Poštnina pfa&cz/za t . Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik IX. V Ljubljani, dne 1. februarja 1929. 4. številka. Tajinstveni krogi. Takoj, ko se je z ukinitvijo ustave uvedlo v naši državi novo stanje, ki je prekinilo orgije lažiparlanieotarizma in demokratizma naših političnih strank, so se že pričeli pojavljati v zabrisanih obrisih znaki, na katerih bo slonelo bodoče parlamentarno življenje v naši državi. Blazni ples političnih strank je ustavljen. Zgovorna usta poklicnih politikov so umolknila. Nič več ne polnijo stolpcev političnega časopisja demagoške izjave 'političnih brbljačev. Konec je političnih čenč, konec političnega, pustolovstva. Javnost pa si je oddahnila iz dna duše. Državni blagajni so prihranjeni lepi milijoni denarja. iPobesneli valovi političnega sovraštva so nehali pljuskati preko domovine. Narod je kvitiral viteško in plemenito do-ibrode'no gesto kralja z iskreno radostjo in hvaležnostjo. V srcih je znova vstal plamen vere in upanja v pravico in v lepšo bodočnost. Tisočero src, ki so se bila že potopila v brezup, je začelo znova živeti in utripati kakor nanovo rojena. Toda v zadnjih dneh se često pojav’jajo glasovi in izjave nekih tajinstvenih »gospodarskih krogov«, ki brne kakor disonance v radostno razpoloženje naroda, zlasti tistega dela naroda, ki je v prejšnjih razmerah največ trpel in ki je zato najiskrenejše pričakoval in pozdravil novo stanje. To so nižji in srednji sloji, — ljudje, ki se preživljajo borno ob trdem delu svojih rok in svojega uma. To so sloji, ki so bili v prejšnjih razmerah socialno zapostavljani in šibki. Neki tajinstveni »gospodarški krogi« so se sedaj razkoračili in dajejo izjave, kakor da je sedanje stanje in sedanja vlada postavljena od njih in zaradi njih. Ti krogi so stopili sedaj na mesta, odkoder so poprej vezala otrobe politična gObezdala. In tako se je zgodilo, da smo čitali pred nekaj dnevi neko izjavo teh »gospodarskih krogov«, češ, da je socialna zakonodaja v naši državi preliberalna, česar da še ne ptreneso naše gospodarske prilike. Po tej izjavi je šla naša država v tem pogledu celo dlje, nego bi bila morala iti po ženevskih določbah. Osemurni delovni čas in delavsko zavarovanje so po izjavi gospodarskih krogov preveliko breme za našo nerazvito industrijo. »Gospodarski krogi« so pdkazali torej dovolj jasno svoje kopito. V lepih in nakodranih besedah te izjave je povedano zelo odkritosrčno, da je duševno in ročno delavstvo v naši državi predobro situirano v primeri z »nerazvitim narodnim gospodarstvom in z našo industrijo, ki je šele v povojih«. Več delovnih ur na dan, uklnjenje vseh socialnih pridobitev (zavarovanje, pokojninske oskrbe itd.) in zmanjšanje plač torej. Vse to na ljubo »nerazvitemu narodnemu gospodarstvu in industriji«. 'Državni nameščenci, ki pripadamo kot duševni delavci k delavnim, t. j. produktivnim slojem, smo po svojem .položaju vezani zelo tesno na skupno usodo delovnih p’asti naroda. Socialni standard produktivnih slojev je vedno barometer našega socialnega položaja. To smo občutili v zadnjih desetih letih dovo'j nazorno. Kadar je padaj socialni standard ostalih delovnih slojev, smo to vselej občutili tudi državni nameščenci in obratno. Socialne pridobitve delovnega ljud- stva so bile vedno istočasno tudi pridobitve državnih nameščencev in obratno. Zato smo državni nameščenci na socialni zakonodaji močno in direktno zainteresirani. Naša 'borba v tem pogledu je izhajala vedno iz stališča splošnosti, torej države lin ne samo zaradi nas samih, ne samo iz vidika ene same kaste, kakor to delajo misteriozni gospodarski krogi. iln da bomo čisto na jasnem: težišče našega udejstvovanja je bilo postavljeno na , osnovo strokovnega napredka, torej načelo, ! ki, ima uprt pogled na splošne koristi. Stro- j kovna organizacija je poleg tega načelo discipline, ne šovinistično-razredne, marveč tiste discipline, ki tvori osnovne temelje širše človeške zajednice, na kateri je zgra- j jeno družabno življenje. Iz tega dejstva iz- j baja logično naša težnja in zahteva, da so j prvi in resnični zastopniki naroda samo stro- ' kovne organizacije. Samo te morejo in ima- | jo pravico, predstavljati interese pripadajo- j čili strok in ljudi, ki se udejstvujejo produktivno v svoji stroki. Zato moramo in bomo vedno pozdravljali vsako stremljenje, ki se krije z načeli strokovne organizacije. Zato pozdravljamo tudi vse predloge, ki izhajajo v današnji dobi iz strokovnih organizacij in ki streme po ozdravljenju današnjih razmer v intencijah sedanje vlade. Toda strokovne organizacije in njihova stremljenja morajo biti veren todsvit socialne strukture naše države in našega naroda, ne pa njegov fal-zifikat, ki si nadeva tajinstven žar nekega neresničnega stanja, razpoloženja in moči. V naši državi ima kmečki stan nesporno premoč. Za njim je delavstvo, ročno in duševno. To je steber naše države, ki bo izoblikoval vso našo kulturno in socialno potenco v znamenju agrarne filozofije, ki postaja že svetovni nazor. Če je to komu prav ali ne, taka je resnica, tak je položaj. In kadar bo narod vprašan, v katerem pravcu naj se zdravijo gospodarske prilike v državi, bodo edino strokovne organizacije teh slojev pooblaščene govoriti o tem. Kaj pa so ti misteriozni »gospodarski krogi«, ki so se razšopirili s svojimi izjavami? To je kapital! Ne naš narodni, kajti naš narod nima kapitalizma v ameriškem' in za-padnoevropskem smislu, marveč je to tuji, internacionalni kapitalizem, ki se vrine povsod in pod vsako zastavo, pod vsakim geslom, pod vsakim svetovnim načelom, pod vsako krinko tja, kjer voha profit. Ta.in-stveni »gospodarski krogi* so zastopniki kapitala, ki so se vsilili, da govore o našem narodnem gospodarstvu. To je isti pojav, kakor v prejšnji parlamentarni dobi, ko so se vselili v parlamentarno zastopstvo advokati in bankirji, da zastopajo kmeta in delavca. Strokovne organizacije morajo odkloniti, vse take vsiljivce. Prepričani smo, da j.h bo odklonila tudi sedanja vlada, ki ima nalogo, da po kraljevem1 proglasu pripravi znosnejše življenje zlasti delovnim slojem. Strokovnim organizacijam pa naj bo to nauk, da naj se z resnim delom v interesu stroke in osebja pripravljajo na silno važno dobo, ki pride. S svojim nesebičnim delom naj pomagajo sedanji vladi pri obnovi našega državnega in narodnega življenja. I Poštni dom v novem letu. So leta v življenju, katerih se človek ne spominja z veseljem in komaj čaka, da so pri kraju. Dasi se z novim letom zamenja samo manjša številka z večjo, vendar ga ; navda človeku prirojeno upanje ob vsaki iz-premembi z novimi nadami. Tudi preteklo i leto ni bilo zadovoljivo pri »Poštnem’ domu« ; in mislim, da težjih časov ne 'bo doživela naša ustanova v moralnem pogledu, kakor je v preteklem letu, ko so se poravnavali računi organizacij na polju »Poštnega doma«. Pa to je za nami in novo leto je tukaj. Z veseljem lahko sporočimo vsem našim številnim idealnim graditeljem, da se novo leto ni pričelo samo z novimi upi, ampak tudi s konkretnimi dejanji Zadnji dnevi starega leta so bili dnevi razmišljevanja in nasvetov. Odločiti se je bilo treba takoj za nakup zemljišča in še za neko drugo akcijo. Glede stavbišča je stvar razen formalnosti urejena, »Poštni dom« ima svoj prostor. To je veliko. Pomisliti je treba, da v Ljubljani ni mogoče izbirati prostorov, ker jih ni, razen parcel po 300—400 Din za m\ Takih pa »(Poštni dom« ne more kupiti, saj so celo bankam predrage, zato tudi še niso prodane. Zvedeli smo še pravočasno za eno samo parcelo, ki po mnenju vseh ustreza našemu namenu. Leži ob Dunajski cesti, takoj preko železniškega prelaza. Tudi cena 80 Din za m® je sprejemljiva. To parcelo je kupilo načelstvo sporazumno z nadzorstvom. Podrobnejše se razgovorimo na občnem zboru. Danes bi samo še pripomnili, da pravi dandanes vsak, kdor ima zemljišče, da ima tudi že hišo. To tudi pri večini drži in so zadovoljni, če tudi še niso vsega plačali. Želim, da bi bilo tudi pri nas tako. Zato je treba samo neustrašene volje in moralne podpore vsega članstva in prepričan sem, da se najdejo ljudje, ki se ne bodo ustrašili, to izvesti. Do občnega zbora upamo, da bo v polnem teku tudi druga akcija, ki je namenjena v materielno okrepitev »Poštnega doma«. Nam vsem pa bo utrdila zavest, da do postavitve »Poštnega doma« ni daleč. Nekvalificiran nastop. Pod tem naslovom smo objavili v »Poštnem glasniku« štev 2 od 11. januarja 1929 dopis, ki slika spor med dvema uradnikoma na neki večji pošti ter kritizira nastop nekega uradnika in upravnika dotične pošte. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani nas z dopisom štev. 8673/Ib od 23. januarja t. 1. obvešča, da je omenjeni spor likvidiran in da so bile dopisnikove navedbe proti g. upravniku neosnovane. Ker nočemo delati nikomur krivice, lojalno preklicujemo žaljive opazke na račun g. upravnika ter obžalujemo, da se je osporjeni članek vtihotapil v list. Ob tej priliki ponovno opozarjamo dopisnike, da poročajo zgolj istinite in dokazljive stvari, ker proti neresničnim piscem ne bomo čuvali uredniške tajnosti. K temu popravku pripominjamo samo toliko, da je nam natančno znano, kako se je »afera« začela, razvijala in završila. — Uredništvo »Doštnega glasnika«. Za specialni zakon in proti redukciji. Pravila naše centrale Saveza pltt. uslužbencev v Beogradu predvidevajo v važnih momentih poseben forum, takozvano »Savezno veće«, iki ga tvodjo ožja uprava Saveza in predsedniki (oziroma njih namestniki) vseh oblastnih organizacij v državi. Glede na zadnje zgodovinske trenutke v naši državi je smatrala uprava Saveza za umestno, da je sklicala za 19. in 20. januar t. 1. v Beogradu Savezno veće. Na dnevnem redu sta bili samo dve točki, ki se zdita danes najboij aktualni: specialni zakon za pit. stroko in redukcije. Razen članov glavne uprave Saveza so prisostvovali Saveznemu veću predsednik skopeljske organizacije g. Miloš AritonoviČ, predsednik zagrebške [organizacije g. Ljubomir Lalič, predsednik ljubljanske organizacije g. Joško Jakše, blagajnik sarajevske organizacije g. Morda Papič in funkcionar novosadske organizacije g. Josip Juranić. Manjkal je torej samo delegat splitske organizacije, ki se je brzojavno opravičil, da zaradi snežnih zametov ne more priti iz Dalmacije ter je pooblastil predsednika zagrebške organizacije, da ga pblnomočno zastopa. Veće je vodil predsednik Saveza g. Tomo Jovanovič, ki je v uvodu poudarjal resnost in dalekosežnost današnjega stanja. Naša organizacija kot strogo nacionalna in kulturna, kot čisto strokovna in izrazito nepolitična ima tudi danes pravico, da javno nastopa, saj se je vedno borila za napredek stroke in proti partizanskim in koruptnim vplivam v upravi. O svojem patriotičnem in nacionalnim zadržanju skozi vseh deset let obstoja hrani Savez pismene dokumente, na zunaj pa se je to dokumentiralo zlasti ob proslavi desetletnice naše organizacije. Dosedanja linija naše organizacije mora ostati tudi v bodoče, ne samo v centrali, ampak tudi v vseh oblastnih organizacijah in njenih pododborih. Glavna momenta sta danes specialni zakon za ptt. stroko in pa redukcije. Danes se specialni zakon mnogo lažje izvede nego v parlamentu, res pa je, da z manjšim vplivom od strani organizacije. Redukcije pri nas iz interesov službe vobče ne more biti. Upoštevati se mora naporna in odgovorna služba poštnega, brzojavnega in telefonskega osotoja. V splošnem moramo biti pripravljeni na to, da se ne 'bo kar čez noč obrnilo vse na boljše. Obstoje najboljši nameni, toda dokler ostanejo sedanji funkcionarji uprave, se ne more bistveno izpremeniti, ker so tam ljudje starih, dosedanjih sistemov. iPo teh uvodnih besedalh predsednika Saveza so se vrstili referati predstavnikov posameznih oblastnih organizacij, ki so se v glavnem dotikali gornjih dveh točk, zlasti so se poudarjale katastrofa!ne posledice eventualne redukcije v ptt. prometni službi. 'Potem se je pričala razprava o dnevnem redu, kjer so se napravili soglasni zaključki glede specialnega zakona in gleidie redukcije. Drugi dan sta se stilizirali obe spomenici za gospoda ministra pošte in telegrafa, in sicer: cionarjev kot strokovno naprednih elementov kulturno-prometne ustanove, koje organi prinašajo kot produkt časa v vse družabne plasti nove misli, nove pridobitve in najnovejša znanja vseh ved ter rešujejo na ta oalčira svet od teme in nevednosti. Poleg navedene naloge spada ptt. osobje kot vsak vojak pod zastavo v prvi vrsti državi. Z nezaslišano požrtvovalnostjo v polni meri pomagajo, da se izvede vsestranska državna naloga za lepšo bodočnost našega naroda in vse družbe. Ta vzvišeni cilj imperativno poudarja neobhodnost in nujno potrebo, da se qim prej predloži tak specialni zakon. Naša organizacija si je neprestano prizadevala, da se izdela tak zakon. Poedini gg. poštni ministri so pozivali v tem duhu ob več prilikah svoje referente, da izdelajo zakonski osnutek. V zadnjem času, pa verjetno tudi danes, se nahaja ta osnutek pred gosp. ministrom pošte in telegrafa. Kolikor je organizaciji ptt. uslužbencev znano, mnoge odredbe zakonskega osnutka niso .popolne in ne dajejo upanja za dosego silnih nalog, ki si jih je stavila za cilj današnja kraljeva moralna vlada. Osnutek ne predvideva -poštne, brzojavne, tehnične in čekovne šole, v kateri bi se sporedno razvijal teorij-sko-praktični smisel za produktivno, meto-diško šolanje. Ravno tako nima niti ena odredba zakonskega projekta nobene črke o strokovnem osobju, kateremu se izključno zaupava vsa strdka in vsi strokovni posli: narodno in državno premoženje, vse državne in družabne tajnosti, vse najsubtilnejiše funkcije, za kar se mora izpostavljati vsakemu riiziku, pa je vzlic temu in vzlifc naponne-mu dan im nočnemu neprestanemu delu prav borno in slabo plačano, v sl e d česar'2610 hitro fizično izumira. Gospodu ministru pošte in telegrafa kot veleueenemu pravniku je popolnoma znano, da morajo biti osnovni principi kakega strokovnega zakona: služba in uslužbenci, brez katerih elementov se ne da zamisliti sodoben zakon. Vse strdke drugih resornih panog v naši državi, kakor: pravniška, ki je z zakonom o sodiščih regulirala tudi vprašanje položaja sodnikov; stroke za srednjo in osnovno šolo so regulirale tudi vprašanje profesorjev in učiteljev; stroka o prometu, o finančni upravi, o univerzah, zakon o vojski in mornarici in mnoge druge stroke so ire-gulirale tudi vsa strokovna vprašanja s tem, da so •domesle specialne strokovne 'zakone. Če naš pripravljeni osnutek zakona o pošti, telegrafu in telefonu ne bo reguliral našega osobja v duhu zakona o uradnik,ib civilnega reda, potem bo ono edino, za katero 'bodo veljali predpisi današnjega uradniškega zakona, katerega so se vse druge stroke kot nepopolnega odrekle z donošenjem specialnih zakonov. Naša strokovna organizacija apelira na svojega gosp. ministra kot enega od prvih pravnikov v državi, da izda za naše osobje napreden zakon kot produkt naprednega duha časa im visokega pravniškega kulta našega gospoda ministra. 1. Specialni zakon. Savez poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev obstoji in dela že polnih 10 let. Kot strokovna organizacija insistira stalno | v vsem tem času na tem, da se donese za ptt. stroko poseben zakon, ki bi postavil celokupno poštno, brzojavno, telefonsko in čekovno službo na zdravo, napredno osnovo. Vsi faktorji v naši državi, ves naš pridobitni svet, posebno pa ptt. osobje že davno čuti to potrebo in vztraja na tem, da se ob sodelovanju naše strokovne organizacije v konstruktivnem smislu izdela in predloži tak specialni zakon, ki bo preciziral poleg strokovnosti tudi dolžnosti in pravice funk- II. Redukcije. Vedno je bilo na dnevnem redu vprašanje redukcije državnih uslužbencev. Danes je to vprašanje kot poglavitni problem, ki ga mora današnja vlada definitivno spraviti z dnevnega reda, čuvajoč v prvem redu državne interese. Državni interesi pa so; ču-j vati in braniti tudi interese državnih uslužbencev, kateri razpolagajo s polnim zavedanjem dolžnosti na strokovnih in nacionalnih poslih. Naše strokovno osobje je vedno polno razumevalo visoke naloge, ki so mu bile zaupane v stroki, kakor tudi v nacionalnem pogledu — edinstvo naroda in ene skupne države — za vzajemno napredno življenje in splošno blagostanje našega naroda. Tako razumevanje strokovne in nacionalne dolžnosti daje predstavnikom naše organizacije možnosti in poguma, da povejo vsem merodajnim faktorjem glavne državne uprave, v prvi vrsti našemu gospodu ministru, da zasluži naše osobje vsestransko pažnjo našega gosp. ministra, da ob priliki redukcije ne dovoli, da bi naše delovno strokovno osobje čutilo posledice redukcije, ki Ima za cilj, da zadene one, kateri imajo v državni službi nasprotno razumevanje, kakor ga pa ima poštno, brzojavno in telefonsko osobje. Pri redukciji ne bi bilo treba dovoliti, kakor se je dogajalo to doslej, da bi osebni motivi in osebna antipatija kosila vse brez razlike, torej tudi ono, kar je v državni službi najmoralnejše, najprav.lnejSe in najvestnejše, brez katerih se stroka ne more Obdržati. Osebni motivi so dovedli vedno do negativnih resultatov. IPoštni, brz. in telef. uslužbenci vrše svoje dolžnosti tudi takrat, ko so fizično popolnoma izgarani, dočim zahtevajo uslužbenci drugih državnih panog v mnogo povoljnej-šem zdravstvenem stanju trimesečne in šestmesečne bolniške dopuste radi zdravljenja na svetovnih rivierah, sanatorijih in raznih kopališčih. Prepričani smo, da bodo imeli merodajni faiktorji vse te okolnosti pri redukciji na vidu. Gospod minister, današnje število strokovnih ptt. uslužbencev se ni pokazalo kot zadostno za točno vršenje službe, vsled česar se je čutil majhen zastoj in prenatrpanost v administraciji. To je poleg ostalega glavni razlog, da za redukcijo v ptt. stroki ni mesta. Ti spomenici je prvotno nameravala izročiti deputacija vseh podpisancev dne 21. januarja gospodu ministru dr. Kosti Kumanu-diju. Ker pa g. ministra, ki ima poleg poštnega iresora istočasno še zastopstvo ministrstva za zunanje zadeve in predsedstvo beograjske občine (župan), tega dne ni bilo v kabinet ministrstva pošte, predstavniki pokrajinskih organizacij pa niso mogli ostati še en dan v Beogradu, je Savezno veče pooblastilo predsedstvo Saveza, da ono izroči gori objavljeni spomenici g. ministru. Delegati organizacij so izvedeli razne novice, ki krožijo po Beogradu o novem uradniškem zakonu, o novem kurzu v glavni državni upravi, o osebnih izpremembah v poštnem ministrstvu itd. Ker pa ni bilo takrat še nič definitivnega in se ni dalo ločiti, kaj je točno in koliko so samo ugibanja, ne maramo objavljati vseh verzij, ki smo jih slišali v Beogradu. Vsekakor pa je treba omeniti še neki važni sklep, ki ga je sprejelo Savezno veće. Prihodnji poštni kongres se bo vršil namreč v Ljubljani. Predlagal je to predsednik zagrebške organizacije, ki je priznal, da je za 11. kongres najbolj primerna Ljubljana, ki slavi letos lOletni jubilej ljubljanske oblastne organizacije. Ta predlog je bil soglasno sprejet , vezan je samo še na formalni pristanek poedinih oblastnih organizacij, katerim se bo poslal sklep Saveznega veča v razpravo in definitivni sklep. IPoštni kongres, to je glavna skupščina Saveza se bo vršil 12., 13. in '14. julija 1929 v Ljubljani. Začetek kongresa bodo tvorili glavni referati (bilanca) Obl. organizacije, s čimer bo absolvirama 10. glavna skupščina naše OPO. Ob isti priliki smo nameravali izvesti tudi brzojavne tekme, kar pa, kakor vse kaže, takrat ne bo mogoče. Dopisi. ZARES, UČIMO SE TUJIH JEZIKOV! V 'P. gl. od 11. januarja t. 1. je pod gornjim naslovom objavil tovariš V. K. članek »Učimo se tujilli jezikov!« Soglašam popolnoma z izvajanjem tovariša, le da se je oziral pisec pri tem samo na tovariše v samem Mariboru in njegovi neposredni bližini. Toda v mestih je le neki odstotek uslužbencev, do-oim je največ poštarjev na deželi, posebno predstojnikov, ki morajo večkrat uradno dopisovati z inozemstvom. Maribor mi je predaleč, celo predaleč, da bi hodil tja poslušat i predavanja, oziroma gospoda, ki hoče po 1 par predavanjih naučiti udeležence potrebnih jezikov. Zato hočem tudi od strani podeželskih poštarjev nekaj predlagati. Mar ni doprinesel epohalni izum radija toliko ugodnosti, da lahko ostaneš doma in poslušaš radio. Če se hočeš učiti tujih jezikov, so večkrat v tednu predavanja odnosno učenje tujih jezikov, če nimaš dovolj denarja ali če ne veš, kje bi si kupil radioaparat, poglej v imseratni del »Poštnega glasnika«, kjer ponujata tvrdki »Radio Franc Bar« in »Radioval« po zelo ugodnih kupnih pogojih radio aparate. Sicer pa saj ni treba takoj aparata s 7 cevmi, zadostuje 3 cevni i aparat, za katerega plačaš kompletno največ 2000 Din, tako da je v 10 mesečnih obrokih po 200 Din aparat plačan. Radio ima marsikatero dobro stran. Lah- ; ko poslušaš poduk v nemščini, ki jo podučuje | ga. Piskernikova v Ljubljani; ako se hočeš učiti francoščine, imaš tudi. ,Z Dunaja poučujejo angleščino itd. Morda se izgovarjaš, češ: kaj, po trudapolnem dnevu pa naj zvečer še to poslušam in se učim? Dragi prijatelj, ali ni boljše, da ostaneš lepo doma, kakor da greš v gostilno in tam zapravljaš težko zasluženi denar? Vsakodnevni koncerti pri-neso razvedrila, da bodeš drugo jutro zopet čil in zdrav v službi. Priporočali pa hi organizaciji, da se zavzame na merodajnih mestih, da hi se ukinilo za poštne uslužbence plačevanje vsakovrstnih taks. Potem si bode marsikateri , uslužbenec nabavil aparat, s čimer ne ho zadovoljil -samo stremljenja po učenju tujih | jezikov, ampak si tudi osveži glavo od raz- , ftih računov in odredb s kako poskočno god- i bo. Tako se lahko drugi dan zopet posveti s čistim umom svoji službi v procvit naše stroke. S. V. PRI NAS JE REKORD! V zadnjem času smo čitali o raznih rekor-dih v peš-hoji, tako pred kratkim o nekem gospodu iz Litije, da je prehodil v 1 letu 9000 km in o nekem pismonoši v Srbiji, ki je prehodil v 28 letih 175.748 km. Priznavamo, da so to lepe številke in gotovo zaslužijo ti ljudje boljši kruh, kakor ga pa imajo. Vendar imamo Slovenci v tem pogledu svojevrstnega rekorderja, ki daleko prekaša navedena dva, in menda ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu bi težko našli njemu enakega itn tudi ta je z nami poštni kruh. Je to Martin K os mo s, p. sel pošte Jur-klošter, ki nosi pošto vsak dan razen nedelje do pošte Laško. Pot znaša tja in nazaj 28 km; poleg tega še dostavlja vsak dan najmanj 2 km, t. j. skupaj 30 km dnevno. To težko službo opravlja pozimi in poleti v snegu in dežju —in po kakšni poti! In to od leta 1898. — I. julija dalje. Ako vzamemo povprečno samo 300 dni v letu, je to 9000 km letno ali ob 30letnici, katero je .obhajal L Julija lani, 270.000 km in do konca prošlega leta okrog 273.600 km! Naš rekorder ima ženo in 8 otrok v starosti od 14 do 29 let. Za pot pa dobiva mesečno 780 dinar]ev. Službo še opravlja. Ob SOletnici se ga je spomnil okrajni za-stop v Laškem s primerno nagrado. P. R. Organizacijsko gibanje. OBČNI ZBOR ZVEZE DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV. Letošnji redni občni zbor Zveze drž. na- | i meščencev, ki se je vršil v nedeljo 20. ja- | nuarja t. 1., je bil zelo slabo obiskan. Mnogo i I organizacij sploh ni poslalo nobenega dele-I gata in se ni udeležilo občnega zbora niti po i svojih funkcionarjih. Izmed vseh v Zvezi S včlanjenih organizacij je poslala na občni zbor menda samo poštna organizacija polnoštevilno svoje delegate. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika o poslovanju Zveze v preteklem poslovnem letu prinese gotovo Zvezino glasilo »Naš glas«, zato jih ne bomo tu objavljali. Zanimiv je bil historiat »Našega glasa«, | ki ga je podal upravnik lista gosp. Petrovčič i z veliko odkritosrčnostjo. Zveza namerava : letos svoje glasilo temeljito reformirati Ln ga dvigniti na tako višino, da bo dostojno glasilo državnih nameščencev. Če in koliko se ji to posreči, je odvisno od državnih name- ; Ščencev in njihovih organizacij. Če drž. na- | meiščenci ne bodo uvideli potrebe po moč- j nem in vplivnem listu, potem bo moral reči upravnik lista čez .nekaj mesecev, da je »Naš , glas« — bil, pravi g. Petrovčič. Zastopniki naše in učiteljske organizacije so priporočali Zvezi, da naj uvede obvezno 'naročilo za vse člane v Zvezi včlanjenih organizacij, ki ni majo svojih lastnih glasil. Ta predlog je toplo podpiral tudi delegat kamniške okrožne skupine, oflcraj'ni glavar g. dr. Ogrin. Toda takoj so se dvignili proti temu nekateri zastopniki manjših organizacij, češ da je to diktatura. Ta občni: zbor in debate, — kolikor so se je posaipezni zastopniki organizacij sploh udeleževali, — je pokazal dosti jasno, kako pojmuje večina drž. nameščencev in njihovih društev stanovsko-strokovno organizacijo. Velike in resne organizacije imajo zopet en dokaz več, da sistem organiziranja po pokrajinskih zvezah nemara le ni odrešilen. Nas zelo moti, da izgledajo take zveze marsikdaj kot zatočišče raznih odcepkov, ki so se ločili od svojih matic, pa se love za skupno organizacijo po mostu pokr. zvez. V teh zvezah se vzdržujejo na površju in Žive od materialnih in moralnih vrednot, ki jo črpajo pokrajinske zveze izvečine le od velikih strokovnih lorganizacij. Te organizacije imajo iza seboj že velik del ongariizatoričnih uspehov, imajp že dokaj izklesano ideologijo, disciplinirano vzgojeno članstvo, svoja glasila, velik tehnični aparat, dokaj razvite gospodarske, socialne in kulturne ustanove, medtem ko majhne organizacije nimajo ponavadi o vsem tem sploh nobenega pojma. Nimajo ne moralnih, ne materialnih sredstev, da bi se mo-i gle razvijati, delovati in se intenzivno uve-. 1 javljati s svojim delom, z žrtvami in samo-1 vzgojo. Jasno je, da se velike organizacije v po-I krajinskih zvezah zato ne morejo razmahniti, i ker jih pritiska k tlom kopa neznatnih in ma-‘ lih organizacij, ki sploh niso odgojene v da-’ našnjem .smislu in cilju strokovnih organizacij. Kajti kakor hitro se žele razmahniti v sodobnosti organizačnih nalog i