GLASILO OBČINE DOMŽALE 20. december 2002 - letnik XLI, št. 15 "k V današnji številki SLAMNIKA objavljamo vrsto voščil in najboljših želja naših oglaševalcev, na bralce našega glasila pa so se spomnila tudi različna društva in organizacije, na vas pa ni pozabilo niti uredništvo, kije pripravilo NAGRADNO KRIŽANKO z lepimi nagradami. Ne pozabite, da morate pravilno rešeno križanko oddati do 10. januarja 2003. Pa srečno! stran 20 Lepo praznovanje svojega zlatega jubileja je trgovska družba VELE zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom, najvišjim republiškim priznanjem za urejenost Blagovnice VELE in sprejemom za najboljše športnike iz klubov, ki nosijo ime VELE. Sprejema so se udeležili najboljši atleti in atletinje AK VELE Domžale ter mladinski svetovni šahovski prvak Luka LENIČ. W Vsem občanom in občankam čestitamo ob dnevu samostojnosti in ^ Želimo prijetne božične praznike ter da se v miru začne in konča vsak dan leta 2003. Privoščimo vam srečo in želimo, da bi bili in ostali zdravi. Županja Cveta Zalokar Oražem Občinski svet Občine Domžale Občinska uprava Občine Domžale Uredništvo SLAMNIKA OBČINA DOMŽALE IN GODBA DOMŽALE vabita na OSREDNJO OBČINSKO SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE v četrtek, 26. decembra 2002, ob 19. uri v dvorani Komunalnega centra Domžale Slavnostni govornik: Dominik GRMEK, predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Domžale Sodelujejo: Godba Domžale Dirigent: prof. Gregor Vid/nar Mešani pevski zbor SVEŽINA Zborovodja: Primož Leskovec Recitator: Jurij Souček Solistka: Maja Sršen Povezovalec programa: Niko Robavs ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, VESEL BOŽIČ TER VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 2003 VAM ŽELITA Občina Domžale in Godba Domžale 29. november 2002 - Prva seja Občinskega sveta Občine Domžale Imenovana KVIAZ, potrjeni mandati, imenovani podžupani in določene pristojnosti delovnih teles Prvo sejo novoizvoljenega Občinskega sveta Občine Domžale je dosedanja in nova županja Cveta Zalokar Oražem sklicala za 29. november 2002 ob 16. uri. Prisotnih je bilo 29 kandidatov za svetnice in svetnike, dva (dr. Miha Brejc in dr. Romana Jordan - Cizelj) sta se opravičila, seje pa se je udeležil tudi Peter Primožič, predsednik Občinske volilne komisije, ki je za sejo sveta pripravila poročili o izidu glasovanja za izvolitev članov Občinskega sveta ter župana Občine Domžale. Po pozdravu predsedujočega mag. Milana Pinnana, kije obrazložil tudi postopek imenovanja komisije, so se zbrani lotili imenovanja Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Tako je Roman Lenassi, N.Si, predlagal za člana komisije dr. Marka Slarbka, Saša Kos, LDS, za predsednika Tonija Dragarja, za člana pa Pavla Cerarja, oba LDS, Franci Gerbec, ZLSD. je predlagal za člana svojega kolega z liste Petra Pristovnika. Roman Kurmanšek, SDS, je za člana predlagal člana svetniške skupine SDS, Janeza Stibriča, Janez Eržen, Zeleni, pa je predlagal za člana Franca Cernagoja, Zeleni. Ker je bilo predlogov več kot članov komisije, je bil na predlog mag. Marka Vreska in poslanske skupine LDS odmor, po katerem je povedal, da bo poslanska skupina LDS podprla kandidate LDS, ZLSD, Zelenih in N.Si. Janez. Stibrie, SDS, je v imenu svetniških skupin SDS, N.Si in SLS predlagal tajno glasovanje, ki gaje podprlo osem svetnikov in svetnic, vodili pa mag. Milan Pirman, LDS, kot predsedujoči, ter Saša Kos, LDS, in Roman Kurmanšek, SDS. Volilna komisija je ugotovila, daje bilo oddanih 29 veljavnih glasovnic, glasove pa so prejeli: Toni Dragar (18), Pavel Cerar (22), Frane Černagoj (22), Peter Pristovnik (21), dr. Marko Starbek (28) in Janez Stibrič (9). Predsedujoči je na osnovi glasovanja ugotovil, daje bila imenovana Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: 1. DRAGAR Toni, stan. Ihan na Ledinah l/a -predsednik, 2. CERAR Pavel, Dob, Gubčeva ul. 14, član, 3. ČERNAGOJ Franc, Domžale, Zupančičeva ul. 4. član, 4. PRISTOVNIK Peter, Domžale, Ljubljanska c. 103, član. 5. Dr. STARBEK Marko, Dob, Aškerčeva ul. 11, član (nadaljevanje na 3. strani) Vabimo vas na tradicionalni 32. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki bo PETEK, VJV^.,2.2002 OB 20. URI DOM KULTURE KAMNIK NEDELJA, 29.12.2002 OB 20. URI HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE Polepšajte si praznične dni in skupaj z nami vstopite v novo leto! stran 16 itran 20 Luka Lenič - svetovni mladinski šahovski prvak W% Član Šahovskega društva Vele Domžale, Luka Lenič, je na svetovnem prveastvu v šahu za dečke do 14 let v Grčiji med 99 udeleženci dosegel devet točk iz enajstih partij in zmagal. Ljubljanska c. 19 1230 Domžale tel.: (041) 880186 VINSKA KLET C! VIDMAR Želimo vam, da bi znali poiskati poti do radosti in da bi bilo vaše delo nagrajeno z uspehom. Srečno 2003 Nazdravite si z vini iz vinske kleti VIDMAR. DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke, sc vam je v letu 2002 zgodilo kaj lepega, kaj prijetnega, kaj veselega. Nekaj, pa čemer se boste leta, ki že skoraj odhaja, radi spominjali? Prepričana sem, da vsak od nas lahko odgovori z DA ter sc ob tem z nasmehom v očeh in srcu spomni nečesa, karmu je v letu 2002 polepšalo dan. Če se podobnega dogodka ta hip ne morete spomniti, ne obupajte. Vzemite si malce časa, pa boste ugotovili, daje tudi v vaše življenje v letu 2002 posijal kakšen žarek sonca. Uredništvo lahko reče, da zanj leto 2002 ni bilo slabo. Uspelo nam je izdati 15 številk SLAMNIKA, ga napolniti s številnimi prispevki naših stalnih in občasnih sodelavcev in sodelavk, ki bodo za vedno ostali zapisani na danes šumečih, čez desetletja pa porumenclih straneh SLAMNIKA in bodo vsem, ki bodo kadarkoli listali po njih, govorili o zgodovini naše občine. Marsikdo je namreč že doslej listal po40 vezanih letnikih Slamnika, ko je skušal na njih najti zgodovino svojega društva ali organizacije, in pri tem ugotovil, da se tudi ali predvsem iz našega glasila lahko najdejo podatki o preteklosti posameznih društev, organizacij ali posameznikov. Priznavamo, daje SLAMNIK predvsem kronološki časopis, morda včasih celo premalo aktualen, nekateri bi radi videli, da bi bil bolj kritičen, a je naše glasilo, za katerega si, tudi po pogovorih s številnimi našimi bralkami in bralci, upam trditi, da bi ga POGREŠALI. Tako bomo v letu 2003 vstopili v enainštirideseto leto njegovega rednega izhajanja, saj smo ga sicer imeli že prej, vendar ni izhajal redno. Glede na nov Občinski svet Občine Domžale ter veljavno zakonodajo v uredništvu pričakujemo nekatere spremembe, vendar sem prepričana, da se bo tudi v letu 2003 uredništvo trudilo, da bo najmanj 15 krat SLAMNIK prišel med svoje zveste bralke in bralce - z vsemi svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Slednjih naj bi bilo seveda manj. Konec leta je priložnost za zahvalo vsem, ki sta nam pomagali pri urejanju in izdajanju našega glasila v letu 2002. Iskrena hvala vsem za pomoč, dobro besedo, pa tudi kritične predloge in V letu 2003 predvidoma iziđemo 23. januarja, tako da vaše prispevke pričakujemo do 13. januarja. Srečno 2003! Leto 2003 bo prineslo nove preizkušnje in pot dragocenih priložnosti - za nas vse. Želim si, da bi jih znali in zmogli izkoristiti, z znanjem, vztrajnostjo in modrostjo, pa tudi veseljem in željo, da smo uspešni -vsak zase in vsi skupaj. Privoščim vam družinsko srečo, prijetne praznike ter veliko iskrenih prijateljstev ter toplih stikov rok. Hvala ZA VSE in - naj bo srečno in zdravo - ZA VSE. Odgovorna urednica Za še uspešnejši študij Nove občinske štipendije za dijake in študente Občina Domžale je letos že osmič podelila nove občinske štipendije dijakom in študentom, prvič pa se je zgodilo, da so bile štipendije podeljene tako nadarjenim kot socialno ogroženim, otrokom iz kmečkih družin, ena štipendija pa je bila podeljena tudi za deficitarne poklice. V uvodnem pozdravu novim štipendistom je županja poudarila odločitev občine, da kot ena od prvih v Sloveniji začne podeljevati občinske štipendije, hkrati pa je povedala, da je velika večina dosedanjih štipendistov odlično opravila svoj študij, vrsta od njih nadaljuje magistrski in doktorski študij. Posebej je pohvalila dobitnike letošnjih štipendij, saj so bili izbrani med 50 kandidatov, katerih večina je izpolnjevala vse predpisane pogoje. Mlade štipendiste je seznanila tudi z usmeritvijo občine, da v prihodnjih štirih letih posebno skrb nameni projektom za mlade. O pogojih za dodelitev štipendij ter pravicah in doložnostih občinskih štipendistov je govorila Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, sledil pa je podpis štipendijskih pogodb, pred katerim so se bodoči štipendisti na kratko predstavili. Letošnje štipendije so prejeli: Jagoda Vitez, študentka tretjega letnika filozofije, ki je odločitev za ta študij sprejela med pripravami na maturitetno nalogo iz filozofije. Pri študiju pogreša poglobljeno obravnavanje filozofije, saj fakulteta omogoča le splošna znanja, zato je njen cilj magisterij. Ukvarja se s plesom in sama že poučuje ples, rada teče, ima opravljen inštruktorski izpit za "salso" in se ukvarja z orientalskimi plesi kot "protiutež" sedenju za knjigami. Marta Ocepek, študentka tretjega letnika arhitekture v Gradcu, je na študij v tujino odšla, ker žal zanjo ni bilo mesta na podobni fakulteti v Ljubljani. Predstavila je pogoje življenja in dela na omenjeni fakulteti v Avstriji, se pohvalila, da imajo dobro organizirane "daljše" počitnice in povedala, da si želi postati arhitekta, v kateri smeri, pa se bo morala odločiti prav kmalu. Veliko sodeluje v delu prostovoljnih organizacij in društev, zlasti rada dela z mladimi. Maruša Ravnikar je športnica, kotalkarica od nog do glave, članica KK Pirueta, večkratna državna prvakinja, tudi udeleženka evropskega prvenstva, kjer se lahko pohvali z osvojenim 12. mestom. Sicer je dijakinja tretjega letnika gimnazije Ledina, njen cilj pa je pravna fakulteta. Bratu pomaga pri treniranju mlajših kotalkarjev, prosti čas pa izkoristi za sprehode. Športnica je tudi Mateja Podgoršek, ki je, ob tem da je odlična dijakinja drugega letnika bežigrajske gimnazije, tudi odlična igralka tenisa, sicer članica Teniškega kluba Domžale. Lahko se pohvali z dobrimi uvrstitvami na državnih prvenstvih, saj spada med najobe-tavnejše mlade igralke tenisa, sodeluje pa že na mednarodnih turnirjih, kjer se lahko pohvali z uvrstitvijo v polfinale. Po končani gimnaziji bo odšla študirat ekonomijo, morda pa stran, pravo. Jasmina Hribar je dijakinja Srednje šole Domžale - trgovska usmeritev, kjer namerava dokončati program 3 + 2, nato pa oditi študirat kriminalistiko, saj bi rada postala policistka. Rada se ukvarja s športom, zato vsak trenutek izkoristi za odbojko, košarko pa tudi tenis. Dijana Maj je prav tako dijakinja Srednje šole Domžale - trgovska usmeritev in pravzaprav še ne ve, kaj bo storila po končanem izobraževanju. Če bo srednjo šolo uspešno zaključila, bi rada študij nadaljevala. Rada posluša glasbo, igrala pa je tudi nogomet v ženskem nogometnem klubu. Janez Kokalj je študent tretjega letnika Ekonomske fakultete in je povedal, da se mu zdi, da so dijaki in študentje s kmetov v drugačnem položaju kot ostali. Po končani fakulteti se bo najbrž odločil za magistrski študij in v njem skušal najti povezavo s kmetijstvom, saj vidi veliko priložnosti na področju ekološkega kmetovanja. Pomaga doma, v prostem času pa se ukvarja s tekom, teče tudi za EF, rad pa tudi kolesari. Mladen Kolačko obiskuje Srednjo šolo - strojne smeri in bi rad postal finomehanik, razmišlja pa tudi o nadaljevanju šolanja. V prostem času skuša najti čimveč časa za rekreacijo. Vsem prejemnikom štipendij želimo uspešen študij. O.U. Moja dežela - lepa in gostoljubna Domžalam drugo mesto, med zmagovalci PGD Domžale Moja dežela - lepa in gostoljubna, je tradicionalna akcija Turistični' zveze Slovenije, v okviru katere poteka tekmovanje med slovenskimi mesti, kraji in vasmi, društvi in organizacijami za priznanja za urejenost in gostol jubi mst. Kar precej krajev in tudi naše mesto ter društva so bili v tem projektu že deležni različnih priznanj in nagrad, ki so nas vzpodbujala, da smo še bolje poskrbeli za urejenost, gostoljubnost, prijetnost in lepoto krajev, stavb in drugih stvari, ki so predmet omenjenega tekmovanja. Letošnje zaključno srečanje projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2002, je bilo v Slovenj Gradcu in se je začelo s posvetom o uresničevanju projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Najprej smo prisluhnili perspekti-vam in problemom uresničevanja omenjenega projekta, nato pa nas je župan Občine Laško seznanil z izkušnjami svoje občine pri uresničevanju dogovora slovenskih občin pri izvajanju projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, dobrodošle pa so bile tudi izkušnje turističnih društev pri urejanju okolja in kakovosti življenja. Seznanili smo se s sodelovanjem slovenskih krajev v mednarodnih projektih, o aktivnostih in pobudah Ministrstva za okolje in prostor pri uresničevanju omenjenega projekta pa nas je seznanila predstavnica ministrstva. Ob koncu delovnega srečanja so župani in županje nagrajenih mest in krajev podpisali dogovor o skupnem sodelovanju pri projektu tudi v prihodnje. Osrednje prireditve ob zaključku letošnjega projekta se je poleg dr. Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije," udeležila tudi ministrica za gospodarstvo, Tcja Petrin. Dr. Rožič je poudaril pomen tovrstnih tekmovanj, v katerih tekmujejo ljudje v svojem in skupnem interesu, na kratko predstavil, kaj preverjajo ocenjevalne komisije, ki so posebno skrb namenile ocenjevanju urejenosti na komunalnem področju (ločeno zbiranje odpadkov, čiščenje odpadnih voda, kanalizacijsko omrežje, vodovodna oskrba, varovanje okolja, skrb za celostno podobo ter skrb za zgodovinsko, naravno in kulturno, stavbno dediščino, ter prostovoljno delo in organiziranost v okviru društev) ter povabil vse, da se tudi v prihodnje udeležujejo tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ministrica je poudarila pomen projekta za kvalitetno življenje ne le turistov, temveč vseh, ki v njem sodelujejo, na pomembnost ustvarjalnega življe- Nadškof dr. Franc Rode si je z zanimanjem ogledal darilo županje domžalske slikarke Vere Terstenjak. monografijo Urad županje Nadškof na obisku Šestega decembra 2002 se je županja Cveta Zalokar Oražem na pobudo domžalskega župnika srečala z dr. Francem Rodetom, slovenskim nadškofom, ter njegovimi sodelavci, v pogovoru pa sta ob g. Tonetu Komparetu sodelovala še ključarja domžalske župniji'. daje življenje lepo in srečno. Med te institucije sodi tudi cerkev, ki si želi v Domžalah zagotoviti nove prostorske pogoje, ki ji bodo omogočili uresničevanje novega koncepta župnije (pastoralni center, veroučna šola, karitau' vna dejavnost ter delo z. mladimi). Županja je opozorila na potrebne spremembe dolgoročnih prostorskih planov, v pogovoru pa so se dotaknili tudi možnosti skupnega s< veliko sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2003 vam želi Občinski odbor LDS Domžale o Demokratična stranka upokojencev Slovenije želi ob koncu starega leta vsem članom, somišljenikom ter občanom in občankam Občine Domžale prijetno praznovanje ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu. Občinski odbor DeSUS Domžale Vsem občankam in občanom, članicam in članom želimo vesele praznike in srečno in uspešno novo leto. Združena lista socialnih demokratov Območni odbor Domžale ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Lista obrtnikov-podjetnikov, Andrej Počivavšek in skupina volivcev želi občankam in občanom Občine Domžale v letu 2003 obilo zdravja, sreče in poslovnih uspehov. strankamladihslovenije fiboštovane občanke in občani! Želimo Vam vesele Božične praznike in srečno ter uspešno Novo leto! strankamladihslovenije SAfS Domžale Nova siavBiiija Kršćanska ljudska stranka Drage bralke in bralci Slamnika! Želimo vam blagoslovljene božične praznike ter sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva polno leto 2003. Iskreno vam čestitamo ob dnevu samostojnosti! Občinski odbor N.Si Domžale SDS SocialDemokratiSlovenije Domžalski Socialdemokrati vsem občanom in občankam naše občine želimo miren in blagoslovljen božič, prijetno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, ter veliko osebne sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2003. Slovenska ljudska stranka Vsem občankam in občanom želimo blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto 2003! Iskreno vam čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti! Občinski odbor SLS Domžale Me§s Občinski odbor Domžale Zeleni Domžal Zeleni Domžal želimo vsem Sfov&uje občankam in občanom obilo sreče, zdravja in uspehov v letu 2003 ter vesele in prijetne božično-novoletne praznike. Hkrati pa vam čestitamo tudi ob prazniku samostojnosti. Pred kratkim se je v Domžalah mudil tudi sedanji predsednik države, tedaj pa še predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem volivcem in volivkam za zaupanje. Območni odbor Združene liste socialnih demokratov Domžale Etnološka ekskurzija v Belo krajino Obljubljene in tradicionalne ekskurzije se je, za tisto obdobje, soboto 23. novembra 2002, v izjemno lepem vremenu udeležilo skoraj 80 članov in simpatizerjev. V Metliki smo si ogledali Belokranjski muzej in staro mestno jedro. V Jankovičih domačijo Raztresen, kjer nam je gospodar lastnoročno pokazal, kako nastane iz lanu platno, drugi rokodelci pa kako se pletejo košare ter barvajo oz. voskajo pisanice. Poskusili smo pogačo in prvič na tej poti metliško črnino. V Velikem Nerajcu smo si ogledali, s pomočjo republiških sredstev, skoraj popolnoma obnovljeno vasico, v kateri deluje Informacijski center Krajinskega parka Lahinja, pokažejo pa črno kuhinjo in nekaj malih obrtnih delavnic, kjer izdelujejo in popravljajo orodja. Kot sc spodobi, smo ekskurzijo zaključili ob spoznavanju domače kulinarike na kmetiji Kočevar. Za celovit etnološki pregled tega dela slovenske dežele sta bili najbolj zaslužni vodički, ki sta ob zaključku izvedli tudi kulturni program v belokranjskem narečju. Daje bilo "vandranje" po Beli krajini uspešno, so izpričali zadovoljni in nasmejani (krivec za to je bil Mičo) obrazi. Pavel Pevec Glas sredine SMS, Zeleni Slovenije in Lista obrtnikov in podjetnikov so združili moči v Občinskem svetu Občine Domžale Svetniške skupine Zelenih Slovenije, Stranke mladih Slovenije in Liste obrtnikov in podjetnikov so sklenile dogovor o medsebojnem sodelovanju v Občinskem svetu Občine Domžale v mandatnem obdobju 2002-2006. Dogovor, ki so ga dne 18.11.2002 podpisali Franc Černagoj (Zeleni Slovenije), Matjaž Pečovnik (Stranka mladih Slovenije) in Stane Kovač (Lista obrtnikov in podjetnikov) določa sodelovanje pri uresničevanju programskih točk (s poudarkom na mladinski in okoljevarstveni problematiki ter razvoju obrti in podjetništva), katere si omenjene skupine želijo uresničiti v naslednjem mandatnem obdobju. Podpisnice dogovora, ki imajo v Občinskem svetu skupaj 6 svetnikov, so za dosego teh skupnih ciljev 25.11.2002 pristopile k podpisu dogovora o sodelovanju tudi z županjo ter predstavniki svetniških skupin ZSLD, LDS in DESUS-a. Podpis dogovora g medsebojnem sodelovanju, z leve: Pečovnik, Cernagoj, Kovač Prijetne praznike in srečno novo leto 2003 fs Kotalkarsko drsalni klub Domžale tudentski ervis D O IT) Z 316 Ljubljanska 70,1230 Domžale tel: 01/72 11790 jjsm: 031/841841 www.studcntski-servis.com Velika ponudba prostih del na www.studentsVi-servls.com in v vse h naših poslovalnicah. Za prijetno kupovanje novoletnih daril! stran 7 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Nova energija Za nami so volitve. Predsedniške, občinske, pa verjetno še kakšne..., da vam malo osvežimo spomin na te prelepe kostanjeve dneve, polne prelepih plakatov s še lepšimi besedami, s katerih se smehljajo gospe in gospodje. Liberalna demokracija Slovenije, LDS -Domžale Novo vodstvo Prijetno s koristnim, bi na kratko lahko opisali zbor članstva Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije, LDS Domžale, v Dobu. Najprej so namreč opravili volitve novega vodstva, nato pa so se pomerili v tenisu, prijetno srečanje pa zaključili z družabnim srečanjem. Vol i Ini zbor je pregledal dosedanje delo in ga ocenil kot uspešno, nato pa seje lotil usmeritev za prihodnost, pri čemer je posebno skrb namenil nadaljnjemu razvoju občine in razpravljal zlasti o prioritetah na posameznem področju. Tako so bili na področju komunale določeni naslednji prioritetni cilji: gradnja javnih parkirišč z. garažno hišo, urejanje kolesarskih stez, večja urejenost parkovnih in zelenih površin, ureditev križišč - zlasti v Domžalah in Dragomlju; prometna ureditev Radomelj, dokončanje vodovodnega omrežja za območje Rova - Žiče in Dolenje ter dokončanje gradenj kanalizacij v Dragomlju in Ihanu; varovanje vodnih virov. Na področju družbenih dejavnosti so bili določeni naslednji prioritetni cilji: nova šola in vrtec v Dragomlju, adaptacija šole v Ihanu z gradnjo telovadnice, nova prireditveno športna dvorana, priprava projektov za novo knjižnico, gradnja telovadnice ob Gimnaziji Domžale, organizirana pomoč za starejše; nova otroška igrišča v večjih naseljih, mladinski kulturni center ter sofinanciranje preventivnih zdravstvenih programov; . Posebna skrb je bila namenjena tudi NAŠEMU MESTU, kjer so bili določeni naslednji prioritetni cilji: zazidalni načrt za center Domžal, revitalizacija SPB I; gradnja najmanj desetih socialnih in neprofitnih stanovanj letno, lokacijski načrt rekreacijske osi Kamniška Bistrica. Soglasno je bil za predsednika občinskega odbora ponovno izvoljen mag. Milan Pirman, zapodpredsalnika Anton Preskar, za tajnika pa Toni Dragar, izvoljena pa sta bila tudi izvršni odbor in nadzorni odbor. LDS Domžale No, če se vsaj majčkeno spominjate plakatov ZLSD, ste verjetno opazili, poleg mota "Da se sliši tvoj glas", nasmehe mladih fantov, ki vas s sloganom "Mladina potrebuje svoj prostor" veselo pozivajo, da jim podarite svoj dragoceni glas (za katerega se vam prijazno zahvaljujejo). Ti fantje so podmladek ZLSD in so združeni v Mladem forumu (pa da nc boste mislili, da so samo fantje - saj veste, v. ozadju so vedno ženske). In zdaj, ko so volitve na srečo za nami in so plakate kandidatov zamenjale novoletne lučke, ugotavljamo, das smo navkljub vsemu trudi le premalo prepoznavni. Pravzaprav smo prepričani, da več kot polovica Domžal z okolico nima pojma, kaj Mladi forum sploh je. In to navkljub vsem projektom, ki so se zvrstili skozi vse leto. Če jih naštejem vsaj nekaj: izmenjava knjig ob svetovnem dnevu knjige; okrogla miza na temo umetne oploditve; sodelovanje na raznih (za mnoge zanimivih) seminarjih; pomoč pri likovni delavnici, kateri je nato sledila dražba, katere izkupiček je bil porabljen za letovanje otrok iz socialno šibkejših družin. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da smo sopobudniki projekta MKC (za tiste, ki so jim kratice tuje: Mladinski kulturni center, namenjen vsem mladim, ki imajo ideje, pa nc vedo, kaj naj z njimi), v katerem pa seveda nismo sami. Pravzapra MF sodeluje z raznimi organizacijami (MSD', DPNTI,...), ki so kakorkoli pripravljene narediti nekaj za mladino. Tudi če je to le dober žur, piknik ali mogoče koncert. Skratka, pripravljeni na vse. V glavnem pa je ta članek namenjen predvsem tistim, ki bi radi nekaj naredili v Domžalah, kaj spremenili, če hočete, kijih vsaj malo žitnima mladinska politika in s tem tudi problematika mladih, pa ne vedo, kam se obrniti. Da pa nc bomo nakladali le o preteklih dejanjih, naj omenimo, da seje sočasno z vsemi volitvami zamenjalo tudi vodstvo MF-ja. Takoje predsedniški Zveza Svobodnih Sindikatov 1^ Slovenije OB NOVEM LETU Pred vrati je spet novo leto. Novo leto - novo upanje, nove želje, nova pričakovanja. Ljudje imamo radi dogodke, ki prinašajo spremembe. Pozitivne spremembe. Pričakujemo, da bo v novem letu veliko lepih, prijaznih sprememb, takšnih, ki nam ne bodo poslabšale življenja. Del teh pričakovanj je povezan tudi z našo sindikalno organizacijo - Zvezo svobodnih sindikatov. Delo nam je blizu, toda želimo si, da bi vsaj del tistega, ki je posledica stečajev, prisilnih poravnav in tehnoloških presežkov, bito čim manj. Želimo si, da bi se naši člani, delavci in delavke, počutili na delovnih mestih varne in zadovoljne. Zadovoljne z delovnimi pogoji in plačilom za opravljeno delo. Želimo si, da bi sindikati postali še močnejši, da bi lahko bolj vplivali tako naživljenje vpodjetjih, zavodih, občinah, kot tudi v državi. Na prihodnost hočemo in moramo vplivati. V zvezi svobodnih sindikatov se zavedamo svoje vloge in odgovornosti. V novo leto vstopamo kot organizacija, ki ve, da je njena moč v članih, sindikalnih zaupnikih in sindikalnih delavcih, ki si svojih pravic ne pustijo vzeti in so se zanje pripravljeni boriti z vsemi sredstvi Kljub predvidenim spremembam in negotovostimje prav, da v novo leto stopimo z veseljem, z zaupanjem in s pogumom. To naj bo naša popotnica za prihajajoče dni Sama se jipridružujem z željo, da decemberskepraznike preživite v veselem razpoloženju. In vse lepo, kar vam lahko nudi prihajajoče leto 2003. JustiArnuš, sekretarka Območne organizacije ZSSS Domžale Človekove pravice so tudi delavske pravice Deseti december je dan človekovih pravic. Med človekove pravice sodijo tudi delavske pravice. Tc pa so pogosto kršene. Ker ima vsakdo pravico do dela in proste izbire zaposlitve, država, ki tega ne omogoča, krši deklaracijo o človekovih pravicah, kije bila sprejeta že daljnega leta 1948. Država bi torej morala omogočiti odpiranje novih delovnih mest, vendar ne karšnih koli, temveč kakovostnih. Vsakdo, ki dela, ima pravico do zadovoljivih možnosti za opravljanje dela. Mednje sodita tudi primeren počitek med delom in dopust. V državah EU običajno delajo večkrat po 35 ur na teden. Pri nas pa delavce pogosto silijo delati nadure, ki večkrat niso niti plačane. ZaptJslcni imajo ne glede na spol pravico do enakega plačila za enako delo. Pri nas pa moški zaslužijo dvajset do trideset odstotkov več kot ženske. Naši delodajalci delavcev pogosto ne zavarujejo. Za zavarovanje včasih ne plačujejo prispevkov. Zelo smo oddaljeni tudi od tega, da bi delavci prejemali plačilo za opravljeno delo, ki bi njim in njihovim družinam zagotavljalo dostojno življenje. Deklaracija o človekovih pravicah zagotavlja zaposlenim, da se včlanjujejo v sindikat in organizirajo v sindikate. Pri naspaje kar precej delodajalcev, v katerih se direktorji "trudijo", da se delavci ne bi včlanili, da delavci ne bi bili organizirani v sindikat. Pred dvema letoma je bila na evropskem vrhu v Niči sprejeta listina o temeljnih pravicah v EU. To je prvi evropski dokument, ki daje delavcem pravico do stavke. Delavcem daje tudi pravico do obvešečenosti, delodajalci pa so se z delavci dolžni posvetovati. Zaposleni imajo po tej listini pravico biti zdravstveno in pokojninsko zavarovani in imajo pravico do zdravstvenih storitev. Listina zahteva od delodajalcev, da zaposlenim omogočijo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Pričakujemo, da bodo v prihodnjem letu tudi pri nas delavci bolj enakopraven in spoštovan partner v socialnem dialogu s svojimi delodajalci. Delodajalci bi se morali bolj zavedati, da so delavci ključnega pomena za uspešno poslovanje podjetja. Ne more biti uspešnega podjetja, če ni zagotovljena kakovost življenja zaposlenih. J.Arnuš stolček zasedel, mnogim poznani. Marko Occpck, poleg njega sedi podpredsednik Gregor Rovanšck, njune najboljše ideje pa na list zapisuje sekretarka Katarina Goltcz. Kristijan Kalaba, sekretar za informiranje, zbira in nas oskrbuje z informacijami, medtem paZigaCamernik poskrbi, da čimveč teh infonnacij pride tudi do vas. Ker pa seveda nc moremo ves čas tekati za vami, imamo na voljo tudi intemetno stran, www.mf.domzale.org. kjer lahko najdete vse informacije. Lahko pa se seveda tudi osebno zglasite na samem sedežu MF ZLSD Domžale, vsako sredo med 16. in 18. uro, na Ljubljanski 70 (poleg Študentskega servisa Domžale). Namen vsega tega jc pridobiti želje posameznikov in s tem sodelovanje, ki bi pripomoglo, da Domžale in s tem okolica zaživijo v šc prijaznejšem kreativnem okolju. MF ZLSD Domžale MF ZLSD nazdravlja županji ga. Cveti Zalokar-Oražem za ponovno izvolitev Novo vodstvo MF Od leve: predsednik Marko Ocepek, podpredsednik Gregor Rovanšek, sekretarka Katarina Goltez Nova generacija, podmladek SLS V soboto, 30. novembra 2002, je imela svoj redni volilni kongres, kjer so delegati iz vse Slovenije izvolili vodstvo Nove generacije in zastavili programska izhodišča za nadaljnje delo Nove generacije. Na kongresu smo spremenili tudi statut Nove generacije, ki opredeljuje partnerski odnos Nove generacije in Slovenske ljudske stranke. Za predsednico Nove generacije je bila znova izvoljena Nataša Kavaš Puc, za podpredsednika Rok Ravnikar, za predsednico sveta pa Helena Bohi. Sprejeli smo dve programski resoluciji: Nova generacija - generacija vrednot: Nova generacija pričakuje-celovit pristop k razvoju in usmeritvam Slovenije v prihodnje. Zavračamo odločitve, ki se sprejemajo na podlagi dnevnih potreb in pragmatizma. Kot so potrebe zvezde za orientacijo, tako potrebujemo opredelitev vrednot in vizije, ki nam bosta služili kot kompas v prihodnost. MLADOST: Zavzemamo se za človeka, ki ima povsod po Sloveniji enake možnosti, da uveljavi svoje znanje ter dobi zaposlitev. Nova generacija, tako kot od svoje stranke, tudi od države pričakuje in zahteva bolj partnerski odnos glede sodelovanja in odločanja o naši prihodnosti. Zavzemamo se za usposabljanje mladih političnih kadrov v duhu evropske politike, za strateško odločanje in profesionalen pristop v politiki. ZDRAVJE: Hočemo ustvariti družbene pogoje (v državi, šolah, v družinah), v katerih bo lahko prav vsak imel možnosti v polnosti razviti svoje telesne, duševne in socialne sposobnosti. Podpiramo čim hitrejše sprejetje strategije boja proti drogam v Sloveniji. Novi programi bodo potrebovali veliko proračunskih sredstev, ki jih trenutno ni kje vzeti. Zato predlagamo, da se preobl ikuje tudi zakon o igrah na srečo in se tako zagotovi delež, ki bo brez posrednikov namenjen usmerjenim programom boja proti drogam. ZNANJE: Nova generacija sc zaveda, da je znanje naša največja vrednota in sredstvo za uveljavitev Slovenije in njenih državljanov v svetu. Zavzemamo se za izobraževanje, mladih, ki ne temelji samo na tekmovalnosti in izločanju, temveč predvsem na poudarjanju prednosti in sposobnosti vsakega mladega človeka. Nova generacija podpira ustanovitev tretje univerze na Primorskem in še kakšne drugje v Sloveniji, nadaljnjo konkurenčnost in širitev visokošolskega izobraževanja, saj verjamemo, da je konkurenca in možnost izbire eden izmed glavnih pogojev za kvalitetno visoko šolstvo. DRUŽINA: Nova generacija trdno verjame, da je družina osnovna celica družbe in da le iz nje izhajajo samostojni posamezniki, ki zagotavljajo prihodnost. Družina mora bili zato naša prva skrb, še posebej, ko govorimo o socialni politiki. Ugotavljamo, da tisti, ki se odločajo za sklenitev zakonske zveze ali tisti, ki sc poročajo cerkveno, niso enakovredni, saj je celostno gledano zakonodaja tako na področju urejanja nova generacij a področju groženj, zlorab in fizičnega obračunavanja v družinskem krogu. RAZVOJ: Nova generacija teži k temu, da bi bil na dolgi rok vsak košlek Slovenije enako zdrav in močan, kot njeno središče. Predvsem mladi - z vseh koncev Slovenije - morajo imeti enak dostop do izobraževanja, dela, zdravja in ustvarjanja družine. Poskrbeti moramo, da bodo mladi želeli delovati in ostati v svojem okolju, pa naj bo to v mestu ali na podeželju. Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO: Nova generacija pozdravlja nedavno odločitev zveze NATO o povabilu Sloveniji za pridružitev Severnoatlantskemu zavezništvu ter odločitev zunanjih ministrov držav Evropske unije o dokončni določitvi najpoznejšega datuma polnopravne vključitve Slovenije v EU. Verjamemo, da bodo slovenske državljanke in državljani v prihodnjem letu potrdili odločitev slovenskega naroda o pridružitvi najrazvitejšim državam Evrope in sveta, za katero so se odločili že na plebiscitu leta 1990. Ocenjujemo, da slovenska vlada doslej ni storila dovolj za obveščanje slovenske javnosti o pozitivnih vidikih vključitve Slovenije Po razglasitvi volitev smo zapeli še himno Nove genracije zakonske skupnosti, kot tudi vzgoje in varstva otrok, zelo pomanjkljiva. Država mora omogočiti, da partnerja ne bosta imela nepotrebnih stroškov spreminjanja dokumentov, poroka naj bo prosta vseh upravnih taks, status cerkvene poroke pa se mora izenačiti s civilno, zakon pa mora težiti k temu, da bo v zakonski zvezi ščitil predvsem šibkejšega. Lc tako lahko zagotovimo, da tisti, ki se odločajo za klasično obliko družine, ne bodo v zapostavljenem položaju. Vsi naj imajo enake možnosti, ugodnosti in pravice. Obsojamo vsakršno nasilje v družini in se zavzemamo za strožjo zakonodajo na v Evropsko unijo in še posebej v zvezo NATO. Slovensko vlado pozivamo, da z načrtno kampanjo, v katero naj v večji meri vključi tudi dejavnike civilne družbe, vse sile usmeri v zagotovitev visoke podpore med slovensko javnostjo. Nova generacija se bo še naprej, tako v okviru slovenskega političnega prizorišča in slovenske javnosti, kot pri svojih mednarodnih partnerjih po vsej Evropi, najodločneje zavzemala za tekočo in polnopravno vključitev Slovenije v EU, zvezo NATO in njune strukture odločanja na vseh področjih. Rok Ravnikar VOŠČILO Božični in novoletni prazniki so pred nami, eni najlepših v letu. v Želimo vam, da bi vam bilo brezmejno lepo ter da bi vas v letu 2003 spremljali zdravje, sreča in veselje, morda tudi naša pesem. v Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale TURIZEM SMO LJUDJE 25. redna volilna skupščina Turistične zveze Slovenije Tudi v turizmu je pomembno prostovoljno delo Volilna skupščina Turistične zveze Slovenije, katere člani smo tudi društva iz Domžal, je potekala zadnji dan novembra v Ljubljani in je pokazala, da turistična društvena organizacija napreduje kljub nekaterim pomanjkljivostim in težavam ter slabim razmeram, v katerih deluje. Delegati so opozorili, kaj vse je še treba storiti za doseganje boljših rezultatov, na drugi strani pa so dali veliko koristnih napotkov za nadaljnje delo. Krovna organizacija se srečuje predvsem s finančnimi težavami, saj kljub zagotovilom na ministrstvu za gospodarstvo ter v raznih odborih v državnem zboru, ni bilo volje in moči, da bi za normalno delovanje zveze in društev zagotovili vsaj minimalno sistemska sredstva za izvajanje nalog civilne družbe na področju turizma. Turistična društvena organizacija, ki jo sestavlja čez 550 društev in 200 turističnih podmladkov v občinah, povezanih v območnih in regionalnih zvezah v turistični zvezi kot krovni organizaciji, opravlja pomembno društveno vlogo in aktivno deluje pri oblikovanju in razvoju slovenske turistične ponudbe. Predstavlja se kot partner pri oblikovanju, povezovanju, koordiniranju in trženju turistične ponudbe od lokalne do nacionalne ravni. Tudi tako kot mnogokrat doslej je krovna organizacija pokazala in dokazala, da se znain mora prilagoditi nastalim razmeram in da ima v tako težkih razmerah še vedno svoje mesto v turizmu. To dokazuje tudi preko 130 novoustanovljenih turističnih društev v preteklih letih in še se ustanavljajo nova. Vse to pa dokazuje, da se ljudje vedno bolj zavzemajo ne za turistično zvezo, ampak za turizem nasploh. Na skupščini so izdelali tudi programska izhodišča do leta 2006 in smeri razvoja. Opredelili so konkretne razvojne usmeritve za 35 projektov. Turistična zveza bo v tem obdobju praznovala tudi 100-letnico delovanja. Sprejeli so tudi program na temo znanje, mladi in turizem, s katerim se želi še trdnejša povezanost in odprtost do mladih in do novega svežega znanja. Celotno delo Turistične zveze Slovenije na terenu je mogoče izvesti z delom prostovoljcev v turizmu, je bilo večkrat izrečeno mnenje na skupščini, ki je za predsednika izvolila dr. Marjana Rožiča. Iz Občine Domžale sta se skupščine udeležila Nevenka Narobe, predsednica Turističnega društva Jarše-Rodica, in Igor Kuzmič, predsednik Turističnega društva Radomlje ter predsednik Komisije za turizem v Občini Domžale. Igor Kuzmič Turistično društvo Jarše-Rodica Prijetno na tradicionalni čajanki Ko ob božiču ali v dneh okrog novega leta s stiskom roke zaželimo prijateljem vesele praznike, ti dve besedi marsikomu polepšata vsaj nekaj trenutkov dneva in spomin na nasmeh, ki smo ga podarili ob tem, lahko ostane zelo dolgo. December, zadnji mesec iztekajočega leta, je tudi čas lepih želja in skromnih pozornosti do sovaščanov. Tepredprazničnc dni smo 1. decembra v Kulturnem domu v Grobljah ponovno obogatili s tradicionalno čajanko in razstavo čajev. Polno obložene mize z, raznovrstnim pecivom so bile prava paša za oči in kot vsako leto dosedaj smo vso pecivo napekle članice našega društva. Preko 60 "pladnjev" pecieva jc bilo pripravljenega za vse naše obiskovalce, ki so se čajanke polnoštevilno udeležili in s takšno udeležbo potrdili, da spoštujejo naše delo in prizadevanja za oživitev življenja na vasi. Za kulturni del programa je s citrami poskrbela ga. Barbara Zunič, nadaljevali pa so ga učenci turističnega krožka na OS Rodica z mentorico go. Ano Medved. Razveselili so nas z lepim nastopom v skečih in igrah, ki so jih pripravili posebej za čajanko. Pri nabiranju zdravilnih rastlin na Mcnini planini so bili vključeni tudi učenci, ki so poskrbeli tudi za čudovito razstavo slik zdravilnih rastlin, ki so jih sami narisali. Zares smo lahko v našem društvu ponosni na tak podmladek, saj nam je uspelo v naše kroge privabiti precejšnje število mladih, ki nam bogatijo naše prireditve. Burnega aplavza sta bila deležna 7-letna Janja Hribar in njen 9-lctni bratec Matic iz Volčjega Potoka, ki sta nam s harmoniko popestrila nedeljsko popoldne. Med prireditvijo nas je zabavala citrarka Barbara in polepšala druženje vaščanov ob skodelici čaja. Prisrčna hvala vsem članicam, ki so napekle toliko raznovrstnega peciva, posebej še g. Krambergerju, ki je z ženo Ano skuhal preko 50 litrov čaja in PGD Jarše-Rodica, ki nam na vseh prireditvah priskočijo na pomoč, ter Kulturnemu društvu Groblje za ozvočenje. Razstavo so si v ponedeljek ogledali tudi osnovnošolci in otroci iz vrtca, ki so bili prav tako deležni čaja in peciva. V našem društvu imamo še mnogo idej, kako popestriti vsakdanje življenje na vasi in upamo, da nam bo to s skupnimi močmi vseh društev tudi uspelo. V novem letu želimo vsem krajankam in krajanom ter vsem društvom, da bi se vam izpolnile vaše najpomembnejše želje, v prihodnje pa, da bi vam bil vsak dan poln in ljubezniv, poseben in vreden spomina. Nevenka Narobe Razstava umetnice Ladine Korbar v organizaciji TD Jarše-Rodica Čudovita miniaturna noša po slovensko "Jesenski čas, ki se z decembrskim že skoraj prazničnim utripom pretaplja v novoletno razpoloženje prinaša prijateljem in znancem današnje razstavljavke Dinke Korbar nova spoznanja, kako radosten, nikakor ne jesensko turobno zastal in upočasnjen, zna biti čas ljudi, ki vedo, kaj je življenje in kako ravnati z njim v času svoje upokojitve. Kako usodna in kako huda zmota, ki vleče človeka, večnega ustvarjalca, v čas počitka na zemlji; ko pa je časa, ko boš resnično počival, na voljo tisočletja." S temi spodbudnimi besedami je po mojem uvodnem govoru v petek, 6. decembra 2(X)2, v Kulturnem domu Groblje odprl razstavo novinar in velik poznavalec naše kulturne dediščine g. Matjaž Brojan. Naj samo na kratko citiram del njegovega govora: "Ena od njih, kije našla osrečujočo točko svojega ustvarjalnega in še kako s svojim delom estetičnega potrjevanja, je ga. Ladina Korbar, naša današnja razstavljavka. Pod njenimi prsti se iz gline rojeva na stotine miniaturnih skulptur slovenske noše, kmečke gosposke, mestne in vsakršne v vseh oblačilih, izvedbah in zamislih, kot si jih je domišljal čas in ljudje, ki so oblikovali oblačilno izročilo, svojevrstno dokazilo naše oblačilne kulture. Pod njenimi stran' rokami se oživlja ne le izročilo iz že skoraj vseh slovenskih pokrajin, pač pa se nadgrajuje vedenje skoraj pozabljene noše, kako so se oblačili naši predniki pred stoletji. Njeno delo je pomemben prispevek slovenski narodni zapuščini." Poudaril je, da ga. Ladina Korbar zmore to čudovito lastnost v svojem ustvarjanju in v svoje izdelke zmore vtkati tako sporočilo, da opazovalci, obiskovalci, predvsem pa njeni prijatelji vidijo, kako srečna je v tem obdobju svojega življenja. Zato ji je Brojan čestital in seji zahvalil za veliko število letošnjih razstav, na katerih z ljubeznijo ohranja različno bogastvo naših prednikov, in kot pravi g. Brojan, "Razkošje slovenske etnografske zavesti." Program smo nadaljevali z nastopom folklorne skupine otrok Društva narodnih noš Domžale, kateri seje pridružila tudi mlajša skupina od 5 do 10 let. Preko plesa želijo ohranjati našo dediščino. Skupino zavzeto vodita mentorica ga. Boža Bauer in korepetitor g. Janez Dovč. Obiskovalci, ki so napolnili dvorano kulturnega doma, so z navdušenim ploskanjem nagradili mlade plesalce, ki so čudovito odplesali plese: štajeriš, mrzulin cotis ali špic polko. Na veliko navdušenje obiskovalcev se je predstavila tudi Folklorna skupina Tine Rožanc (veterani), kije v ribniški noši upodabljala razstavljene skulpture. Oktet ženske pod vodstvom neumorne in enkratne ge. Marc Vilar nam je zapel stare slovenske narodne pesmi in požel buren aplavz, saj so bili vsi navdušeni nad tovrstnim petjem. Izhaja iz Pevskega zbora TOKO. Žal je podjetje doletela žalostna usoda, vendar pevke še obstajajo in širijo domačo pesem. 7-letna Janja Hribar in njen 9-letni bratec Matic sta s hannoniko zaigrala take viže, da so ljudje skupaj z njima peli in z močnim aplavzom spodbujali mlada harmonikarja, da sta zaigrala kar nekaj narodnih pesmi. Ves čas prireditve je za dobro razpoloženje poskrbela citrarka Vida Učakar, ki je z nežnimi zvoki citer še dodatno obogatila razstavo in petkovo popoldne ob vsej pisani druščini narodnih noš spremenila v drugačno, lepše in bogatejše. Naše društvo je s to razstavo omogočilo postavitev preko 180 miniaturnih skulptur žena in mož, odetih v staroveška slovenska oblačila naših prednikov iz različnih pokrajin širom Slovenije. Izdelane so po gradivu in so prav vse unikat, saj umetnica ne uporablja šablon ali kalupa za noben del figurice. Izdelane posuši, pobarva in na koncu žge v peči na 980 stopinj. Ta prireditev sodi med prizadevanja našega društva, da širi vedenje o bogati ustvarjalnosti na Slovenskem, ki je še posebej pomembna, če se napaja iz, naše dediščine in jo tudi na ta način ohranja bodočim rodovom. To prireditev sem povezovala v gorenjski narodni noši, prav tako so bili v nošah tudi nekateri ostali člani našega društva. Knjiga vtisov seje polnila in nikomur ni bilo žal, da seje odločil za obisk razstave. Lahko smo ponosni, da imamo toliko zanimivega in različnega oblačilnega bogastva in da imamo go. Dinko Korbar, ki zna in zmore z. ljubeznijo to ohranjati za prihodnje čase. Nevenka Narobe Iskrene čestitke! 10 let Športno rekreativnega društva Konfin Čeprav je Športno rekreativno društvo Konfin - Sv. Trojica 7. novembra 2002 upihnilo šele deseto svečko na rojstnodnevni torti, je tradicija organiziranega druženja na tem območju precej starejša. Njegove korenine segajo v čas po prvi svetovni vojni, koje bila tod aktivna dramska skupina. Pozneje se je preimenovala v prosvetno društvo, ki je s svojim uspešnim delom prenehalo po drugi svetovni vojni. Ljudje v tem hribovitem delu naše občine so sc vedno radi dražili, pa naj je bilo to ob posameznih slovesnostih (prvomajsko kresovanjc), na pohodih, smučanju in dragih športih ali pa le zato, da bi lepo preživeli npdeljsko TD Jarše-Rodica tekmovalo na Igu za pokal "Šefla' Na povabilo Ribiške družine Smuč smo se udeležili zanimive, zabavne in dobro obiskane druge prireditve za pokal "Šefla" - tekmovanje ljubiteljev priprav jedi v kotličku, ki je bila v dolini Drage na Igu. Po triurnem kuhanju je vsaka ekipa za ocenjevalno komisijo pripravila pokušino kuhane jedi v keramični ali glinasti skodelici. Našemu društvu je komisija dodelila tretje mesto, medtem ko smo pri ocenjevanju po sistemu "glas ljudstva" zasedli četrto mesto. Tako seje naše društvo dobro izkazalo tudi v kuhanju, ne le v peki slaščic, kijih vsako leto pripravimo članice za udeležence naše čajanke. Vsi udeleženci so se zbrali na pokušini teh jedi in bili navdušeni nad domačim razpoloženjem in prijaznim vremenom. Nevenka Narobe Nagrada -obisk šahovske olimpijade Šahovska zveza Slovenije -organizacijski odbor - je že v maju razpisala natečaj za likovna in literarna dela na temo: Tudi šah je lahko moj hobi, ki gaje poslal vsem osnovnim šolam v Sloveniji. Natečaj je spadal k predpripravi na pripravo razstave ob 35. šahovski olimpijadi, ki je potekala od 25. oktobra do 10. novembra na Bledu. Z učenci 3. a razreda OŠ Domžale smo sodelovali z literarnimi prispevki. Izmed številnih prispevkov, ki so prispeli na natečaj, je bil izbran tudi spis našega učenca Andraža Juhanta z, naslovom Šah in Harry Potter. Za nagrado sva bila povabljena na enodnevni izlet na Bled in na ogled šahovske olimpijade. Nagrajeni učenci in njihovi mentorji smo se4.11.2002 zbrali na parkirišču parka Tivoli, kjer sta nas posebna avtobusa prireditelja pod vodstvom hostes odpeljala proti Bledu. Tam so nas pričakali in pozdravili nekateri od organizatorjev. Skupaj smo nato odšli v Festivalno dvorano Bled, kjer smo si ogledali razstavo šahov iz različnih držav, znamk s Šahovskim motivom ter likovno in literarno razstavo otrok - nagrajencev. Nato so nas popeljali v tiskovno središče, kjer smo lahko opazovali delo novinarjev, kako so pošiljali šahovske novice na različne konce sveta. Z novinarjem iz, Indije smo celo malo poklepetali. Sledil jc ogled Ledene dvorane, v kateri so se v popoldanskem času odvijali šahovski dvoboji. V času našega ogleda je bila dvorana prazna, na mizah pa so že stali pripravljeni šahi in osvežilna pijača. Nekateri so po šahovnicah pregledovali šahovske figure. V tem prostora smo si ogledali tudi karikature, ki jih je narisal slavni karikaturist Popa. V vsakem prostoru nas je nekdo sprejel, nam razložil, kaj se v tistem prostoru odvija in nas popeljal do naslednjega prostora in do naslednjega človeka. Vse je teklo mirno, sproščeno in zelo spoštljivo. Veliko zanimanja med učenci in nami -mentorji - je vzbudil ogled Mobilatorija, kjer smo lahko zaigrali partijo šaha z računalnikom. Zanimivo pa je bilo pogledati tudi igranje šaha zunaj, na prostem, kjer je bila postavljena šahovnica z. velikimi figurami. Po kosilu smo si ogledali igranje šaha v Ledeni dvorani. S tribun smo spremljali dogajanje v dvorani. Zanimiv jc bil pogled na igralec in številne novinarje, ki so se neslišno sprehajali med mizami in opazovali dvoboje. Kakšna množica ljudi, pa vendar popoln mir! Kdor si jc pa med nami zaželel spremljati igro dveh igralcev, pa se je lahko poglobil v igro na velikem platnu. Po uri in pol smo zapustili dvorano in odšli na določen prostor, kjer so nagrajeni otroci dobili darila. S knjigo Slovenski šah pa smo bili nagrajeni tudi mentorji. Prireditelji so res pokazali, da so ponosni na naš prispevek. Večkrat so tudi poudarili, da razstava otroških del vzbuja pri domačih in tujih novinarjih veliko zanimanja, saj je prva take vrste na olimpi jadah. MiraSmrkolj popoldne. Radi so bili skupaj in ob tem jim ni bilo težko tudi trdo delati za skupno dobro. Rezultati njihovega prostovoljnega dela so vidni v vrsti komunalnih pridobitev, vodovoda in cest, nenazadnje tudi v domu krajanov, ki je ponos teh krajev. Pobudnik ustanovnega sestanka danes zelo uspešnega društva je bil Vojko Uroševič, člani pa so društvo poimenovali po nekdanjem zaselku KONFINu, v "grb" pa sO postavili grajski stolp s sedmimi linami, kot prispodobo sedmih trojiških vasi in začelo seje organizirano delo. Na prijetni slovesnosti v domu krajanov, ki sojo s pesmijo popestrili dobski fantovski zbor in domači dekliški zbor ter domači glasbeniki, so se z veseljem spominjali prvih let delovanja, polnih zagnanosti in navdušenja, katerih del so bila smučanja, skupna novoletna in pomladanska praznovanja, maškarade, spominske slovesnosti, kresovanja, pohodi, pa tudi uspešni nastopi na različnih kmečkih olimpijadah, kjer so jih občudovali zaradi iskrenega prijateljstva in pravega športno-rekreativnega duha. Šport je bil nekaj časa pomemben del njihove dejavnosti, saj je sekcija za orientacijski tek pritekla celo nekaj medalj, še danes pa uspešne špoitno-rckreativne akcije nadaljujejo s krokarjevim slalom in krokarjevim krosom ter tekmovanji v gorskem teku in kolesarjenju, s košarkarskim turnirjem in še kaj bi se našlo. Lepo tradicijo ima spominska prireditev "Nikoli več vojne", v okviru katere so odkrili spomenik sestreljenemu ameriškemu bombniku, ki gaje naredil kipar Tone Demšar, ob tem pa so tiskali zloženko, pripravljali razstave in na slovesnosti vabili številne znane politike in gledališke igralce. Pomemben del njihove dejavnosti je ohranjanje ljudske tradicije, s katero se predstavljajo na vseh pomembnejših prireditvah v domačem kraju, pa tudi izven. V zadnjih letih so pogosti gostje različnih etnoloških prireditev, kjer se Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem Občine Domžale, je čestital Francu Ravnikarju, predsedniku društva. Foto: R. R. predstavljajo z lickanjem ter pletenjem kit iz slame in ličkanja. Srečali smo jih na različnih sejmarjenjih, na sejmu Alpe Adria in drugih prireditvah. Lepo tradicijo ima tudi prireditev "Mamici moji", prireditve ob praznikih, miklavževanje, izdali so razglednico, ob 10-letnici tudi zloženko. S konkretnim delom pa vseh deset let dokazujejo, kako radi imajo območje, na katerem živijo. Uredili so vrsto sprehajalnih poti, počivališča, označili in uredili naravne znamenitosti, njihova zadnja pridobitev pa bo avtobusno postajališče na Sv. Trojici v obliki kozolca. V družbi članic in članov Športno rekreativnega društva Konfin je vedno prijetno, pa naj bo to v njihovem domačem kraju ali na prireditvah, kjer aktivno sodelujejo in so organizatorji druga turistična društva. Tudi na jubilejni prireditvi je bilo prijetno, saj so prijazni gostitelji, ki so jim njihovi prijatelji izrekli številne pohvalne besede in čestitke ter priznanja za opravljeno delo. V imenu Občine Domžale jim jc čestital Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem. Mnogo večja društva se ne morejo pohvaliti s tako veliko ljubeznijo do domačega kraja, s takšno raznovrstnostjo, iskrenim veseljem in zadovoljstvdm ob opravljenih aktivnostih. Zato lahko na kratko le rečemo: Le tako naprej in iskrene čestitke ob jubileju! stran IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV Jesenovanje otrok Vrtca Domžale na kmetiji Zakrašnik Vrtec Domžale je letos organiziral jesenovanje na kmetiji Zakrašnik nad Škof jo Loko. Na kmetiji je bilo nastanjenih 43 otrok (iz vrtca Savska 13 otrok, iz Cicidoma 26 otrok in iz vrtca Palček 4 otroci). Otroke je spremljalo 6 vzgojiteljic. Žal nismo mogli naročiti lepega vremena, vendar smo kljub dežju in pustim dnevom marsikaj novega spoznali. Otroci so polni vtisov vsak dan pripovedovali o doživetjih, ki smo sijih vzgojiteljice pridno beležile. Preberite vtise z enega od dne. Najbolj korajžni smo danes zjutraj z dežniki odšli h kokošim, se med njimi malo sprehodili, opazovali sortiranje jajc, potem pa šli na obisk do ovce s tremi mladiči. Opazili smo, da enega mladička ne mara, da ga bula z glavo in mu ne pusti, da bi sesal mleko. Franci je šel do ovce, jo prevrnil na bok in mladičku potegnil vimena in mladiček jc potem lahko pil mleko. Druga dva mladička sta takrat ležala na mrvi. Ko smo odhajali od ovce, je še vedno deževalo, a ker smo korajžni, smo sc šli vozit s traktorjem. Franci je vozil traktor, mi pa smo čepeli na prikolici. Zelo smo uživali. Pred hišo je Franci potrobil, da bi nas videli še drugi otroci. Ko smo se peljali mimo kozla Mekota, nas je začudeno gledal. Zmenili smo se, da bomo šli nabirat še malo kostanja, pa nismo mogli, ker je preveč deževalo, pa še preveč leni smo bili. Zato smo v sobah reševali naloge in se zabavali vsak po svoje. Pred kosilom smo še malo spakirali, potem pa čakali avtobus, da nas je odpeljal domov. Tatjana Jarc Z OS Domžale Predstavitev tehničnega krožka V sklopu sejma "Šport in rekreacija" so od 26. do 27. novembra potekali Dnevi tehnične kulture v Sloveniji. Predstavilo seje 60 razstavljavcev s področja modelarstva, robotike, konstruktorstva, maketarstva, raziskovalne dejavnosti, elektronike, radioamaterstva in drugih ljubiteljskih dejavnosti, ki se odvijajo v različnih klubih in društvih. Tudi na naši šoli skrbimo za raz.voj in širjenje dejavnosti tehnične kulture. Tehniško ustvarjalnost v prvem razredu devetletne OŠ je z. razstavo izdelkov predsatvila učitelijca Magda Mihelčič. Mentorica Marjana Pire jc predstavila tehnični krožek, ki ga obiskujejo učenci 4. razreda. Učitelj fizike, Bela Somi, je skupaj z učenci predstavil planetarij. Učiteljica tehnične vzgoje, Nuša Tekavc, je predstavila različne modele strojev in naprav iz gradnikov sestavljanke Fischcr tehnik, ki so jih učenci izdelali pri pouku pri učitelju tehnične vzgoje, Petru Krajncu, učenci, ki obiskujejo tehnični krožek, izdelujejo modele letal, zmajev, in izdelke iz lesa, ki so jih pokazali tudi na razstavi. Naš razstavni prostor je bil zanimiv in dobro obiskan. Obiskovalci so kar čakali na ogled planetarija in z zanimanjem prisluhnili predstavitvi Denisa Prcpadnika, Petre Flerin in Petra Stupice. Peter Krajne Jesenovanje otrok iz vrtca Mlinček, Kekec in Ostržek Na kmetiji Podmlačan je jesenovalo 29 otrok iz vrtca Mlinček, Kekec in Ostržek. V četrtek smo se okrog osmih zjutraj zbrali na makadamskem parkirišču za Vele v Domžalah. Kljub slabemu vremenu smo se dobro volje namestili na svoje sedeže in se polni pričakovanj odpeljali proti Škofji Loki. Dež nas je spremljal vso pot Na kmetiji sta nas sprejela gospa Olga in njen mož Lado. Z veseljem sta nam razkazala hišo, kuhinjo in sobe, v katerih smo spali in se igrali. Po namestitvi smo si odšli ogledat kmetijo, hlev in živali. Ker pa nam je ostalo še nekaj časa, smo se odpravili še do bližnjega gozda in tam nabrali kostanj in nekaj gob. S praznimi želodčki smo se odpravili na kosilo. Skuhali so nam zelo dobro in obilno kosilo. Po kosilu smo si ogledali ponija, ki so ga otroci v spremstvu gospodarja tudi zajahali. Ker nam jc dež vse bolj in bolj nagajal, smo se preselili v shrambo. Tam smo pekli koSlanj, sc zabavali, peli in plesali. Po napornem dnevu smo odšli na večerjo. Gospa Olga nam je napekla veliko goro čokoladnih in marmcladnih palačink. V petek so se otroci zbudili zelo zgodaj. Bili so veseli in razposajeni in polni pričakovanj so čakali na nov začetek dneva. Za zajtrk smo dobili domače maslo in med. Ker jc zunaj še vedno deževalo, smo sc odločili, da izdelamo punčke iz. cunj, nato pa je sledilo dobro kosilo. Popoldne smo se v dežnih plaščih in z dežniki odpravili ven in si pod vodstvom gospe Olge ogledali čebelnjake. Proti večeru nas je gospod Lado povabil v hlev, kjer so otroci krmili živali. Že so sc nam oglasili želodčki, zato smo se odpravili k večerji in se posladkali z mlečnim rižem. 1 V soboto pa smo se zgodaj zjutraj zbudili in čakali novih dogodivščin. Pred zajtrkom nas je gospa Olga povabila v kuhinjo in nam pokazala, kako zamesi kruh v mentrgi. Po zajtrku smo pridno pospravili sobe, pripravili prtljago in komaj čakali, da odidemo domov. Še prej je vsak dobil hlebček testa, ga dal v peč in ven dobil slasten domač kruh. Vsak otrok je dobil hlebček domačega kruha, ki gaje odnesel domov. Po kosilu smo se še malo poigrali, nato pa smo se poslovili od vseh domačih na kmetiji in sc polni vtisov odpeljali proti domu. Pot nam je hitro minila in okrog petih smo prišli v Domžale, kjer so nas že čakali naši starši. Damjana Rode, Vilma Hrovat, Sonja Pavlišič in Anita Cimerman Domžalski logiki so najboljši V soboto, 16.11.2002je bilo na Fakulteti za elektrotehniko državno prvenstvo v logiki, na katerem so se najbolj izkazali učenci iz domžalske občine. Kar 9 jih je prejelo zlato priznanjne, in sicer: 5. razred: 1. mesto Peter Kolar (OŠ Domžale), 2. mesto Filip Kozarski (OS Prcserjc pri Radomljah), 12. mesto Pal Somi (OŠ Domžale); 6. razred: 1. mesto Anja Komatar, 5. mesto Žiga Kos (oba OŠ Domžale); 7. razred: 1. mesto Katja Vozel, I. mesto Andraž Trošt (oba OŠ Domžale), 20. mesto Andraž. Vrhovec (OŠ Rodica); 8. razred: 1. mesto Žiga Tartara. Vsem "zlatim" logikom čestitamo! Delo z. nadarjenimi otroki in dobri rezultati s tekmovanj se obrestujejo vsem: staršem (veselje in ponos ob uspehu otrok), otrokom (lažja pot do Zoisove štipendije) in mentorjem (pri napredovanju). Na OS Domžale pa zares vedo, kako se s sposobnejšimi učenci dela. Že drugo leto na tej šoli nudijo dodatni program za nadarjene učence, in sicer ure logike in astronomije. Bela Somi Projekt "Semafor" na podružnični šoli Krtina Na podružnični šoli Krtina imamo že desetletja težave s prometno varnostjo naših učencev. Vsa leta smo veliko prosili za prehod za pešce in pločnike, a na to ni bilo nikakršnega odziva. Z izgraditvijo avtoceste do Krtine so se težave grozeče pvoečale. Lani je že prišlo do prometne nesreče, ko je avto zbil učenko pri prečkanju ceste. Skozi Krtino se razmere za pešce niso niti malo izboljšale. Še vedno nimamo nobenih površin za pešec, po regionalni cesti proti Zagonu pa drvi gost promet z dovoljeno hitrostjo 90 km/h. Tudi skozi vas je veliko nevarnih, nepreglednih ovinkov, učenci pa hodijo po cesti, saj nimajo pločnikov. V septembru in oktobru jc na šoli potekal obširen projekt SEMAFOR. Učenci so opozorili na nevarna mesta na cesti. Šteli so promet po regionalni cesti, v sodelovanju s Policijo Domžale so merili hitrosti, izvedli so anketo med krajani. Predlagali so tudi rešitve nastalih problemov in izdelali posebne prometne znake, s katerimi so opozorili na nevarna mesta. Učenci so preverjali tudi uporabo varnostnih pasov in otroških avtosedežev v avtomobilih. Vse ugotovitve smo zbrali in objavili na internetni spletni sirani z naslovom: http//www2.arnes.si/-osljdob I s/ K sodelovanju smo povabili tudi za to pristojne institucije. Upamo, da se bo obljuba občinskega sveta za varnost v cestnem prometu uresničila. Pločnike in prehod za pešce naj bi dobili že do konca letošnjega leta. Morda paobstajaBožičck, ki bo kttinskim otrokom res še letos postavil semafor in narisal zebro kar čez. noč. Do tistega dne pa zaželimo našim šolarjem srečen korak po njihovi nevarni cesti. Mojca Smrkolj Zahvala Centru požarne varnosti Količevo Kot vsako leto, smo se tudi letos otroci in vzgojiteljice iz vrtca Palček odpravili v center Požarne varnosti na Količevo, kjer smo si ogledali njihov "dom", razkazali so nam gasilne avtomobile, pokazali, kako se gasi (tudi mi smo se poizkusili v gašenju) ter nam na glave poveznili gasilske čelade. Kot vedno je tudi letošnje draženje prehitro minilo, vendar pa so nas ob odhodu gasilci presenetili s povabilom na gasilsko tekmovanje. Seveda smo navdušeni privolili. Komaj smo čakali 18. oktober, ko se bomo pomerili v raznih sprelnoslnih nalogah in reševanju testov. Skupaj s starši smo sc zbrali pred centrom, kjer smo si najprej ogledali spretnostni poligon. Vsi smo pogumno, hitro in pravilno odpravili spretnostne naloge, potem pa smo odšli še v gasilsko učilnico, kjer so nas čakali testi. Tudi te smo pravilno rešili. Za nagrado smo vsi dobili medalje, mini gasilne avtomobile in plišaste obeske. Gasilci pa tudi na pogostitev niso pozabili. Jedli in pili smo lahko, kolikor smo hoteli, pa tudi našim staršem so z veseljem postregli. Prijetno utrajeni smo sc razšli šele v večernih urah. Radi bi se zahvalili vsem gasilcem iz Požarnega centra, ki so nas tako prijazno sprejeli in nam polepšali dan, šc posebna zahvala pa gre direktorju, g. Marku Vrcsku, ki je omogočil, daje bilo takšno tekmovanje izvedeno inje lako posredno pripomogel, da smo se vsi prijetno počutili z "njegovimi" gasilci. Palčkovi z Vira Naše babice in dedki Vsak dan je v vrtcu lepo, prijetno in malo drugače. . Kakšen dan pa je še lepše, ker,je še malo drugače. In eden od takšnih dni je bil v vrtcu Čebelica konec novembra, ko so v igralnico skupine Polžkov in Pikapolonic prišli na obisk babice in dedki naših otrok. Pa to ni bil samo "navaden" obisk, temveč ustvarjalno dopoldne, obujanje starih spominov, skupno prepevanje, prijetno druženje. Ne samo, da so otroci spoznali sorodnike svojih prijateljev iz vrtca, tudi babice in dedki so se spoznali z drugimi in imeli možnost poklepetati. Čeprav nam je za klepetanje skoraj zmanjkalo časa, saj so pri Polžkih babico skupaj z otroci pripravile in naredile jabolčni zavitek, ko se je le ta pekel v pečici, pa šc maso za "Babičinc jabolčno palačinke". Maso so pripravile babico, palačinke pa sla nalo pekla dva dedka. Zelo dobro jima je šlo od rok, tako da smo ob dobrih palačinkah pričakali slasten zavitek. V skupini Pikapolnic so babice in dedki skupaj s svojimi vnuki izdelovali punčke iz blaga in se igrali družabne igre. Babice so prave umetnice v šivanju mehkih igrač in ko so jih otroci stisnili k sebi. so bile šc bolj mehke in tople, ker so jih naredile njihove babice. Seveda so tudi sami pripomogli k lepemu izdelku, pa tudi na dodke ne smemo pozabiti, saj so pridno naredili tisto, kar so babice naročile. Eni ustvarjajo, drugi se igrajo različne družabne igre in se sprašujejo, če so bila pravila iger vedno takšna. Ali pa jo bilo včasih malo drugače? No, pa saj otroci že vedo. Vsi skupaj smo preživeli lepo dopoldne in če vse skupaj strnem v besedah Matcvževega dedka, ki jo tudi hodil v vrtec, ko jo bil majhen (prvi v Domžalah, na Savski c), ni treba nič več napisati. In kaj je rekel naš dodok Marko: "Za dve uri ste nam polepšali življenje." vzg. Jelka Kokalj in vzg. Urša Ulčar Pri nas se dogaja Prvošolčkov dan Na koledarju je pisalo 15.1 1.2002. Za marsikoga čisto navaden potok, običajen konec tedna. Pa vendar je veliko prvošolčkov čakalo in čakalo. Naša šola, OŠ Preserje pri Radomljah, jc na ta dan praznovala svoj 114. rojstni dan. Šola na ta dan skupaj z osmošolci priredi zabavo za svoje najmlajše učence in tako praznuje svoj rojstni dan. 16.30 Šola jc odprla svoja velika vrata prvošolčkom in njihovim staršem, bratcem, sestricam in seveda babicam in dedkom. V vsej množici ljudi, so prvošolčki izstopali s svojimi rumenimi ruticami. Prvošolčki so bili iz. minute v minuto bolj nestrpni. 17.00 Obiskovalci so sc posedli okoli miz. v veliki jedilnici naše šole, prvošolčki pa so stali v sprevodu skupaj s svojimi velikimi brati in sestrami (učenci 8. razredov). Čakali so na slavnostni začetek tega velikega dne. 17.10 V sprevodu so prišli na oder. Tam jih jc s prijazno besedo pozdravila ga. ravnateljica Ana Nuša Kern. Sledil je kratek zabavni program, ki so ga za svoje najmlajše učence pripravili osmošolci. V programu so bili vključeni tudi prvošolčki. Le ti so žareli od sreče, saj je bilo vse namenjeno samo njim. 17.40 In sedaj tisto, kar so vsi čakali ves dan, morda tudi teden; sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost. Razredničarke so vsakemu prvošolčku osebno, pred vsemi prisotnimi, podelile plaketo - postal sem šoku' in darilo, ki so ga naredili učenci 3. razredov. 18.00 Presenečenje. Za zabavo naših najmlajših je na odru poskrbela ga. Damjana Golavšck, obiskovalci pa so se v sproščenem vzdušju sladkali z dobrotami, s katerimi so jih postregli sedmošolci. Tako je minil prvošolčkov dan za učence 1. razredov (osemletke), v petek 22.11.2002, pa se je ponovil prvošolčkov dan za učenec 1. razredov (dcvctletke). Solidarnost tudi med otroki V vrtcu Palček smo sc odločile, da bomo pomen "imeti igračo" šc bolj približale otrokom. Zato smo otrokom ponujale raznovrstne igrače, ki so pripomogle pri zaznavanju, motoriki, govora (otroci so igračam pripovedovali zgodbe...). Otroci so igrače prinašali od doma, predstavili smo jih dragim otrokom, medsebojno smo sijih izposojali in scob igri marsičesa naučili. Pogovor je med igro nanescl tudi na to, kako bi bilo, če bi katero od igrač podarili otrokom, ki igrač nimajo. Otroci so se zelo razgovorih in ob koncu smo sc dogovorili, da bodo v vrtec prinašali igrače, kijih bomo najprej imeli na razstavi v garderobi, potem pa jih bomo izročili otrokom, kijih potrebujejo. Zbiranje igrač je trajalocelih štirinajst dni in nabralo seje preko 150 igrač. Vcscic smo bile, da smo uspele otrokom približati pomen igrače in ker so se s takim navdušenjem orJJočah za oddajo svojih igrač. Ob zaključku akcije smo igrače odnesli v baby center Domžale, kjer so jih z. navdušenjem sprejeli, v zahvalo pa so za vse otroke - darovalce izročili zahvale. Zahvaljujemo se vsem staršem in otrokom, ki ste nam pomagali pri izvedbi solidarnostne akcije in upamo, da sc bo marsikateri otroški obraz okrasil z nasmehom, ko bo v roke prijel "svojo" igračo. Palčkovi z Vira Novoletni bazar Bliža se novo leto. December, mesec v katerem smo vsi preveč zaposleni s pripravami na novo leto. V petek, 26.11.2002, je na šoli, OS Preserje pri Radomljah, potekal novoletni bazar. Vsak razred jc naredil izdelke za prtxUvjo na svoji stojnici. V goste smo povabili tudi vrtec Kekec iz, Radomelj, ki sc je predstavil s svojio stojnico. Stojnice, ki smo jih učenci in učitelji, pripravljali celo popoldne, so se šibile pod težo različnih izdelkov, ki so jih naredili vsi učenci. Čestitke različnih oblik, adventni venčki, darilne škatle in vrečke, stenske ure in slike, kape, šali,... in še in še je bilo mogoče videti in seveda tudi kupiti. Medtem, ko so učenci prodajali svoje izdelke na stojnicah, so si naši najmlajši učenci lahko ogledali lutkovno igrico, ki so jo pripravili učenci razredne stopnje "Kdor ne uboga, ga tepe nadloga" pod mentorstvom ga. Nuške Huth. V veliki jedilnici šole je potekal kulturni program, za katerega so učenci pripravili posamezne točke, ga. Blanka Čad pa jih je uredila Učenci so pokazali svojo nadarjenost na igranju instrumentov, v petju in plesu. Posebno seje izkazal MPZ pod vodstvom ga. Karmen Logar. Plesna skupina Žabice iz plesne šole Miki je prisotne presenetila s svojo plesno točko, s katero so osvojili 4. mesto na svetovnem prvenstvu v show plesih. Nekateri obiskovalci so si bazar le ogledali, drugi so nakupovali novoletne voščilnice in darila, tretji so izkoristili priložnost za prijeten klepet. Morda so se spomnili tudi časa, ki so ga nekoč preživeli v šolskih klopeh in preštevali leta, ki so minila od takrat. Vsi pa smo preživeli še en prijeten konec tedna v upanju, da se kmalu spet snidemo. Mateja Szillich Debevec Teden otroka v Osnovni šoli Rodica V Tednu otroka, ki so ga zaradi slabega vremena še nekoliko podaljšali, so se na OŠ Rodica zvrstile številne za otroke zanimive dejavnosti: tekmovanje v računalniški igrici Formula 1, ura pravljic, izdelovanje izdelkov iz testa, risanje po asfaltu, meti trojk, glasbena in likovna delavnica, bolšji sejem igrač in druge. Istočasno je potekala tudi akcija zbirarua starega papirja. Učenci izbirnega predmeta Tisk - vzgoja za medije so za Slamnik napisali nekaj prispevkov. Ustvarjalna delavnica V Tednu otroka sva obiskali eno izmed številnih delavnic, ki se jc imenovala ustvarjalna delavnica. Tam so bili otroci od prvega do devetega razreda, ki so si zaželeli novih izkušenj ali pa so želeli okrasiti svoje roke z raznimi zapestnicami, polepšali svojo sobo s kakšno rožo ali kaj podobnega. Možnih izdelkov je bilo več in ena izmed njih je bila izdelovanje zapestnic z imeni ali z. raznimi vzoički. Vsak sije izbral dve barvi pavlic in nato oblikoval svoj izdelek. Tudi sami sva poskusili s tem. Izdelal si lahko tudi rožico iz krep papirja ali pa si oblikoval glino. S pomočjo učiteljice Danice Volčini si lahko naredil ročno lutko. Najbolj všeč nama je bilo izdelovanje zapestnic. Vendar brez Brede Podbevšek, Ane Medved. Milene Vidovič. Danice Volčini, Petre in še nekaterih drugih učiteljev te delavnice ne bi bilo. Nina Pevec in Spela Svetlin, 8.a Izdelava leetovih src V Tednu otroka sva se udeležili ene od številnih dejavnosti, ki so potekale na naši šoli. Odločili sva se za izdelavo leetovih src. V torek. 8.1 ().2(X)2, točno ob 16. uri sva bili v učilnici gospodinjstva, kjer nas je pričakala učiteljica Meta Maček. Vsi nestrpni smo se posedli za mize in dobili vsak svoj košček testa. Najprej smo ga zgnetli v lepo kroglico, nato smo ga oblikovali v obliko korenčka. Ta korenček smo potem zvaljali v solzo in solzo dokončno spremenili v srce. Nato se je začelo zares, saj smo morali srce še okrasiti. Z vodo, ki je bila naše lepilo, smo na srce nalepili razne okraske, ki smo jih morali sami izdelati. Nekateri so na srce kaj napisali, spet drugi pa smo ga okrasili z, rožicami ali drugimi okrasi. Koje bilo srce končano, smo ga dali v pečico in počakali približno pol ure, da so se izdelki spekli. Naše umetnine smo potem še namazali z medom, da so sc svetile. Katja Bigec in Tjaša Zupanek, 8.a Šolski parlament V ponedeljek, 14. oktobra 2002, seje na OS Rodica odvijal prvi parlament v novem šolskem letu. Udeležilo se ga je kar lepo število učencev iz vseh razredov. Parlament je vodila šolska pedagoginja, kasneje pa je prišla še Ana Medved. Udeleženci šolskega parlamenta so za predsednico izvolili Tajdo Markovič, za namestnika predsednika Žiga Zupaneka in za tajnico Majo Bmot. Tema parlamenta so bile predvsem prireditve, ki se bodo odvijale v letošnjem šolskem letu. Učenci so imeli številne predloge, kot so: ogled kinopredstave, izbor miss in mistra šole (ne le po zunanjem izgledu), pozimi tekmovanje za , najlepšega snežaka in še veliko drugih. Dobili smo tudi odgovor na vprašanje, zakaj je bil odpovedan šolski ples. Ni ga bilo. ker se učitelji bojijo, da bi nekateri učenci (predvsem iz 9. razreda) na ples prišli pijani in da bi na zabavo prinesli cigarete. Gašper Gorjup in Primož Vidmar, 7.b V BESEDI IN SLIKI stran 10 Praiavanje o pomenu medu v zdravi prehrani Čebelarsko društvo Domžale je konec novembra 2002 organiziralo zanimivo predavanje dr. Petra Kapša, spec. kard. iz Novega mesta o pomenu medu v zdravi prehrani, kije bilo v dvorani Kulturnega doma v Radomljah. Predavanja seje udeležilo osemdeset udeležencev med njimi so bili čebelarji in tudi nečebelarji, ki jih zanima ta problematika. Pričakovali smo še večjo udeležbo, saj smo objavili vabilo v Slamniku, izdelali plakate in poslali okoli sto osebnih vabil. Predavatelj je predstavil sestavine medu in njihov pomen za človeški organizem na način, da je bi lo razumljivo vsem udeležencem predavanja. Zanimive so bile predvsem njegove ugotovitve o izredno bogati sestavi medu, o katerih večina ljudi in tudi mnogo ljudi, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, torej strokovnjakov, ne ve ničesar. Povedal je, da so v medu poleg sladkorjev, mineralnih snovi, encimov, mikroelementov, rastlinskih hormonov, tudi flavonoidi, ki danes prehranski strokovnjaki še posebej cenijo zaradi njihovih antioksida-cijskega učinka, kar ima za posledico uničenje prostih radikalov v telesu, ki izredno škodljivo delujejo na človeško telo. Med je koristen celo za sladkorne bolnike, vendarle v pravilnih odmerkih, ki jih predpiše zdravnik. Sladkorni bolnik, kije med, mora seveda zmanjšati obroke ostalih živil, ki vsebujejo sladkor. Vsi udeleženci so na koncu zaploskal i predavatelju, ker so izvedeli mnogo novega o velikih koristih medu za človeški organizem in so odšli bogatejši za mnoga strokovna in praktična znanja ter izrazili željo, da bi posobna predavanja še organizirali. Za Čebelarsko društvo Domžale Bine Kladnik in Janez Mihelič Plesalca Andrej Horvat in Ana Jurenec želita srečno 2003 v imenu Plesne šole Miki Predsednik Čebelarskega društva Domžale g. Bine Kladnik je udeležencem predavanja predstavil predavatelja dr. Petra Kapša, ki stoji v ozadju in je velik poznavalec medu, saj je o njegovi izredno veliki vrednosti za človeško prehrano napisal zanimivo knjigo. Rokovnjač-i brez škornjev Vsem gasilkam, gasilcem, krajanom in našim prijateljem, se zahvaljujemo za pomoč in uspešno skupno delovanje skozi vse leto. Želimo, da bi v času božičnih praznikov podoživljali družinsko srečo in v novem letu 2003 uresničili vse svoje želje. Upravni odbor PGDŽeje-Sv.TVojica Ja, prav ste prebrali. Le, da ne gre za nekdanje prave rokovnjače iz časa Francozov v Črnem grabnu (Lukovica-Trojane), ampak za obetavni, mlad, vedno bdj uveljavljeni ansambel "Rokovnjači" iz Črnega grabna, bolje iz Lukovice pri Domžalah. Tisto, zapisano zgoraj v naslovu, pa seje zares dogodilo Robiju Pestotniku, šefu ansambla iz Velikega Rakitovca nad Blagovico. Mimogrede, poučeval sem njegovo mamo, bistroumno navihanko Marinko (PS Češnjice nad Blagovico). Mimogrede, poučeval sem njegovo mamo, bistroumno navihanko Marinko (PS Češnjice nad BLagovico). Življenje pa zna zares "zapletati", mar ne! No, iz zadrege, koje moral Robi na oder kar v supergah (v veselje občinstva). Da je brez škornjev, je "spregledal" šele v garderobi. "Odrešil" gaje brat Dejan, ki mu jc "prifural" ta manjkajoči del "uniforme". Da se ve, Območno združenje borcev in udeležencev NOV Domžale želi vsem svojim članom in članicam ter občanom in občankam z območja Upravne enote Domžale veliko zdravja, osebne sreče, prijetnih praznikov ter uspešnega sodelovanja v letu 2003. Hkrati se zahvaljujemo vsem občinam, krajevnim skupnostim, društvom in organizacijam ter posameznikom za moralno in materialno pomoč pri izvajanju našega programa in vas vabimo, da se nam tudi v letu 2003 pridružite! Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2002 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah^*/ Namesto novoletnim voščilnicam smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. Blok Župančičeva 9, Domžale, je končno dobil prepotrebno novo "obleko" v zadovoljstvo večine stanovalcev, kljub■preprekam nekaterih posameznikov. Zahvala gre vsem prizadevnim predstavnikom stanovalcev in izvajalcu Egrad d.o.o. Ljubljana, da imamo lepši skupni dom in okolico. Stanovalci Hišnega sveta Foto: V. Majherič kaj je ta pravi rokovnjač! Letos juhjaje ansambel izdal CD in kaseto "ZAPOJTE Z NAMI". Za poznavalec vižje prava poslastica. Deset melodij, poskočnih do umirjenih, polne življenjskih resnic (rojstvo, ljubezen, razočaranja, slovo in nabranih izkušenj). Sicer pa ti Rokovnjači niso od muh! Pet jih je. Od vsepovsod. Pevka Majda Korošec z. Bleda. Prepevala je že v ansamblu Nika Zajca. Z njo prepeva Franc Brvar iz Izlak. Harmonikar Uroš Križman preizkuša melodije v Sp. Praprečah pri Lukovici. Njegov oče, Marjan K., je bil tudi idejni pobudnik za ustanovitev ansambla. Pri harmonikarj u potekajo tudi vaje. No, Robi proigrava kitaro, z. basom pa se spogleduje Branko Kuharic iz Ljubljane. Ustvarjanje vižje v domeni Uroša s še nekaterimi zunanjimi sodelavci. Doslej so se poleg javnosti v živo predstavili tudi v medijih, z videospotom Najina Knjižnica Domžale "Knjige so ključ do zaklada modrosti; knjige so vrata v deželo užitkov; knjige so steze, ki vodijo navzgor; knjige so naše prijateljice. Pridite, berimo!" Emille Poulsson Spoštovane bralke, cenjeni bralci! Da bi Vam tudi v prihajajočem letu "dobre" knjige odstirale skrivnostne tančice, ki vodijo v modrost tega sveta, da bi vam omogočile odkrivati tudi tiste najmanjše kamenčke, ki gradijo mozaik sreče, da bi zmogli s knjigo prejeti to, kar potrebuje Vaše srce... knjižničarji Knjižnice Domžale Prijazne božične praznike, veliko sreče, zdravjem osebnega zadovoljstva ter skupnega sodelovanja, s katerim bomo tudi v prihodnje bogatili življenje ^Jfc vasi želi vsem članom in članicam "*:*'*s§§> ter vsem društvom Turistično društvo Jarše-Rodica. Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan^$$Kv zaključku leta 2002 iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi letošnjega Poletnega kulturnega festivala Studenec 2002. Vsem želi blagoslovljene božične praznike ter srečno, predvsem pa zdravo novo leto 2003. Enako vse dobro želi svojim zvestim obiskovavcem in obiskovavkam ter jih tudi v letu 2003 vabi v delno obnovljeno poletno gledališče na Studencu. sreča, naTV 3 in na radijskih valovih. Z načrti pa je tako kot pri drugih "narodnjakarjih". Čimveč povabil, gostovanj, lastnih viž (igrajo pa tudi druge zvrsti zabavne glasbe). V decembru in za najdaljšo noč imajo še prost termin, pravzaprav se še odločajo. Na voljo je telefon 041-213-392. Pogumno ga zavrtite. Zanimivost ansambla je tudi v starostni meji. Prične se s 23-mi in konča pri 54-tih. Je kar nekako medgeneraeijski. Tako, dovolj bodi. Za začetek pa po kaseto ali CD in prijetno poslušanje. Pa, zapojte z nami v novo zdravo leto 2003, vam svetujejo ROKOVNJAČI. LE0NSENGER Hlitov predbožični sejem Od 21. do 24.12.2002 OD 08:00 DO 19:00 NA PARKIRIŠČU PRI VELE, DOMŽALE SOBOTA^2LDECEMBER_____ _ VODITELJICA MIRJAM 11:00-13:00 KATRINAS 13:00-14:30 PLATIN VODITELJ PEČO 14:30-15:00 ANDREJ ŠIFRER 15:00-18:00 RITEM PLANET 18:00-24:00 GAMSI NEDELJA, 22. DECEMBER_______ VODITELJICA KATJA 10:30-11:30 ROMANA KRANJČAN 11:30-12:30 ALENKA GODEC 12:00-14:00 VILIRESNIK 14:00-16:00 VVERNER 17:00-23:00 NAGELJ PONEDELJEK, 23. DECEMBER VODITELJICA NATAŠA , 10:00-11:00 FOXYTEENS 11:00-12:00 NATALUAKOLŠEK+MILENAKOLŠEK 12:00-13:30 YO ZO + ALENKA KOLMAN 13:30-14:00 ZLATKO DOBRIČ VODITELJ PECO 14:00-16:00 AIDA + ČUKEC 16:00-17:50 SLAPOVI 17:50-18:00 PRIHOD BOŽIČKA 18:00-24:00 MAMBO KINGS TOREK, 24. DECEMBER___ VODITELJICA REZA 11:00-12:00 MAKE UP 2. 12:00-14:00 NATAŠA ZIBELNIK 14:00-16:00 BENEŠKI FANTJE 16:00 • KONEC stran 1 1 V BESEDI IN SLIKI Razstava učencev Likovne delavnice Vere Trstenjak Sanje o miru V torek, 3. decembra 2002, je bila v Likovnem razstavišču Domžale odprta razstava učencev Likovne delavnice Vere Terstenjak na temo SANJE O MIRU, ki so jo med ljubitelje likovne umetnosti pospremili številni obiskovalci, ki sta jih združila mir in sanje, predvsem pa prepričanje, daje mir dragocena vrednota in so s svojim obskom izrazili humanost in prinesli s seboj dobre želje za mir v svetu. Želim, da se zaključi obdobje teme in začnemo živeti v svetlobi. Sanjam o miru in želim, da se moje sanje uresničijo. Je zapisala 12 letna Maša Bizjak, kije skupaj s še 20 učenci in učenkami med 11 in 13 letom Likovne delavnice Vere Terstenjak, od okoli 50, kolikor jih obiskuje likovno delavnico, risala plakat na temo Sanje o mini. Projekt je potekal v ok viru The Lions Clubs International, njegov pokrovitelj v naši občini je bil Lions club Domžale, v njem pa sodelujejo otnxi s celega sveta, ki vsako leto ustvarjajo in razmišljajo o izbrani temi. Ogled razstavljenih del jc obiskovalcem povedal veliko o tem, kako si mladi slikarji predstavljajo mir, prav vsa dela pa so odražala njihovo veliko željo, da bi prav vsi na svetu živeli v miru. V kulturnem programu je sodeloval mladi orkester Glasbene šole Domžale, kitarist in flavtistka, svoja razmišljanja pa so v različnih jezikih predstavili posamezni mladi slikarji, ki so za svoje sodelovanje v projektu prejeli tudi priznanja, ob katerih je bilo poudarjeno, da so izraz spoštovanja in odobravanja dela mladih ljudi, ki bodo zanesljivo zrasli v dobre ljudi. Spis o miruje napisala in prebrala Irena Verbič, povczovalka pa je bila Maša Gala, učenka Likovne delavnice. Petim najboljšim mladim slikarjem so podelili nagrade. Tako je prvo nagrado za kvalitetno delo in umetniški vtis iz rok Zivka Savica, predsednika Lions cluba Domžale, ter akademske slikarke Vere Terstenjak prejela Tina Kralj, drugo Maja Kovač, tretjo Maša Bizjak, četrto Martina Jurak ter peto Katarina Grabrijan. V svojih likovnih delih in razmišljanjih o miru in sanjah so mladi poudarjali, da se moramo imeti radi, če hočemo imeti mir, da ni pomembno, v kakršnem jeziku govorimo o sanjah in miru, pomembno je, da mir in ljubezen nosimo v srcih. Ob čestitkah zaželimo vsem mladim ustvarjalcem, ki stajih združila sanje in mir, in so nam zaželeli, da bi njihova slikarska dela in dobre želje našla pot do naših src, da bi se jim uresničila želja: dati sanjam moč, dajih vodijo v želeno smer. V.Vojska Miklavževanje 2002 Predstava, ki so jo letos člani in članice Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan pripravili za vse predšolske otroke in jo uprizorili v okviru miklavževanja, je napisal Franci Juvan, nečak najstarejše Domžalčanke, priredil in režiral pa Alojz Stražar, ki je bil tudi dobri Miklavž. V njej je sodelovalo 40 nastopajočih, čudovita koreografija pa je že drugo delo domačinke Irene Capuder. Igralci so s predstavo nastopili tudi v Grosupljem, v Kamniku, na Rovah, v Lukovici, v krtinski cerkvi in na Viču v Ljubljani. Vsepovsod so bili otroci nad predstavo navdušeni, šc posebej pa so bila prisrčna srečanja z Miklavžem, ki jc vse predšolske otroke tudi obdaril. Miklavževanje v Domžalah je Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan organiziralo skupaj z. župnijsko Karitas, finančna sredstva pa je zagotovila Občina Domžale. v.v. Miklavževanje za naše najmlajše v Zejah Športno rekreativno društvo Konfin - Sv. TVojica že vrsto let pripravlja miklavževanje za predšolske otroke v gasilskem domu v Zejah. Na Miklavžev prihod smo se pripravili s kratko igro "Miklavž za vse čase", ki je vsem prisotnim sporočala, da živi večina ljudi in otrok dandanes v izobilju. Razvajenost pa je zelo škodljiva, saj se otrok, ki vedno dobi, kar se mu zahoče, ne nauči izražati želja in doživljati resnične potešitve, kar ga vodi v doživljenjsko nezadovoljstvo. Tako za nas, kot ves svet, je pomembna skromnost ter delitev dobrin, zato je Sveti Miklavž naročil, naj otroci vsebino daril radi delijo z. drugimi. Sv. Miklavž je dobrotnik s tradicijo in vsebino, kar sta vsekakor lastnosti, ki ga daleč dvigata nad potrošniškega Božička ali njegovega kolega dedka Mraza, zato bomo njegove obiske zagotovo pripravljali še prihodnja leta. Rok Ravnikar Predavanje Zakaj se še ljubiva Jesen je čas, ko zopet začutimo potrebo po izobraževanju, saj smo si v poletnih mesecih nabrali kar precej energije. Za nami so poletna srečanja, ki smo jih poimenovali Bernikovi večeri. Bili so zanimivi in dobro obiskani. Vzdušje je bilo prijetno. Slišali smo marsikaj zanimivega o znanem domžalskem župniku Francu Berniku. V sodelovanju z župnijo Domžale in dekanijskim pastoralnim svetom je naše društvo v jesenskem času predstavilo dve predavanji, na katere so bili vabljeni pedagoški delavci, na prvega pa tudi zakonci. V goste smo povabili znano predavateljico dr. Gabi Čačinovič -Vogrinčič. Spregovorila jc o temi z naslovom: Zakaj se še ljubiva. Zbrali smo se v Kulturnem domu Franca Bcrnika in prisluhnili njeni besedi. Pričela je z mislijo, daje vsak izmed nas svojaosebnost, s svojim pogledom na svet. Pri partnerstvu moškega in ženske se pokaže, da ima o določenih stvareh vsak svoje mišljenje, ki gaje predavateljica poimenovala kar "pogled skozi okno". Bistvo dobrega partnerstva je zmožnost pogledati skozi ' 'partnerjevo okno", oziroma prisluhniti in upoštevati tudi razmišljanju partnerja. Skozi pogovor sc oba trudita priti do soglasja. Tako se njun odnos razvija, poglablja in zbliža. Življenje dveh zakoncev je kot sestavljanka - krpanka, ki jo gradita skozi različna obdobja svoje poti. Poudarila je, da vsako življenjsko obdobje predstavlja nov izziv, kako pa se partnerja temu prilagodita, pa je odvisno od njiju. Zelo pomembno je, da najdeta v skupnosti smisel življenja, znata pa ravnati tudi s samoto, da sta svobodna pri odločanj u in da ne razmišljata pretirano o bodočnosti, še posebej ne o smrti. Kvaliteto svojega življenja morata graditi na sedanjosti. Po končanem predavanju seje razvila živahna razprava. Gospod Karlovšek je navzoče vznemiril z vprašanjem: Kaj če v tej partnerski zvezi sodeluje še tretja oscba'?Tu je mislil na navzočnost boga. Predavateljica mu je odgovorila s pregovorom: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal in dejala, da njuna vera gotovo poglobi in utrdi njuno skupno življenje. Prijetno srečanje jc zaključil z duhovito zahvalo predavateljici naš predsednik, gospod Janez Vasle. Joža Rotar Vse je lepše, ker te ljubim Koncert Tanje Zaje Zupan V soboto, 23. novembra 2003, ob 19. uri, je bil v hali Komunalnega centra tradicionalni koncert citrarke Tanje in predstavitev njene nove CD plošče "Vse je lepše, ker te ljubim". Za album je izbrala slovenske popevke 70-ih in 80-ih let: Ljudje pomladi, Vračam se domov, Tvoje solze-, katerih producent in režiserje Oto Pestner. Večer so obogatili številni znani in priljubljeni gostje glasbne scene: Faraoni, Meri Celinič, Alfi Nipič, Mambo Kings, Yuhubanda, Vita, Kvintet Dori, Gamsi, Gaucho, Jože Buden, Bred, Eva Čeme, Godalni orkester Glasbene šole Domžale, za popestritev programa pa sUi poskrbela plesalca Eva Jenstrle in B laž Kunšič. Povezavo programa in prijetno vzdušje med nastopajočimi in poslušalci pa je spretno izpeljal podokničar Franc Pcstotnik. Tudi tokrat sta bila med nastopajočimi Tanjina 8-letna hči Ana in 4-letni sin Domen, ki sta s svojo prisrčnostjo osvojila poslušalce. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, ljudje si želijo tovrstnih koncertov. Saša Kos Najbolje urejene slovenske prodajalne Združenje za trgovino je v letošnjem letu četrtič zapored izvedlo projekt "Najbolje urejene slovenske prodajalne za leto 2002", ki gaje na seji, 11.12.2001, potrdil Upravni odbor Združenja za trgovino. Delo združenja, rcpublilškc in vseh trinajstih območnih komisij za ocenjevanje urejenosti prodajaln je bilo usmerjeno v doseganje naslednjih ciljev, opredeljenih s projektom: SV. TROJICA V OBČINI DOMMu: ■ . hullifio m M. i..|<--.l... (n.l in ■ ih-i mu i t iliuli||i'ii itirlrtnUkti HmBH tntfko. 7. nadmoreko vititr ■ i (KMm pii tmli (ji liniwn Igriv /» Utevilnv ljudinu.- nktivncflii kol«* nrjrnjn. SI ■ ■ i ■ . d 111 .i -t i«- jr | .i ■ II ii trio *fl vktjiu ii i v In v • iti' v na tajnim 1 hr.ijimiu park. Nova zloženka o Sv. Trojici ŠRD Konfin - Sv. Trojica jc 10-letnieo svojega delovanja proslavilo tudi s pripravo in izdajo nove informativne zloženke o Sv. Trojici in okolici. V slikovno bogati zloženki so predstavljeni kraj, naravne in kulturne znamenitosti, zgodovina, naši znani rojaki in društvene dejavnosti. Tako lahko izvemo nekaj podatkov o cerkvi Sv. Trojice in njeni notranjosti, 0 gradu Rabensbcrg (Koprivnik), o stari vinski trti, o osnovni šoli na Sv. Trojici, o strmoglavljenju ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno, 0 dr. Valentinu Rožiču, kiparju Tonetu Demšarju in pesniku Danctu Zajcu ter o dejavnostih ŠRD Konfin ter Gasilskega društva Žeje-Sv. Trojica. Zloženko smo izdali predvsem kot darilo našemu domačemu kraju in ljudem, služi pa naj tudi kot vir informacij in povabilo k obisku naših krajev. Rok Ravnikar - Spodbujati ustvarjanje prijaznih in urejenih okolij za potrošnika in zaposlene v posameznih prodajalnah, - Spodbujati še boljšo urejenost prodajaln in kakovost prodajnih storitev, - Predstaviti najbolje urejene trgovine na njihovem regionalnem (območne zbornice GZS) in nacionalnem nivoju (Združehnje za trgovino) ter promocija panoge kot celote, - Spodbujanje tekmovalnosti med trgovci pri urejanju prodajaln in nuđenju prodajnih storitev. Leta 2002 je v projektu sodelovalo 375 prodajaln. Republiška komisija za ocenjevanje urejenosti prodajaln jc skladno s projektom "Najbolje urejene slovenske prodajalne v letu 2(X)2" Upravnemu odboru Združenja za trgovino predlagala 23 prodajaln, katerim se podeli republiško diplomo oziroma republiško priznanje GZS -Združenja za trgovino in Turistične zveze Slovenije za urejenost prodajaln. Z velikim zadovoljstvom sporočamo kupcem, da je diplomo GZS -Združenja za trgovino in Turistične zveze Slovenije za urejenost prodajalne v kategoriji blagovnic prejela BLAGOVNICA VELE DOMŽALE. Čestitamo Poletno gledališče Studenec dobiva novo podobo. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Petindvajsetletnica Doma upokojencev Domžale Diabetiki iz Domžal v Dobrni V oktobru smo se diabetiki iz Domžal odpravili v Dobrno. Pričakali so nas prijazni hotelirji hotela Vita in nam za začetek dodobra razkazali vse objekte in najzanimivejše točke tega najstarejšega in še delujočega zdravilišča v Sloveniji, ki ima poleg bogate zgodovine tudi nove pridobitve in čudovito pokrajino, ki te vsrka vase in vabi, vabi. Zdravniki so nas pregledali (še kar dobro vzdrževani smo se jim zdeli), določili terapije; v kuhinji pa so za nas vsak dan pripravljali "varovalne" menije, ki so bili okusni, raznoliki in nam "pisani na kožo". Jutranja gimnastika pod vodstvom mladih fizioterapevtk nam je vsak danveč kot dobro dela, saj smo razgibani lažje začeli vsak novi dan. Tudi sprehodi okrog in mimo Kačjega gradu in izlet v Hudičev greben so imeli poseben čar, nekaj mističnega je bilo v njih. Kljub dobremu vodstvu smo se malo razkropili, malo zasanjali, v sebi pa utrjevali prepričanje, kako dobro se znajdemo. Ideje so kar deževale, v nas so prebudile liste dobre sile in ko smo jih aktivirali, smo tudi vražička ugnali v kozji rog v slogu, "kaj nam pa morejo, morejo....." Skoraj vsi smo se udeležili strokovne delavnice Oskrba diabetičnega STOPALA, ki jo kljub visoki angažiranosti tako strokovnjakov kot bolnikov še vedno predstavlja izredno velik zdravstveni problem, ki ne povzroča težav le lastnikom nog, marveč strahotno bremeni zavarovalniško blagajno. Srečo imamo, da so tudi društva (vsaj naše je tako) tako dejavna in poskušajo dajati čim več znanja za vsakdanjo rabo in to z namenom, da bi bilo hudih posledic sladkorne bolezni čim manj. Zastopnica podjetja Zaloker - Zalokcr je predstavila tudi obutev za diabetike. Čeprav smo vedeli, da je voda vir življenja, nas je predavanje dr. Vladimirja Maganje, zdravnika v zdravilišču Dobrna, očaralo. Tako cenjeni refošk in cviček sta nekako izgubila svoj lesk, ko nam je predstavil nezamenljive vrednosti pravega pitja vode v zadostnih količinah. Toda - kje si, dobra, živa voda? Bomo na to vprašanje kdaj dobili odgovor od strokovnjakov ali hpmo še naprej slepo zaupali vsem črpalcem vode, ki nam jo ponujajo ustekleničeno iz raznih globin in jc dokazano slabša kot ob vsakem izviru? Veselo je bilo tudi v soboto na kostanjevem pikniku, kjer smo v družbi ljubljanskih diabetikov uživali ob nastopu folklorne skupine in čisto "ta pravega" Alberta. Tudi ribolov smo se šli. V nedeljo smo si nalovili rib in sledila jc slastna ribja večerja s hrustljavo zapečenimi in pregrešno dobrimi postrvmi. Ob večerih smo vedno malo posedeli in pokramljali ob dobri glasbi v kavami našega hotela, tudi vinska klet ni ostala neraziskana in ob zvokih hannonike jc gibanje nog postalo tisto "ta pravo". Vsakodnevne meritve krvnega sladkorja, pritiska in holesterola so nas malo prizemljile in ker smo živeli sproščeno, povezani kot prijatelji, so tudi rezultati kazali na naše dobro počutje. Začetne težave so postale težavice in če poskrbiš za dušo, tudi telo uboga, smo spoznali. Mladi animator Žiga je takrat, ko je utegnil, potrpežljivo poslušal naše dovtipe in nas prevažal okrog, ganljivo je bilo prisluhniti gospe Veri, ki s tolikšno ljubeznijo opisuje okolico in tista edinstvena drevesa, da le ta postanejo tudi ob dežju zanimiva, da o ustrežljivi Lilijani, ki nam jc brala želje iz oči, ne govorimo. Na zadnjem skupnem srečanju vseh udeležencev okrevanja je gospod Hrovat, kot se za predsednika društva spodobi, razdelil vsem udeležencem priznanja za uspešno sodelovanje na okrevanju, saj smo s skupnimi napori močnejši. Ko se družimo, izmenjujemo izkušnje, lažje potožimo drug drugemu svoje težave, brez olepševanja si povemo tudi "grehe" - tc sčasoma tako dobro poznamo, da močno trkajo na našo vest, čc pogosto grešimo. ŽIVETI Z BOLEZNIJO IN JO OBVLADOVATI jc zagotovo tisti cilj, ki je najpomembnejši. Na večer pred odhodom smo sc seznanili šc z zakladi narave, z zdravilnimi zelišči, in vsak zase si je morda potiho zamrmral -TUDI ZAME KJE ZAGOTOVO KAKŠNA ROŽ'CA RASTE - le verjeti in upati je treba. Okrevanje v Dobrni nam bo zagotovo ostalo še dolgo v lepem spominu. Vsem našim pacientom, članom društva Diabetikov Domžale in drugim želimo zdravo in srečno novo leto 2003, Vida Ceh, patronažna sestra Vojni invalidi delovno Upravni odbor DVI Domžale s pododbori se večkrat na leto sestaja v gostilni pri Gašperju na Prevojah. Tukaj je tudi primerno mesto za delovna srečanja s pogovori o delu društva. Tako srečanje je bilo v sredo, 13.11.2002. V dopoldanskih urah se ga je udeležilo 11 članov, tudi iz Kamnika in Moravč. Med udeleženci sta bila jubilanta Mile DEDIČ iz Domžal in Stane AUPIČ iz Kamnika. Oba sta prejela praktično darilo in ustne čestitke. Oba sta delovna v Upravnem odboru, kljub starosti se udeležujeta društvenih sej, srečanj, komemoracij, izletov in pogrebov članov. V nadaljevanhju je predsednik BRODAR povedal, da je v društvu včlanjenih 158 članov iz vseh novo nastalih občin. Pododbori so delovni, saj se udeležujejo sej, srečanj, komemoracij, izletov, športov in izobraževanj, kar je nujno potrebno v današnjem času. V Pododboru Moravče-je prišlo do zamenjave predsednika, zaradi smrti Ivana Vesela je njegovo mesto prevzel Jože K veder. Člani so sprejeli pobudo o odpovedi in plačilu Svobodne misli, za 14 članov odbora, zaradi Stička - glasila DVI Slovenije, ki ga prejemajo vsi člani brezplačno. Prejemnik simboličnega darila DVI Domžale, gospod Mile DEDIČ iz Domžal za 81. rojstni dan. Čestitko in darilo mu izroča predsednik DVI, gospod Jože BRODAR, na delovnem srečanju v gostilni pri Gašperju na Prevojah. Želimo, da prispevek s fotografijo objavite v Slamniku. Hvala lepa in lepo pozdravljena! Govorili smo tudi o plačevanju potnih stroškov, v članarini za 2003 leto, ki ostane 1000 tolarjev in o vabilu na občni zbor DVI, ki bo sopmladi 2003... Do takrat bo potrebno pripraviti nova Pravila o Vodenju društva, vpisati nekaj novih članov... Bilanca za leto 2002 je opravljena, minusa ni, novi socialni program za leto 2003 jc predviden, po končanem uradnem delu pa je bilo srečanje vseh članov Upravnega in Nadzornega odbora Zabeležil upok. Jože Novak Jesenje bogato obdobje leta, prinese mnoge sadove dela in prizadevanj na različnih področjih. V Domu upokojencev Domžale smo 25. oktobra letos praznovali 25-letnico doma na sedanji lokaciji, na Karantanski 5. Za ta srebrni jubilej smo želeli pripraviti prijetno razpoloženje in predstaviti nekaj dejavnosti, ki tečejo skozi celo leto ob tej priložnosti smo k sodelovanju povabili tudi znane kulturne poustvarjalce, za vodenje programa pa poprosili gospo dr. Mojco Zaje Kraševec, kije izjemno tenkočutno vodila prireditev od začetka, ko so jedilnico doma dodobra napolnili vabljeni gosti, stanovalci doma s svojci, delavci in upokojeni delavci doma, do konca, koje povabila vse prisotne na ogled razstave del, ki so jih stanovalke in stanovalci doma izdelali v okviru delovne terapije. Slavnostni govor je imel dolgoletni direktor doma, gospod Franc Gostinčar, ki je nanizal vse pomembne dogodke v teh letih, ki so do sedaj uspešno potekali v dobro starejših ljudi v Domžalah in okolici. Zvrstili so sc pozdravni nagovori vabljenih gostov: domžalska županja in poslanka v držav«iem zboru gospa Cveta Zalokar Oražem je poudarila kontinuirano skrb za starejše v občini; gospod Milan Krajne - predsednik Skupnosti socialnih domov Slovenije je poudaril pomen razvoja na področju socialnega varstva starejših ljudi v času, ko se Slovenija pripravlja na vstop v EU; gospod Marjan Vodnik, zunanji član sveta doma, je čestital za dosedanje uspešno delo doma; predsednik krajevnih skupnosti Domžale, gospod Pevec, gospod Ulčar in gospod Pavli, so izročili priznanje domu za uspešno delo; gospod Nande Starin je poudaril dobro sodelovanje Društva upokojencev Domžale in doma. Slovesnosti so se udeležili tudi domžalski župnik, gospod Tone Kompare, direktor Zdravstvenega doma Domžale, gospod dr. Grošelj, in njegovi sodelavci, predstavniki Socialnega skrbstva Domžale, predstavniki sosednjih občin, predstavniki domov starejših občanov in domov iz bližnje in daljne okolice, s katerimi naš dom sodeluje na različnih področjih. Prireditvi so prisostvovali tudi zunanji sodelavci doma. Vsem, ki so kot donatorji omogočili izvedbo prireditve, in vsem, ki so s svojimi darili ob tej priložnosti izkazali svojo naklonjenost domu, najlepša hvala. Pesem in ples sta se prepletala na prireditvi. S svojim izjemnim glasom je navdušil basist, gospod Rok Lap. V njegovi izvedbi je nepozabna pesem Zmeraj sem si mislil, da bom fajn gospod... Na harmoniko ga je spremljal gospod Božo Matičič. Domači del programa pa so izvedli pevski zbor in folklorna skupina Spominčice in vokalna skupina Rumene vrane. Folklorno skupino je na harmoniko spremljala gospa Breda Gublcr. Gospa Franja Koler, ki že nekaj let živi v domu, je napisala sestavek v katerem je poudarila vrednost dobre Leto 2002 bo ostalo v prijetnem spominu tudi zaradi nadaljevanja prijateljskega sodelovanja z Društvom invalidov Izola. Medobčinsko društvo invalidov Domžale Veliko prijetnih dni in zdravja v letu 2003. Medobčinsko društvo invalidov Domžale pripravi vsako leto program počitnikovanja, izletov in drugih dejavnosti namenjenih ohranjanju zdravja, druženju in športnemu udejstvovanju, spoznavanju kulturnih zgodovinskih znamenitosti ter lepot naše domovine. Septembra smo tako počitnikovali v Izoli. To je prijetno slovensko primorsko turistično mesto, ki mu poleg drugega daje poseben pomen marina. Nekoliko odmaknjen iz centra, tik ob morski obali, z lastno plažo in tudi z zunanjim bazenom z ogrevano morsko vodo, stoji hotel Delfin, lep in razkošen z.2l 0 sobami. Restavracija nudi bogato in pestro izbiro jedi, prijazno in ustrežljivo osebje ponudbo še izboljša. V Delfinu poskrbijo za svoje goste v celoti. Premišljeni, pripravljeni program dejavnosti zadovolji še tako zahtevnega gosta - glasba, ples, večerne zabave in izobraževanja, prireditve, izleti,obiski nakupovalnih središč. Poleg omenjenih ugodnosti smo dolžni omeniti tudi prizadevne organizatorje, ki letovanja omogočajo. To je Medobčinsko društvo invalidov, še posebej hvala ge. Dragici Sodnik, ki nas vodi in zna prisluhniti vsem našim željam in potrebam. Želimo ji še veliko energije pri tovrstni dejavnosti. Počitnikovanje je bilo prijetno. To so vtisi Ivice Fabčič, članice društva, ki seje večkrat oglašala v Slamniku. Zal zadnji, saj je pred kratkim umrla, člani društva pa jo bodo ohranili v prijetnem spominu. Ob koncu leta se predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale Edvard Završnik zahvaljuje vsem članom in članicam, zlasti poverjenikom in poverjenicam za sodelovanje, sponzorjem za pomoč, vsem pa želi veliko prijetnih dni in zdravja v letu 2003. V.V. lokacije doma sredi mesta, pa vendar obdanega z zelenjem; sestavek je prebrala gospa Mihaela Stupica, ki je prebrala tudi svojo pesem z akrostihom o domu. Prav na dan 25-letnice doma je praznovala 90 let gospa Katarina Urbanija in kot je navada v našem domu, da za okrogle obletnice rojstva voščimo s šopkom rož, je direktor, gospod Gostinčar, čestital gospe Urbanija in ji zaželel vse najboljše za njen praznik. Gospa Mojca Kerč, ki vodi pevski zbor Spominčice, pa je povabila vse zbrane, da smo zapeli tisto znano Kol'kor kapljic tol'ko let. Za zaključek in vabilo na ogled razstave izdelkov delovne terapije pa so Spominčice zapele prirejeno pesem, ki pravi: "Ponosni smo na svojo voljo in roko... Tudi razstava je požela veliko pohval naših gostov in obiskovalcev." To lepo razstavo smo videli tudi otroci iz vrtca stran 1 Čebelica. Občudovali smo izdelke, ki so jih izdelali prebivalci Doma. Tudi v vrtcu bi potrebovali spretne roke, ki bi otrokom naredile igrače," so zapisale vzgojiteljice Marjana, Urša in Jelka iz vrtca Čebelica v knjigo vtisov o razstavi. Prijeten zaključek po ogledu razstave pa so pripravili kuharice in glavni kuhar v domu z zakusko, tako za stanovalke in stanovalce doma, kot tudi za goste. Jesen je čas, ko obrode polja in vinogradi, to je čas martinovega: v domu smo ga tudi letos pripravili in povabili k sodelovanju glasbenike skupine Kontrabant. Igrali in peli so in zabavali zbrane v jedilnici. Njihova glasba je bila raznolika in nastop všečen. Postavili so kar nekaj nagradnih vprašanj o poznavanju narečnih izrazov in podelili dvema stanovalkama svojo kaseto in CD. Kot se za martinovanje spodobi, je bila večerja bogata, zalita z dobrim vinom.. Za ples in petje pa je zaigrala tudi gospa Gubler na harmoniko. Jesen je letos v našem domu zares bogata in obeta tudi lepe zimske praznike. Vladka Brumen Dom upokojencev Domžale S pevci in plesalci po slovenskih deželah V Domu upokojencev Domžale varovancem ni nikoli dolgčas, saj za pestrost in prijetnost poskrbijo sami, veseli pa so tudi različnih gostov, ki radi pridejo nastopat v dom. Tako je bilo tudi 27. novembra 2002, ko so za prijetnejše popoldne poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Janez Cerar iz Društva upokojencev Domžale, kijih vodi zborovodja Jože Dolinar, s pesmijo in plesom pa so se jim pridružile tudi Spominčice. Slovenska pesem jc pevce in pevke ter zbrane obiskovalce popeljala po različnih slovenskih deželah. Tako smo obiskali Koroško, Idrijsko, Belo krajino, Gorenjsko in šc kakšno slovensko pokrajino. Fantje so zapeli številne ponarodele in ljudske pesmi, folklorna skupina pa seje ob zvokih harmonikarice Nežke Čad v plesu zavrtela, tako kot so se nekoč zavrteli naše babice in dedki. Za konec pa so skupaj zapeli eno najbolj znanih ponarodelih "Al me boš kaj rada imela" in se ob koncu spomnili tudi na dolgoletnega zborovodja prof. Sutnega Habeta, tudi častnega občana Občine Domžale. Poudarili so njegov velik prispevek k delu zbora ter mu zaželeli veliko zdravja tudi v prihodnje. "Tretja nosi, tretja nosi zdravja in veselja," so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Janez Cerar in tako že voščili varovancem ob bližajočih prazničnih dneh. Tudi mi želimo, da bi vse ptičice v letu 2003 prinesle veliko veselja in zdravja vsem varovancem in osebju v Domu upokojencev Domžale, pa tudi vsem tistim, ki pomagajo, daje življenje v tem domu pestrejše in lepše. V. Vojska Območno združenje ZZB NOV Domžale vabi na spominsko slovesnost ob obletnici tragedije borcev in aktivistov Kamniškega okrožja v letu 1945, ki bo v soboto, 4. januarja 2003, ob 10. uri pri obeležju na Rudniku pri Radomljah. Vabljeni! stran 1 3 OD TU IN TAM Slovenski kozolci -harfe v vetru Gotovo je, da kozolcem ta naslov pritiče. Prvi gaje v Slavi vojvodine Kranjske omenil že Valvazor. Slovenci smo s kozolci intimno povezani, saj so naša posebnost, spomenik ljudskega stavbarstva, in se vračajo v slovensko pokrajino; so spomenik človekovih ustvarjalnosti, uresničeni v slovesno preprost arhitekturi. Različni so: bogati, leseni in mogočni na Gorenjskem, s kamnitimi stebri na Škofjeloškem in v Baski grapi, s toplo korčasto kritino v okolici Kobarida, s slamo kriti na Dolenjskem in ob steno prislonjeni na Štajerskem. Govorica kozolca je vsepovsod domača, ima mnogo narečij, ki zaznamujejo značaj slovenske ljudske kulture. Žal pa kozolci marsikje propadajo in pohvalna je odločitev Turistične zveze Slovenije, da z različnimi aktivnostmi in predavanji spodbudi k zavestnemu ohranjanju kulturne dediščine. Predavanja, ki so jih organizirali znani slovenski etnologi in strokovnjaki za arhitekturo, so naletela na pozitiven odziv in upamo lahko, da bo kozolec našel nov pomen in bo vključen v kmetijski proces, sicer tem lepotcem grozi izumrtje. Tega se zavedamo tudi mi vTurističncm društvu Radomlje; na strokovnem posvetu v Škofji Loki sta bili tudi dve naši predstavnici. Zadali smo si nalogo, da vse kozolce v okolici vsaj popišemo, poiščemo lastnike ter poskušamo na nek način lepoto teh stavbarskih umetnij, njihovo posebnost in zgodovinski pomen približati mlajšim in tistim, ki pomena kozolca niso poznali. Prav zato smo skupaj z Likovnim društvom Senožeti Radomlje in Kulturnim društvom Fran Masclj Podlimbarski oziroma njihovo likovno sekcijo priprvili likovno razstavo na temo kozolci - harfe v vetru. Večina upodobljenih kozolcev, ki jih kje prispevala za to razstavo likovna sekcija iz Krašnjc, ne stoji več, ker so se morali umakniti novi avtocesti čez dolino Črnega grabna. Zatojc ta razstava toliko bolj dragocen prispevek k ohranjanju kulture slovenskega kozolca. Veronika Pogačar Prijeten spomin na 2002 Društvo izgnancev Domžale Naj bo prijetno, zdravo in srečno! Občni zbor in novoletno srečanje sta za nami, več o njiju bomo pisali v naslednji številki. Vse, ki sc nam niste pridružili, pa prosimo, da čimprej poravnate obveznosti za leto 2003. Članarina znaša 1.800,00 SIT, naročnina na VESTNIK pa 900,00 SIT. Ob tem povejmo, daje naša Krajevna organizacija Domžale ob 10-lctnici izhajanja VESTNIKA DIS prejela posebno priznanje, ki gaje iz. rok Ivice Znidaršič, predsednice Društva izgnancev Slovenije, prevzel Jožef Kvcder, predsednik Krajevne organizacije Domžale. Ker skoraj ni tedna, ko nas nc bi kdo poklical in spraševal, kako je z uveljavljanjem statusa žrtev vojne, ponovno vse obveščamo, da šc vedno lahko vložijo zahtevek za uveljavljanje statusa žrtve vojne v skladu z veljavno zakonodajo v Sloveniji. Hkrati pa vse, ki ste prisilno delali v Avstriji obveščamo, da je po avstrijskem zakonu podaljšan rok za vlaganje zahtevkov in sicer do 27. septembra 2003. Vse naše člane in članice tudi prosimo, da nas o tem obvestijo, tudi zaradi objave v VESTNIKU. Posebej pa opozarjamo, da morajo, v primeru, če so umrli prisilno delali v Nemčiji, lOM-u njihovo smrt sporočiti najkasneje v šestih mesecih. S strani Društva izgnancev Slovenije smo prejeli tudi informacijo glede posebnih socialnih odškodnin nemških mest za tiste, ki so prisilno delali v omenjenih mestih, kjer posebej poudarjajo, da morate zahtevke pošiljati v mesta, kjer ste delali. Prijetne vse decembrske praznike in naj bo leto 2003 srečno, zdravo in prijetno za vse naše člane in članice, za bralce in bralke Slamnika ter vse, ki z nami sodelujejo. Društvo izgnancev Domžale Miklavžu priskočil na pomoč Ro-tary club iz Domžal Miklavž je prišel, so na ves glas zavpili otroci. Po zelo napornem vikendu je v ponedeljek, 2.12.2002 prišel Miklavž v kulturni dom v Lukovici obdarit svoje pridne otroke. To pa niso bili običajni otroci. To so otroci, ki nimajo staršev ali jih starši ne morejo vzdrževati zaradi svoje nebogljenosti in nezmožnosti prilagajanju družbi, v kateri živimo. Ti otroci živijo pri rejnikih, ki jim nudijo topel dom, prijaznost in družinsko ljubezen. Rejniki vedo, da ne morejo nadomestiti stršev, vendar se trudijo, skupaj s Centrom za socialno delo Domžale, ki pokriva prostor Občin Domžale, Moravče, Mengeš, Lukovica in Trzin, da jim omogočijo tudi malo otroških sanj, ki smo jih odrasli že doživeli in se jih radi spominjamo. Tudi letos so v sodelovanju Centra za socialno delo in Rotarv kluba organizirali obdarovanje rejencev. Rotarv klub je zbral darila za 150 otrok, starih od 1 do 14 leto. Običajno rejnina ne zadošča za pokritje najnujnejših stroškov za te otroke, zato si rejniki le stežka privoščijo obdarovanja. Veseli in pridni otroci zato pričakujejo obdaritev Miklavža, kakor tudi njihovi vrstniki, ki imajo starše, ki tok strošek zmorejo. Ta otroška pričakovanja in sanje pa soomogočili iz Rotarv kluba Domžale, zato jim gre izdredna zahvala šc posebno predsedniku kluba, dr. Janezu Svoljšku. Rotaryanci, kakor tudi vodstveni delavci Centra za socialno delo iz. Domžal so si prireditev tudi ogledali. Z veliko napetostjo in v pričakovanju srečanja z Miklavžem seje v nabito polni dvorani začelaigrica. Dva otroka, ki se v šoli nista hotela učiti, pišeta Miklavžu, kaj si želita, vendar po nerodnosti pride pismo v roke parkeljnov. Med samo igrico se je majhna punčka pridružila plesu s parkeljni. Tudi parkeljni niso več tisto, kar so bili včasih, zato mislim, da tudi namen danes ni isti. Samo mislimo si lahko, s čim so parkeljni obdarili poredne otroke. Tistim, bolj pridnim, pa so pomagali angelčki, ki so obkrožali Miklavža, kije obdaril vse otroke, saj otrok ni delil na manj ali bolj pridne. Prijeten Miklavžev večer si bodo otroci morda zapomnili za vse življenje. Miklavž bo zato vedno živ pri otrocih, saj so otroci tako nebogljeni in pošteni v dušah, le okolje jih deli, zato bi naša država morala bolje poskrbeti za njih, saj v Ustavi RS piše, daje Slovenija socialna država. To pa pomeni, da bi morali imeti zagotovljene pogoje preživetja vsi otroci in starši. Danilo Kastelic Na odpravi so sodelovali jamarji iz Bosne in Hercegovine, Jugoslavije in Slovenije. Skupno delo bomo nadaljevali leta 2004. Pester 2002 Med 12. in 20. oktobrom letos je bila v Jugoslaviji Slovenska jamarska odprava. Organizirana je bila na nivoju Jamarske zveze Slovenije, kadrovsko pa je odpravo sestavljalo osem jamarjev iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale in jamar iz Koroško-Šaleškega jamarskega kluba Speleos Siga Velenje. Domžalski jamarji že dobro leto sodelujemo z jamarji iz Beograda. Decembra 2001 so nas obiskali ob naši 40-lctnici. Takrat smo sc dogovorili za skupen spust v jamo Čehi 2 na Kaninu, ki je s svojo izjemno globino zelo atraktivna za tuje jamarje. Marca smo izvedli skupen spust na globino -1150 m. Po dolgih letih mednarodne izolacije so jamarji iz Jugoslavije ponovno dobili občutek za globoke jame, kijih v Jugoslaviji ni, vsaj tako ekstremno globokih ne. Takoj smo se dogovorili za vrnjeni obisk. Ponudili so nam skupno raziskovanje jame, ki jo trenutno raziskujejo oni. To je 15.(KX) m dolga jama, Pečina u Vražjim firovima, na meji med Srbijo in Črno goro. Do tam nas je pot vodila preko Beograda. Naša prva postojanka jc bil planinski dom na Avali, kjer smo bili toplo sprejeti. Tam smo sc sešli z vsemi predstavniki organiziranega jamarstva v Jugoslaviji. Se dva dni smo bili v Beogradu, kjer smo dopoldne organizirali tečaje reševanja iz jam, popoldne pa smo imeli okrogle mize na temo organizacije jamarstva in zaščite jam. Nit obeh področjih so njihove razmere neprimerljive z našimi! Za ilustracijo: Svetovna jamarska organizacija ima stalen sedež v Sloveniji - Postojna. To smo si Slovenci pridobili na računa dobro organiziranega amaterskega jamarstva, ki sodeluje z Inštitutom za raziskave krasa v Postojni. Jugoslovanski jamarji pa delujejo kot komisija Planinske zveze Jugoslavije, ki jih težko razume in zastopa. Četrti dan smo se premaknili preko Bjclega polja na planoto Pester, ki jc visoka med 1100 in 1300 m n.m.. Na planoti so razmere toliko znosne, da pastirji preživijo tam celo leto. Poleti pasejo in le enkrat kosijo. Krmo za zimo si pripravijo v ogromne kopice, kijih delajo samo ob sušnih letinah. Letos jih niso! Obilna moča jim jc ravno pred našim prihodom zalila šolo. Tudi v Sloveniji so znani taki primeri, ko so na krasu ljudje malomarno ravnali z. naravnimi ponori. Preti visoka voda prinese smeti in veje, da se ponikalnica delno zamaši. Ob prvem resnem nalivu pa plava vas. Skoraj jasno je bilo da bo planirah potop v Firove nemogoč. Informativno smo sestopili preko planote v kanjon 400 višinskih metrov niže in presenetilo nas jc hučanje reke, ki je jamarji nc pomnijo! Sedaj pa jc imela prekota vsaj 4 mVs. Preko kanjona smo postavili žičnico, da smo prišli do vh(xLi v jamo. Pogledali smo prvi del jame in dva jamarja sta celo prečkala jezero ujete vode. Za jezerom pa je bila v jami razbesnela reka, ki bi jo morali premagovati s težko potapljaško opremo kakih 3 km. Odločitev jc padla: jama počaka, voda bo odtekla, potop pa se preloži! V naslednjih dneh smo na planoti raziskali osem jam, od katerih smo v Mlačenici prišli 105 m globoko in namerili preko 350 metrov dolžine. Za pot domov smo izbrali Boko Kotorsko, kjer je ogromno kraških izvirov ob sami obali. To bo mogoče tema naših ponovnih raziskav ničvrednega kamenja, kot radi imenujemo apnenec. Aleš Še zadnje priprave pred prihodom ekip. _% Rod skalnih taborov Domžale ZNOT 2002 Pretekli vikend smo taborniki Rodu skalnih taborov Domžale uspešno izpeljali tradicionalno, že peto po vrsti, zimsko nočno orientacijsko tekmovanje, krajše imenovano ZNOT. V noči iz 7. na H. decemer, sc je približno 200 tabornikov oz. 41 ekip, toplo oblečenih in obutih terz obvezno baterijo v rokah in rutico okoli vratu, podalo v radomeljske gozdove, novim dogodivščinam naproti. Ja, prav ste prebrali, tradicionalno tekmovanje domžalskih tabornikov seje letošnje leto odvijalo v Radomljah, saj smo v preteklih letih gozdove Domžal in bližnje okolice že popolnoma raziskali in seje zato bilo potrebno preseliti v širšo okolico Domžal. No, pa se vrnimo nazaj na tekmovanje - na progo. Proga jc potekala v dveh smereh inje bila različno dolga, glede na posamezne kategorije (za GG-je, PP-je in grče). Tako so morali najmlajši (GG-ji) najti šest kontrolnih točk in ubežnika Jožkoto, vsaka starejša kategorija pa še dve kontrolni točki več. Dao kilometrih, prehojenih na progi, in o samih časih raje ne govorimo. Naloge na progi so bile nekako v razmerju 50 % nalog, ki so taborniškega značaja, in 50 % nalog, ki so šaljivega značaja, tako da je imel vsakdo možnost zablesteti na svojem področju. Tako so na svoj račun prišle tudi ekipe, ki niso prihajale iz taborniških vrst. Tekmovanja so sc namreč udeležili tudi planinci in pa skupina fantov, ki niso taborniki, pa vseeno radi pridejo na kakšno tekmovanje in tako na malo dmgačen način preživijo dan. Vsakdo jc lahko pokazal, kaj zna in si za to prislužil točke. No, večina udeležencev tekmovanja so vseeno bili taborniki, in sicer iz kar 20-ih rodov (torej različnih krajev) širom Slovenije, od morja pa do Mure in od hribov, pa do pol poti na Dolenjsko. Tekmovanje jc bilo po besedah tekmovalcev kar naporno, zato so nekateri po vrnitvi s proge in toplem obroku prav hiU/o zaspali in tako niso prisostvovali pri večernem dogodku, kije potekal po vrnitvi vseh ekip iz proge inje ravno tako prinašal točke. A včasih tudi utrujenost premaga željo po zmagi. A tudi za organizatorje jc bilo naporno, saj smo šc dolgo v noč oz. že precej v jutro obračunavali podatke in urejali rezultate, tako da smo .potem zjutraj lahko podelili pokale in nagrade najboljšim. V kategoriji GG je zmagala ekipa Bobri iz. r. popolnosti postavilo na noge, utrdilo predvsem svoj t strokovni, kadrovski in organizacijski položaj ter v m zelo kratkem času pričelo normalno delo. V časovni, S pet desetletij dolgi oddaljenosti od tistih časov, zvenijo Z za naša ušesa nekoliko nenavadno nekatere naloge, *S ki so jih delavci na šoli, šolniki in učenci ob svojem » siceršnjem pedagoškem delu še opravljali. Prav zato w je zanimiv pogled v kroniko šole iz omenjenega i šolskega leta, ki jo jeza to in nekaj naslednjih let pisal 1 prof. Milan Merhar. Iz kronike, ki jo danes objavljamo 9 samo za slabo polovico šolskega leta (zbirnik obsega \ samo aktrivnosti do konca koledarskega leta), je /g razbrati, kako obsežno, vsestransko in naporno jc ™ bilo delo, tako za učitelje, kot tudi učence! I Nov ravnatelj-prof. Milan Flerin! V Na začetku tega šolskega leta je bil 5. septembra 1950 •> razrešen dotedanji ravnatelj prof. Milan Mchlc in bil <& postavljen na enako delovno mesto v Kamnik. Z Njegovo delo je istega dne prevzel prof. Milan 'Flerin 5 in ga opravljal dolga desetletja. 5. septembra je odšel w tudi Gotard Rptt, in sicer na VII. Gimnazijo v Ljubljano. i Leto se je začelo... w 9. IX. otvoritvena konferenca ob 9. uri. Potem •i poslovilna zakuska s poslovilnimi govori tov. ravnatelja 6 Mehleta in prof. Rotta. Nekaj besed spregovori v ]• slovo in pozdrav novim tudi prof. Kralj. Vse navzoče i nagovori novi ravnatelj tov. Flerin Milan, ki se toplo pri tov. prof. Zori, prej Prohinar, zdaj Bcrgant. 1. septembra: svečana otvoritev šol. leta: Himna, tov. ravnatelj poda govor prosv. ministra, nakar pove prof. Boje še nekaj misli za začetek, ki jih združi v prigoden akrostihični sonet: Ob začetku pouka. Govori šc pionir Smole. Vmes glasbene točke. Vsa Sroslava po zvočniku, 'obirali so krompir 13. IX. delo na drž. posestvu Črnelo (tretješolci) -kopanje krompirja (vodi prof. Bukovec). 14. IX. se delo v Črnelem nadaljuje z. drugošolci (vodi prof. Kralj). Sončnice z njive v Stobu 18. IX. šol. ekskurzija tretješolcev - obiranje sončnic na njihvi v Stobu, ki jo je obdelala mladina gimnazije pod vodstvom prof Kralja. 21. IX. obiranje paprike na posestvu Jablje v Trzinu, tudi obiranje sončnic. 25. IX. pospravljanje sončnic (tretješolci pod vodstvom prof. Kralja) in pop. prostovoljno delo na posestvu Jablje (vodi tov. ravnatelj). Teden nabiranja odpadnih surovin Do 30. IX. teden nabiranja odpadkov: železa, stekla, gume, papirja, krp, kosti. Dijaki so zbrali za Odpad: 3506 kg železa, 852 kg stekla 171 kg krp, 39 kg gume, 267 kg papirja, 97 kg kosti, skupno 4932 kg in dobili 5847 din. 29. IX. delovna konferenca: razgovor o Mladinski in pionirski organizaciji, stenčasu, zavarovanju, malici iz Mlečne kuhinje (nadzira tov. prof. Senica in Bcrgant), Inventarizacija po razredih, ekskurzije. 1. X. začne na zavodu izobraževalni tečaj za tovarno "Toko" in uradnike (v vsakem tečaju je: 40-50 ur). Tudi večerna gimnazija se letos še nadaljuje s tretjim, t.j. zaključnim razredom. Razen tega je na zavodu še tečaj Protiavionske zaščite in avtomoto tečaj. Obenem prične šol. kuhinja z delom za I (X) dijakov. Čitalnica z revijami za profesorje je urejena v sejni sobi. Tov. Prešeren in tov. Merhar nadom, ravnatelja. Isti dan popoldne sindikalni sestanek: študij, izpopolnitev odbora, napredovanje, tajnik (prof. Bolharjeva), referat za preskrbo tov. Flerin, periodični tisk prevzame prof. Šekoranja. 6. oktobra ob 15. uri: roditeljski sestanek: predavanje prof. Bojca. Poročilo d Menini. 7. in 8. oktobra delna šolska ekskurzija dijakov v Zagreb na velesejem (vodita prof. Bukovec in Prešeren). 10. oktobra: drugo šolsko uro spominska proslava 30-lctnice koroškega plebescita (po zvočniku: govor ravnatelja, glasbene točke, himna). 13. oktobra: ekskurzija v Črnelo s 36 tretješolci (pobiranje krompirja). 7. oktobra: zavodov pionirski sestanek. 17. oktobra: oddaja sončnic, ki so jih pridelali na drž. njivi v Stobu dijaki gimnazije (netto 335 kg), dovoz opeke za gradnjo šolske kuhinje. 19. oktobra: ekskurzija v Črnelo (drugošolci: Kobiranje krompirja), vodi prof. Robert Kump. la ceste so učenci zmetali sedem ton ugaskov 21. oktobra: ob Tednu cest zmetali dijaki tretješolci 7 vagonov leša. 15.-22. oktobra: kongres pedag. delavcev na Bledu (zastopnik tov. Prešeren). 22. -29. oktobra: seminar telovadnih učiteljev na Bledu (tov. Merhar). 27. oktobra: delovna konferenca. 3. novembra: prostovoljno delo dijakov v Jabljah. Pospravljanje repe, a vreme slabo. 2. novembra: pričetek večerne gimnazije za šolsko leto 1950/51 (samo tretji razred). 15. novembra: ob 17. uri dijaška predstava Rokovnjačev SKUD Domžale. 17. novembra: roditeljski sestanek. 28. novembra: ob 11. uri šolska proslava po zvočnikih (narodni praznik) z govorom dijakinje in ravnatelja ter številnimi deklamacijami in pevskimi točkami: "Tito", izv. pevski zbor, Uvod h Krstu, Kronanje v Zagrebu, Samo milijon nas je, Kri v plamenih, Mi gremo, Pesem matere treh partizanov, Materi padlega partizana, Naša ljubezen, Kje si, mati? K nam prihaja. Osvoboditeljem, Svoboda, Privid svobode, Zdravljica. Petje: Kje so tiste stezice, Tam gori za našo vasjo, Himna. (Recitacije vodi prof. Boje, petje prof. Bergant). 29. novembra zvečer nastopi gimnazija z istim sporedom na krajevni proslavi v Godbcnem domu. 4. decembra: Prešernova proslava po zvočnikih (ob 150-letnici rojstva) z govorom prof. Bojca recitacijami (Uvod h Krstu, Momento mori, O Vrba, Orglar, Kam?, Pevcu, Apel in čevljar, Neiztrohnjeno srce, sonet France Prešeren, Zdravljica in pevske točke. 8. decembra: delovna konferenca. 9. decembra: sindikalni sestanek podružnice drž. gimnazije v Domžalah (predava tov. Bolhar). 22. decembra: 3. uro dop. proslava Dneva Jugoslovanske armade (govor ravnatelja, iglasba). Blago - flanela kot novoletno darilo 30. decembra: razredne proslave Novoletne jelke (dijaki so dobili: zvezke, knjige, slikanice, ravnila, trikotnike, blago - flanela). Razredi so bili okrašeni. 31. decembra: proslava Novoletne jelke v Godbcnem domu Z igro Jurček in štirje razbojniki, tamburaši, nato obdarovanje; popoldne isti spored za predšolsko mladino. stran 1 KAJ TI JE, DEKLICA Aprilija Lužar, akademska slikarka Z mednarodnim umetniškim projektom proti nasilju nad ženskami V publikaciji "Mesto žensk" - mednarodni festival sodobnih umetnosti, sem o moji sogovornici, akademski slikarki Aprili ji Lužar prebrala: " Aprilija Lužar s svojim umetniškim ustvarjanjem tematizira status žensk v družbi in poskuša tudi s svojim načinom življenja prispevati k temu, da bi ženske začeli drugače obravnavati." Ker o umetnici, kije naša občanka, živi namreč v Preserjah, atelje pa ima v Dolnji Brigi, v Slamniku še nismo pisali, sem jo najprej prosila za kratko predstavitev. Rojena sem v letu 1963 v Ljubljani, otroštvo in mladost sem preživela v Preserjah. Slikarstvo sem študirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu ter Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer sem leta 1987 diplomirala pri prof. Janezu Berniku. Končala sem tudi smer vizualnih komunikacij, oblikovanja in restavratorstva na ALU v Ljubljani ter slikarsko specialko pri prof. Metki Kraševec. Sem članica Društva slovenskih likovnih umetnikov in imam status samostojne kulturne ustvarjalke od leta 1988. Čeprav vas v zadnjem času bolj spoznavamo kot nosilko projektov proti nasilju nad ženskami, ostaniva Mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami Kaj ti je, deklica Med 25. novembrom in 10. decembrom 2002 so potekali mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. Kampanja poteka že četrto leto in je bila letos osredotočeni) na problem nasilja nad mladimi STOPNICE so našle svoje mesto v stavbi na Ljubljanski 70. ženskami. V njenem okviru so pripravili posvet zatočišč in varnih hiš, posebej pa so ugotavljali tudi metode dela ter standarde in normative zatočišč in varnih hiš s primerjavo med državami Evropske skupnosti in Slovenijo. V okviru omenjenih mednarodnih dni je potekala tudi akcija "STOPNICE". Z njo so organizatorji želeli osvestiti javnost o problematiki in razsežnosti nasilja nad ženskami ne le v Sloveniji, ampak tudi v vseh evropskih državah, pridružili pa smo se jim tudi v Domžalah, kjer smo stopnice "opremili" v stavbi na Ljubljanski cesti št. 70 (Zavod za zdravstveno zavarovanje, Center za socialno delo in drugi) ter oblepili tudi stopnice v stavbi občine in upravne enote. Če se želite umakniti pred nasiljem, pokličite: 080 11 55 Zatočišče, Društvo SOS telefon Ljubljana; 031 233 211 Krizni center, Ženska svetovalnica Ljubljana, Če potrebujete pomoč policije, pokličite '113. Ustavimo nasilje nad ženskami! O.U. še nekaj časa pri vašem slikarstvu. Lahko na kratko predstavite tehnike, s katerimi se ukvarjate, motive in razstave? Moj umetniški izraz vključuje portretni realizem ter abstrakcijo v visoko modernističnem slogu, za svoja dela ter pojekte pa sem prejela že kar nekaj nagrad. Skupinsko sem razstavljala devetkrat, prvič sem se predstavila v Mestni galeriji Ljubljana in še v letu 1986 tudi v Celegium Artisticum v Sarajevu. Samostojnih razstav je bilo več. Rada se spominjam razstave "Sledi sonca" v Galeriji Domžale v leni 1988, kateri je sledilo še 11 razstav doma in v tujini. V New Yorku pa je bil letos predstavljen moj multimedijski projekt "Ženski TAXI". Kot zanimivost naj povem, da so ga predstavile znane ameriške igralke: Glenn Close, Ricki Lake, Rosic Perez, Isabella Rosscllini, feministka Gloria Steinem, Oprah ter Jane Fonda ter Eve Ensler, ustanoviteljica Mednarodnega sklada proti nasilju nad ženskami. V zadnjih letih vas ne spoznamo le kot slikarko, temveč predvsem kot nosilko projektov proti nasilju nad ženskami. Kje so korenine vaše odločitve za omenjeni projekt? Korenine, če lahko tako rečem odločitvi, da se vključim v aktivnosti proti nasilju nad ženskami, so v negativnih izkušnjah v otroštvu in mladosti, predvsem pa v spoznanju, s katerim se srečujem vsakodnevno: naraščajočem nasilju nad ženskami: družinsko nasilje, seksualno nasilje, nadlegovanje na delovnem mestu, prostitucija in trgovanje z ženskami, ekonomska eksploatacija, ponižujoči vizualni tretman ženske v medijih, seksizem in homofobija. Vse to je velik družbeni'problem, za katerega menim, da ga je potrebno osvetliti na različne načine in z različnimi pristopi, vključujoč umetniške akcije, da bi bila javnost čim bolj informirana in senzbilizirana za problem nasilja nad ženskami in potrebo po razreševanju. Z ženskami centri doma in v tujini sodelujem že od leta 1988. Vse to me je vodilo, da se pripravila multimedijski projekt ŽENSKI TAX1 - ŽUTTA - ŽENSKE UMETNIŠKE TRANSPORTNE TERAPIJSKE AKCIJE, ki vključujejo kreativen terapevtski pristop k razreševanju nasilja nad ženskami. Z njim sem se priključila mednarodni akciji "16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami", ki poteka vsako leto po celem svetu. Kaj pravzaprav konkretno predstavlja omenjeni multimedijski projekt? Akcija predstavlja akcijo in galerijsko predstavitev z.videom, slikarskimi deli in performansom. ŽENSKI TAXI -ŽUTTA vključuje anonimen in brezplačen prevoz potnic po mestu in okolici, taxi ima pravzaprav vlogo mobilne spovednici* v kateri sodeluje tudi strokovna svetovalka, popotnici pa omogočim, da izpove doživeto nasilje, da sodeluje pri nastajanju umetniškega projekta in skozi umetniški proces razgrajuje percepcijo sebe kot žrtev. Celotni projekt bo predstavljen naslednje leto tudi v domžalski galeriji in Kulturnem domu France Bcrnik Domžale, v marcu 2003 pa ga bom predstavila in razstavljala v Društvu likovnih umetnikov v Zagrebu. Z omenjenim projektom je povezano tudi prvo mesto na mednarodnem natečaju STOP RAPE Contest V-l)AY? Tako je. Umetniški projekt Ženski taxi je na svetovnem natečaju globalnega gibanja proti nasilju nad ženskami V-Day STOP RAPE CONTEST, 16. februarja 2002 v New Yorku razglašen in izbran za najboljši inovativni umetniški projekt proti nasilju nad Ženskami, s tem pa je bila dana tudi priložnost, da se bo izvedel tudi v nekaterih svetovnih mesti, kjer ga bodo po mojem konceptu izvajale organizacije, ki se ukvarjajo za aktivnostmi proti nasilju nad ženskami. Projekt sem v letošnjem letu že predstavila v okviru Mednarodnega festivala Mesto žensk v Ljubljani, decembra bom teloten projekt predstavila v Državnem zboru, v Domžalah pa bom akcijo izvedla 20. in 21. decembra 2002. Vabljene vse, ki bi želele anonimno spregovoriti o/ali proti nasilju nad ženskami in se brezplačno popeljati s slikarko po Domžalah ali na ogled razstave v Ženskem taxiju. Vera Vojska AKCUA ŽENSKI TAXI Slikarka Aprilija Lužar vabi vse, ki bi želele anonimno spregovoriti o/ ali proti nnsil ju nad ženskami in se brezplačno popeljati s slikarko po Domžalah in okolici ali na ogled razstave, v ŽENSKI TAXi - ŽUTTA. Tcvabo stalmparkirišču pred Likovno galerijo v Domžalah v petek, 20. decembra2002, od 16. do 18. ure ter v soboto, 21. decembra2002, od 10. do 12. ure. Pokličite tel. 031252006. Meobčinski otroški parlament Otroštvo brez nasilja in zlorab V Kulturnem domu v Moravčah je Zveza prijateljev mladiine Domžale 10. decembra 2002 pripravila zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta, ki so ga sestavljali po trije učenci in mentor z vsake šole, med udeleženci pa so bili tudi ravnatelji ter župani, med njimi tudi županja naše občine, Cveta Zalokar Oražem. Po pozdravu gostiteljev je prisotne pozdravila županja Občine Moravče, ga. Milka Novak, ter na kratko predstavila občino, zaustavilapa seje tudi pri reševanju problematike mladih pa njihovem območju. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci Oddelka glasbene šole Domžale v Moravčah, smo prisluhnili poročilom udeležencev posameznih šol, ki so se teme lotili na različne načine, pri tem pa upoštevali dogovor, da bodo predstavljali tudi probleme, za katere pričakujejo širšo podporo. Tako so se najprej predstavili domačini in kar v pesniški obliki predstavili svoje poglede na nasilje, predvsem pa opozorili nato, kaj lahko storimo proti nasilju: Človeka s soncem v očeh poglej in oblakov v srcu ne imej in videl boš, da je vse lepše kot prej. Spregovorili so tudi o oblikah nasilja predvsem o posiltvih, o ustrahovanju, drogith in alkoholizmu, opozorili pa na telefonske številke, kjer mladi lahko dobijo pomoč. O nasilju so se veliko pogovarjali tudi na Osnovni šoli Roje, kjer so o njem na organiziran način spregovorili v vseh oddelkih. Učenci in učenke Osnovne šole Domžale so na slikovit način naplakatu predstavili dva obraza - enega veselega, drugega žalostnega ter ob nj ij u opozori I i na to, kaj je nasilje, kako sc mu upreš, kako se mu izogneš; poseben plakat so na temo nasilja pripravili tudi na razredni stopniji, kjer so opozorili zlasti na to, daje potrebno o nasilju govoriti naglas. Z igrico so na nasilje opozorili predstavniki OŠ Venclja Perka Domžale ter poudarili, da ne gre le za fizično, temveč tudi zapsihočno nasilje. O njem ne smemo molčati, nanj moramo opozoriti tiste, ki jim zaupano. Predstavili so rezultate ankete o nasilju in nato prepustili besedo svojim vrstnikom zOŠ Rodica kjer so na temo nasilje pripravili delavnice in v njih po skupinah obravnavali konkretne primere nasilja ter zanje skušali najti predloge rešitev. Te so ponazorili na plakatih, ki opozarjajo: ne molčite o nasilju, povejte tistim, ki lahko pomagajo. S pesmijo o nasilju so se predstavili učenci in učenke OS Trzin, prijazno hišo brez nasilja in neprijazno hišo z nasiljem pa so pokazali predstavniki OS Mengeš, ki priporcičajo usmerjanje v šport, širjenje prijateljstva, pravočasno ukrepanje, pa tudi uporabo kazenskih sankcij, predvsem pa so opozorili, da nasilje ni pot za reševanje konfliktov. Osnovna šola Janko Kersnik Brdo je k predstavitvi nasilja in boja proti njemu povabila kar vse navzoče ter poudarila, da ubijajo lahko tudi besede. Z razmišljanji svojih vrstnikov so nas seznanili predstaavniki OŠ Dob, prvi del otroškega parlamenta pa so zaključili učenci in učenke Osnovne šole Prescrjc pri Radomljah, ki so nam predstavili vrste nasilja, med katere so uvrstili tudi filme na TV in svoje poročanje zaključili z ugotovitvijo, da nasilja ne bi bilo, če bi bi 1 svet dober. Sledilo je kratko predavanje, v katerem je ga. Maksimiljana Mali, dipl. soc. delavka posredovala mladim svoje izkušnje pri delu z njihovimi vrstniki, ki so bili deležni raznih oblik nasilja, medobčinski otroški parlament pa seje zaključil s sklepi, kijih bodo posredovali Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki jih bo vključila v osnovni dokument nacional nega otroškega parlamenta. V. Vojska Pogovor z dr. Ksenijo Selihovo, specialistko za ginekologijo in porodništvo Človeško razmnoževanje je slabo učinkovito Življenje - kakšna osebna stvar! Vsako leto zaradi pomankanja umre 11 miljonov otrok mlajših od pet let, to pomeni vsake tri sekunde eden. Ce boste ta prispevek brali pet minut, bo med tem umrlo sto malčkov. V devetdesetih letih sta bila med civilnimi žrtvami vojn ubita dva milijona otrok, šest milijonov ranjenih, dvajset milijonov pregnanih z doma ... In nič koliko zanemarjenih, spolno zlorabljenih, trpinčenih ... in hoteno splavljenih. Mi vsi moramo živeti z dejstvom, da smo ob tuji nesreči že povsem anestezirani, da se nenehno sklicujemo na nemoč karkoli spremeniti, čeprav sploh šc nismo poskusili kaj spremeniti, hkrati pa imamo na vrhu seznama plemenitih dejanj rešitev morskega prašička, kužka ali mucka - ali celo miške .... Ali osnovno človeško dostojanstvo ne zahteva, da žrtvam prisluhnemo in se vprašamo, kaj jc vendar mogoče narediti, da milijoni otrok ne bi umirali pred našimi očmi s samoumevnostjo.....? Nobeno opozorilo, nobeno dejanje, noben dober korak ni odveč, če se z njim položaj vsaj majčkeno izboljša. Res, na eni strani se srečujemo z izropano ljubeznijo na drugi pa ganljivo nežnostjo preproste babice, ki pazi na prve otrokove korake! Šteti so ji že meseci ali morda kar tedni, če nc celo dnevi, morebiti nc bo dočakala niti prvih šolskih uspehov svoje vnučke -po jo ljubi, kri bi dala zanjo, sinjino z neba bi ji prinesla .... In pretresljiva izpoved neke babice, o kateri smo med letom brali v ND, o odmrtju ploda in potrebnosti splava pri svoji hčeri, in to ob ha začetku nezaželene in težko pričakovane nosečnosti. In tu bomo nadaljevali. Zdravnico dr. Ksenijo Selihovo, specialistko za ginekologijo in porodništvo, našo "staro" prijateljico, sem prosil za pomoč v naših skupnih problemih. Le kaj osvobaja tako kakor velikodušna blagohotnost njenega poklica? No, z dr. Selihovo se ženske, dekleta in žene lahko odkrito pogovorijo o vsem, mi pa ji prisluhnimo, takoj in sedaj. Gospa doktorica, naše bralke in bralce bo najprej zanimalo, da poveste kaj o sebi, vsaj v kratkih besedah. Vemo že, da imate dve hčerki in sinčka Luka, ki je še posebej prinesel veliko sonca v Vaše živ^enje. Od kod ste in koliko časa še opravdate svoj poklic, skratka, povejte kaj o sebi, o svojem hobiju. V Domžale sem prišla s Štajerskega, natančneje iz Slovenskih Konjic. Po uspešno zaključeni Medicinski fakulteti 1982 sem se zaposlila v domžalskem zdravstvenem domu. Najprej sem delala v ambulanti za starosuiike, nato nekaj časa v ambulanti za šolske otroke in 1988 pričela s specializacijo iz. ginekologije in porodništva. Po opravljeni speci-zalizaciji leta 1992 sem . še nekaj let delala v Zdravstvenem domu in v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Leta 1995 sem se odločila, da odprem zasebno ambulanto. Poimenovala sem jo Kalliste. Tako so stari Grki imenovali otok Korziko in s tem poudarili lepoto otoka. Ivan Kepic nadaljevanje prihodnič Prostovoljka Štefka je bila zaposlena na občinski upravi. Ko se je upokojila, je veliko let delala v pisarni Društva upokojencev Domžale, zato jo pozna veliko ljudi. Mnogim je bila krstna botra, tudi sama je bila med njimi. Obiskovala sem jo še kot otrok in tako je še danes, koje že nekaj let v Domu starejših občanov. Ponavadi ji prinesem rože, ona pa se veseli: 'To pa so gotovo z domačega vrta!" Zadnji čas redko vstane s postelje, ker si je pred meseci poškodovala nogo. Kljub oseminosemdesetim letom je ohranila čil spomin. Zelo rada jo poslušam, ko mi pripoveduje o Domžalah nekdaj, ki jih že zdavnaj ni več. Minka stanuje v bloku v drugem nadstropju. Pri hoji si pomaga z opornicama. Zelo se razveseli mojega obiska. Kramljava ob kavi in vedno si prižge cigareto. Za rojstni dan, ki ga jc praznovala avgusta, je dobila kletko z avstralskima cimberčkoma, parčkom žgolečih pisanih ptic. Malka je že dolgo vdova in živi v hiši. Ko jo obiščem, moram nekaj časa počakati, da pridrsa odpret vrata. Pri hoji namreč noče uporabljati nobene opore, zato se oprijema hišne oprave in sten. Kot sama pove, vidi za sile le na eno oko, na drugega pa nič. Pravi, da sem dobra poslušalka in mi vselej pripoveduje, kaj vse je v življenju prestala. Bilo smo zaposlene skupaj, zato me vedno sprašuje, kako je kaj na Količevem. Ciril iz Ljubljane in Stanka iz Domžal pa hodita, vendarle le v spremstvu, ker ne vidita. Ciril jc luč v očeh izgubil pri osemnajstih, Stanka pozneje. Vsak četrtek se odpravim v Ljubljano k Cirilu,. da ga pospremim k sveti maši v stolnico. Po obredu pa naju pot vodi po vseh opravkih tistega dne. Tržnice nikoli ne spustiva, prav tako ne počitka in vroče čokolade v vedno istem lokalu. Stanka potrebuje mojo pomoč le za sprehode po Domžalah. Dolžina sprehoda je odvisna od vremena. Velikokrat obiščeva Štefko v domu, saj sta bili s Stanko sodelavki, tako da si imata vedno veliko povedati. Vsi, ki sem jih predstavila so moji prijatelji potrebni pomoč in skrbi. Ravno pet jih je, za vsak delovni dan v tednu eden. Marsikdo me jc že vprašal, kaj imam od tega, da jim pomagam. Vsem odgovarjam, da neizmerno veliko! Ko na obrazih svojih starih prijateljev vidim presenečenje, radost, veselje in zadovoljstvo, vsaj tisti čas, ko smo skupaj. Potem pa ob slovesu tisto večno vprašanje: "Saj še prideš, ali ne'?" Blaženi Slomšek je zapisal: " Vsak človek ima trojne prijatelje: posvetno blago, sorodstvo in dobra dela. Ko gre v večnost, mora prvo zapustiti, drugi ga spremijo do groba, le tretje vzame s seboj." Vsak lahko v okolici poišče kakšnega novega prijatelja, ki ga čaka prav nanj. Če sam ne ve zanj, naj povpraša gospoda župnika, ki mu bo z veseljem pokazal pomoči potrebnega. Marija Ana Limbek NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA stran POMOČ: B ASTON ADA-Sibanje po podplatih ali hrbtu, INSERENT-naročnik malega oglasa, DIKOLON-iz dveh verzov sestavljena kitica, EČKA ribiško naselje v Banatu, TRABAKULA-dvojambornica na Jadranu, KIBIC-navijač, NEKOVINA-metaloid, SILA-moć V prejšnji številki naše rubrike NAGRADE ZA NASE BRALCE, vas je BORIS KOPITAR spraševal, kateri od domžalskih ansamblov bo nastopil na NOVOLETNEM MEHU - 23. decembra 2002 ob v Mengšu. Pravilni odgovor je bil ANSAMBEL BORISA RAZPOTNIKA, po dve vstopnici za omenjeno prireditev pa sta po pošti že prejela srečna izžrebanca Albin Piškur iz Domžal ter Konrad Jereb iz Radomelj, ki jima želimo prijeten večer. V letošnji novoletni številki smo vam pripravili nagradno križanko, za katero razpisujemo naslednje nagrade: 1. in 2. nagrada - prispeva Mladinska knjiga Domžale knjižno darilo Mladinska knjiga TRCOVINA 3., 4., 5., 6. in 7. nagrada - prispeva VELE DOMŽALE potica 8., 9., 10., 11. in 12. nagrada - prispeva TARZAN, popolna slovenska hrana za pse (031) 24 24 24 2,5 kg popolne slovenske hrane za pse TARZAN in majica 1,0 kg popolne slovenske hrane za pse TARZAN in majica 0,5 kg popolne slovenske hrane za pse TARZAN in majica 2 x po 1 majica 13. nagrada - prispeva SAN0LAB0R Domžale, Slamnikarska 1, nagradni bon v višjni 5.000,00 sit 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 21. nagrada - prispeva KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE 5 x po dve vstopnici za izbrano predstavo 3 x po 1 zloženka GROBLJE 22. nagrada - prispeva FOTOSTUDIO Viljem Majhenič Domžale, Ljubljanska 1 x Fotografije za dokumente 23. nagrada - prispeva FIT FIT, Studio za oblikovanje telesa, Domžale, Slamnikarska 1 Darilni bon za PHYTOMERJEVO nego obraza 24., 25., 26. in 27. nagrada - Frizerski salon blu Irena Mihelič s.p., Domžale, Savska 1 I moško striženje 3 x fen frizura 28., 29. in 30. nagrada - prispeva Uredništvo SLAMNIK 3 x po knjižno darilo 10 nagrad - prispeva Uredništvo SLAMNIK 10 naročnin na SLAMNIK 2003 - za bralce izven Občine Domžale Rešitve pričakujemo do vključno9. januarja 2003 na naslov KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, 1230 Domžale s pripisom NOVOLETNA KRIŽANKA. Vsem želimo veliko sreče, pa ne le pri žrebanju, temveč vse leto 2003! Uredništvo Vabilo 32. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik Petek, 27.12.2002 ob 20. uri Dom kulture Kamnik Nedelja 29.12.2002 ob 20. uri Hala komunalnega centra Domžale Solisti: Urška Križnik, harfa Robert Verčon, bariton Simon Klavzar, marini ba Domžalski komorni zbor zborovodja: Tomaž Pirnat Cantemus Kamnik zborovodja: Sebastijan Vrhovnik Dirigent: Tomaž Habe Predprodaja vstopnic: Golfturist Domžale tel. 72196 80 Dom kulture Kamnik tel. 839 76 06 Domžalski HHj komorni MW zbor Domžale vabi na TRADICIONALNI 16. BOŽIČNI KONCERT z gosti: v Veronika Sarec - orgle Peter Napret - citre Tomaž Pirnat - zborovodja Božič, 25. december 2002 ,ob 16. uri župnijska cerkev Marije Vnebovzete v Domžalah VSTOPPROST Krajevna skupnost IHAN vas vabi, da se udeležite tradicionalnega ^ BOŽIČNO**1 NOVOLETNEGA ^KONCERTA ki bo v petek, 20.12.2002, ob 19.00 v dvorani krajevne skupnosti. stran 1 7 DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE O ■o "S S D DECEMBER 2002 - JANUAR 2003 Q OTROCI I \ sobota, 21. december ob 10.00 za IZVEN luktovna predstava Nebojša Pop Tasič: Metuljeva dežela Lutkovno gledališče Maribor V metuljevi deželi se razkriva pravi jaz vseh živih in neživih stvari. Mali velikan Jaka je robat otrok, brez občutka za vse, kar ga obdaja. Po obisku metuljeve dežele in bližnjim srečanjem s hrastom, stolom, kamnom in drugimi, sicer nemimi prebivalci, pa spozna pravo bistvo sveta. Predstava je primerna za otroke od dveh let starosti dalje. sobota, 28. december ob 10.00 za IZVEN lutkovna predstava Robert Waltl: Osel Nazarenski Mini teater. Ljubljana Koledniške zgodbe, koledniško petje in lutke, ki so stopile s starih fresk in oživele - to je Osel Nazarenski, svetopisemska zgodba o Mariji, Jožefu in Jezusovem rojstvu .... pa tudi o oslu in vseh drugih spremljevalcih tega dogodka. Likovna podoba predstave je zasnovana po Vincencu iz Kastva (1474). Predstava je primerna za otroke od dveh let starosti dalje. sobota, 11. januar ob 10.00 za IZVEN luktovna predstava D. Kette, B. Gašperšič: Šivilja in škarjice Teater za vse, Jesenice Na gradu živi pridna deklica Bogdanka, ki je šivilja.pri grajski gospe. Šiva ji čudovite obleke, njena edina prijateljica pa je drobna ptička. Potem si nekega dne Bogdana zaželi take škarjice, ki bi kar same rezale. Zelja se ji uresniči, toda groza!!! Grajska gospa hoče škarjice zase, zato našo junakinjo spodi z gradu. Ampak škarjice ubogajo samo Bogdanko ... na koncu vendarle zmagala dobrota in poštenost. Predstava je primerna za otroke od dveh let starosti dalje. sobota, 25. januar ob 10.00 za IZVEN lutkovna prestava Lenart Zaje: Zlodjev mlin Lutkovno gledališče "Jože Pengov" Zgodbica temelji na ljudski pripovedki o mlinu, v katerem straši zlodej. Junakinje luktovne igrice so tri pogumne in bistre deklice, mlinarjeve hčerke. Ugnale bodo zlodeja, ki je zaustavil mlinsko kolo, ter razkrinkale človeško zlobo in sebičnost, ki se skrivata za hudobčevo podobo. Predstava je primerna za otroke od treh let starosti dalje. GLASBA petek, 20. december ob 20.00 za IZVEN koncert romske, latino in jazz glasbe Araala Amala je skupina, ki igra zelo specifično zvrst glasbe, zanimivo kombinacijo tradicionalne romske glasbe z. jazz in latino elementi. Vodje skupine je basist Traja Bližani. Več kot dve desetletji je igral različne zvrsti glasbe, pred desetimi leti pa je spoznal pomembnost svojih romskih korenin. Tako je leta 1996 nastala skupina Amala, kar v slovenskem prevodu pomeni Prijatelji. Skupina je kaj kmalu postala vodilna skupina tovrstne glasbe v Sloveniji in okolici. Izdelali so svoj unikatni slog, ki se v marsičem razlikuje od ostalih izvajalcev romske in jazz glasbe. Izdali so dve zgoščenki (Gipsy Mu-sic in Dudum), ki so jih kritiki in občinstvo sprejeli z. navdušenjem, Brizanija pa so primerjali celo z Joe Zawinulom. Amala je igrala na številnih velikih jazz in "vvorld music" festivalih tako v Sloveniji kot v tujini. Eden njegovih največjih dosežkov je bil koncert, ki so ga pripravili z Ezmo Redzepovo, kraljico romske glasbe in Slovenskim filharmoničnim orkestrom letošnjo spomlad v Ljubljani. Sicer pa se nam tudi v Domžalah v družbi Amale obeta velik glasbeni dogodek, saj bo Traja Brizani s seboj pripeljal kar 17 člansko zasedbo. Koncert, ki ga nikakor ne smete zamuditi! sobota, 21. december ob 20.00 za IZVEN koncert klasične glasbe Božični koncert mladih talentov Zasebna glasbena šola Parnas Tradicionalni božični koncert mladih talentov, ki ga organizira zasebna glasbena šola Parnas Domžale, bodo tudi letos pretežno oblikovali mladi violončelisti, učenci pedagoginje prof. Zdenke Kristl Marinič. Predstavila se bo skupina mlajših violončelistov (od 7 do 12 let), ki so edina tovrstna skupina v Sloveniji, najvidnejšo vlogo bodo odigrali in nas s svojim igranjem prepričali najobetavnejši mladi violoneelisti (v skupinah in kot posamezniki), dobitniki prestižnih domačih in tujih tekmovanj. Koncertni večer bodo obogatili tudi drugi mladi talenti v sporedu, ki bo božično obarvan s klasičnimi skladbami, slovenskimi narodnimi, pa tudi z deli ansambla The Beatles in črnskimi duhovnimi. Gostja večera pa bo priznana slovenska pianistika, ki živi in deluje v Italiji (Sicilija), Sonja Pahor - Torre. Stare dixie melodije ponedeljek, 23. december ob 20.00 za IZVEN dixie in jazz koneert Dixieland Band Kranj s pevko Metko Štok Marko Misjak - trobenta, Loea Stiplošek - klarinet. Tone Pogačnik - pozavna, Vasja Repine - klaviature, Matjaž Malovrh - bas. Dominik Kranjčan - bobni, Metka Štok - vokali Ansambel Dixieland Band Kranj že 23 let igra posebno vrsto klasičnega jazza -dixieland, za popestritev pa mu dodajo še svving in standardne "evergrecn" melodije. Njihov največji uspeh je zmaga na mednarodnem tekomovanju New Orlcans Jazza v St. Raphaelu na Ažurni obali v Franciji leta 1988, največje priznanje pa Velika plaketa Franceta Prešerna za delovanje na kulturnem področju Občine Kranj leta 1993. Ansambel je ves čas prisoten na slovenski glasbeni sceni, predvsem v turističnih centrih in na mednarodnih prireditvah. V okviru svojega projekta Glasba mladim so v nekaj osnovnih in srednjih šolah mlade seznanjali z začetki jazza in dixielandom kot klasično obliko te glasbene zvrsti. Te dni je izšel njihov prvenec, zgoščenka z naslovom Stare Dixie melodije. sobota, 25. januar ob 20.00 za izven koncert O to Pestncr - Spcfmini na Elvisa' Je sploh še kdo na tem svetu, ki ne pozna kralja rock'n'rolla in večnega romantika Elvisa Prcsleva. Njegove pesmi še sedaj grejejo srca gorečih oboževalcev, po zaslugi Ota Pestnerja pa jih bomo lahko na odru Kulturnega doma v Domžalah slišali tudi prevedene v slovenski jezik. Kot slovenskega Elvisa si po pravici povedano zares ne moremo predstavljati nikogar drugega kot enega od naših največjih popevkarjev. Na ovitku zgoščenke Spomini na Elvisa je Pestncrjev sodelavec Tomaž Domicelj zapisal naslednje besede: Oto je glasbo ohranil takšno, kot jo je posnel Elvis. Namesto petindvajset balad jih je zbral petnajst. Da je na dvojnem albumu polovica slovenska, polovica angleška. Pogumno. Za njegovo izgovorjavo izvirnikov in za moje prepesnitve, ki jih lahko vsakdo primerja iz zloga v zlog in s poudarka na poudarek.' Oto Pestner torej je - slovenski Elvis. GLEDALIŠČE sreda, 8. januar ob 20.00 za abonma RDEČI in IZVEN četrtek, 9. januar ob 20.00 za abonma ZELENI in IZVEN petek, 10. januar ob 20.00 za IZVEN ponedeljek, 13. januar ob 20.00 za abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 14. januar ob 20.00 za abnoma RUMENI in IZVEN drama Yasmina Reza: Tri variacije življenja Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Režija: Boris Cavazza Igrajo: Gregor Bakovič, Maša Dergane, Aleš Valič, Silva Čušin Fr.uiaKkaikimatič;irkaYasn lina Reza na domžalskem odru gostuje že s tretjim tekstom v izvedbi ansambla ljubljanske Drame. V svoji najnovejši ign TnverajtavljenjaRezaosUjdv okolju, ki ga najbolje pozna; med urbanimi intelektualci in njihovimi nem>zami.Tokratsovospredju muke sodobnih znanstvenikov, katerih delo le stežka prebije povprečje, obenem pa je prav od tega preboja odvisen njihov status, ugled in materiali položaj. Reze ne zanima toliko vprašanje znanosti, kot jo zanimajo posledice, kakršne v vsakdanjem življenju pušča neusmiljena tekmovalnost in hlastanje za novimi dosežki za vsakoceno. V treh dejanjih Yasmina Reza naniza tri variacije sptxllctclegasrečanjadveh službenih kolegov in njunih soprog. Iz začetnega nesporazuma se sproži plaz, pod katerim se kot domine podirajo utvare Uikootlmžbenemuglalukotozasebni strpnosti, ljubeznivosti, medsebojni naklonjenosti, lojalnosti.... Ponovno nas bo prepričala odličnost igralske zasedbe. GALERIJA 12. december do 30. december v Galeriji Domžale razstava razstavlja Berko Na tokratni razstavi slikarja in grafika Berka so predstavljena dela iz obdobja preteklih 30 let, ki zaznamujejo čas avtorjevega začetnega ustvarjalnega zagona in njegov razvoj do današnjih dni. Berko je začenjal svojo umetniško pot v času, ko je v likovni umetnosti postala izjemno popularna umetniška zvrst imenovana popart. Le-ta je nedvomno zaznammovala njegova dela iz tega obdobja tako po vsebini kot po obliki. Nadaljni razvoj ustvarjalnega opusa je potekal v duho fotorealizma. Navdih za umetniško udejstvovanje je Berku poleg lastnega avtoportreta in urbmiega okolja predstavlja predvsem narava v mnogoterih detaljih kostanjevih dreves, vinik in različnih vrstah cvetlic, petek, 17. januar ob 19.00 v Galeriji Domžale Galerija Domžale - odprtje razstave razstavlja akademska slikarka Mateja Sever Mateja Sever se bo v Galeriji Domžale predstavila z raz.stavo, poimenovano No man's land' ali Nikogaršnja zemlja. Vključila bo slike na svili iz obdobja 1995-2002 ter ciklus novejših del, imenovan Krajine' (akrili in olja na platnu). Krajine so znotraj človeka,' pravi slikarka. Nastajajo same od sebe, se spremenijo in živijo svoje življenje. V njih se zrcali vse, kar sem kdajkoli videla, občutila in pozabila. Slikanje je privelegij raziskovanja in vizualne upodobitve teh vsebin. Je zadovoljitev hrepenjenja po samoprepoznavanju; dom za neutolažljivo; zrcalo za nepredstavljivo. Narediti sliko je kot narediti spomin. A delati sliko je hkrati takoj, kot iti nekam, kjer se nisi bil Vstopnice so v prodaji Mrinjast dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bcrnika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bemika (Ljubljanska 6 l, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričelkom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Urekukure, ki jo lahko brezplačno prejmete na dom. Naslov nam sporočite na našo telefonski/ številko ali preko elektronske pošte: info'.'hl-domzale.si. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Koledar prireditev DECEMBER 2002 petek, 20. december ob 20.00 za IZVEN koncert romske, latino in jazz. glasbe Amala 17-članska zasedba Traje Brizanija sobota, 21. december ob 10.00 za IZVEN lutkovna predstava Nebojša Pop Tasič: Metuljeva dežela Lutkovno gledališče Maribor sobota, 21. december ob 20.00 za IZVEN koncert klasične glasbe Božični koncert mladih talentov Zasebna glasbena šola Parnas ponedeljek, 23. december ob 20.00 za IZVEN dixie in jazz koncert Dbdeland Band Kranj s pevko Metko Stok sobota, 28. december ob 10.00 za IZVEN lutkovna predstava Robert VValtl: Osel Nazarenski Mini teater, Ljubljana JANUAR 2003 sreda, 8. januar ob 20.00 za abonma RDEČI in IZVEN drama Yasmina Reza: Tri variacije življenja SNG Drama Ljubljana četrtek, 9, januar ob 20.00 za abonma ZELENI in IZVEN drama Yasmina Reza; Tri variacije življenja SNG Drama Ljubljana petek, 10. januar ob 20.00 za IZVEN Yasmina Reza: Tri variacije življenja SNG Drama Ljubljana sobota, 11. januar ob 10.00 za IZVEN luktovna predstava D. Kette,vB. Gašperčič: Šivilja in Škarjice Teater za vse, Jesenice ponedeljek, 13. januar ob 20.00 za abonma ORANŽNI in IZVEN drama Yasmina Reza: Tri variacije življenja SNG Drama Ljubljana torek 14. januar ob 20.00 za abonma RUMENI in IZVEN drama Yasmina Reza. Tri variacije življenja SNG Drama Ljubljana petek, 17. januar ob 19.00 v Galeriji Domžale odprtje razstave razstavlja akademska slikarka Mateja Sever sobota, 25. januar ob 10.00 za IZVEN luktovna predstava Lenart Zaje: Zlodjev mlin Lutkovno gledališče "Jože Pengov" sobota, 25. januar ob 20.00 za IZVEN koncert Oto Pestner "Spomini na Elvisa" torek, 28. januar ob 20.00 za abonma MODRI in IZVEN koncert klasične glasbe I'i; i Brodnik, Slavko Goričar, Vladimir Mlinaric četrtek, 30. januar ob 20.00 za abonma RDEČI in IZVEN drama Anton Pavlovič Čehov: Tri sestre Slovensko mladinsko gledališče petek, 31. januar ob 20.00 za abonma ZELENI in IZVEN drama Anton Pavlovič Čehov: Tri sestre Slovensko mladinsko gledališče Otroške sobotne matineje stopajo v novo "začarno" sezono Pravljice o princih, princeskah, zmajih iirdobrih vilah, zgodbe o človeški dobroti, o herojih, ki rešujejo oddaljena kraljestva in nenavadnih bitjih, ki živijo v veličastnih gradovih nad oblaki... pravljice so zares nekaj najbolj fasci nun t nega na tem svetu, pa naj gre za svetovne klasike, ki so doživeli že nešteto interpelacij ali pa za zgodbe, ki jih odkrivamo v zakladnici slovenske tradicije. Pristno navdušenje nad nečem, kar ni iz. tega sveta', a mu je vendarle tako blizu, bo vedno prisotno tako pri otrocih kot pri odraslih. Po pravici povedano se prav tej zadnji s pravljicami odločno premalo ukvarjajo. Zato imajo otroci vedno prav, ko vztrajajo, da bi tisto prav posebno zgodbo šc enkrat slišali in potem pogosto tudi videli. Ja, tudi to je mogoče, s pomočjo odrske čarovnije in spretnimi rokami lutkarjev, igralcev, plesalcev in najbolj smešnih zabavljačcv. Odrske deske se premenijo v deželo Čiračara, dvorano pa zasede nek prav poseben občutek ... tudi tisto dvorano v Kulturnem domu Franca Bemika Domžale, ki vsako drugo sobotno dopoldne postane zbirališče najmlajših in žc malce starejših otrok, njihovih staršev, nadebudnih lutkarjev in seveda pravljičnih bitij, ki kdaj jokajo, se (udi pritožujejo in se jezijo, večino časa pa so nasmejana, vesela, igriva in pripovedujejo o samih lepih dogodivščinah. Tudi če je je glavni junak v šc tako velikih škripcih, jc konec dober, saj dobrota vedno zmaga. Le verjeti je treba vanjo. Tudi otroci so bili trdno prepričani, da jih ne bo več zeblo v noge, kojc v prvi lutkovni igrici te sezone Muca copatarica vsem v vasi odnesla copate, ki so jih pozabili pospraviti. Ali pa tokrat, kojc po pošti do naših krajev prispela velika kača Boana, ki sploh še ni bila nevarna, ampak zelo prijazna. Celo nepridiprave je premagala. Tako Janko in Metka sto lepo obračunala z. grdo in zlobno (pa tudi zeloooooo lačno) čarovnico, kije sredi gozda živela v hiški iz. sladkarij. Andrej Rozman Roža jc pokazal kako lepo zna peti.... pa čeprav so vsem skoraj počilaušesa. Ampak na koncu seje vse končalo v najlepšem redu: mleko seje uprlo kakavu in prestopilo rob posode, krokodil si je zažeicl krila in jih prišel iskati prav v Domžale. Otroci so se z njim celo rokovali... in nobenemu ni odgriznil roke. Prav zares je, kar se okoli govori ... v Kulturnem domu se ob sobotah zjutraj dogajajo same čudne reči. Lepega dne bo še zmaj priletel, skupaj s škratki, angelčki in velikim kupom bombonov. Nikoli se ne ve, ko vas otroci s seboj peljejo na ogled predstave, ki jc narejena samo za njih. , Čarovnija pa se tukaj ne konča, saj traja do konca leta in še naprej. Najprej se bomo (xlpravili v Metuljevo deželo, potem pa si bomo zapeli še kakšno koledniško in na svetopismske zgodbice pogledali skozi oči Osla nazarenskega. V novem letu pa šivilja, ki soji škarjice kar same šivale, mlin, ki se noče več vrteti zaradi hudobca, ki seje naselil med kolesi, in še in še in še. Sobotne otroške matineje imajo za omejitev le meje otroške domišljije in pa celo vrsto odličnih igralcev, ki znajo to domišljijo gojiti in jo spodbujati. Sc vidimo v soboto zjutraj v Kulturnem domu Franca Bemika v Domžalah Z.J. Akademski slikar BERKO v Galeriji Domžale Naključni obiskovalec nove decemberske razstave v Galeriji Domžale bo morda presenečen nad kričečimi barvami, pisanimi rožami, zelenimi kostanjevimi listi in rjavkastimi vinikami - to so glavni motivi slik, ki jih je na ogled postavil škofjeloški slikar Berko. Tudi obiskovalci otvoritve razstave, kije potekala v četrtek, 12. decembra, so verjetno najprej pomislili, da njegove slike predstavljajo tipične božične motive. A vendarle za takšen občutek poskrbijo predvsem bližajoči se praznični dnevi, ki na nek način zakrijejo pravo podobo Berkovega dela. Njegova slikarska pot je žc txl samega začetka zaznamovana s popartom, enim od najpomembnejših obdobij zahodne umetniške tradicije. Z motivi raznih sprejev, ličil in laka za nohte v popartovski maniri je že na začetku 70. let gledalcu ponujal lokalne različice popularne zahodne umetnosti, ki se je marsikomu v tistem času najbrž zdela konceptualno in ideološko sporna, jc v spremni besedi zapisala umetnostna zgodovinarka Jana Mlakar, kije poleg flavtistke Neje Mlakar in violončelista Sama Dervišiča sooblikovala kulturni program otvoritve. Berkova dela so narjena v realistični maniri, zdi se, da sc pogosto naslanja na fotografije. S čopičem Škofjeloški slikar Berko na otvoritvi razstave v Galeriji Domžale. dopolnjuje njihove pomene in pripoveduje tiste zgodbe, ki jih fotografski aparat ni sposoben ujeti, obstojajo pa edino v slikarjevi interpretaciji. Dobimo toiej zelo intenzivno likovno govorico, ki se zrcali v različnih delih, ki portretirajo tako motive iz narave (rože, listje, vrbe) in nekaj tipičnih popartističnih platen. V Galeriji Domžale se Berko predstavlja z retrospektivno raz.stavo in deli iz. vseh obdobij njegovega delovanja. Prav zaradi tega slike izpadejo zelo razneseno, celo protislovno postavljene, kar pa jc tudi želeni efekt, Berkova umetnost namreč ni le kar sc da natančno posnemanje narave in ljudi, ampak tudi poskus drzne likovne avanture, ki jo bodo nedvomno zaznali tudi obiskovalci razstave. Berko v Galeriji Domžale razstavlja do 30. decembra. KULTURA stran Italijan in Brazilec v Glasbeni šoli Domžale Glasbena šola Domžale je spet gostila dva odlična glasbenika in pedagoga iz tujine. V oktobru je tri dni vodil mojstrski tečaj flavte Giampaolo Pretto iz Verone. Priznani glasbenik, kije bil 1. flavtist RA I orkestra v Milanu in tudi Rimu, je s svojo strokovnostjo, pedagoškim delom in temperamentom osvojil petdeset učiteljev, študentov in učencev flavte, ki so prišli iz cele Slovenije in iz Hrvaške. Tudi njegov koncert v poročni dvorani GŠ je bil navdušujoč. Giampaola je na klavirju spremljal mladi pianist Blaž Pucihar. Na miklavževo, 6.12.2002 pa seje pričel seminar klarineta, ki ga je vodil prof. Fernando Silveira iz Ria de Janeira. Originalni Brazilec, poln temperamenta, ritma in glasbe, je odlično izpeljal svoje poslanstvo. Poleg dveh koncertov, v Krškem in pri nas, je predstavil originalno brazilsko popularno glasbo od začetkov pred 500 leti do danes. Ker jc priletel k nam naravnost iz. Brazilije, je tukaj doživel ledenokristalni krst, saj jc prvič v življenju videl in otipal prave snežinke. Poln lepili vtisov o naših glasbenikih in deželi je spet odlclcl nazaj v tople kraje. Tone Savnik Flavtist Giampaolo Pretto med koncertom Bila sem srečna izžrebanka Lansko šolsko leto smo tudi v naši šolski knjižnici reševali SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ. Rešitve je knjižničarka odnesla v Domžale, v tamkajšnjo splošno knjižnico. Ko sem se jeseni vrnila nazaj v šolo, sem izvedela, da sem bila izžrebana kot glavna nagrajenka. V torek, 8. 10. 2002, sva skupaj z našo knjižničarko Amando Pokom odšli v Ljubljano. Ostali nagrajenci in jaz smo se zbrali pred Prešernovim spomenikom. Tam smo počakali na vlakca, ki sta nas odpeljala na Ljubljanski grad. Ko smo se pripeljali na vrh, sta nas dve prijazni gospodični pospremili v veliko dvorano. Obdarjeni smo -bili tudi s prikupno majico, dobro knjigo in mapo z. raznimi koristnimi rečmi. Pozdravila nas je tudi ljubljanska županja Vika Potočnik, prav tako pa tudi vodja letošnjega kviza, gospa Tilka Jamnik. Ogledali smo si predslavo "Volk in štirje kozlički", po okusni malici pa sta nas na grajskem dvorišču pričakala dva viteza in prav za nas uprizorila pravi srednjeveški dvoboj. Polni vtisov smo se, spet z vlakcema, odpeljali do stavbe naše RTV, kjer smo posneli oddajo o kvizu. Oblekli smo tudi majice, ki smo jih dobili na gradu. Kar nekaj časa je trajalo, daje bila oddaja posneta. V živo sem videla tudi Scbastjana, ki je zapel eno svojih uspešnic. Anja Kregar, 5. c OŠ Preserje pri Radomljah Likovna razstava v Modri galeriji Urša Zajdela Hrovat V mesecu decembru vas domžalska Modra galerija -Pevec s.p. vabivna ogled razstavljenih del akademske slikarke Urše Zajdela Hrovat, ki je s svojimi barvno intenzivnimi cvetličnimi aranžmaji posegla v prastaro tematiko tihožitij in s tem ponovno prebudila umetnostno zvrst, ki je že prej postala predmet upodabljanja mnogih slovenskih slikarjev, kot so Ivana Kobilica, Ferdo Vesel, Rihard Jakopič, Veno Pilon, Stane Kregar, France Slana itd. Predhodniki tihožitij se pojavijo že v antičnih freskah in mozaikih, ko so v določenih prizorih upodabljali cvetlične šopke in predmete iz vsakdana. Podobno v 15. stoletju takšni tihožitni detajli postanejo kot dodatek na slikali, medtem ko se v 16. stoletju razvije v samostojno zvrst, ki doživi največji razcvet v 17. stoletju, predvsem na Holandskem. Tihožitja so mnogokrat izbrana zaradi svojega simboličnega pomena in delno bi lahko obsežni likovni opus Urše Zajdela Hrovat navezali na tradicionalno motiviko t. i. naturu moria, kije ena večja specializiranih usmeritev tihožitja in velja za prispodobo vanitas. To je vrsta tihožitja, ki moralistično opozatja na minljivost vsega "zemeljskega" inje slikarje v preteklosti silila k razmišljanju o minljivosti življenja. Torej slikarkine podobe morda na prvi pogled res kažejo barvno in ploskovno ubranost cvetličnega aranžmaja, hkrati pa v sebi nosijo neki globji simbolični pomen v obliki uvelih in (xJpadlih cvetličnih cvetkah in listju, kot v opomin minljivosti vsega lepega. Razstavljena cvetlična tihožitja avtorice Urše Zajdela Hrovat 'so natrpanaz vazami, travnatimi šopki rož. in drugimi predmeti (npr. tihožitje z, narodno nošo), ki pa v mnoižici ne izgubljajo svojega individualnega karakterja. Same oblike predmetov niso natančno določene, ker je v ospredju slikarkino hotenje naslikati take oblike, barvne ritme in strukture, ki naj v gledalcu vzbudijo želeno doživetje. Pozoren gledalce hitro opazi, kako so grajene njene kompozicije, ko komaj spoznaven lik v sredini slike nosi izrazito barvo ali svetlobo, kar jim daje neko posebnost. Zaradi večje izrazne moči izbira tiste barve, kijih lahko dramatizira v medsebojnih odnosih, vse od žareče rdečih do intenzivno rumenih, in te nanaša na platno v debelih, širokih nanosih oz. plasteh, kar pripelje do šc bolj izrazite reliefne strukture. Morda se včasih močni ritmi barvnih prehodov in tonov zlivajo v občutek prcobložcnosti in prenasičenosti, lahko pa trdimo, da slikarkina intimnost in toplina vselej izžareva, ne glede na velikost formata posamezne slike. Katarina Rus Bogastvo slovenskega jezika Ločila (1) V zadnji številki Slamnika jc bila omenjena tudi pisava, tako ročno pisana in tiskana kot današnja, »proizvedena« na hišnem računalniku. K pravilni pisavi obvezno spadajo tudi ločila. V tokratnem prispevku ne nameravam prepisovati pravil za ločila iz Slovenske slovnice, dotaknil se bom le njihove občasne nerodne uporabe. Že beseda LOČILA pomeni, da so ta namenjena predvsem tekočemu besedilu, ki ga pisatelji in drugi pisci z njimi ločujejo in označujejo, obenem pa povezujejo v stavke in povedi. Za stare pisave, pa naj so to znaki, podobe in pozneje črke, jc značilno to, daje besedilo povezano in da ni razdeljeno na posamezne besede. Tudi naši predniki Veneti so pisali ali klesali v kamen znake ali črke kar skupaj. Zato ta besedila strokovnjakom, ki jih raziskujejo in razvozlavajo, delajo hude preglavice, saj iz njih lahko vsak po svoje ustvarja besede. Danes se nam zdi to, da med besede dajemo ali »pišemo« presledke, samoumevno in jih zato slovnica sploh ne prikazuje kot ločila. Vseeno pa učiteljica v prvem razredu reče: »Pazite, otroci, dve besedi sc ne smeta tiščati skupaj, vmes mora biti LOČILO - presledek, ki besedi LOČI.« Potemtakem je prvo ločilo presledek, za njim pa je »prvo« in najbolj pomembno ločilo PIKA. Z njo se srečajo že prvošolčki, naučijo jih, da se pika piše na koncu povedi. Ločilo pika ima tudi zanimivo zgodovino. Stari zapisi in dokumenti, pa naj bodo to glinene tablice, popisani papirusi ali pa različni spomeniki z. vklesanim besedilom, torej ločil nimajo; tudi naši Brižinski spomeniki jih nimajo. Prvi tiski po izumu tiskarstva (leta 1445) pa v besedilu že imajo pike in druga ločila. V to dobo spada tudi Jesus Sirah, prva knjiga, tiskana v Ljubljani, ki jo je napisal Jurij Dalmatin (1575).Tedaj so pike tako cenili in spoštovali,dasojihdajali tudi nakonec naslova. Katekizem. Primož Trubar. Biblija. Jurij Dalmatin. To pretirano postavljanje pik sc jc kar zavleklo, šc v našo romantiko. Poglejmo: Poezije doktorja Franceta Prešerna., Magistrale., torej s pikama. Ivan Cankar je zapisal: Erotika. (1899). Naslov njegovega romana Hiša Marije Pomočnice (1904) pajc že zapisan brez. pike na koncu. Vendar so učenci in dijaki šc do druge svetovne vojne pisali: Šolska naloga., Domača naloga., Popravek., torej vse s pikami. Z ločilom pika se vrnimo šc malo nazaj. Časopis Delo je 3. decembra 2(X)2 v prilogi Ta veseli dan kulture objavilo faksimile slovenske krstne knjige iz lela 1800 (seveda žal v nemščini). Bralci so lahko videli, kje vse so takrat še uporabljali pike. Naslov: Krstna knjiga., glava v tabeli ali razpredelnici pa - Mesto, trg, vas., Hišna številka., Imena., Vera., Spol., Starši., Oče., Mati. In tako naprej. Danes pa gremo v drugo skrajnost. Za vrstilnimi števniki večkrat ne pišemo pik (kot Srbi). Poglejmo velik napis čez cesto s polmctrskimi črkami: Ta in ta prireditev bo 20 decembra ob 15 uri. Druga težava pajc pri pisanju datumov in to na računalniških »tiskovinah«, Tako lahko vidimo: 7.2.2002. Prva pika sc tišči oz.iromajc stična s številko 2 nc pa 7! To jc skrajnost v eno smer - v drugo pa jc takale: 7. 2. 2(X)2.To sc dogaja v računalniškem zapisu ali besedilu, kjer ni delitev. Žal sc preveliki presledki pojavljajo tudi v pomembnih napisih. Samo poglejmo govorniški pult v našem parlamentu. Na njem lahko vidimo napis REPUBLIKA SLOVENIJA. Med besedama je več kot trikrat prevelik presledek. Nikoli naj ne bi bil večji kot za eno črko. Kje so časi, ko so tiskarne v besedilu za vrstilnimi števniki in raznimi kraticami, na primer: dr., prof., mr. ph., msgr., tel., h. c., št., čl., d. o. o., stavile polovične presledke? Teh polovičnih presledkov ob sicer lepo stisnjenem besedilu ali po tiskarsko -»stavku« ne premore niti Enciklopedija Slovenije. Kar na primer poglejte: L. 1900 seje začelo... Optično jc pred letnico skoraj za tri presledke praznega prostora. Tako citiranje letnic se v ES velikokrat ponavlja. In nazadnje (nc: nenazadnje, kerto ni slovenska beseda, četudi jo toli kokrat slišimo in preberemo. Ne najdemo jc nc v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne v Pravopisu) šc o likovni uporabi znaka PIKA. Danes sicer za naslovi ne pišemo in nc tiskamo pik. Toda, likovniki jo uporabljajo. RUTAR. Še celo preberejo: »Rutar in pika.« Zakaj pa nc. Ali pa naziv: Schvvarzkopf. Na televiziji mu dopišejo piko. Šc naprej o piki bo v naslednji številki Slamnika. France Cerar Slikar Bojan Puklavec Vsak človek ima določeno poslanstvo in najbolj sem se našel v slikarstvu V prijetno obnovljeni hiši na Taboru 1 v Domžalah živi družina Puklavec Bojan Puklavec, roj. 1963 v Mariboru, je pred leti prišel v Domžale, saj je hrepenel po miru in pogledu na Kamniške Alpe, tudi enega od navdihov za njegovo delo. Žena Majda seje v Domžale, kjer je nekoč že živela, saj izhaja iz družine Juvanovih, po domače Vinterjevih, iz katere so prišli številni godbeniki, pravzaprav vrnila. Imata osnovnošolca, sina in hčer. Bojan Puklavec jc sicer grafični oblikovalec in ga kar malce moti, ko ga vprašam po izobrazbi. V tujini to ni pomembno, pravi, človeka cenijo po njegovih delih in po izobrazbi ne sprašujejo, čeprav je ta pomembna, razmišlja. Nekaj slikarskega talenta je najbrž podedoval, saj ima šc zdaj na robu kamina kipec ljudskega umetnika, delo svojega dedka, sicer pa ga slikarstvo spremlja vse življenje. Po končani grafični šoli se je izobraževal pri posameznih akademskih slikarjih, omenja zlasti Toneta Račkega. Največ slika olja, ukvarja pa se tudi z malo plastiko. S slikanjem, kiparjenjem in grafičnim oblikovanjem se ukvarja profesionalno in na vprašanje, če gre, odgovarja, da mora trdo delati, vsekakor pa bolj kot na drugih področjih. Dela rad, čeprav ob tem ugotavlja, da danes vse preveč iščemo materialne poti, pozabljamo pa ria notranje zadovoljstvo, ki ga materialno bogastvo ne prinaša vedno. Ukvarja se z oblikovanjem celostnih podob posameznih podjetij, predvsem pa slika po navdihu in inspiraciji, le redko po naročilu (041 651 772). S področji slikarstva se ne omejuje, kar poudarja tudi dr. Mirko Jutršek, umetnostni zgodovinar, ko o njegovem slikanju pravi: "Tematsko zajemajo njegove likovne stvaritve, po nastanju vezane v glavnem na leto 2001, v slikarstvu vsa klasična slikarska področja, portret, žanrske motive, krajine in tihožitja, v kiparstvu pa predvsem ženski in moški akt." Čeprav ima slikar Bojan od vsega najraje svoj mir, se je v zadnjem času odločil tudi za sodelovanje na različnih "tekmovalnih" razstavah. "Vendar ljudje raje vidijo reference in titule kol pa prave vrednote, preveč se navdušujemo na tistim, kar je odmevno, manj pa nad tistim, kar jc 'očem skrito'. Ljudje smo preveč otopeli, izgubljamo občutek do narave, do človeka, medsebojnih odnosov, človek izgublja naravne čute," kar malce žalosten razmišlja, pa se vrneva v resničnost, moj sogovornik pravi, da je s tekmovanji s področja umetnosti težko priti do pravih rezultatov. Njegovi so najboljši, saj odkar "tekmuje" dosega najboljša mesta in zmaguje. Tako je že v letu 20(K) na mednarodnem ex-temporu Piran 2000 prejel odkupno nagrado; prvo nagrado so mu podelili na ex-temperu Podoba Ljubljane 2001, Zveza likovnikov Slovenije, ki združuje več kot 1000 umetnikov, mu je podelila priznanje za projekt ZLATA PLAKETA 2001, v Velenju na razstavi male plastike, nato pa so sledile še naslednje nagrade: tretja nagrada na VI. ex-tempore Breza-sukc (Občina Brezovica), priznanje Društva likovnikov Ljubljana RISBA - Spomini na dedka (grafit) prvi izbor za ZLATO PLAKETO 2002; CERTIFIKAT KAKOVOSTI ZLDS (drugi izbor za ZLATO PLAKETO 2002) za Spomini na dedka (Piran, Galerija Duka); ZLATA PLAKETA ZLDS RISBA za Spomini na dedka (tretji izbor za ZLATO PLAKETO 2002) Galerija Delavskega doma Trbovlje; CERTIFIKAT KAKOVOSTI ZLDS - SLIKARSKA DELA za Kulturna dediščina (projekt za ZLATO PLAKETO 2002) Galerija Dolik - Jesenice; priznanje Društva likovnikov Ljubljana za sliko Momento Mori - Spomini na Prešerna 2002; prva nagrada Občine Markovci na mednarodnem ex-tempom FAŠENK 2002; priznanje ZLDS - Galerija Vri pri Stični za Malo plastiko (projekt zaZLATO PLAKETO 2002); priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti, OI Ivančna Gorica - Ex-tcmpore Muljava 2002; Jocovo triglavsko priznanje v okviru X. slikarskega kiparskega labora 2002 -Društvo prijateljev Triglava (Triglavska likovna galerija) ter I. nagrada na XXII. Ex-tcmporu PODOBA LJUBLJANE DANES 2002 (Galerija Kresija v Ljubljani). Ob tem poudarja, da je bilo do ZLATE PLAKETE priti najtežje - tudi zaradi več žirij, ki so ocenjevale dela. Razstavo nagrajenih likovnih del po projektu ZLDS ZLATA PLAKETA 2002 sije mogoče ogledati tudi v slovenskem parlamentu. Skupaj je imel že 50 skupinskih razstav, štiri samostojne razstave, med njimi dve v Domžalah - v Modri galeriji in Zdravstvenem domu Domžale. Veseli ga, ker so njegove slike našle pot v svet, našli bi jih lahko v Ameriki, Kanadi, Švici in Franciji, ponosen pajc tudi na svoje voščilnice z različnimi motivi. In kaj si želi slikar Bojan Puklavec v prihodnje: izobraževati, zato se bo vpisal na visoko slikarsko šolo - tako zaradi pridobitve novih znanj, novih pogledov, predvsem pa tudi zato, ker jc tudi opravljena šola referenca, po kateri sprašujejo. Zato pričakuje, da mu bo leto 2003 prineslo uspešen začetek šolanja, še več prijetnih pogledov na Kamniške planine, veliko motivov, ki mu bodo prinašali notranje zadovoljstvo, ki ga večina ljudi po njegovem mnenju išče v tujini, pri tem pa pozablja, da je Slovenija lepa in jo premalo cenimo. Pričakuje pa tudi več samozavesti, veselja in ponosa za vse, kar imamo. Sam je ponosen na vse, kar je in kar bo še dosegel. Čestitke za doseženo in veliko uspehov tudi v prihodnje. V. Vojska Slovenski knjižni kviz 2002 v Knjižnici Domžale Letošnji Slovenski knjižni kviz je bil namenjen pisatelju Antonu Ingoliču in Štajerski. Antona Ingoliča mladi bralci dobro poznajo preko mladinskih knjig, preko kviza pa so spoznali še knjige drugih štajerskih književnikov in zanimivosti Štajerske, tako geografske kot zgodovinske. S kvizom smo obeležili tudi letošnje mednarodno leto kulturne dediščine. Slovenski knjižni kviz se vsako leto bolj uveljavlja kol oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja, saj mlade bralce uspešno spodbuja k iskanju različnih virov informacij. Vabi jih, da berejo knjige, brskajo po turističnih vodičih, listajo krajevne leksikone, iščejo informacije na internetu. S pomočjo kviza se lahko zabavajo, preizkušajo svoje znanje in spretnosti pri iskanju informacij, obenem pa se lahko tudi kaj naučijo. Tako je letos kviz rešilo 1042 osnovnošolcev iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Glavna nagrajenka, ki se je udeležila državne prireditve v Ljubljani in snemanja TV oddaje na Televiziji Slovenija, je bila Anja Kregat, učenka OŠ Preserje pri Radomljah. Na občinskem žrebanju pa smo izžrebali 40 nagrajencev in jih popeljali na izlet po Štajerski. Obiskali smo muzej v naravi Rogatec in se udeležili njihovih etnografskih delavnic: pekli smo "žulike", majhne hlebčke kruha, pletli zapestnice iz ličja, ogledali smo si kovanje žebljev in spoznali stavbno dediščino in utrip življenja slovenskega kmeta v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Pot nas je dalje peljala v Muzej premogovništva Slovenije v Velenje, kjer smo se s 120 let starim rudniškim dvigalom spustili v rudniško podzemlje in z zanimanjem opazovali prizore rudniškega življenja in dela skozi multivizijske predstave. Imeli smo se lepo in polni doživetij smo si obljubili, da bomo prihodnje leto spet sodelovali v knjižnem kvizu, ki nas bo popeljal v življenje in delo pisatelja Miška Kranjca in njegovo Prekmurje. Stanka Zanoškar Knjižnica Domžale Knjigarna in galerija Beseda Razstava likovnih del Janeza Praprotnika Že petindvajseto samostojno likovno razstavo domžalskega akademskega slikarja Janeza Praprotnika, ki je postavljena na ogled v Knjigarni in galeriji Beseda v Domžalah, zaznamujejo nove, v duhu bližajočih se novoletnih praznikov, ter tiste malo starejše upodobitve v oznaki skicoznega krajinarstva ali slikarstva poetičnega realizma. Otvoritev same razstave 4. decembr 2002 pa je popestril prvi samostojni koncert pihalnega kvinteta EOL. Do zdaj smo Janeza Praprotnika poznali predvsem kot slikarja, ki je v risbah, akvarelih, gvaših in akrilnih podobah marljivo beležil mediteranske motive in motive iz domačega okolja, v značilni tradiciji barvnega realizma. Posebno poglavje v njegovem slikarskem delu predstavljajo tudi figuralni motivi oziroma portreti, ki jih je oživil v vrsti karikiranih, ekspresivno zaznamovanih upodobitev. V zadnjih delih pa se je s prejšnjimi likovnimi izkušnjami kot tenkočuten in občutljiv likovni ustvarjalec prepustil novoletnemu vzdušju in ustvaril dela v obliki voščilnic. Vseskozi slika v manjšem formatu, zato jc upodabljanje okrašenih novoletnih drevesc in daril idealno za ta namen. Že krajinske motive je slikar Janez Praprotnik skicozno zasnoval ter takšno stilizirano govorico vnesel tudi v "voščilnice", v preproste barvne in ploskovno zreducirane podobe s prav takšnim sporočilom. To so podobe slikarjevega hotenja po prikazu razpoloženjskih, naravnih in svetlobnih upodobitev, ki jih obravnava ploskovno, tako da so se nekatere kompozicije že približale abstrakciji, torej gre proti vse večjemu razčlenje- vanju slike. V vseh razstavljenih slikah zasledimo poenostavljanje naravnih oblik kot ponotranjeno, skoraj neoromantično videnje narave, s tem pa postane slikarjev rokopis neposreden, pogosto premišljeno samosvoj in sporočilno svež. Katarina Rus stran 19 KULTURA Jubilej Domžalskega komornega zbora Domžale 15 let glasbe, veselja in spoznavanja V petek, 29. novembra 2002 je bil v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah jubilejni koncert Domžalskega komornega zbora Domžale, s katerim so počastili prvih 15 let svojega petja. Kratek pogled v pestro zgodovino Kot so zapisali v lično vabilo, ni lahko na kratko opisati njihove poti, saj se skozi vsa ta leta vije pestra zgodovina. Njegovi začetki segajo v pomlad 19X7, ko je prenehal prepevati Domžalski oktet, ki je pred tem uspešno deloval pod vodstvom Karla Leskovca. Po prizadevanjih nekaterih članov so leta 1987 ustanovili mešani oktet, ki je kmalu prerasel v komorni zbor. Zelja po petju in druženju v okviru zbora je bila zelo velika, zato je vedno številnejša zasedba, ki danes šteje 35 pevcev in pevk, zboru omogočila bogatejši izbor skladb. Pretežno renesančni in narodni program iz prvih let so vedno bolj dopolnjevali s klasičnimi in sodobnimi deli, ki so zaradi svoje zahtevnosti omogočile zboru udeležbe na pomembnejših prireditvah, od koder so sc vedno vračali kot zmagovalci. Tri zlate in ena srebrna plaketa z NAŠE PESMI Se posebej so pevci in pevke, pa tudi vsi ljubitelji njihovih pesmi, ponosni na uspešne nastope na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je žirija za tehnično dovršenost in izraznost zboru podelila tri zlate plakete na državnem, v letih 1933, 1997 ter 2001 ter srebrno plaketo na mednarretncrn tekmovanju v letu 1994. Tudi v tujini navdušeni Poleg vokalnih izzivov je zbor v svoj opus nanizal tudi številne vokalno-instrumcntalnc projekte, kot so: Dolarjev Miserere mei Dcus, Havdnovc in Mozartove maše, musicale z West Enda, v zadnjih letih so pevci pod vodstvom zborovodja Tomaža Pirnatea sodelovali tudi v večjih projektih, kot so: Mozartov Rcquiem, krstna izvedba škofjeloškega pasijona skladatelja Alojza Srebotnjaka ter Mahlcrjcva 8. "Simfonija tisočev". Zbor poznajo tudi zunaj meja domovine, saj je s svojim petjem navduševal publiko v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Kanadi, ZDA in Argentini ter s svojo mladostjo in svežino ter vedrim duhom prispeval k bogastvu duha in se zapisal med najvidnejše zbore v slovenskem kulturne prostoru. Jubilejni koncert - odlično Polna dvorana je najprej zaploskala izvedbi Nvstedtove pesmi Immortal Bach, ki je zazvenela po dvorani, saj se je zbor predstavil kar v dvorani. Prvi pesmi so sledile vse naslednje, ki so jih poslušalci in poslušalke nagradili z glasnim aplavzom, še zlasti Avc Mario Andreja Missona ter črnsko duhovno My Lord, What a Momig, s katerima so zaključili prvi del koncerta. Drugi del, ki gaje enako kot ves jubilejni koncert vodila Marta Starbek Potočan, so začeli s Pcarsalovo Lay a Garland, po dveh od treh melodij Hansa Lunella pa smo prisluhnili prvi izvedbi dela Prva pomlad pesnika O. Zupančiča in navdušeno pozdravili tudi avtorja Andreja Missona. Drugi del je bil slovenski, ki je očaral prav vse prisotne, zanesljivo pa bi ga tudi glasbeni strokovnjaki ocenili z odlično. Ob vrhunski kvaliteti pa "nestrokovnjaka" pevci in pevke navdušijo s1 svojo zavzetostjo, z veseljem do petja, ki ga prav občutiš, ko gledaš njihove zadovoljne obraze in sijoče oči. Marsikaj pove tudi zadovoljen obraz zborovodje Tomaža Pirnata, ki je bil skupaj z dolgoletnim zborovodjem Karlijem Leskovecm (duša zbora, ki je zapustil neizbrisen pečat, kateri ostaja še danes) deležen priznanja svojih pevcev in pevk, ki so jim čestitali tudi nekateri njihovi kolegi. V imenu Zveze kulturnih društev Domžale je zbor nagovorila in mu čestitala Tadeja Capuder, predsednica Zveze, Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti, Območna izpostava Domžale pa je pevce in pevke nagradila z. Gallusovimi značkami. Za pet, deset in 25 letno delovanje sta jim jih v imenu Sklada izročila in jim iskreno čestitala predsednik Miloš Starbek ter tajnik Pavel Pevec. Priznanja so prejeli: bronasta: Rok Benda, Lara Capuder, Inna Kralj, Milan Kunavar, Polona Pezdire in Mateja Vilar; srebrna: Mateja Andrejka, Mateja Jenko, Primož. Krtk. Tomaž. Pimat, Jože Stupica, Valentina Stupica; zlate: Alojz Kolar in Urška Pavli. Domžalskemu komornemu zboru ter zborovodji Tomažu Pirnatu, kije najbolj zaslužen za resno, tekoče, kvalitetno in uspešno glasbeno pot zbora, ob 15 letnici iskrene čestitke za opravljeno delo, pa tudi ža jubilejni koncert, ki je obogatil prav vse, ki smo praznovali z njimi. V. Vojska Leto 2002 je bilo za naše godbenike zelo uspešno. Za njihovo uspešno nastopanje jim je na eni od slovesnosti čestitala in podelila posebno priznanje Tadeja Capuder, predsednica Zveze kulturnih društev Občine Domžale Literarni večer pisateljice Brede Smolnikar v Cankarjevem domu Devetindvajsetega novembra 2002 je bila v Štihovi okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predstavitev nove knjige, "Stobovske elegije", pisateljice Brede Smolnikar. Na tem večeru je pel Partizanski pevski zbor pod vodstvom prof. Gornika. Udeležil se ga je tudi predsednik pisateljskega društva, Tone Peršak, in številni drugi. Spominjamo se pesmi Otona Župančiča "Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nič besed? Kaj razgrinjaš se v molk...? Vem, o vem svoj dolg, v prsih ta me žge, naj se mi grlo odpre..." In pisateljici Bredi Smolnikar se je z novo knjigo spet odprlo grlo... Nekateri menijo, da vzgajajo samo starši, učitelji in duhovniki... Naša pisateljica je dokazala oz. nenehno dokazuje, da vzgajajo tudi pisatelji; njih vzgoja pa je lahko trša ali mehkejša... Da, vzgajajo tudi opozorila, kakšen naj človek ne bo... Podobno vlogo, vsaj v odlomkih iz knjige, ki jih je pisateljica prebrala, ima "junakinja" Alojzija Lojza Lujza Antonova, ki sije z izgovorjenimi trinajstimi duhovniki na svojem pogrebu z. latinskimi molitvami hotela "kupiti" boga, kupiti nepodkupljivega boga... Strašno. Rimski Horacij je ubcsedil sicer čudovito misel EST MODUS IN REBUS..., kar pomeni: "Vse ima svoje meje, ki jih ne smeš prekoračiti, ne na to ne na ono stran". Toda gospa Breda si ponovno drzne prestopiti te meje, in sicer samo zato, da bi se njena beseda bolj slišala, da bi bolj "zalegla"... Seveda vsakdo tega ne more razumeti, toda ali ni že Kristus dejal: "... kdor more, naj razume..." Tako: umetnost je umetnost, in Breda Smolnikar seji posveča z ljubeznijo. Za njeno tozadevno ljubezen in za drznost izpovedovanja sem ji na samem literarnem večeru med drugim v svojem imenu in v imenu somišljenikov čestital. Neki pregovor pravi, daje molk lahko tudi zločin in pisateljica seje izognila "zločinu" s tem, daje pač spregovorila. Pevski zbor prof. Gornika, nesporne kvalitete velikega dometa, pa je s svojim nastopom na svojstven način dokazal, da nas pesem povezuje in združuje ter da partizanski duh še živi. Po končanem literarnem večeru pa je bila po nasvetu reka, "kjer je maša, tam je kaša", še pogostitev ob sproščenem pogovoru. Po končanem uradnem delu v dvorani seje namreč oglasila, poleg še nekaterih, tudi Moravska Mraz, imenovana tudi Marica, ki je Bredo kot otroka pestovala... in ob tem smo sc nasmejali tudi post festum. Zakaj pa ne, saj ima veselega človeka še bog rad, kakor pravimo. Ivan Kepic 10 let zasebne glasbene šole 'Tarnaš'' Za nekatere v senci, za druge pa v soju, bleščečih novoletnih praznovanj, bo na tradicionalnem božičnem koncertu mladih talentov (21. decembera letos ob 20.00 uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah) zasebna glasbena šola Parnas iz Domžal slavila deset let uspešnega dela. Nekateri bodo namreč ponosno in z žarom pozdravili zasebno iniciativo, ki je zgolj samo, brez družbene ali širše pomoči, uspelo vzpostaviti glasbeno izobraževanje takoj mladih. talentov kot tudi glasbe željnim in radovednim otroškim dušam in ob tem (v zgolj 10 letih) uspelo izdati dva glasbena učbenika (potrjena s strani Zavoda za šolstvo) in še glasbeno slikanico ter dve zgoščenki, na kateri se predstavljajo mladi talenti, morebiti bodoči pomembni slovenski umetniki. Ob tem je ta zasebna šola organizirala devet poletnih šol za mlade violončeliste tudi z mednarodno udeležbo Jakoj slušateljev (Francija, Švica, Madžarska, koreja, Japonska) kot tudi pedagogov, ki so bili vedno spremljani z nadvse zavidljivimi zaključnimi nastopi, pogosto posnetimi za arhiv Radia Slovenija. Realizirali pa so tudi kar lepo število nastopov mladih vilončelistov po Sloveniji (preko 250) ob različnih priložnostih (odprtjih razstav, literarnih večerih, otvoritvah seminarjev in simpozijev, celovečernih ali priložnostnih koncertov v vrtcih, šolah, domovih starejših občanov, bolnišnicah, različnih jubilejih in proslavah), zadnjih nekaj let pa se jim pridružujejo še drugi mladi talenti v tradicionalnih božičnih koncertih, ki jih kot gostje obogatijo vidni slovenski umetniki. Drugi pa bodo morebiti le skomignili z rameni in pač ugotovili, da je to le dogodek (in ob tem tudi rezultati), ki se utopi v poplavi poprečnosti in popularnih dogodkov. Škoda za mlade talente. Ob letošnjem božičenm koncertu bo izšla njihova druga zgoščenka "Igramo violončelo", na kateri se prestavljajo mladi violončelisti iz različnih krajev Slovenije (Ljutomera, Žirov, Mokronoga, Nove Gorice, Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Stahovice in Domžal), stari od 7 do 18 let, nekateri med njimi nagrajenci in odbitniki številnih tekmovanj mladih glasbenikov v tujini in Sloveniji. To so učenci številnih glasbenih šol, ki jih vse in nadvse vzpodbudno, prijateljsko ter strokovno povezuje neumorna pedagoginja Zdenka Kristl Marinič, ki je v uvod k izidu zadnje zgoščenke zapisala misel svetovno znanega violončelista Pabla Casalsa, ki nadvse zgovorno utemeljuje tudi njeno glasbeno delo v otroki: "Otrok, mar veš, kaj si? Čudež si, edinstven si. V milijonih let, ki so že pretekla, še nikoli ni bilo otroka, kot si ti"! MFM Naj ne mine dan brez knjige V oktobru letos smo prvič praznovali dan slovenske izvirne slikanice. Pokukala sem med knjižne police in jih nekaj pristala. Morda boste katero izmed njih izbrali za darilo svojim otrokom ob novem letu. Prav gotovo vam bodo hvaležni. Avtor Franci Rogač je napisal pravljico Izgubljena slončka, kije izšla pri založbi Karantanija. V njej je spregovoril o ljubezni, razumevanju, dobroti sočustvovanju, sprejemanju in prijateljstvu. Pravljica govori o mali slončici, ki sc med streljanjem in nasiljem izgubi in se prestrašeno zateče v hlev. Tam spozna fanta, ki zna igrati na piščalko inje drugačen od ljudi, s katerimi seje slončica srečala doslej. Menjavanje strahu in odpuščanja si v knjigi sledita kot nevidna vez. Čeprav že izgleda, daje nesreča pokopala fanta in slončico, pravljica ne bi bila prava pravljica, če se ne bi srečno končala in s tem sporočila, da le z, odpuščanjem in razumevanjem, s prejemanjem in dobroto lahko ohranimo svet. Avtorja Franci Rogač in ilustrator Gašper Hrovat sta slikanico podarila otrokom na pediatrični kliniki in s tem ponudila toplo besedo tistim, ki so najbolj potrebni. Stonoga Berta je čudovito ilustrirana in nadvse prikupna pravljica avtorice Urše Krempel, založbe Hieroglif iz Domžal. Tiskana jc z velikimi tiskanimi črkami in prav zato namenjena najmlajšim bralcem-začelnikom. Ti jo bodo z veseljem prebrali, saj bodo v njej našli tudi delček sebe. Kateri otrok pa zjutraj ne poleži rad in kateri otrok nima zaradi jutranjega spanca kup težav? Tudi stonoga si je nakopala težave. Mladi bralci sc bodo ob stonoginih težavah gotovo nasmejali, kajti zmeda nastane, ko se levi čevlji znajdejo na desnih nogah in desni čevlji na levih nogah. Končno mišjak ugotovi, v čem je stonogina težava, a dopoldneva je že konec. In na žalost so stonogi prav pred nosom zaprli tržnico, kamor je bila namenjena. Ilustracije, ki jih jc narisal naš uveljavljeni ilustrator Adriano Jancž.ič, so prava paša za oči. Stonoga s številnimi nogami je za ilustratorja pravi izziv in ko natančno pogledamo njegovo ilustracijo, opazimo, da seje posvetil prav vsaki nožici. Natančno, skrbno in z vsem svojim posluhom za malega bralca. Letošnji nominiranec za večernico, najboljše mladinsko delo, je tudi Marjan Tomšič, pisatelj Istre, avtor, satir, radijskih iger in scenarjev za risanke, pisec dramskih besedil in mnogoštevilnih tekstov za mladino. Njegova nadvse zabavna, odkrita, napeta in zanimivih preobratov polna je knjiga Martova velikajunaštva, kije izhajala v tržaški reviji Galeb, zdaj pa izšla v knjižni izdaji pri Zadrugi Novi Matajur v Čedadu. Knjiga Martova velikajunaštva prinaša 17 zgodb, ki so hkrati pravljice in realistične pripovedi o desetletnem fantu Martu, ki ima skupino prijateljev, aje med njimi najbolj neustrašen hiter, močan in se nikogar in ničesar ne hoji. Pisatelj Marjan Tomšič govori o poštenju in junaštvu, a ne postane niti za hip moralist in neobremenjen z didaktičnim prstom. Brez. dlake na jeziku spregovori o mulcih, ki se pretepajo in si nagajajo. Pisatelj je dogajanje zgodbe postavil v obmorsko mesto, kjer si pravljičnost in realnost podajata roki. Bralca napeta in dramatična zgodba vleče v branje, saj Mart ni človek besed, ampak fant dejanj, ki se ves čas bori, tekmuje z drugimi in samim seboj inje prav zato privlačen, resničen in nabit z domišljijo. Bralci celo pomislijo, da si vse skupaj le izmišlja in nas vleče za nos, a s svojo iskrivo besedo nas vsak hip odlepi od tal in nosi na krilih domišljije. Ob zabavni zgodbi bo bralca navdušili tudi Tomašičcv jezik. Ne manjka italijanskih in hrvaških izrazov, to je jezik naše obale, kjer živijo temperamentni, samosvoji in živi ljudje. Tatjana Kokalj Iz zaklaamce pregovorov "Pohlevnega osla dva jahata' Osel je zelo prijazna in simpatična žival. Sredozemsko obmorsko pokrajino si težko predstavljamo brez njega. Kot lahka in okretna tovorna žival že dolga stoletja služi preprostemu človeku. Kjer koli bodo v naslednjih dneh postavljali jaslice, bodo potrebovali tudi oslička, ki je nepogrešljiva sestavina naših predstav o Jezusovem rojstvu. Sveto pismo poroča samo o jaslih, v katere je Marija položila novorojenca. A kjer so jasli, tam ne moreta biti daleč tudi vol in osel. Tako sta ti dve živali najbrž prišli v naše jaslice. Ta žival se še večkrat izkaže za koristno. Kasneje Jožef odpelje Marijo in Jezusa na oslieinem hrbtu v Egipt, ko bežijo pred Herodovim preganjanjem. Oslica simbolizira ponižnost. Neki duhovni pisatelj pravi, da mora človek doumeti pomen, ki ga ima oslica, če hoče prodreti v skrivnost ponižnosti. Če se je Kristus hotel usesti na takšno žival, ko je pred svojim trpljenjem slovesno prišel v Jeruzalem, potem jc to storil zato, da bi pokazal, kako potrebna je ponižnost. Jezus ni prišel v sveto mesto na konju, ki je bil že takrat simbol vojaške moči in osvajanja, ampak na oslici ali osliču - simbolu mira, uboštva, ponižnosti, potrpežljivosti in poguma. Zato Sveto pismo to živel vedno prikazuje v ugodni luči. Pregovori vseh teh dobrih strani ne upoštevajo; le izjemoma se omenja kakšna njegova vrlina: Boljši je osel, ki me nosi, kakor konj, ki me vrže na tla. Osel velja skoraj izključno za simbol nevednosti in neumnosti: Osel ima povsod sorodnike. Veliko oslov hodi samo po dveh nogah. Veliko je oslov brez dolgih ušes. Marsikdo je osel, čeprav ne tovori vreč. Ker ni posebno ugledna žival, ga vsi pustijo na cedilu: Kadar osel v blato pade, mu nihče ven ne pomaga. Če hočemo reči, da se z neumnimi ni dobro družiti, lahko to povemo s pregovorom: Ne gladi osla, če nočeš dobiti brc. Očitna lastnost te 'živali je njegova trma: Če osel noče piti, ga trideset menihov skupaj z opatom ne morejo k temu prisiliti. Pogostna je primerjava s konjem, ki je seveda pametnejši in močnejši in se mu vedno bolje godi: Osel pripravlja, konji pa jedo. Konj dobi oves, osel pa slamo. Konjski želodec in oslovski hrbet sta redkokdaj prazna. Naj osel še tako rase, ne bo nikoli konj. Osel ne spremeni svoje narave; ostane to, kar je, zato je prispodoba nepobošljive nespameti: Pošlji osla križem svet, nazaj ti pride uhat ko pred. Če gre osel na pot. nazaj ne bo prišel konj. Osel je odšel od doma, osel je prišel nazaj. 1'ošlji osla v Pariz in vrnil se ne bo nič iiimlrejši, kakor je šel. Osel lahko gre v Meko, a se ne bo vrnil kot romar. Tudi osel, ki nosi vreče zlata, je osel. A tudi osel se uči, predvsem iz neprijetnih izkušenj: Osel gre samo enkrat na led. Osel ne gre še drugič tja, kjer je padel v blato. Najpogosteje je ta žival simbol pohlevnega, preskromnega človeka, ki ga prav zato vsi izkoriščajo: Vse živali lahko nosijo tovor, a doletelo je osla. Za osla se tovor zmeraj najde. Nizkega osla je lahko jahati. Potrpežljivega osla vsi tepejo. Na nizkega osla se vsakdo lahko povzpne. Kdor se obnaša kot osel, mu bo vsak naprtal svojo vrečo. Osel je vodo nosil, pa je od žeje poginil. Osla samo takrat pokličejo na dvor, kadar je treba nositi vreče. Osel je šele takrat spoznal, da je osel, ko so ga za uho povlekli. Osel je zmeraj kriv. "Osel" je seveda tudi huda zmerljivka, ki nas lahko krepko udari po žepu, kakor je razvidno iz naslednje šale: Sodnik obtožencu: "Kaznovani ste Z dvajset tisoč tolarji, ker ste meni kot sodniku rekli osel in vol. Imate še kaj dodati?" Obtožence: "Imam, pa ne bom, ker ste predragi." Bogdan Dolenc MLADI DOMZALCAN - SVETOVNI ŠAHOVSKI PRVAK stran Fotorepbrmza Luka, šahovski svetovni prvak "Ponosni smo nate," je v telegramu, nato pa še na sprejemu v Osnovni šoli Venclja Perka Domžale, kjer mladinski svetovni prvak Luka Lenič obiskuje osmi razred, dejala županja Cveta Zaloka Oražem ob čestitki trenutno najpopularnejšemu domžalskemu športniku. 0 njem je bila praktično zapisano že vse, zato sem s sprejema, ki so mu ga pripravili vodstvo in učenci Osnovne šole Venclja Perka Domžale, pripravila kratko fotoreportažo. Svečanega sprejema brez torte seveda ni. 0 življenjski in šolski poti mladinskega svetovnega prvaka je spregovorila tudi ravnateljica ga. Irena Vavpetič, ki je med drugim poudarila, da je Luka daroval šahu ves svoj čas in tudi vse svoje srce. Zaželela mu je, da bi uspešno nadaljeval svojo življenjsko in športno pot, zahvalila pa se je tudi njegovima zlatima staršema. Najmlajši so skupaj s svojo učiteljico za Luka pripravili kar posebno pesmico, v kateri so med drugim zapeli: Sonce sem, Šah igram, sem pravi modrijan. Luka, Luka, je svetovni prvak... Fotografija s sošolci in sošolkami, ki so najbolj držali pesti. Županja je mladinskemu šahovskemu prvaku izročila nagrado, ki mu bo omogočila nadgraditev računalnika, med drugim pa tudi dejala, da je vesela, ker bo tudi po njegovi zaslugi ŠAH kot izbirna vsebina na velika vrata vstopil v naše osnovne šole. Luka je bil v odgovorih na vprašanja kar treh reporterjev skromen: Hvala za lep sprejem. Moj cilj pred svetovnim prvenstvom je bil priti med pet najboljših, na skrivaj sam upal na medaljo. Šah je način mojega življenja... Vera Vojska Mentor o Lukovih začetkih V nedeljo je odjeknila vest, da je Luka Lenič, učenec 8. razreda OŠ Venclja Perka, zmagal na svetovnem šahovskem mladinskem prvenstvu v kategoriji dečkov do 14 let. To je bila ne le prva zmaga, ampak tudi prva slovenska mladinska kolajna na največjih tekmovanjih v samostojni Sloveniji. Še živo sc spominjam, ko jc babica pripeljala Luka s sedmimi leti na šahovski krožek. "Veste, igranje šaha ga zelo veseli," je že odbrzela iz. razreda. Luka jc lepo napredoval; z osmimi leti je postal regijski prvak, v letih 1998 in 2002 državni prvak, istega leta pa tudi svetovni! Z njegovo babico sva se velikokrat srečevala. Vedno sem najprej pohvalil Lukove šahovske dosežke, ona pa jc skromno odgovarjala: "Zadovoljni smo žc s tem, kar je do sedaj dosegal." Seje skromnost obrestovala!? Lukajc dosegel vse, kar jc sploh mogoče v njegovih letih. Postal jc svetovni prvak, in se zapisal v zgodovino slovenskega in svetovnega šaha. Na šoli so mu učenci v veliki telovadnici pripravili lep sprejem, zborček najmlajših mu je celo Luka Lenič v pogovoru z mentorjem šahovskega krožka, g. Jožetom Koritnikom sestavil pesmico: Luka "šampijon". Mnogi, ki smo spremljali njegovo šahovsko pot, smo vanj verjeli. Vemo, da ga čaka še lepa prihodnost! Prinesel nam je veliko radosti in veselja. Predvsem pa se ga bomo na naši šoli zapomnili kot pridnega, vestnega in požrtvovalnega "mladeniča", kije že pri 14 letih dobro vedel, kaj hoče. Luka, veliko sreče! Ti želim na nadaljnji poti! Šahovski mentor na OŠ Venclja Perka Jože Koritnik Luka Lenič "S/ v Član Šahovskega društva Vele Domžale Član Šahovskega društva Vele Domžale, Luka Lenič, je na svetovnem prvenstvu v šahu za dečke do 14 let v Grčiji med 99 udeleženci dosegel 9 točk iz 11 partij in zmagal. Osvojil je naslov svetovnega prvaka in si pridobil tudi naslov mojstra FIDE. Luka je drugi Slovenec po velemojstru Brunu Parmi, ki je osvojil ta laskavi naslov. Nase je opozoril ževna nedavnem evropskem prvenstvu, ki se je odvijalo v začetku oktobra v Španiji. Tam je zasedel šesto mesto. Bilje tudi član mlade slovenske olimpijske reprezentance konec oktobra na Bledu. Svetovnega prvaka je sprejel tudi predsednik države Milan Kučan Prvih šahovskih potez, se je učil pri šolskem mentorju g. Koritniku. Šahovsko izobraževanje jc nadaljeval v triletni srednji šahovski šoli našega ■ društva, pod vodstvom Matjaža Mikca, katere iniciator jc bil pok. g. Stane Laznik. Danes obiskuje višjo šahovsko šolo pod okriljem Šahovske zveze Slovenije, predvsem pa redno trenira sam in s pomočjo svojega izbranega trenerja g. Zlatka Bašagica. Luka ima veliko razumevanja tudi pri odgovornih v Osnovni šoli Venclja Perka. Njegov uspeh je hkrati uspeh vseh navedenih, vsekakor pa je v prvi vrsti rezultat dela njega samega in njegovih staršev Zdenke in Iztoka, ki SO si ga prislužili z. voljo in odrekanjem. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo generalnemu sponzorju društva podjetju Vele Domžale. Občini Domžale in vsem ostalim donatorjem za finančno pomoč. Luka obiskuje osmi razred osnovne šole. Pravi, daje ta naslov svetovnega prvaka le stopnička na njegovi poti do naslova velemojstra. To je največja vzpodbuda za razcvet slovenskega šaha pri mladih, ki je uvrščen med izbirne predmete v devetletki. Dogodek je izredno odmeven v slovenskem prostora. Pri Šahovski zvezi Slovenije je bila organizirana tiskovna konferenca, sprejemi pa so se vrstili pri ministrici za šolstvo, gospe Luciji Čok, predsedniku uprave Vele Domžale, gospodu Stanetu Skoku, pravi predsedniški sprejem pa je bil v Osnovni šoli Venclja Perka, kjer mu jc čestitala tudi naša županja. Z njim se pripravlja tudi več televizijskih izobraževalnih oddaj, intervjuje so opravili vsi slovenski vodilni časniki in revije, na sprejem pa je povabljen tudi k predsedniku republike, gospodu Kučanu. Luka, vsi šahisti in občani ti ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka iskreno čestitamo in ti želimo še veliko uspehov na tvoji športni poti. B.0. Vele Domžale Sprejem najboljših športnikov atletskega kluba Vele Domžale in mladinskega svetovnega šahovskega prvaka Trgovska družba Vele d.d. podpira kulturne, športne in druge interesne dejavnosti v krajih, kjer so trgovine in poslovni prostori družbe. Podpora je namenjena vsem tistim, ki v različnih krajih in na različnih področjih skrbijo za družbeno življenje. To so športna društva, kulturno umetniška društva, pevski zbori, gasilska društva, humanitarna, invalidska in druga društva. VELE bo tudi v prihodnje pomagala mladinskemu šahovskemu prvaku Luku Leniču je obljubil g. Stane Skok, generalni direktor VELE, delniške družbe. S finančno in drugi pomočjo, ki jo družba nudi opisanim organizacijam, sije ustvarila ugled in dobro ime. Pred koncem leta2002 seje uprava dražbe Vele odločila, da sprejme najboljše športnike iz klubov, ki nosijo ime Vele. Polni energije, športnih uspehov in športnega pričakovanja so se v petek 13. decembra zbrali v Domžalah najboljši atleti in atletinje Atletskega kluba Vele Domžale v kategorijah člani, starejši mladinci, mlajši mladinci in pionirji. Njihovi uspehi so vrsta najvišjih državnih priznanj iz različnih disciplin. S finančno in moralno podporo tem mladim športnikom stoji družba Vele ob strani že dobri dve leti. Šahovsko društvo Domžale ima žc več kot 50-lctno tradicijo. Sodelovanje družbe Vele z. društvom je bilo pred desetimi leti zasnovano na delu z mladimi in letos so dosegli največji možni uspeh. To je pridobitev naslova svetovnega šahovskega prvaka v konkurenci fantov do 14 let. Pridobil gaje Luka Lenič, osmošolec iz Domžal. S tem jc letos konec meseca novembra na grškem otoku Kreta osvojil tudi naslov mojstra FIDE. Leto praznovanja svoje 50-lctnice obstoja je trgovska družba Vele zaključila s pozitivnimi poslovnimi rezultati, najvišjim republiškim priznanjem za urejenost Blagovnice Vele Domžale in nenazadnje tudi s športnimi uspehi. Vele d.d. Skupinska fotografija najboljših atletov in atletinj Atletskega kluba VELE Domžale z vodstvom VELE. "Naša naloga ni samo, da prodajamo, ampak je s krajem treba tudi živeti in podpirati vse, ki v tem kraju živijo in delajo. Naša vizija je biti povezan z. okoljem, in od tod tudi naša odločitev, da podpiramo športna, kulturna in druga društva, ki delajo v naši občini," je na sprejemu za mladinskega svetovnega prvaka Luka Leniča ter najboljše tekmovalce Atletskega kluba VELE Domžale poudaril g. Stane Skok, generalni direktor VELE. Športnikom je predstavil VELE ter poudaril, da tudi v prihodnje lahko računajo na pomoč, saj v VELE radi pomagajo mladim ljudem. V imenu Atletskega k hiba V ELE Domžale, katerega najbolj ši športniki za leto 2002 so bili: Peter Kastelic in Špela Kržan kot najboljša športnika, iz posameznih kategorij pa so se sprejema udeležili: Jože Pimat, Bernard Jarc, Meri Hadžič, Marko Narobe in Vesna Gabor, seje zahvalil njegov predsednik Marjan Gorza, v imenu Šahovskega društva VELE Domžale pa predsednik Bojan Osolin. Oba sta se zahvalila za pomoč ter zaželela delniški dražbi uspešno poslovanje tudi v prihodnje. Sprejem za najboljše športnike se je končal z zdravico za uspešno leto 2003. V.V. stran 2 1 Dober dan, športnik Avtomobilist Gašper Ujaž Ko na internetni strani 21-letnega Radomeljčana Gašperja Iljaža, prebereš, da se že več kot 10 let profesionalno ukvarja z avtomobilizmom, začneš kar malce začudeno odštevati in kar kmalu ugotoviš, da se je s tem športom začel ukvarjati v rosni mladosti. "Sem zagrizen športnik in me šport tudi najbolj zanima, "pravi mladenič, kije na svoji prvi dirki, enajst let je že od nje, pokazal nesporen talent, saj je ob svojem dirkaškem krstu v kartingu zasedel četrto mesto. V osmih letih tekmovanja v kartingu, je bilo dovolj vsega, "od zmag, do uspehov, pa tudi ob slabših rezultatov in razočaranj," se spominja prvih nastopov, predvsem pa prve sezone v letu 1992, ki jo je končal na odličnem četrtem mestu v razredu N 60. Leti 1993 in 1994 sta mu prinesli deset zmag, odmevne rezultate na mednarodnem področju, pa ne preveč športne sreče, saj se mu je v razredu 100 cem naslov prvaka za pičli dve točki izmuznil kar dvakrat. Malce je njegovo tekmovalno pot prekinila smrt njegovega zvestega pomočnika, očeta, kariero pa je nadaljeval v razredu 100ICA, kjer je sezono v letu 1996 končal kot tretji v državi, že leto kasneje pa je kljub težavam dosegel dve zmagi. Najraje pa se spominja četrtega in petega mesto na centralno-evropskem prvenstvu. V naslednjih dveh letih se uvršča med najboljše tri, v letu 2(XX) pa se preseli v prvo avtomobilsko tekmovanje - pokalu Scicento Pctrol, kjer zasede končno deveto mesto in se veseli zmage na krožni dirki v Portorožu. Leto 2001 pomeni prelomnico v njegovem dirkanju, saj sezono zaznamujejo ena zmaga, eno drugo mesto ter tri tretja mesta ter še več uvrstitev med najbojše, vse to pa je pomenilo skupno uvrstitev na odlično četrto mesto. Odlične uvrstitve v pokalu Scicento pa niso edini uspehi ljubitelja avtomobilizma in hitrosti. Kot sovoznik jc v letu 2001 tekmoval tudi na relijih, in sicer kot sovoznik Mitje Klemenčiča, državnega prvaka v skupini N. Skupaj sto z. mitshibushijem zmagala na reliju v Zagorju ter dosegla še druge uspehe, tako da si je Gašper delil končno drugo mesto med sovozniki v reli diviziji II. Leto 2002 pa mu je prineslo nove izzive, saj seje vključil v ekipo Viator & Vektor, kjer jc z Renault cliom 1,4 ter sovoznikom Petrom Pavčkom začel nastopati v Mobi pokalu, kjer se lahko pohvalil z. doslej osvojenim četrtim mestom nareliju Zasavje,dvema petima mestoma (reli Velenje in Logatec) šestim mestom na reliju GHD Ferrari Ilirska Bistrica ter sedmim mestom na reliju S a turnus. S sovoznikom tako lahko računa na skupno 5. mesto. Ob koncu sem Gašperja vprašanja, kaj mu pomeni avtomobilizem? Avtomobilizem mi pomeni veliko, saj velik del energije vlagam v to šport žc kar nekaj časa, poleg tega pa pomeni veliko odrekanja in malo prostega časa. Zelo sem vesel, da se z, avtošportom sploh lahko ukvarjam, saj jc to zelo drag šport, obenem pa se zahvaljujem tudi podjetju Viator & Vektor za vso podporo. Kaj pričakuje od leta 2003? V leto 2(X)3 ponovno ostajam v isti ekipi, prav tako bo poleg mene sedel Peter, s katerim sva se zelo dobro ujela. Čez zimo bomo dodelali tudi avtomobil in tako upava na boj za vrh. Leto učenjan je za nami, drugo leto pa zares. BŠK Budničar v letu 2002 Najuspešnejši mladi Za leto 2002 je značilno, daje Balinarski športni klub Budničar Količevo uspešno organiziral vrsto že tradicionalnih tekmovanj in turnirjev ter drugih prireditev, posebej pa so ponosni na svoje tekmovalne uspehe. Klubu je leto prineslo vrsto uspešnih nastopov, zlasti mladih balinarjcv, ki jih od začetka leta 2002 vodi trener Stane Zavbi, mlajši, ki jc opravil potreben trenerski tečaj. V okviru ljubljanske območne balinarske lige je prvo mesto med dečki osvojil Janez CERAR,dmgijebiIAlešŽAVBI,tretji Dejan KRNČ, četrti pa Andrej MOHAR. Balinarski klub EIS BUDNIČAR CERTIFIKAT , o.os tt/idjn bfliriwrt!h irtmovmii V parih sta prvo mesto osvojila tekmovalca Budničarja Aleš ZAVBI in Janez CERAR, prav tako so mladi iz Budničarjaosvojili tudi drugo in Irctje mesto. Na državnem prvenstvu, ki je bilo v Skorji Loki, sta Aleš ŽAVBI in Janez CERAR zasedla peto mesto in tako še enkrat potrdila, da spadata med najbolj perspektivne slovenske balinarje. Uspešno so v okviru ljubljanske balinarske lige nastopali tudi mladinci, saj sta v parih drugo mesto zasedla Uroš MARKIČ in Branko MAGRL, tretja pa sta bila Domen GRAŠIČ in Jaka ŠKARJA. Na državnem prvenstvu sta bila Uroš in Brankotrctja. Domen in Jaka pa šesta. Člani uspešno nastopajo v državni ligi, kjer so osvojili šesto mesto. Vsi ti uspešni nastopi pa nc bi bili mogoči, če ne bi bilo številnih sponzorjev, med katerimi jc treba izpostaviti zlasti naslednje: VELE Domžale, Milana SKOČAJ-a, Elektroinstalacije, Janeza Ccrarja, KLIMA, gostišče KOVAČ Količevo, Gostišče ZLATA KAPLJA Radomlje in gostišče ŠRAJ, gostilno ŠKARJA Prcvojc ter Picerijo SINFONIJA Vir. Vsem sponzorjem sc Budničarji zahvaljujejo, enako pa za opravljeno delo v letu 2002, zahvalo izrekajo tudi vsem trenerjem in članom. Čestitke za certifikat Leto2002 pasi bodobalinarji zapomnili šc poeni dobri novici. Balinarskazveza Slovenije jc namreč Balinarskemu klubu EIS Budničar Količevo za njegovo štiristezno pokrito balinišče izdala CERTIFIKAT o ustreznosti izgradnje za organizacijo balinarskih tekmovanj. Čestitamo! V letu 2003 želijo vsem veliko zdravja, sreče in uspehov, trenerju in tekmovalcem pa poleg že naštetega še veliko točnih metov in športne sreče. V.V. Novi uspehi Mateja in Špele Takoj v začetku nove plesne sezone po intenzivnih pripravah v mesecu avgustu, seje forma plesavcema pričela dvigovati in je prinesla dosežene uspehe. Z uspešnimi nastopi sta pričela v septembru na odprtem prvenstvu IDSF na Nizozemskem. V močni konkurenci 54 parov iz vsega sveta sta zasedla 8. mesto. Temu uspehu sta dodala v novembru drugo mesto na mednarodnem turnirju "Ljubljana pleše" v Hali Tivoli. Naslednjo potrditev dobre pripravljenosti sta dosegla z drugim mestom na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov - standardnih in latinskoameriških. Če upoštevamo; da sta bila med tinalisti najmlajša in ostajata v naslednjem letu v kategoriji mladincev, se uspehi še pričakujejo. V sredini novembra sta zopet dosegla večji uspeh na mednarodnem turnirju na Dunaju. Uvrstila sta se najbolje od vseh slovenskih parov in v močni konkurenci 65 parov zasedla deveto mesto. Sedaj sta v pospešenih pripravah in izpolnjujeta obveznosti tudi v državni reprezentaciji. Vsi treningi so sedaj tempirani na državno prvenstvo, ki bo sredi februarja leta 2003. Plesalca pa sta na SLOVENIJA OPEN v Mariboru osvojila prvo mesto med mladinci tako v latinsko ameriških kot standardnih plesih. B. KK PIRUETA Uspešni tudi v Italiji mm tY&o!"* V Italijanskem mestu Gorizia je bilo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Na tekmovanju so bile prisotne tudi tekmovalke KK Piruete. Barve svojega kluba so zastopale najmlajše in prav vse so se odrezale odlično. Tako je svoj ognjeni krst opravila LAURA PAVLI, ki je osvojila 3. mesto in prejela tudi svoj prvi pokal. Drugo mesto je zasedla EVA PETERLIN, ki je s svojim novim programom navdušila občinstvo. VITA PETERLIN, ki je medtem postala že prekaljena tekmovalka, pa je v zelo močni konkurenci zasedla odlično 6. mesto. Svoj program je izpeljala solidno, čeprav bi z. malo več sreče lahko pristala se na boljšem mestu. Njihova trenerka NINA GRILJ je bila zadovoljna z. nastopi svojih varovank, čeprav je sedaj čas za učenje novih elementov in ni ravno pravo obdobje za nastope oz. tekmovanja. V nedeljo. 24.11.02 pa je svoj nastop po krajšem premoru opravila tudi najstarejša tekmovalka v KK PIRUETI, TEJARUS. Tekmovanje seje odvijalo v italijanskem mestu SCHIO. V zelo močni konkurenci je osvojila odlično 2. mesto, in zato prejela celo denarno nagrado. S svojim nastopom je bila zadovoljna, saj je dokazala, da je v dobri formi za nadaljevanje sezone in sodelovanje v reprezentanci Slovenije. Letošnjo sezono si je namenila s svojo trenerko temeljito utrditi že osvojeno znanje elementov, poleg tega pa osvojiti se znanje trojnih skokov, ki so nujni za solidno uvrstitev na prihodnjih tekmovanjih. Kotalkarski klub PIRUETA v okviru svojega praznovanja desetletnice obstoja kluba organizira številna srečanja in prireditve, ena najzanimivejših pa bo gotovo razstava delovanja kluba, ki bo od 6.1. do 10.1.2003 v prostorih galerije Beseda (Godbcni dom). Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2003. Tone Grilj Košarka v Domžalah Uspehi članske reprezentance se niso prenesli na igralce Heliosa - leti so izgubili tekmo v Ljubljani po nepotrebnem - gledavci ostajajo zvesti - v mlajših starostnih kategorijah vse po pričakovanjih - dobro delo drugega domžalskega kluba Lastovka se obrestuje tudi pri obisku na treningih in tekmah - KK Komenda širi konkurenco na širšem domžalski i-kaniniškeni območju: Po uspešni reprezentančni pavzi - 3 zmage v drugem kvalifikacijskem ciklusu za evropsko prvenstvo na Švedskem leta 2003 - v kateri je svojo vidno vlogo odigral tudi Domžalčan Boris Gorenc -na začasnem delu v Italiji pri Vareseju, se jc nadaljevalo tudi košarkarsko prvenstvo v Sloveniji kot tudi po Evropi. Helios je v dosedanjem slovenskem košarkarskem delu v nekaterih tekmah razveselil s svojimi igrami, kar je tudi prijetno presenetilo košarkarske veljake v Sloveniji, saj je mlada ekipa trenutno po odigranih 10-ih krogih - 9 tekem zbrala 6 zmag in 3 poraze - 15 točk - dali so 715 točk, prejeli pa 674 in se nahajajo na 3. mestu - ima pa kar lepo prednost pred zasledovavci in veliko možnost za uvrstitev med osem najboljših slovenskih Kegljanje Atleti in atletinje Atletskega kluba VELE Domžale bralcem Slamnika želijo veliko prijetnih praznikov, sreče, veselja in športnih užitkov v letu 2003 ter se zahvaljujejo za pomoč vse sponzorjem, zlasti pa VELE Domžale. V boj na nove zmage in uvrstitev v 1. A ligo Kegljaškega kluba Calcit Domžale: V 1. B kcgljaški ligi so ekipe na sredini tekmovanja, v njem pa uspešno nastopa domžalsko-kaniniška ekipa Calcit, in sicer je ekipa sedaj na 3. mestu, v devetih krogih so 5-kral zmagali, enkrat remizirali in trikrat izgubili ter zbrali 11 točk - za prvim mestom, ki ga zaseda ekipa Gorice pa zaostajajo za 3 točke. V 3. ligi zahod jc druga ekipa na zadnjem 10. mestu, in sicer so v dosedanjih devetih krogih zbrali 2 zmagi, izgubili pa so 7-krat, imajo 4 točke, za 7. mestom pa zaostajajo 3 točke. Tretja ekipa bo kmalu zaključila tekmovanje v prvi medobčinski ligi Ljubljane. Urban Znidaršič Kategorniški turnirji v Domžalah V oktobru in novembru so na OŠ Domžale potekali turnirji za osvajanje kategorij. Med vsemi šahisti se je najbolje izkazal Filip Kozarski (OŠ Prcserjc pri Radomljah), kije na turnirju III. kategornikov osvojil I. mesto in s tem II. kategorijo. Prav lako jc II. kategorijo osvojila Katja Vozel (OŠ Domžale). Novi tretjekategorniki pa so: Peter Kolar, Marko Berk (oba OŠ Domžale) in Jan Zaje (OŠ Prescrje pri Radomljah). Vsem novopečenim kalegornikom iskreno čestitamo! Bela Somi košarkarskih ekip, a prvenstvo je še dolgo, zato lahko pride tudi do padca fantič in nekaterih poškodb, ki pa v Sponu niso dobrodošle. Odraz, dobrih iger je tudi obisk na tekmah, saj je ekipa Heliosa najbolj gledana ekipa v slovenskem košarkarskem tekmovanju - brez. treh najboljših slovenskih ekip, ki igrajo v Jadranski ligi. Pohvalimo lahko vse igravce, saj dajo ti svoj maksimum na skoraj vsaki tekmi, le na zadnji v Ljubljani so nekateri prav zatajili na celotni črti. Druga domžalska ekipa Lastovka -Smlednik pa je v tretji ligi zahod premagala v zadnjem krogu prvouvrščeno ekipo v tej skupini Interstik in je šesta s 4-imi zmagami in tremi porazi - 11 točk - koš razlika 543:542. Kako pa jc pri mladih? Mladinci Domžal so v svoji skupini v prvi ligi vzhod po prvem delu tekmovanja zasedli prvo mesto: in sicer so 8 krat zmagali in 2 krat izgubili - 18 točk - koš razlika 933:696. Iz te selekcije je kar nekaj igravcev, ki že igrajo v članski kategoriji in so v reprezentančnih selekcijah. Druga domžalska ekipa Lastovk je v drugi ligi center 2 zasedla 2. mesto za Bežigradom - 7 zmag in 3 porazi - 17 točk - koš .razlika 787:692. Pri kadetih je ekipa Domžal v prvi ligi vzhodni skupini zasedla po prvem delu 2. mesto - za Bežigradom - 9 zmag I poraz - 19 točk - koš razlika 847:682. Tudi v tej ekipi trka na vrata članske ekipe nekaj igralcev, kot tudi na vrata reprezentance. Lastovke so v drugi ligi prav tako v vzhodni skupini zasedle 1. mesto - 8 zmag 2 poraza - 18 točk - koš razlika 772:677. Komenda pa je pri kadetih v zahodni skupini prav tako v dragi ligi po prvem delu tekmovanja, tekmovanje zaključila na 4. mestu - 4 zmage 6 porazov - 14 točk - koš razlika 647:698. Pionirji so s tekmovanjem zaključili že prej, od 13. do 15.12. pa je bil na vrsti le šc zaključni turnir četverice v Ljubljani. Sedaj pa pionirji igrajo v zimskih tekmovanjih pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije - področnih organizacij - Ljubljanske. Mariborske in Primorske -lige prijateljstva. Tu imajo vsi trije klubi kar nekaj svojih ekip, ki pa igrajo zelo zelo uspešno. Prav tako pa s tekmovanjem zaključujejo osnovnošolske selekcije osnovnih šol po domžlaski - kamniški -medvoški regiji, saj prav sedaj potekajo razigravanja za uvrstitev med 18 -najboljših osnovnošolskih ekip pionirskega festivala - pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. V Šolski košarkarski ligi je tekmovanje nekje na polovici, v njem pa nastopa le ena domžalska ekipa - OS Domžale - le ti imajo kar precej uspeha v tem tekmovanju na vseh področjih - plesnonavijaškem, košarkarskem, novinarskem... Urban Znidaršič iti (A * D® 'i* < m * STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek ' od 9. -12. ure Plezalno popotovanje po južni Franciji Letošnjo jesen je član AO Domžal, Jani Abe, izkoristil za obisk francoskih plezališč. Na svojem tritedenskem popotovanju se je posvetil plezanju na pogled, kar pomeni preplezati smer v prvem poizkusu, brez predhodnih informacij. Pot ga je najprej vodila do Monte Carla, nato jo je nadaljeval proti Maresillu in nazadnje proti francoski pokrajini Provans. Stene nad Monte Carlom ponujajo slikovito plezanje s pogledom na morje. Plezal je v Peillonu, enem med tamkajšnjimi plezališči, kjer predvladujejo previsne smeri. Nato je krenil proti Marseillu, v zelo znano plezalno področje Calanques, kije daleč najlepše v južni Franciji. Morje je spralo in zgladilo smeri, zato je plezanje v stenah težko. Sledila je Provansa. Pokrajina je prečudovita, posuta z. vinogradi, lepimi vasicami in številnimi stenami. Ustavil se je v plezalnem področju Baum Rosse, ki ima odlične plezalne pogoje. Tukaj prevladujejo dolge vzdržljivostne smeri. Odločil se je, da se še enkrat ustavi v Peillonu, ki ima po njegovem najlepše plezališče. Poudarek na celotni odpravi je bilo plezanje na pogled, saj le to najbolje predstavlja plezalčevo fizično in psihično pripravljenost. Na pogled mu je v plezališču Peillon uspelo preplezati svojo prvo smer z, oceno 7 c+. Smer Megavvatt, dolžine 25 m, sestavljajo na začetku težji gibi po previsu, sledijo lažji srednji deli, nato pa še vzdržljivostno plezanje do vrha. Smer po kategorizaciji za športno plezanje, predstavlja dosežek na državnem nivoju. Na odpravi je tako uspel preplezati 50 športno plezalnih smeri različnih težavnostnih stopenj. S tem je uresničil svoje načrte, hkrati pa pokazal dobro telesno pripravljenost. Za finančno podporo se zahvaljuje AO Domžale ter Občini Domžale. Tatjana Kotnik Letošnji Sankukai državni prvaki Žan Pušnik. Teja Grad in Urša Svetek. Sankukai karate klub Domžale - THje državni prvaki! V nedeljo 17. novembra smo se odpravili v Komendo, kjer sta Sankukai karate zveza in K.K. Komenda v Športni dvorani organizirala letošnje Sankukai karate državno prvenstvo za dečke v borbah in deklice v katah. Na začetku so se gledaveem z mimohodom predstavili sodniki in 148 lekmovavcev po posameznih klubih. Ob poslušanju državne himne se zavemo, na kako pomembnem tekmovanju pravzaprav sodelujemo. Za vzpodbudo mladim tekmovavcem je spregovoril Tehnični mentor, mojster Vlado Paradižnik. Poudaril je, da je karate veščina, ki poučuje borbo borca samega s seboj - z njegovimi napakami, omejitvami, strahovi, odpori.,. Poštenje velja kot najpomembnejše vodilo, saj meni, da človek lahko sprejme realnost le tako, da je najprej odkrit samo do sebe. Njegovo poučevanje se ujema z doktrino nenasilja. Nasprotnika moraš sprejeti kot prijatelja, ki ti pokaže tvoje napake, saj jc borba ekstremna situacija v kateri pridejo na piano tiste človeške lastnosti, ki jih v vsakdanjem življenju redko srečaš. Šele takrat, ko se spoznaš, si sposoben popraviti svoje napake in tolerirati napake drugih. Sledil je prvi sklop demonstracij. Z najmlajšimi člani seje predstavil domači klub. Prikazani so bili osnovni udarci, blokade, njihove kombinacije. Starejša demonstracijska skupina je s prikazom svojega znanja jemala dih marsikateremu gledavcu. Za lažje spremljanje tekme so bili predstavljeni dovoljeni in nedovoljeni udarci ter njihovo točkovanje. Nato seje začelo zares. Na treh boriščih istočasno so potekale borbe na izločanje. Dečki so se pomerili med seboj v 10 kategorijah ločenih po teži in starosti tekmovaveev. Mladi so napeto čakali na svoj trenutek, a so vseeno z glasnim spodbujanjem spremljali boj svojih klubskih prijateljev. Proti koncu prvenstva so se ločeno po starosti v 2 kategorijah v katah, to je boj z namišljenim enim ali nasprotnikov, pomerile še deklice. Pred slovesno razglasitvijo je potekal še dnigi sklop demonstracij, ki so se zaključile zenkratnim lomljenjem strešnikov. Znanje in prikazi veščin bodo marsikateremu gledalcu ostali še dolgo v spominu. Na koncu naj vam zaupam še tisto, zaradi česar smo se pravzaprav zbrali. Rezultate letošnjega državnega prvenstva. Z veseljem vam predstavljam letošnje državne prvake in podprvakc, ki so člani KK Domžale in KS Rodica: 1. Žan Pušnik (DOM) - St. dečki 40-45 kg , 1. Teja Grad (DOM) - St. deklice kate, 1. Urša Svetek (DOM) -Ml. deklice kate, 2. Jure Kočar (DOM) - St. dečki 45-50 kg, 2. Marko Udovč (ROD) - St. dečki do 40 kg, 2. Mark Grad (DOM) - Ml. dečki 40-45 kg, 2. Tej Gonza (DOM) - Ml. dečki 35-40 kg, 2. Petra Zrimšek (DOM) -St. deklice kate, 3.-4. Gašper Tumpej (DOM) - St. dečki 50-55 kg , 3.-4. Tilen Kotar (DOM) - St. dečki 40-45 kg , 3.-4. Moreno Skvarča (DOM) -St. dečki do 40 kg, 3.-4. Matej Radkovič (DOM) - Ml. dečki 40-45 kg, 3.-4. Domen Vollmaver (DOM) -Ml. dečki do 35 kg Vsem tistim, ki jim preboj do samega vrha ni bil usojen, želimo, da jim to uspe na kakšni od naslednjih tekem. Vsem bralcem in bralkam želim vesele praznike in srečno v prihajajočem letu 2003. Športni pozdrav! stran KK "ATOM" Shotokan Domžale na Karate turnirju Kuzma - Tromejnik 2002 Skupno doseženo drugo mesto za Karate Klub ATOM Shotokan Domžale na turnirju Tromejnik je zadostovalo za skupno tretjo mesto za pokal Stohokan Karate- do Internacional zveze Slovenije treh odprtih turnirjev, (Ruše-Celje-Tromejnik-Kuzma), za leto 2002. Iz Atoma je tekmovalo 22 tekmovaveev in tekmovavk in prav vse je potrebno pohvaliti za borbenost. Medtem, ko so nekateri doma prav sladko spali, so se tekmovavci Atoma že peljali proti tromelj Avstrija-SIovenija-Madžarska. Motokrosist Klemen Gerčar trikratni pionirski državni vice prvak Lukovica in Domžale z okolico sta že dolgo znana po odličnih n i otok ros ist i h. Po slovesu zlatega rodu tradicijo uspešno nadaljuje mladi up, 11-letni Klemen Gerčar s Prevoj, ki je v svoji štiriletni karieri med pionirji s svojim znanjem in uspehi, kljub svoji mladosti, dokazal, da je mojster vožnje čez drn in strn. Že v prvi sezoni leta 1999je v razredu do 60 cem na Kavvasakiju KX 60 proti vsem pričakovanjem osvojil naslov vice prvaka. Ta uspeh je v naslednji sezoni v razredu do 65 cem ponovil. Pokazal paje velik napredek. Bilje enakovreden tekmec prvaku tiste sezone. Dragocene in morda odločilne točke v boju za najvišjo stopničko pa je izgubil zaradi poškodovane noge, tako da ni nastopil na eni dirki. Lani jc prestopil v višji razred podmladka, kot uradno imenujejo pionirje pri AMZS. Nova Vamaha mu ni najbolj "ležala". Temu primerna je bila tudi slabša uvrstitev - 4. mesto. Letos jc bil spet tisti stari pravi Klemen. Nova specialka YamahaYZ 85. letnik 2002 mu jebila pisana na kožo. Kar na petih od sedmih dirk je zmagal, a na koncu vseeno ostal praznih rok. Za naslovom jc zaostal za štiri točke in še tretjič postal vice prvak. Toda časa za dokazovanje ima šc veliko. Novi izzivi ga čakajo že v prihodnji sezoni ko bo zaradi starostne omejitve 12 let prestopil v članski razred (kje drugje bi mu rekli mladinski) do 85 cem. Klemen Gerčar, zasvojen z. vonjem po bencinu in hrupu motokros motorjev, se ukvarja tudi z drugimi športi, kot so nogomet, badminton, še posebej pa je uspešen v namiznem tenisu. Liuiije naregijskem tekmovanju z udeležbo občin Domžale, Trzin, Mengeš, Moravče in Lukovica z ekipo Osnovne šole Janko Kersnik Brdo osvojil zlato medaljo, med posamezniki pa je osvojil bronasto medaljo. Potem ko so progo na Močilniku pri Dobu zasuli s smetmi, seje moral voziti na treninge v bolj oddaljene kraje, na proge v Šentvid pri Stični, Lavrico in Rakek, ki so nam najbližje. Na novi, veliko bolj sprejemljivi lokaciji v neposredni bližini letališča Brnik je bilo lani zgrajeno moderno dirkališče za motokros Dunlop moto park. Potem ko je dejavnost za motokros pri AMD Lukovica skoraj povsem zamrla, ima Klemen srečo, da gaje že ob začetku kariere medse sprejel odlično organiziran klub AMD Sitar Dunlop Racing iz. Kamnika. Predvsem ima veliko moralno podporo, pomagajo mu pri nakupu motorja (finančno), uredijo mu vse administrativne zadeve, ugodnosti ima pri nakupu pnevmatik Dunlop. Glavni sponzor je Sitar Dunlop Pneumatic Center. Drugi sponzorji so šc: Kovinska galanterija Beden Tomaž s.p., Yamaha Piž.cm, Honda Ambrož Radomlje. Miran Kokalj V svojih skupinah so dosegli rezultate: Rezultati v katah: Mlajši dečki (8-6 kyu) 2. mesto Gregorin Aleš, 3. mesto Blejc Nejc, 4. mesto Planko Simon, 6. mesto Kurent Rok Mlajši dečki (5 -1 kyu) 1. mesto Kokalj Timotej, 8. mesto Klauser Florijan Starejše deklice (8 - 5 kyu) 2. mesto Lorina Smolnikar Starejši dečki (4 -1 kyu) 1. mesto Mandič Aleš Mladinke (4 kyu - DAN) I. mestoTamara Kokalj, 3. mesto Sonja Mladinci (8 - 5 kyu) 4. mesto Elvis Aliu, 5. mesto Trinko Atomovci želimo vsem, se posebej pa našim sponzorjem, zdravo in uspešno novo leto. Tadej Moški (4 kyu - DAN) 3. mesto Gavcz Miha, 5. mesto Varga Josip, 6. mesto Homar Jernej Rezultati kumite, 1. mesto Tamara Kokalj, 1. mesto Triller Gregor, 2. mesto Elvis Aliu mesto, 2. mesto Homar Jernej 3. mesto Sonj a Cerar, 3. mesto Gavez Miha Težkoatletski klub Domžale se zahvaljuje vsem, ki ste s svojim delom prispevali, daje bilo leto 2002 za TAK Domžale uspešno leto. Svojim članom ter vsem prijateljem športa in rekreacije želi prijetne božične praznike ter veliko zdravja, sreče in športnih užitkov v letu 2003. Srečno V jesenskem delu kotalkarji Sokola v odlični formi Po končanem državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju, so se po tekmovalnem premoru, ki so ga kotalkarji porabili za osvajanje novih elementov, pričele nove tekme. Naši kotalkarji so se udeležili dveh tekem, na katerih so se zbrali tekmovalci iz Slovenije, Italije in Hrvaške (pokal Perla) ter iz Slovenije in Italije (Miki Miška). Najprej so se zbrali na tradicionalni tekmi za pokal Perla v Novi Gorici, kije bila 21. septembra 2002 inje potekala na prostem, v toplem, sončnem vremenu. Podobno kot vreme so nas s svojimi rezultati razveselili tudi naši tekmovavci: V skupini cicibanov je med dečki Luka Škrlep zasedel prvo mesto, pri cicibankah pa jc bila Pia Kvas Perč tretja, Eva Hriberšek pa četrta. Med pionirkami skupne C je Maša Tadič dosegla drugo mesto, z istim številom točk, ji je na tretjem mestu sledila Patricija Matkovič, Nika Babic je zasedla četrto mesto, Tjaša Kvas pa deseto. Manca Korošec je v svoji skupini pristala na šestem mestu, drugo zmago za naš klub pa je v svoji skupini prepričljivo dosegla naša najboljša tekmovalka Maxi Cerar. Naši kotalkarji so se na koncu veselili tudi skupne zmage za pokal Perla. Ni pa šc pretekel mesec dni, ko so se naši kotalkarji ptnJali po nova odličja v Novo Gorico. Tokrat seje tekma odvijala na parketu OŠ Frana Erjavca. V boj seje podalo sedem naših tekmovaveev, ki so se prav potrudili in se veselili osvojenih mest. Skupine so tekmovavec po letnikih, tekmovavci pa so se razvrstili takole: 1. mesto v svoji skupini: Luka Škrlep in Maša Tadič 2. mesto v svoji skupini: Patricija Matkovič in Manca Korošec 3. mesto v svoji skupini: Pia Kvas Petič in Tjaša Kvas 5. mesto v svoji skupini: Eva Hriberšek V klubu smo mnenja, da delo pod vodstvom naših trenerjev, Petra Brleča, Maje Škrlep in Mateja Draščka poteka zelo kakovostno, kar je razvidno iz rezultatov naših tekmovaveev, ki se tudi v jesenskem delu tekmovanj uspešno kosajo s konkurenco koltalkarskega športa iz vse Slovenije. Sokolko Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale po nekaj letih premora vabita na goriški večer z dr. Matjaž Kmeclom Matjaž Kmecl (1932) jc akademik, doktor literarnih znanosti, univerzitetni profesor v pokoju, literarni zgodovinar, knj iževnik in politik. Čeprav resnobno zaznamovan s pripovedno prozo 19. stoletja in literarno teorijo, je veš čas hudomušno in ganjeno odkrival slovensko dušo in pokrajino. Takšno je njegovo esejistično besedilo k delu Zakladi Slovenije (1979), mikavna pa je tudi njegova gorniška književnost zapisana v knjigi S prijatelji pod macesni (1978). O njegovem svetu gora se bomo pogovarjali v sredo, 18. decembra 2002 ob 19. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale, Ljubljanska cesta 58 v Domžalah. Borut Peršolja Planinsko društvo Domžale in I Knjižnica Domžale vabita na mzaiB gorniški večer z dr. Petrom Skobernetom. Z diapozitivi nam bo predstavil rastje slovenskih gora. Gorniški večer bo v sredo 8. januarja 2003 ob 19. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale, Ljubljanska cesta 58 v Domžalah. Vstopnine ni. Lep gorniški pozdrav! Borut Peršolja, predsednik Spomin na poletje Deveta regata YCD Dokaz, da je jadranje v naši občini v vzponu, je zagotovo letošnja tradicionalna IX. jesenska regata, ki jo člani Yacht cluba Domžale vsako leto organiziramo zadnji teden v septembru. Kar 25 jadrnic tipa elan 333 in 120 jadralcev iz Domžal in okolice se je pomerilo na dveh regatnih poljih, prvo je bilo okoli Paklenih otokov, drugo pa med otokom Šolto in Drvenikom. Posadke so prva dva dneva izkoristile za trening in pot od Zadra oz. Murterja do otoka Hvara. V torek nas je pred marino Palmižana že čakala jadrnica, na kateri so bili sodniki, naši jadralski prijatelji iz. izolskega jadralnega kluba Burja, ki so točno ob 11.00 dali Start prvi regati. V močnem jugu so imele nekatere posadke nekaj težav, pokazalo pa se je, da se bo treba za zmago zelo potruditi in pokazati veliko jadralskega znanja. Druga regata je potekala na istem rcgalnem polju, start jc bil dan pol ure po prihodu zadnjega skozi cilj. Predštartni trk jadrnic, ki sta v prvi regati zasedli prvo in drugo mesto, je bil dokaz, da bo šlo na letošnji regati zares in da si zmage želi kar nekaj jadralcev. Vse jadrnice so regatno polje prejadrale v manj kot eni uri in pol. Start tretje, zadnje regate je zaznamoval šibak veter. Večina jadrnic je "padla" v popolno brezvetrje, iz katerega se je najprej uspelo izvleči le najizkušenejšim. Jugozahodnik je nato omogočil lepo in hitro jadranje okoli otoka Drvenik. Po 2 urah in 20 minutah jadranja jc 25 jadrnic na IX. jesenski regati še zadnjič prečkalo ciljno linijo. Do četrtka smo imeli čas, da smo se pripravili na zaključno "fešto" v marini Betina na otoku Murtru. Zasluženi pokali in medalje so tokrat romali v roke tretjeuvrščene posadke pod taktirko krmarja Marka Arncža (prva regata 1. mesto, druga regata 4. mesto, tretja regata 8. mesto), drugo mesto si jc prijadrala posadka krmarja Roka Smrketa (2., 10. in 1. mesto), zmagovalci IX. jesenske regate YCD pa so postali jadralci krmarja Stojana Mraka (3., 1. in 2. mesto). Zahvaljujemo se turistični agenciji Thalatta iz. Ljubljane, kije poskrbela za najem jadrnic, in Radiu HIT, za medijsko podporo in pomoč pri izvedbi regate. Nasvidenje naslednje leto na X. jesenski regati, do takrat pa dobro morje! Jaro Vsem občankam in občanom občine Domžale, želimo ob praznikih, ki prihajajo - božiču, dnevu samostojnosti in novem letu 2003, vse najlepše in da bi se jim uresničilo vse tisto, kar so si zaželeli v novem letu 2003. Hkrati pa čestitamo tudi vsem športnim klubom v občini Domžale in jim želimo čim bolj uspešno leto 2003. V boj, v nove zmage s športnonavijaškim društvom Ravbarji Vabimo pa tudi nove člane, da se nam pridružijo! Športnonavijaško društvo Ravbarji B20C stran DOMŽALE Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo Projekt sofinancirata Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo in Evropska komisija. Krajinska zasnova Volčji Potok delavnice vključevanja javnosti pri pripravi prostorskega dokumenta V Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici je četrtega decembra v poznih popoldanskih urah potekala delavnica, kjer so lahko udeleženci podali predloge, kako vidijo razvoj območja, ki ga pokriva krajinska zasnova širšega območja Volčjega Potoka. Delavnice se je udeležilo 64 udeležencev. Sodelovali so tako prebivalci območja, kot zainteresirani posamezniki, predstavniki društev, ki aktivno delujejo na tem območju ter predstavniki vladnih institucij, ki so s svojim strokovnim poznavanjem območja prispevali h končnim rezultatom'. V največjem številu so se udeležili člani turistično rekreacijskega društvaTurnše Čcšenik, sodelovali pa so še predstavniki lovskih družin Kamnika ter Lukovice, Ribiške družine Bistrica, Ekološkega združenja Črni graben, Turističnega društva Radomlje, Turističnega društva Volčji Potok, taborniki roda Skalnih taborov, Nogometnega kluba Radomlje, Agencije za turizem Kamnik, Zavoda za varstvo narave Kranj, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, Uprave RS za kulturno dediščino, Zavoda za godzove, Osnovne šole Brdo, glasila Rokovnjač, Krajevne skupnosti Dob, Arboretuma Volčji Potok ter podjetij Oikos ter Locus, ki Od leve proti desni: Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik, Matej Kotnik, župan Občine Lukovica, Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor Občine Domžale, in Anton Smolnikar, župan Občine Kamnik. Delovno vzdušje v skupini pripravljajo strokovne podlage oziroma izdelujejo projekt. Navzoče je najprej pozdravil novoizvoljeni župan Občine Lukovica, Matej Kotnik, kratko obrazložitev namena delavnic pajc podal načelnik oddelka za okolje in prostor Občine Domžale, Zoran Vitorovič. Med nazvozočimi pa je bil tudi kamniški župan Anton Smolnikar. Po uvodnih predstavitvah so se udeleženci razdelili v štiri delovne skupine, kjer so oblikovali skupno vizijo, definirali vrednote, probleme ter priložnosti, ki jih vidijo na tem območju. Vse ugotovitve so bile predstavljene na kartah. Kot ključni prostorski problemi so bili izpostavljeni: - nestrinjanje s širitvijo stanovanjske pozidave ter industrijske cone, ki sicer ni del območja, vendar jc na njegovem obrobju, - nestrinjanje s predvideno povezovalno cesto, ki so jo udeleženci zaznali kot dostopno oviro v rekreacijsko območje oziroma "park", kot so ga nekateri definirali, - slaba povezava Volčjega Potoka z vodotokom Kamniške Bistrice, - potek elektrovodov in plinovodov preko območja, - izpostavljen jc bil problem črnih odlagališč ter - neurejeni kamnolomi in peskokopi... Najpomembnejše vrednote so umestili v prostor, jih označili na karti in izkazalo se je, da ima za lokalno prebivalstvo velik pomen Homški hrib, dolina Rovščicc, ohranjanje gozdov, Čemšeniškc in Prevojske gmajne, Blata ter Mlake, Kamniška Bistrica z mlinščicami, mlini ter žagami in ohranitev kulturne krajine. Priložnosti vidijo v možnosti vzpostavitve zavarovanega območja z zaledjem ter pridobivanjem finančih sredstev iz mednarodnih finančnih skladov. Razvoj mora biti skladen s trajnostnim konceptom, priložnost pa vidijo tudi v ustanovitvi študijsko raziskovalnega centra Evrope na tem območju ter nenazadnje v ravzoju turizma, kmetijstva, ki mora biti podprto z. ustrezno komunalno in prometno infrastukturo. Na koncu so oblikovali skupno vizijo širšega območja Volčjega Potoka, ki ima naslednja osnovna izhodišča. - Ohranitev kulturnih in naravnih vrednot - Podpora ekološkemu gospodarstvu in trajnostnemu razvoju Vzpostavitev mreže poti za rekreacijo, izbraževanjc in sproščanje - Javni prevoz z informacijsko in komunalno infrastrukturo - Spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in sodelovanja lokalnega prebivalstva ter obiskovavcev. In za konec jc potrebno poudariti in odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so se porodila med potekom delavnic. Ali je ime krajinske zasnove Udeleženci so pozorno prisluhnili Volčjega Potoka dokončno? Nc, ime izhaja iz prostorskega plana Republike Slovenije, kjer je to območje poimenovano kot "pomembnejše območje kulturne dediščine Volčji Potok". Glede na obseg območja so dobrodošli predlogi za spremembo ali dopolnitev imena. Vendar pa ime Volčji Potok nudi možnost večje razpoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Na delavnicah so se izpostavili tudi nekateri konkretni predlogi za spremembo imena, na primer Volčji Potok - Brdo. Kako je določena meja? Meja območja jc bila določena na podlagi strokovnih podlog, smernic, izhodišč ter uradnih evidenc, s katerimi razpolagajo Občine Domžale, Kamnik ter Lukovica. Alije mejo možno spreminjati? Da, mejo je možno spreminjati. Kot jc bilo žc omenjeno, je bil ta predlog večkrat izražen, tako da bodo izdelovalci plana to pripombo preučili. V kateri fazi je projekt Krajinske zasnove Volčji Potok? Projekt je v začetni fazi, njegov osnutek še ni izdelan. Kje bodo upoštevani rezultati .»delavnic? Krajinska zasnova bo strateški dokument. Osnutek dokumenta bo izdelan na podlagi pridobljenih predlogov na delavnicah, vendar pa bodo določena dejstva v prostoru, ki so zajeta v obstoječih prostorskih dokumentih, ostala. Ali je krajinska zasnova Volčji Potok krajinski park? Ne, to ni krajinski park, čeprav lahko vključuje določena območja, ki so ali pa bodo zavarovana kot naravne ali kot kulturne vrednote. Krajinska zasnova bo del bodoče strategije prostorskega razvoja Občin Domžale, Kamnika ter Lukovice in bo vsebovala zgolj strateške usmeritve za urejanje prostora. Ta dokument pa bo podlaga za konkretnejše razvojne ali varstvene programe ter načrte, ki bodo iz njega izhajali. Več o projektu in delovnem vzdušju na delavnici lahko izveste in si ogledatne na spletnem naslovu www.domzale.si/Okolje Vabimo vas tudi, da svoje predloge in vprašanja v zvezi s projektom naslovite na naslov: Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69 ali Savska 2,1230 Domžale, elektronski naslov okolje.prostor@domzale.si, tadeja.krzinar@domzale.si, veronika.oblak@domzale.si, Telefon: 01/7213 686, kontaktni osebi Tadeja Križnar Jamnikar in Veronika Oblak Poročilo o delu in delovanju ZKK Domžale Pionirke našega ženskega kluba so z uvrstitvijo na odlično sedmo mesto, med triindvajsetimi ekipami v Sloveniji, dokazale, da sc trud in delo izplačata. Z malo sreče bi bila ta uvrstitev še za mesto ali dve višja, žal pa, nam je v ključnih trenutkih ponagajala športna smola - slabša kot razlika od direktnih konkurentk. Po končanem prvenstvu smo ekipo razdelili, tako da je letnik 88 napredoval h kadetinjam, skupaj s svojo trenerko Katjo Omahna. Drugi del deklic, ki so mlajše - 1. 89 in mlajše, pa se bo kalil do novega ciklusa lige v marcu in se pripravlja na mednarodni božični turnir v Puli. Kadetinje so pričele z drugim delom tekmovanja v prvi SKL za kadetinje in imajo po odigranih devetih krogih eno zmago in osem porazov. Ekipo smo po šestih kolih razdelili, ker nismo mogli ustrezno reagirati na večji osip igralk, kot smo pričakovali. Vrzeli smo zapolnili s pionirkami letnika 88, ki so pravkar končale s prvenstvom. Zaradi ustanovitve nove ekipe mlajših pionirk pa smo bili prisiljeni v določene zamenjave. Tako je dosedanja trenerka pionirk, Katja Omahna, prevzela kadetinje in z njimi že igra in pripravlja ekipo na novo sezono, ki se bo za nas s kvalifikacijami za L. ligo začela v maju, prejšnji trener kadetinj, Igor Praprotnik, pa je, kot najbolj izkušen pri delu z mladimi košarkaricami, prevzel ekipo pionirk in ekipo šole košarke, iz katerih bomo sestavili dve tekmovalni ekipi. Članice Ekipo sestavljajo 3 članice, 5 mladink in 4 kadetinje. Po starostni strukturi smo ena najmlajših ekip. Kmalu bomo odigrali vseh 10 tekem v mladinski konkurenci, nato pa se bo februarja začelo odigravanje za vstop v 1. ligo. Iz te lige se nam bodo pridružile 3 zadnjeuvršene ekipe, iz zahodne mladinske lige pa še Šentvid ter' reprezentanca 1. 84, ki bo prav tako igrala v tej 11. ligi. S tem bomo dobili še deset kvalitetnih tekem, kijih bomo odigrali do aprila. Letos še ne računoma na prodor med najboljše, saj smo tako igralsko kot organizacijsko, še bolj pa finančno premalo zreli zanapredovanje v 1. ligo. Lahko pa koga presenetimo in mu zmešamo načrte. Dosedanji rezultati in uvrstitev na lestvici kažejo na pravilnost odločitve, da poskusimo obdržati korak z največjimi in postopno spravimo domžalsko košarko tja, kamor spada tudi med članicami, ne samo med mlajšimi kategorijami - na mesta od 6-8 v Sloveniji. Ob tej priložnosti vabimo deklice, rojene 1.1990 in mlajše, da se prijavijo k vadbi v našo šolo košarke, in sicer ob petkih na OŠ domžale ob 18.00, g. Igor Praprotnik 041 534 045 Na domačih tekmah pričakujemo večji obisk staršev in prijateljev košarke, zato vas ponovno obveščamo in vabimo na naslednjo tekme, ki bodo v telovadnici OŠ VPerka. Za ŽKK Domžale Šoper Karlo Atletski klub VELE Domžale Zbor atletskih sodnikov Pomemben del Atletskega kluba Ve|e Domžale je Zbor atletskih sodnikov Domžale, v katerem aktivno deluje 30 sodnikov, sodni zbor pa uspešno vodi Ljiljana Horvat Zbor sodnikov je v letu 2002 desetkrat pa so sodili še Marjan organiziral devet tekmovanj, njegovi člani in članice so sodili še na desetih tekmovanjih, udeležili pa so se tudi seje sveta atletskih sodnikov ter zaradi sprememb v pravilih organizirali izpopolnjevanje oz. izobraževanje za atletske sodnike v Domžalah. Sodniki iz domžalskega zbora so tudi v letu 2002 gostovali oz. sodili na nekaterih tekmovanjih, in sicer največkrat na gorskih tekih, športnih igrah in državnem prvenstvu v krosu v Velenju. Predsednica Zbora atletskih sodnikov Domžale, Ljiljana Horvat, opozarja na precejšen osip med sodniki, od katerih jih skoraj polovica sodi na večini tekmovanj, ostali pa žal le občasno. Zato bo zbor skušal pridobiti nove kandidate in organizirati zanje usposabljanje ali pa jih vključiti v izobraževanje v okviru Atletske zveze Slovenije - Zveze atletskih sodnikov Slovenije. V letu 2002 je največkrat sodil Tomaž Jarc, sledijo pa mu Ljiljana Horvat ter Damjan Berdik, Primož Gorza, Tomaž Hrovat, Marija Vodlan in Ela Košir (častni atletski sodnik), Gorza (glavni sodnik), Mojca Grojzdck, Matjaž Hrovat in Marjan Košir. Na lestvici vseh sojenj pa vodi Jože Potrbin (starter) z 207 sojenji, pred Marjanom Gorzo, Marjanom Tancikom (starter), Marjanom Koširjem, Damjanom Berdikom, Ljiljano Horvat, Marijo Vodlan ter Tomažem Jarcem, ki imajo vsi več kot sto sojenj., Članice in člani Zbora atletskih sodnikov Domžale so se 29. novembra 2002 zbrali na redni skupščini, katere so se udeležili tudi Marko Račič, starosta slovenske atletike, Alojz Majcen, predsednik Strokovnega odbora Atletskih sodnikov Slovenije, Jelo Ambrožič, član vodstva Atletske zveze Slovenije ter Marjan Gorza, predsednik A K Vele Domžale. Zbor sodnikov je pregledal opravljeno delo ter sprejel program za prihodnje obdobje. Predsednik zbora je Tomaž Jarc, njegov namestnik jc Nastja Dolinar, tajnik Mateja Markič, statistik pa Mojca Grojzdck. Zbor sodnikov pa vabi vse, ki bi se želeli vključiti v njihove vrste, da se jim pridružijo. V.B. Nogomet v Domžalah NK Domžale - jesenski prvak v drugi nogometni članski ligi in t« brez poraza - v boj za prvo ligo tudi v spomladanskem delu prvenstva - ostale ekipe v nižjih rangih tekmovanja nad pričakovanji (NK Radumlje in NK Vir v 1. MNL Ljubljane ter NK Ihan v 2. MNL Ljubljane) - NK Dob pod pričakovanji v 3. SNE center - ženske ciljajo na ligo prvakinj v naslednjih letih - trenutno so na 3. mestu v članskem tekmovanju: Tekmovanja v slovenskih nogometnih ligah so se končala na prostem, nadaljujejo pa se v dvoranah na malonogometnih turnirjih. Domžalski nogometaši bodo priprave na spomladanski del tekmovanja pričeli 13.1.2003, trenutno pa so na prvem mestu brez poraza, in sicer v 15-ih tekmah jesenskega dela so 11 krat zmagali in 4 krat remizirali, prejeli so 15 golov, dali pa kar 38. Najboljši stelec je Edis Čauševič, ki je tudi na prvem mestu strelcev druge nogometne lige. In kako so odigrali v jesenskem delu? Na trenutke včasih manj resno, a so to popravili z enako mero borbenosti in ponovnega vračanja v igro z nasprotniki. V nekaterih tekmah so prikazali to, kar druge ekipe v drugi ligi ne, vendar pa jim do prve lige manjka samo en korak -slabo igro na sredini je potrebno nadoknaditi z boljšo - z nekaterimi izkušenejšimi igralci. V tem Domžalčani izgubljajo dvoboje z enakovrednimi nasprotniki, kot je bilo to Grosuplje na domačem terenu. Na lestvici tiar playa so Domžalčani na 10. mestu, v ostalih elementih igre pa v vrhu. Veseli tudi dejstvo, da je domžalski klub eden redkih, ki izpolnjuje svoje obveznosti do igralcev redno, in ne z zamudami, kot to počno nekateri klubi v prvi ligi. V prvem kolu spomladanskega dela se bodo pomerili z Nafto v l^endavi in sicer 11.3.2003, sledijo pa tekme doma s Krškim, z Grosupljem v gosteh, Triglav -doma. Aluminij - v gosteh, Železničar -doma, Zagorje - v gosteh, Križevci - doma. Bela Krajina - v gosteh. Livar - doma, Jadran - v gosteh, Drava - v gosteh, Izola - doma, Dravinju - v gosteh in na koncu še 10.6.2003 proti Goriškim Brdom doma. Poleg teh tekem igrajo Domžalčani še pokalne tekme v ljubljanskem okrožju, in sicer za uvrstitev med 32-terico ekip v slovenskem pokalnem tekmovanju - uvrščeni so med osem najboljših ljubljanskih ekip. Izboljšali bodo tudi infrastrukturo -pomožno igrišče bo zdaj pokrito z. umetno travo, izboljšati pa bo potrebno tudi pogoje na centralnem igrišču, saj je leta za sodobnimi tovrstnimi objekti v Sloveniji in Evropi. Korak v ozadju - potekajo pogovori o ureditvi tako pomožnega kot glavnega igrišča. Sprememb v igralskem kadni naj ne bi bilo, a pustimo se presenetiti. 13. igralec na domačih tekmah in nekaterih gostujočih so bili tudi člani navijaške skupine Ravbarji, ki so ostali zvesti tudi v dragi ligi. Kako pa je pri mladinskem kadru domžalskega nogometnega kluba? Mladinci in kadeti igrajo v drugi ligi -ziih Vabimo dijaka, studente ali tiste, katari bosta to sele postali, vpišite se BREZPLAČNO v naš register, naredili bomo za Vas vse In već, da boste zadovoljni z nami! Društvo za biološko--dinamično gospodarjenje AJDA Domžale Želi vsem bratcem in bralkam prijetne božične praznike ter veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2003. Vabi vas, da se čim večkrat oglasite im njihovi stojnici na novi tržnici in skupaj z njimi poskrbite ŽA ZDRAVJE NARAVE IN ČLOVEKA. 1 (y^m#cna o/t/n Območna obrtna zbornica Domžale Vir, Saranovičeva 21 a, 1230 Domžale Območna obrtna zbornica Domžale vošči svojim članom ter vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto2003. Prostovoljno gasilsko društvo Jarše-Rodica Želi vsem članom in članicam društva, ostalim gasilcem in krajanom vesele božične praznike ter obilo zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva ter uspešnega sodelovanja v letu 2003. Na pomoč! SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 VSEM OBČANOM * IN OBČANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003 ter vas vabimo, da pri nas naročite praznične potice, domače piškote in ostale slaščice ter torte za diabetike. Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Vesele božične praznike in srečno novo leto v v« >OSCl PGD Stob--Depala vas JP CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA DOMZALE--KAMNIK d.o.o., DOMŽALE Studljanska 91,1230 Domžale Tel: 01 7246 500 Fax: 01 7220 490 E-pošta: info@ccn-domzale.si NAŠIM CENJENIM UPORABNIKOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM POŠILJAMO NAJLEPŠE ŽELJE ZA PRIHAJAJOČE LETO! kolektiv CČN RENAULT P(W§¥I ZA NOVA VC 550.000 SIT + darilo 4 zimske pnevmatike PRIDITE IN SE ZAPELJITE Z NOVIM RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure fi&a/gvu&ej v«ĆL4o Meče Prodaja vozli: 01/56 27111 041/648 166 Servis: 01/56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax; 01/56 27 444 E-mail:tomaz.setnikar.avtoset@dealer.renaultsi Grobi je 3a, Rodica, 1230 Domžale teUfax: 01721-16-55 tel.: 01724-43-43, fax: 01 724-43-44 ogrevalna tehnika stavbno pohištvo vodovodni material - plinske instalacije - velika izbira keramike Vroča decembrska ponudba v VISTRI d.o.o., Domžale: - tuš kad keramična 90x90 polkrožna..... 34.000,00 SIT - tuš kabina 90x90 polkrožna (kaljeno steklo)..... 52,000,00 SIT - armature HANSA ..... - 10 % - popusti za ker. ploščice in sanitarno opremo. Cene veljajo do razprodaje zalog! Ta mesec tudi notranja in vhodna vrata LIP BLED ... -10 %. Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... 4 Število vozil In modelov je omejeno.- ... nakup pa lažji za 300.000 SIT. Lupo hop - s servo volanom še bolj okreten in primeren za mestno vožnjo. Ob nakupu vam ostane kar 300.000 tolarjev! Izberete lahko ugodno financiranje z minimalnim 20 % pologom, ki ga omogoča podjetje Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. Uredite ga takoj, potrebujemo le nekaj vaših podatkov in vašo osebno izkaznico! Lupo hop AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Dom xale Tel. Ol 721 50 B9 www.as-domzale-servis.si SLAMNIK • november 2002 Oglaševalska agencija IR IAAAGE www.ir-image.si razpisuje prosto delovno mesto tržnika Vse komunikativne mlade ljudi, ki vas zanima oglasno trženje medijev na območju Domžalske občine, vabimo k sodelovanju. Možnost redne zaposlitve! Vaše ponudbe pošljite na elektronski naslov ir. ima3e@si0l.net ali na zemeljski naslov: IR IMAGE d.0.0. Podgorje 61b 1240 Kamnik s pripisom "za razpis" do 31. 12. 2002. ina o/i/na vošči svojim članom ter .\J{*\ vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto2003 Območna obrtna zbornica Domžale Vir, Šaranovičeva 21a 1230 Domžale JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.0.0. Savska 34,1230 Domžale želi vsem, kijih naša družba oskrbuje z zdravo pitno vodo, odvajanjem odplak in odvozom odpadkov, srečen božič in srečno novo leto 2003 slikopkskantto - famierstvo - pleskanje napuščev - barvanje fasad Šubljeva 6, 1230 Domžale GSM: 041/637-210 fax: 01/724 84 60 - izdelava toplotnih fasad in ostala stikoplesfairska dela Filc d.d. mengeš, Slovenska 40 Smo uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo in naglim razvojem proizvodnje tehničnega tekstila. Zaposlimo 5 delavcev za vodenje strojnih linij in pripravo vlaken. Od kandidatov pričakujemo: - dokončano srednjo tehnično ali poklicno šolo, clektro ali strojne smeri - odslužen vojaški rok „ -delovne izkušnje - zaželen izpit za voznika viličarjev Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Delovno razmerje sklenemo za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Filc d.d. Mengeš, Slovenska 40,1234 Mengeš. Najprimernejše kandidate bomo povabili na razgovor. O izidu razpisa bodo prijavljeni obveščeni v 14. dneh po opravljeni izbiri. GRADBENO STANOVANJSKO PODJETJE GRASTO d.o.o. ULICA MATIJE TOMCA 4,1230 DOMŽALE VSEM UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV, ŽELIMOVESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR želi vsem krajankam in krajanom kakor tudi poslovnim sodelavcem prijetne praznike, v prihajajočem letu 2003 pa obilo srečnih, zdravih in zadovoljnih dni. .990.- vib Iskra 4 kotni Iskra KB 4186_________22.990.- rezalnik Iskra * *NR 2-808A_____________20.990.- Kupcem orodja Iskra Ero v mesecu decembru podarimo kovček s 36 kosi pribora. 10% popust za RP posode za vino Vsem našim kupcem želimo vesel Božič in srečno novo leto 2003! Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Domžale Ljubljanska 63 tel: 01/729 53 20 METALKA TRGOVINA Spoštovane krajanke in krajani KS Ihan! Zaključuje se še eno polno leto, ki je vsakemu izmed vas prineslo svojo bero uspehov, veselja, pa tudi težav. Pred nami se odpira novo leto - nove priložnosti v družini, v šoli, v službi, v našem kraju... Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se že v preteklem letu še posebej trudili za razvoj našega kraja, ki ste se spopadali z zahtevnimi investicijami, ki ste skrbeli za šport, pripravljali kulturne prireditve ali nas čuvali ognja ter drugih nevšečnosti. Hvala tudi tistim, ki ste na raznih področjih skrbeli za otroke, mladino in starostnike. Obljubljamo vam, da vam bomo skušali po svojih močeh pomagati pri uresničevanju vaših načrtov in pri odpravljanju težav, obenem pa vas vabimo, da se nam v teh prizadevanjih pridružite. Želimo varn, da bi bil) v novem letu 2003 zadovoljni, da bi uresničili svoje načrte in sanje, da bi ohranili zdravje in našli moči za vsč preizkušnje, da bi živeli v prijateljstvu s sosedi, da bi našli miriti sržčo,v krogu najdražjih in seveda, da bi se v Ihanu konec naslednjegalela srečali, si pogledali v oči in ši rekli:""Uspeli smo"! Bkigbsmvijeirpoiič in srečno novo leto vam želijo Svetnice in svetniki Krajevne skupnosti Ihan ter predsednik Stojan Ložar KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2003 Ob nakupu Accenta, Matrixa in T raje ta DARILO zimske pnevmatike in ALU platišča Ob nakupu Elantre POPUST do 440.000 SIT_ ♦ KREDIT IMA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDIT ♦ STARO ZA NOVO ♦ KREDIT DO 72 MESECEV ob. rt iilcurm lElaritr** dL,6 G L - klima. dL.€> GLS/TOP-K PODARIMO ALU PLATIŠČA in RADIO S O D jt»ni iti zimske onevmatike ali RORUST 135.000 SIT Jr* *—1.757.724 sit ^JgtiMllR. *^lWHfc^V€irno vožnjo v letu 2003J C HYunoni 0btMsTra8,Dflmžsie PRODAJA: telefon: 01721« 221 SERVIS: tel ./te: 017215 660 wwwjaviiicen«er-9ul]elj.rA.1r<»eb<,«o. Kam .iiW> ".je Jor«, ,„«; U, letrinrf U^mSZ DECOIM«! DELOVNI 06: DELAVHKI IM VSESOBOTE 00 7.»« DO 2i.l« UICHI U,„ mna in «ielstriei« •>»