O odgovornosti Zavoda za urbanizem
Četudi so člani izvršnega sveta velenjske občinske skupščine na eni zadnjih sej sprejeli obvezujoči sklep, da mora Zavod za urbanizem predložiti v obravnavo urbanistične zasnove mesta Titovega Velenja do prejšnjega tedna, jih v obravnavo še vedno niso dobili.
Prav zato se je izvršni svet odločil, da o tem obvesti zbore občinske skupščine in zahteva tudi odgovornost za neu-resničevanje sprejetih in tudi že plačanih obveznosti. Več kot očitno pa je tudi, da bo v bodoče bolje izbirati izvajalca za izdelavo prostorske dokumentacije na osnovi javnega razpisa.	{mz)
3.	Kako gospodarijo rudarji
4.	Pred sejami skupščin
6.	Prazniki KS
7.	Društvo onkoloških bolnikov
Delavci Reka praznujejo
V	sredo, 21. junija, ob 13.30 v rudniški »prezivnici« v Skalah in v četrtek, 22. junija, ob 13.30 v rudniški »prezivnici« v Novih Prelogah (NOP): odprtje razstave likovnih del osnovnošolcev.
V	petek, 23. junija, ob 19. uri v galeriji knjižnice Titovo Velenje: slavnostno odprtje razstave ustvarjenih del v tradicionalni velenjski rudarski likovni koloniji ob 3. juliju.
V	sredo, 28. junija, ob 17. uri na velenjskem stadionu: tekma nogometašev velenjskega Rudarja in Esslingena.
V	četrtek, 29. junija, ob 16. uri na teniških igriščih ob Velenjskem jezeru: srečanje igralcev tenisa iz našega kombinata in REK Edvard Kardelj v Trbovljah.
Ni več daleč do 3. julija,
praznika rudarjev in vseh zaposlenih v Rudarsko-elek-troenergetskem kombinatu Velenje. Tudi letos ga bodo počastili s številnimi prireditvami, ki so jih pripravili ob tej priložnosti in s katerimi prično že v prihodnjem tednu. Na nekatere, ki bodo potekale v prihodnjih dneh vas vabijo že sedaj, o drugih pa bomo še poročali.
Mi smo za model
POLETJE JE TL IN Z NJIM KOPANJE — Že v sredo prihodnji teden bo nastopilo koledarsko poletje. Z njim pride običajno vročina, pa počitnice in dopusti s prostim časom in potrebo po sprostitvi in osvežitvi. Nekateri bazeni so že odprti, šoštanjskega so na primer prejšnjo soboto, to soboto pa bodo še velenjskega. Več o tem na strani 6.
(b. m.)
titovo velenje, 15. junija 1989 številka 22 (978) cena 3500 dinarjev
Protestni shod v Titovem Velenju
Peticijo podpisalo 156 občanov
Prejšnjo soboto sta občinska konferenca ZSMS Velenje in Stiskama na ploščadi pri veleblagovnici Nama v Titovem Velenju pripravila protestno zborovanje in z njim izrazila podporo demokratičnim kitajskim gibanjem, ljudem, ki se z golimi rokami borijo proti tankom za demokracijo in napredek.
Ob tej priložnosti sta organizatorja pripravila krajši kulturni program, protestnega shoda pa se je med drugim udeležil predstavnik kitajskih študentov iz Ljubljane Zhen Lin, kije ob tej priložnosti povedal naslednje: »Cel svet podpira kitajsko ljudstvo, zahteve študentov, njihove pravice. Pred takšnim dogodkam na trgu Nebeškega miru v Pekingu ne more nihče molčati. Mislim, da je mojim vrstnikom vsaka oblika podpore, tudi takšna, kot je danes v Titovem Velenju, dobrodošla. Zločinska
dejanja v socialistični deželi si kaj drugega kot ob-soje niti ne zaslužijo.
Daleč sem od dogajanj v domovini, v Sloveniji živim že 10 let, pa vendarle jih doživljam tako kot moji vrstniki doma. Študentje so izražali glas ljudstva, in če vlada njihovim zahtevam ugodi, mora odstopiti, čeprav tega študentje ne zahtevajo. V Sloveniji so doma prijazni ljudje, problemi socialistične družbe pa se porajajo tudi pri vas. Vendar je tu pot demokracije precej dlje kot pri nas.«
Na tem protestnem shodu je 156 občanov Šaleške doline podpisalo tudi peticijo, s katero so izrazili ogorčenje nad dogajanji na trgu Nebeškega miru v Pekingu, ki to nikoli ne bo več in pozvali kitajsko vlado, da v imenu svobode, demokracije, mladosti s pokoli takoj preneha, (tap)
Izvršni svet
Za višje prispevne stopnje
Problematiki financiranja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki so se znašle nizke prispevne stopnje (ta je precej nižja od povprečne lanske) v izjemno težkem položaju, so namenili pozornost na zadnji seji tudi člani velenjskega izvršnega sveta. Stanje je v družbenih dejavnostih zares zaskrbljujoče, saj pokrivajo dogovorjene programe le 83,7 odstotno. V prvem tromesečju so zbrali le 31 milijard dinarjev, potrebovali pa bi jih 42.
Člani izvršnega sveta so se ponovno opredelili, da naj bi v občini namenili za družbene dejav-
nosti 10,1 odstotka družbenega proizvoda, od tega 2,2 odstotni delež za investicije. Soglašali so s predlogom komiteja za družbene dejavnosti, da je treba prispevne stopnje nemudoma povečati, ker pa zaradi potrebnih samoupravnih poti tega ne bo mogoče uveljaviti pred avgustom, bo dvig prispevnih stopenj nekoliko višji.
Iz sednajih 20,61 naj bi se dvignila stopnja na 22,05 (če bi povišanje uveljavili z julijem bi znašala 21,92).
Člani velenjskega izvršnega sveta so torej prisluhnili tego-
bam v družbenih dejavnostih, od katerih so sicer ob tem zahtevali programe racionalizacije delovanja, upamo pa lahko, da jim bodo prisluhnili tudi delegati.
Mnoge samoupravne interesne skupnosti namreč za letos sploh še nimajo veljavnih programov in so ravno v teh dneh že tretjič ponovno sklicane. Če bodo propadla tudi ta zasedanja, bo dejavnost družbenih dejavnosti preko počitnic še bolj obvisela v zraku. In tega si resnično ne smemo dovoliti.
M. Zakošek
Center srednjih izmenjava izkušenj s poljskimi vrstniki
Od prejšnje sobote pa do prihodnjega torka se mudi v našem mestu 40 dijakov in profesorjev iz Da-brovve Gorniszje na Poljskem. Prišli so na povabilo Centra srednjih šol iz Titovega Velenja.
Ob tej priložnosti so jim gostitelji pripravili pester program bivanja. Tako bodo učenci preizkusili svoje sposobnosti, spretnosti na več športnih srečanjih, med drugim pa jih bodo popeljali še na ogled znamenitosti Gorenjske, dva dni bodo preživeli skupaj ob morju, in sicer v Savudriji. Seveda pa jih bodo seznanili tudi z zanimivostmi Šaleške doline in mesta Titovo Velenje.
To je prvo srečanje najboljših učencev s sedmih srednješolskih centrov tega poljskega mesta z vrstniki Center srednjih šol iz Titovega Velenja. Izmenjavo izkušenj bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj bodo tisti dijaki, ki so tokrat gostili svoje vrstnike iz Poljske tem obisk vrnili prihodnje šolsko leto.
Skupščina Šaleškega ekološkega društva
Komu je mar za preprostega človeka?
V razprrati so ekologi opozorili na številne pomanjkljivosti
In nikogar ne bo,
ki bi postavil kamen in križ
in rekel: Amen
Na svojem rednem letnem občnem zboru so se to nedeljo v Topolšici zbrali ekologi Šaleške doline. Leto dni je namreč minilo, odkar je bilo v naši občini ustanovljeno ekološko društvo. Takrat se je v Zavodnjah, v deževnem dopoldnevu,, zbralo več kot 500 občanov naše d oline ter pokazalo, da se želijo vključiti ali da vsaj podpirajo ustanovitev ekološkega društva.
Nakopičeni problemi in brezvesten odnos do okolja, v prid trenutnemu tehnološkemu napredku, so marsikoga med nami prisilili, da je pričel odgovorneje razmišljati, kakšna prihodnost se nam obeta.'Ni čudno, da je kipar Marjan Keršič (med drugim avtor Ka-juhovega spomenika v Šoštanju), tokrat pa predsednik republiške zveze ekoloških društev Slovenije dejal, da smo v štiridesetih letih, v imenu napredka, po Sloveniji naredili več škode in opustošenja, kot so to storili Turki in Avstro-ogrska skupaj.
Tisti, ki odločajo, ne mislijo na malega človeka, ni jim mar njegovih stisk, to je bilo eno od opozoril izrečenih na nedeljskem občnem zboru. Kdo je Slovence vprašal, če so za izgradnjo atomske centrale, sedaj pa, ko je potrebno poiskati ustrezno odlagališče radioaktivnih odpadkov in ko se je javnost zavedla, za kako usodno odločitev gre, sedaj odgovornost in izvedbo kar naprej prelagamo.
Šaleškemu ekološkemu društvu, je v letu dni, odkar je bilo ustanovljeno, uspelo uresničiti številne naloge. Največ pozornosti pa so namenjali problemom onesnaževanja zraka, seveda pa ob tem opozarjali tudi na druge onesnaževalce. Odločno so bili proti odlaganju radioaktivnih odpadkov v okolju Šaleške doline in tudi v celotni naši domovini. Zavzemali so se za takojšnje
Doživeto so o naravi in tegobah malih ljudi spregovorili mladi kulturniki
prenehanje delovanja nuklearne elektrarne Krško in rudnika Ži-rovski vrh. »Le tako,« so menili, »lahko preprečimo nadaljnje nastajanje radioaktivnih odpadkov, za te pa, ki jih že imamo, morda zagotovimo skladiščenje nekje v tujini, na območjih, ki so zaradi jedrskih preizkusov že sedaj namenjena skladiščenju takšnih odpadkov.
Kako veliki in kako zahtevni so pravzaprav ekološki problemi v naši dolini, je pokazala tudi razprava, saj praktično ni območja, ki ne bi bilo na ta ali drugačen način ogroženo. Opozarjali so na slabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, na nadaljnje onesnaževanje zraka, na neustrezna odlagališča odpadkov, na srhljivo stanje voda, in škodo, ki so jo podtalnicam storile melioracije in regulacije v naši dolini.
Menili so, da je nesprejemljivo stališče SZDL, ki je s svoje konference umaknila ekološko problematiko, saj to samo dokazuje, kakšen je pravzaprav odnos oblasti do teh vprašanj in menili, da dokler bo le peščica ljudi tehtala in sprejemala tako pomembna vprašanja, tako dolgo se bo-
mo tudi na tem področju srečevali s kopico nesmislov.
V letošnji program so zapisali poleg nalog in usmeritev o katerih smo že govorili, predvsem dosledno spremljanje uresničevanja sanacijskih programov onesnaževalcev v Šaleški dolini, posebno skrb pa bodo namenili varstvu voda, saj menijo, da se bo to področje kmalu močno zaostrilo.
Na skupščini so razjasnili tudi dilemo, ki se jim je pojavljala ob ustanavljanju »zelenih«. Pritrdili so mnenju, da naj društvo še naprej deluje samostojno, da pa so člani društva lahko tudi člani tega združenja. Njegovo ustanovitev, bila je v nedeljo, v Mostecu v Ljubljani (predsednik je dr. Dušan Plut, eden od podpredsednikov pa Vane Gošnik, velenjski ekolog), pa podpirajo in si bodo po svojih močeh prizadevali, da bi bilo sodelovanje pri doseganju skupnega cilja kar najbolj uspešno.
Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo, za predsednico pa ponovno potrdili Marijo Šavor.
Boris Zakošek
0 t »P 4 E lW&fW) M
Celjsko območje
Vse večja skrb za okolje
Nekateri so svojčas domnevali, da se bo tudi skrb za okolje pri nas spremenila v akcijo — enodnevnico, vendar ni tako. Na to opozarjajo aktivnosti v velenjski občini, pa seveda tudi v drugih na celjskem območju. Vendar je treba priznati, da za to ne gre največja zasluga uradni politiki, veliko bolj raznim društvom za varstvo okolja, ki so resnični nosilci skrbi za zdravo bivalno okolje.
O tem smo lahko veliko slišali na občnem zboru šaleških ekologov, pa seveda na raznih sejah in zborih drugod po naših krajih. Celjski izvršni svet je tako ob razpravi o sicer kritičnem zbiranju denarja za modernizacijo celjske bolnišnice, opozoril, da pri naložbah nikakor ne smejo pozabiti na odpravo ekoloških
kritičnih točk. Teh je več, največja pa gotovo sežigalnica odpadkov. To je gotovo najhujša črna točka, ki jo je treba čimprej odpraviti.
Na problem ekologije govorijo tudi vedno, kadar razpravljajo o sanaciji tovarne Emo. Tu sicer bijejo bitko za tovarno in zaposlitev delavcev, toda ekonomske
sanacije vendarle ne sme biti tudi brez ekološke. Največji problem je seveda proizvodnja frit. Marjan Drev, vodja sanatorske ekipe pravi, da bodo filtre uredili v petih mesecih, sicer bodo tovarno zaprli.
Zadnja železniška nesreča v Laškem je v tem mestu ponovno vzpodbudila razprave o tem, kakšna nesreča jih lahko doleti, če se kaj zgodi na raznih vozilih, ki mimo njih prevažajo nevarne tovore. Pri tem mislijo tako na cestna kot na železniška vozila. Podobnih nesreč je na območju njihove občine bilo zadnji čas že veliko, vse so se na srečo s hitrim posredovanjem končale brez hujših posledic. Pa vendar pravijo, da si morajo nabaviti opremo, ki jim bo pri takih akcijah v pomoč. Ta pa je draga.
Ekološko vse bolj ozaveščeni so tudi krajani v drugih krajih. V Brodeh pri Vranskem niso dopu-
stili urediti obrata za galvanizacijo, ker so se bali take proizvodnje in njenega vpliva na okolje. Na onesnaženo okolje, predvsem številna divja odlagališča opozarjajo tudi v šmarški občini. Tu še tembolj, ker se zavedajo da turizem, še posebno zdraviliški, nikakor ne more živeti v sožitju z onesnaženim okoljem.
Svojevrstno akcijo skrbi za okolje so se lotili pri celjskem društvu za varstvo okolja. Predsedstvu občinske skupščine Celje in občinske organizacije SZDL je namreč poslalo društvo protest ob predlogu, da podelijo eno letošnjih Šlandrovih nagrad (najvišje celjsko priznanje) Marjanu Prelcu, direktorju Cinkarne. Menijo namreč, da Cinkarna ni izpolnila vseh nalog s področja ekologije. Menijo tudi, da Cinkarna ne sledi osnovni opredelitvi in zahtevi po preobrazbi.
(-fk)
-Savinjsko-šaleška naveza-
Usklajevanja stališč
»Le kaj v to vpletavajo otroke«, je povzdignila glas žena. »Le zakaj ne?!« sem jo poskušal prepričati, sin pa je vstrajal: »Če bodo štrajkali oni, bomo še mi!« In tako je tema o nekem štrajku do konca razdelila našo sicer mirno družino. Sreča, da ni bilo doma še drugega sina, ker bi potem verjetno slišali še četrto različno mnenje in bi bilo usklajevanje stališč še težje.
Za vse skupaj pa so krivi učitelji. Zadnji čas namreč domala vsak dan slišimo, da bodo štrajkali ali univerzitetni profesorji ali učitelji srednjih ali pa osnovnih šol. Res je sicer, da se ob tem kaže dokajšnja neenotnost, in če pride pobuda iz Ljubljane, jo gotovo ne podprejo okoli Maribora, ali celo Čelja. Velenjski učitelji Centra so
vendarle razveselili šolarje s prostim dnevom, ko so solidarnostno podprli »Ljubljančane« kot so jim nekateri očitali, čeprav je bilo jasno, da gre za slovensko stvar. Za usodo otrok, kajti nezadovoljen učitelj ne more biti dober učitelj.
No zdaj smo pa tam, kjer sem začel. O razkolu med tema dvema deloma, ki naj bi bila celota. Žena pravi, naj rešijo učitelji te stvari, ne da bi v to mešali otroke. Stvar pa seveda ni tako preprosta, posebno še, če žena kategorično pritiska na sina, naj se ne vmešava v te zadeve, ko pravi, da imajo tudi učenci neke pravice. Saj jih vendar učijo samoupravljanja, štrajki so pa pri nas postali že tako in tako redni sestavni del našega sistema — kakršen koli
je že. Pa tako sin odločno pravi — citiram: »Če bodo učitelji celjskih osnovnih šol pričeli v petek štrajkati, potem pa naj bi od nas zahtevali, da namesto teh dni hodimo v šolo po 25. juniju, to je tedaj, ko bi morali že začeti počitnice, potem bomo tedaj mi štrajkali!« Tega zadnjega klicaja on ni posebno poudaril, je pa vso stvar povedal tako odločno.
To pa še ni najhuje s čemer se je moj in ženin osnovnošolec zameril svoji mami. Dejal je namreč, zakaj učitelji še štrajkajo v počitnicah. Če namreč štrajkajo, morajo namreč hoditi vsak dan na delo, pa čeprav ne delajo. In to bi, pomnenju mojega sina seveda, lahko najlaže delali v počitnicah. Tako
otrokom ne bi nič škodovali.
Ta zadnji predlog seveda kaže, da ga v šoli vendarle še niso dovolj seznanili z načini štraj-ka, s sredstvi, s katerimi lahko kaj dosežeš. Priznam, da sem se mu tudi jaz v svoji razlagi zameril, ker sem rekel, da to ne gre, ker štrajk učiteljev brez učencev ne more uspeti, saj so vendarle oni »material« s katerim želijo doseči svoje zahteve.
Moram priznati, da naših družinskih stališč še nismo uskladili: žena je namreč začela razbijajoče pomivati posodo, sin je navil na ful radio, jaz pa sem se z mislimi na čase, ko so pri nas stvari še potekale po lepem normalnem redu, pogrez-nil v prijeten dremež. Sanjalo se mi je o tem, da so v šole hodili srečni tako učitelji kot učenci. Ko sem to sanjal, sem vedel, da so to res le sanje.
(frk)
Od tu in tam
V Celju pred štrajkom
Učitelji, celjskih osnovnih šol ?o se odločili za štrajk. Otrokom so že razdelili obvestila in pojasnila, zakaj so se za to odločili. Z delom bodo prekinili jutri, štrajk
pa bo trajal vse dotlej, dokler »družba« ne bo izpolnila njihovih zahtev. Pouk, ki naj bi zaradi tega štrajka odpadel, naj bi nadomestili po 25. juniju.
Šmarčani v stereu
Najstarejša radijska postaja ne le na našem območju ampak v Sloveniji nasploh — lokalna seveda — radio Šmarje pri Jelšah ta teden molči. V sobodo pa se
bo ponovno oglasila in to s kakovostnejšim zvokom. Oddajati bodo namreč pričeli v stereo tehniki. To je pri šmarskih lokalcih že drug pomemben uspeh v zadnjem času: septembra lani so z močnejšim oddajnikom na Boču začeli oddajati tudi na UKV.
Šmarčani imajo oddaje vsak dan po šest ur, ob nedeljah pa še mnogo dalj.
Jugoslavija v^Žalcu
V Žalcu so se koncem tedna
zbrali delavci upravnih organov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Pomerili so se v raznih športnih disciplinah, pomembneje od tega pa je, da so se pogovorili o naši vsakdanjosti, ki jo z različnih koncev Jugoslavije ocenjujemo na razne načine.
Upajmo, da je tudi to srečanje prispevalo k zbliževanju — ne le ljudi, ampak tudi stališč.
(~fk)
SIS družbenih dejavnosti
Prihodnji mesec višje prispevne stopnje
Vse kaže, da se stanje na področju družbenih dejavnosti v tem letu ne bo izboljšalo, ampak se bo kriza celo poglobila. Interventna zakonodaja dela po svoje, inflacija izničuje še tisto bore malo kar ostane. Ob upoštevanju sprememb interventne zakonodaje je v letošnjih štirih mesecih bil razkorak med dovoljenimi sredstvi skupne porabe in ostalimi gibanji največji doslej. Dovolj nazorno priča o tem podatek, da je uradno ocenjena inflacija do konca maja letos
znašala 550 odstotkov, skupna poraba pa se bo lahko do konca tega meseca povečala le za 314 odstotkov. Pri tem je najbrž odveč omenjati težave družbenih dejavnosti naše občine iz preteklega leta, v katerem ni bilo mogoče zagotoviti dovoljene rasti osebnih dohodkov izvajalcem na tem področju.
Likvidnostne težave, s katerimi se srečujajo prav vsi sisi družbenih dejavnosti, kažejo svoje zobe. Na primer v otroškem varstvu pri programih socialnovar-
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 3.500 dinarjev. Mesečna naročnina 13.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 38.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 64.200 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
stvene pomoči, kjer se je izguba iz prejšnjih 422 milijonov dinarjev povečala na 560 milijonov, ter pri vzgojnovarstveni dejavnosti. Na področju izobraževanja je dosežene cilje racionalizacije zasenčilo vprašanje izgradnje telovadnice pri sedmi osnovni šoli v Titovem Velenju. V skrbstvu beležimo v občini nenehno rast novih upravičencev do družbeno-denarnih pomoči kot tudi cen oskrbnin, ki jih skrbstvo pokriva. Z izjemno likvidnostnimi težavami se srečuje zdravstvo. To je v prvih treh mesecih letos uspelo finančno pokriti le 22 do 25 odstotkov programa, za nameček pa ima še 100 milijard dinarjev neplačanih obveznosti. Delež sredstev za klube, društva pada vsak mesec bolj, da posebej ne omenjamo omejitev dejavnosti na minimum v kulturi, ki se ni pokazalo kot najbolj učinkovito, saj z odmerjenim denarjem ta ne uspe več uresničevati niti rednih programov. Zelo malo spodbudnih rezultatov beleži raziskovanje, kjer je svetla točka le »gibanje mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Negativni trendi se nadaljujejo tudi na področju zaposlovanja, kjer delovne organizacije zapirajo vrata oziroma kolikor zaposlujejo se poslužujejo drugačnih oblik zaposlovanja (delo za določen čas, pogodbeno delo). Posledica takšnega ravnanja je povečanje števila brezposelnih. Trenutno imamo v občini 571 iskalcev zaposlitev glede na število zaposlenih. Od tega je več kot 60 odstotkov žensk, 300 mladih, starih do 26 let ter 118 težje zaposljivih. Ob vseh teh dejstvih ne smemo prezreti še deleža sredstev za republiške programe.
ki je iz 4 odstotkov leta 1985 lani znašal že več kot 12 odstotkov.
Denar za izvajanje programov v družbenih dejavnostih se je v začetku leta zbiral z najnižjo prispevno stopnjo iz preteklega leta (19,80 iz BOD in 0,73 iz dohodka) zaradi omejene porabe. I. aprila letos so se povečale, in sicer na 21,42 iz bruto osebnega dohodka. Sisi bi lahko po interventni zakonodaji zbrali do konca tega meseca 104.329.778 tisoč dinarjev, ocena vrednosti programov za prvo polletje pa znaša 124.487.947 tisoč dinarjev. Zakonsko dovoljen obseg sredstev za skupno porabo v obdobju ja-nuar-junij 1989 ne omogoča normalnega finansiranja programov v istem obdobju, saj glede na zakon primanjkuje 18,2 odstotka sredstev, v primerjavi s predvideno zbranim denarjem pa med 12 in 14 odstotki. Pri tem pa niso upoštevana manj zbrana sredstva v letu 1988.
Več kot jasno torej je, da bodo izvajalci na področju družbenih dejavnosti lahko uresničili načrtovane naloge le s povišanjem prispevnih stopenj na poprečje lanskega leta (21,55 iz BOD), seveda ob upoštevanju povečane prispevne stopnje tudi iz dohodka. Te pa naj bi bile višje od I. julija dalje.
Emona ekspres
Pisma
brez
znamke
Spomnim se še, da sem kot gimnazijec nekega dne napisal pisemce svoji mladi profesorici, ki me je nekako očarala in sem se čutil dolžnega, da ji poklonim nekaj komplimentov. Ker v tistih časih takšne stvari niso bile ravno običajne, sem prejel zasluženo kazen: ukor po razredniku, ukor po razrednem profesorskem zboru, ukor po celotnem profesorskem zboru in ukor po ravnatelju. Tako je to, če se zaljubiš...
Za očeta naroda Stanovnika ravno ne bi dal roke v ogenj, da je zaljubljen v Miloševiča, prej nasprotno; kljub temu pa mu je iz bele Ljubljane (naj mi novo Gibanje zelenih in Vane Gošnik oprostita ta zlagani pridevnik pred Ljubljano!) poslal pisemce brez znamke — mogoče tudi zato, ker znamk z likom tega srbskega vodža še ne delajo. Kljub temu je pismo našlo naslovnika, ki je promptno odgovoril, da je nad pobudo, da bi se obe najvišji državni vodstvi lepega dne sestali, sila navdušen. Postavil je le nekaj »vojnih« ultimatumov, kar je pač v teh časih popolnoma normalno. Ali sta zaradi tega Ljubljana in Beograd v vojnem stanju ne bi vedeli povedati niti najboljši vojaški strategi, v diplomatskem žargonu pa bi lahko rekli, da so se odnosi med obema stranema ohladili. Mogoče bo celo kakšna zima . .. Zlasti zdaj, ko so tudi nove sile v Pekingu ugotovile, da je za »kontrarevolucijo« na Kitajskem med drugim kriva tudi Jugoslavija s svojimi demokratičnimi eksperimenti in je treba zdaj počakati, da se oglasijo tisti, ki mislijo, da niso krivi. Globoko pa upam, da naš Janez v Peking ne bo poslal kakšnega pisma, v katerem bi predlagal soočanje različnih stališč in pogledov na demokracijo, svobodo in državljanske pravice samemu Pekingu. Kajti, če nas pritisnejo še Kitajci smo zagotovo pečeni, razen, če politični vrh v Ljubljani ne načrtuje kakšnega novega kitajskega zidu od katerega je samo ta korist, da ga je moč vide-,ti celo z Lune.
Sicer pa ljubljanska alternativa ugiba, ali bo Stanovnik padel ali ne! Zagrešil naj bi bil vsaj dve veliki politični napaki: prva naj bi bilo režirano vprašanje (in odgovor) na ljubljanski TV o Bavčarjevem Dnevniku, druga pa že omenjeno pismo Miloševiču. Zlasti to pismo poraja vprašanje, o čem naj bi se obe državi pogovarjali, ker sta pač njuni politiki kot noč in dan; sporno pa je tudi, ali je Stanovnik imel v mislih srečanje v Ljubljani ali v Beogradu! To ni nepomembno, me je opozoril mislec in človek Slavoj Žižek, ker se ne ve, koliko članov bi štela srbska delegacija, če bi prišla v Ljubljano in ker bi v tem primeru morala nujno preko Hrvaške. Star vic, a zelo poveden . ..
Aleksandra Plavevska, dopisnica Politike ekspres iz slovenskega glavnega mesta, pošilja svoji matični hiši čedalje lepša pisma v obliki komentarjev. Zadnjič je na primer ugotovila, da je v Sloveniji že takšna anarhija, da bi si ta severna republika zaslužila podoben
Piše:
VINKO VASLE
status kot Kosovo. Njenemu poznavalskemu mnenju se je takoj pridružil slavni vojvodinski protiavtonomaš Mihajlo Kertes, ki ugotavlja tesne vezi med Slovenijo, bivšimi avtono-maši in kosovsko iredento. Po njegovem je treba kači streti glavo in potem bo vse kmalu podobno raju na zemlji, kača je pa Slovenija, da ne bi bilo kakšne pomote. Potem, ko je prejšnji teden slovensko politično vodstvo gostilo najvišje črnogorske predstavnike in produkte dvodnevne titograjske revolucije (naša stran je pogovore označila kot poglabljanje stikov in koristno izmenjavo mnenj), se je oglasil podsekretar črnogorskega izvršnega sveta Nikola Ivanovič in ugotovil, da ni bistvenih razlik med stališči političnih funkcionarjev iz Ljubljane in Tirane ter marksi-stično-leninističnih skupin na Kosovu ter njihovih izpostav po vsej Zahodni Evropi — zlasti tistih v Strasbourgu, kjer je sedež evropskega parlamenta.
Napisal bi mu pismo, če ne bi bilo škoda denarja za znamko in mu k vsemu pritrdil. Povedal bi mu, da je Slovenija z Albanijo pred tednom dni podpisala pakt o nenapadanju in o bratski pomoči v hujši stiski.
Priznal bi, da pravzaprav na Kosovu neredov ne povzročajo Albanci, ampak vtihotapljeni Slovenci in tudi to bi mu prišepnil, da sta Kučan in Stanovnik bila tajno v jamah med sta-rotrškimi rudarji, pa tega zdaj nočeta priznati. Boste rekli, da si dodatno izmišljam in lažem, ker to ni res! Seveda ni, toda, kako naj pameten človek odgovori na neumnosti? Tako, da zadevo pripelje do paradoksa, za kar se zavzema tudi jugo mladinec Branko Greganovič, pa ga nihče noče razumeti — zlasti, ko se zavzema za to, da Slovenci vendarle priznamo, da izkoriščamo nerazvite in državni jug. Zakaj bi le kar naprej nekaj preklicovali, deman-tirali, pojasnjevali, dokazovali, argumentirali, če pa vemo, da imamo pametnejše delo. In če bo še kdo komu od novih južnih revolucionarjev pisal, naj mu napiše, da v imenu slovenskega naroda ža sto let vnaprej priznava vse, za kar nas bodo obtožili v naslednjem tednu.
Obvezno pa naj pripiše še besedice »pa kaj potem?«
Naši širokofrontniki pa so dokazali, da je v Sloveniji popolna predvolilna zmeda. Po eni strani trdijo, da morajo biti prihodnje volitve demokratične, neposredne, svobodne in tajne, po drugi pa jim ni jasno, kaj narediti. Dodatno paniko je povzročil rezultat volitev na Poljskem, kjer je opozicijska Solidarnost dobesedno prevzela oblast. Zdaj si pa zamislite Rupla kot šefa države, Tomšiča kot predsednika parlamenta, Omana kot predsednika izvršnega sveta in Pluta kot večno zeleno opozicijo! Od tolikšne demokracije bi se nam utegnilo še zmešati. Na karje pred časom opozoril Jože Školč, ko je govoril o volitvah prihodnje leto, se prekrižal in vzdihnil:
»Bog nam pomagaj, če zmagamo!«
Savinjski gaj: sožitje cvetja in vode
Po pomladnem razcvetu se Savinjki gaj v tem času kaže v poletni preobleki, ki je seveda prav tako privlačna. Za to so poskrbeli slovenski vrtnarji, ki v prihodnjih dneh pripravljajo še posebno presenečenje. Na vodnih gladinah in na obrežjih potočka, ki teče
skozi gaj, bodo namreč od 16. do 25. junija pripravili posebno razstavo cvetja v naravi. Imenovali jo bodo »Voda in cvetje«, s katero bodo prikazali sožitje cvetja in vode.
Sprehod po čudovitem delčku narave ob Savinji vsekakor za nikogar ne bo
odveč, prav pa bi bilo, da bi se v Savinjskem gaju med svojim popotovanjem na zaključnih izletih vsaj za malo ustavili tudi šolarji. Zagotovo bi to bil tehten prispevek pri krepitvi čuta za lepo naravo in njeno varstvo med mladimi.
/• P-
Rudarji uspešno uresničujejo delovni načrt
Zadovoljni odhajajo na dopust
Velenjski rudarji so v letošnjih 115. delovnih dneh nakopali 2 milijona 116 tisoč 900 ton premoga in tako za nekaj več kot odstotek presegli načrt, ki je bil predviden za ta čas. Poprečna dnevna proizvodnja je znašala 18 tisoč 250 ton in to je rezultat, s katerim so zadovoljni. Če se do konca leta ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, potem bodo letni načrt z lahkoto dosegli — dovolj je, da do takrat v poprečju na dan nako-pljejo 17 tisoč 572 ton premoga! Ob tem ne gre prezreti podatka, da zaposleni v Rekovi delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje letos niso delali nobene >rdeče sobote<, ampak da so rezultati, ki jih dosegajo, izključno sad 42-urnega tednika.
»Produktivnost je za 2 odstotka večja kot je bila lani v enakem obdobju, v enem letu smo število zaposlenih zmanjšali za 160 delavcev, načrtujemo, da bomo ob koncu leta imeli na rudniku zaposlenih 5250 delavcev. V letošnjih šestih mesecih odhodov v pokoj praktično nismo nadomeščali, ob koncu šolskega leta pa bomo sprejeli vse učence, dijake in študente, ki jih štipendiramo, najprej kot pripravnike, potem pa bodo ostali člani našega kolektiva, če bodo pokazali dobre uspehe pri delu,« pravi magister Franc Žerdin, tehnični direktor rudnika.
V zadnjih letih na Rudniku lignita Velenje izboljšujejo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Že lep čas niso zaposlili niti enega nekvalificiranega delav-
ca, tako da imajo včasih že težave, ko ostajajo nezasedena delovna mesta, kjer bi se tak delavec lahko zaposlil. Vendar pri tem najprej pregledajo ali obstajajo v posameznih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih še rezerve, ki lahko s prerazporeditvijo razrešijo vrzeli.
Žal pa njihovi proizvodni rezultati ne najdejo pravega odseva tudi v finančnem delu. »Kratkoročnih kreditov imamo toliko kot še nikoli. Na zadnji seji delavskega sveta smo sprejeli sklep o limitu zadolževanja — 380 milijard dinarjev. To je v dinarjih strahotna številka, če pa to preračunamo v Ekuje, je nivo zadolženosti približno tak kot je bil v začetku leta in le malo višji
Magister Franc Žerdin: »Kratkoročnih kreditov imamo toliko, kot še nikoli.«
od tistega, ki smo ga beležili konec preteklega,« pravi o tem Franc Žerdin.
Še z nečim se lahko pohvalijo, tako menijo tudi tisti, ki so premog kupovali v zadnjem obdobju. V kakovosti premoga se pozna, da obratuje nova kla-sirnica, da je delo na odkopih dobro. Lanska poprečna kvaliteta je znašala 9423 kilo Julov na kilogram premoga, danes dosegajo čez 9600 kilo Julov.
Praktično v tem času skorajda ni reklamacij na kupljen premog!
Deponija pa je še vedno velika, to lahko opazi vsak, ki se kdaj vozi tam mimo. Trenutno je na njej naloženega milijon ton premoga. »Po energetski bilanci je bilo predvideno, da bi deponija konec junija smela znašati 800 tisoč ton, konec maja le 611 tisoč ton. Mi pa smo imeli na deponiji konec maja 840 tisoč ton, konec junija pa računamo, da ga bo že 1 milijon 120 tisoč ton.« Deponija bo naraščala še v poletnih mesecih, vendar ne več tako intenzivno. Pred rudarji so dopusti, proizvodnja bo manjša, potem pa bo začela naraščati tudi poraba v termoelektrarni — že avgusta računajo, da bodo porabili 300 tisoč ton in potem septembra in oktobra že čez 500 tisoč ton, kar bi pomenilo, da bi bilo konec leta na deponiji naloženega okoli 800 tisoč ton lignita — zaloga, ki ni zastrašujoča in je približno takšna kot so jo beležili konec lanskega leta. »Ocenjujemo sicer, da je deponija visoka, vendar ne tako visoka, da bi bilo potrebno uvajati kakršnekoli ukrepe za zmanjševanje
proizvodnje,« je prepričan Franc Žerdin.
V času dopustov, v juliju in avgustu, bo proizvodnja tekla nemoteno na vseh odkopih, ki bodo tisti čas aktivni. Načrtujejo da jih bo nekaj manj kot 800 metrov, tako so predvideli tudi v delovnem načrtu in na njih bodo delo kljub veliki odsotnosti zaposlenih normalno organizirali.
Na Rudniku lignita Velenje so v času vpisovanj za letovanje v njihovih počitniških zmogljivostih ugotavljali, da je nekaj mest ostalo še nezasedenih, da je bilo zanimanje za morje lani večje kot je letos, še vedno pa je odstotek tistih, ki so se za letovanje na morju odločili, zadovoljiv. »Z različnimi regresi ga je treba še spodbujati. Navsezadnje si počitek vsak rudar tudi zasluži. Omogočiti je treba slehernemu zaposlenemu, da kljub draginji >pride< do morja, do toplic, do oddiha v gorah ali doma. Skratka tja, kjer si bo lahko dobro odpočil,« si želi Franc Žerdin.
Milena Krstič-Planinc
Krajani Hrastovca proti razlastitvi Gorenje
Gorenje
Predsednik ni delegacija
Krajani Hrastovca se nikakor ne morejo sprijazniti z morebitnim sprejetjem odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih na območju zazidalnega načrta Škale—Hrastovec II. faza. Na zasedanju zborov skupščine občine Velenje 23. maja letos so delegati ta odlok sprejeli že kot osnutek. Krajani Hrastovca — to je bila tudi ena izmed njihovih zahtev na zboru prejšnji teden — so zahtevali, da je treba zazidalni načrt dati ponovno v javno obravnavo, saj so od njegovega sprejemanja minila že štiri leta in se je v tem času marsikaj spremenilo. Predvsem pa poudarjajo, da ob sprejemanju zazidalnega ' načrta niso vedeli, da jih hočejo tudi povsem razlastiti. Če bi jim bilo to pojasnjeno, zazidalni načrt v takšni obliki pred leti prav gotovo ne bi bil sprejet, so odločni. Za razlastitev pa so zvedeli šele pred nedavnim.
V aprilu so dobili lastniki zemljišč na območju zazidalnega načrta Škale —Hrastovec II. faza obvestilo, da je v prostorih doma krajanov Škale razgrnjen odlok o prenehanju lastninske pravice s karto sprejetega zazidalnega načrta. Vsi krajani, ki želijo podrobne informacije, se lahko zglasijo v domu krajanov 26. aprila, kjer jim bo premoženjsko pravna služba Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja nudila podrobno razlago. Hkrati jim je bilo pojasnjeno, da lahko na razgrnjeni osnutek podajo pisna vprašanja in pripombe tudi na Izvršni svet Skupščine
občine Velenje oziroma Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja vse do oblikovanja predloga odloka o prenehanju lastninske pravice, najkasneje do 5. maja 1989.
sti. Na predsednikovo ravnanje so na omenjenem zboru izrekli veliko kritičnih pripomb; tudi, ker se zbora ni udeležil, pa čeprav so ga povabili (res samo te-iefonsko).
Iz usmeritev Občinske organizacije ZKS Velenje 1989-1991
Izdelati je potrebno več modelov organizirane KS, v katerih je potrebno bolj upoštevati skupnost stanovalcev in vaško skupnost kot osnovo interesnega delovanja ter skupščino KS in zbor krajanov kot prostor za odločanje___
Za tako pomembno stvar, kot je razlastitev, je bil po mnenju mnogih ta rok zelo kratek. Kljub temu je na Komite poslalo svoje pripombe kar 22 krajanov, nekaj pa menda tudi na svet krajevne skupnosti. Za te pripombe so se odločili, ker so šele po tem razlagalnem sestanku začeli spoznavati posledice pred leti sprejetega zazidalnega načrta — da jih želijo tudi razlastiti.
In potem seje zgodilo. 23. maja so zasedali zbori Skupščine občine Velenje, njihov delegat pa je za njih nerazumljivo glasoval za omenjeni osnutek odloka, brez da bi imel mnenje delegacije, ampak je imel le mnenje predsednika Sveta krajevne skupno-
»Očitno ne upa pred nas, saj bi marsikatero slišal na svoj račun,« smo slišali govoriti nekatere.
In kaj je zakrivil predsednik? Delegatu krajevne skupnosti je naročil naj glasuje za omenjeni osnutek, ne da bi dobil mnenje delegacije, ki se sploh ni sestala.
Za mnoge manj pomembne stvari se danes sklicujejo sestanki, delegatje. Ko gre za tako pomembno vprašanje kot je odlok o razslastitvi, pa ne! Kje je odgovornost predsednika in zakaj je samovoljno odločal v imenu oziroma mimo nas, se je spraševala večina. Pravijo, da je ta zazidalni načrt v interesu krajevne skupnosti. V takšni obliki, kot je sedaj
Cilje dosegajo
predložen, gotovo ni. Torej v čigavem interesu je potem? so se spraševali drugi. Sprašujem se, je bil kritičen naslednji, zakaj hočejo razlastiti vse zemljišče. Ko smo se pogovarjali o zazidalnem načrtu pred leti, smo se pogovarjali le o razlastitvi parcei za zazi-davo, ne pa in na nobenem zboru ni bilo povedano, da hočejo razlastiti celotno območje. S trdim delom smo si zaslužili vse to. Sedaj pa nam želijo vse to vzeti. Pravijo, da se s tem ne bo nič spremenilo. Če se resnično ne bo, zakaj je potreben potem odlok, so nadaljevali. Trdijo, da je vse po zakonu. Toda, zakaj so nam ta zakon začeli tako pozno razlagati. Zakaj je bil šele letošnjega aprila razlagalni sestanek? Ko so pred leti govorili o sprejemanju zazidalnega načrta, nihče ni omenjal razlastitve. Tudi krajevni funkcionarji ne. Danes pa želijo odločati mimo naše volje, so bili kritični.
Kot danes so tudi že pred mnogimi leti ljudje želeli graditi na drugi lokaciji, na lepši legi in seveda na svojem zemljišču. Pa jim tedaj tega niso dovolili — zaradi širših družbenih interesov. Zemlja je bila takrat pomembna za kmetijsko obdelavo. Danes to zemljo jemljejo spet zaradi širših koristi — za gradnjo. Ob vsem tem se krajani sprašujejo, kaj bo jutri? Kakšni bodo jutrišnji interesi?
(VOS)
V delovnih organizacijah poslovnega sistema Gorenje si tudi letos, podobno kot že nekaj zadnjih let, prizadevajo, da bi kar najbolj dosledno uresničevali zahtevne proizvodne, prodajne in izvozne cilje.
Zadnja dva meseca, na primer, so v največji delovni organizaciji tega poslovnega sistema, v Gorenju Gospodinjski aparati, dosegli in presegli načrtovano mesečno proizvodnjo. Posebej velja poudariti, da presegajo načrtovano proizvodnjo za prodajo na tuje trge. Tudi v drugih Gorenjevih delovnih organizacijah s sedežem v Titovem Velenju in Nazarjah dosegajo in presegajo mesečne planske cilje. Nekaj težav pri uresničevanju planskih nalog so imeli v delovnih organizacijah Gorenje EKO in Gorenje Servis.
Nove napore zaposlenih v proizvodnji, nabavi in prodaji bodo terjale tudi tudi junijske naloge. V Gorenju Gospodinjski aparati bodo, kot načrtujejo, izdelali 45.600 štedilnikov in vgradnih kuhalnih aparatov.
29.900 pralnih strojev ter 67.560 hladilnih in zamrzovalnih aparatov, zraven tega pa še 78.200 kompresorjev, 27.600 programa-torjev in 104.430 kondenzatorjev.
V	Gorenju Notranja oprema so predvideli za tozd Gradbeni elementi izdelavo 100.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic.
V	delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja bodo, kot računajo, naredili 9.200 barvnih televizijskih sprejemnikov. V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje je predvidena proizvodnja 114.960 malih gospodinjskih aparatov. Delavci Gorenja Servis naj bi ta mesec opravili 75.500 servisnih posegov itd.
Na proizvodnjo v zadnjih dveh letih vse pomembneje vpliva tudi posodabljanje tehnologij in proizvodov, kot rezultat razgibane naložbene dejavnosti, ki zagotavlja višjo kakovost izdelkov in uvajanje proizvodnje novih izdelkov, posebej še tistih, ki jih terjajo tehnološko najzahtevnejši
tuji trgi.
(vš)
Velenjski komunisti o razvoju krajevnih skupnosti
■■■
Naj se sliši glas ljudi
Na aprilski programski konferenci so velenjski komunisti opiredelili novo delovno po-driočje, razvoj krajevnih skup-noisti. Pobuda za to je bila obii-koivana na lanski programsko vodilni konferenci.
Delovna skupina, ki se je lotila tega delovnega področja, voidil jo je Ivan Sotošek, je imela ^specifično delo, saj so se mo-ralli najprej dokopati do ugoto-vittev ter na osnovi njih predlagani usmeritve za nadaljnje akttivnosti. Ostale delovne sku-pirne pa so že imele gradivo in usrmeritve in so v glavnem pre-verrjale uresničevanja zastavlje-nefga in na osnovi tega spreje-maale nove usmeritve.
>»Krajevno skupnost je treba razzvijati kot temeljno samou-praavno skupnost, v kateri so ob-čanni oziroma krajani soočeni z reaalno stvarnostjo,« prav[ Ivan SoDtošek. »Zasnova krajevne skuupnosti, ki jo opredeljuje

L skuupnosti,
■ I Hi
ustava, je dobra, vendar v praksi ni v celoti uveljavljena. Zato je treba izdelati analitično oceno iz katere bo razvidno, kateri elementi KS so dovolj razviti, kateri ne, kje so ovire in blokade.«
Ob ugotavljanju dejanskega stanja je delovna skupina izhajala iz opredelitve, da mora postati krajevna skupnost naravna življenjska skupnost delovnih ljudi in občanov, da se bodo krajani z njo identificirali, da bodo motivirani za delo in življenje v njej, prav tako pa tudi za njen nadaljnji razvoj.
Govorili so tudi o sami organiziranosti krajevne skupnosti, pri čemer so kritično izpostavili zlasti področje delitve dela, pristojnosti in odgovornosti. Še bolj kot na to, so opozorili na delitev dela med KS in upravnimi in drugimi organi v občini ter na to, da je postopek odločanja pogosto »večtiten« in prezapleten. Krajevna skup-
nost je tudi preorganizirana, potrebno jo je zracionalizirati, se vprašati katere organe potrebujemo, katere ne, kaj se da poenostaviti... Pri tem je seveda potrebno upoštevati spe-
cifičnost posameznih krajevnih skupnosti, prav tako pa tudi interese in probleme krajanov.
»Najmanj načrtno smo razvili krajevno skupnost kot teritorialno organizacijo delovnih ljudi in občanov,« pravi Ivan Sotošek, »zato opažamo na tem področju veliko neusklajenost in nenačrtni razvoj (npr. Kardeljev trg). Tako imamo danes v soseskah preveliko poslovnih prostorov, lokalov iste dejavnosti, za širšo ponudbo in potrebe krajanov pa ni ustreznih storitev.«
Zavzeli so se za zagotovitev takšnih storitev, ki jih krajani nujno potrebujejo, pri tem pa so še posebej izpostavili problematiko razvoja mestnih krajevnih skupnosti. Opozorili pa so tudi na vse večji problem onesnaževanja, poseganja v naravo, pojav črnih odlagališč in menili, da je to v veliki meri posledica nenačrtnega projektno zasnovanega urbanega raz-
voja krajevnih skupnosti.
Opozorili so tudi na delovanje informacijskega sistema, ki mora biti speljan do vsakega krajana, in to zato, ker »kvalitete dela in življenja v krajevni skupnosti r.i mogoče razvijati brez krajanov, komune pa ne brez krajevne skupnosti. Vsekakor je za razvoj krajevne skupnosti odgovornost porazdeljena na različne subjekte, vendar je za celoten razvoj odgovorna tudi zveza komunistov,« je pridal Ivan Sotošek.
In kakšne usmeritve so si na aprilski programski seji naložili velenjski komunisti s tem v zvezi?
Komunisti se bodo odločno zavzemali za razvoj takšne krajevne skupnosti, v kateri bo mogoče udejaniti socializem po meri človeka. V ta namen je treba zagotavljati tudi ustrezna materialna sredstva in ostale pogoje za delovanje KS. Odločno se
bodo zavzemali za ekološko čisto, urbanistično urejeno skupnost delovnih ljudi in občanov ter za projektno razreševanje problematike in razvoja KS kot temeljne samoupravne skupnosti delovnih ljudi in krajanov, ki imajo na voljo servis uslug, ki jih potrebujejo. Komunisti bodo vztrajali pri usklajevanju programa dela, razvoja KS in življenja v njej. Pri tem se bodo zavzemali za večjo avtonomijo KS ter za pooblastila, sredstva in odgovornost KS za urejanje lokalnih zadev. V usmeritve so tudi zapisali potrebo po izdelavi več modelov organiziranja KS v katerih je treba bolj upoštevati skupnost stanovalcev in vaško skupnost, ki naj bi bila osnova interesnega delovanja. Prostor za odločanje mora biti skupščina KS in zbor krajanov, več pozornosti pa je treba nameniti tudi povezovanju krajevnih skupnosti, še posebej mestnih.
M. Zakošek
Seje SIS
družbenih dejavnosti
19.	6. 1989 skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva
skupščina Občinske izobraževalne skupnosti
20.	6. 1989 skupščina Občinske kulturne skupnosti
skupščina Občinske zdravstvene skupnosti
21.	6. 1989 skupščina Občinske telesnokulturne skupnosti
skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva
OTEPANJE Z NESKLEPČNOSTJO
Udeležba delegatov zbora uporabnikov na aprilskih sejah skup-
SIS	zbor uporabnikov		zbor izvajalcev	
	1. seja	2. seja	1. seja	2. seja
otroško varstvo	42%	52%	83%	67%
izobraževanje	47 »o	44%	90%	100%
kultura	47%	48%	52%	48".
telesna kultura	34'.	52%	57 %	62%
skrbstvo	57"»		85%	
zdravstvo	52 "o		70%	
raziskovanje	51%			
OTROŠKO VARSTVO
1.) Vzgojnovarstvena dejavnost a) Zajetje otrok v dnevnem varstvu
ŠOLSKO LETO 1987/88					ŠOLSKO LETO 1988/89			
	1-2 1.	OTROCI 2-6 1. 6-7 1.		Skupaj	1-2 1.	OTROCI 2-6 1. 6-	-7 1.	Skupaj
Velenje Šoštanj	167 26	1.064 197	431 155	1.662 378	151 34	1.056 187	465 182	1.672 403
SKUPAJ	193	1.261	586	2.040	185	1.246	647	2.075
VSEH OTR. % v VVZ	687 28"»	2.830 45%	724 80"»	4.246 48" .i	634 29%	2.867 43%	785 82%	4.286 48"«.
Odprti problemi:
V VVZ Šoštanj ne bodo v celoti zadostili potrebam po varstvu dojenčkov,
dvojnost financiranja VVZ dejavnosti (starši in Skupnost), poprečna polna cena za starše, ki imajo otroke v starosti I —6 let vključene v VVZ, se v SR Sloveniji giblje od 450.000 din do 550.000 din v naši občini 395.300 din in to za družine, ki so v preteklem letu imele dohodek na člana več kot 527.001 din (ostali plačajo po lestvici subvencioniranja ustrezno manj),
z ozirom na ekstenzivno gradnjo vzgojnovarstvenih objektov v preteklosti, se že kažejo znaki propadanja le-teh, zato bi bilo nujno pričeti z najnujnejšimi vzdrževalnimi deli. Poseben problem predstavlja zaklonišče enote Ciciban v Šaleku. 2. Socialnovarstvene pomoči
—	število prejemnikov socialnovarstvenih pomoči je 3.680; pričakovati je povečano finančno obremenitev,
—	upad rojstev, ki so tudi posledica slabšanja socialnega položaja družin z otroki,	_
—	povečanje števila porodniških dopustov vsled predčasnih rojstev in prizadetosti novorojenih otrok.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
I. Število učencev in oddelkov
LETO	Št. vseh učencev	Porast	Štev. odd.	Porast	Porast v %	Popr. št. zap.	Opomba
1984	5.325	+ 150	205			489	pri 24% rasti
1985	5.540	+ 215	214	+ 9	439	513	št. oddelkov,
1986	5.650	+ 110	223	+ 9	4.20	535	je št. zaposl.
1987	5.820	+ 170	234	+ 11	4.93	559	poraslo le za
1988	6.050	+ 130	244	+ 10	427	569	16%
1989	6.116	+ 66	257	+ 13	5-32	569	
1990	6.253	+ 137	260	+ 2-3	12		
Skupščini Občinsnke izobraževalne skupnosti in Občinske kulturne skupnosti tudi na ponovljenih sejah nista bili sklepčni.
Na vseh skupščinah SIS, razen na skupščini ORS, so imeli delegati Gorenja in ERE, na nekaterih pa tudi delegati RLV, pripombe na sprejem in objavo prispevnih stopenj pred sejami skupščin SIS. Delegati Gorenja so terjali, da se o tem vprašanju izvede usklajevalni postopek z Gorenjem. To pa tudi iz razloga, ker DO Gorenje do sej skupščin še niso oblikovale skupnih stališč na nivoju SOZD oz. jih niso posredovale svojim delegacijam za ponovne seje skupščin SIS.
O pogojih in možnostih poslovanja SIS ter razlogih za spreminjanje prispevnih stopenj, smo delegatom poročali ob ponovnem sklicu skupščin ter s pismenimi odgovori, menimo pa, da je treba ob tem upoštevati zlasti:
problematiko zagotavljanja sklepčnosti sej skupščin, problematiko planiranja v SIS ob upoštevanju interventne zakonodaje, ki velja le za prvo polletje 1989 in ne za celo leto ter ob upoštevanju zapoznelih planskih izhodišč za leto 1989,
problematiko usklajevanja skupne porabe z inflacijskimi gibanji, le-ta se usklajujejo za nazaj,
problematiko usklajevanja prispevnih stopenj glede na pooblastila v statutih SIS, ob upoštevanju interventne zakonodaje in inflacijskih gibanj,
problematiko samega delegatskega sistema in delovanja SIS. ko ni več osnovno vprašanje usklajevanje potreb z možnostmi, ampak razbremenitev gospodarstva.
Rezultat zadnjih usklajevanj na nivoju občine in SOZD Gorenje je, da naj se skupščine SIS skličejo še enkrat s tem, da se delegatom podajo konkretne informacije o spremembah programov SIS v primerjavi z letom 1988 ter o izvedenih restrikcijah lani in letos.
IZ DNEVNIH REDOV SKUPŠČIN SIS
Skupščini Občinske izobraževalne skupnosti ter Občinske kulturne skupnosti bosta obravnavali zadeve po dnevnem redu aprilskih skupščin.
Ostale skupščine pa bodo svoje delo osredotočile na programe in finančne načrte za leto 1989, ki na zadnjih sejah niso bili sprejeti ter na predlog prispevne stopnje, ki naj bi veljale od 1.8. 1989 dalje. SPREMEMBE PROGRAMOV SIS GLEDE NA LETO 1988
Le-te so logična posledica strukturnih gibanj prebivalstva, to je števila otrok v varstvu, predšolski vzgoji in v izobraževanju,
-	socialnega stanja prebivalstva, ki se z zaostrovanjem ekonomskih razmer slabša,
—	števila zavarovancev v zdravstvenem varstvu in zagotavljanje zdravstvenega varstva prebivalstvu, katerega potrebe se povečujejo glede na ekološko situacijo Šaleške doline.
Na področju kulture in telesne kulture sicer poudarjamo njihove vrednote, vendar pa ob drugih življenjsko pomembnih dejavnostih pozabljamo, da večje število prebivalstva terja tudi več vlaganja v kulturo in telesno kulturo.
Spremembe v programih SIS v primerjavi z letom 1988 so v glavnem naslednje:
2. Zajamčeni program
V zajamčen program pouka po predmetniku in učnem načrtu spadajo še:
prevozi učencev nad 4 km osnovnošolsko izobraževanje odraslih učne ekskurzije za vse učence
1.200 učencev 2 oddelka 1.- 4. r. 20 km
5.-8. r. 120 km popreč. 2 na šoli
pionirski in mladinski pevski zbori drugo: svetovalna služba.
knjižnice, svobodne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk.
Glasbena šola	650 učene.	vse vrste instrumentov in stari narodni instru-
		menti. izrazni ples itd.
Delavska	117 izobr.	3450 5574 pedagoških ur
univerza	oblik	slušateljev
Obč. zveza	- vsi učenci	bralna značka, prireditve in akcije
prij. mlad.	pionirski	
	odredi	
Organizaci je in	društva, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost ali pri tem pomagajo.	
Drugi dodatni programi: prehrana učencev, podaljšano bivanje, športna in kulturna društva, - klubi mladih tehnikov, mladi raziskovalci, pobratenja in likovne kolonije, itd.
OMEJITVENI UKREPI NA PODROČJU SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETIH
1988 v 000 19X9
v/000
SIS
PROGRAMSKI. OMEJITVE
VREDNOST
»,. na PROGRAMSKE plan OMEJITVE
VREDNOST % na plan
OSOV Zmanjšanje sredstev za investicijsko vzdržev. vrtcev, socialnovarstvene pomoči in strok, službo OIS	Zmanjšanje sredstev za AM zgradb, odd. podalj. biv., sred.
za prehrano učencev (01) kuharici, dejav. strokov, službe, šolske prevoze, učno tehnologijo, org. in društva ter investicijsko vzdrževan.
OKS	Zmanjšanje sred za AM, založ. tehnično opremo, kultur iz-
menjave. varstvo naravne in kulturne dediščine OTKS Zmanjšanje sred. za AM zgr.. tekmovalni in vrhunski šport.
inlrastrukturna dejavnost ZTKO. DO RTC Golte in strokov, služb.
OSSS	Zmanj. sred. pri AM zgradb Univerze za 3. življ. obdob.. de-
leža za SLO in l)S ter dejavnost strok, službe OZS	Zmanj. sred. /a AM zgradb deleža za SLO in l)S, Medoh
zdravst. skup., potnih str. uporabnikov in participacijo k ceni zdravstvenih stor.
ORS	Zmanjšanje stroš. za razp., recenzije in manjše razisk. sploš-
nega pomena
131.932 1.38 Sredstva za I odd druž. varstva za 8 mev. pokritje režijskih	23.227
stroš. za kosila šolskih otrok in valorizacija otroških dodatkov
342.471 2.24 Sredstva za nova 2 odd. OŠ za 4 me> in zaposlitve v Glasbe-	36.348 ni šoli
57.255 4.76 Zmanjšanje za dejav. K( , Zvezo kultur, organ, in sanacijo	127.187 kulturnega doma
47 H6 > 9^ Sofinanciranje sanac. stadiona in izgradnja telovadnice pri	300.000 OŠ Šalek
12.445 0.9 Zmanjšanie sred. za socialnovarstvene pomoči in zavodsko	160.770 oskrbo
448.819 1.48 Nove zaposlitve medic sester v DVO in v osnov dejavnosti	1.189.646 |Z( Velenjel
21.413 10.15 Zmanjšanje sred. za povečanje obsega raziskoval, nalog	150.000
TELESNA KULTURA
Kljub večanju števila uporabnikov ostaja obseg osnovnih programov v telesni kulturi že nekaj let enak. Število udeležencev v različnih
Dejavnost	1987	1988	plan 1989	89/87
spon mladih	6.152	7.878	7.900	28%
športna rekreacija	6152		5.765	6.000
klubi in društva	8.0%		8.450	8.673
				
V okviru tega se spreminja le vsebina posameznih aktivnosti.
Odprta vprašanja telesne kulture:
financiranje tekmovalnega športa (pokroviteljstva OZD),
—	vzdrževanje telesnokultumih objektov (tekoče in investicijsko)
—	obremenitev finančnega načrta OTKS z obveznostmi po SaS (RTC Golte. IX) Rdeča dvorana, srečanje Titovih mest,. . .).
Da bi imeli ljudje možnost, da se »rekreirajo« v kraju bivanja, smo si v okviru akcije »Sonce, voda, zrak, svoboda« zastavili nalogo, da finančno in — strokovno pomagamo KD, da čimveč ljudi spodbudijo k »razgibanemu« življenju.
ZDRAVSTVO
1. Število zavarovancev
Število zavarovancev v letih od 1986—1988 po posameznih kategorijah narašča in je naslednje:
kategorija	1986	1987	1988
uporabniki delavci	25.642	25.878	25.930
- začasno zaposleni	29	29	29
- družin, člani del. in			
začasno zaposlenih	19.436	19.614	19.632
- ostale kategorije	210	223	234
— upokojenci	5393	5.744	6.085
— družinski člani			
upokojencev	2.463	2.623	2.779
- kmet je in druž. člani	1.681	1.648	1.602
Skupaj	54.854	55.759	56.291
4.	Kvaliteta
Kljub težkim delovnim pogojem kvaliteta vzgojnoizobraževalne-ga dela neprestano narašča, kar se odraža pri napredovanju naših učencev na srednjih in drugih šolah in strokovne ocene timskih pregledov Zavoda za šolstvo ter odlikovanja naših delavcev z inovatorji leta in najvišjih (Žagarjevih) republiških priznanj na področju vzgoje in izobraževanja.
5.	Izgradnja telovadnice pri OŠ Šalek
Dana je pobuda, da bi del sredstev za izgradnjo telovadnice zbrali tudi z enodnevnim zaslužkom zaposlenih.
KULTURA
Profesionalno kulturno dejavnost v občini, za katero skrbi Kulturni center »Ivan Napotnik«, naj bi ohranili na lanskoletni ravni, posebej pa bomo še naprej podpirali ljubiteljsko dejavnost.
Vidnejše uspehe v letošnjem letu so dosegli na republiški ravni:
—	Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj — zlato odličje na Naši pesmi,
—	Harmonikarji DPD Svoboda Šoštanj — srebrno in bronasto odličje,
—	Pionirska gledališka skupina Šmartno ob Paki — najboljša otroška predstava,
—	Folklorna skupina Oljka Šmartno ob Paki
—	mednarodni festival v Beltincih,
—	Mladinski pevski zbor Osnovne šole Miha P. Toledo — srebrna plaketa na zveznem tekmovanju,
—	MPZ Centra srednjih šol — zlata plaketa na zveznem tekmovanju,
—	MPZ Centra srednjih šol — srebrno plaketo na mednarodnem festivalu.
Zelo pomemben je program varstva naravne in kulturne dediščine. Kulturna skupnost vsako leto nameni določen del sredstev za popravilo:
Velenjskega gradu (letos bo zaključena obnova zadnjega dela zunanje fasade, pred tem pa je bila sanirana celotna streha),
Kavčnikova domačija — ki je edini ohranjen spomenik najstarejše kmečke hiše v občini Velenje,
Rotovnikova jama — naravna znamenitost s kapniki in argo-nitni ježki — ki so edino tu v Sloveniji dostopni vsem obiskovalcem brez jamarske opreme.
—	V ambulantnem zdravstvenem varstvu — glede na 1. 1988 pričakujemo povečanje števila primerov. Zaradi ekoloških in socioloških vidikov je v naši občini vedno večja obolevnost, kar je zaskrbljujoče. Predvsem se to kaže v povečanju števila poškodb in drugih obolevnosti, kar se odraža tudi v drugih oblikah neposrednega zdravstvenega varstva. Poleg sredstev namenjenih za osnovni program, so v tej postavki upoštevana tudi sredstva za preventivo pred boleznijo AIDS.
Bolnišnično zdravstveno varstvo: število primerov se vsa leta povečuje, torej je tudi v L 1989 pričakovati več primerov kot v 1. 1988. Vzrok tega je predvsem rast prebivalstva in povečanje obolevnosti. Tudi v tej postavki so vključena namenska sredstva za preventivo pred boleznijo AIDS.
Zdraviliško zdravstveno varstvo: Število primerov in dni v zadnjih treh letih pada. vendar so cene storitev tako visoke, da so finančni plani vsako leto preseženi. Delež zdraviliškega zdravstvenega varstva v neposrednem zdravstvenem varstvu je bil:
—	v letu 1986 8,2*»
—	v letu 1987 5,1%
—	v letu 1988 5,9%
V večletnih prizadevanjih za zmanjšanje zdraviliškega zdravljenja, je za 1. 1989 planiran isti delež, kot je bil v I. 1987 t. j. 5,1%.
—	Investicijsko vzdrževanje — v letu 1988 je bilo za investicijsko vzdrževanje namensko izločeno 2% sredstev celotne realizacije leta 1988, in sicer za Zdravstveni center Velenje, modernizacijo bolnišnice Celje, bolnišnico Slovenj Gradec. Tudi v letu 1989 bomo namenili določen obseg sredstev za investicijsko vzdrževanje, in sicer v istem deležu kot v letu 1988.
Poleg namensko določenih sredstev za investicije namenja Občinska zdravstvena skupnost tudi sredstva preko cene storitev, in sicer:
—	Zdravstveni center Velenje — 10% od cene storitev,
—	Bolnišnica Celje — 5—8% od cene storitev.
—	Občinska zdravstvena skupnost je leto 1988 zaključila brez primanjkljaja, na kar je vplivala interventna zakonodaja in ukrepi, da se izvajalcem zdravstvenih storitev pokrijejo finančni programi v okviru finančnih možnosti Skupnosti.
Restrikcije, ki so bile uvedene na področju zdravstvenega varstva v 1. 1988 zaradi ukrepov, ki jih je sprejela skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije v mesecu juniju, so bile potrebne predvsem zato, da bi se zmanjšal razkorak med možnostmi finančnega pokrivanja programov in med potrebami.
SLI. 1989 ukrepi iz leta 1988 sicer niso več veljali, pač pa so bili spet uvedeni s I. 5. 1989. Tokrat lastna udeležba uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev ni občutno povečana napram I. 1988.
SKRBSTVO
Programi na področju skrbstva se zaradi slabšanja življenjske ravni občanov, na posameznih področjih povečujejo (denarne pomoči):
Denar, pomoči
Poprečno štev. prejemnikov 1988	1989
— edini vir	7	do 8
— dopolnilni vir	90	220
— začasne pomoči	7	30
— enkratne	297	600
število odraslih		
- v zavodih	69	do 75
- št. otrok v zav.	44	do 56
- št. otrok v rejn.	22	do 25
SKUPAJ OMEJITVI.
1.061.471
1.82
1.987.178
1.25
Sedanja višina edinega vira je 651.000, oskrba v zavodu pa najmanj 1.800.000 din in to v Velenju, ki sodi med cenejše v Sloveniji.
PROBLEMATIKA FINANCIRANJA
V	skladu s programom nalog in aktivnosti za izvajanje družbenega plana občine za obdobje 1986— 1990 v letu 1989 poteka delovanje družbenih dejavnosti v omejenih materialnih možnostih in v odvisnosti od dogajanj v gospodarstvu.
V	letošnjem družbenem proizvodu je planiran delež za družbene dejavnosti občine 10.1 *» in je manjši od poprečja v letih 1985—1988.
Da bi lo lahko dosegli, bi morale biti prispevne stopnje vsaj enake lanskoletni poprečni prispevni stopnji. Ta je bila 21,55 % iz BOD ter 0,73 % iz dohodka. Zaradi spremenjene strukture virov (iz dohodka bi se naj zbiralo 5 % sredstev) bi morala biti letošnja poprečna prispevna stopnja iz BOD 21,27 %. Ta bo dosežena v primeru, da bi s I. 8. 1989 pričela veljati prispev na stopnja 22,05 % iz BOD.
SIS družbenih dejavnosti bi v prvem polletju potrebovale 124.487.947 tisoč din (brez sredstev za leto 1988). S prispevno stopnjo se bo po oceni premalo zbralo približno 12—14% sredstev. Zato predlagamo zvišanje prispevne stopnje iz BOD iz sedanjih 21,42 % na 22,05%, kar predstavlja 2,95 % povečanje glede na trenutno veljavne stopnje.
(Nadaljevanje na 5. str.)
— mesto verig ali moje mesto
Resnica — ali drugače »o porabi v zdravstvu«
V naši družbi se veliko govori, da so šolstvo, zdravstvo, kultura in druge družbene dejavnosti — poraba. Vseskozi govorimo o zmanjševanju »porabe« v družbenih dejavnostih, »razbremenitvah« gospodarstva in umetno ločujemo člane naše družbe in delavce na dva dela: tiste, ki proizvajajo, — ti so v gospodarstvu in tiste, ki porabljajo, — ti so v družbenih dejavnostih, skratka, pojavlja se nova družbena delitev ljudi po sferi zaposlenosti.
Kot zaposlenega v zdravstvu me seveda moti, da je denar, vložen v zdravje, »poraba«, celoten sistem finansiranja zdravstva, preko interesnih skupnosti in prispevnih stopenj pa se mi zdi farsa in pesek v oči ljudem, odnosno delegatom, ki na skupščinah odločajo o nečem, kar je že davno prej odločeno z raznimi zakoni, interventnimi zakoni, v izvršnih svetih, komitejih za družbene dejavnosti, strokovnih službah interesnih skupnosti, poslovodnih organih itd.
Kaj predstavlja ta »poraba« za zavarovance Občinske zdravstvene skupnosti Velenje v letu 1988, je razvidno iz naslednje tabele:
Vsak zavarovanec je torej porabil za celotno zdravstveno varstvo v letu 1988 513.934 din ali dobre stare štiri milijone na mesec. Iz tabele je razvidno, koliko je »porabil« na mesec za bolnišnično zdravljenje, ali na primer za kompletno zobozdravstveno varstvo le 436.000 starih dinarjev na mesec v letu 1988. Če to primerjamo s stroški stanarine, energije, ki jo plačujemo mesečno, potem vidimo, koliko nam je dovoljeno »porabiti« za naše zdravje, da o stroških, ki si jih vzame drža-
va za svoje funkcionarje, sploh ne govorimo.
Po nekaterih podatkih se v Jugoslaviji za kompletno zdravstveno varstvo odvaja okrog 4% narodnega dohodka ali okrog 86 dolarjev na prebivalca na leto. Če so izračuni pravilni, potem dajemo v Velenju za zdravstveno varstvo kljub velikim potrebam prebivalstva zaradi večje obolevnosti in večje zdravstvene ogroženosti, približno enako — ali le nekaj več — na zavarovanca,
PORABA NEPOSREDNEGA ZDRAVSTVENEGA		VARSTVA
NA UPORABNIKA V LETU'1988		
	na leto	na mesec
	din	din
1. Ambulantno in disp. zdravljenje	137.517	11.459,75
2. Specialistično zdr. varstvo	38.589	3.215,75
3. Bolnišnično zdr. varstvo	198.053	16.504,416
4. Zdraviliško zdravljenje	30.315	2.526,25
5. Zdravila in injekcije	42.168	3.514
6. Zobna nega	37.181	3.098,416
7. Zobna protetika	15.299	1.274,91
8. Reševalni prevozi	8.800	733,3
9. Proteze in ortoped, pripomočki	5.039	419.91
10. Ostale oblike zdravstvenega var-		
stva	968	80,6
Skupaj	513.934	42.827,8
kot v povprečju v Jugoslaviji — 98 dolarjev na uporabnika ali približno okrog osem dolarjev na mesec za kompletno vse pravice iz zdravstvenega varstva, ali celo več, kot v državah OECD — vendar tam za 917 dolarjev na prebivalca letno ali mesečno več kot pri nas v celem letu.
Iz vsega navedenega sledi, da »porabe« v zdravstvu ni in je potrebno pokazati na dejanskega porabnika v Jugoslaviji. Prikazane številke so tisto, kar nam je bilo za svoje zdravje sploh dovoljeno porabiti, ne glede na to, če smo se kot delegati želeli hote odločiti drugače v korist zdravja, izobraževanja itd. Zato se mi zdijo ob takoi-menovani »dovoljeni porabi«, nesmisel igrice s prispevnimi stopnjami, sklicevanjem nesklepčnih skupščin, pripombami delegatov, kot tudi ves delegatski sistem na tem področju in odločanju v njem, saj je nekdo o vsem že zdavnaj prej odločil. Iz udeležbe na skupščinah, ki je vedno manjša, pa se mi zdi, da so to spoznali že tudi drugi, in da se ne želijo postavljati več v vlogo »delegata« kot stroja za dviganje rok.
Dr. JOŽE REBERNIK,
Moje mesto - prometno urejeno mesto
Razpad mestotvorne arhitekture v dolini
Razumevanje razvoja
arhitekture
Kaj je arhitektura?
Ena izmed definicij (Quatre-mere de Quincy) iz prejšnjega stoletja se glasi: Arhitektura je umetnost gradnje, kr sledi razmerjem in pravilom v skladu z zakoni narave in okusa. Gre za okus ali še širše za kulturo neke socialne sredine, kakor tudi za gradnjo in logiko tektonike, ki je možna le v skladu z zakoni narave. Naravnim zakonom kamor prištevamo tudi zakonitosti prostorske geometrije pripada privilegij večnosti. Ne spreminjajo se niti s časom, kulturo, ideologijo ... Spreminja se samo naše razumevanje njih.
Vir za razumevanje razvoja arhitekture neposredno črpava po Marku Pogačniku. Gre za tezo, da se sleherni razvoj odvija na relaciji od organskega k umetnemu, od emocionalnega k racionalnemu. Sleherni razvoj se začne spontano, podzavestno, naključno (pračlovek se zaščiti pred dežjem z ozelenelo vejo). Nadaljuje kot postopno osmišljanje (človek si zgradi bivak iz vej) in se končno usmerja in uravnava le še razumsko (človek označi išče lokacijo in zaznamuje svoje bivališče).
V pravilih ciklusa razvoja uspemo zaznati proces materialne transformacije narave v zgradbe. Preobrazba se vrši od intuitivnega sistema gradnje dalje, naprej v končno fazo — umetnost gradnje. V spiralnem ciklusu človeškega razvoja in razvoja zakonitosti gradnje prostora, v prehajanju od organskega k umetnemu, se ude-
janjajo temeljna pravila arhitekture.
Prof. Peter Fister je razčlenil dosedanje linearno razvrščanje zgodovinskih dosežkov v tri zaključne civilizacije. Prva civilizacija se razvije in doseže vrhunec na prostoru porečij rek Eufrat in Tigris ter reke Nil. Zaključi se z razdejanjem Babilona. Druga, grško-rimska civilizacija se zaključi s padcem Rima. In tretja, katero soustvarjamo, vznikne v srednje evropskemprostoru po umiritvi burnega preseljevanja narodov.
Znotraj tretje, naše civilizacije, bova naslednjič preko arhitekturnih stilov prikazala razvoj intuitivnega sistema gradnje v končno najvišjo obliko — v umetnost gradnje.
Edi Vuiina Nande Korpnik
»OLUCliM »WJV
Gaberke
Izkrivljena podoba nešega kraja
Naslov tegale prispevka je res malo dolg, vendar želimo z njim nakazati dilemo, v kateri smo se v zadnjem času znašli Velenjčani in predvsem ločiti vzrok od posledice.
Verijge v našem mestu so trenutno predmet velike pozornosti vseh porabnikov mestnih površin, predvsem pa predmet razburjanj: . To lahko sklepamo po številni-i odmevih v sredstvih lokal neg javnega obveščanja, pa tudi med nami, ki smo verige postavili, bi težko našli koga, ki ne bi priznal, da mu gredo na živce — bodisi iz estetskega, bodisi iz funkcionalnega razloga, vzbujajo pa tudi marsikatero neprijetno asociacijo. Skratka — načelno smo vsi, tako stanovalci kot obiskovalci mesta, proti verigam. Torej, na skupščini lepo dvigni-mo roke za sprejem novega odloka, ko se bo ta obravnaval, odstranili bomo vse verige v mestu in spet bomo uživali v prometnem kaosu, zaradi katerega so se pravzaprav verige sploh pojavile.
Stanovalci Cankarjeve 2 bi radi spomnili avtorja zadnjega članka na temo »verige« Bogdana Mugerla in avtorja na isto temo v eni prejšnjih številk NČ (jom), da sta bila oba novembra 1986 prisotna na sestanku, ki ga je organiziral nas MS SKupaj z Emono Tržnico zaradi nevzdržnih prometnih razmer v naši okolici. Prisotni so bili vsi odgovorni za promet v občini. Verjet' no se še spominjata, kaj je bilo takrat sklenjeno: da kamioni in drugi avtomobili ne bodo več obračali in parkirali na Prežihovi ploščadli, kar naj bi fizično preprečili s pregibnim količkom, prometno gnečo na dvorišču Cankarjeve 2 pa naj bi preprečili tako, da bi dostavni kamioni do-važali robo do trgovin posamično in v določenem času (po
(Nadaljievanje s 4. strani) Potrebnte prispevne stopnje po SIS
odloku), vozniki osebnih vozil pa naj bi dosledno upoštevali prometni znak na začetku dvorišča.
V naslednjih dneh je bil postavljen pregibni količek, ki naj bi omogočal samo dovoz robe do Delavskega kluba. Že čez dva dni je bil izruvan. Od takrat kamioni spet nemoteno obračajo med pešci na Ploščadi, pri čemer so podrli že tri ulične svetilke in celo montažno hišico na lanskem Novoletnem sejmu, uničili pa so tudi številne ploščice na ploščadi, saj niso namenjene za takšno težo. Osebni avtomobili lahko parkirajo, kjer se jim zljubi, dostavni kamioni pa se še naprej gnetejo na dvorišču in pogosto zapirajo vhode v blok. Od vseh dogovorjenih sklepov tega sestanka niti eden ni bil uresničen. Če bi danes novinar ponovno slikal dvorišče, kot ga je takrat, bi res bila slika povsem enaka, novost bi bile le verige. Zaradi teh verig pa imamo stanovalci končno vsaj deloma zavarovane naše avtomobile pred kamioni in pogosto vinjenimi vozniki osebnih vozil, ki vozijo iz okoliških gostinskih lokalov. Javnosti bi radi samo povedali, da je bila zagra-ditev naših parkirnih prostorov
zadnji izrr.ed samozaščitnih poskusov. Ko smo obupali nad vsemi — od prom. uradnikov, arhitektov, urbanistov, trg. in gostinskih podjetij do milice — smo iz-korisitli Občinski odlok, po katerem smo parkirne prostore za-gradili.
Z verigami nismo naredili skupnosti nobene škode, razen tistim posameznikom, ki nikakor nočejo upoštevati prom. znakov in prometnega režima v mestu. V nobenem drugem mestu se kupci ali obiskovalci gost. lokalov ne morejo pripeljati do praga vsake-
ga lokala z avtom, kar hočejo ljudje pri nas. Lokali, ki imajo za to poseben interes, si pač napravijo svoje parkirne prostore (npr.). Erina tržnica na Kidričevi cesti, Ljubljanska Nama), pri ostalih lokalih v ožjem centru se pač moramo obiskovalci sprijazniti s tem, da moramo do njih peš, kot v drugih mestih.
Razjasniti moramo tudi v članku omenjeno privatizacijo javnih površin. Če smatra novinar, da je privatizacija javnih površin to, da za naše parkirne prostore plačujemo prispevek pri stanarini, da jih naš hišnik čisti in vzdržuje ter da pozimi stanovalci čistimo sneg z njih, tudi tistega, ki ga plug nameče tja izpred skladišč trgovin, potem se taki privatizaciji zlahka odpovemo. Mislimo, da je privatizacija prej to, da so si na primer v Saleku II lahko stanovalci postavili na javnih površinah svoje garaže. Morda se bo komu zdelo lepše, če tudi mi na dvorišču postavimo takšne garaže namesto verig. Dejstvo je, da vozil v takšnem prometnem neredu ne moremo več puščati nezavarovanih.
Iz vsega tega razmišljanja sledi, da je glavni vzrok, da so se verige sploh pojavile v mestu, očitna nesposobnost odgovornih občinskih organov, da bi na področju prometa enkrat napravili red. Človeško normalno je, da se vsak, ki se čudi ogroženega in spozna, da mu nihče noče ali ne zna pomagati, brani kot ve in zna. Ker pa to nekdo zna bolje, drugi pa slabše, je normalno, da je prišlo do nekaterih resnično nemogočih situacij in ogrožanja pešcev, ki so itak vedno na udaru.
Upamo, da se bodo odgovorni za promet končno nehali sprenevedati, da je pri prometu v centru Velenja vse v redu ali »da se ne da nič narediti« in bodo končno napravili nekaj, da bomo vsi občani zadovoljni. Do tedaj pa smo stanovalci Cankarjeve 2 odločno proti odstranitvi verig z našega dvorišča. In še enkrat — NE IZ EGOISTIČNIH NAMENOV! Odpravimo najprej vzroke, šele nato pa posledice!
Hišni svet Cankarjeva 2
Pred 40 leti je ustavna skupščina sprejela Odlok o nacionalizaciji oz. odvzetju premoženja, t. j. zemlje, hiše, vsem okupatorjevim zločincem in njihovim plačancem in danes po tolikih letih je v postopku Odlok o prenehanju lastninske pravice pritiklin in nepremičnin krajanov Gaberk.
Poglejmo nazaj v zgodovino. Pred vdorom okupatorjev v našo domovino so imeli petokolonaši nalogo pripraviti teren za njihov udar. Starejši krajani se morajo spomniti, kako so tedanji nemški pomagači pripravljali pot za okupatorjevo zločinsko delo. Naloga fašističnih pomagačev pa je bila, pridobiti ljudi za njihovo delo, opazovali in pripravljali so spiske nezanesljivih ljudi in jih predajali gesta-pu ob njihovem vdoru. Gestapo je pri vaoru uKupaiuiju na "laiu ZCImjC Za čel obračunavati z vsemi nasprotno mislečimi in zavednimi ljudmi širom naše zemlje. Ljudje so trpeli v koncentracijskih taboriščih mučeni, preganjani, ponižani in v mislih ljubili domačo zemljo. Svojci trpečih, ki so ostali doma, obdelovali zemljo in dajali hrano ljudem, borcem, ki so se borili v gozdovih za našo osvoboditev. Mnogo ljudi je bilo izdanih in pobitih od strani fašističnih zločincev in njihovih pomagačev. Zemlja je bila prepojena s krvjo. Dajala je človeku hrano in upanje na boljši jutri. Fašistični zločinci, ki so divjali po naših krajih niso prizanašali niti otrokom. Kot enim izmed njihovih zločinov sem preživel najzgodnja otroška leta po taboriščih. Po pripovedovanju mojega pokojnega očeta, ki je preživel enega najhujših zločinskih taborišč Auschwitz (mama ni preživela grozot, !ci s° jih izvajali zločinci) mi je oče v poznejših letin pripovedoval, da takrat, ko so starega očeta in mamo ou-peljali zvezana, se je ta na poti vrgel na svojo zemljo in jo hotel še zadnjič poljubiti. S puškinim kopitom in z brcami so ga odpeljali v Celjske zapore. Po hudem pretepanju in mučenju nas je pot vodila v koncentracijska taborišča. Ljudje so trpeli, se borili in upali na boljši jutri. Zemlja je bila tista, ki je dajala hrano in zavetje. Po zmagi nad fašističnimi zločinci je bila rodna zemlja tista, ki jih je sprejemala nazaj v svoja okrilja, vedeli so, kje so njihovi domovi, kje zelenijo njihovi travniki. Fašistični pomagači so se umaknili iz njihovih polj, hiš, ki so jih imeli v lasti med vojno. Med vojno je bila zemlja dodeljena v last ali uporabo fašističnim izdajalcem in njihovim pomagačem. Mnogo ljudi je bilo zavedenih in so šele ob zločinih okupatorjev spoznali svojo zmoto. Žal za
mnoge prepozno. Nekateri mali zločinci so se skrili med množico ljudi, potuhnili glave in čakali na ugodnejše trenutke, postarali so se ob svojem čakanju, toda svoje iskrice so prenašali na poznejše rodove, v drugačni, modernejši obliki, pod drugim nazivom. Pravniki so zakone črpali iz starih zločinskih zakonov, jih spreminjali na modernejši način, prilagajali sedanjim časom, po svoje krojili.
So ljudje med nami, ki igrajo dvolične igre v imenu samoupravljanja. Razdvajajo ljudi, netijo spore, gospodarsko slabijo kraj. Preproste ljudi slepijo s svojimi obljubami in jih zavajajo. V povojnem času se nahajamo na razpotju najhujše gospodarske in politične krize, ko so složnost, enotnost in zavest ljudi najbolj ogroženi.
Pred leti smo krajani Gaberk s svojim dejom nrisnevali k modernizaciji ceste, napeljali vodovod, urejali komunikacije. Sedaj pa samovoljno nekateri krajani ljudi razdvajajo, saj širijo izjave, če ne bo sprejet Odlok o razlastitvi, se kraj ne bo moderniziral oz. razvijal.
Moram reči, da lažejo. Ljudje, krajani, ozrite se okrog v druge kraje. Nihče jim ne jemlje zemlje na silo, pa vendar se kraji razvijajo v lepe idilične vasi. Gasilski dom v Gaberkah, ki se trenutno gradi, je le zamenjava za stari dom, ki leži na eksploatacijskem območju. Za modernejšo cesto bo uničena cesta Družmirje, ki smo jo delno tudi sami financirali.
Utišajte govorice in odprite oči, spoznajte zmoto. Spomnimo se leta 1967, splošne premogovne krize in 500 brezposelnih v rudniku RLV. Kdo nam je takrat ponudil roko? Sami smo se prebijali. Nekateri posamezniki. ki delajo zdraho med nami, so takrat še hodili v kratkih hlačah in niso niti vedeli za naše tegobe. S povečanjem TEŠ Šoštanj, se je rešila trenutna gospodarska suuaCija. ni pa rešila življenja ljudi. Dimniki TES bruhajo v zrak ogromne količine žvepla, ki uničujejo naše zdravje, naravne dobrine, kot so gozdovi v Zavodnjah. Zakaj se ne bi vlagala večja sredstva za zaščito okolja?
Razmislite krajani in mislim, da si vsi želimo živeti v /dravem okolju. Skličimo protestni sestanek vseh prizadetih krajanov oz. podpisnikov, na-pišimo svoje smernice, zahtevajmo če je potrebno, izglasujmo nezaupnico ljudem, ki smo jih volili, le tako bomo dokazali, da smo sposobni biti na svoji zemlji svoj gospodar. Naj nam bodo vodilo besede tovariša Tita: »Tujega nočemo, svojega ne damo«.
Matevž PODVINŠEK
SIS	velj.	PS	potr.	PS razi.	
	iz BOD	D	iz BOD	D iz BOD	D
otroško varrstvo	4.07		3.80	- 0,27	
■— domicil 1	1.59		1,49	- 0.10	
— sedež obbč.	0,99		0,82	- 0,17	
- sedež reep.	1.49		1,49	-	
izobraževannje	6,16		6,45	+ 0,29	
kultura	0,56		0,53	- 0,03	
telesna kultltura	0,53		0,50	- 0,03	
skrbstvo	0.64		0,61	- 0,03	
zdravstvo	9.46		10,16	+ 0,70	
		1,09		1,09	1,09
raziskovanjije		0,08		0,08	0,08
SKUPAJ	21,42	1,17	22,05	1.17 + 0,63	1,17
P. S. Verige nikakor niso več predmet razburjanj samo v lokalnih sredstvih obveščanja. O njih piše tudi Večer, v ponedeljek, 12. junija, pod naslovom: Mesto ograjeno z verigami.
Misli globalno, deluj lokalno, pa je slogan, ki ga svojim študentom Vsdv.O znova pripoveduje dr. Manca Košir. Kako prav ima, da ga! Saj te verige, ki so razpotegnjene po Titovem Velenju pač ne 'morejo moliti prebivalcev Kobarida ? Lahko pa nas, ki tu živimo.
Glede privatizacije javnih površin pa samo citat iz že omenjenega članka, ki dodatnega komentarja sploh ne potrebuje: . .. »da skupnosti stanovalcev v Titovem Velenju doslej še niso zemljiško-knjižni lastniki in nimajo pravno-veljavno določenega funkcionalnega zemljišča, zaradi česar hišni sveti niso sami pristojni, da bi na javnih parkiriščih vzpostavljali prometno ureditev. Izjema so le pokrita parkirišča v mestni skupnosti Edvarda Kardelja, ki spadajo k stanovanjskim hišam in so namenjena tamkajšnjim stanovalcem, ki za uporabo plačujejo najemnino.« (konec citata)
Tudi mi pa soglašamo z avtorji (!) odgovora, da naj se odgovorili za promet končno nehajo sprenevedati. Saj to ni edina stvar ob kateri se odgovorni sprenevadajo, meščani pa spotikajo!
(mkp, b. m.)
Zaradi fizične rasti obsega programov (ki so posledica ekstenzivnega razvoja v polpretekli dobi) smo V !e?u 1987 pristopili k izgradnji VII. osnovne šole in prizidka zdravstvenega doma. Objfkta nista končana, zato nadaljujemo z izgradnjo, v globalu občinske skupne porabe pa je za to namenjenih 2,2% vseh sredstev.
Ob pričakovanih težavah s financiranjem skupne porabe (v I. polletju še vedno velja interventna zakonodaja) so bile dogovorjene prioritete v izvajanju programov. Prednost ima nemoteno izvajanje osnovnih programov, sprotno usklajevanje osebnih dohodkov zaposlenih glede na gibanja v gospodarstvu, čimbolj tekoče spremljanje rasti materialnih stroškov, zagotavljanje socialnovarstvenih pomoči in šele nato zagotavljanje sredstev za amortizacijo in investicije.
ZAKLJUČEK
Z amandmaji k Ustavi SR Slovenije se predvidevajo temeljite spremembe glede odločanja o družbenih dejavnostih. Ker pa je do uveljavitve teh sprememb treba zagotoviti funkcioniranje obstoječega sistema, moramo s skupno odgovornostjo in čim manjšimi stroški izpeljati tudi aktivnosti tega prehodnega obdobja.
Zato pozivamo vse predsednike delegacij, da odgovorno obravnavajo gradiva za seje skupščin in da zagotove UDELEŽBO DELEGATOV NA SEJAH SKUPŠČIN!
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE
Praznik krajevnih skupnosti
Izobraževanje poslovodnih delavcev Rek
Edvarda Kardelja
Krajani krajevne skupnosti Edvarda Kardelja praznujejo 12. junija svoj krajevni praznik. Tudi letos seje zvrstilo v počastitev praznika veliko prireditev. Učenci velenjskih osnovnih šol so v petek dopoldne poslikali betonske površine ter tako vdihnili vanje vsaj malo življenja. Prireditev sta pripravili občinska zveza prijateljev mladine Velenje in društvo prijateljev mladine te krajevne skupnosti. Slednje je pripravilo v soboto dopoldne kros za cicibane, pionirje in mladince, popoldne pa je bilo pred osnovno šolo Veljka Vlahoviča kolesarsko tekmovanje, v avli omenjene šole pa anonimno testiranje znanja cestno prometnih predpisov.
V soboto popoldne je bila še slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri so ocenili opravljeno delo, spregovorili o trenutnih težavah in nadaljnjih nalogah, podelili pa so tudi priznanja najzaslužnejšim krajanom. Za prizadevno delo na področju hišne samouprave so jih prejeli Ivan Grajfoner, Jože Kralj in Damjan Obreza, za prizadevno družbeno politično delo pa Slavko Ževart.
Slovesno je bilo v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v soboto zvečer, ko je na Kardeljevem trgu,nastopila rudarska godba, praznovanje pa so sklenili s tradicionalnim turnirjem v malem nogometu.
(mz)
V	poslovne cilje REK za letošnje leto smo zapisali tudi, da bomo več pozornosti namenili funkcionalnemu izobraževanju vodilnih in vodstvenih delavcev REK.
V	ta namen smo navezali stike z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane in se dogovorili za izvedbo ciklusa seminarjev na temo »Sodobno upravljanje kot pogoj učinkovitosti poslovanja«.
Za kraj izvedbe smo izbrali mir in zasebnost, ki ju nudi Vila Široko.
Že v februarju smo en dan po-
svetili spoznavanju sodobnega managementa, ki nas vodi v poslovno uspešnost. Preteklo sredo pa nam je svetovalec ZOP Milan Hudnik, dipl. inž., predaval o organizacijski kulturi in učinkovitosti podjetja, podjetniška kultura je namreč tudi pri nas šibka točka upravljanja. Spoznali smo organizacijsko kulturo najuspešnejših podjetij v svetu (Mc Kin-seyeva analiza, Nixdorf, Hewlett Packard), pomen nacionalne kulture v upravljanju in organizacijsko kulturo jugoslovanskih podjetij.
Udeležencu seminarja smo tu-
di sami reševali probleme, da bi se tako lažje lotili sprememb organizacijske strukture in organizacijske kulture, saj ta naloga sovpada z reorganizacijo na osnovi določil Zakona o podjetjih.
Interes poslovodnih delavcev za takšno obliko izobraževanja je velik, saj se je večina odzvala vabilu organizatorja — služb izobraževanja, tako da za jesensko obdobje načrtujemo poglabljanje novih tem, predvsem sistemskega inženiringa ter vodenja in planiranja s pomočjo ciljev.
B. S.
Gorica
S praznovanji v dveh velenjskih krajevnih skupnosti, ki še iz časov, ko sta bili eno, praznujeta na isti dan, 17. junija, so že pričeli. O programu v obeh smo vas podrobneje seznanili že v prejšnji številki Našega časa, vendar pa je pri objavi za Gorico prišlo do nekaterih časovnih >spodrs-ljajev<, ker program v času objave še ni bil natančno dogovorjen, zato prireditve, ki so pred krajani Gorice danes na kratko še enkrat predstavljamo.
Danes ob 15. uri se bodo po ulicah Gorice sprehodili osmo-šolci, ob 19. uri bo v prostorih krajevne skupnosti Večer z našimi ustvarjalci — likovniki, poeti, glasbeniki in literati Gorice. Jutri, v petek, bo >Dan šole< (likovno upodabljanje mladih na asfaltu, športna tekmovanja, likovno in literarno ustvarjanje pod naslovom Moja krajevna skupnost — moj kraj, otroci v prometu, aktivnost zelene straže).
V soboto, 17. junija, na praznični dan, pa vas ob 18. uri vabijo na trg pred osnovno šolo bratov Mravljak na srečanje krajanovv
Gorice. V programu je prome-nadni koncert rudarske godbe, kulturni program učencev Mra-vljakove šole, otvoritev zaključnih del na kabelsko razdelilnem sistemu, podelitev bronastih priznanj Osvobodilne fronte, kra-marski sejem in zabava.
Naslednji dan, v nedeljo, bodo ob 9. uri izpred šole krenili na pohod ob meji krajevne skupnosti, praznovanje pa sklenili popoldan s srečanjem starejših krajanov Gorice in Šaleka, ki se bo ob 17. uri pričelo v osnovni šoli bratov Mravljakov.
(mkp)
Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje
V	ponedeljek, 5. junija, ob 17.00, smo se zbrali, da skupaj izkažemo priznanje vsem, ki so s svojim delom pripomogli k temu, da pred šestimi leti ustanovljeno gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« živi in rojeva rezultate.
V	letošnjem šolskem letu so mladi raziskovalci ustvarili 27 (sedemindvajset) nalog, tako da skupna bera šestletnega dela obsega že 146 (stošestinštirideset) raziskovalnih nalog.
Nazarje
V petek zvečer so prebivalci krajevne skupnosti Nazarje v tamkajšnjem delavskem domu s priložnostno slovesnostjo počastili svoj praznik. Ob slavju so bili seveda zadovoljni z uspehi v zadnjih letih in obenem prepričani, da bodo s skupnimi močmi uresničili tudi zahtevne letošnje in prihodnje načrte. Ti vsekakor niso majhni, saj gre za gradnjo prepotrebne mrliške vežice, širitev telefonskega omrežja, izgradnjo avtobusne postaje in ureditev prometnega režima v kraju,
širitev daljinskega ogrevanja, urejenost kraja, za vrsto drugih komunalnih zadev, za še boljše delovanje krajevne skupnosti in njenih organov, družbeno-politi-čnih in družbenih organizacij ter društev.
Zanimiv in prisrčen program so pripravili malčki iz vrtca, osnovnošolci in mladinci, najzaslužnejšim krajanom in organizacijam pa so podelili tudi priznanja. Rdečo vrtnico potrošniškega sveta je prejela enota PTT, tudi za bistveno podaljšanje delovnega časa, kar je za industrijsko središče Zgornje Savinjske doline še posebej pomembno. J. p.
Šalek
Vinska gora
V	tej krajevni skupnosti obči-■ ne Žalec v zadnjem času posvečajo največ pozornosti komunalni ureditvi kraja. Prav v teh dneh so končali s širjenjem in asfaltiranjem nekaterih krajevnih cest, ki so bile nujno potrebne temeljite obnove. Ker za tovrstna dela tudi v tej krajevni skupnosti primanjkuje denarja, so za obnovo največ prispevali krajani sami, bodisi s prostovoljnim delom, bodisi z materialnimi prispevki.
V	krajevni skupnosti Vinska gora praznujejo vsako leto 30. junija svoj krajevni praznik. Letos bodo s praznovanjem pričeli že danes, v četrtek, 15. junija, ko bodo ob 17. uri odprli razstavo likovnih del osnovnošolcev. V soboto ob 19. uri bo avdicija za
Osrednja prireditev ob bližnjem prazniku krajevne skupnosti Šalek — 17. junija, bo Noč pod šaleškim gradom. Ne bo se začela šele zvečer, ampak bo potekala vso soboto in se gotovo raztegnila tudi daleč v noč. Pričela se bo že ob 10. uri, končala pa z vrtno veselico, na kateri bodo igrali Podkrajski fantje.
V nedeljo, 18.junija, pa bodo gasilci Šaleka pripravili gasilsko tekmovanje za Šaleški pokal.
Nikar ne prezrite današnje (15. junija) velike gasilske reševalne vaje, ki se bo ob 17. uri pričela na ploščadi v soseski Šalek.
ptujski festival, v nedeljo pa trim kolesarjenje. Naslednji teden bodo na vrsti turnirji. Nogometni 24. junija, košarkarski 25. in šahovski 28. junija. Prvega julija bo še teniški turnir, 2. pa tekmovanje z zračno puško.
Na slavnostni seji krajevne skupnosti Vinska gora, ki bo 30. junija v prostorih krajevne skupnosti, bodo najprej pregledali opravljeno delo v preteklem letu, najzaslužnejšim krajanom za razvoj krajevne skupnosti pa bodo podelili grb in priznanja krajevne skupnosti Vinska gora. Istega dne bo ob 18. uri otvoritev novih asfaltiranih cest v Vinski gori, zatem pa še otvoritev nove ceste v naselju Lopatnik. Prireditelji vabijo vse krajane, da se prireditev ob praznovanju krajevnega praznika udeležijo v čimveč-jem številu.	B. Mugerle
Aforizmi
Kdor poskuša to, česar ne bi smel, najde to, česar ni hotel.
Thomasin von Zirklare
Absurdno je, če žena vara svojega ljubimca, ki ga ljubi, s soprogom, ki ga ne ljubi.
Žarko Petan
Ali je incest, če ljudska oblast jebe ljudstvo?
Žarko Petan
Bojim se povelja: čuvajte meje pred notranjim sovražnikom.
Žarko Petan
Letošnjih 27 nalog je ustvarilo in javno predstavilo 47 mladih raziskovalcev; — med njimi je 31 učencev Centra srednjih šol iz Titovega Velenja (zastopane so vse usmeritve) in i4 učencev 8. (osmih) razredov osnovne šole Anton Aškerc iz Titovega Velenja in 2 študenta Fakultete za strojništvo v Ljubljani.
Kar 12 nalog je rezultat skupinskega dela in poleg pravega timskega dela se je pri izdelavi nekaterih nalog uveljavil tudi interdisciplinarni pristop.
V mikavnost raziskovalnega dela je mlade raziskovalce uvajalo in pri delu usmerjalo 18 (osemnajst) mentorjev. Osem jih opravlja pedagoško ali raziskovalno delo na velenjskih srednjih šolah, dva poučujeta na osnovni šoli, ostalih osem pa dela v razvojnih ali strokovnih službah drugih delovnih organizacij.
Raziskovalne naloge je ocenilo 36 recenzentov, ki so delovali v 19 (devetnajstih) ocenjevalnih komisijah.
Recenzenti so strokovnjaki na tistih področjih, na katerih so se v svojih nalogah preizkušali in potrjevali mladi raziskovalci in nobeden od predlaganih recenzentov ni odklonil strokovnega sodelovanja pri pregledovanju in ocenjevanju rezultatov dela mladih raziskovalcev.
Odbor za ocenjevanje nalog — ki ga sestavljajo predsedniki vseh ocenjevalni komisij — ugotavlja, da je delo vseh sodelujočih tako vestno in zagnano, da seje gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« utrdilo kot pomembna oblika vzgojno-izobraževalnega dela v naši občini.
Po precejšnjem nihanju števila izdelanih nalog v prvih letih delovanja, ugotavljamo letos, da se
je število izdelanih nalog ustalilo in je približno enako, kot lansko leto. Ob takem številu nalog pa je pomembno naglasiti, da kvaliteta opravljenega dela v globalu iz leta v leto raste.
Ustalilo se je tudi število vsebinskih področij, v katerih so mladi raziskovalci našli predmet svojega raziskovalnega dela — tako imamo naloge iz osmih področij.
Največ nalog — kar 13 — je uvrščenih v tematsko področje, ki smo ga imenovali »Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju.«
Pri teh nalogah in nalogah s področja naravoslovja in tehnologije ugotavljamo nadaljnjo rast metodološke dodelanosti ter aktualnost in uporabnost ugotovitev in izdelanih rešitev.
Pri nalogah s področja družboslovja opažamo rahlo stagnacijo v kvaliteti, zato bomo morali z načrtnim mentorskim delom usmerjati kritičnost in radovednost mladih k raziskovanju pojavov in zakonitosti na tem področju človekovega delovanja.
Z iskanjem in usposabljanjem novih mentorjev bomo omogočili, da ustvarjalne ideje mladih dobijo organizirano in vodeno pomoč pri spoznavanju lepot in zanimivosti znanstveno-razisko-valnega dela, ki v svoji zreli, dovršeni obliki rojeva ne samo zadovoljstvo za raziskovalca ampak tudi uporabno vrednost in korist za podjetje, gospodarstvo in širšo družbeno skupnost.
S sodelovanjem vseh, ki se zavedamo pomena vzgoje mladih raziskovalcev, bomo tudi v prihodnjih letih zagotavljali možnosti za nadaljnji kvalitativni razvoj gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«.

Letni bazeni vabijo
V Titovem Velenju precej novosti
Čeprav je letošnje vreme nrecei muhasto, se je že začela sezona kopanja na prostem. Nekateri najbolj korajžni so v teh dneh že zaplavali v velenjskem jezeru, ki ga vsako leto obiščejo mnogi sonca željni kopalci od blizu in daleč. Seveda je to kopanje na lastno odgovornost.
Nas je zanimalo kako so se na letno kopalno sezono pripravili pri Rdeči dvorani, kamor sodijo bazeni v Titovem Velenju in v Šoštanju, kjer s kopališčem upravlja TVD Partizan, zato smo jih obiskali. Najprej smo se odpravili na kopališče v Titovem Velenju. Tu smo izvedeli, da so se na kopalno sezono temeljito pripravili in poskrbeli za precej novosti. Pojdimo po vrsti. Bazen bodo odprli v soboto, 17. junija. Potrebno je bilo večje popravilo na otroškem bazenu in na filtrirnih napravah, opravili pa so tudi redna vzdrževalna dela. V nadaljevanju pogovora nam je vodja kopališča v Titovem Velenju Bojan Lončarič povedal, da je za varnost dobro poskrbljeno. Imajo štiri redno zaposlene reševalce, tem pa se bodo ob konicah pridružili še študenti visoke šole za telesno kultbro. Tudi letos si bodo pomagali z opazovalnim stolpom, ki reševalcem omogoča boljši in lažji pregled nad kopalci. Reševalci imajo svoje prostore in sobo prve pomoči v bivših
Hruop strani in n^cr c (prjcp hifo
ja, to pa zato, da se bodo lahko kopalci in drugi po želji odžejali v preurejenem bifeju Rdeče dvorane. Novo je tudi to, da je del terase bifeja pokrit. V bližnji prihodnosti bodo postavili še stojnico s sadjem in sladoledom. Omeniti velja, da so na velenjskih bazenih uvedli tudi nočno dežurno službo, kajti v preteklih letih so jim nočni huligani naredili na kopališki opremi veliko škode. Povrh vsega so jo tudi zmetali v bazen.
Ob obisku na velenjskem kopališču nas je zanimalo, zakaj sota-ko hitro in še pred odprtjem letnega bazena, zaprli zimskega. Od-
—-----Z. - I----1.. J _ ? »»—
guiul je Ull uaaicuiijl. rr»lt zato, ker je v zadnjem času močno upadel obisk zimskega bazena in bi bilo podaljševanje zimske sezone nerentabilno, drugič pa zato, ker so morali opraviti obnovitvena dela na letnem bazenu. Tega bi namreč že zdavnaj odprli, če bi bilo vreme primerno. Povedali so še, da so člani velenjskega plavalnega kluba vseskozi redno vadili.
In koliko bo potrebno odšteti denarja za kopanje na velenjskem kopališču? Dnevna karta za odrasle velja 20.000 dinarjev, za otroke pa 10.000. Za sezonsko karto bodo morali odšteti odrasli 450.000, otroci pa 25.000 dinarjev.
V Šoštanju so bazen odprli v soboto
Ko smo v soboto obiskali šo-štanjsko kopališče smo videli, da si je v tem vročem dnevu kar precej kopalčev poiskalo ohladitev v njem. Kopališče so namreč odprli prav ta dan. Ker smo želeli zvedeti nekaj podrobnosti tudi o tem kopališču, ki je vsako leto dobro obiskano, smo poiskali predsednika TVD Partizan Šoštanj, ki je upravljalec tega kopališča. Naš sogovornik Rudi Bajec nam je najprej povedal, da so se v koritu velikega bazena pojavile razpoke, ki jih je bilo potrebno sanirati. Poklicali so zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane, ki je bazen pregledal in dal strokovno razlago kako napako odpraviti. Dela se je lotil Vegrad, ki je delo strokovno in v roku opravil. Poiskali so tudi najugodnejšega ponudnika za barvanje korita. Ko so bila vsa ta in redna vzdr-
ževalna dela opravljena, je bilo kopališče nared. Na kopališču sta dva reševalca, eden dopoldne in eden popoldne, ki skrbita za varnost kopalcev. Rudi Bajec nam ie še nnvpH^i h., t.
J	g--- vuat, uu ju vai ivvy-
palci zavarovani zoper morebitne poškodbe, invalidnost in celo smrti. Del denarja od vstopnine namreč upravljalec odvede za zavarovanje. Čeprav so osebni predmeti tudi zavarovani, vsem kopalcem priporočajo, da osebno prtljago, zlasti pa vrednostne predmete oddajo v garderobi. Ugotovljeno je namreč, da se kopalci redko poslužujejo te ugodnosti.
Cene kopanja v šoštanjskem kopališču so znatno nižje kot v velenjskem. Dnevna karta za odrasle velja 8.000, za otroke do 14 let pa 5.000 dinarjev. Zs mesečno karto morajo odrasli odšteti 100.000 dinarjev, otroci pa 50.000. Kopališče je odprto od 9. do 19. ure.	B. Mugerle
Zavzemali se bomo, da to gibanje dobi stalno mesto v vsebinskih in finančnih načrtih vseh pokroviteljev in da bi v prihodnjih letih lažje zbrali denar za pokrivanje najnujnejših stroškov, bomo naše uspešne delovne organizacije zaprosili, da prevzamejo organizirano skrb za vzgojo in razvoj bodočih raziskovalcev.
Letos je odbor za ocenjevanje izbral in nagradil sedemnajst nalog in med temi — šestim nalogam prisodil nagrado za izjemen dosežek. Avtorjem ostalih desetih nalog pa odbor izreka priznanje za opravljeno delo in sodelovanje.
Odbor izreka zahvalo in priznanje vsem mentorjem, posebno pa tistim, ki so s svojim vestnim pedagoškim delom vodili mlade raziskovalce do uspešnega zaključka dela.
Zahvaljujemo se vsem recenzentom in članom ocenjevalnih komisij, ki so brez posebnega plačila ali nagrade ocenili delo mladih raziskovalcev, aktivno sodelovali pri oblikovanju zaključne ocene letošnjega dela ter nanizali mnoge dobre ideje in predloge za nadaljnji razvoj gibanja.
Zahvaliti se želimo tudi vsem tistim neimenovanim sodelavcem, ki so mladim raziskovalcem omogočili izvesti zastavljeno delo in jim pomagali, da so svoje izdelke oblikovno in tehnično izpopolnili.
Kot že vsa leta doslej, je tudi letos cel niz nujnih organizacijskih, strokovnih in tehničnih nalog vestno in z veliko dobre volje opravila tovarišica Irena Pilih.
Za opravljeno delo se ji zahvaljujemo in prosimo, da ne zgubi volje.
1. republiško srečanje iz računalništva 19. 5.
IZPOSTAVLJENE NALOGE
1.	Simulacija vremenskih pojavov (Matej Trampuš — uvrstitev na zvezno tekmovanje Poletno šolo računalništva v Ljubljani)
2.	Programski paket za računalniški emulator programatorja pralnega stroja — REPPS (Jurica Šafarič -udeležba na Poletni šoli računalništva v Ljubljani in Zimski šoli računalništva v Wroclawu)
TEKMOVANJE IZ ZNANJA RA-
/Vi I,, . .	.
^»Ji^rtLINIA 1 V A
I. mesto - Milan HRIBERNIK. 3. mesto — Vili JAKOB
REPUBLIŠKO SREČANJE IZ OSTALIH PODROČIJ 2. 6.
IZPOSTAVLJENE NALOGE
1.	Odlagališča odpadkov v občini Velenje; (Uvrstitev na zvezno tekmovanje: Alenka TURNŠEK, Rok PO-LES).
republiško tekmovanje srednjih šol iz kemije v ljube jani
2.	6.: 1. mesto v skupini 4. razredov j? dosege! Goran PIPUŠ, učenec 4. letnika naravoslovne usmeritve.
Zahvaljujemo se občinskima Izobraževalni in Raziskovalni skupnosti in delovnim organizacijam za prispe-van denar.
Center srednjih šol

Del terase bifeja na velenjskem kopališču ho poslej pokrit
prostorih blagajne pri vhodu. Po novem je tudi vhod k bazenom z
ft^ft^^^^AAAAA^AAj HMHMmummi hhmmwxvwvwvwwwwwoihiiii m m mi
Proti ograjam v mestu
Delegati občinske skupščine bodo dobili v obravnavo odlok o urejanju varnega prometa v mestu Titovo Velenje ter v drugih naseljih v občini. Ta odlok so člani izvršnega sveta na zadnji seji že potrdili.
Povzemimo nekaj najbolj aktualnih zadev. V zadnjem času veliko govorimo o ograjevanju parkirišč. To odlok precizno prepoveduje, to pa je pravzaprav opredeljeno že v Uradnem vestniku občine Velenje iz leta 1985. Takole piše: »Ograjevanje odprtih parkir-
nih mest ni dovoljeno. V kolikor pride do ograjevanja parkirnih mest na funkcionalnih površinah stanovanjskih blokov pristojna komunalno cestna inšpekcija odredi, da se ograditev odstrani na stroške upravlja I ca funkcionalne površine.« Glede, da je ta problematika zares aktualna in da imamo v Titovem Velenju ogromno parkirišč že ograjenih, je temu namenjen še en člen, ki pravi: »Obstoječe ograditve parkirnih mest so dolžni hišni sveti odstraniti v roku enega meseca po uvelja-
vitvi tega odloka. Po tem roku odredi komunalno cestni inšpektor odstranitev.«
Odlok vsebuje tudi spremebe zakona o cestah in zakona o prekrških ter zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, bistvene spremembe pa prinaša še na področju parkirišč in parkiranja na funkcionalnih površinah pred stanovanjskimi bloki, površin namenjenih pešcem, prepovedi prometa na cestah, ki jih rekonstruiramo, kadar organiziramo športne in druge prireditve, predvidene pa s« tudi znatno višje kazni za prekrške.
(mz)
Srečanje
Mirko
Žolnir
Ne bi mogli trditi, da je ravno naš znanec z ulice. Prej bi lahko zanj rekli, da je ljubitelj lepe narave, gora, njihov dober poznavalec. Krivični pa bi bili, če ne bi zapisali, da je vesten član mnogih organizacij, komisij, odborov v delovni organizaciji, kjer združuje dela in naloge, ali na občinski ravni.
Mirko Žolnir iz Titovega Velenja je do 14. ure vodja plan-sko-analitske službe na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskovšek Luka, popoldne pa, kadar je le lahko, zlasti pa ob koncu tedna, planinec. Član planinskega društva Titovo Velenje je od leta 1946 dalje. »Kaj mi je bolj ljubo? Eno so službene zadeve, ki so nujne, drugo je prosti čas, s katerim je prav tako. Treba si ga je vzeti za to in ono. Papirnata vojna za razno razne dolžnosti vzame človeku precej ur, tudi volje in energije. Hribi pa pomenijo sprostitev, nabiranje novih moči za premagovanje vsakdanjih ovir, neke vrste rekreacije, spoznavanje vsega lepega kar nudi narava. Navsezadnje tudi preverjanje tvojih sposobnosti.«
Tega je bilo doslej v Mirkovem življenju obilo. Slovensko transverzalo, na kateri je kar 80 kontrolnih točk od Maribora do Ankarana, Kopra, preko Julijskih Alp bo kmalu prehodil v celoti že drugič. Po njegovem mnenju bi slednjo moral prehoditi vsak državljan. Nekaj malega je hodil še po gorah Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvatske, spoznal nekaj italijanskih in avstrijskih vrhov. »Eni na morje, drugi v planine, tretji »vzamejo« kar olboje. Sam prosti čas namenim tistemu, kar menim, da je najbolj prav in najbolj potrebno,« komentira. Kaj pa: gora ni no-
ra, nor je tisti, ki gre gor?« Okrog tega so se razpletle že kar filozofske razprave. Jaz pravim: vsak ima svoj razlog za to, da se podaja v ta svet.«
Da je planinstvo tradicija slovenskega naroda, med drugim dokazuje članstvo v društvih. V velenjsko planinsko društvo je vključenih okrog 2500 ljubiteljev gora. To gotovo ni naključje, ampak dokaz več, kako vse več ljudi ceni takšno vrsto sprostitve, razvedrila,. .. vsaj pozdrava na poti ali ob njej. Mirko precej hodi sam, saj je tako neodvisen od drugih. Kadar pa je treba, se na pot poda tudi s skupino. Preden si nadene nahrbtnik na ramena, obuje planinske čevlje o gori, hribu, skratka o vsemu, kar bo na poti srečal, želi vedeti čimveč. Le tako človek, po njegovem mnenju, najlepše druži prijetno s koristnim.
Glede na to, daje član mnogih komisij, odborov, družbenopolitičnih organizacij, da je za njim toliko in toliko kilometrov prehojenih planinskih poti, bi mu pripisali veliko prostega časa. »Ja, s tem je tako. Ura, dan hitro mine, da človek sploh nima občutka ali ima tega dovolj ali ne. Zaenkrat sem še vsemu kos.«
Mirko namerava v prihodnje biti zvest predvsem dvema de-javnostima — ekonomiji, čeprav je ta nekaj drugega kot pa je slišal iz ust predavateljev na fakulteti, ter hribom kolikor mu bi dopuščalo zdravje.
(tap)
Bral sem, da bodo nekoč vsi ljudje enaki. Enako bogati ali enako revni?
Žarko Petan
Bolj so mi všeč odprta vprašanja kakor zaprti spra-ševalci.
Žarko Petan
Velenjska sekcija onkoloških bolnikov
Življenjske stiske so lahko zelo hude, zelo boleče, še posebej, ko človeka prizadene huda bolezen. In najhuje je, če je takrat sam, čisto sam s svojo bolečino, ki je v samoti še veliko, veliko večja. To vse doživlja prenekateri onkološki bolnik. In prav tisti, ki so vse to čutili na lastni koži, želijo drugim pomagati. To je bila najosnovnejša usmeritev ob oblikovanju društva onkoloških bolnikov, ki je bilo ustanovljeno pred dobrima dvema letoma pri onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Društvo aktivno dela, pri tem pa mu pomagajo številni terapevti, strokovnjaki različnih področij. Izdajajo tudi svoj časopis.
Edini problem je oddaljenost. Prav zato so se nekateri člani tega društva, med njimi ŠTEFKA PLAHUTA odločili, da organizirajo sekcijo tega društva v Titovem Velenju. Na začetku so se vanjo vključevale predvsem ženske, ki so bile operirane na dojkah, zdaj pa je vse več tudi ostalih bolnikov, je povedala podpredsednica društva TATJANA DMI-TROVIČ.
Za 3 kilograme kovancev 27 tisočakov
Kar veliko so v velenjski sekciji društva onkoloških bolnikov že naredili, sta povedali Tatjana in Štefka, čeprav so več ali manj prepuščeni sami sebi. Srečo imajo, da je njihovim tegobam znala prisluhniti zdravnica Aleksandra Zuber, razumevanje najdejo tudi v referatu za zdravstveno vzgojo velenjskega Zdravstvenega centra, med tem ko je tiste pomoči, ki jim je bila obljubljena ob ustanovitvi s strani te zdravstvene ustanove, bolj malo čutiti.
Člani društva se sestajajo vsak tretji torek v mesecu (razen julija in avgusta) ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma. Pripravljajo različna predavanja, pretežno na tematiko, ki je povezana z njihovimi tegobami, čas, ki ga preživijo skupaj pa izkoristijo tudi za izmenjavo izkušenj, za klepet o tem in onem. Veseli bodo vsakega novega člana, prav nič se ni treba prijavljati, kar pride naj in se jim pridruži, najbolje že ta torek, 20. junija.
Glede na to, da so sodelovale v društvu na zaačetku pretežno ženske, ki so bile operirane na dojkah, se je društvo v tej smeri tudi najbolj razvilo. Tako že imajo svoje »prostovoljke«, to so tiste članice društva, ki so opravile posebne izobraževalne oblike, v
imenu sekcije, pa obiščejo v slo-venjgraški bolnišnici (z njo so se namreč že povezali, v Celju še ni bilo odziva, med tem, ko opravijo to nalogo na kliničnem centru njihove kolegice iz Ljubljane) ženske, ki preživljajo enako usodo kot so jo same. Prav gotovo se jim prav one najlažje približajo, najlažje jim vlijejo upanje, novo vero v življenje, saj so v glavnem same vedre in vesele ženske, od tiste hude operacije, ki je kruto posegla v njihovo življenje pa je minilo že deset in več let in so nanjo že skoraj pozabile. V bolnišnici izročijo ope-rirankam nekaj osnovnih pripomočkov, literaturo in jih seveda povabijo v svojo sekcijo.
Vse več stikov pa navezujejo tudi z drugimi tovrstnimi sekcijami po Sloveniji in pa seveda z matičnim društvom v Ljubljani. Tatjana in Štefka pravita, da naše združeno delo razume njihove tegobe, zato jih pri uresničevanju programa finančno podpira. Za to so jim seveda nadvse hvaležni, trudijo pa se, da njihovi člani čim prej okrevajo in se vrnejo na delovna mesta.
Za konec povejmo še to, da si člani društva prizadevajo, da bi v občini čim prej ustanovili društvo za boj proti raku, kajti zavedajo se, da je bo-iezni bolje preprečevati kot zdraviti.
M. Zakošek
Za tri kilograme kovancev, ki niso več v uporabi, je Marija Krajnc iz Hrastovca dobila na Dinosu, kjer jih je prodala kot surovino, 27 tisočakov. Za ta denar, če bi šla z njim na trg, bi lahko kupila — 2 kilograma paradižnika! Pa ni šla na trg, ampak jih je prinesla v našo redakcijo, da jih nakažemo Rdečemu križu. To smo v njenem imenu tudi naredili.
Tisti, ki denar služi s poštenim delom, tako kot ga Marija, ki je kmetica, tega pač ne more razumeti. Zato nekateri drobiž, ki se še potika po predalih raje odvr-žejo — kar v smeti! Banka in SDK ga namreč od Novega leta ne sprejemata več. Dobrodošel je le še na Dinusu, kjer pa vam za kilogram tega denarja plačajo 9 tisočakov.
Na tem primeru bi lahko zadevo razvijali naprej in se vprašali — bomo tako na odpad, če bo šlo z inflacijo še naprej navzgor, nekoč nosili tudi bankovce, kjer
jih bodo odkupili kot papir? Menda ja, ne. Je že to zadosti, da ga v papirnatih vrečkah nekateri že danes odnašajo iz bank.
(mkp)
Na temle kupu je 3 kilograme kovancev. Dinos je zanje odštel 27 tisočakov. Kakšna je bila njihova nominalna vrednost ne vemo — nikomur se ni dalo šteti, (foto: B. Z.)
Musice
s
Kolniki! Ni vam treba biti v skrbeh, kam z verigami in koli. Sporočam vam, da jih odkupujem — brezplačno. Kdor hitro da, dvakrat da.)
e malo pa bomo v poletju. Konec minulega tedna smo že občutili poletno temperaturo. Dviguje se tudi temperatura bližajočih se volitev. Ponekod že razmišljajo o novih (direktorskih) mestih. (Prave ljudi na pravo mesto)
Da, da. Vse mogoče nas moti. Postajamo vse bolj nezadovoljni. Nekateri bi celo koprive zamenjali za tlakovce. (Ne s koso, s tlakovci nad koprive.) Samo kritizirate, nič ne hvalite, zatrjujejo nekateri. Pa pravijo, da se dobre stvari same hvalijo. (Nič več dobrih ...)
— Stan —
Članici sekcije onkoloških bolnikov Tatjana Dmitrovič in Štefka Plahuta
Kulturna dejavnost v podjetjih
Nova razmišljanja, novi prijemi
Organizatorji kulturne dejavnosti v podjetjih so si za svojo okroglo mizo namerno postavili provokativno vpra-1 n i a _ if> ta v nnHiptiih
a""jv	—	i---j-v—
sploh potrebna? Vprašanje pa je bilo provokativno le na videz, kajti nihče, ki je bil prisoten, si na to vprašanje ne bi odgovoril drugače, kot seveda je. Vendar kakšna? Niso si delali utvar, da bi se brez njih kulturna dejavnost ustavila. Ljudje bodo še naprej počenjali to, kar že počenjajo: plesali bodo, brali, hodili r.a koncerte in v gledališče, peli bodo v zboru in igrali bodlo v godbi...
Če smo včasih mislili, da predstavlja organizirana kulturna dejavnost v podjetju čim več ljudi spraviti v gleda-
nt; —_________________-
na^c aII Ud lazsiavo, prtDltza-ti visoko kulturo delavcu, potem danes razmišljamo drugače in iščemo nove prijeme. Organizirana kulturna dejavnost v podjetju ne more biti več zaobjeta zgolj v nastajanje, posredovanje in varovanje umetniških stvaritev, temveč mora biti zaobjeta v kulturnih vrednotah, ki se skozi delo, medsebojne odnose, upravljenje, udejanjajo v poslovni kulturi, v kulturi komuniciranja, kulturi, ki je za-
objeta tudi v estetskih razsežnostih delovnega okolja, recimo.
Naj bo ta kultura takšna, ki z ničemer ne moti delovnega procesa? Ki ne vznemirja in ni provokativna, ki spodbuja delo in je v funkciji ekonomije? Takšno kulturo potrebujemo, ki bo usmerjena v kulturo varnega in realno plačanega dela, v humane odnose, estetske razsežnosti delovnega okolja, v kulturo poslovnih odnosov, v kultivi-rano reprezentančnost in ugled, kot je rekel Doro Hvalica.
In če je čutiti potrebo po tovrstnem usmerjanju kulture v podjetju, zakaj takšna ne bi bila tudi drugače organizirana, zakaj takšna ne bi bila zaobjeta tudi v razvojnih načrtih podjetja? Sploh, ker je bilo čutiti, da imajo organizatorji kulture v podjetjih pri vodstvenih delavcih za tovrstno delo popolno podporo, kar še posebej velja za Gorenje, ki je bilo tudi eden od organizatorjev tega pogovora.
(mkp)
Sklenili letošnjo jubilejno rudarsko likovno kolonijo
Riudarska likovna kolonija že celoi desetletje dopolnjuje sklop kultiumih prireditev, ki se odvijajo v okviru praznovanja 3. julija, dnevva rudarjev in praznika soz-da FREK Franc Leskošek-Luka v Titoivem Velenju.
O«dbor za praznovanje 3. julija je le;tošnjo jubilejno rudarsko li-kovrmo kolonijo — že deseto po vrsti i — razpisal z namenom, da v naše:m mestu poživi tovrstno kul-turmo dejavnost in da obenem z likovvnim jezikom obudi spomine na rrezultate, ki smo jih v našem sozdju dosegli na področju dela, in poogojeno z njim na naše ži-vljennje z okoljem vred'.
Niia osnovi teh izhodišč je bila letoššnja kolonija izvedena v štirih ddelih in sicer:
—	v soboto, 20. maja so udeleženci kolonije risali v organizacijah združenega dela sozda REK,
—	v soboto, 27. maja, je bilo po programu predvideno risanje na področjih, ki predstavljajo dokument nekega polpreteklega časa in likovniki so si za objekte risanja izbrali staro Velenje in Šalek,
—	v soboto 3. junija, so risali pejsaže na širšem področju Za-vodenj,
—	v petek in soboto, 9. in 10. junija, pa so se likovniki lotili risanja na širšem območju Paške-ga Kozjaka — na željo organizatorja kolonije so risali tudi v pe-skolomu v Paki, ki deluje v okviru RLV, tozda Izobraževanje.
Tak razpored kolonije je bil iz-
delan zato, ker smo v preteklosti videli, da se interesenti za udeležbo v likovni koloniji težko odtrgajo od običajnih obveznosti za cel teden, poleg tega pa je takšna razporeditev predstavljala manjšo finančno obremenitev za organizatorja kolonije.
V razpisu smo ponudili udeležencem risanje v svobodni tehniki, teme pa so bile skoraj brez omejitev.
Kolonija je imela tako, kot vsako leto doslej, tudi vzgojni namen, zato je organizator povabil k sodelovanju mentorja — akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška —, ki je skrbel za ustrezni nivo ustvarjanja.
Med pogoji za udeležbo v koloniji je bilo zapisano tudi, da
mora vsak udeleženec oddati vsaj dve likovni deli: eno bo ostalo prireditelju, drugo pa se bo potegovalo za eno od predvidoma desetih odkupnih nagrad. Dela, ustvarjena v letošnji rudarski likovni koloniji, je v ponedeljek dopoldan, 12. junija, odbrala in ocenila tričlanska žirija v sestavi: Lojze Zavolovšek, akademski slikar in Milena Koren-Božiček, diplomirani umetnostni zgodovinar, vodja galerije v Kulturnem centru Ivan Napotnik.
Otvoritev razstave del rudarske likovne kolonije bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju in sicer v petek, 23. junija bo 19. uri.
Tatjana Hudomalj
Računalništvo
Vili Jakob
da za vložen trud, spodbuda za marljivo delo tudi v prihodnje. Milan in Vili nista pri tem nobena izjema.
Računalništvo je zahtevno področje. Kot pri vsaki drugi stvari je tudi pri tem pomembno, koliko ti je blizu, kakšen je tvoj interes,... Ne pravimo zastonj, da vaja dela mojstra. Teh je bilo v Milanovem in Vilije-vem prostem času, štirinajst dni pred tekmovanjem, malo več kot običajno. Toda, splačalo se je. Čeprav je treba levji delež za uspeh pripisati sposobnosti in znanju obeh tekmovalcev, so pri tem vendarle odigrale majhno vlogo tudi naloge. Te so bile po mnenju sogovornikov lažje od tistih, ki sta jih reševala na vajah.
Milan in Vili nameravata tudi prihodnje leto sodelovati na republiškem tekmovanju računalnikarjev Slovenije. Tokrat bosta nastopila v drugi, težji skupini. »Treba se bo gotovo nanj bolje pripraviti kot sva se na letošnjega. Trudila se bova,« poudarjata. Milanu bo to lažje, saj se v prostem času tudi doma ukvarja z računalnikom, Vili pa se bo moral malo več truditi in poskušati čimbolje izkoristiti računalnike, ki jih imajo na šoli.
(-top)
Tekmovanje — izziv in potrditev sposobnosti
Naše glavno mesto je bilo pred nedavnim prizorišče še enega tekmovanja. Tokrat republiškega preverjanja znanja vseh, ki znajo delati in to dobro delati z računalniki. Med tekmovalci, razdeljeni so bili v tri skupine, sta bila tudi Milan Hriberšek in Vili Jakob, učenca tretjega letnika računalniške usmeritve Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Nastopila sta v prvi tekmovalni skupini in med 80 tekmovalci osvojila odlični mesti — Milan je bil prvi, Vili tretji.
»Pričakovala da bi kaj? Ne nisva. Niti na podelitev nisva počakala, kar šla sva. Zato sva bila toliko bolj presenečena in seveda ponosna,« sta pripovedovala skromna, a uspešna računalnikarja. Čeprav se sama držita olimpijskega gesla, pomembno je sodelovati in ne zmagati, sta uspeha vesela. Po njunem mnenju ne dokazujeta le tega, da na šoli dobro delajo, da imajo dobre mentorje, ampak »tekmovanja, kakršno je bilo to v Ljubljani, so potrditev samega sebe, sposobnosti, izziv za tiste, ki hočejo doseči na nekem področju kaj več.« In midva sva na letošnjem republiškem tekmovanju v računalništvu dosegla nekaj več kot nekateri najini vrstniki. »Priznanja so skoraj vsakomur nagra-
Milan Hribernik
Radio Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Informacije dobite po telefonu 855-450.
Program
petek, 16. junija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 18. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda potrošnika; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 19. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli: 16.25 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje
SREDA, 21. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi im mi: 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
1 1	M	hI	hI	M	l 1	1 1	1 1	1 I
redni kino velenje
Četrtek, 15. 6. ob 18. in 20. uri trije amigosi — ameriški, western komedija. Vloga: Chevy Chase.
Petek, 16. 6. ob 10., 17.30 in 19.45 uri ter sobota in nedelja, 17. in 18. 6. ob 17.30 in 19.45 uri (cas prestavljen zaradi dolžine filma. deževni Človek (rain
man) — ameriška filmska uspešnica. V glavnih vlogah Dustin Hoffman in Tom Cruise.
Ponedeljek, 19. 6. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 20. 6. ob 18. in 20. uri grom na kolesih - ameriški, akcijski. Vloga: Forrest Tucher. ni-
SEM JAZ NORA sreda, 21. 6. ob 18. in 20. uri — ameriški, komedija. Vloga: Rosanna Arquet.
nočni kino V rednem kinu
Četrtek, petek in nedelja, 15., 16. in 18. 6. ob 22. uri DEKLETA IZ TAKSIJA — ameriški, trda erotika. Vloga Nicole Vartan.
Sobota in ponedeljek, 17. in 19. 6. ob 22. uri NENA III. DEL - ameriški, trda erotika (VIDEO).
kino dom kulture
V poletnih mesecih ni filmskih predstav!
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je...
LETA 1882
' - Tega dne je Slovenski gospodar objavil tudi nekaj krajših vestic iz Gaberk, pod skupnim naslovom »Razne stvari«:
»Od Gaberka pri Šoštanju se nam piše, da letina ondi dobro kaže; slana in toča ni škodovala veliko. Marija Z. je znorela, dajo morajo čuvati; Treza Videmškova pa je tri deklice porodila, ena je od krsta domov umrla.«
Rojstvo trojčkov je še danes zanimiva časopisna vest, ker je to še vedno redkost. Časopisnih vesti o duševnih bolnikih pa ne zasledimo več, ker je žal ta bolezen v teh »norih« časih vse prepogosta.
LETA 1946
Naslednja časopisna vest je prav tako iz zahodnega dela naše doline, objavil pa jo je časopis Na delo (predhodnik Celjskega tednika):
»Na obisk v Topolšico je prišla mladina iz Gornjega grada, Ljubnega in Šoštanja in okolice z darili za partizane in bolnike v »Mladiki«. Prišli so tudi velenjski mladinci z godbo. Vseh skupaj jih je bilo 300, pripravili pa so tudi program. Z rudnika je prispel tudi tov. Anton Kurnik in govoril vsem navzočim prisrčne besede.«
LETA 1954
Tega dne je izšel tudi Velenjski rudar, v katerem je bila objavljena tudi naslednja vest:
»Vremenska katastrofa v usodni noči od 4. na 5. junij je strahovito prizadela ljudstvo v celjski kotlini ter šoštanjskem in krškem okraju. Škoda, ki jo je utrpelo kmetijstvo, industrija
in veliko število delovnih ljudi na njihovih nepremičninah, je ogromna in gre v težke milijarde. V šoštanjskem okraju in Pa-škem Kozjaku, ki spada že v slovenjegraški okraj, je izgubilo Življenje sedem ljudi.«
Paka je danes na srečo že regulirana in je dolina pred poplavami varna. Vendar je vreme še vedno naravni pojav, ki ga človek ne more obvladovati in nas tako stalno preseneča s svojimi muhavostmi.
LETA 1962
V mariborskem Večeru je bila tega dne objavljena vest iz Šoštanja z naslovom »Seminar za člane delavskih svetov v Šoštanju« :
»V Tovarni usnja v Šoštanju bodo prihodnji teden začeli s seminarjem za novoizvoljene člane delavskih svetov — centralnega in obratnih. Seminar organizira delavska univerza iz Velenja na pobudo občinskega sindikalnega sveta in njene komisije za družbeno ekonomsko vzgojo«.
Takšni in podobni seminarji nam žal niso veliko pomagali in danes so naši družbeno-ekonomski odnosi takšni kot pač so.
Tudi naslednja vest iz Velenja je bila objavljena v isti številki mariborskega Večera:
»Rudarska šola v Velenju je dala to leto 64 absolventov. Vsi slušatelji, ki so bili tudi že na praksi v jami, so z uspehom zaključili šolo. Po enomesečnem odmoru bodo mladi rudarji pričeli z rednim delom v rudniku.«
Ti »mladi rudarji« so danes, po petindvajsetih letih težaškega dela v premogovniku, že možje v zrelih letih in mnogi med njimi bodo kmalu postali »mladi upokojenci« s precej načetim zdravjem.
LETA 1968
Iz mariborskega Večera, ki je objavljal precej vesti iz naše doline, je tudi naslednja vest:
»Ob zadnji krvodajalski akciji, ki sta jo v velenjskem rudniku organizirala sindikat in občinski odbor Rdečega križa, je transfuzijska postaja iz Celja odvzela kri 235 članom delovne skupnosti rudnika. Naslednjo krvodajalsko akcijo so v rudniku napovedali za oktober.«
Ta humanitarna akcija še danes naleti na ugoden odmev med delavci in občani v naši dolini.
Pripravit: DAMJAN KUAJlC
Erotična poezija
RAZVRATNE MUZE
V knjižnici v Titovem Velenju bodo drevi ob 20.30 predstavili najnovejšo zbirko erotičnih pesmi z naslovom RAZVRATNE MUZE, ki jih je iz francoske poezije izbral in prevedel Andrej Berger. Pesmi bosta brala Aleš Berger in Ivo Stropnik, ki bo vodil tudi pogovor z avtorjem.
Zbirko je izdala Cankarjeva založba in jo bo mogoče na predstavitvi tudi kupiti. Opozarjamo pa, da pesmi niso za občutljiva ušesa.
Maucroix (1619—1708):
»Coquimberl (naj gre k hudiču) grdo izraža se o mojem liču, kjer se le da ga sramoti. Seveda, prav se mi godi: zakaj mu nisem žene dol dajal, kot vsi počno, pa hi molčal!«
(iz zbirke: Razvratne muze)
kino šoštanj
Sobota, 17. 6. ob 20. uri NOČNI KINO: DEKLETA IZ TAKSIJA -ameriški, trda erotika.
Nedelja, 18. 6. ob 19. uri DEŽEVNI ČLOVEK (RAIN MAN) -ameriška filmska uspešnica.
Ponedeljek, 19. 6. ob 19. uri NI-NJE BOJEVNIKI - ameriški, karate. Vloga: Ron Marchini.
kino šmartno ob paki
Petek, 16. 6. ob 20. uri NINJE BOJEVNIKI - ameriški, karate.
Nedelja, 18. 6. ob 20. uri NOČNI KINO: DEKLETA IZ TAKSIJA -ameriški, trda erotika.
Torek, 20. 6. ob 20. uri TRIJE AMIGOSI — ameriški, westem komedija.
OTROKOM IN MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
POLETNE KULTURNE PRIREDITVE • POLETNE
1.	BORA DORDEVIČ, Beograd
pevec in pesnik ploščad pred Namo — sobota, 24. junija, ob 20.30
2.	FOLKLORA ČEŠKOSLOVAŠKE
narodne pesmi in plesi ploščad pred Namo — petek, 29. junija, ob 18.00
3.	PESNIKI IN PISATELJI VAM
literarni večer ob zaključku bralne akcije Gorenja ploščad doma kulture — petek, 30. junija, ob 20.00
4.	PAGANINIJEV VEČER Tomaž Lorenz — violina, Ajda Zupančič — violončelo, Jerko Novak — kitara Velenjski grad — sreda, 5. julija, ob 20.30
5.	ŽABE
Celjski plesno-zabavni ansambel z gosti
ploščad pred Namo — petek, 7. julija ob 20.30
6.	FRANC ŽIBERT, harmonika
Program: Couperin, Scarlat-ti, Svic, Hocokav, Ivanovič in Schmidt
Velenjski grad — sobota, 8. julija, ob 20.30
7.	Vy Higginsen in Ken Wydro MAMA, I WANT TO SING
Gospel musical iz New Yor-ka
Obisk v poletnem gledališču Križanke v Ljubljani — ponedeljek, 10. julija
8.	VIRTUOZI NA CITRAH
v počastitev 90-letnice Božidarja Jakca
Miha Dolžan, Miran Kozo-le, Karli Gradišnik, Cita Ga-lič, Tomaž Plahutnik, Rado Kokalj, Viktor Poplaz, Ivan Čuješ in drugi. Program bo povezovala Majda Završnik.
Istočasno bodo odprli razstavo »Božidar Jakac 90-le-tnik« v mini galeriji v Nami. ploščad pred Namo — petek, 14. julija, ob 20.30 9. VITA MAVRIC šanson
Velenjski grad — sobota, 15. julija, ob 20.30
10.	Giuseppe Verdi: AIDA
Obisk v Veroni — 19. julija in 20. julija
11.	OD NARODNE DO OPERNE MELODIJE Veronika Mihelič, sopran, Aleksander Kovač, bas, Andrej Zupančič, klavir, Mojca Zupančič, povezovalka in re-citatorka lastnih besedil. Atrij KSC — petek, 21. julija ob 20.30
12.	RIBNIČAN URBAN Stane Starešinič iz Stalnega slovenskega gledališča bo v programu »Široka usta« predstavil pravega, pravcatega Ribničana.
ploščad pred Namo — petek, 28. julija, ob 20.30
13.	MEŠANI PEVSKI ZBOR »ALPE JADRAN«
koncert
Dirigent: Lojze Lebič Nastopilo bo 40 mladih pevcev iz dežel Alpe Jadran s programom od renesanse do danes.
Cerkev sv. Marije v Starem Velenju — četrtek, 3. avgusta, ob 19.30
14.	PRIDIGE JANEZA SVE-TOKRIŠKEGA
Pridige kapucinskega pridigarja, polnega ljudskega humorja in pisateljskega talenta, izvaja Marko Cvahte. Cerkev sv. Mohorja v Šoštanju — četrtek, 10. avgusta, ob 18.00
Šaleška cerkvica — ob 20.00.
15.	Štefan MILENKOVIČ, violina
Lidija Kajnaco, klavir Obisk v poletnem gledališču Križanke v Ljubljani — sreda, 16. avgusta
16.	PERFEKTNO HLADNI Podjetje za proizvodnjo fik-cije
Atrij KSC — sobota, 19. avgusta, ob 20.30
17.	Giuseppe Verdi: AIDA
Obisk v Veroni — 22. in 23. avgusta
18.	Tomaž PENGOV glas in kitara
Kardeljev trg, Zeleni bar — — petek, 25. avgusta, ob 20.00
19.	DUNAJSKI POJOČI DEČKI
Obisk v poletnem gledališču Križanke v Ljubljani — sobota, 26. avgusta
20.	HIMALAJA
Viki Grošelj
Predavanje z diapozitivi o poti 1. jugoslovanske odprave v Himalajo s Tibeta in vzpon na osemtisočak Čo-Oju.
ploščad pred Namo — nedelja, 27. avgusta, ob 20.30
21.	VANJA LISJAK TRIO
ročk koncert
ploščad pred Namo — sreda, 30. avgusta, ob 20.30
22.	SEJEM BIL JE ŽIV
Staro Velenje — nedelja, 3. septembra, ob 16.00 dalje
Obiskovalce Galerije obveščamo, da bo razstava Toneta Stojka odprta še do 22. junija in ne do 26. junija, kot je bilo prvotno objavljeno.
«wwwMMWM»w>iiiMi»«»iiiiititinnnn^
Na obisku pri »mami« Pike Nogavičke	(nadaljevanje in konec)
V Piki ni nobenega sporočila: v zabavo otrok in v svojo
Tako sva ostala z Astrid Lind-gren sama v stanovanju. Pogovarjala sva se zelo dolgo, nekaj ur, delno v nemščini, pretežno v angleščini, pač kar je meni bolje šlo. Ona govori 5 jezikov perfekt-no.
Povedala mi je, da ji je že pred več kot trideset leti umrl njen mož, pred dvema letoma pa še njen sin, ki je bil 7 let starejši od hčerke Karin. Ni prav, da mati preživi svojega otroka, je dejala in spoznal sem, da je bil to njen najhujši udarec v sicer srečnem življenju. Hčerka Karin, kije izumila ime Pippi Langstrump (Pika Dolga Nogavica), pa je bila tiste dni na izletu v Italiji (mimogrede povedano, v nemški reviji Bunte sem prebral, da je Astrid Lindgren poklonila hčerki Karin 50 % od vseh avtorskih pravic, ki jih dobiva od Pike Nogavičke, v zahvalo, ker je Karin kot sedemletna deklica izumila to »bedasto« ime). Astrid ima sedaj 7 vnukov in 2 pravnučka in dokler je živel še njen sin so se vsako soboto dobivali na sobotnih večerjah pri njej. Bili so zelo povezana družina. Sedaj, čez nekaj tednov bo vse vnuke in pravnuke peljala na svoj dom v Smalland (provinca v južni švedski, kjer je bila Astrid doma).
Astrid Lindgren se zelo trudi, da bi bila čimveč z vnuki in prav-nuki in se boji kvarnega vpliva televizije na otroke.
»Televizija ni najboljša stvar za otroke, čeprav prinaša dosti informacij. Otroci namreč pozabijo na igro. Mi smo čitali knjige in potem igrali osebe iz njih. Danes pa otroci preveč odraščajo pred televizorji, motorji in računalniki, premalo pa s starši in dedki ter babicami. To, če sedijo skupaj s starši in gledajo televizijo, to še ni nič,« je dejala znamenita pisateljica, ki daje otrokom vselej prav. Zato tudi poskuša biti čimveč s svojimi.
»Ali so vaše pisanje navdihnili vaši otroci in vnuki?« sem jo vprašal hoteč pogovor zasukati v zaželjeno smer. Dobil sem že znan odgovor, da ni otroka, ki bi jo navdihoval bolj od njenega lastnega otroštva. »Ni nujno, da imaš lastne otroke, ko pišeš knjige za otroke. Važno je le, da si nekoč sam bi otrok in se potem poiskusiš spomniti, kako je to bilo.« Povedala je še da ne piše za otroke in absolutno ne za odra-
sle, čeprav ve, da imajo mnogi odrasli radi njene knjige. »Ne pišem jih za njih in ne za nikogar, temveč le za sebe,« je bila odločna.
»Kaj si boste še oghledali v Stochkholmu?« meje nenadoma vprašala in predlagala da obiš-čem Kraljevo dramsko gledališče, če je kakšna v redu predstava in pa na ladjo Vasa, edino ohranjeno ladjo iz 17. stoletja, ne smem pozabiti. Res sem se drugi dan odpeljal na otok Djurgarden in si ogledal Vaso, ki je potonila leta 1628 in sojo iskali vse do leta 1961. Zaradi konstrukcijske napake (spominjala je na orehovo lupino) je ta kraljeva ladja (zopet Vasa) potonila takoj, ko je izplula iz Stockholmskega pristanišča. Čul sem, da je bilo samo lesenih delov več kot 15.000, ki jih je bilo treba sestaviti. Računajo, da bo Vasa do leta 1991 v cejoti restavrirana. Gledališče sem našel na Birger Jarisgaiaii, ob morju. Igrali so dramo nobe-lovca 0'Neila »Dolgo potovanje v noč« v režiji odličnega Ingmar-ja Bergmana in igralcev Jarla Kulle in Bibi Andersson. Vstopnina 100 kron v primerjavi s ceno kinopredstav (od 48 do 52 kron) sploh ni bila visoka za tako odlično zasedbo. Sicer pa so tudi kinodvorane lepo urejene, dobro obiskane, foyerji vsi v žametu in preprogah, vodometi, bomboniere, vse, kot v najboljši operi.
»Boste prišli v Slovenijo?« sem jo vprašal in ji izročil vabilo Cicibana ter spremenil tok pogovora. »V Jugoslaviji sem bila večkrat kot turist, zlasti v Du-
brovniku. V Makedoniji pa je nastala moja fotomonografija »Marko lives in Yugoslavia«, ki je izšla že leta 1962. (Nisem ji znal odgovoriti, zakaj ni prevedena v enega od jugoslovanskih jezikov.) »Da bi pa danes šla na pot je zelo težko. Saj veste, moje oči! Sicer pa je celo leto prenatr-pano. Mislim, da tako stara gospa, kot sem jaz, ne bi smela imeti več toliko obveznosti. Trenutno se največ ukvarjam s to skrbjo za živino. Vidite, ko boste vi odšli bom poklicala taksi in odšla na nek obisk ravno po tem vprašanju.«
Pozno popoldne je prišel čas slovesa. Zunaj na ulici se je zbralo nekaj ljudi, ki so jo pričakovali, ker so poznali njen taksi. »Vidite to so pa slabe strani popularnosti. Ko grem po ulici slišim ljudi momljati o meni, saj ne rečem, da nimam rada ljudi, toda včasih bi rajši, da ne bi toliko govorili in me spraševali.« Vsi ii govorijo isto: kako, da imajo radi njene knjige, da je najboljša, pripovedujejo ji o svojih težavah v njihovem življenju. »Menda mislijo, da sem njihova stara mama, hi, hi, hi« se je smejala, ko sva šla po stopnicah. Nato si je zapela in rekel sem, da mi je to všeč, ko toliko poje. Poje zato, da ji ne bi bilo dolgčas.
Na ulici sva se poslovila. »Prihodnjič pa pridite v mojo contry-house v Furusundu, to je eno uro z avtom južno od Stockholma. Boste videli čudovit pogled na Vzhodno jezero« (kot pravijo Švedi Baltiškemu morju). Vedel sem za ta pogled, kajti na balkonu Ville Kunterbunt in na pre-
Pišem
prosti zložljivi mizici, še najbolj podobni naši likalni mizici, je Astrid Lindgren napisala največ svojih knjig. »Pa citre prinesite s seboj, da se naučim kakšno slovensko pesem,« so bile njene zadnje besede.
Da, na svidenje Astrid Lin-gren! Bogve, če te bom še kdaj videl tako prijetno in zgovorno (v mislih sem jo kar tikal, saj je Sonja rekla, da se na Švedskem večinoma vsi tikajo). Pomahala mi je z okna. Sedaj je že v 82. letu in če je vid ne bi zapuščal bi gotovo še kaj napisala. Večino motivov za svoje knjige črpa iz svojega srečnega otroštva. Pri sebi sem tiščal knjigo z njenim posvetilom: Mitt SM1ALLAND — (Moja dežela Smalland), v kateri je opisala vse spomine na domačo vas Nas in tisto rdečo hišo, belo obrobljeno, z verando spredaj in obdano z jablanami. Komu je že dovolila postaviti konja na tisto verando? Zgodbo o nastanku Pike je povedala že mili-jonkrat. Danes jo je tudi meni. Pa o tem drugič.
Zvečer sem se s Sonjo in Ja-nom sprehajal v parku na otoku Drottnigholm (Kraljevi otok) pred dvorcem. Trije kraljevi otroci so se pogosto igrali v parku in nič se ni zgodilo. Če sem do takrat mislil, da je lipa tipično slovensko drevo pa sem se motil. Celoten kraljevi otok obdaja lipa in tudi v Živi meji so se bohotili lipini listi. V gozdovih naokoli cvetijo šmarnice, ki jih pri nas najdeš le v kaki globači. Nihče jih ne nabira.
Sonce, ki me je zjutraj zbudilo že okoli štirih, je zašlo ob desetih zvečer. Poleti je tu menda samo tri ure noč, pa še takrat ni čisto temno. Doma je Sonja pripravila starodavno švedsko specialiteto: vafflor z brusnicami in sladoledom. To je nekakšna palačinka, pečena v tovsterju, nekoč pa so jo pekli v posebnem orodju, ki še najbolj spominja na naš model za škofjeloški mali kruhek, ki so jih Vsi muzeji polni.
Za 10 do 20 kom vafflor potrebuješ: 3 dag bele moke, 2 del hladne vode, 3 del sladke smetane in 3 velike žlice stopljenega masla, ki ga dodaš na koncu v maso. In ne pozabi vafflor se prebere voflor, ker se »a« z malim krogcem nad črko bere na Švedskem kot o. Pa dober tek!
Marjan Marinšek
............................................................
Gasilci občine Mozirje
Kar 500 sodelujočih na prvenstvu
Gasilsko društvo Gorica ob Dreti je na tabornem prostoru v Ko-karjah v nedeljo dopoldne skupaj z občinsko gasilsko zvezo Mozirje pripravilo letošnje občinsko tekmovanje članov, članic, mladincev in mladink, kije obenem štelo tudi za memorial Matevža Haceta, prvega predsednika slovenskih gasilcev. Nastopilo je 42 desetin iz vseh petnajstih gasilskih društev mozirske občine, skupaj s sodniki in organizatorji torej kar okrog 500 udeležencev. Z množičnostjo in prikazanim znanjem in usposobljenostjo so gasilci znova potrdili moč svoje organizacije, kar je posebej poudaril v svojem nagovoru tudi predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak. Organizatorji so svoje delo kot običajno dobro opravili, v tekmovalnem pogledu pa niso bili preveč »gostoljubni«.
Rezultati — člani A: 1. Gorica, 2. Nazarje I, 3. Nazarje II; člani B: 1. Radmirje, 2. Nova Štifta, 3. Luče; članice A: 1. Gorica, 2. Luče, 3. Nova Štifta; članice B: 1. Pobrežje; mladinke: 1. Gorica, 2. Pobrež-je, 3. Grušovlje; mladinci: I. Nazarje, 2. Gorica, 3. Grušovlje. Uvrstitve na najboljših mestih dokazujejo dejstvo, da usposabljanju namenjajo veliko pozornosti zlasti v manjših krajih, v katerih so gasilci že Sicer nosilci večjega dela aktivnosti.
J. P.
Na lepem prostoru v Kokarjah so gasilci z množičnostjo in usposobljenostjo znova dokazali svojo vlogo in pomen
Planinci na Plataku, pred vzponom na Risnjak. (Foto: S. Jam-nikar)
V Šentilju zaključili planinski krožek
Star pregovor pravi: drevo oblikuj, dokler je mlado in kar se Janezek nauči, to Janez zna. Tega se zavedajo tudi šentiljski planinci, ki imajo v svoji več kot tristočlanski sekciji precej mlajših osnovnošolcev. Tem pa je najbolj potrebna pravilna vzgoja o življenju in hoji po naravi oziroma v gorah. To nalogo je v iztekajočem se šolskem letu prevzela Melita Plaznik, dijakinja srednje pedagoške šole v Celju in članica domače planinske sekcije oziroma njenega upravnega odbora.
Melita je delo krožka uspešno pripeljala do konca, kar zanjo ni bila prav lahka naloga, saj seje s takšnim delom srečala prvič. Ker je pač moral vsak dijak na šoli po programu voditi krožek po lastni izbiri, se Meliti kot veliki ljubiteljici narave in gora ni bilo težko odločiti.
Njena pobuda o delu planinskega krožka na tamkajšnji šoli je prisegla vsa pričakovanja. Zanj se je namreč odločilo kar 37 učencev od prvega do četrtega razreda, kar je glede na število učencev na njej veliko. Vsi so krožek radi obiskovali in bili vestni pri uresničevanju njegovih ciljev in smotrov. Program so namreč v celoti izpolnili. Ostal jim je le še izlet na goro Oljko, na katerega se bodo odpravili tik pred koncem tega šolskega leta.
Kako pa v prihodnje? Tega mladi planinci iz Šentilja ne vedo. Njihova mentorica Melita bo namreč nadaljevala šolanje v Mariboru in krožka ne bo mogla voditi. Vsi skupaj pa upajo, da bo vendarle kdo nadaljeval njeno delo.
Najmlajši člani kot seveda tudi šentiljski planinci so Meliti za njeno vestno delo nadvse hvaležni.	~	m. Hrusti
Prijetno druženje v planinah
Sodelovanje med Delovno organizacijo Gorenje Servis in osnovno šolo bratov Mravljakov iz Titovega Velenja je šele na pragu dogovorjenega, ima pa že nekaj zglednih skupnih akcij za seboj. Zadnja, ki je navdušila kakšnih štirideset učencev, učiteljev in družinskih članov šole ter še toliko članov kolektiva Gorenje Servis, bo segla globlje v temelje zamišljenega sodelovanja.
V soboto, 10. junija, se je skupina v dveh avtobusih odpeljala do Naravskih Ledin, od tam pa na Uršljo goro, kjer nas je pozdravilo pravo poletno vreme. Razgled, sonce, družabni pogovori, ogled televizijskega oddajnika Plešivec, vse je bilo enkratno doživetje. Znoj, ki je curljal planincem ob vzponu proti vrhu »Urške« je bil posušen in pozabljen in spust do Slemena le še drugi del prelepega planinskega izleta.
Gorenjčani kot gostitelji so pomislili na vse. Za svojo reklamo, popotnikom pa za zaščito glave pred pripeko, podarili športne kape, ob prihodu na Sleme pa pravi »partizanski« golaž. ~ Vojka Miklavc
vrni/
W
SLOVENUALES Tovarna meril Slovenj Gradec, Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge:
—	organiziranje in projektiranje poslovno informacijskega sistema
Pogoj:
—	končana VII. ali VI. zahtevnostna stopnja računalniške, ekonomske, tehniške ali organizacijske smeri,
—	3 leta delovnih izkušenj
—	poznavanje osnova računalništva
—	znanje angleškega jezika.
Zaposlitev je za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: SLOVENUALES Tovarna meril — kadrovska služba.
Velenjski planinci v hribih sosednje Hrvatske
Izlet, 27. in 28. maja, ki je velenjske planince popeljal na Hrvatsko, nas je obogatil z lepotami Risnjaka, Snježnika, Plataka in biseri narave pri mestu Skra-du. Iz Titovega Velenja smo se odpeljali že ob 5. uri zjutraj. Bodrila nas je vremenska napoved. Za 50 udeležencev izleta hribi sosednje republike niso bili po-poldna neznanka, kajti v prejšnjih letih smo že obiskali Ivan-ščico, se povzpeli na Ravno goro in Stranjščico. V nekaj etapah smo prehodili Samoborsko gorje, se povzepli na Kalnik ter Klek in občudovali prekrasne Bjele stene.
V soboto, zadnjo v maju, nas je pot vodila z avtobusom čez Trojane, Ljubljano, Kočevje do
Delnic in naprej do Plataka. Cesta je bila dobra, pokrajina pa slikovita z nepreglednimi gozdovi. Avtobus je imel cilj 18 kilometrov nad Reko, na Plataku. Tu je koča, kjer smo kasneje prenočili. Pot smo nadaljevali peš na Risnjak (nacionalni park). Pot se vzpenja in pada. V koloni nastane prijetno kramljanje in kočo dosežemo v dveh urah in pol. Leži na sedlu tik pod vrhom 1418 metrov. Sledi počitek in lep razgled, oskrbnik pa nas prijazno postreže s čajem, ob katerem pišemo razglednice in se sončimo. Bil je že čas, da se povzpnemo še na vrh in čas za okrepčila iz nahrbtnikov. Pogled nam obstane na Snježniku, kamor nadaljujemo pot po daljšem počitku. Ne-
koliko višje leži kot Risnjak, 1506 m in nas vabi — ves lep, skalnat in s soncem obsijan. Pot do vrha, ki je gol, je speljana po gozdu, tako da nam ni preveč vroče. Čeprav sonce žge, pa veter hladi razgreta čela in hrbte. Po dveh in pol urah hoje se povzpnemo še na razgledni skalnati vrh, pod katerim je stisnjena koča. Uživamo v prekrasnih razgledih, vse tja do slovenskih gora. Valter, ki takrat dežura, nas prijazno sprejme. Počutimo se dobro, odpočijemo si, pred nami je še spust na Platak, turistično-re-kreacijski, pozimi pa tudi smučarski center za Reko in okolico. Polni novih vtisov in čeprav že utrujeni, se dobre volje spustimo na Platak, kjer nas čakata oskrb-
nika s toplo večerjo, in kjer smo pripravili nepozaben planinski večer. Spočiti smo se v nedeljo poslovii in odpeljali naprej proti Skradu, turističnemu mestu v Gorskem Kotaru. Na dnu doline je eno izmed najlepših delov naše domovine. Zeleni vir, slap, Vražji prelaz in Muževa hiša (podzemska jama) so znamenitosti, ki smo si jih ogledali. Hoje je bilo za približno 3 ure. Pred nami pa je bil še povratek mimo Vrbovskega, čez Vinico, Belo Krajino, Dolenjske toplice in Novo mesto v Titovo Velenje.
Tu smo ob slovesu ugotavljali, da je bilo lepo, da smo doživljali lepote, ki se jih bomo radi spominjali.
Julijam Hočevar
Kako do delne nadomestitve stanarin?
UVOD
S samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstve-nih pravic, ki je začel veljati 8/8-1984, in samoupravnim sporazumom o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic iz leta 1989, so bili poenoteni postopki in kriteriji za uveljavljanje posameznih socialnovarstvenih pomoči, ki se zagotavljajo v programih samoupravnih interesnih skupnosti. Določen je bil vrstni red pomoči, ki pomeni, da je posameznik ali družina najprej upravičena do tistih pomoči, ki so v celoti urejene z zakonom in izvirajo iz minulega in živega dela, do drugih pomoči pa le tedaj, če jim ni zagotovljena dogovorjena raven socialne varnosti. Posameznik je upravičen do socialnovarstvenih pravic: na podlagi dejanskih socialnih razmer družine. Stvarne socialne razmere ugotavlja Center za socialno delo s pomočjo enotne skupne evidence prejemnikov socialmovarstvenih pomoči in na podlagi podatkov in mnenj, ki jih dajje občan, njegova organizacija ztdruženega dela, krajevna skupniost in organ, ki je pristojen za ugotavljanje dohodkov prebivalstva na podlagi uradnih podatkov oo osebnih dohodkih in ži-vljenjsskih stroških.
Delma nadomestitev stanarine je tista i socialnovarstvena pomoč, ki je nsa tretjem mestu v skladu s 3. člentom cit. sporazuma, kar pomeni, <da morajo upravičenci, če izpolnjjujejo pogoje, najprej vložiti prcošnjo za le-to, tej pravici sledijo) štipendije in družbene pomoč!: otrokom ter vse pomoči, ki jih zzagotavlja Občinska skupnost soocialnega skrbstva.
KRITEERIJI ZA UVELJAVLJANJE lPRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE
Do cckeine nadomestitve stanarine so j upravičeni občani fmetni-
ki stanovanjske pravice do družbenih stanovanj, ki so v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti, če izpolnjujejo pogoje, ki so:
1.	Da občan ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v pod-najem,
2.	da občan ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu,
3.	da nihče od družinskih članov občana ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše,
4.	da občan glede na število družinskih članov ne zaseda nad-standardnega stanovanja in ni odklonil zamenjave za standardno stanovanje, po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
5.	da stvarni mesečni dohodek na družinskega člana v minulem letu ne presega dogovorjene ravni socialne varnosti,
6.	če je višina stanarine, ki jo plačuje, višja od ugotovljene znosne stanarine.
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja občan v občini stalnega bivališča. Izpolniti mora obrazec SPN-1, »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« ter formular, ki ga dobi na Centru za socialno delo ali v kadrovski službi delovne organizacije, kateri vsebuje njegovo izjavo v zvezi s prvimi tremi pogoji navedenimi zgoraj, ter potrdilo predsednika hišnega sveta, da nima podnajemnikov. Vse to odda v kadrovski službi ali direktno na Centru za socialno delo.
Upravičenost ugotavlja Enota enotne skupne evidence socialnovarstvenih pomoči pri Centru za socialno delo, na naslednji način:
I.	Ugotovi ali je potrdilo hišnega sveta veljavno, kar pomeni, da prosilec izpolnjuje prve tri pogoje.
II.	Ugotovi ali družina ne zaseda nadstandardno stanovanje in pri tem uporablja naslednjo lestvico:
Št. druž. članov 1, 2, 3, 4, 5
Velikost stan. 42 m', 55 m2, 68 m2, 80 m2, 95 m2 in vsak nadaljni član po 15 m2
III.	Iz podatkov v vlogi se na to ugotavija ali prosilec in družina ne presegata nivoja socialne varnosti, kar pomeni, da povprečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo dogovorjenega minimuma. Ta pa je različen od družine do družine in se giblje od 395.750 do 309.400 din.
IV.	Končna višina delne nadomestitve stanarine se izračuna tako, da se najprej ugotovi znosna stanarina. To je procent povprečnega mesečnega dohodka družine v preteklem letu, ki je različen glede na tip družine. Uporablja se naslednja lestvica:
Št. druž. član. 1,2, 3,4,5,6,7
Znosna stan. % 18,8, 16,6, 12,4, 11,1, 8,9, 8,7, 6,3
Ugotovljena znosna stanarina se nato odšteje od dejanske stanarine, ki je določena za stanovanje katerega zaseda družina, in razlika med obema je tisti znesek za katerega je zmanjšano plačilo oz. tako imenovana subvencija.
Za lažje razumevanje navajamo primer izračuna za štiri člansko družino, v kateri je zaposlen eden od roditeljev:
Nivo socialne varnosti take družine je 64% povprečnega
osebnega dohodka v SRS kar znaša na člana 330.990 din skupni dohodek družine je torej lahko največ 1.232.960 din. Znosna stanarina za štiričlansko družino je 11,1 %, to je glede na dohodek družine 146,960 din. Stanarina za stanovanje, ki ga lahko zaseda ta družina znaša 344.000 din.
Izračun: 344.000 din — 146.960 din = 197.040 din.
Družina ima torej zmanjšano plačilo stanarine za 197.040 din. Sredstva solidarnosti pri stanovanjski skupnosti zagotavljajo samo subvencijo stanarin, med tem, ko ostali stroški bivanja, ki jih zaračunava komunalna skupnost nimajo sredstev za subvencioniranje.
Vloge se sprejemajo celo leto, pravica velja, ne glede v katerem mesecu je bila pridobljena, do 31. marca naslednjega leta, ko se na novo ugotavlja upravičenost v odnosu na dohodke preteklega leta.
Lestvica znosnih stanarin se med letom 4 krat valorizira, zato da ostaja razmerje do dohodkov družine enako.
Odstopanja od navedenih kriterijev so možna v primeru, kadar gre za izjemne primere v družini, o tem pa odloča Odbor za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči pri Skupnosti socialnega varstva.
Na naslednji strani prikazujemo število vlog, upravičencev in odklonjenih ob preračunu 1/4-1989 in 1/5-1989 ter primerljivo stanje upravičencev po posameznih organizacijah združenega dela 1/5-1989 — 31/12-1988.
ODPRTA VPRAŠANJA
Tudi ob tej priliki izpostavljamo problematiko upokojencev, ki
zasedajo večja stanovanja in niso upravičeni do delne nadomestitve stanarine. V organizacijah združenega dela pogrešamo več-
jo aktivnost za pomoč svojim upokojencem, če izrazijo željo po zamenjavi stanovanja v smislu oproščanja stroškov za ureditev oddanega stanovanja. Na takšen način bi lahko stanovanjski fond ustrezneje porazdelili.
Procent, ki ga predstavlja stanarina v skupnih stroških za vzdrževanje stanovanja, se niža. To pomeni, da predstavljajo
stroški komunalnih storitev vse
večji delež, ti stroški pa niso subvencionirani. Velja torej razmisliti, kako bi bilo mogoče tudi na. področju komunalne skupnosti uvesti podoben način nadomeščanja družinam in posameznikom, ki teh stroškov ne zmorejo.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
TITOVO VELENJE
Dmtum preračuna	5tev. vlog	Upravičenci		Odklonjeni - vzrok				
		Stav	povp. vlš. ONS	vsi	vellkos	doh.	pomoč nižja OD 14.31	znosna stan. 0 vllja
1.4.1969	4 22	161	47.541	261	7	40	63	151
1.5.1989	530	430	115.740	100	11	53	15	15
0	Z D	Stanj* 1	s 1989		Stanje 31.12.1988	
		Eter. uprav.	povpr	vlSlf	a štev.upr	povp.vlš
	RLV	70	132	185	28	«5.800
	ESO	8	102	454	5	59.390
	SIPAK	-		-	1	70.410
ec	TES	21	117	134	17	63.390
	OSTALE DO IN DS	5	97	248	7	4«.830
	COSP. APARATI	85	i 19	637	J 05	63.590
	NOTR. OPREMA	i 4	107	5 62	7	54.690
Ul	PROČ. OPREMA	5	133	478	3	46.720
z	COMMERCE	3	117	237	7	71 .060
0: o	SERVIS	5	1X2	191	6	63.190
	ELEKTRONIKA	7	89	614	6	52.280
	EKO	25	i 08	060	22	64.820
	OSTALE 00 ln DS	3	112	707	1	8«.370
VEGRAD		30	124	329	38	61. 450
VEPLAS		7	139	9 54	7	71.740
VEKOS		2	122	82»	4	««.5J5
TUS		13	88	226	13	49.470
ERA		11	122	469	10	62.850
GOSTINSTVO		1	123	790	2	73.210
OSTALE GOSPOD. DO		JZ	146	75 3	24	52.400
OSTALE NEGOSP. DO		13	110	056	15	43.250
ZAPOSL. V PR1V. SEKT.		5	133	458	5	73.620
UPOKOJENCI		100	82	«44	114	50.100
NEZAPOSLENI		10	132	210	16	49.100
SKUPAJ		4 30				
SOZD, N.SUB.O.
MERX
DELOVNA ORGANIZACIJA P.O.
RTC GOLTIE
Zbor delavcev MERX DO RTC GOLTE MOZIRJE razpisuje po 36. členu Statuta prosta dela in naloge
DIREKTORJA
DELOVNE ORGANIZACIJE
za 4 letno mandatno obdobje (reelekci)a).
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev predpisanih v Zakonu izpolnjuje še naslednje:
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo tehnične ali druge ustrezne smeri,
—	da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih,
—	da ima sposobnost organiziranja in vodenja,
—	da je družbeno-politično aktivna v svoji delovni sredini in tudi zunaj nje in
— da predloži koncept realizacije ciljev iz srednjeročnega in sanacijskega programa delovne organizacije.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih del in nalog naj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov MERX DO RTC GOLTE 63330 MOZIRJE (za razpisno komisijo) v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu obvestili po določilih Statuta DO RTC Golte Mozirje v 30 dneh po izidu razpisa.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DEL. IZK.	NČ DČ	ROK P.	OD	ŠTEV. DEL.
OBČINA VELENJE							
GORENJE SERVIS	dipl. ing. elektrotehnike ali ing.	višji tehnolog za področje investicij in					
	elektrotehnike	vzdrževanja	4	nč	8	5.000.000	1
GORENJE INTERNA BANKA	ekonomist	samostojni referent deviznih poroštev	3	nč	8	4.000.000	1
SOZD REK DSSS FRANC							
LESKOŠEK LUKA	kemijski tehnik	laboratorijski tehnik	1	nč	8	2.680.000	1
GP PAKA	natakar	natakar (znanje slovenskega j.)	6m	dč	8	2.300.000	1
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH	kuhar	kuhar (znanje slovenskega j.)	6m	dč	15	2.890.000	1
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH	strežnica-pom. zdravstveni d.	strežnica (znanje slovenskega j.)	X	dč	8	2.213.000	1
OBČINA MOZIRJE							
GORENJE GLIN	ing. strojništva ali strojni tehnik	tehnolog I	1	nč	8	3.900.000	2
GORENJE GLIN	strojni mehanik	samostojni kurjač	2	nč	8	3.200.000	1
GORENJE GLIN	strojni mehanik	samostojni vzdrževalec	3	nč	8	2.800.000	2
U VčkAL
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Na podlagi sklepa 5. rdne seje delavskega sveta DO »VEKOS« in v skladu z določili 90. in 91. člena Statuta DO »VEKOS«, razpisna komisija
RAZPISUJE prosta dela in naloge
DIREKTORJA DO »VEKOS« TITOVO VELENJE
Za direktorja DO »VEKOS« je lahko imenovan, kdor poleg
splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z
Zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z Zakoni, samoupravnimi Sporazumi in družbenimi dogovori
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo sprejeti doseženi cilji DO kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri
—	da ima 3. oz. 5. let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih odgovornih del in nalog
—	da ima organizacijske sposobnosti
—	da predloži program razvoja DO za mandatno obdobje.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: DO »VEKOS« n. sub. o. Koroška 37/b, TITOVO VELENJE za razpisno komisijo
Vse prijavljene bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Nič ni tako visoko, Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Najvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, viharjem, in obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale nepremičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se premikajo.

ips zavarovalna skupnost triglav
Ker živl/en/e potrebu/e varnost
X
KRAUT
S tem kuponom dobite
ALVORADA »GASTRO« KAVA
» bližini cerku'
S tem kuponom dobite
X
1 kg
47.80
ŽIVILA TEKSTIL HI-FI URE IGRAČE
DISKONTNA PONUDBA
—	UKW - Stereo/MW
—	na omrežje in baterije
—	2 zvočnika
—	električni priključek
220
VEDNO NAJUGODNEJŠA MENJAVA DINARJA
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
ponovno razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da je družbenopolitično aktiven. Direktorja uprave za družbene prihodke imenuje Skupščina občine Velenje za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju na Skupščini.
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH TITOVO VELENJE, KIDRIČEVA 23
Po veljavnem Statutu Doma objavljamo naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili
1.	Vodja oddelka zdravstva in nege
2.	Vodja kuhinje
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Velenje, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	Za vodjo oddelka za zdravstvo in nego je lahko imenovana oseba, ki razen zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje:
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo medicinske smeri in opravljen strokovni izpit,
—	da ima pet let delovnih izkušenj v svoji stroki
—	da je moralno in politično neoporečen
—	da predloži program organizacije dela na svojem področju.
2.	Za vodjo kuhinje je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je VKV kuharica z dvemi leti prakse na vodilnih delih v obratih družbene prehrane, ali da je KV kuharica s petimi leti prakse na vodilnih delih obratov družbene prehrane
—	da je moralno in politično neoporečen
—	zaželjeno je predložiti program dela
Prednost pri sprejemu na razpis imajo osebe z znanjem priprave dietične prehrane.
Izbrani kandidati bodo izbrani za dobo štirih let.
Kandidati naj svoje vloge s predpisanimi dokazili pošljejo v 8. dneh po objavi na gornji naslov s pripisom za razpisno komisijo. Obvestilo o izbiri kandidatov bomo posredovali v 30. dneh.
koledar
Četrtek, 15. junija — Vid (Vit-mar), Manca, Vida.
Petek, 16. junija — Beno (Be-non), Fran, Jošt.
Sobota, 17. junija — Ad (Adolf), Gorazd, Rajko.
Nedelja, 18. junija — Marko, Bogdan, Rem (Efrem).
Ponedeljek, 19. junija — Julči, Prost, Romana, Iskra.
Torek, 20. junija — Cvetka, Silva, Ela, Božidar.
Sreda, 21. junija — Lojze, Slavica, Mito (Mitja).
Mali oglasi
OBRTNIK nudi meritve in montažo strelovodov po ugodnih cenah. Telefon: 063/24-908 ali 063/721-567.
IŠČEMO ŽENO ZA NEGO na
domu starejše žene. Informacije na tel.: 811-117 (doma), 856-747 (dopoldan).
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno košarico za dojenčka, navaden globok voziček, otroško posteljico, stajico, hojico in nahrbtnik. Telefon: 882-875.
V MAJHNEM NOVEJŠEM -MIRNEM BLOKU menjam eno-sobno stanovanje velikosti 40 m2 za večje. Naslov v uredništvu. PRODAM LES ZA OSTREŠJE po ugodni ceni. Informacije vsak dan Grejan Tinka, Ljubljanska 40, Titovo Velenje. PRODAM električni bojler 80 1 za 1 milijon, pomivalni stroj 5 milijonov, štedilnik kombiniran 4 elektrika in 2 plin za 4 milijone. Telefon: 062/842-349. NEMŠKE OVČARJE stare 2 meseca, brez rodovnika prodam. Telefon: 857-192. IŠČEM SPRETNO KROJAČI-CO ali šiviljo za honorarno delo na industrijskih šivalnih strojih. Interesentke naj pošljejo svoj naslov na uredništvo Naš čas pod šifro: »Delo popoldne«. DEKLE IŠČE SOBO v Titovem Velenju ali okolici. Ponudbe na telefon: 062/847-754. AVTOPRIKOLICO, motorno žago, kabel PPR in gradbeni material ugodno prodam. Telefon: 855-656.
AX 11 TRE kovinske barve, s petimi prestavami, star 2 leti, gara-žiran prodam.Telefon: 856-791. JUGO 45 AX prodam. Telefon: 855-063 od 15. ure dalje. VRTNO HIŠICO, »kinta kun-te«, prodam. Telefon: 853-026, popoldan.
ZLOŽLJIVO OTROŠKO POSTELJICO (130 x 55 x 60) primerno za letovanje prodam. Telefon: 857-930, ponoldne. MOTORNO KOLO Jawa 350, dobro ohranjena, dodatno opremljena, prodam. Polanšek Franc, Smihel 34, Mozirje. HIŠNI SVET CANKARJEVE 2 Titovo Velenje išče snažilko za stopnišča v hiši. Oglasite se na naslov: Anton Jablanšek, Cankarjeva 2/c, Titovo Velenje. RODOVNIŠKE 8 tednov stare lovske terierje, odličnih staršev. Telefon: 063/854-103. UVOŽENA BTV (37 cm) IN GLASBENI CENTER - oboje z deklaracijo ugodno prodam. Telefon: 855-919.
FRIZERSTVO DANICA
Koroška 11, Šoštanj
Cenjene stranke obveščamo, da bomo Imeli od 19. Junija spremenjen delovni &asi
ponedeljek, sreda in petek od 12. dp 19. ure,
torefc, četrtek in sobota od 7. do 14. ure.
Obiščite nas, potrudili se bomol
V STANOVANJSKI HIŠI oddam opremljeno stanovanje v najem. ŠIFRA: JUNIJ. STARO LESENO HIŠO s kritino, traktor IMT 542, mlin za mletje žita prodam. Telefon: 858-404, popoldne. BALKONSKA VRATA in okno s premičnimi polknami oboje novo za 260 SM prodam. Vrata dolžina 2l5cm, širina 75 cm, okno dolžina 135 cm, širina 75 cm. Telefon: 857-041.
PLETILNI STROJ Singer me-momatic, nemški šotor za 5 oseb in kolo Senior na 10 prestav poceni prodam. Telefon: 853-003, zvečer.
UGODNO PRODAM brezhiben TV »Gorenje« 703 TRD ekran toshiba 68 cm, daljinsko voden, sanitarni bojler 5801, telefon: 855-310
ZASTAVO 750 registrirano do marca 90 prodam. Telefon: 853-321 int. 319 (dopoldne) ali 857-435 od 21. ure dalje. STANOVANJE nujno išče tričlanska družina, možnost predplačila. Cenjene ponudbe pod šifro: »TAKOJ«.
PRODAM ŠOTOR prikolico »SKIF«, cena 6.000.000,— Telefon: 854-077 po 18. uri. ČOLN — klinček, z motorjem 23 KW — Neptun, s prikolico, prodam. Telefon: 857-081.
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK CHICCO in kombiniran stolček s hojico. Telefon: 855-337, popoldan. IZREDNO UGODNO PRODAM SPOILER masko z lučmi in odbijače za YUGO, Golf, Sa-maro in 126. Telefon: 721-520. KOSILNICO GORENJE REX-COMBI, kolesa z gumami za Golfa (nove) prodam. Ograjen-šek Drago, Žavrh 2, Žalec. Telefon: 853-321 int. 243. BREJO KRAVO 6 mesecev prodam. Meklav Jože, Rečica 35, Šmartno ob Paki. OPEL ASCONA 1,3 S, tip CC Coupe, letnik 1982, odlično ohranjen prodam — oziroma menjam za cenejši avto. Telefon: 062/862-093.
DIATONIČNO HARMONIKO
KAPŠ oglašeno CFB prodam. Stropnik Bojan, Prešernova 22/d, Titovo Velenje. ZASTAVO 750, letnik 78, tračni brusilnik Iskra, kasetofon (komponento) JVC ugodno prodam. Informacije po telefonu: 856-905 (dopoldan) Skaza. CENTRALNO PEČ TAM Stad-ler, 4500 kalorij z mešalnim ventilom prodam. Informacije na telefon: 882-840 od 15. ure dalje. GARAŽIRANO ZASTAVO 101, letnik 1980, prevoženih 40.000 km prodam. Informacije: 856-905	(dopoldan),
062/845-216 (popoldan). DOBRO OHRANJEN RENAULT 4 1977 prodam. Alojz Lever, Prihova 63 63331 Nazarje.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VELENJE objavlja na podlagi 51 člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS. št. 4/84), 8. člena Odloka o stavbnih zemljiščih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/87) ter sklepa upravnega odbora Sklada z dne 7. 6. 1989 naslednji
JAVNI RAZPIS
za oddajo gradbenih parcel za gradnjo počitniških hiš na območju Rečice ob Paki
Za gradnjo počitniških hiš se oddajo sledeče parcele:
1.	parcelna št. 960/38 — neplodno v izmeri 438 m1 (gradb pare. št. 3)
2.	parcelna št. 960/39 — neplodno v izmeri 457 m' (gradb. pare. št. 2)
3.	parcelna št. 960/62 — neplodno v izmeri 547 m' (gradb. pare. št. 1)
SPLOtŠNI RAZPISNI POGOJI:
—	odldaja se komunalno neopremlje-noi stavbno zemljišče:
—	izklicna cena znaša 15.000 — dinarjev za m1 zemliišča;
—	vaščina za udeležbo na javnem razpisu znaša 1.500.000 — dinarjev;
—	stroški delne priprave stavbnega zemljišča (geodetski posnetek, izdelava predlokacijske dokumentacije, objava in izvedba javnega razpisa, odškodnina za zemljišče za dovozno cesto, parcelacija) znašajo 5.961.830,— dinarjev:
—	bodoči investitorji gradnje počitniških hiš morajo sami na svoje stroške zgraditi dovozno cesto v skladu s predlokacijsko dokumentacijo št. 940 od 20 3. 1989, po zemljišču, pare. št. 960/63 k. o. Rečica ob Paki;
—	uspeli ponudniki morajo sami in na svoje stroške pridobiti geološki izvid, zgraditi vodovodno in električno omrežje ter greznice, nosijo pa tudi vse stroške v zvezi s prispevki za priključke na te komunalne naprave, kakor tudi stroške sanacije zemljišča itd.;
—	v primeru, da za tri razpisane gradbene parcele prispeta le dve ali ena ponudba, bo razpisna komisija oddala gradbene parcele po vrstnem redu in sicer najprej gradbeni parceli št. 3 in 2.
Varščino v znesku 1.500.000 — dinarjev morajo ponudniki plačati na ra-
čun št. 52800-654-28325 - Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje z oznako, da je varščina. Le-ta se uspelemu ponudniku vračuna v ceno, neuspelemu pa vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik kasneje brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist Sklada. Z eno plačano varščino lahko interesenti navedejo tri gradbene parcele, na katerih želijo graditi
Dokazilo o vplačani varščini (odrezek) morajo ponudniki poslati skupaj z izjavo, da sprejemajo vse razpisne pogoje ter svojo ponudbo v zaprti kuverti z oznako ponudba na javni razpis, najkasneje do 3. 7. 1989 na spredaj navedeni naslov.
Uspeli ponudnik mora podpisati ustrezno pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila s strani Sklada ter plačati celotne stroške v roku 15 dni po podpisu pogodbe.
Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča ter zgraditi
ZAHVALA Ob smrti našega očeta in dedija
Alojza Razborška
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, se od njega poslovili in mu prinesli mnogo cvetja.
Žalujoči vsi njegovi!
Obvestilo za upokojence RLV
Delitev blokov piknik 3. julija
za
Bloke za piknik 3. julija, lahko upokojenci RLV dvignejo vsak delovni dan dopoldan v upravni zgradbi Rudnika lignita Velenje v Novih Prelogah (NOP) pri Hriberniku v pisarni za obračun depu-tata ali 3. julija od 11. do 14. ure v restavraciji Jeze-
Upokojenci, delavci drugih delov REK-a, pa naj se o delitvi blokov pozanimajo v tisti organizaciji v sestavi Rudarsko-elektroenergetskega kombinata, od koder so odšli v pokoj.
Tajništvo samoupravnih organov in DPO DO RLV
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tašče, sestre
Matilde Pečnik
17. 4. 1941 — 4. 6. 1989
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ji poklonili cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Posebna zahvala Ivanu Halecu, Štefanu Dovečarju, Matiji Kunstu, zakoncema Turnšek, zakoncema Šile, Ibru Džumhurju, govorniku TEŠ-a, KS Kavče, Vekos Toplovod, ERA Velenje, Gorenje TOZD Pohištvo Vzdrževanje in sodelavcem TEŠ-a.
Žalujoči vsi njeni!
objekt do III. gradbene faze v roku 24 mesecev po podpisu pogodbe, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili, zaradi česar s epogodba o oddaji zemljišča razveljavi, pravica uporabe tega zemljišča se ponovno prenese na Sklad, prav tako pa jim zapade varščina v korist Sklada.
POSEBNI POGOJI:
— ker je zemljišče, ki je predmet razpisa v naravi grapa (cca 2,0—2,5 m nižje od ostalega) je potrebno v celoti upoštevati pogoje geološkega poročila, (ki si ga mora pridobiti bodoči investitor) predvsem pri izvedbi temeljev in kleti.
Interesenti si lahko ogledajo zemljišče, ki je predmet razpisa dne 21 6 1989 od 11.-12. ure ali od 15.—16. ure.
Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnih parcel lahko dobijo interesenti pri Skladu stavbnih zemljišč občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje ali po telefonu št. 854-814 ali 856-404.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINEVELENJE
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE * DELAVSKA UNIVERZA VELENJE * DELAVSKA UNIVERZA
STARŠI, OBVEZNO OPOZORITE SVOJE »NADEBUDNEŽE« NA NAŠ OGLASU
Vsem tistim učencem in dijakom, ki počitnic ne nameravate preživeti v brezdelju predlagamo, da koristno izrabite del svojega prostega časa. Pripravili smo vam nekaj krajših tečajev, v katerih boste na enostaven in zanimiv način obnovili ali pridobili nova znanja ter spretnosti in sicer:
-	14-dnevni ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA - 30
ur za učence, ki so končali 5. ali 6. razred osnovne šole. Pri-četek tečaja 24. julija 1989 oz. 7. avgusta. Če vam bo tečaj všeč, boste lahko z njim nadaljevali v jeseni.
-	20-urni TEČAJ IZ KONVERZACIJE ANGLEŠKEGA JEZIKA. za vse tiste učence, ki bi radi poglobili svoje znanje iz angleščine. Tudi ta tečaj je namenjem učencem, ki so končali 5. oz. 6. razred OŠ. Datum pričetka 21. avgust 1989.
-	POLETNA LIKOVNA ŠOLA ZA OSNOVNOŠOLCE IN DIJAKE. namenjena vsem tistim, ki radi obiskujete pouk iz likovne vzgoje. Spoznali boste eksperimentalne tehnike risanja na različnih materialih. Šola bo potekala v mesecu juliju.
-	DIJAKINJE, ALI STE RAZMIŠLJALE, DA BI SI SAME SEŠILE KAKŠEN KOS POLETNE GARDEROBE (modne hlače, suknjič ali minico)? Če ste, potem se vključite v 40-urni TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA PO KROJNIH POLAH IZ MODNIH ČASOPISOV S tečajem bomo pričeli konec junija.
Cene tečajev so primerne za vsak žep, možno pa bo tudi plačilo v dveh delih.
Ker naše prostorske zmogljivosti niso neomejene, vas vabimo, da se v te atraktivne oblike vključite čimprej, najkasneje pa do 23. junija 1989.
Skoraj smo pozabili!! Vse informacije o tečajih dobite na DELAVSKI UNIVERZI VELENJE, tel. 853-576 med 8. in 12. uro, v ponedeljek in sredo pa tudi med 15. in 18. uro.
TOREJ SE VIDIMO NA TEČAJIH?!
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE * DELAVSKA UNIVERZA VELENJE * DELAVSKA UNIVERZA
A 'k silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel sam zase vem. nihče, nikdar, bi ne verjel.
(Gradnik)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, žene, sestre in babice
Tilke Kotnik
Hriberšekove mame iz Plešivca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pomagali v težkih trenutkih in darovali cvetje.
Zahvala tudi gospodu duhovniku za opravljen obred ter govornikoma za izrečene poslovilne
besede.
Žalujoči vsi njeni!
agm	ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, pradedka, brata in strica
Antona Trogarja
iz Raven 1905 - 1989
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo Laznikovim za nesebično pomoč, govorniku Francu Hudomalu, godbi Zarja, dr. Menihu, osebju bolnišnice Celje in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi!
Rekreacijsko-turistični center Golte
Da ne bi bilo nikoli zares l
Uspešnost poslovanja smučarskega in rekreacijsko-turi-stičnega centra s številnimi žičniškimi napravami je v veliki meri odvisno tudi od zagotavljanja varnosti vseh obiskovalcev. Na Golteh temu vprašanju nedvomno namenjajo veliko pozornosti. V celoti in dosledno uresničujejo letni načrt usposabljanja zaposlenih v tem središču, k sodelovanju pa vabijo tudi vse ostale dejavnike, ki so ob naravnih in drugih nesrečah nepogrešljivi.
Skladno s tem so v soboto dopoldne prvič v Sloveniji in Jugoslaviji izvedli ogledno vajo, na kateri so prikazali reševanje težje in lažje ponesrečenih iz gondole, ki je zaradi pretrgane vlečne vrvi obstala visoko nad zemljo, reševalcem pa je bila tokrat v pomoč letalska enota republiškega sekretariata za notranje zadeve s svojimi helikopterji. Piloti, gorski reševalci, delavci centra in drugi so torej takšno vajo opravili prvič, ob tem pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da so dosegli zastavljene cilje. Preverili so možnosti in sposobnosti in dosegli veliko usklajenost vseh, ki so pri reševanju sodelovali. Ob že naštetih so namreč tokrat »reševali« tudi delavci UNZ Celje, gorski reševalci iz Kranja, Celja in Titovega Velenja, ekipe občinskih štabov civilne zaščite Mozirja in Velenja. Vsi skupaj si seveda želijo, da nesreče nikoli ne bi bilo in da tako zahtevnega reševanja ne bi bilo treba opravljati tudi v resnici.
Vsi sodelujoči na vaji in vsi opazovalci so uspešnost vaje ugodno ocenili, tudi piloti in reševalci so bili z opravljenim delom zadovoljni. Ob tem velja dodati, da reševanje s pomočjo helikopterja ob hujšem vetru in drugih slabih vremenskih razmerah ni možno. To se je pokazalo tudi na sobotni vaji, ki jo je sicer spremljalo izredno lepo vreme, če odštejemo močnejše sunke vetra.
Reševanje v primeru slabših vremenskih razmer s spuščanjem potnikov iz gondole na zemljo so izredno nazorno prikazali delavci centra, ki se za takšno nalogo usposabljajo redno vsak mesec, pa gorski reševalci in jamarji iz Topolšice in Titovega Velenja. V prihodnjih dneh bodo vsi sodelujoči pripravili ocene izvedbe, tem pa bo sledila celovita analiza s pomankljivostmi, ki so jih na vaji opazili. Za konec je treba dodati, da so bili med ostalimi opazovalci tudi rezervni vojaški starešine mozirske občine, ki so tako naredili prvi korak za popestritev svojega rednega usposabljanja. Po mnenju večine zelo uspešno.
J. Plesnik
Številni obiskovalci so z zanimanjem opazovali zahtevno vajo. Delavci centra, gorski reševalci in jamarji so odlično usposobljeni za reševanje na zemljo
www^AAAXxxyxymvyywvvwwww
Bomo cene na stanovanjsko-komunalnem področju dvigovali mesečno?
Osiromašeni programi
Rudar rElkroj 0:0
V nedeljo konec v SNL
V slovenski nogometni ligi je pred zadnjim nedeljskim kolom praktično vse odločeno. Prvak bo Ljubljana, le na dnu je še nekaj nejasnosti. Izpadel bo Kovinar, Ingrad Kladivar pa po nedeljskem porazu z neposrednjim tekmecem Partizanom iz Žalca tudi. Zalčani so se verjetno s to zmago rešili še ene skrbi, saj glede na razplet v višjih ligah lahko izpadejo tri moštva, v najslabšem položaju pa je naenkrat ljubljanska Svoboda. V nedeljo bo namreč v Žalcu gostoval Elkroj, Svoboda pa mora v goste.
Rudar in Elkroj sta se vseh problemov na vrhu in dnu lestvice »rešila« že pred časom in temu primerno je bilo njuno medsebojno srečanje v nedeljo v Mozirju. Domačini so bili sicer premočni, vendar znova zelo neučnikoviti in tekma se je končala z najbolj nepriljubljenim izzidom — 0:0. V zadnjem kolu bo Rudar gostil Domžale, Elkroj bo kot rečeno gostoval v Žalcu.
Era Šmartno rSteklar 1:1
Danes, v četrtek, in jutri v Titovem Velenju potekata dve seji skupščin Samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Velenje. Danes ob 12. uri v prostorih sejne sobe Občinskega sindikalnega sveta seja Samoupravne stanovanjske skupnosti, jutri ob 12. uri v sejni sobi občinske skupščine zbor uporabnikov, ob 13.30 pa še zbor izvajalcev skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje. Čeprav so dnevni redi za obe seji sicer krajši kot smo vajeni, pa je v njih zajeto precej vsebinsko pomembnih točk, zato vam jih nekaj danes predstavljamo.
NOVE CENE S 1. JULIJEM LETOŠNJEGA LETA?
Delegati bodo imeli na dnevnem redu predlog novih podražitev na stanovanjsko-komunal-nem področju. Če bodo cene sprejete, začno veljati že s 1. julijem letošnjega leta.
Predlagano je, da naj bi se cene stanarin in najemnin povišale za 52 odstotkov. Samo s sprejemom teh cen, pravijo predlagatelji bomo konec avgusta dosegli v stanarini 1,5 odstotka vrednosti stanovanjskega sklada. Pri tem pa ni, poudarjajo, upoštevana revalorizacija tega sklada za obdobje januar—avgust.
Na komunalnem področju je predlagano, da naj bi s 1. julijem podražili oskrbo z vodo, odvajanje odplak in ogrevanje za 59 odstotkov, odvoz odpadkov pa za 78 odstotkov.
Na obeh sejah skupščin bodo delegati ponovno tehtali predlog, ki so ga na prejšnjem zasedanju zavrnili, da naj bi cene na stanovanjsko-komunalnem področju dvigovali vsak mesec, odvisne pa bi bile od rasti osebnih dohodkov. Vsakič bi odstotke določil ustrezen občinski upravni organ. Za ponovno uvrstitev te točke na dnevni red so se predlagatelji odločili iz istega razloga kot zadnjič. Inflacija, ki ji ni videti konca, siromaši programe in ogroža standard, ki ga imamo tako na stanovanjskem kot komunalnem, pa tudi cestnem področju. Tudi sklicevanje sej skupščin predstavlja precejšen strošek, udeležba na njih pa je pogosto na meji sklepčnosti. Če bi cene sprejemali mjesečno in to nalogo zaupali do spremembe aktov ustreznim izvršilnim organom, bi postopke precej pocenili, menijo predlagatelji. KAKO IZVAJAMO PROGRAME
Delegati obeh sej skupščin SIS gospodarskih dejavnosti se bodo na sejah podrobneje seznanili tudi s tem, kako na področju gospodarske infrastrukture izvajamo programe.
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, ki je tudi opustil združevanje prispevka iz čistega dohodka (podobno kot komunalna skupnost) v glavnem
vsa sredstva usmerja v izdelavo UGG in tehnične dokomentaci-je. Kronično pomanjkanje sredstev povzroča zaostanek, zato pričakujejo od ustreznega občinskega organa, da zviša vrednost točke. Poseben problem jim predstavlja odkup stavbnih zemljišč.
Samoupravna stanovanjska skupnost je zagotovila sredstva za izdelavo dokumentacije za ZN Selo in Mlin in projektno dokumentacijo prvega objekta v soseski Selo (graditi naj bi začeli že kmalu). Trudijo se, da v Šoštanju pridobijo izjemno lokacijo za objekt ob Aškerčevi, REK pa na območju bivšega Galipa že gradi. Z gradnjo nadstrešnic nadaljujejo, v izdelavi pa je tudi že investicijski elaborat za prenovo Starega Velenja.
Cestna skupnost — vse kaže, da ne bo mogoče uresničiti prednostne naloge — izdelave pločnikov in kolesarskih stez ob Partizanski cesti. Vzrok: pomanjkanje denarja, nekaj pa tudi uresničevanje srednjeročnih planskih nalog, ki zahtevajo gradnjo in rekonstrukcijo cest v Ravne in To-polščico (gre za izrecno zahtevo uporabnikov cest iz teh sredin).
Komunalna skupnost izvaja naloge skladno z dogovorom, zaostaja pa glavna naložba — gradnja centralne čistilne naprave Šaleške doline. Vzrok: pomanjkanje sredstev. Posebno težavo pa v komunalnem gospodarstvu predstavlja tudi uresničitev dveh pomembnih nalog: za gradnjo novega vodnega vira Strmina ni sredstev, za odlagališče komunalnih odpadkov pa ni lokacije.
V tem poročilu, ki so ga pripravili v delovni skupnosti gospodarskih dejavnosti opozarjajo na probleme, predlagajo pa tudi ukrepe za izboljšanje stanja. »Veliketežav nam povzroča neso-lidnosst vseh izvajalcev del na področju gospodarske infra strukture, ki se odraža v pomanjkljivih opisih del, slabih projektih, zamujanju dogovorjenih rokov in vedno višjih cenah, pri čemer pa žal nimamo instrumenta za izboljšanje stanja,« pravi vršilec dolžnosti vodja delovne skupnosti Tone Hladin, ki poudarja, da je nerealno pričakovati zidavo na območju ZN Mlin, ker je lastništvo zemljišča še vedno nerešeno in tudi zidavo ob Aškerčevi v Šoštanju, če pristojen občinski organ ne bo izdal lokacije. In še centralna čistilna naprava Šaleške doline ne bo osvojila zanimanja vseh dejavnikov v občini in Otf-močni vodni skupnpsti Celje, bo ta še naprej zaostajala za načrti. Kajti tudi prispevek ob kanalšči-ci, ki so ga uvedli v komunalni skupnosti, ne bo zadoščal.
»Posebej pa opozarjamo na predvidene reorganizacije na področju gospodarske infrastrukture, ker reorganizacija sama po sebi ne daje rezultatov. Zato menimo, da bi bilo reorganizacijo potrebno izvesti na osnovi programov in z jasno odgovornostjo ljudi za njihovo izvajanje,« pravi Tone Hladin.
M. Krstič-Planinc
Točka z novim prvakom gah _ tumir ob dneyu
Tudi v vzhodni območni ligi je prvak že znan. Žal to niso nogometaši ERE Šmartnega, ki pa si napredovanje v slovensko ligo niso zapravili v nedeljo, ko so doma igrali z novim prvakom in letošnjim hudim tekmecem Steklarjem. Odločilne točke so izgubili že prej. Domačini so bili v nedeljo rahlo premočni, kljub temu pa so igralci iz Rogaške Slatine z rezultatom 1:1 iztržili točko in potrdili prvo mesto. V zadnjem kolu bodo Šmarčani gostovali v Pesnici.
slepih
Košarkarji radi v Šaleški dolini
Vsi želimo zlato!
»Proizvodnja je že visoka, vrata pa so le malce nizka,« je morda razmišljal Vrankovič ob srečanju s Hermanom Rigelnikom
Naša košarkarska reprezentanca postaja vse bolj domača med nami. V približno letu dni so bili košarkarji že tretjič gostje topolškega hotela Vesna ter Rdeče dvorane. »Tu imamo zelo dobre možnosti za trening, dobimo vse kar potrebujemo, predvsem pa velik mir,« je dejal med letošnjimi pripravami njihov trener Dušan Ivkovič. Med tem so košarkarji že na gostovanju po Italiji, priprave v Rdeči dvorani pa so sklenili prejšnji četrtek z dvema tekmama. Na pripravah je bilo 14 igralcev in po sedem jih je igralo najprej proti zagrebški Ciboni in nato v drugi večerni tekmi proti ljubljanski Smelt Olimpiji. Košarkarji so enostavno rečeno navdušili, dokazali, da so kljub temu, da bo to najmlajša reprezentanca na evropskem prvenstvu v Zagrebu od 20. do 25. junija, pravi mojstri in da lahko upravičeno pričakujemo od njih najbolj sijajno medaljo. »Domača dvorana, domače občinstvo in prepričanost, da morajo osvojiti zlato medaljo, je seveda za nas velika obremenitev. Toda optimist sem, tudi igralci,« je ppvedal Dušan Ivkovič, mi pa bomo seveda vsi držali pesti, da bi se ta njihov optimizem uresničil.
V četrtek dopoldne so košarkarji skupaj z vodstvom obiskali tudi svojega generalnega sponzorja Gorenje, kjer jih je pozdravil predsednik poslovodnega odbora Herman Rigelnik, podpredsednik Andrej Kržič pa jim je na kratko predstavil osebno izkaznico tega giganta, ki zaposluje več kot 21.00 delavcev. »Iskrene želje za čim višjo uvrstitev v Zagrebu,« so bile besede Hermana Rigelnika košarkarjem za popotnico na zagrebško prvenstvo. Za prisrčen sprejem, ki je resnično minil v pravem prijateljskem razpoloženju se je v imenu košarkarske zveze Jugoslavije in reprezentance zahvalil Žarko Varajič, predsednik strokovnega sveta zveze in znova izrazil prepričanje, da bo Gorenjevo pokroviteljstvo prav gotovo imelo obojestransko korist.
V petek pred odhodom na turnejo v Italijo so reprezentanti obiskali še Modni salon in tu pomerili elegantne obleke v katerih bodo med evropskim prvenstvom. Nad njimi so bili zelo navdušeni, zato je tu in tam padlo še kakšno dodatno naročilo.
Takole so Kukoč, Radja, Petrovič,' Divac in Paspalj požirali v elegantnih oblačilih M — cluba za vas
fWVWAftWAAAA***AXXXXlfWnWVVVWWWV
Kegljanje — odločitev v Metliki
V soboto bodo s tretjim turnirjem sklenjene kvalifikacije za vstop v drugo republiško kegljaško ligo, v katerih ob Šoštanju nastopata še ekipi Hrastnika in Metlike. Na prvem turnirju v Šoštanju so bili domačini boljši od Hrastnika (4.951:4899) in od Metlike (4.845). Kegljali so: Glavič 801, Križovnik 802, L Fidej 818, Hasičič 833, S. Fidej 834 in Rajšter 863.
Drugi turnirje bil v Hrastniku kjer so prepričljivo slavili Hrastni-čani s 5.095 podrtimi keglji, Šoštanjčani pa so bili s 4.921 keglji boljši od Metlike s 4.903. Postava: Glavič 774, Križovnik 783, Hasičič 794, Rajšter 816, L. Fidej 866 in s. Fidej 888.
Tretji in odločilni turnir bo to soboto v Metliki, za napredovanje v višjo ligo pa morajo šoštanjski kegljači premagati ekipo Hrastnika.
Teniški drobir
Ob dnevu slepih je bil v Celju hitropotezni turnir slepih šahtstov. Nastopilo je 30 igralcev iz Celja, Žalca in Titovega Velenja. Zmagal je Mlačnik iz Celja, Šehovič in Džordževič iz Titovega Velenja pa sta bila drugi in četrti.
Tudi minuli teniški vikend je bil za igralce šaleškega teniškega kluba razgiban, vendar žal manj uspešen kot prejšnji. V 1. republiški ligi so namreč odigrali 3. in 4. kolo, Velenjčani pa so obe srečanji izgubili. Najprej v Celju z Zlatarno s 4:5, nato pa še doma z igralci mariborskega teniškega kluba z 1:8.
Na republiškem prvenstvu pionirjev do 14 let v Mariboru sta se Matej Dovšak in Matjaž Grosman uvrstila v glavni turnir, Urša Rado-vanovič je izgubila v polfinalu, v boju za 3. mesto pa premagala Jezer-nikovo iz Celja.
Prav tako v Mariboru je bilo odprto teniško prvenstvo za pokal Cockte za pionirke in pionirje do 12 let. Velenjski tekmovalec Cmok se je uvrstil v polfina-ie, kjer pa je srečanje zaradi poškodbe predal, Bibijankova pa je bila poražena v polfinalu.
Prvenstvo trojk v košarki
Zveza telesno-kulturnih organizacij bo v soboto pripravila odprto prvenstvo trojk v košarki. Prvenstvo bo na igrišču ob bazenu, prijavite pa se lahko do petka, 16. junija. Tekmovanje v balinanju
ZTKO bo organizirala tudi občinsko in sindikalno prvenstvo v balinanju za moške in ženske ekipe. Ekipa šteje 4 tekmovalce, prvenstvo bo od 26. do 29. junija na balinišču pri letnem bazenu v Titovem Velenju, prijave pa sprejemajo na občinskem sindikalnem svetu do 20. junija.
18. junija
ob 14. uri
restavracija
Jezero
Gasilsko društvo vabi na
tradicionalno tombolo
v Titovem Velenju
Dobitki: 4 avtomobili 17 tombol in več 100 malih dobitkov