Izvoz naiih vin Rob. Košar. Zaaao je, da smo pred preobratom izvažali aajveč viaa, v dosedaaje aeviaorodae dežele Nemške Avstrije. Neiaški krčaiarji so imeli z aami celo osebae stike ia posečali so aaše vinogradaike leto za letom ter odvažali ajihov pridelek. Kar je ostalo, so vzek viaske vfiletrgoviae, ki so rabile fiao kisliao aaših via za rezaaje z mehkimi ogrskimi ia baBatskimi viai. Stoletja jc trajala ta trgovska vez. Kako so pokopali izvoz aaših via v NcBiško Avstrijo? Takoj po preobratu še smo tudi lahko trgovali z aemško-avstrijskp repabliko, dokler se ai otežkočila živahaa trgoviaa začetkom leta 1919 z razglasom deželae vlade za Slovenijo, oddelka za trgoviao ia obrt z dae 13. maja 1919 št. 2819, s katerim se je uvcdlo »izvozao dovoljeaje«. To dovoljeaje je izdajala »CeatralBa aprava za trgovački promet s iaostraastvom a Beograda«, podr. Ljubljaaa. S tem razglasom, ki v arejeaih razmerah ae bi povzročil aobeae gospodarske škode, pa je bil aaš viaski izvoz težko raajea, ker je trajalo mesece, dokler se je dobilo izvozao dovoljeaje. Neaiška ^vstrija še v tem časa ai delala aobeaih ovir avoza tajih via ia Madžari so aemoteao trgovali vse leto 1919 ia še le 15. juaija 1920 so skleaili pogodbp, da saiejp avažati v Nemško Avstrijp 20.000 hl viaa — mesečap. Ta ppgodba je trajala do 31. deceaibra 1920, potem pa je aastopila zop°t brezobvezna doba ia do srediBe leta 1921 ai bil koatingeatiraa uvoz aiadžarskih viB. Italijaaska vina pa so še vcdao stala pod strogiaii določili stare avstrijske viaske določbe. Z aaredbo aašega miaistrskega sveta z dne 16. aprila 1920 br. 4858 pa se je aa izvoz aaših via uvcdla izvozaa carina 100 D za 100 kg. S tem je bil aaš izvoz v Nemško Avslrijo ubit, posebno, ko se je dBe 14. maja 1920 z aaredbo fia. mia. br. 16160 še zahtevala za plačilo »zdrava valala«. Nemci, ki so imeli še maogo prazae po*sode v aaših krajih, čakaje aa izvpzao dovoljeaje, so začeli prodajali to posodo po aizkih ceaah, aaši viaogradaiki pa so začeli odločap protestirati proti tem odiokora ter pošiljati depatacije v Beograd. Z aaredbo od 5. juaija 1920 br. 6503 se je Ba to izvozaa cariaa zaižala aa pet diaarjev za hektoliter. Razveselili smo se tega uspeha ia zaeeli iskati aovih zvez, toda zamaa. — Čeravao je aaredba z dae 21. februarja 1921 št. 9802 dovolila rclo eariae prosti izvoz aaših via. Naredba trgoviaskega ministrstva br. 1521 od 4. juaija 1921, ki določa, da se morajo vsi iz tajih držah avožeai sodi aa aovo cemeatirati, ai več škodovala iz eaostavaega vzroka, ker aikdo ai več pošiljal. sodov v aašo državo. Izvoz aaših via je bil pokopaa. Vinska trgovina Madžarske z Nemško Avstrijo. Madžarska pa je aemoteao trgovala z Nem. Avstri-' jo, ia aobeaa straaka ai delala težkoč ae izvozu ae  uvozu viaa. Še le v drugi polovici leta 1921 je začela Nemška Avstrija vezati avoz aiadžarskih via aa uvoz- no dovoljeaje ia zlato cariao 20 K za 100 kg, ker so jo v to silile gospodarske aeprilike (padec valate) ia pri- prave za saaacijsko posojilo. Uvozaa dovpljeaja so se dajala aaglo ia se aikdar aiso izvajala s posebao stro- gostjo, ker je Avstrija trpela na pomanjkaaju viaa ia ji je posebao izvrstaa kapljica letaika 1921 bilo dobro- došla. Dae 22. juaija 1922 sta skleaili obe državi tako- zvaai »Wareaaustauschvertrag«, ki je reguliral medse- bojae izvozne ia uvozne omejitve. Na madžarski straai je igral izvoz viaa aajvečjo vlogo ia posebaa pažaja se je obraila aa to, da Avstrija ne bi mogla brezobvezao zvišati prvolac zlate colaiae pp 20 K za 100 kg. V tem časa so se aamreč začela pogajaaja za saaacijo Avstri- |e ia opravičeao so se Madžari bali, da bi se pod pritis- kom razmer ta colaina zvišala, kar se je tadi pozaeje zgodilo. Toda dobro orieatiraaa avslrijska veletrgoviaa je že pred meseci slatila, kaj se bo moralo zgoditi, da pride avstrijsko državao gospodarstvo v ravaovesje in je takoj krepko izrabiia položaj. Do zvišaaja avozae cariae aa 60 zlatih kroa je že imela spravljeaih v svoje zaloge 58,464.700 kg Biadžarskih via. Zvišaaje colaiae se je izvršilo koacem julija kta 1922. Nemška Avstrija pa je bila do grla aapolajeaa z madžarskim viaom. Italijanska vina ia Nemška Avstrija. Toda v hipa avedbe te visoke colaiae aapraai vsem državam je Italija stopila aa plaa ppsebao ker je dobrp razvita aemško-avstrijska iadustrija začela iskati aovih z>ez. Ta položaj je Italija spretno izrabila ter prosila »samo« za izvoz jažaotirolskih via, izrabljaje pri tem aacijoaalno stališče tirolskih Nemcev, kakor je skušala tudi k aam vtihptapljati »saaio« sloveaska, oziroma hrvatska viaa svojih aovih podložnikov. Ia zgodilo se je, da je Italija dobila dovoljeaje za avoz 5 milijoaov kilogramov viaa iv aiošta ae glede aa alkobolap stopajo ia razea lega še znižaaje colaiae od 60 zlatih kroa aa 30 za viaa, ki imajo aad 13 odstotkov alkohola. Italijaai so bili veseli le pridobitve, Neaici pa se tudi aiso žaloslili. S leai se je v dragi polovci leta 1922 začel uvoz italijaaskih via v Nemško Avstrijo. Naša viaa pa, ki so stoletja domiairaia v teh —elah, so bila položeaa ad akta vsled aaše lastae aespretaosti. Naše zaaiBiiaajC za čehoslovaški viaski trg. V prvi polovici leta 1921 saio se začeli vsled zastoja aaše viaske trgoviae zaaimati za čehoslovaški viaski trg ia radi Baših »lepih oči« so aam Čehi tadi dovolili uvoz naših via proti izvozai coiaiai 4.20 čK dočim so Italijaaom ia Fraacozom dovolili uvoz po 2.10 cK. Naravao je, da aismo mogli koakarirati, pa ae samo vsled dvojao povišaae colaiae, ampak tadi radi tega, ker aismo biii zmožai spraviti a* češki trg oaih tipičaih via, ki so tam bila že stoletja v aavadi ia vpeljaBa po duaajski veletrgpviai. V 66. številki »Trgovskega lista« iz leta 1921 sem izrazil sledeče misli: Pod Baslovom »Čehosloveaska repablika ia aaša viaa« je gospod viš. via. aadzoraik Boh. Skalicky, zaaa veščak tudi izvea mej aaše kraljeviae, priobčil v 57., 58. ia 59. številki tega lista daljšo ia zaaiaiivo štadijo glede prodaje aaših via aa čehoslovaško. Kot viaogradaik pozdravljam to razpravo, ki išče aovih potov za izvoz aaših via, veadar pa sem maeaja, da je izvoz aašega ^iaa v bratsko ČS repabliko za sedaj samo — sekundarnega poaieaa. V pjrvi vrsti moramo gledati, da si zopet pridobimo po lastai kjrivdi izgubljeai viaski trg v Avstriji. To misel aaj zastopajo sledeče vrsitce: 1. sedaaje jugoslovaaske dežele aiso glede viaa do daaes direktao ia v večji maožiai trgovale s kraji sedaaje ČS republike. Vzrok je ta, ker so bila aaša pristaa, več ali iaaaj kislasta ali sUdka viaa nerczana viaa za čehoslovaške jezike aepHMadaa. ¦ -3M 2. Ta prepad med aašim blagom ia češkim okusorfi je preaiostila dosedaj daaajska viaska trgoviaa. V ajeae velike zaloge se je stekala aadprodakcija aaših krajev ia od takaj se je razliVala cepljeaa in okusu primeraa kot precej eaotea tip — v severae dežele stare moaarhijc. kakor pravi gospod Skalicky v svoji razpravi: »pred vojno sta bila v Češki razširjeaa saaio dva viaska tipa ia sicer belo avstrijsko ia teBiaorudeče ogrsko viao. Oba tipa sta bila rezaltat rczaaja (cepljenja) viaa, ki so se osobito izvajala od daaajskih trgovcev ia se je pri tem skrbao gledalo aa to, da se s cepljeajem ae zakrije preveč pirotni zaačaj avstrijskega m ogrskega viaa. Na ta aačia so Avstrijci (tje smo spadali tadi mi Sloveaci) našli vedao odjemalce za svoja kislasta vina. 3. Ako bi sa hoteli jni Sloveaci s pomočjo drugih jugoslovaaskih via, ali druge pokrajiae s pomočjo aaših kislastih via zavojevati češki viaski trg, bi morall na podlagi sedaajih izkašeaj doma izvršiti rezaaje aaših via — aiaterijala za to je v Jugoslaviji dovolj ia dobiček bi ostal doma, kakor če izvažamo moko aamesto zrnjn — ali pa bi morali gkdati, da se rezaaje izvrši v fiehoslovaški, »ako bi šlo res aaše aajvažacjše streaiIjeaje za teni, da ae dovažamo aaša viaa v republiko preko Pešte ali Duaaja.« 4. Sedaj pa aastaae važao vprašanje: Ali bi bik> to rezaaje tehaičao ia s potrebao prakso, ki aam zasigara uspeh, v Jugoslaviji ali aa Čehoslovaškem za sedaj že izvedljivo? Ne vem, ali skoraj bi rekel, da — ae! Zato mislim, da je bolje, da iščemo dotlej ia paralelao s tem ciljem osaaiosvojitve, izgubljeaa, stara pota aašega viaskega izvoza v Nemško Avstrijo, dokler aimamo dograjeae sigarne ia boljše kračaice v Čehoslovaško ia v druge severae države. Vse izvstae misli, katere aam podaja gospod Skalkky v omeajeaem člaaka gkde izvoza aaših via aa Čehoslovaško, moramo po mojem maeaja aporabiti najprej za izvoz aaših via v Nemško Avstrijo. »Warum deaa ia dk Ferae schweifea«. Viaa žejaa ia k aaai orieatiraaa Nemška Avstrija čaka pred aašim pragom! Zbudiaio starega »Avstrijca« zopet k življeaja s poaiočjo aaše trtae krvi ia pastimo ga živeti, dokler ae bomo sposobai, da ga aadomestimo z — jugoslovanslrini tipoai. Orieatirajmo se hitro, kajti Italijaai, Fraacozi ia Špaaci delajo z vso močjo, da izpodriaejo starega »Avstrijca«, ki bo morda kmala izgiail aa severaem trgu v našo škodo, ako ina ae pripoaioremo zopet k življenju v aašo korist.« Te misli sem izrazil pred tremi leti ia še daaes stojim aa istem stališča, akoravao se je položaj aaših vin zelo poslabšal, ker so prišle aa stari teritorij prejšajega gospodarstva aove viaske velesile: Italija, Fraacija in Spanija. Bodočaost aašega viaškega izvoza Ieži proti — severa: Nem. Avstrija, Čehoslovaška, Poljska, Rasija. — Treba je aove orieatacije z ozirom aa aovi položaj aašega viaskega trga, ki se je osamosvojil ler postal samostojen. Naša viaa morajo začeti koakarirati s svetovaim viaskim trgom. Ia čimdalje bomo odlašali, tem težja bo koakareaca, ker se bo »okus« viaskih odjemalcev v Avstriji ia Čehoslovaški polagoma prilagodil italijaaskim ia dragim viaom. Povdarjam, da si Nemika Avstfija še želi naših kislastih via, ia da italijaaski iivoz daaes še ne prija aemškemu ia češkema jeziku, toda kako dolgo se?