Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva Ulica 5 « v ^ a Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, PolletnolSdtn, Uredništvo »Domovine« - Knafljeva ulica štev. 5/H, IzMl 3 VSak CCtHek & rtSSSSft ^n^tetnSTd*? telefon 3122 do 3126 w w - " » Raeun požtne hranilnice, podružnice v Ljubljani št 10.711. poštnina plačami V gotovim Leto XXI. Več ko polovica Slovencev živi izven Slovenije Natančnih podatkov, koliko nas je vseh Slovencev, žal nimamo. Siromašni smo in mnogo naših ljudi mora s trebuhom za kruhom po svetu. Na slovenskem ozemlju naše Jugoslavije nas je 1,200.000, po ostali Jugoslaviji pa je raztresenih okoli 100.000. Nadalje je po približnih cenitvah: v Italiji 600 tisoč Slovencev, v Avstriji 120.000, v Madžarski 10.000, v Nemčiji 50.000, v Franciji 40.000 v Belgiji 6.000, v Holandiji 3.000, v Zedinjenih državah 300.000, v Kanadi 2.000, v Južni Ameriki 40.000, v Afriki 8.000, v Aziji 1.200, v Avstraliji 700, v Španiji 7.000, v Rusiji 600, drugod po svetu pa tudi okoli 1.000. Po vseh teh podatkih je vsega naroda Slovencev 2,500.000. Od teh torej v domovini samo 1,200.000 nad 1,300.000 Slovencev pa živi izven domovine. Ksilco V zgodovini sokolstva se še ni zgodilo, da bi katera velika sokolska prireditev tako učinkovala, kakor je X. vsesokolski zlet v Pragi. To je bilo sokolsko zmagoslavje, ki ga ni^o bili deležni le naši slovanski bratje Če-hoslovaki, temveč tudi mi, saj so tudi naši Sokoli na tem zletu pokazali, kaj zmorejo. Čeprav smo že zadnjič navedli v kratkih besedah, kaj so pisali razni evropski listi o so-kolskem nastopu v Pragi, smatramo vendar še potrebno za presojo teh vtiskov navesti nekaj značilnih izjav: Glasilo češkoslovaške katoliške stranke »Lidove Listy« je ugotovilo: »V tem letu je nam vsem na tem, da bi pred vsem svetom pokazali krepko voljo in moč svoje obrambne odločnosti, katere najstarejši in obenem tudi najmočnejši izraz je sokolstvo v novi naši zgodvini.«o General Atanasov, starešina Zveze bolgarskih Junakov, je izjavil občudujoč veličino sokolskih nastopov: »Kot Slovan bi v tem trenutku želel, da bi za večno prenehali spori in prepiri med Slovani in bi med nami zavladala bratska sloga, ki nas bo edina napravila silne in mogočne. Vsesokolski zlet je dokazal, kaj zmoreta slovanska sloga, in disciplina.« VflZCll Mnogo se piše o nekih čudovitih snoveh r naših hranil, ki jim pravimo vitamini. Beseda zanje je vzeta iz latinščine in pomeni po ■r naše: življenska snov. Bolj posrečen bi pač . ne mogel biti naziv za te snovi, ki so jih . zdravniki že dolgo prej slutili, preden jih je . veda odkrila, v učinkih določenih hranil na _ neke hude bolezenske pojave. Marsikdo je že čul, da nekateri ljudje, čim se prične Mnogo rojakov izven Jugoslavije se bo po-tujčilo, o čemer ni dvoma. Ve'ndar pa je naša dolžnost, da storimo, kar se da, da jih obdržimo zase. Izseljenska zbornica in drugi činitelji imajo to nalogo na vesti. Toda skrbeti bi morali tudi za to, da omogočimo čim večjemu številu izseljencev po-vratek v domovino, kar se da doseči le z gospodarsko povzdigo naše dežele. To seveda ni lahko delo, ker manjka pri nas pobude, trdne volje in načrtnega delovanja. Mi nimamo velikih podjetij z domačim denarjem, kolikor pa imamo denarnikov, so plahi in nerodni. Razen tega je naše kmetijstvo siromašno in bi se moralo spričo nerodnovitne in rodovitne zemlje in precejšnje naseljenosti čisto preosnovati. Tudi tujski promet bi se moral še bolj dvigniti. Znameniti angleški pisatelj Wickham Steed je napisal: »V današnji svetovni stiski in v teh strašnih mednarodnih borbah sta češkoslovaška demokracija in češkoslovaška republika predstaviteljici svobode posameznika in vse človeške skupnosti.« Litvanski poslanik v Pragi dr. Tauraskas je občudujoč sokolske nastope vzkliknil: »Narod, ki ima tak naraščaj in tako razvito samozavest, se ne da nikdar zasužnjiti!« Ugledni francoski pisec Maurice Prax je zapisal v »Petit Parisienu«: »Nikdar še nisem videl na svetu kaj takega! Odkrito povem in priznam, da sem bil v globini srca gin jen do solz.« Glasilo češkoslovaške socialnodemokratske stranke »Pravo lidu« je zapisalo: »Niti naj-dovršeneje delujočemu stroju umetnega navdušenja v diktaturah bi se ne posrečilo, da bi ustvaril tako obilico plemenitih čustev navdušenja, kakršno se javlja na sokolskem zletu.« Nemški »Prager Tagblatt« priznava: Od nekdaj Sokol odstranjuje vse strankarske razlike. Tako, kakor on goji nacionalizem, ne da bi se zapisal nestrpnost, je vrlina, ki jo s spoštovanjem priznavajo tudi drugi, ki niso Čehi.« za naše zdravje mračiti, ne vidijo več. Prav podobni so v tem kokošim, zato se je prijelo te bolezni ime kurja slepota. Že davno je bilo znano tudi zdravilo proti tej bolezni. Če je bolnik užival nekaj časa ribje olje, se je pa iznebil te nerodne bolezni. Po dolgoletnem raziska-vanju se je naposled posrečilo pred kakimi tridesetimi leti, da so .odkrili to zdravilno snov in ji dali ime vitamin A. Pozneje so našli še celo vrsto sličnih zdravilnih snovi in jih imenovali po vrstnem redu odkritja vitamine Bi, B2,. C, D, E, K in P. Vitamini so takšne snovi, ki so neogibno potrebne našemu telesu za neoviran potek njegovega delovanja, ki mu pravimo zdravja Mnogo je namreč takšnih bolezni, ki ne izvirajo iz okužbe, poškodbe ali zastrupljenja, temveč je njihov vzrok pomanjkanje živ-ljensko potrebnih snovi v hrani. Takšno pomanjkanje pa lahko nastopi, če je hrana sama nepravilno sestavljena ali pa ne vsebuje dovolj silno učinkovitih snovi, imenovanih vitamini. V to vrsto bolezni prištevamo na primer skorbut, angleško bolezen ali rahiti-do, pelagro, beri-beri, razne živčne, kožne in očesne bolezni. Vsi vitamini so rastlinskega izvora, vendar jih šele živalsko ali človeško telo predela v učinkovite snovi. Ko so učenjaki zasledovali pot vitamina A, so ugotovili, da so gradniki zanj v nekih morskih algah (ščav-ju). S tem se hranijo mali morski rački, ki spet služijo za hrano neki do dva metra dolgi in do dva metrska Stota težki ribi, imenovani morski jezik. V jetrih te ribe se nabira vitamin A, od koder ga pridobivamo za zdravilo. Pa bo vprašal kdo, odkod pa pridejo te snovi v tiste morske alge. Iz solnčne svetlobe, zraka, vode in raznih rudnin jih stvorijo rastline. V ribjem olju, kakor pravimo od-cedku iz ribjih jeter, ima naše telo že povsem izgotovljene vitamine, v večini primerov pri vitaminu A kakor tudi pri drugih vitaminih pa jih tvori naše telo naravnost iz rastlinske hrane. Prav zaradi tega pa je rastlinska hrana tako važna za ohranitev nemotenega delovanja našega telesa. Dolge, zlasti pa nalezljive bolezni s hudo vročico zvišajo potrebo po vitaminih, zato moramo prav posebno paziti na sestavo jedilnega lista za okrevajoče. Za hude primere pomanjkanja vitaminov v boleznih, ki jih imenujemo s skupnim imenom avitaminoze, imamo pa že čista in zgoščena zdravila v obliki čistih vitaminov, ki kaj naglo ozdravijo bolnika. Zaradi silne važnosti, ki jo imajo vitamini v naši prehrani, hočemo v kratkem razložiti našim čitateljem pomen posameznih vitaminov. Delovanje vitamina A Za pravilno delovanje kože in sluznice kakor tudi za njiju obnavljanje je vitamin A neogibno potreben. Kadar ga primanjkuje v hrani, se začne koža zlasti na očesni veznici in roženici sušiti ter se pojavljajo na njej čiri in ranice. V hujših primerih roženica povsem razpade in bolnik oslepi za vedno. S pomanjkanjem tega vitamina je v zvezi tudi kurja slepota, ki ima svoj vzrok v motnjah v notranjščini očesa. Trdijo, da je tudi ječmen-ček, ki se pogosto pojavlja na robovih vek posledica pomanjkanja vitamina A v hrani. Ta vitamin ima tudi velik vpliv na telesno rast, kar so opazili na poizkusnih živalih, ki so jim ga odtegnili iz hrane. Mimo teh glavnih bolezni imajo svoj izvor v pomanjkanju vitamina A še druge bolezni, na primer: pusta koža, predčasna osivelost las, smrdeč nos in razne prebavne motnje. Pri pomanjkanju vitamina A se razvijejo lahko tudi sečni in žolčni kamni, bledokrvnost in živčna obolenja. Vitamin A daljša življenje in daje telesu odpornost proti boleznim. Kurjo slepoto kot posledico pomanjkanja vitamina A v hrani najdemo pogosto in v velikem obsegu v državah s prebivalstvom pretežno pravoslavne in grško-katoliške vere. iišejo o praškem vsesokolskem zletu somen vitaminov kjer jo povzročajo dolge in ostre postne dobe. Ze grški zdravnik Hipokrat je poznal Sred dobrima dvema tisočema let to bolezen i jo je zdravil z jetri, namočenimi v medu. Največ vitamina A nam dajejo: dibje olje, špinača, jajčni rumenjak, sirovo maslo, gobe lisičke in zeljnata in zelena solata. Korenje, paradižniki, zeleni fižol in mleko že imajo mnogo manj te snovi. Sirovo maslo je tem boljše, čim bolj rumene barve je in je zato sirovo maslo najučinkovitejše, ko se krmijo krave s presno krmo. Vitamin A je prav občutljiv za zračni kisik, zato moramo gledati, da je maslo zelo sveže. V lekarnah dobimo tudi zdravila iz čistega vitamina A, ki imajo pa tako moč, da jih ne smemo uporabljati brez zdravniškega nadzora, ker tudi za vitamine velja rek, da preveč dobrega lahko škoduje. Vitamin B Ščiti in krepi živce Za pravilno delovanje naših živcev je vitamin B potrebna snov. Posledica hudega pomanjkanja te snovi v hrani je huda živčna bolezen beri-beri, ki se pojavlja največ v vročih krajih Azije. Srečamo jo pa tudi v Evropi, in sicer tedaj, če kdo uživa preveč belega kruha in sladkorja. Takemu bolniku oteče j o sklepi in ga močno bolijo živci po vsem telesu, pri daljšem traajnju te bolezni pa bolnik povsem obnemore in umre za splošno oslabelostjo. Nosne ženske in dojenčki potrebujejo razmerno velike množine vitamina B. Tudi je pomladi potreba večja kakor v drugih letnih časih. Pijanci in tudi pivci potrebujejo več te snovi kakor zdrav človek, ker njihovo po alkoholu otopelo črevesje pomanjkljivo vsrkava vso hrano in tedaj tudi vitamine. V prirodi je vitamin B zelo razširjen. Največ ga je v kvasu in v ledvicah svinj in jag-njet. Precej ga je tudi v razni zelenjavi, v sadju, grozdju, orehih, otrobih in mleku. Tol-šče in olja ne vsebujejo skoro nobenega vitamina B. Pri kuhanju izgubi zelenjava mnogo tega vitamina, ki preide v vodo. Z vitaminom B zdravimo razne živčne bolezni pijancev in nosečih žensk. Prav dobro se obnese tudi zdravljenje raznih bolezni hrbteničnega mozga, hude bledikavosti, Vidovega plesa in nagnjenja h krčem. Vitamin B2 pospešuje rast in ga je največ v mleku, mesu in špinači. Vitamin C preprečuje skorbut Ta vitamin najdemo v prav obilni meri v presni zelenjavi in sadju. Od domačih rast- lin dajo največ vitamina C paprika in šipko-ve jagode (hečepeč), od tujih pa citrone in pomaranče. Mnogo te snovi imajo tudi ku-marce, glavnata solata, čebula in paradižniki. Za kmečko prebivalstvo je posebno važno, da je sirovo kislo zelje prav dobro založeno s to snovjo in da izgubi krompir, kuhan v oblicah, le polovico vitamina C, ki je sicer zelo občutljiv proti kuhanju in kisiku. Žensko mleko ima petkrat več te snovi kakor kravje, zato kaj pogosto obole umetno hranjeni dojenčki pozimi, ko ima kravje mleko prav malo vitamina C, za skorbutom, ki se pokaže v bledikavosti, breztečnosti, oteklih vekah, zateklih kolenih in krvavitvah iz dlesni, če ima otrok že zobe. Tudi pri odraslih se pokažejo pri daljšem pomanjkanju te snovi znaki skorbuta. Vitamin D pomaga telesu vsrkavati apno Brez te snovi bi ne moglo telo priti do apna, ki je glavni gradnik nele okostja, temveč tudi krvi in mehkih delov telesa. Če nima otrok prave hrane z zadostno množino vitamina D, se prične pri njem razvijati angleška bolezen ali rahitida, ki ne pusti otroku rasti, in ga vsega pokveči. Pomanjkanje tega vitamina ima za posledico tudi podvr- ZADNJI DAN SE BLIŽA Tvrdka Stermecki opusti 15. avgusta svojo podružnico, prej trgovino Urch, In prodaja še ostalo zalogo po ponovno znižanih cenah, da si prihrani stroške selitve. Zaloga in izbira vsak dan manjša, vsak naj sam pazi, da ne pride prepozno! Kdor prej pri-_de, prej melje!_ ženost h krčem. Pri ženskah se rada pokaže kot posledica pomanjkanja vitamina D meh-kokostnost (osteomalacija), ki se kaže v »račji hoji«, katero povzročajo bolečine ▼ sklepih in kosteh. V hudih primerih postanejo kosti kakor iz testa. Največ vitamina D imajo: ribje olje, sirovo maslo, mleko, jajca, gobe in kvas. Visoka toplota popolnoma uniči vitamin D. Ribje olje je tem učinkovitejše, čim manj je očiščeno. Pomanjkanje vitamina E povzroča jalovost Pri samcih se izpridi seme, pri samici pa nastanejo okvare na plodu. Te od pomanjkanja vitamina E izvirajoče motnje so pri samcu trajne in ne izginejo, čeprav dodamo hrani še toliko vitaminov. Največji vir tega vitamina so mladi žitni kalčki in solata. Važni so tudi drugi vitamini Mimo teh že več let znanih snovi imamo še nekaj v novejšem času odkritih vitaminov. Tako je H vitamin potreben za presnav-ljanje tolščin in ga najdemo v svinjskih in govejih ledvicah, kvasu, mleku in krompirju. Če ga je premalo v hrani, se pojavi seboreja, ki se pokaže v nepravilnem delovanju lojnih žlez zlasti na glavi: preobilna zamaščenost las ali pa prhljaj. Oboje je združeno z izpadanjem las, ki mu sledi pleša. Vitamin K najdemo v paradižnikih in ohrovtu ter ima skupaj s tovariši C in P pomembno vlogo pri strpljenju krvi. Vitamin M, ki so ga odkrili v mleku pospešuje rast in razvoj mladih telesnih celic. Kot zadnjega še omenimo vitamin P, ki ga dobivamo iz izvlečka zelene paprike in citron ter ozdravlja obolenja zvezana s hudimi podplutbami kože, takozvane krvave koze. Vsa ta dognanja nam nalagajo pametno sestavo jedilnega lista zlasti za bolnike in otroke ter noseče ženske. Temeljno pravilo naše prehrane naj bo: Jej najmanj petkrat vefi krompirja, zelenjave in sadja kakor mesa in kruha. Važen je način pripravljanja hrane. Vitaminom hudo škoduje kuhanje, zlasti že z dodatkom sode in kisa. Zelenjavo uživajmo kot solato ali pa v obliki soka, ki ga iztisnemo iz. zmečkane ali nastrgane zelenjadi. Po Sloveli!ji gre glas; »Domovina« le za nas ZLATA ZANKA JAMES OtIVER CURWOOD 13 M Ce bi bil zdaj tukaj Sved Olaf Anderson, bi bil Filipu pripovedoval o neki nočni straži, na kateri je bil dognal, da Eskimi zasledujejo svoje žrtve kakor volkovi po dva in dva ali pa po štiri in štiri in da spet kakor volkovi ne gredo za svojimi žrtvami po njih Sledeh, temveč poleg njih. Ker pa Filip take Izkušnje še ni bil napravil, je opazoval samo svojo sled. In med tem ko mu je neki notranji glas rekel, da so njegovi sovražniki v bližini, kar mu je pognalo kri živahne- &po žilah, so zablodile njegove misli k Ce-. Zanjo se bori. Zanjo je pripravljen ubijati in umreti. Ljubi jo. Držal jo je v svojem naročju in čutil biti njeno srce proti svojim Ersim, njene ustnice je poljubljal, njene oči i njene lase, in ona se je čisto zaupala varstvu njegovih rok. Ta zavest ga je navdajala s močjo bitja, ki se bori za svoje najdragocenejše imetje. Ona je njegova, in vendar ne ve, kdo je. Zakaj jo preganjajo skrivnostni sovražniki skozi temo? Zdajci je zaslišal Filip neki Sum. Njegovo erce je za trenutek prenehalo biti. Ali je sli-ial prav? Ali ni bil morda samo šepet vetra V drevesnih vejah? Udarilo je v njegovo uho kakor tresk, pa je bilo vendarle prej znamenje pričujočnosti nekega bitja kakor šum, kar je slišal zato, ker sta Filipova kri in dihanje nenadno utihnila in bila ledeno mirna. Zdaj je mogel Filip videti že do nasprotne strani jase. Nikjer se ni nič premikalo. Počasi je obrnil Filip glavo ne da bi bil niti najmanj premaknil svojega telesa, in v tistem trenutku je Filip puhnil dih žvižgajoče iz ust: komaj ducat korakov od njega se je premaknila majhna, v kožno obleko zavita postava in vzdignila roko, da bi pomerila; v bledem jutrnem svitu je bila s svojimi bodeče žarečimi očmi prej podobna škrateljnu kakor človeku. Nekaj, kar je bilo hitreje kakor Filipov razum — nagon samoohrane — je delovalo, ne on Preden se je Filip čisto zavedel vsega, kar je bil videl, čudnega pojava zavitega bitja, njegove vzdignjene roke, mrzlega za-svita vrženega predmeta, se je njegovo telo v odgovor na ta vtisk že vrglo v sneg. V istem trenutku je siknila sulica skozi zrak. Tako silno kratek je bil čas od trenutka, ko je bila vržena harpuna do trenutka, ko se je Filip vrgel na tla, da je Eskim mislil, da je svojo žrtev prebodel. Zmagoslavni krik se je utrgal iz njegovega grla — krvni krik Kog-moloka, en sam rezek krik, ki je segel celo miljo daleč. Se preden se je daleč doneči krvni krik čisrto končal, se je že izpremenil v drugačen krik. Filip je planil po koncu kakor žoga, ki se odbije. Njegovo krepelce je zašumelo po zraku in preden se je mogel presenečeni suličar ogniti na eno ali drugo stran, ga je zadel kol z uničuiočo silo. Ta udarec je moral Eskimovo ramo zdrobiti. Ko se je Eskimovo telo zvrnilo na tla, je zadel še udarec s pestjo glavo, zavito v kožuhovi-no, in krik groze je zamrl v pojemajočem hropenju. Sila zamaha je Filipa spravila iz ravnotežja. Preden je spet čvrsto stal na nogah, sta iz gozdne temine planili nadenj kakor dve roparski zveri dve drugi postavi. Filip ni utegnil uporabiti svojega krepela. Iz svojega nevravnoteženega polžaja je skočil naprej in med tem ko je njegova levica prijela vzdignjeno sovražnikovo roko, oboroženo s sulico, je njegova desna pest treščila Eskima dvakrat na usta. Po drugem udarcu je Kogmoloku padla sulica iz rok. Ko se je Filip obrnil, da bi se poprijel še s tretjim sovražnikom, se je utrgal iz njegovega grla presunljiv krik, ki sta ga udušili dve s kožuhovino ognjeni roki, oprijemši se od zadaj njegovega vratu. Filipova glava je zamahnila nazaj in že je ležal na tleh. V njegove živce, ki so bili spričo besne borbe še pravkar plamteli od poguma, je zaplul mrzličen strah. To je bil nepremagljivi eskimski bojni prijem, prastari prijem žrtve ali arktični džiu-džiou, dediščina, ki prehaja od očeta na sina, klešče za tilnik, s katerimi Kogmolok trdno drži svoj žrtev, ki si ne more prav nič pomagati, med tem ko ji drug reže srce iz telesa. Z glavo in ranami, bolestno sklonjenimi nazaj, je ležal Filip za trenutek mirno. Slišal je kričav klic Eskima nad — klic nekemu drugemu, ki naj hitro pride z nožem. Prav tedaj, ko se je oglasil kruleči odgovor na ta klic, je otipala Filipova roka Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Okoli zakona o pobijanju korupcije Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča» Ka-tolički tjednik« zahteva od odločevalnih či-niteljev, naj že predložijo narodnemu predstavništvu v razpravo zakon o pobijanju korupcije. Svoj predlog utemeljuje list takole: »Javnost zahteva zakon o pobijanju korupcije že desetletja. Gotovo je, da ni bolj zaželenega zakona, kakor bi bil zakon proti korupciji. Vsa poštena javnost bi ga pozdravila z največjim zadovoljstvom ter bi pomenil pravo zadoščenje javni vesti. Doslej so se bavile že skoro vse vladavine z mislijo o pred ložitvi tega zakona, žal pa je ostalo zmerom samo pri napovedih in obljubah. Skoro gotovo imajo tu svoje prste vmes vsaj posredno korupcionisti sami, ki znajo z najrazličnejšimi sredstvi preprečiti vsak korak, ki bi lahko zmešal njihove račune. Korupcija je danes pojav, ki ga moremo zaslediti po vsem svetu. Ponekod je je več, ponekod manj, ni pa države, ki bi bila brez nje. Zato bi bilo vse prej kakor rodoljubno, če bi kdo tajil obstoj korupcije tudi v naši dcvavi. Nobena sramota ni niti za narod, niti za državo, če preganjata korupcijo. To jima je samo v čast. Prav to je najboljši dokaz, da so osnove države močne in da> je narodno življenje v svojem jedru zdravo in nepokvarjeno Ako je sploh kako področje, na katerem bi morale složno nastopati vse narodne sile iz vladnih in opozicijskih vrst, potem je to delo za pobijanje korupcije.« »Mi se kot katoliško glasilo«, naglaša list, »pridružujemo enodušni zahtevi vseh dobronamernih činiteljev v našem narodnem življenju, da se postavi čim prej na dnevni red zakon o pobijanju korupcije.« Na članek sarajevskega »Katoličkega tjed-nika« odgovarja zdaj službeno glasilo Jugo-slovenske radikalske zajednice »Samouprava« ni pravi med drugim: »Mi se le čudimo, da sarajevski list ne ve, da že imamo zakon proti korupciji, in to precej oster. V ostalem se čisto strinjamo s sarajevskim listom, da je treba v tem vprašanju poostriti nadzorstvo.« Nova tolmačenja okoli kmečke zaščite Od časa do časa izhajajo uradna tolmačenja uredbe o ureditvi kmečkih dolgov, ki ne-le tolmačijo, temveč skoro izpreminjajo prvotna določila. Mnogo hudega je napravila lansko leto odločba, da spada gozd pod orno zemljo. Le spoznavnosti naših sodišč se morajo hribovski kmetje zahvaliti,, da po večini niso izgubili zaščite, ker se sodišča postavljajo na pravilno stališče, da je danes večina gozdov tako izsekana, da so ostale le še hos-te, ki dajejo poleg drv za dom samo še skromne dinarje od stelje. Pravkar je izšlo spet več uradnih tolmačenj uredbe o kmečki razdolžitvi. Uredba določa med drugim, da se smatrajo za kmete v smislu te uredbe (če izvirajo njihovi davčni dohodki pretežno od kmetijstva) tudi osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva s posli vaškega obrtnika ali vaškega trgovca. Urad- no tolmačenje zdaj pojasnjuje, da se kot vaški trgovci v smislu te dolobe ne smatrajo osebe, ki se bavijo s posli vaškega krčmarja (mehandžije) ali vaškega kavarnarja (kafe-džije). Za ugotovitev, ali je določeno osebo v smislu določil uredbe smatrati za vaškega obrtnika ali vaškega trgovca, ni odločilno, ali je dotični kraj razglašen za vas, trg ali mesto, temveč imajo o tem razsojati občinska oblastva, odnosno sodišča, pri čimer morajo preučiti vsak primer posebej in upoštevati krajevne razmere in obseg poslovanja obrtnika ali trgovca. Zanimivo je drugo uradno tolmačenje, ki pravi, da lahko Privilegirana agrarna banka pred sodiščem oporeka potrdilu o svojstvu kmeta, čeprav so sodišča na pritožbe drugih upnikov morda že izdala pravomočne sklepe o kmetstvu teh dolžnikov. žep, v katerem je tičal, Celijin revolver. Hitro je zgrabil malo orožje, napel pod svojim hrbtom petelina in ustrelil z zvito roko, na kateri je škripal komolčev sklep. Bil je strel po naključju. Plamen od smodnika je ožgal morilski debeloustničasti obraz, zavit v kučmo iz kože morskega psa, ki se je bil sklonil nad Filipova prsa. Filip ni slišal nikakega krika, toda roke, ki so stiskale njegovo glavo od zadaj, so nenadno izpustile njegov vrat. Vzdignil je plavo in z bliskovito naglico skočil pokoncu. Tri ali štiri korake pred njim je klečal z nožem v roki Eskim, ki ga je bil udaril s pestjo. Preden se je mogel sovražnik postaviti na noge, ga je v tretjič zadela Filipova pest — in boj je bil končan. Trajal je bil kvečjemu tri ali štiri minute, in trije sovražniki so ležali v snegu kakor temne, negibne cule iz kože. Poleg njih je videl Filip svoje krepelo. Pobral ga je in vtaknil revolver v žep. Skoro kakor po čudežu si je bil rešil življenje. V pričakovanju nadaljnega napada se je Filip previdno razgledal okoli sebe in nenadno je stala pred njim postava, ki jo je pozdravil z vzklikom začudenja in skrbi. Bila je Celija. V divjem strahu, ki jo je gnal k njemu, je pozabila medvedjo kožo. Njene gole noge so se vdirale v sneg. Njene roke, ki jih je nočna obleka puščala napol nepokrite, so se stegnile proti njemu in kakor vdih se je izdavil iz njenih ust vzklik: »Filip! Filip!« Vzel jo je v naročje. Doživel je najmočnejši dokaz njene ljubezni. Ko je mislila, da ga bodo njegovi sovražniki umorili, je prišla k njemu! Kakor deček je zaihtel Filip in z dekletom v naročju zdrvel k medvedji koži. Skoro nekoliko jezen jo je zavil spet nazaj v kožuh. Nato pa jo je tako čvrsto objel, da ji je skoro pošla sapa. Samo za ta edini trenutek je Filip pozabil na čuiečnost. Zdaj pa je že spet napeto prisluškoval. Mrzel, svinčenosiv dan je nastal, in oba sta z vsemi čuti prežala v pokrajino. Zdajci je na njuna ušesa udaril divji krik iz daljave. Bil je krvni krik Kogmolokov, ki je terjal odgovor od treh v kožuhe zavitih bitij, ki so bila pred nekaj minutami na robu jase napadla Filipa. Čeprav je Filip vedel, da bodo ta bitja molčala se je vendar zdrznil, zakaj zaslišal je od zapada odgovor. Za trenutek je pritisnil Filip svoj obraz k Celi-jinemu čelu. Iz njegovega srca se je vzdignila molitev, zakaj vedel je, da se je bil boj šele začel. SEDEMNAJSTO POGLAVJE Tuja sled Filipu je bilo jasno, da bodo Eskimi v vzhoda in zapada križali njegovo in Celijino sled na pohodu proti smeri krika, ki je bil prišel iz grla, katero bo zdaj za večno molčalo. V tem kratkem času, ki mu je preostajal, preden se sovražniki približajo, se je hotel okoristiti s predmeti padlih sovražnikov. Celiji je to dopovedal, preden je pohitel nazaj na pozorišče boja. Najprej je le naglo pregledal bojišče. V prvih minutah se ni niti ozrl za orožjem. Mislil je samo na Celijo. Najmanjša izmed treh postav v snegu je bila postava tistega Kogmoloka ,ki ga je bil najprej pobil s kre- Še zanimivejše je tolmačenje, ki izvzema iz zaščite dolgove kmetov nasproti siroma^ šnim upnikom, ki nimajo svoje imovine niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje. Siro-mašnost ugotovi sodišče na upnikovo zahtev vo. Novo tolmačenje zdaj razteza to ugod-i nost tudi na dolgove po poglavju 7. uredb« na dolžna razmerja iz agrarne reforme. Po novem tolmačenju uredbe so pri oce« njevanju premoženjskega stanja upnikovega kakor tudi dolžnikovega dolžni denarni z%» vodi dostaviti sodišču na njegovo zahteVG podatke o upnikovem in dolžnikovem imo* vinskem stanju brez ozira na čuvanje poslov-« ne tajnosti. O izterjevanju dospelih obrokov pravf uradno tolmačenje: smatra se, da je upnik pismeno opominjal svojega dolžnika, kadar je priporočeno pismo, naslovljeno na dolžnika, izročil pošti. ČRNICE Mihec: »To so črnice?« Stric: »Da, Mihec!« Mihec: »Pa saj so rdeče!« Stric: »No, seveda, ko so pa še zelene!« pelom. Temu je zdaj vzel bašlik iz kože morskega psa, neke vrste kučmo z ovratno ruto. Potem je začel Filip mrtveca slačiti. Vsa obleka od kožuhovinastega plašča do mokasinov iz kože severnega jelena je bila razmerno nova. Z oblačili v rokah je pohitel Filip nazaj k dekletu. Zdaj ni bil trenutek za rahločutnost. Obleka je bila božji dar, čeprav je bila potegnjena z mrtvega Eskima. Celiji-ne oči so žarele od veselja, ko ji je Filip prinesel oblačilo. Silno ga je pretreslo, ko je videl, kako malo plašna je bila v tej uri največje nevarnosti. Hitro se je začela oblačiti. Filip se je še enkrat vrnil k Eskimom. Vsi trije so bili mrtvi. Eden je imel luknjico v čelu prav med očmi, a drugemu so bili udar-r ci s krepelcem razbili lobanjo. Filipova rok$ je božala Celijin revolverček — otroško račko, kakor ga je bil zasmehljivo imenova* la. Ta revolverček mu je bil rešil življenja ta in pa krepelce, ki se pa Filip ni toliko menil zanj. Možu, ki ga je bil pobil z golo pestjo, jO vzel Filip zase bašlik in kožuhovinasti povf* šnik — temiak, kakor ga imenujejo EskintL V temiaku ni žepov, toda ob pasu je imfl$ vsak izmed treh mrtvih mož svojo torbo & kitje kože. Filip je postavil vse tri torbe skupaj na sneg, preden je začel iskati orožje. Našel je pol ducata morilnih malih sulic in, dva noža. Roka mrtvega Eskima, ki je bila pravkar hotela umoriti Filipa, a ga je rešij Celijin revolver, je še držala nož. Filip jtf vzel ta nož, ker je bil daljši in ostrejši qd drugega. Potem je pregledal vsebino vsdj motvoza iz črevesja severnega jelena in dru« treh torb. V vsaki sta bila neogibni zvit6J| Politični pregled V torek popoldne sta prispela na uradni obisk v Pariz angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta. . Z njima je med drugimi angleški zunanji minister Ioni Halifax. Angleškima vladarjema je, bil prirejen nad vse veličasten spre Jem. Ob tej priliki bo imel lord Halifax razgovore s francoskimi državniki. Kakor zatrjujejo, se bo razgovor vrtel okoli polžaja v Španiji, položaja na Češkoslovaškem in zbli-lanja z Italijo. »Yorkische Post«, glasilo bivšega angleškega zunanjega ministra Edena, objavlja obsežen članek o nenadnih nemških utrjevalnih delih vzdolž vse zapadne meje, to jze od Švice pa do Severnega morja. List 'dobesedno pravi, da je bila francoska pripravljenost priskočiti na pomoč Češkoslovaški, ako bi bila od Nemčije napadena, tisti Vzrok, ki je vplival na nemško vlado, da se je odločila nemudno zgraditi trdnjavski pas iz železa in betona vzdolž vse zapadne meje, torej v prvi vrsti ,ob, francosko-nemški meji. Ta utrditev mora biti končana v naj* Krajšem času. -Trdnjave, ki bodo globoko pod zemljo, so začeli z vso paro graditi prpti koncu maja. Gradbena dela, kjer je zaposlenih nad 100.000 delavcev, tako hitro; nap redu jejo, da morajo biti v glavnem končana že ob koncu avgusta. '.vrrts»f <:n„ b * * Angleško časopisje poroča, da je bil mar-lal Bliicher imenovan- za vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil v Sibiriji.- ^^ . * Y t*. • ■ J . St^,.. Ruska vlada je razglasila vojno stanje po vsej srednji in vzhodni Sibiriji. Jz notranjosti Rusije pa prihajajo poročila o velikih prevozih čet in orožja, ki so ..vsi usmerjeni na sibirsko železnico in določeni ta vzhodno Sibirijo. Te zelo važne odredbe ruske vlade- in ruskega generalnega štaba so v tesni zvezi s sporom, ki je nastal na man-džursko-ruski meji, kjer je ena cela divizija ruskih vojakov prekoračila mandžursko mejo, zavzela in zasedla mandžursko obmfejno trdnjavo in se zdaj navzlic pritisku Japonske na noben način noče umakniti. Angleško časopisje pristavlja, da ima vtisk, kakor da bi se Rusija počasi pripravljala, da poseže v ki-tajsko-japonsko vojno na strani Kitajske. Nedavno so vpadle ruske čete na mandžursko ozemlje, zaradi česar se je napetost med Rusijo in Japonsko zelo * poostrila. Mandžurska oblastva brez uspeha zahtevajo, naj se Rus'i umaknejo. Na Japonskem so zaradi odločnega nastopa Rusije zelo vznemirjeni, vehdar upajo, da se bo spor mimo rešil, čeprav vse. kaže na to, da namerava Rusija priti na pomoč Kitajcerii iri 'začeti vojno z Japonsko. Po vesti iz Burgosa ' of so frankovci na teruelski fronti dosegli znatne uspehe in napredujejb proti Saguntu. Republikanci se čvrsto upirajo, fc proti premoči ne morejo dosti opraviti. ' Š! kitajskih bojišč ni posebnih vesti. Zadnje dni so japonska letala ponovno bombardi-,»v 9i ,Kanton „ in napravila veliko škodo. Število žrtev pa je majhno, ker v mestu ni več mnogo ljudi. DOM S I LJUTOMER. V nedeljo 17. t. m. je mestna godba izročila svojemu namestnemu kapel- | niku g. Lebariču, posestniku na Kamenšča- ' ku, častno društveno diplomo za vestno 50- J letno glasbeno'delovanje. Prh tukajšnji'mestni godbi sodeluje že vztrajno ves čas društvenega obstoja kot spreten .klarinetist in korakale strumno' s svojimi mlajšimi, tovariši ■kljub visoki starosti ,73 leti/o Pred (.svetovno vojno je odlikovanec ^vzdrževal sam svoji? ,godbo, ki je pa zaradi pomanjkanja god,cev ;po vojni prenehala. G. jubilantu še mnogo USpehovl . n , > f v.i..-*' Oa<. i ,25. julija: Dobrovnik, Kočevje, JCozje,. Me- j žica, Slov. Bistrica, Velika Loka, Žalec; | 26. julija: Metlika, Cerknica, Domžale, Le- ' skovec, Radovljica (samo blagovni), Sv. Križ pri Ljutomeru, Višnja gora; 27. julija: Teharje, Toplice pri Novem mestu, Vrh (logaški srez), Beltinci; 28. julija: Lendava, Vrhnika; 31. julija: Dol pri Hrastniku, Konjice, Ma-renberg, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Zagorje (šmarski sreZ). Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. Na sejmu v Ptuju so se trgovali za kg žive teže: voli po 4.60 do 5.50, krave po 2.70 do 5, biki po 3.50 do 4.50, junci po 3.25 do 4.50, telice po 3.50 do 5.50, teleta po 6 dO ».75/ pršutarji po 8, debele svinje po 8 din. Konji so bili po 900 do 5000, žrebeta po 1200 do 2300 in mladi prasci, 6 do 12 tednov stari po 70 do 140 din za glavo. SIROVE KOZE. Na sejmu v Kranju so se trg&vater goveje po 12, telečje po 12 in svinjske po 8 din kg: - J mosiaou tfev « _ Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo) dne 19. t m.: 1 fcolandški goldinar za 23.95 do 24.10 din; 1 nemško marko za 17.48 do 17.62 din; T angleški funt za 214.01 do 216.17 din;., 1 ameriški dolar za 43.21 do 43.57 din; 100 francoskih frankov za 119.96 do 121.40 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 150.43 do 151.54 dinarjev; 100 italijanskih lir za 228.'20 do 231.28 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 480 din.. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.80 din. -^umiivj sftb Drobne vesti , n *N»VS ri*c«ba V 4»dk*žttvi'' piatfl pri denarnih zavodih. V »Službenih novinah« od 12. tm. je objavljena uredba o odložitvi plačil. P«P«ej iMtcflM ittofe1 ifiiKftfer za trgovino in incfustrijo odobriti denarnemu zavodu, ki je aktiven, psi ne rffore izvrševati svojih obveznosti, odložite^ plačil? V primeru, da igre za denarni zavdd, ki imfc riftd 10 milijonov vlog, bo minister prej, ka^of bo izdal rešitev, zaslišal Narodno banko. Odložitev plačil bo mogoče dovoliti za '-dobo enega' leta. Ako pa bodo zahtevale razmere, bo minister mogel odložitev 'plačil podaljati največ še za eno'leto. Odložitev plačil bo veljala le za obveznosti, ki' nastanejo prej, kakor bo vložena prošnja za odložitev. Ža obresti in ostale pripadke,zavt)dovih' obveznosti bo mogel minister odobriti odložitev le za največ šest motvoza iž- črevesja" severnega jelena in druga manjša nepremočljiva usnjata mošnja s tvarino za napravljanje ognja. Nobeden izmed treh ni imel pri sebi živil. To dejstvo je bilo neovrgljiv dokaz, za to, da se ie bila glavna Četa utaborila nekje v bližini. Filip je pravkar končal pregledovanje, ko je opazil prihajati, k njemu. Celijo. Kljub Skrajno resnemu položaju' se pri pogledu nanjo ni mogel ubraniti ^m^filjaja. Ze na razdaljo ^dvajsetih' metkov bi jjo^ bil Jahko , pelo od spredaj smatral .za Eskima, "Kajti'b'aš- ; li!k iz kože morskega psa je bil tako Širok, da je skoro čisto zakrival" "njen obraz. Filipova prva briga je bila, da ji je zavihal široki rob kučme. Potem je potegnil Celi1 jino debelo kito izza plaščtf iri jo razpletel,' da so jo njen; lasje obdajali ko svetloblešče-6i se plaši. Tudi na razdaljo sto metfov je bilo zdaj nemogoče, d^ bi jo sovražniki smatrali za moža. Ce bosta zašla v zasedo, bo vsaj ona varna pred sulicami. • " ' ''"' Celija, je komaj, videla, kaj je počel Filip. Strmela, je v mrtvece — molčeči dokaz nevarnosti, jima je,bila grozila,.in strašne- fa boja, ki ga je bU moral izvojevati Filip, 'tresla, se,", je od groze in se naslonila na'njegove prsi. V tistem trenutku je pozabil Filip, da ni smel izgubljati- dragocenih sekund. Vedel .ie samo,, d« so ga njene roke čvrsteje in čvr.' teje objemale okoli yxatu,. da je šepetala njegovo ime in da so njeni -mehki lasje padali na njegov« roko. v . i, r> Nepomembna malenkost je spet zbudila Filipa v resničnost. Z vejice drevesa je padlo pogišče snega na njegove rame. To ga je ■preletelo kakor dotik mrtvaške roke. in v naslednjem Mrejiutku - je naglo pojasnil Ce-liji, da je še več sovražnikov v bližini in da 'morata .čim prej -bežati. ^Privezal si je eno izmed eskimskih torb ob pas, prijel svoje kre-'pelo in po kratkem oklevanju Vzel eno izmed sulic padlih Kogmolokov. Siceif si »Se ni mogel predstavljati, kako bi mogel rabiti to 'orožje, ker je bilo pretanko, da bi ga mogel frabiti pri spopadu. V rdki Kogmoloka je bila smrtno orožje v razdalji nad sto metrov. Morda, bi mogel na razdaljo desetih ali dvajsetih'korakov'tudi "Filip uspešno vreči sulico. S trdnim sklepom, da bo -v naslednjem boju'stala ob njegovi strani, je še Celija vzela erfO'izmed harpun. 1 « ' ' Držeča se "Za roki šta. jo ubrala natančno proti severu! V tej smeri sta upala najti kočo. Kolikor sfe1' je Filip''spominjal, je bilo gotovo, da "hi bila odaljena od Bramove trdnjave več kakor osem do deset milj. Kako zelo je zdaj obžaloval, da si ni bjl natančno zapomnil zadnjega dela poti, ki jo je bil napravil z Bramom. Vsekakor se je natančno spominjal, kjer Sta bila tedaj prišla v i gozd t— iri komaj pol ure pozneje sta bila 'naletela na-kočo. fi ■ ' o. pobegniti EskimoiA. Najpozneje čez pol ure,'morda pa že tudfc pirej, bodo sovražniki našJPsvoje mrtVece.' To -je: neogrbrW.'Kogmo-loki, ki se bližajo z vzhoda ih zapada, bodo naleteli naimujno sled sin bodo po tej sledi prispeli na bojišči. Jasno je, da bodo. izku-šali dognati vzrok zmagoslavnega krika, ki se pa potem ni ponovil. K temu prihaja še dejstvo, da te Celijine nožice v mokasinih, ki »o dvakrat preveliki zanjo, tako vdirajo v sneg, da morajo EskiAfi taktij "uganiti, da je to ženska sled. Filip je spoznal, da je zanju .samo ena verjetnost izhoda. Ne moreta uiti zasledovalcem iz zvijačo, ne ,moreta se jim skriti. Njuna rešitev je odvisna od števila sovražnikov. Če so samo trije ^li štirje, ne bodo napadli na prostem.. Za ta primer se mota Filip varovati zasede in ponoči poiskati zatočišče, ki naj ju obvaruje presenečenja. Filip je pogledal Celijo. Pogumno je korakala ob njegovi •strani, držečo svojo roko v njegovi, jn se je pokoril^ njegovemu Vodstvu z otroškim zaupanjem. Filip je opazil, kako se je njena druga roka.'oklepala srullice, s katero se je bila oborožila. Tudi Celija je pripi-kvljena za boj. Za takšno žensko mora mož zmag?ti, je ppinislil Filip. Četrt 1 ure stg korakala tako hitro, kolikor je Celija mogla. Filip se je zanašal, da so korakali Eskimi, katerih vprašalni krik sta bila slišala, naravnost proti kfaju, s katerega se je bil zaslišal prvi krvni krik. Zato je strpm^J za tepnida bi se, čin) bolj oddaljil od sovražnikov,.'preden ju ne začnejo zasledovati po njunih sledovih. Tako bi ostali Es-. kimi zadaj,, in, lažje je nac^orovati sled za seboj kakor pa paziti na zasedo. Celija in Filip sta hodila že kake pol ure, ko -sta naletela na sled v snegu. Stopinje so bile od krpelj. Ko se je bil Filip sklonil k sledi,''je postal nemiren,- Oni trije Eskimi niso nosili krpelj. To pa ni bilo tisto, kar je presenetilo in vznemirilo Filipa, zakaj sneg je bil trd in v mokasinih je bilo lahko hoditi po njem. fDali« prihodnjič.) = V juniju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za poltretji milijon. Po podatkih Zveze jugosloyenskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicami v juniju za 2,544.058 din na . 1.073,390.080 din. Vloge na knjižice so sicer padle za, 1,6 milijona na 634,8 milijona, zato p^ so narasle vloge v tekočem računu za 4,2 milijona dinarjev na 438,5 milijona. Število vlagateljev na knjižice je naraslo za 124, V tekočem računu pa za 2 in je znašalo skupno 134.058. Vloge na knjižice so narasle pri sedmih, v tekočem računu pri 11, skupno vloge pri devetih hranilnicah. Število vlagateljev pa je naraslo v vsaki skupini pri šestih hranilnicah. Treba je omeniti, da se pri hranilnicah pripisujejo obresti vlagateljem šele na koncu leta.; V' primeri s stanjem ob koncu leta -1937. se kaže porast 33.449.433 din Povečanje zaupanja je utemeljeno zlasti v tem, da je dala Narodna banka na razpolago hranilnicam kredite za izplačila vlagateljem. Sicer pa se opaža izboljšanje položaja pri denarnih zavodih vseh vrst. _;____ Domače novosti • t r b * Zahteve narodnih železničarjev. V Sarajevu, je bil te dni dvajseti shod Združenja na-: rodnih železničarjev in brodarjev. Shod je vodil podpredsednik Josip Simončič. Udeležence je pozdravil tudi prometni minister dr. Spaho ip obljubil v svojem gpvoru, da.,se bo zavzel za gmotne zahteve železničarjev. Izrazil je upanje, da bo željam železničarjev ustreženo v najkrajšem času Iz poročila tajnika je razvidno, da šteje združenje 35.000 članov. Obširna resolucija zahteva, naj se povišajo plače vsega železniškega osebja po stvarnih potrebah in težavnosti službe, pri čemer naj se upošteva podražitev življenjskih potrebščin, ki znaša v zadnjih letih 40 odstotkov Razen tega naj se proračun o državnih prometnih ustanovah izloči iz splošnega državnega proračuna. Povišanje plač naj se izvede takoj, obenem pa naj se dopolni tudi zakon o prometnem osebju sporazumno z Združenjem nacionalnih železničarjev In brodarjev. Na koncu je bila izvoljena nova uprava s predsednikom Vladimirom Zaki-čem * V nedeljo 24. t. m. vsi na sokolsko tom- n»>W I L B. R. mesecev. Od odložitve plačil bo mogoče izvzeti manjše vloge, katerih višino bo glede na značaj posameznega zavoda določil minister. Za čas odložitve plačil upnikom ne bo dovoljeno, -da si nasproti zavodu zavarujejo svoje terjdtve.'Plačilo teh terjatev se bo moglo vršiti le p8 določbah te uredbe. Dovoljena pa je kompenzacija terjatev z dolgovi pod istimi pogoji kakor v prisilni poravnavi izven konkurza. Pri zadrugah w času odložitve plačil ne bo mogoče odpovedati članstva in deležev, roki za odpoved in jamstva, ki bodo v teku, bodo prekinjeni. , — Uredba o prenosu lastnine nepremičnin. Pravosodni minister je v sporazumu z ministri za kmetijstvo, za vojsko in mornarico in za notranje zadeve izdal uredbo, po kateri se zakonska uredba o omejitvi prenosa lastnine nepremičnin na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani izpremeni in izpopolni v naslednjem smislu: Člen 1. se glasi: Na ozemlju vseh sreskih sodišč v območju okrožnih sodišč v Mariboru. Murski Soboti. Celja Ljubljani in Novem mestu je dovoljen prenos lastnine nepremičnin na osnovi pravnih poslov med živimi samo po pristanku komisije za dovoljevanje prenosa lastnine nepremičnin, kakor jo določa člen 7 To velja tudi za primer, da se nepremičnine dajo v zakup za dobo preko 5 let Členu 10 se doda naslednji novi stavek-V primeru dvoma da ie prenos lastnine nepremičnin v nasprotju s koristmi državne obrambe, bo komisija zahtevala od poveljnika divizijske oblasti, v katere območju je nepremičnina, da poda svoje mnenje = Prevažanje čebel na ajdovo pašo. »Službeni list dravske banovine« od 13. t. m prinaša banovo naredbo o prevažanju čebel na ajdovo pašo na območju srezov Lendave, Ljutomera, Maribora desni breg, Murske Sobote, Ptuja in Škofje Loke. V teh srezih se smejo čebele postavljati na ajdovo pašoi samo na določena stojišča in na posamezna stojišča samo določeno število čebelnih panjev. Postavljati pa jih smejo na ajdovo pašo le čebelarji, ki se jim prizna pravica po določbah te uredbe. Kdor namerava pripeljati čebele na ajdovo pašo, pa nima Še odkazanega stojišča mora to stojišče prijaviti sreskemu načelstvu. Stojišča se dovoljujejo na podlagi seznama stojišč za ajdovo pašo, ki jih določi banska uprava. Z novo uredbo je za navedene sreze razveljavljena haredba o prevažanju čebel na ajdovo pašoi t dhe 23: junija leta 1936 Bila ]e prav burno oblečena Pod butaro so se ji razpusrtili lasje in jI padali kakor črn val na drobni hrbet. . (»r. Kup"1 snega ji je zaprl pot. Hotela je zlesti čezenj, pa se je pogreznila do prsi v sneg »Hej, punca! Ali naj' ti pomagam?« Zaradi butare pač ni mogla takoj obrniti obraza. Samo z roko je odmahnila, da ne potrebuje^ pomoči. KaEor^bi' b^ zbrala vse moči, je zlezla urno iz snega in potem skočila na globoko stezo na drugi strani grička, ki jO je čisto zakril, Jali^zoviAr tičfem.'' 1 _ - MVJ i >Jo 1 . »Ta pa čarovnica? Ce bi, znala čarati, bi si najprej pričarala seženj drv pred, svojo bajto Ne bi se potikaj^ po gozdu in pobarala starih v,e.j!« Stopil je v gozd. Nekaj časa se je držal, pri drevju. in je. kričal- pot mlade ifčarovnice«. Petem.si je dejal: »Nožice pa ima kakor otrok!« Nazadnje nje še on prišel do grička. Preden j«i skočil z. njega, je dolgo čakal in prisluškovat. V starem gozdu je bilo vse tiho. Spustil se je na stezo, ki, je bila med visokimi zakopi izvožena in gladka kakor led. In ko je spet zavil kvišku je i?nnva prisluškoval. Pri tem .je pomislil, kaj bi bilance bi se za njem kdo pripeljal z velikimi sanmi po hribu navzdol. Sneg je bil na obeh straneh kolovoza kakor strm, gladek zid, ki ni dajal nogam opor« Toda zdaj se je že mračilo in ni bilo verjetno, da bi še kdo prišel tod s sanmi. dobro uro, je mora) Janez stopati v l?reg„ preden je prišel do jase, kjer so delali drvarji za njegovega očeta. V gozdu in na poseki ni bilo čuti glasu. Le časih je padel s kakšnega preveša sneg. Pozni večer ni bil teman komaj kakor mrak. Vse je bilo od snega nekako sivkasto. Samo nebo je bilo črno in zvezde žareče zlate. Med potjo je Janez pogosto pogledal k tem zvezdam, pa jih ni videl. Videl je samo obraz,svoje, Julke. in njene ustnice, ki znajo tako lepd poljubljati. Pridušeni glasovi, podobni pesmi, so mu od nekod prizveneli. Nekaj sto korakov dalje je bila drvarska koča, in skozi razpoke v njenih stenah se je videl odsev ognja. Drvarji si khhali večerjo. Ze na daleč je zaduhal. Janez vonj po masti. Eden izmed njih je sedel pred kočo. Bil je velik in močan, pravi orjak. 01 r »Dober večer, Peter!« »Bog ga dajf« Ta orjak pa je imel glas, ki je bil skoraj otroški Počasi je gdvoril, kakor bi bila vsaka beseda zlatnik, in mu ne bila hotela iti z jezika. ~ * " : n»Zaka?-V*"'"tffii" g« vprašal Gozdnikov Janez. »Preveč klepetajo. Saj jih poznaš! Meni pa to ni prav všeč.« »Toda kaj delaš tu zunaj? Saj je hladnol« »Malo berem v nebeški knjigi,« je dejal in pokazal pod nebo. »Pa premišljam, kaj prav za prav morajo biti zvezde, in kakšne so v resnici.« Janez se je posmejal. »To moraš pa iz šol® vedeti. Nebeška telesa so, kakor je naša zemlja.« Orjak pa je počasi odkimal. »Tako pravijo ljudje. Pa jim ne verjamem. Saj pade najmanjši kamenček na tla, če ga izpustiš, pa bi morale tudi zvezde. A zmerom ostanejo tam, kjer so. Nekaj drugega morajo biti zvezde.« »Kaj pa?« - - »Poglej, prijatelj!« — Peter je počasi dvignil prst. — »Dosti ljudi je dobrih, nekateri so pa tudi slabi. Zato se je bog v svoji dobroti grešnih duš usmilil in jim v noči, ko jim slaba vest ne da spati, malo pokaže, kako je v nebesih. Zdi se mi, da bodo zvezde majhne luknje v nebeških tleh. Skozi nje se vidi na zemljo nebeški blesk. Če boS malo dalje gledal zvezde, si boš tudi ti tako mislil.« Janez se je. zagledal V lesketajoče se iskri-če na nebu, kakor bi ga bile prevzele resno mišljene Pitrove besede, potem pa je sanjava rekel: »Pa res, če jih človek tako gleda, si ne more drugače misliti « Oba sta potem molčala in strmela v brez-danjo noč. V koči pa so klepetali in rogovilili drvarji. Culo se je tudi zvenenje ponev in prasketanje goreče grmade na ognjišču. * Minister za socialno politiko in narodno zdravje med westfalskimi rojaki. Iz Diissel-iorfa nam pišejo, da je v začetku tega meseca obiskal naše rojake na Westfalskem mi- ;ter za socialno politiko in narodno zdrav-Cvetkovič in bil prijazno sprejet. Odobril rojakom tudi podporo 50.000 dinarjev. S m denarjem bo poslanih nekaj sto otrok Jiaših rojakov v Nemčiji na počitnice v domovino. * »Človeka zazebe pri srcu...« V Cleve-fendu v Ameriki izhaja slovenski list »Nova doba«. Je glasilo Jugoslovenske katoliške lednote, v kateri je včlanjen velik del naših fcsseljencev. V nedavni številki, ki smo jo dobili v Evropo, je objavila topel članek o bratski Češkoslovaški. V tem članku poudarja med drugim: »Kar toplo je človeku pri sr-fcu, ko čita v velikih ameriških časopisih Prijateljsko pisane članke o Češkoslovaški, iti je v teh hudih časih modro, pa odločno in junaško pokazala, da hoče braniti svojo neodvisnost in demokracijo. Na drugi strani pa »zebe človeka pri srcu, ko čita poročila ne-dh ljubljanskih listov o češkoslovaškem po-ožaju, tako so ta poročila hladna in brez-jarvna.« * Podružnica Slovenskega planinskega dru->tva v Gorju pri Bledu priredi v nedeljo 24. i. m. običajni skupni izlet vseh društev v Vrata in Aljažev dom, kjer bo ob 11. dopoldne sv. maša za izletnike. Vabljeni vsi člani ln občani. Odhod s postajališča Podhoma ob 7. uri zjutraj, povratek poljuben. * Nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo 11. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: diatonična harmonika, kromatična harmonika, mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10 leta starosti na diatonični ali kromatični harmoniki, profesionalci, proizvajalci in trgovci harmonik, ansambli, tekmovanje za prehodni pokal ha diatonični in kromatični harmoniki in za £aslov jugoslovenskega prvaka za leto 1938 i 1929., posebna skupina za one igralce, ki so »a dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok bo zaključen 1. septembra. Prijave sprejema urad Ljubljanskega velesejma, ki pošlje na željo vsa zadevna navodila brezplačno. * Ustavitev obratovanja v libojskem premogovniku. Prejeli smo: Premogovnik v Li-bojah je nehal obratovati zaradi Izčrpanja premogovnih plasti do meje, čeprav je premoga tukaj v Izobilju. Zgodilo se je pa to zavoljo nesoglasja med sedanjimi najemniki in Trboveljsko premogokopno družbo. Kaj pa naj zdaj store izčrpani stari rudarji? Gre za osemdeset rudarjev in zato pozivamo ob-lastva, naj store potrebno, da se bo delo nadaljevalo in ne bodo rudarji z družinskimi člani vred zaradi koristi onih, ki imajo že vsega dovolj, ostali lačni na cesti. * Na Kozjaku bodo streljali proti toči. Pri Sv. Križu na Kozjaku je v teku priprava za postavitev dveh poskusnih postaj za streljanje proti toči. Prvo postavi grof d' Avernas, ki se baje z uspehom bori proti toči že več let na svojem glavnem posestvu onstran meje. Za drugo postajo pa se je odločil posestnik Filip Galunder. * Ustanovitev podružnice narodne strokovne zveze v Slovenjgradcu. Kakor poročajo iz Slovenjgradca, je bil tam ustanovni občni zbor podružnice Narodne strokovne zveze Udeležba delavstva iz vseh slovenjgra-ških obratov je bila zelo velika. V imenu pripravljalnega odbora je zbor vodil g. Bogdan Pušenjak. V izčrpnem govoru je orisal zgodovino Narodne strokovne zveze, ki letos sla vi 301etnico obstoja in dela. Razložil je program in smotre tega delavskega strokovnega društva ter govoril o glavnih nalogah nove slovenjgraške podružnice. Njegova izvajanja so bila sprejeta od vseh poslušalcev z velikim odobravanjem. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen prvi odbor z g. Pušenjakom kol predsednikom. • Sokolske kroje, kompletno izdelane kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Stermecki — Celje. • Mladeniči rekruti. ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, Selite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru Informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da ve? pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirans pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. * Ogenj v Tomačevem. Nedavno je nastal velik požar na polju tik ceste v Tomačevem Vnel se je kozolec posestnika Ludvika Za-vršnika iz Tomačevega, v katerem je bilo mnogo pšenice in rži. Kozolec z žitom je pogorel do tal. • Sprejem v podčastniške šole. Inžinjerska in artilerijska podčastniška šola (starost od 18 do 21 let); Strokovna mornariška In po- morska vazduhoplovna (od 18 do 20 let)j Strojna mornariška (od 15Vt do 18V» leta starosti). Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismen odgovor je priložiti kolek za 6 din. * 151etna deklica črtev elektrike. V Mariborski koči se je zgodila huda nesreča, katere žrtev je postala 151etna hčerka nostajnega načelnika v Konjicah g. Sajovica. Deklica je po nesreči prišla v stik z električnim tokom in padla v nezavest. Zdravniška pomoč je ni mogla več rešiti. Prizadetim staršem iskreno sožalje! * Žrtev strele. Nedavno je divjala okoli Male nedelje strašna nevihta, med katero je postala žrtev strele posestnica Terezija Kar-bova, po domače Kotnikova, v Kuršencih. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskrene sožaljel * S strehe je padel. Iz Kranja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico delavca Antona Ločniškarja. Ločniškar je delal na strehi, kjer pa mu je spodrsnilo in je padel na tla. Obležal je nezavesten in je po prevozu v bol-lišnico umrl. * Neurje nad moravško dolino Te dni je idela del moravške doline silna nezgoda.-led silnim grmenjem se je vsula debela >ča, ki je skoro pol ure neusmiljeno klestila, '.ito, kolikor ga niso že poželi, je zbito v l a in ga bodo morali pokositi. Uničeni so si poljski pridelki. Najhuje je prizadeto selo -tožek. Nevihta je divjala dalje proti Prikr-aici, Preserju ln Gradišču, kjer je treščilo v Jernejevčev kozolec, ki je poln žita pogorel do tal. Opustošene so tudi Svinje, Imenje, Dole in Vrhe. * Sestrico reševal, pa je sam utonil. V bet-njavski ribnik sta se šla kopat te dni lOletni Polde Mlinarič in njegova 91etna sestra Inga, iz Jezerske ulice v Mariboru. Izbrala pa sta si po nesreči za kopanje najgloblje mesto. Ko se je deklica slekla in stopila v vodo, se je nenadno pogreznila pod gladino. Njen braitec se je naglo pognal za sestrico, da bi jo rešil, toda tudi on je izginil pod vodo. V tem trenutku je prišel mimo neki moški. Ko je opazil nesrečo, je naglo planil v ribnik in se potopil za obema. Deklico je potegnil iz vode še živo, dečka pa ni mogel najti. Takrat je prišla mimo orožniška patrulja iz Studencev. Podnarednik Blaž Mere je hitro zgrabil drog in z njim iskal po dnu ribnika in res se mu -a nncro)('1r, nai*1 ^oVn 'In -jp [>oteg- Janez je začel čutiti zimski mraz. »Pojdiva noter,« je dejal. »Mene že pošteno zebe.« »Mene pa nič. Kadar takole premišljujem, mi postane kar toplo.« Zdaj pa se je Janez zasmejal. »Tole bi bilo nekaj za siromake. Ti morajo najbrž dosti misliti in si potem prihranijo drva.« Stopil je v kočo. Poleg široke kuhinje je bila še majhna čumnata. Tu sta Gozdnik in njegov sin prenočevala, če sta prišla ponoči pogledat, kako papreduje delo. Komaj za postelje, mizo in ttva stola je bilo prostora v tej čumnati. Janez si je prižgal lui in zakuril v pečici, da pi si na njej kakšno malenkost skuhal. Po-4em pa se je spomnil župnikovega naročila. »Peteri« Težki koraki, da so tla zabobnela. Peter ae je pokazal med vrati. Moral se je globoko skloniti, da se ni zadel ob podboj. Tudi * čumnati nI mogel zravnan stati, tako ni-»ek je bil strop. Bil je za dobro glavo večji Od Janeza, čeprav tudi tega ne bi bili mogli jrteti med majhne. Pa njegova prsa, ki so bila kakor sod, mogočna razmena ln debele roke. Vse je bilo tako pretirano, tako brez pravih oblik, da se je zdelo skoraj smešno. Tudi njegov obraz je bil tak. Širok, koščen, brez brade, z nizkim, robatim čelom, nos pa potlačen, lasje rjavkasti in ušesa Štrleča v ftran. In čeprav je bil Peter komaj za leto oni starejši od Janeza, je bilo vendar vse ta njem neikako starčevsko. Skoraj neprije-m vtisk, ki ga je kazal njegov obraz, so timiljevale le njegove sinje, nekoliko sanjave Oči in mirna usta. Peter je bil eden tistih besrečnih ljudi, ki ao ustvarjeni tako, da se jim ženske smejejo. Se najgrše se ne zmenijo zanje. In poleg vsega Peter še ni dosti gledal na svojo vnanjost. Seveda, bil je v svoji delovni obleki. Toda bil je dobro plačan in bi si bil lahko kupil kaj boljšega. Zlasti njegovi čevlji, — čolni, bi bilo zanje primernejše ime. »Kaj bi pa še rad?« je vprašal Janeza z otroškim glasom. In ker se mu menda ni preveč ljubilo pod stropom sklanjati glave, ni sedel. »Gospoda župnika sem srečal.« Janez je utihnil. Zdaj pri luči je šele opazil, da ima Peter na obrazu krvavo prasko. »Kaj pa je bilo?« »Kaj? Nič.« »Saj si čisto krvav!« »Ne, nič hudega ni.« Peter se je pogladil po licu. »Veš, malo so se sprli prismojeni fantje. Prigovarjal sem jim, naj bodo med seboj prijatelji. Saj bi bilo tako lepo, če bi bil mir na svetu. No, pa so se pognali name. Še čutil nisem. Kaj pa si pravkar pripovedoval o gospodu župniku?« »Zvedel je, kaj je bilo zadnjo nedeljo v gostilni.« »Tako?« Peter se je posmejal. »Pa si ga moral malo pomiriti, kaj?« »Da, pa je gospod župnik rekel, da pridi pojutrišnjem, v nedeljo k njemu v župnišče.« »Tako? No, pa pojdem. K njemu grem zmerom rad. Dosti me je že naučil. Pa tako potrpežljiv je v spovednici. Saj potrebujem dosti časa, da se vsega spomnim.« »Tisto pa že!« Janeza je moral spet posiliti smeh. »Tvoje grehe bi vse lahko v žepu nesel.« »Nikari nt govori lakoi« Peter se je zresnil. »Vsakdo bi bil lahko boljši, kakor je. Samo Jezus je bil čisto dober. Po njem se moramo ravnati. Ljubite se med seboj, je rekel In dokler ni ljubezni v ljudeh, ne sme nihče reči sam o sebi: jaz sem dober in nimam grehov.« Janez je zdaj rajši molčal. Iz izkušnje je že vedel, da je pri Petru vsak ugovor nevaren. Potem bi se utegnil razplesti pogovor, ki bi trajal do jutra. Tako sta nekaj časa oba v čumnati molčala. Janez je pristavil lonec vode in spustil vanj kos prekajenega mesa, ki ga je bil prinesel s seboj. Iznenada pa je vprašal: »Ali si že slišal, kaj so napravili fantje Kajžarici?« Peter ni takoj odgovoril. »Da, slišal sem o tem. Saj sem jaz siroti potem popravil dimnik. In glej,« njegov glas se je tresel, »tu boš imel takoj vzgled, da še nisem pri tistih, ki so dobri. Kdor je resnično dober, mora enako gledati na prijatelje in sovražnike.« »To bi bilo pa le prehudo, ali se ti ne zdi?« »Prehudo ne, toda težavno je res, kakor sem sam izkusil. Na fantih, ki so zaigrali to komedijo. Prijelo me je, da bi bil nekatere pošteno premlatil.« Iztegnil je pesti pred »Če bi jaz vedel, kdo je bil, bi si jih tudi izposodil. Take reči pa meni niso prav všeč.« »Da, tako je!« Te besede Je Peter rekel s tako vnemo, da je kar pozabil na svoj prirojeni mir. »Takšnih hudobij ne bi smel nihče delati. In Naniki še posebno ne!« Mislil je Kajžarico, ki ji je bilo Ana ime! »Dobra ženska je.« nil iz vode. Skušal ga je spraviti k zavesti z umetnim dihanjem, vendar zaman. Fantek je bil mrtev. Deklico, ki je bila tudi nezavestna, so prepeljali v bolnišnico, ji izpraznili želodec in spravili k zavesti. Šele okrog poldneva so bili domači obveščeni o nesreči. Nesreča je povzročila splošno sočutje. • Smrt v premogovnem rovu. Terezija, največja delavska kolonija v Trbovljah, je bila v soboto zvečer prizorišče žalosti. Delavci Brinar Slavko, Holešek Alojz in Umek Franc so šli v soboto popoldne na delo v rov Terezijo. Brinar je pravkar pripravljal, da na Bkrajnem koncu rova podpre strop z novim prečnikom in podpornikom, ko se je nad njim zazibala rovska stena in debela peščena plast je zgrmela nanj ter ga zasula. Rudniški obrat je nemudoma odredil reševalna dela. Po dveurnem naporu so potegnili ponesrečenca mrtvega izpod ruševin. Pokojni Brinar je štel 23 let in je šele pred kratkim odslužil svoj vojaški rok. Bil je skromen in priden mladenič. Za pokojnim Slavkom žalujejo strti starši, zaročenka, tovariši in prijatelji katerih je imel Brinar mnogo. ♦ Med vožnjo v bolnišnico je izkrvavel. 161etnega pastirja Bernarda Sternada v Op-lotnici je predzadnjo nedeljo zvečer napadel neki razgrajač z nožem in ga je ranil v levo ramo. Sternad se je zatekel k domačemu zdravniku, ki mu je rano sešil in ga napotil v mariborsko bolnišnico. Sternad pa se je šele čez dva dni napotil v bolnišnico, kjer pa je zaradi izgube krvi kmalu umrl. * Vagon slame je zgorel. Na postaji v št. Ilju v Slov. goricah so nakladali delavci trgovca s senom Antona Birkmajerja iz Maribora slamo na vagon. Ko je bil vagon že naložen, je privozil na postajo Izredni tovorni vlak iz Maribora za Avstrijo. Iz lokomotive so se usule iskre in padle na suho slamo, ki je naenkrat začela goreti. Zaradi velike vročine in hudega vetra je ogenj zajel ves vagon. Na lice mesta so prišli šentiljski gasilci, ki so požar omejili. • Strašna nesreča v Panoviškem gozdu pri Gorici. Pet Goričanov Josip Sušič, Alojzij Piccolo, Tine Simčič, Ludvik Merlak in železničar Gasela so šli iskat stara razstreliva. Sredi gozda so našli granato. Začeli so razbijati po njej, pa se je granata razpočila. Takoj so bili mrtvi Simčič, Gasela m Piccolo. Ostala dva so sosedje, ki so prihiteli v gozd, ko so zaslišali pok, našli nezavestna v krvi s strašnimi poškodbami po vsem telesu Oba-dva so Dripeliali v goriško bolniSnico kjeT sta kmalu umrla. Granata je tokrat zahteva- , la naenkrat pet življenj. To je ena izmed največjih nesreč, kar so jih povzročile stare granate iz vsetovne vojne. — Podobna nesreča se je pripetila tudi na Ravnah na Banjški planoti, kjer sta bila žrtvi dva fantka, Tone in Jože Pisk. Tone je bil takoj mrtev, Jože pa je menda pozneje preminil. * Nepojasnjena smrt rudarskega paznika. Iz Idrije pišejo, da so tamkaj v Rudarski ulici v njegovem stanovanju našli mrtvega 50 let starega Antona Vidmarja. Pokojni je bil dolga leta rudar, zadnje čase pa stražar v rudniku. Zdravniška preiskava je menila, da je pokojnika zadela srčna kap. Toda sodna oblastva s to ugotovitvijo niso bila zadovoljna in so odredila preiskavo, ki pa tudi ni dognala pravega vzroka smrti. * Smrtna nesreča v Ljubljani. Ob prometnem kolobarju na Marijinem trgu v Ljubljani je prišlo do hude nesreče. Po Miklošičevi cesti se je pripeljal s kolesom 55-letni trgovski zastopnik Davorin Kugler iz Stožic. V trenutku, ko je križal drugi tramvajski tir, ga je zgrabil tramvajski voz, ki je pravkar pribrzel od olavne pošte, ga odvlekel s seboj in ga onkraj kolobarja odvrgel s prebito lobanjo, da je nekaj minut zatem umrl. * V ribnik padel in utonil. Neznanokako je padel v enega izmed Treh ribnikov v Mariboru 441etni delavec Anton Mere iz Spodnje Dobrave pri Hočah in utonil. Sodijo, da mu je v vinjenosti spodrsnilo, ko je šel mimo, pa je padel v vodo. Ker ni znal plavati, se ni mogel rešiti. * Z drevesa je padel in se ubil. Huda nesreča je doletela rodbino posestnika Jožeta Kocbeka na Velki. 121etni sin Fran je splezal na češnjo. Ko je bil na vrhu, je pa izgubil ravnotežje in padel. Obležal je z zlomljenim tilnikom mrtev. * Zanimivo pismo vlomilca Črepinka. Tudi vlomilci in tatovi imajo svojo čast in se ne dado kar tako zmerjati z morilcem. Primer za to trditev je znani vlomilec Franc Črepin-ko, katerega so sprva osumili, da je on s svojim tovarišem Babičem izvršil znane zločine, ki pa sta jih izvršila Pintarič in Koder. Črepinka je očitno potrlo, da so ga časopisi razglašali za morilca. Zato je pisal pikmo državnemu pravniku dr. Hojniku v Mariboru. V pismu se Črepinko pritožuje, ker so ga časopisi razglasili za morilca. Pravi da 1p zaradi teea zelo žalosten. On da samo krade in vlamlja, nikoli pa si še nI umazal rok z nedolžno krvjo in ne bo tega tudi nikdar storil. Tudi se v pismu hvali, da ima zelo varno skrivališče. Če bi ga pa orožniki izsledili, ga ne bodo dobili živega v ro« ke, ker se bo rajši ustrelil. * 3000 din nagrade za roparja Kodra. Vsa Pintaričeva razbojniška tolpa je že za zapahi* samo eden nanevarnejši članov, Jožef Koder> se še skriva. Zdaj pa je razpisana na Kodrft nagrada v znesku 3000 din. Nagrado je raz« pisala banovina in jo dobi takoj izplačano vsakdo, ki pripomore, da bo Koder izsledeii in prijet. Jožef Koder se zadnje čase precb-stavlja kot Mihael Hojnik iz Vrhol pri Ko« njicah ter se legitimira z vojaško legitimacij jo, ki jo je Hojniku ukradel Pintarič. Jožel Koder je 29 let star, 174 cm visok, vitkega stasa, kostanjevih, nazaj počesanih las, obtfs vi in oči temno-kostanjeve barve, spredaj redkih zob, visokega čela, zagorele temnO polti, odločnega in gosposkega nastopa. Rodil se je v Hinjah pri Žužemberku, pristojen pa je v Maribor. * Oče štirih otrok žrtev zverinskega umora. Nedavno je prišel k Francu Zajcu na širju neznanec in se mu ponudil za delo pri spravljanju sena. Zvečer je v pogovoru pripovedoval; da zna delati denar. Zajec mu je nasedel in si je izposodil pri sosedu dva barv kovca po 500 din, ki naj bi ju imel za vzorec. Po opravljenem delu so šli spat. Neznanec ja dobil prenočišče v koči poleg hiše. Ponoči ja žena rekla možu, da je neznanec bržkone potepuh. Ker se je Zajec bal za denar, je hodil neznanca opazovat na njegovo ležišče. Ko je prišel četrtič, ni več videl neznanca. ZajeO ga je začel zasledovati in ga dohitel ob obronku gozda. Tujec pa ga je takoj napadel in mu zadal štiri sunke z nožem. Zajec je izkrvavel. Nesrečni posestnik, ki je štel šelel 34 let, zapušča ženo in štiri otroke. * Smrtna nesreča v Kamniških planinaK, V nedeljo se je smrtno ponesrečil pod Košuto Brejc Viktor, uslužbenec tvornice Antona Knafliča, iz Kamnika. Bil je v planinah v družbi s prijatelji in je med nevihto padel v prepad, ne da bi njegovi tovariši vedeli kdaj. Njegovim hudo prizadetim svojcem naše sožalje! Postani In ostani član »Tega mi ni treba še posebej pripovedovati, Peter.« Janez si je prižgal cigareto, sedel na slamnico in začel mahati z nogami. »Saj vem, da čepiš vsako nedeljo in vsak praznik pri njej in opraviš zanjo vsa najtežja dela. Pa še kakšnega kovača ji časih stisneš, ali ne?« »O, ne. To pa ni res. Res ne.« Peter je prišel v zadrego. Skoraj smešen je bil videti, ko je zardel kakor otrok. »Nanika ne vzame niti dinarja. Tega si ne smeš misliti. Ampak zdaj ji bom pa res dal nekaj zaslužiti. Saj je tako pridna. In njena Lizika je tako dober otrok. Lahko mi verjameš, da je res tako.« »Le nikari je tako ne hvali,« je rekel Janez in pihnil dim pod strop. »Ti vsakogar hvališ, če je kaj vreden ali pa ne.« »Ne, Janez, tisto pa ne. Nekaj je res. Tisti, ki bo kdaj dobil Liziko, bo lahko vesel.« Janez je vstal in rekel: »Peter, Peter! Saj vem, da misliš samo dobro. Toda ljudi moraš le nekoliko drugače opazovati, kakor pa jih zdaj. Veš, ni vse zlato, kar se sveti. Stopil je k pečici. »V nedeljo si poglej mojo Julko To je dekle in pol!« Zdaj je menda Peter spoznal, da je zadel Janeza v srce, ker je hvalil neko drugo dekle in ne njegovo. Kar prestrašil se je in zajec-ljal: »Da, Julka, prav imaš! Le nikari mi ne zameri, da je nisem pohvalil! Da, da, Julka! O njej pa ne morem nič hudega reči. Sa je ti ne bi maral, če ne bi bila takšna, kakor se spodobi. Najboljše moraš zmerom ti imeti. Samo...« S težko roko si je brisal čelo. V kuhinji je trušč že precej potihnil. Le še nekaj drvarjev je klepetalo, drugi pa so že ležali v senu. »Zdajle si pa moram še kaj skuhati,« se je iznenada spomnil Peter. »Ali še nisi verčerjal?« »Ne. Drugi potrebujejo toliko prostora pri ognjišču. No, saj je zame še zmerom dovolj zgodaj, ko drugi pojedo.« Bil je že pri vratih Potem pa se je še enkrat vrnil in pogledal Janezu v oči. »Kajne, Janez? Saj se ti ne bo zdelo, da sem o Julki kaj slabega mislil?« »Ne, ne, pa lahko noč, Peter.« »Lahko noč.« Vsa soba se je tresla, ko je Peter stopil skozi vrata. Janez se je lotil svoje večerje Potem je še nekaj časa sedel s cigareto v ustih pri peči. O čem je sanjaril, so izdajale njegove oči. Potem je zažvižgal pesmico, utrnil luč in zaspal. Zjutraj se je v kuhinji spet začel isti trušč kakor prejšnji dan. Potem so drvarji odšli na delo. Sekire so pele v gozdu, žage so hre-ščale in drevesa so se kotalila po bregu navzdol. Janez je hodil z beležnico in kladivom od debla do debla. Med vejami in razmetanimi debli njegova pot ni bila lahka. Vendar pa mu je pomagal Peter. Kamor je stopil, povsod so se lomile veje. Tako je imel Janez za njim lažjo pot, kakor bi jo bil pa imel sicer. Ker je bila sobota, so drvarji že ob treh popoldne prenehali z delom. Potem pa se je začela vesela pot v dolino. Vselej sta po dva drvarja naložila seženj drv na velike sani. Prvi je potem sedel kot voznik med ročici, drugi pa je zlezel na vrh tovora. Tako so se podile sani druge za drugimi po izvoženi poti v dolino. Vsaka taka pot je bila vzlic dvem ali trem velikim polenom, ki so bila zadaj privezana za zavoro, prešerna igra z življe- njem obeh mož, ki sta na saneh sedela. Sreča je. da kopriva ne pozebe, kakor pravi pregovor. Drugače bi bili morali stati ob poti drug pri drugem napisi o ponesrečencih. Ko so drvarji odpeljali poslednji seženj drv, sta imela Peter in Janez še za uro dela. preden sta uredila vse zapiske. Potem st$ tudi onadva sedla na sani. Začelo se je £0 mračiti. Janez se je zavil v suknjič in sedel na polena, Peter pa je vozil. Da bi bila »poj štena vožnja«, kakor je hotel Janez, zadaj nista povezala nobenega polena, ki bi bilfll zaviralo. Peter je res zmajal z glavo, ko mu je Janez to rekel, toda če je Janez kaj hoteL Peter ni storil drugega, kakor da je ubogal. Izprva je bila pot še precej položna, počasna, da sta se lahko pogovarjala. Ko pa je postalo pobočje bolj strmo, so za# čele sani drveti s silno naglico, navzdol. Kaf hitro sta se Janez in Peter nehala pogova* jati. Veter bi jima bil skoraj odnesel klob# ka in če sta drug drugemu zakričala besedo, se nista mogla več razumeti. Okovf sani so kar žvižgali na poledenelem snegA Potem se je pot za ovinkom zavila. Drobci ledu so odletavali na vse strani, kakor bi bllf toča. Zaradi te naglice je moral Peter upO» rabiti vso svojo moč. Trdo je pritisnil petji ob tla, da je nekoliko zaviral hitrost. In p«* žiti je moral. Samo majhna neprevidnost, p« bi se bile sani prevrnile čez rob v dolino, alt pa bi bile odletele med drevje. Čedalje bolj strma je postajala pot, dalje hitreje je šlo po bregu navzdol. Janefc ki se mu je zdela nevarnost nekaj veselega* dotlej še neznanega, je vriskal. Iznenada p| mu je zamrl glas. (Dalje prihodnjič.) Popotnikovo torbo ^^ j. -' • Proslava 2® letnice Jugoslavije v Mariboru Pred 20 leti je klic po svobodi prišel .v .sleherno slovensko vas. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majtiiške deklaracije. iJ 1 ni **......«,... «-u , ■ i Pred vsem svetom smo v zadnjih 20jlletih pokazali, da znamo oživeti, sami. iz. sebf, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode. Na vseh področjih smo orali ledino, v brazde smo vrgli kleno,;.pcjravo *rno, ki je vrglo obilno žetev dvajsetih svobodnih let. Dali smo zgodovini dokaz, da jtnamo v svoji hiši gospodariti sami. 20 let Življenja v narodni državi terja obračun o našem delu. a . ..1 .. . i.,.,,......> Sredi dela smo. Narodi živijo iz davnine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in. največja skrb in zgodovinska naloga. Vse svoje misli in delo posvečamo tej najogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v -.svoj bodočnost To je ob 20-letnici Jugoslavije-naša javna .izpoved, katero bomo; povedali v obmejnem Mariboru. Maribor- je bil vsa desetletja ognjišče narodne kulture. Maribor je. vodil na-rodne-obrambne hoje in je pod vods- , nerala Maistra postavil pred 20 leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo. Maribor bo na, veliki kulturni razstavi od 6. do 15. avgusta' let®s.'pokazal svoj na-Todni razvoj v zadnjih 20 letih in v nedeljo 14. avgusta bo na. velikem narodnem taboru ponovil prisego, dano na taborih pred 70 leti in izpolnjeno pred 20 leti. Trdna meja — varna domovina! Slovenci, Jugosloveni, obiščite tabor! * * * Spored narodnega tabora v Mariboru je naslednji: V soboto 13. avgusta: Popoldne prihod udeležencev z vlaki, odkazovanje prenočišč in drugo. Od 19. do 20. zbiranje za baklado po mestu na določenih zbirališčih v Trubarjevi, Koroščevi, gornji Strossmajerjevi, Kamniški in Vilharjevi ulici. Ob 20. baklada po. mestu. Ob 21 stik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, državna himna, razhod V nedeljo 14. avgusta: Ob 5. zjutraj budni-ca po mestu (pet godb po posebnem razporedu). Do 8. prihod taborjanov z rednimi in dopolnilnimi vlaki, peš, na kolesih, na vozovih, avtomobilih, avtobusih Od 7.30 do 8.30 zbiranje in urejevanje organiziranih skupin na zbirališčih v Tomšičevem drevoredu, Aškerčevi, Maistrovi, Razlagovi, Ciril-Metodovif Prešernov,i Cankarjevi ulici in Zrinjskega trgu. Ob 8.45 pohod po mestu (v pohod pridejo samo organizirane skupine, drugi udeleženci; se razdelijo po mestut,odnosno odidejo že v vojašnico kralja Petra). Sprevod pojde po nastopnih ulicah: Aleksandrova, Trg Svobode, Grajski trg, Slovenska, Gosposka; Glavni trg, državni most, Kralja Petra trg, Dvoržakova, Frankopanova ulica, Vojašnica kralja Petra I. Ulice, po katerih pojde sprevod, bodo posebej okrašene, posestniki hiš v teh ulicah bodo svoje hiše posebej okrasili. Ob 10,15 mimohod pri častni tribuni, odnosncr pred odličniki 0*> 10 45 tiha sv. maša v vojašnici:kralja Petra, ki jo, bo bral knezoškof dr Ivan Jožef Tomažič, med sv. mašo evangelij in kratek nagovor. Pri sv. maši .ljudsko petje cerkvenih pesmi. Ob 11.15 zahvalna pesem Ob 11,30 tabor na istem prostoru.. Tabor bo vodil mestni župan dr. Juvan Alojzij Ipavčeva pevska župa zapoje Jenkovo »Molitev«, slavnostno pesem in na koncu govorov »Hej Slovani« Ob 12.30 razhod tabora, potem kosilo v mestu in na taborskei« 'prostoru. Ob' 15. nastop godb v vojašnici kralja Petra I Ob 16. nastop pevskih zborov. Ob 17 prikazovanje narodnih običajev ih iger1 na taborskem prostoru. Ob 18. srečolov. Ob 19. veliki ognjemet in žaro-; met in ljudska veeslica. Ob 24. konec. Odhod taborjanov z vlaki in drugimi prevoznimi sredstvi od 18. naprej. Lep praznik kmečke mladine Šmartno ob Dreti, julija. V naši Gornjesavinjski dolini rne bomo zlahka pozabjli veličastnega kmečkega- slavja na praznik sv.- Petra in Pavla. Na ta dan je* naše mlado Društvo kmečkih, fantov in deklet priredilo tekmo koscev.. Obisk je bil iz-, redno velik. Kmalu popoldne so se zbrali y Zg. .Krašah, naši vrli kosci in' grabljice,. ponosni konje-, niki, okrašeni'vozovi,"kolesarji in drugi. Nato se je sestavil'sprevod z zastavonošo-kQjijeni-kom na čelu. Za njim so se uvrstili konjer nica, kosci, grabljice, mladi kosci in njih tO; varišice, za temi kolesarji in ostali. Nepregledni sprevod se je vil med njivami in travniki. Višek navdušenja je bil, ko je vsa ta množica prispela v Šmartno. Fantje in dekleta so vriskali in peli in društvena godba je neumorno udarjala 'vesele koračnice. V vasi se je sprevod obrnil proti zborovalnemu prostoru, ki je bil ves okrašen z državnimi, narodnimi in kmečkimi zastavami. Vitka slavoloka pred vhodom sta pozdravljala ljudi z geslom: »Vstani, dvigni se slovenska vas, ker nov prihaja čas!« Veliko množico ljudstva je pozdravil Mirko Levar. Za njim je govoril zvezin predsednik Ivan Kronovšek; čigar govor je poslušala množica; ki je štela nad tisoč ljudi, z vzkliki irr odobravanjem. Po govoru je sledila tekma koscev, pri' kateri je sodelovalo 19 koscev. Fantie so v nekaj minutah opravili svoje delo in dokazali svoie sposobnosti. Prvo nagrado je dobil Franc Deleja iz So. Kraš, drugo Anton Gloiek iz Zg Kr?S. tretjo pa Anton Slap-nik od Sv. Jošta. Tudi vsi ostali kosci so dobili lepe nagrade Ta kmečka slavnost je pokazala, da so se začeli ljudje dramiti. Med mladino vstaja kmečka zavest. Naj n=m ponosno plapola naš zeleni prapor in naj bo kmečki mladini kažipot v lepše čase slovenskega kmeta! 7 - Vesti in Poljanske doline SskoSskl praznik ' V nedeljo je imela dolina svoj sokolski praznik, katerega se je udeležilo veliko število sokolstVa in sokolstvu naklonjenega občinstva. Na prejšnji večer je priredil Sokol podoknico kumici sestri Vidi Hribarjevi. Pred tem pa se je še poklonil spominu umrlih članov na domačem pokopališču. V nedeljo dopoldne je bila najprej počastitev spomina dr. Tavčarja in visoške gospe na grobnici na Visokem. Počastitve se je udeležilo veliko število Sokolov in Sokolic in drugih častilcev. Spominski govor je imel br. Krapš in nad grobom se je sklonilo 1-2 praporov. Sledil je sprevod skozi Poljane, ki je bil prav dolg. Veliko število gledalcev, med njimi tudi letoviščarjev, je sprevod navdušeni) pozdravljalo in obsipalo s cvetjem. . Večina hiš ob cesti je imela razobešene državne Z3StflVG Popoidfte'j« bil po skušnjah* sprevod skozi Gorenjo vas. Nato pa se je moralo zaradi dežja razvitje naraščajskega prapora izvršiti v Sokolskem domu, ki je bil, četudi je zelo prostoren, premajhen, da bi sprejel vase vse udeležence. Po pozdravnem nagovoru staroste br. Pivka in igranju državne himne je kumica s. Vida"Hribarjeva razvila prapor. Sledila je »Pesem sokolskih legij«. Zatem je govoril še župni starešina br. Spicar iz Radovljice.'ki je povedal marsikatero na račun nasprotnikov Sokola. S-himno Hej Slovani je pil ta del slavnosti zaključen. Kljub temu. da je bil telovadni prostor ves premočen, in je še rodilo, še je telovadnirdel izvršil ob 'navdušenem pltfškariju številnih gledalcev. Po telovadnih nastdpih SČ je razvila v domu neprisiljena britska zabava. " ■ i . t? * p ( ~ • .v- i r 11 r >. f *»,» 25ietnica Kmečkega bralnega , društva V nedeljo 24. t. m. proslavi Kmečko bralno društvo v Poljanah 25 letnico. Proslava bo na prostem s spevoigra in govorom in zatem s prosto zabavo. Društvo zadnje čase živahno deluje, zlasti na gledališkem odru. Seveda se briga tudi za to, da njegova knjižaica v redu posluje, Pridite! r Smrtna kosa Zadnji četrtek je umrl po daljši bolezni posestnik s Predmosta onstran Sore pri Poljanah Tine Erlam, po dqmače Eredmasanček, brat -'ljubljanskega odvetnika -dr. .Frlana. Rajnki je bil - večji kmet, a je tudi kupčeva! z živino.. Bil je šele okrog 60 let star in zapušča večjo družino. 'Bil je priljubljen med ljudmi, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Po prepričanju je bil naprednega mišljenja in je vedno volil napredno. Bodi mu lahka domača žemljica, njegovim svojcem pa iskreno sožalje. Denar je delal ... Javor nad Ljubljano, julija. Po deželi se klati vse polno potepinov, ki na vse načine izvabljajo blago in denar iz ljudi. Tako se je nedavno proti večeru oglasil neznan človek v hiši nekega posestnika v Javoru in gospodarja prosil za prenočišče. Kmet se je izgovarjal, da nima prostora, a ker je tujec le silil vanj, se je nazadnje vdal in mu ponudil ležišče v senu na skednju. Popotnik je bil zadovoljen in se dal povabiti še na večerjo Mimogrede jim je zaupal, da zna delati denar in da je bil doslej v Avstriji, kjer se je lepo preživljal s tem, a ko je deželo zasedel Hitler, so se morali tn« državljani izseliti, in tako je tudi on prišel čez mejo. Dejal je še da je iz Metlike doma, in da je zdaj na poti v svoj rojstni kraj, kjer bo takoj začel delati denar Preden je šel spat, je izročil gospodarju svojo delavsko knjižico, iz katere si je ta zapomnil, da je mož v resnici iz Metlike doma. da ima šest razredov osnovne šole in da mu je Rudolf ime. Naslednje jutro se je kmet zgodaj odpravil kosit, doma pa sta ostali njegova žena in mati. Kmalu je bil tudi tujec na nogah Ko je prišel v hišo. da dobi malo okrepčila. se je ponudil, da ostane nekaj dni pri niih, da jim malo pomaga. Pripovedoval je. da zna govoriti 13 jezikov. Nazadnje je začel prigovarjati ženskama, na j prineseta nekaj denarja za vzorec, da iima ga napravi cel kup. Ženski sta se res dali preslepiti in sta mu prinesli papirnati stotak in kovanca po 50 in po 20 dinarjev Najprej je vzel v roke stotak. po njegovi meri odrezal kos papirja, ga pomazal s črnilom. stotak položil nanj; nato pa oboje dejal med dvoie deščic. Vse skupai je vtaknil pod omaro in zabičal domafm naj vso reč puste čisto pri miru šest ur. da se bo sprijelo. Potem je rekel, da gre v gozd nabirat rož, ki jih potrebuje za barvice S s»bo? je vzel tudi 'domala1 dva otroka, češ da mu bosta pomagala pri nabiraniu. A ko so prišli v gozd. je velel otrokoma, naj se naiesta borovnic. ker mora iti po nekakšne plošče. Ko ga le ni biTo nazaj, sta šli ženski sami gledat, ali ni=o bankovci že gotovi Na veliko razočaranj« sta našli samo s črnilom po-mazan oapir Sklicali sta otroka 'n sosede, da bi šli loviti sleparja, a vse zaseldovanje je ostalo zaman Kakor pripovedujejo, se je isti slepar dan poprej klatil po Češnjicah in Zagradišču. V Zagradišču je bila pri posestniku Vrnnovcu ukradena vsa obleka. Malo poprej je skušal vlomiti pri posestniku Tablarju, a ga je k sreči prepodil domači sin. Naši ljudje na deželi so še neverjetno lahkoverni, da se dado na tako lahek način osle-pariti. Naj jim bo ta primer ponovno opozorilo, naj ne zaupajo postopačem. Listnica uredništva Kropa - Bočna. Pridfe? Zaradi" pomanjkanja prostora izostalo. Morda nam še pišete o poteku. Dopisnikom. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za prihodnjič. Iz Prebmurla Deklica žrtev avtomobila v Murski Soboti. Nedavno je soproga upokojenega finančnega preglednika Stiftarja v Murski Soboti Sel z kletno hčerko Angelo v trgovino v Murski Soboti. Po nakupu se je Angela vračala v Turopolje, predmestje Murske Sobote, v družbi s tremi tovarišicami. Dekleta so se prijela za zadnji del voza kmeta Granfola iz Črncev, ki je vozil pesek. Voz je deklicam čisto zakril pogled na' cesto. Kakih 20 korakov za križiščem Tišinske in Koroške ceste drži pešpot v prečno Agrarno ulico. Tu je hotela Angela zapustiti voz, ki se "je medtem ognil na desno stran ceste pred avtomobilom, ki je privozil po Tišinski cesti. V drdranju voza Angela ni slišala signala avtomobila. Nesrečna deklica je skočila naravnost v drveči avto, ki jo je odbil in vrgel po cesti. Šofer je z vso silo zavrl, nato pa je prestrašen skočil iz avtomobila k deklici, ki pa je bila že mrtva. Mlada pokojnica je bila dobra učenka v šoli in mirne naravo. Hudo prizadeti rodbini naše sožaljel Masi na tujem Iz kolonij naših ameriških rojakov Cleveland, julija. Srebrno poroko sta praznovala v Detroitu Bernard Ravnikar in njegova soproga. Poročili so se v Kalometu Margareta Štaudahar-jeva in Ralp Neri, v Clevelandu pa Marija Eajčtfva: in Rudolf Otničan, Na univerzi v Omahi je bil promoviran za doktorja medicine dr. Franc Gorišek, prvi Slovenec vojaški zdravnik v ameriški vojski. Rodil se je v Ameriki. V Kramer Stony Creeku se je po nesreči ustrelil Tone Poj. Hotel je ustreliti psa pa se mu je puška prezgodaj sprožila in strel ga je zadel v spodnji del> obraza, da je nesrečnež kmalu po prevozu v bolnišnico i? V Miiwaukeeju se je smrtno ponesrečil Janez Evanič, doma iz Malih Loč pri Ilirski Bistrici. Povozil ga je tramvaj. Štel je 31 let. V Clevelandu so umrli Marija OzimkoVa, rojend'fPerkovk, stara 45 let, doma iz Kal a pri Ambrusu, Jože Matejčič, star 79 let, doma iz Lokavca, in Ivanka Rojčeva, rojena Vidmarjeva. '■>■■'" • 11 <»< tu *« * V Milwau'keeju je umrla Marija Knafel-čeva. Bila je Nemka in pred šestimi leti Se je poročila z Jdžetom" Knafelcem. Pred dvema mesecema je' pfadla "po stopnicah hi zda^f 'je umrla za^oškodbamf. i ol V 'Morgfentovvmi je umrla Marija Boh, -rojena Fran^ttčeva,,Jdoma iz-Notranjskega.^' 'V Pit9burgu »je nirtria ■ Neža -Golobova; doma iz iCeeče' vasi-pri ■ Novem mestu;» V ArAbrid^u ;je^«irl ;3ož£ Košele/Moma od Novegfienestd.- ■ - ' i- -- ■ "te- vrmrl Fretnc-Kušar, star ^ 5 7 let, doma iz Hrastnika, v Covendaleu pfe Jakob Šetlna, star 64 let, doma iz okolice'Vo-dic. a o* , t'.-?x , vi ■ x Iz Zwartberga (Belgija) nam pišejo tole: Jfaše Jugoslo vensko- podporno društvo sv. Barbare proslavi letos desetletnico obstoja. Ni to dolga doba,i vendar se moramo v naših razmerah tega jubileja spominjati, saj je večina naših rojakov komaj 10 do 12 let v Belgiji. Društvo, kije bilo ustanovljeno v podporo potrebnim članom, je v teh letih marsikomu pomagajo. Pred petimi leti si je omi-: •lilo tudi lepo zastavo. Tako bomo zdaj poleg, desetletnici dfuštva, proslavili tudi petletnico zastave. Dne 21. avgusta bo ta naš dan. Proslavili ga bomo' s Sv. mašo in popoldne e prvo domačo veselico. Ze zdaj vabimo to-' variška društva, da se naše'proslave v čim Večjem številu udeleže. >v Iz Dortmunda-Evinga (Nemčija) nam pi-8ej»:. Nedavno smo pokopali Ivana Kokalja, ki je bil doma iz Trzina pri Domžalah. Kosil je travo po bregu, pa mu je spodrsnilo, da je padel v globoko reko in utonil. Štel je 68 let. Bil je samec. V Nemčiji je živel 38 let. Rajnki je bil zmerom zaveden Slovenec in vnet čitatelj »Domovine«. Zmerom je bil tudi zvest član Delavskega narodnega podpornega društva. Da je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležila velika množica ljudstva. Društvo ga je spremljalo na zadnji poti z zastavo in predsednik mu je položil lep venec na grob z ganljivim nagovorom. Bodi mu lahka tuja zemlja! — Delavsko narodno podporno društvo proslavi 151etnico obstoja v dvorani Karla Beckerja 24. t. m. Začetek ob 15. uri. Pridite! Roparske mravlje korakajo ^: po živem mostu Čudne reči so doživeli člani znanstvene družbe, ki je raziskovala neznane brazilske pokrajine. Nekoč so se hoteli pri reki Rio Pari ob robu velikega pragozda za nekaj dni oddahniti. To je čisto samotna pokrajina, od katere je posestvo najbližjega farmerja oddaljeno za dan hoda. »Ko smo po uspešnem raziskovanju v brazilskih pragozdovih tu taborili,« tako pripoveduje vodja odprave, »je v divjem diru Ves zasopljen prijahal k nam neki indijanski mladenič in sporočil, da se bliža vojska mravelj. Dejal nam je, da moramo takoj zapustiti svoje taborišče, češ da se ni mogoče ubraniti takšnih velikanskih množic mravelj. Bili smo prepričani, da je mladi Indijanec nekoliko pretiraval, in smo zato še dalje ostali na tem mestu. Ko , je videl, da ga nočemo, ubogati, je bil kar užaljen, nato pa je spet odhiteLdalje. :I Ponoči so postali naši konji želo nemirni. Začeli st> kopati -z nogami in prhati, kakor to delajo vselej, kadar zaslutijo Veliko nevar- j nost. Prižgali smo plamenice in preiskali vso okolico, a nismo mogli' odkriti ničesar nevar- , nega. Nekdo od nas se je napotil tudi na ; nasprotni breg Rio Pare, da bi še tam vse preiskal. Nenadno pa je zagnal silen krik: »Mravlje prihajajo!« Vsi'smo zapustili svoje taborišče ih odhiteli na nasprotni breg r.eke, da bi videli, kaj se je dogajalo. Ob prvem jutrnem svitu se nam je nudil grozen prizor: Nepregleden- val mravelj se je valil od pragozda čedalje bliže proti nam. Na1 milijarde mravelj je bilo na svojem uničujočem pohodu. Ko je čez nekaj časa posijalo solnce, smo'že imeli okrog in okrog sebe črno morje j samih mravelj; Umaknili smo se spet nazaj čez vodo, da bi se pripravili za boj proti tej ; črni vojski,-odnosno da bi siopoiskali ,pri- j 'inemo^gkriV&Mšee pred njo. v " - -t--. * o t. čisto1 .tale čedalje bnre k r^: h,ovi oddelki ob bregu. Sprva so te predstra-so ^poenale,'da .vnete",ne (bjajpogpčČ^obiti, so pd o-si -t?ti ui uias iboA qo aregoa Oumuau az b*z,»dioaieT t^^o preplavajo. ,Kakor , na povelje.so,se spustile v.,vqdo. Na milijgn^n ;milijw©,. jitv^,9(iiesel vc4ni^ok0^lj.ei ip v trenutku je bila Rio Para podobna strugi, po kateri teče samo črnilo.. Poveljniki črne voj-i -S&fMPf so kmalu ugotovili,, ,d4 tako ne "pridejo čez-vodo. Mravljf so -v. trenutku pre-j nehale drveti v vodo. Njih gruče so se tik1 ob vodi kakor na povelje pretrgale. Prav tako hitro pa so se že začele sprijemati ob bre-l gu v velike žive kepe, ki so se nato kotalile! v vojdofc kakor da,bi jih kdo metal vanjo. Sto ip st^ tafcšnjjhj^fg? ^e^e nato v vodi ^prijelo j Ltako, da,,,so zgrnile ~nekak-'živ most,- preko' katerega je ostala vojska mravelj mogla ne-j ovirano nadaljevati svoj pohod na drugo 1 ■ \J f*r' r ' O M S stran reke. Nešteto mravelj se je na ta način žrtvovalo, da so vsaj drugi oddelki lahko prekoračili reko in prišli bližino našega taborišča. Npkaj ča^a smo opazovali ta zanimiv pohod mravelj čez reko. Kmalu pa se jih je v naši neposredni bližini nabralo že toliko, da smo morali že kar naglo misliti na to, kako bi se jih rešili. Mnogo smo jih pohodili, nešteto sipo jih tudi pobili s palicami, toda bilo jih je čedalje, več. Treba je bilo poskusiti š čim drugim. Nekaj naših konj se je v strahu pred tem navalom mravelj odtrgalo, na drugih pa ,so naši Indijanci zbežali, da obveste najbližje prebivalce o tem navalu mravelj. 2e smo stali do gležnjev v mravljah, ki so nas neusmiljeno žrle po nogah. Tedaj se nam Je porodila rešilna misel — vsaj tako smo misl^i. Ves bencin in špirit, ki smo ga imeli s seboj,,smo polili po mravljah in ga zažgali. V trenutku je bila vsa bližna okolica našega taborišča v plamenih. Zrak, ki- ga je -osmradil ta . dim,- gorečih mravelj, nas je du&il. Zdelo se je, da se mravlje prav nič ne zmenijo 2a'to naše orožje. Preko se--žganih tovarišic se, valtle, nove trume £r-nih-Sovražnikov'vedno -bližje,- , <■" Na mah >pa 'so mravlje opustile nadaljno prodiranje proti 'našemu' taborišču in krenile drugam. Vsrsmo bili prepričani, da je nevarnosti konec. Komaj pa smo se spet malo odpočili, -že sms lahko ugotovili, kaj je prav za prav pomenil ta kratki odmor. Mravlje so .sklenile, napasti naše taborišče iz treh strani hkratu, zajkaj zdaj so se iz treh smeri pomikale proti nam. Nismo imeli niti več možnosti, . da bi se rešili z begom, kajti sovraž-:nik nam je povsod zaprl pot. V smrtnem strahi^ smo pograbili za lopate in začeli okrog taborišča kopati globoke jarke, da bi na ta način zadržali sovražni naval vsaj toliko časa, dokler ne pride odkod pomoč. - Osemnajst ur je trajal- ta neizprosni boj z 1h?avljairii.* Jarki 'šo bili/(škoro ze1 do vrha ""polni /fnravglj. Bili " afco v 'vfeliki nevarnosti, da bo/tudi ta zadnji naš poizkus, da se rešimo pred!!'zagrizenO vojsko mravelj, ostal 'uspeha* Tedaj"'pa sftio '-Zaslišali iz daljave bf-nenje^SvtbmpbiT^kih motorjev. S to-' vornirm ^Vtomobili rso bftžali farmarji, ki fjih"je bil o i^valu obvesti^ isSi indijanski > mla^ei\ič ka^or prej pas, 'in ki smo se mu 'bili mi tukaj skoro smejali. Z avtomobili so ^ždaj firt-merji pripeljali bencin in ga začeli polivati po, črni vojski. Ogenj je prihajal čedalje bliže našerpu- taborišču. Mravlje so spoznale, da so premagane, in so se spustile v beg. Na milijone ,in milijone jih je zgorelo .na tem.begu. Nekateri njih oddelki pa so se le rešili preko reke nazaj v jpra'gozd, odkoder so bili prišli, po prav takšnih živih mostovih kakor njej. Ognja, se najbrž tudi mi "ne bi " čf nc ^i bili prej |ž|opali' okoli sv^jdfa tk^brisča velikih'jarkov. 'Ker hi bilo vetra, se je tu plamen ustavil. Skoro bi Prva pomoč pri utopljencih, odi, udare; električnega toka onezaveščenih in podobnil poškodovancih je umetno dihanje. Ti poskusi -se sicer nekoliko zavlečejo, ne smemo jiH pa prezgo.daj Opustiti. O "tem.priča primer, ki ga je doživel neki nemški zdravnik. Poklicali so ga k elektrotehniku, ki se je bil dotaknil elektrovoda močne napetosti in obležal neza- ;tvega - vesten-' k^ko^M-' ga tok ubil. Takoj so ga začeli obujati z umetnim dihanjem in poskuse sd delali dobrt; tri četrti uh-. Šele tedaj je zaslišal ponesrečenec, kakor je pbzneje sam povedal, kako ga kličejo po imenu. Ni se pa mogel garrtti, niti izpregfcvoriti. Čez nekaj čaSa je začel dojemati tudi svetlobo, toda njegovo telo je še rmerom ležalo nepremično. Lahko si predstavljamo kakšno grozo je preživljal, ko je slišal ljudi Okrog sebe zatrjevali, da je že mrtev, in ko so opustili poskuse, da bi ga obudili z umetnim dihanjem. Ko je pa čez nekaj časa njegov obraz posinel, so poskuse z umetnim dihanjem Ob obletnici kitajsko-japonske vojne navajajo listi, da je Japonce doslej veljala vojna približno 90 milijard dinarjev po naši vrednosti. Te izdatke so zbrali z naraščajočo notranjo zadolžitvijo in povišanjem davkov. Dasi so ta bremena velika, so vendar še znosljiva, huje pa se občutijo omejitve v zasebnem gospodarstvu, ker se morajo ljudje omejevati v potrebah na vseh koncih in krajih. Do konca meseca se bodo te omejitve še raztegnile. Pravijo, da bosta potrpežljivost in skromnost japonskega naroda to obremenitev mirno prenesla. Menijo, da pomanjkanje živil ne bo nastopilo, ker prideluje Japonska za svoje potrebe sama vsa živila. Vojaška oblastva so objavila vrsto podat- 1 X V kitajsko-japonski vojni je mrtvih že za majhen narod. Japonci so nedavno sporočili, da imajo Kitajci že 1,300.000 mrtvih vojakov. Kitajci tega ne tajijo. +rdii0 pa, da so Japonci istotako izgubili vsaj pol milijona vojakov, in da je število mrtvih zanje usodnejše kakor pa za Kitajce. Japonci poročajo, da so doslej zasedli že okoli 1,250.000 kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja. Nasproti temu trdijo Kitajci, da imajo praktično Japonci v rokah le del zemlje ob železniški progi, vse ostalo pa da je še zmerom pod kitajsko oblastjo in je tam tudi kitajska vojska, ki prizadeva Japoncem hude ne-prilike. X Plinske maske v Franciji in Angliji. Iz Pariza poročajo, da je naročil glavni odbor za obrambo pred napadi iz zraka 900.000 protiplinskih mask iz kavčuka in 800.000 mask iz platna. Maske bodo izdelale zasebne tvornice pod državnim nadzorstvom. Istočasno poročajo iz Londona, da bo v Angliji prebivalstvu na razpolago proti koncu julija, odnosno v začetku avgusta 35 milijonov mask proti strupenim plinom. X Nove postave o zakonu v Nemčiji. Nemčija je dobila nove postave o zakonu. Osnovno načelo je, da zakon med možem in ženo ni zasebna pogodba. Država si pridržuje nadzorstvo v pogledu sklepanja zakonov, ker smatra, da je treba upoštevati koristi naroda. Ločitev zakona je mogoča ne le po krivdi enega izmed zakoncev, ampak tudi v primeru, da ni več razloga, zaradi katerega je bil zakon sklenjen. Duševna bolezen, spolne bolezni in jalovost so vzroki, da se zakon v Nemčiji razdere. Toda zakonca se lahko ločita tudi zaradi neenakega nazira-nja v pogledu potomstva. Če hoče mož imeti otroke in bi jih žena lahko rodila, pa tega noče, je to že zadosten vzrok, da se zakon razveljavi. Državna oblastva bodo zlasti budno pazila na to, da se bodo sklepali zakoni samo med zdravimi osebami. Zabranjeno je sklepanje zakonov z Židi. Istega dne kakor nove postave o zakonu je izšel zakon, ki ureja nemško šolstvo. Ta zakon uvaja osemletno šolsko obveznost in se deli na dva dela. Prva doba obsega štiri razrede, ki jih mora obiskovati vsak otrOk. Ko je ta doba pri kraju, nastopi drugi del šolanja, ki je takisto obvezen. Nadaljnja štiri leta bo moral vsak otrok hoditi v strokovno šolo. X Katoliška cerkev v Nemčiji. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« piše o težavnem položaju katoliške cerkve v Nemčiji, ki se spričo protiverskega delovanja Alfreda Rosenberga vse bolj slabša. Tudi odpadništvo narašča. V nadškofiji Freiburgu je odpadlo preteklo leto od katoliške cerkve 3317 oseb. Zapirajo se cerkve, raznim vodilnim možem obnovili, in šele čez nekaj minut so spravili ponesrečenca tako daleč, da je dal od sebe *omaj slišen glas. To je dalo reševalcem novo pobudo, in tako so rešili ponesrečenca, ki je njegovo življenje dobesedno že viselo na nitki. kov o ozemlju, ki so ga doslej zasedle na Kitajskem japonske čete. Zasedeno ozemlje se razteza preko devetih pokrajin. Zasedeno ozemlje je skoro dvakrat tako veliko kakor Japonska in na njem je naseljenih 130 milijonov Kitajcev. Japonski podatki o osvojenem ozemlju pa niso čisto pravilni, ker so Japonci dejansko zasedli le večja mesta ob železnicah in važnejše ceste. Velik del osvojene severne Kitajske se pokorava še dvema začasnima kitajskima vladama, ki se smatrata podrejeni vladi v Hankovu. Razen tega povzročajo kitajski četniki Japoncem na zasedenem ozemlju še zmerom izredno mnogo težav. je prepovedana udeležba službe božje, njihovim otrokom se prepoveduje obisk cerkve. Premoženje leta 1934. razpuščene ljudske zveze, ki je štela 30.000 članov, je bilo zaplenjeno. Ustanovile so se razne državne in občinske doklade v prid cerkvi. Pri pridigah se delajo duhovnikom težave in je bilo precej duhovnikov freiburške nadškof i je aretiranih v cerkvi. V Badnu je izginilo 21 katoliških duhovnikov. V omenjeni škofiji so odrekli 32 profesorjem pravico pouka na šolah. Čisto so zatrli pouk o sv. pismu. X Nenavaden ribiški plen. Nemški ribiči pri Eiderju so te dni lovili ribe. Ko so potegnili mreže, so našli v njih velik sod, v katerem je bilo 400 litrov rdečega španskega vina. Izkazalo se je, da je to vino ležalo v morju že iz časa svetovne vojne. Neka tuja ladja se je bila med vojno tam na obali ponesrečila in stresla svoj tovor v morje. X 20 mrtvih pri letalski nesreči v Italiji. Letalo, ki opravlja redno službo med Cagli-arijem na Sardiniji in Rimom, se je te dni ponesrečilo s potniki in vso prtljago. Pri nesreči je našlo smrt 16 potnikov in štirje člani posadke. Kot vzrok nesreče navajajo gosto meglo, v kateri je pilot izgubil razgled. X Žena s tremi obrazi. Varšavski zdravniki se bavijo zdaj s čudnim pojavom. To je 291etna žena nekega ključavničarja, ki se je je zadnje čase prijelo ime »žena s tremi obrazi«. Zjutraj ima ta nenavadna ženska takšno barvo obraza kakor drugi ljudje. Opoldne postane njen obraz siv, zvečer pa temno moder. Zdravniki še niso mogli ugotoviti vzroka tega pojava. Najuglednejši zdravniki domnevajo, da gre pri tej ženski za nekako zastrupljenje krvi. X Zaklad sredi gozda. V bližini Frank-furta v Nemčiji so delavci v gozdu pol metra v zemlji našli pločevinasto posodo, ki je bila polna biserov. Med njimi je bilo tudi nekaj diamantov. Poleg te so odkopali na istem mestu še nekaj drugih pločevinastih posod, polnih zlata, platine in srebra. Gozd, v katerem so našli te dragocenosti, je star komaj trideset let. Zato domnevajo, da tudi omenjeni zaklad ne počiva dalje na tem kraju. Policija pravi, da so te dragocenosti najbrž zakopali na tem kraju tatovi z namenom, da jih čez dobo, ko ne bo več tako sumljivo, spet odkopljejo in spravijo v denar. X Pšenični klas s 70 zrni. General Mon-tagna je naredil uspel poizkus z afriško pšenico, ki jo je zasejal na svojem posestvu v okolici Pavie. Ugotovil je, da ta pšenica kaže izjemne posebnosti. Posebno je odporna proti raznim boleznim, ki se pojavljajo na žitu. Njen klas je zelo velik in ima do 70 zrn, to je približno dvakrat toliko kakor napaden pšenični klas. Ženski vestnik Kako zalivajmo sobne rastline Ni vseeno, kako zalivamo sobne rastline, ker vse rastline ne porabijo, odnosno ne potrebujejo enako vode. Na primer kaktejam je treba mnogo manj vlage kakor pelargoni-jam in drugim. Pa kaktejam tudi ne škoduje, če so včasih malo bolj suhe, posebno pozimi, ken njih korenina v preveč vlažni zemlji rada segnije. Kadar pa sobne rastline zalivaš, jih vselej dobro zalij, čez čas pa poglej, in če je v podstavku kaj vode, to vodo odlij, zakaj če v podstavku voda stoji, tedaj se zemlja ski-sa in od tega potem cvetlica shira. Zalij pa cvetlice vedno s postano vodo, nikdar ne z mrzlo iz potoka, vodnjaka ali vodovoda. Premrzla voda vedno škoduje rastlinam. Zalivaj pa cvetlice tudi vsak dan ob gotovem času ali dopoldne ali pa zvečer. V veliki vročini, ko cvetlice potrebujejo več vlage, jih zalivaj zjutraj in zvečer, če je prst suha. Cvetlic, ki so izpostavljene solncu, pa četudi so ovele, ne zalivaj, dokler sije nanje solnce. Če je taka cvetlica ovenela, jo postavi vsaj za eno uro v senco in šele nato jo zalij. Bujno cvetoče cvetlice je treba med cvetenjem tudi gnojiti. V to svrho stolci jajčne lupine, jih namoči v vodi in pusti namočene vsaj štiri dni, nato precedi ali odcedi vodo in z njo zalij cvetlice. Tudi kadar pe-reš meso, je ta voda zelo dobro gnojilo za rože. Samo ima to slabo stran, da se v taki zemlji, ki je zalivana z mesno vodo, rade zarede gliste. Če pa namočiš ogorke cigaret ali cigar, je to najboljše gnojilo za roiže, posebno za asparagus. Za kuhinjo Kruhov cmok. Šestim žemljam oribaj skorjo, jih zreži na drobne kocke (dan stare žem-lje so najboljše) in poškropi z mlekom. Tri defce sirovega masla razpusti, primešaj v maslo štiri jajca, malo soli, dobro raztepi in polij po žemljah ter zmešaj. Čisto krpo ali servije-to zmoči, ožmi, na sredino položi testo in ogle servijete zveži, vtakni skozi kuhalnico in obesi cmok v krop. Tako v kropu naj cmok vre eno uro. Nato ga dvigni iz kropa, stresi v skledo in zabeli s sirovim maslom, v katerem si zarumenila drobtine. Daš s solato na mizo. Telečja jetra s čebulo. Pol kile telečjih jeter zreži na tenke koščke, vsak košček malo potolči in povaljaj v moki. V kozi razbeli mast in jetra hitro opeci, da postanejo rjava. Opečena jetra poberi v toplo skledo. Mast, na kateri si pekla jetra, odlij, v kozo pa vlij žlico vode in ostrgaj, kar se je prijelo od jeter in moke. Ko sok prevre, ga polij po jetrih. Zdaj jetra malo osoli in položi nanje opečeno čebulo. Čebulo nareži poprej na ploščice in jo posebej v kožici in na masti lepo rjavo opeci. Daš z zmešanim krompirjem in solato na mizo. Lect. 20 dek medu in 10 dek sladkorja v prahu zavri. Ko zavre, odstavi in primešaj 10 dek drobno sesekljanih orehov, sok in naribano lupinico ene limone in pomaranče ter kozarček ruma ali konjaka. Ko si dobro zmešala, dodaj pet gramov lužine (dobiš v drogeriji) in četrt kile moke. Stresi testo na desko (z moko potreseno) in umesi. Nato zvaljaj za prst na debelo, razreži na majhne četverokote, zloži na pomazano pe-kačo. Če imaš in če hočeš, položi na vsak četverokot v sredino polovico oreha, nato speči v neprevroči pečici. Med tem ko se lect peče, pa skuhaj 10 dek sladkorja v prahu in štiri žlice vode. Sladkor kuhaj toliko časa, da se potegne nit, če ga vzameš med prste. Pečeni in še vroči lect pomaži s kuhanim sladkorjem in pusti na pekači, da se shladi. Ko se je shladil, postane trd in zato ga pripravi že nekaj dni prej, da se potem ' zmehča, preden ga hočeš uporabiti. Japonsko je stala vojna že 90 milijard dinarjev Ocvrta zelena. Korenine zelene operi, olupi, zreži na plošče in prekuhaj v malo slani vodi, nato ocedi, pomoči vsak kos zase v testo in na vroči masti ocvri. Testo pripravi takole: 20 dek moke, tri žlice olja in toliko piva zmešaj ,da dobiš gosto tekoče testo. Testo malo osoli in naj stoji pol ure, šele nato primešaj k testu sneg dveh beljakov. Ocvrto zeleno daš s pečenko ali govejim mesom na mizo. Praktični nasveti Ce se vrežeš, ne liži rane, a je tudi ne izpiraj z vodo. Najbolje je, da rano izpereš, če imaš pri roki, s hidrogenijem ali hipermanga-nom, okoli rane pa namažeš z jodom. Na rano pa položi čisto izprano in polikano krpo. Zato imej vedno pripravljene krpe, da kadar se kdo vreže ali pobije, ne iščeš šele takrat, s čim bi obvezala rano. V ta namen pripravi krpe. Te krpe pa morajo biti čiste, zato jih operi in dobro prekuhaj, nato še zlikaj s precej vročim likalom. Nato krpe dobro zavij v čist papir, da ne bo mogel prah do njih. spomin! Plesno bo iz usnja očistiš, če namažeš ples-niv madež z vazelinom in nato s čisto krpo zbrišeš. Ce so bili čevlji plesnivi, tedaj na-maži še s kremo za čevlje in dobro zdrgni, da se bo usnje svetilo. Kadar se je v posodi kaka jed prismodiln, tedaj posodo nikar ne izkušaj očistiti s tem, da jo ostržeš z nožem, ker na ta način posodo samo poškoduješ. Najbolje je, če ostržeš z lesenim nožem ali pa s kako ostro trsko ln potem še s kako trdo krpo ali peskom dobro zdrgneš. Za smeh in kratek čas KAJ MISLI O NJEM A: »Kako bi neki izvedel, kaj Marica misli o meni?« B: »Oženi se z njo, pa boš vedel!« LENOBA Bolnik: »Doktor, nikar me ne vznemirjajte z dolgim znanstvenim imenom moje bolezni. Recite mi rajši lepo po slovensko, kaj mi je.« Zdravnik: »No, če naj bom res odkrit: leni ste!« Bolnik: »Lepa hvala, gospod doktor. Zdaj mi pa povejte še latinsko ime, da bom lahko ženi imenoval svojo bolezen!« V GOSTILNI Natakar: »Kaj pa tako vohate pečenko? Pujsek je bil vendar komaj pol leta star!« Gost: »Neverjetno, tako mlad, pa že tako pokvarjen!« ROPARSKI NAPAD Potepin: »Oprostite, ali ni v bližini kak stražnik?« Gospod: »Ne.« Potepin: »Pa telefon?« Gospod: »Ne. Prav dobro poznam ta okraj!« Potepin: »In brzojavnega urada tudi ni?« Gospod: »Ne. Zakaj pa prav za prav potrebujete vse to?« Potepin: »Jaz ne ampak vi bi to menda utegnili potrebovati. Dajte mi torej takoj svojo listnico.« Radio Liubijana od 24. do 31. julija Nedelja, 24. julija: 8.00: Duet harmonik -brata Goloba. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 11.30: Otroška ura: Striček Matiček. 12.00: Trboveljski pevski jazz. 13.00: Na Izlet v daljne kraje (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Ohranimo zemlji rodovitnost (inž. Rado Lah). 17.20: Tržna poročila. 17.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 18.30: Citraške točke (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Junaštvo in slava Somborcev pri obleganju Dunaja leta 1683. (dr. Stojkov iz Beograda). 19.50: Originalna švicarska godba (bratje Malenškovi). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, 25. julija: 12.00: Kmečki trio. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Glasbene slike (plošče). 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. Upor v Mostaru 1850. leta (Ahmed Murad-begovič, književnik iz Zagreba). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Plošče. 20.10: Počitniške kolonije za vajence (dr. Albert Trtnik). 20.30: Prenos koncerta iz Dobrne. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Fantje na vasi. Torek, 26. julija: 12.00: Vojaške godbe igrajo (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.15: Solističen instrumentalni koncert (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Glavni poljski pridelki naše zemlje (Novakovič, pomočnik ministra iz Beograda). 19.50: Zabavni kotiček. 20.00: Plošče. 20.10: Baročna arhitektura in kiparstvo (Jože Gregorič). 20.30: Iz zvočnih filmov (plošče). 21.00: Prenos iz Turina: Smrt Frine (opera v 1. dejanju); vmes napovedi, poročila. Sreda, 27. julija: 12.00: Donski kozaki po-jo (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.15: Magistrov trio. 18.00: Sprehod v gozdu (plošče). 18.20: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. Dolinar). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Kako so bile organizirane karavane v srednjem veku (dr. Anton Dabanovič, vseučiliški profesor iz Zagreba). 19.50: Citre solo (Emil Mezgolits). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz nebotičnika. Četrtek, 28. julija: 12.00: Koncert baletne glasbe (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Virtuozi (plošče). 19 00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Železo v Jugoslaviji (ministrstvo za gozdove in rudnike). 19.50: Zabavni kotiček. 20.00: Pripovedke iz dunajskega gozda, Strauss (plošče). 20.10: Pomen karakterologije za življenje (g. prof. Emil Hrovat). 2030: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Cimermanov kvartet. Petek, 29. julija: 12.00: Odmevi z naših livad (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napove- KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE r« z. z n; z. v Ljubljani Ustanovljena 1.1881. Ustanovljena L 1881. sprejema vsak čas izplačljive nove vloge in jih obrestuje po 4%, vezane na 3 mesece pa po 5%. Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavodi di. 13.20: Šramli igrajo (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Bolgarska književnost po vojni (Štefan Atana-sov, študent medicine iz Ljubljane). 19.50: Zanimivosti: Moji vtiski iz Slovenije (espe-ranto; Blajer Vilmoš). 20.00: Smetana: Dve vdovi, fantazija (plošče). 20.20: Ženska urai Več veselja v družini (Kovačeva). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške* Slatine. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Angleške plošče. Sobota, 30. julija: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošča za ploščo, pisana zmes. 18.00: Za delopust, igra radijski orkester. 18.40: Socialno skrbstvo v Franciji (Zlata Pirnatova). 19.00: Napovedi, poročila. 19.301 Nacionalna ura: Šport kot važen čini tel j nacionalne propagande (Bogdanovič iz Beograda). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: Zunanja politika (dr. Kuhar). 20.30: Večer za pasje dni... (izvajali bodo člani radijske igralske družine, vmes plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert vesele glasbe (radijski orkerster). Opekta tke 4r—. :ivlien)c moramo podaljšati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti, nestalne moremo učvrstiti in nesTečne napraviti srečne I Kaj }e vzrok vsake bolezni/ Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo dragih razlogov. Zadovoljstvo je aajbol|ii zdravnik! So poti, ki 1