe. Kljub temu, da jih pestijo hudi finančni problemi // (nimajo sredstev za nabavo šotorov in opreme, uniform) ter nerešeno prostorsko vprašanje, so za svojo aktivnost dela na področju SLO in DS pred kratkim prejeli priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki ji ga je podelila krajevna konferenca SZDL Gaber-je. Nedvomno je to priznanje lepa spodbuda za nadaljnje aktivno delo. 30 let samoupra vi ja n ja Delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji zaznamuje letos tridesetletnico. TITOV revolucionarni klic TOVARNE DELAVCEM družbeno je sprejet 27. junija 1950 leta s sprejemom osnovnega zakona o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. S tem je jugoslovanska družba stopila na pot svojega nadaljnjega razvoja temelječega na samoupravnih osnovah. Razvijajoč se prvotno v delavskih sredinah v gospodarstvu, samoupravljanje sčasoma prerašča v celotni socialistični demokratični družbeni odnos in politični sistem jugoslovanske socialistične družbe. Nastalo kot način dela in življenja, samoupravljanje, v preteklih tridesetih letih vse več postaja način mišljenja delavcev in drugih delovnih ljudi. V govoru ob izdaji predloga temeljnega zakona o u-pravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih je tovariš TITO 27. junija 1950 v Ljudski skupščini poudaril naslednje: — Ljudska skupščina bo danes obravnavala osnutek enega najpomembnejših zakonov Socialistične Jugoslavije. Sprejem tega zakona bo najpomembnejše zgodovinsko dejanje Ljudske skupščine po sprejemu zakona o nacionalizaciji sred- stev za proizvodnjo. S prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke se še ni uresničilo akcijsko geslo delavskega gibanja »tovarne delavcem, zemljo kmetom« ni abstraktno propagandistično geslo, temveč ima globljo vsebino, vsebuje v sebi ves program socialističnih odnosov v proizvodnji: glede družbene lastnine, glede pravic -in dolžnosti delavcev, torej se lahko uresniči in se mora uresničiti v praksi, če mislimo ha resnično izgradnjo socializma. — Nekateri mislijo, da je uvedba tega zakona preura-njena, da delavci ne bodo sposobni voditi tovarne in podjetja. To ni res, in to ni sprejeto prezgodaj, ampak je prišlo že z določeno zamudo. — Obstajajo izredno velike težave na poti graditve komunizma v tako zaostali deželi kot je naša. Toda kaj sedaj? Ali bomo čakali, da bodo vsi delavci enako pametni in sposobni za upravljanje podjetij? Razume se, da ne, ker bi morali drugače čakati neskončno dolgo. Delavci si bodo pridobili potrebne izkušnje ravno v procesu upravljanja in dela. — To je še en korak na poti h komunizmu. Državne funkcije v upravljanju gospodarstva ne prenehajo obstajati popolnoma, vendar le te sedaj niso edine. Delavci vstopajo v svoje pravice, da kot proizvajalci u-pravljajo s proizvodnjo postopoma in ne naenkrat v celoti. Zakaj delavci stopajo v to postopoma in ne na enkrat? Koliko časa bo trajal ta proces? Na to se sedaj ne da odgovoriti, ker je odvisno od več dejavnikov/ Odvisno je od tega kako hitro bo napredoval kulturni razvoj delavca, to je vsestranska izobrazba ljudi, da bodo sposobni za uspešno u-pravljanje v korist skupnosti tovarn itd. Odvisno je od hitrosti razvoja proizvajalnih sii itd. — V čem je bistvo naše poti v socializem? Ali je to nekaj novega? Kar zahteva teoretično obrazložitev in kar bi vsaj pri nekaterih vprašanjih pomenilo zanikanje pravilnosti sedanje stopnje marksistične znanosti. Razume se, da ne. Bistvo naše poti v socializem ali bolje rečeno, v komunizem se lahko izpove v nekaj besedah: »naša pot v socializem je to, da mi marksistično znanost dosledno izvajamo v praksi, ter v skladu s posebnostmi, ki obstajajo v naši domovini. Za nas ta znanost ni dogma, ampak sredstvo za vodenje, sredstvo za usmeritev v vsaki konkretni situaciji, ne glede na to kako je zamotana. Navedene Titove besede niso samo . izsek pomembnega zgodovinskega trenutka, ampak natančno določajo po svoji vsebini in pomenu glavno usmeritev v preteklem, sedanjem in prihodnjem razvoju naše poti v komunizem, potrjujejo pa jih pretekli dogodki v zadnjih trideset let. OBVESTILO Obveščamo vse delavce, ki nimajo dokončane osnovne šole (8-letke), bi pa želeli isto dokončati, da sprejemamo prijave za vpis do 20. 8. 1980. Ob vpisu mora vsak kandidat predložiti spričevalo zadnjega uspešno končanega razreda OŠ in izpisek iz rojstne matične knjige. Prijave sprejema oddelek izobraževanja Celje, Linhartova 6, kjer dobite tudi vsa dodatna pojasnila. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 1. septembra 1980 ob 16. uri na Osnovni šoli I. celjske čete Celje, Vodnikova 4 (bivša III. osnovna šola). Redno šolanje je brezplačno! Oddelek izobraževanja OBVESTILO UPOKOJENCEM V zadnjem času se večkrat dogaja, da pri razpošiljanju glasila delovne organizacije EMAJLIREC prihaja do neljubih zapletov zaradi nepravih in nepopolnih naslovov.. Da bi stanje uredili, naprošamo vse, ki iz kakršnih koli razlogov ne prejemajo glasila, ali je naslov na katerega ga sprejemajo nepopoln, da javijo vsako morebitno spremembo oziroma željo na UREDNIŠTVO EMAJLIRCA. ZAHVALA .Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz montaže, za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo vedno drag spomin. Vsem skupaj pa želim mnogo delovnih uspehov, sreče in razumevanja. Angelca Šavli Dopisujte v naše glasilo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in none ANE RAVBAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki so nam v teh težkih dneh pomagali in z nami sočustvovali. Posebna hvala mojim sodelavkam za veliko razumevanje in darovani venec. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sožalja, poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčeri Pavelca in Nada z družino časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. SamoizvajanJe $*<%<* IZOBRRZEVfíNJE OB ^amofsocUt/iêra in^yi^nacij Cr iniK<>Íi'c^i ¿/ncr&act^k /¡ca /yiaZor ^taJ/iii«.a.ùj4j { PRITOZMR KNJIGR SE NñHfíJfí V VSEH HNJI6BRNÑH[ T