§n GLASILO KOLEKTIVA Iste)« GIP -INGRAD- Celje, v nakladi 2.200 Izvodov. Cesnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Frenjo Cevni k, urednik faojca JagrIC. tehnični urednik Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo Časopisa. Rokopisov In slik ne vraCamo. Tlak: -Paplrfronfekclja- Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za Informacije Je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72. z dne 16. 7. 1974). NAŠ DELEŽ Vlil. KONGRESU ZKS Izredno plodne razprave na 8. kongresu so dokazale, da smo v zadnjih štirih letih na vseh področjih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja naredili pomembne korake. Čedalje več duha ustave in zakona o združenem delu iz črk na papirju prehaja v življenje, med ljudi. Tudi pri nas smo se aktivno pripravljali na kongres in ga nato pozorno spremljali. Posebno zadovoljstvo pa predstavlja za vse nas udeležba treh članov naše delovne organizacije na 8. kongresu ZKS: Franca Vrbnjaka, Jožeta Mešla (oba iz Celja) in Ivana Rebernjaka iz Rogaške Slatine. Naši delegati so z razpravami dali pomemben delež kongresu, nam pa posredujejo svoje misli in vtise: SPREJETA JE TEMELJNA USMERITEV ZKS Po široki javni razpravi in v konkretnem sklepanju o dokumentih 8. kongresa ZKS, je za nami pomembno družbeno-poli-tično delo, ki zahteva, da si utiramo vse bolj trdno pot uveljavljanja ustavnega družbenoekonomskega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov, da sami ustvarijo pogoje za svoje praktično uresničevanje. To terja od vseh organiziranih sil naše družbe, na čelu z ZK, da se Franci Vrbnjak iz temeljne organizacije Mehanizacija, ponovno izvoljen v centralni komite ZK Slovenije še nadalje in bolj poglobljeno usposabljamo tako na družbenopolitičnem, samoupravnem in strokovnem področju za opravljanje svojih opravil. Mislim, da ni 'potrebno posebej omenjati pomena usposabljanja, saj je kongres sklenil, da si brez znanja, ustrezne prakse in na osnovi izkušenj ne moremo zamišljati, da bi oblike, načine in sredstva političnega dela lahko pri- lagajali družbenim razmeram v prid silam napredka socializma. Zato mora biti v bodoče vsaka naša akcija zastavljena na bolj konkretnih osnovah uveljavljanja človeka kot vsestransko ustvarjalne osebnosti in za bogatejše življenje našega delavca in občana. Take ugotovitve so bile podane v ocenah in to je tudi v resoluciji 8. kongresa ZKS sprejeto kot osnova za nadaljnji naš vsesplošni razvoj. Na kongresu je v razpravah in tudi v sami resoluciji dan velik prostor uspešnemu, skladnejšemu, ekonomskemu, socialnemu in prostorskemu razvoju na temelju povečanja produktivnosti dela, organizacije dela, tehnologije, na znanstvenih osnovah in za nenehno rast dohodka, to je za osebno in družbeno zadovoljevanje. Pravočasno moramo opredeliti potrebe in interese družbenega razvoja za naslednje srednjeročno obdobje. Samoupravno družbeno planiranje v procesih preoblikovanja združenega dela, ki mora sloneti na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev v našem gospodarstvu, bo v bodoče ena izmed poglavitnih nalog. Zato bo potrebno bolj uveljaviti raziskovalno dejavnost, kulturo, izobraževanje, kot nenadomestljiv pogoj za razvoj proizvajalnih sil. Vpliv delavcev mora postati vse večji na vseh dejavnostih v naši družbi (kultura, izobraževanje, raziskovanje, znanost itd.) To so tudi pogoji za uveljavljanje novih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, ki omogočajo večji vpliv delavcev na vsebino in družbeno angažiranost. Ni naključje, da je v resoluciji, sprejeti na 8. kongresu ZKS, napisano v prvi akcijski nalogi »delavec v TO je odgovoren gospodar svojega dela«. To pomeni, da gre za uveljavljanje vloge delavca in za uresničevanje TO kot začetne in končne celice ustvarjanja nove vrednosti pridobivanja dohodka in da se temeljne organizacije morajo razbremeniti občutka, da so delovne organizacije, temveč, da so v sestavu DO na osnovi samoupravno urejenih družbenih norm, ki so jih sprejeli delavci. Zato tudi ne more nihče v imenu delavcev odločati, se nesa-moupravno ponašati in uporabljati nesocialistične odnose v samoupravnih delovnih okoljih. Ker se bomo praktično vsakodnevno srečevali z uveljavljanjem kongresnih dokumentov v naših TO, DO in SOZD, sem prepričan, da ni nobenega, ki ne bi vedel za naloge ZKS kot vodilne idejno družbenopolitične Trenutek spoznanja, da si med tisočimi ustvarjalnimi, prizadevnimi in skromnimi sotovariši komunisti izvoljen, da predstavljaš idejno prepričanje svoje organizacije na najvišjem delovnem zboru — kongresu, pomeni izredno čast in odgovornost. Veliko predstavlja ta čast zlasti za človeka, ki je več let vsa svoja Ivan Rebernjak, delegat na. 8. kongresu iz temeljne organizacije Gradbeništvo Rogaška Slatina sile v naši družbi. Ker se naše naloge različno sprejemajo pri posameznikih, različno se tudi izvajajo, morajo družbenopolitične organizacije na čelu z ZK odigrati pomembno vlogo. Pri tem mora biti še nadalje skrb za delavca, da se bo še bolj čutil socialno varnega kot se je dosedaj v naši družbi, kjer se mu zagotavlja še bolj mirno življenje in boljša prihodnost. prizadevanja posvetil tej organizaciji. Biti član — delegat na kongresu pomeni za tvoje delo-(Nadaljevanje na 2. strani) Jože Mešl iz temeljne organizacije Proizvodni obrati, sekretar komiteja konference ZK »Ingrad« -K -S •k * * -K -k ■ •k * k -K k : k k k -S k cV6em delavcem %ngcada ce&titamo za Z. ma£ p časni k dela! ★☆★☆★A*************************************** Franci Vrbnjak NEPOSREDNOST, DELAVNOST, ODGOVRNOST (Nadaljevanje s 1. strani) in bodoče opredelitve še posebno obveznost, zlasti če predstavljaš manj razvita območja. Prav zdaj je namreč širša slovenska družba na čelu z Zvezo komunistov solidarno razreševala težke ekonomske probleme, ki jih je zapustil potres. Ugotovitev, da v takšnih težkih trenutkih nisi sam, pomeni olajšanje, a hkrati tudi obveznost. Pridobitve se morajo po sanaciji širiti in razvijati naprej in to predvsem z. lastnimi močmi in širšo družbeno pomočjo. Le v tem smislu je mogoče razvijati solidarnost in občutek pripadnosti vsakega posameznika slovenski družbi. Poudarek delavnosti in iskanju rešitev za vse oblike družbenopolitičnega življenja zasledimo v otvoritvenem in zaključnem govoru Franceta Popita. Name je napravil izredno močan vtis, saj je s preprostim in njemu značilnim izvajanjem nakazal probleme in rešitve tako, da lahko vsak dobro misleči in za delo pripravljen komunist najde napotila za svoje nadaljnje delo in akcije. Udeležba na zasedanjih komisij kongresa in zaključne besede predsednikov komisij so moje mnenje potrdile. Povsod je bilo čutiti enostaven pristop u-deležencev v razpravi. Govorili so jedrnato in aktualno ter z željo prispevati čim več. Vse to je bogato zajeto v končni redakciji resolucije statuta in drugih kongresnih dokumentov. Le-ti predstavljajo bistven pripomoček pri razreševanju problemov, ki se trenutno porajajo v naši bogato demokratični nenehno razvijajoči se samoupravni ožji in širši socialistični družbi. Iz vsega sledi zaključek, da nas v obdobju do 9. kongresa čaka dosti dela v osnovnih organizacijah ZK, v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih, skratka povsod. Ivan Rebernjak POKONGRESNO RAZMIŠLJANJE Prvi aprilski dnevi letošnjega leta so napovedali velike dogodke. Lepo oblikovani plakati, namenjeni 8. kongresu slovenskih komunistov, so mogočno izražali področja dela, katera naš delovni človek, preko samoupravnega socialističnega sistema, že obvladuje. Posebno lepa je bila Ljubljana, okrašena s cvetjem in zastavami, prijazna kot že dolgo ne, je bila gostiteljica delegatov in gostov 8. kongresa. Težko je opisati občutek, ki ga ima delegat ob tako pomembnem srečanju. Delovno vzdušje je potegnilo v svoj tok vse prisotne. Vsak je hotel preko svojega ali kolektivnega razmišljanja dati svoj prispevek k oblikovanju našega jutri. Kongres je deloval v plenumu in po komisijah, izoblikovanih po področjih dela. Njegova akcijska usmeritev se je odražala povsod. Nekatere spremembe v statutu, ki jih je izoblikovala razprava med komunisti in sprejel kongres, utrjujejo vlogo Zveze komunistov v našem sistemu ter vlogo komunistov — posameznih subjektov kol tudi organov ZK pri današnji stopnji družbenega razvoja. Sleherni član dobi konkretno odgovornost za družbenopolitično delo. Razprave na kongresih so izražale enotnost in predanost naši začrtani samoupravni socialistični poti. Sprejeta je bila u-smeritev dela za naslednje štiriletno obdobje. Naša dolžnost je, da zdaj te usmeritve čimprej preverimo v praksi. Jože Mešl 17 NOVIH MLADIH KOMUNISTOV Dogodek, kot je 8. kongres Zveze komunistov Slovenije, nikakor ne more in ne sme poteči neopazno, v senci vsakodnevnega toka življenja. Tega smo se še kako dobro zavedali tudi v naši organizaciji združenega dela in rezultat težnje, da pridamo trem dnem, ko so se v Ljubljani zbrali slovenski partijski delegati svečano obeležje, smo imeli 4. aprila 1978 razširjeno sejo Komiteja konference ZK GIF Ingrad v počastitev 8. kongresa ZKS. Bilo je izredno slavnostno razpoloženje. Lepo okrašena dvorana sindikalnega doma in zvoki Internacionale na samem začetku so pozdravili predstavnike vseh V dneh trajanja 8. kongresa ZK Slovenije smo v Ingradu pripravili proslavo in sprejem novih komunistov. Pozdravni govor in pomen kongresa je podal namestnik sekretarja konference ZK Ingrad, Dani Kerkoš O razvoju Komunistične partije Jugoslavije je spregovoril Ludvik Zupanc-Ivo, nosilec partizanske spomenice z leta 1941 delovni organizaciji, vodilne člane GIF Ingrad z glavnim direktorjem inž. Marjanom Prelcem in gosti: predstavnik občinskega sindikalnega sveta Miro Medved, predsednik OK ZSMS Celje Franci Pusar, Ludvik-Ivo Zupanc, predstavniki televizije in drugi. Kar nekoliko premajhna se je zdela dvorana, ko je sprejela vse povabljence in zagotovo jo je po končanem programu in nju pozdravnega telegrama delovnih ljudi in komunistov GIF Ingrad 8. kongresu ZKS, se je naša dramska skupina predstavila z uspešnim recitalom, ki je obsegal odlomke iz brošur in lepakov, izdanih v počastitev kongresa. Vmes so bili prisotni seznanjeni z novicami poteka prvega dne in drugega dopoldneva 8. kongresa ZKS, na koncu pa je sledil še slavnostni sprejem V predkongresnem obdobju je bilo na dvodnevnem seminarju za družbenopolitične delavce in člane ZK Ingrada na Dobrni 254 udeležencev tovariškem srečanju vsakdo vesel in s ponosom zapuščal. Po uvodnem slavnostnem govoru, ki ga je imel Dani Kerkoš, namestnik sekretarja KK ZK GIF Ingrad, v katerem se je dotaknil organiziranosti in vloge Zveze komunistov kot avantgarde delavskega razreda, smeri razvoja našega socialističnega samoupravljanja in ne nazadnje tudi pomena samega 8. kongresa ZK Slovenije, je Ludvik-Ivo Zupanc, prvoborec I. štajerskega bataljona in nosilec partizanske spomenice iz leta 1941, v živi preprosti besedi orisal pot Komunistične partije s tovarišem Titom na čelu v težkih in krvavih letih revolucije do trenutka, ko je nastopila tako težko priborjena in pričakovana svoboda jugoslovanskih narodov. Po čita- sedemnajstih mladih delavcev naše delovne organizacije v članstvo Zveze komunistov. Zagotovo jim bo ostal ta trenutek v trajnem spominu, saj je še posebno velika čast za vsakega posameznika stopiti v vrste partije v trenutku ko poteka njen kongres. Če pridamo k slavnostni seji, svečanemu sprejemu novih članov v ZK in neposredni udeležbi na 8. kongresu še prijetno okrasitev objektov naših temeljnih organizacij, potem lahko ugotovimo, da je bil delež organizacije združenega dela GIF Ingrad, njenih komunistov in delovnih ljudi Osmemu kongresu Zveze komunistov Slovenije zares velik. Dani Kerkoš ☆ ☆☆☆☆☆ * ☆ ☆☆☆ ☆ ☆ ☆ ☆☆☆☆☆☆ ☆ ☆☆ ☆☆☆☆☆ ☆☆ ☆ ir irir ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ * 26. APRILA BO OB 19. URI V HALI GOLOVEC OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA. ORGANIZIRATA JO OK SZDL IN OBČINSKI SVET ZSS CELJE. OBČNI ZBOR KONFERENCE SINDIKATA INGRAD Novo vodstvo Na občnem zboru konference osnovne organizacije sindikata GIP »Ingrad« Celje, 6. marca letos, je bilo ocenjeno dosedanje štiriletno mandatno obdobje. Iz poročila predsednika konference, kakor tudi mnogih raz-pravljalcev, smo lahko ugotovili, da je bilo storjenega veliko. Delegati, kakor tudi gostje, so realno ocenjevali preteklo obdobje, pohvalili tisto, kar je bilo dobro, predvsem pa opozorili na naloge, ki so pred nami. V preteklem obdobju, ki je bilo izredno aktivno in dinamično na vseh področjih družbenopolitičnega življenja, smo posvetili največ pozornosti naslednjim nalogam: uresničevanju sklepov 8. kongresa ZSS, izvedbi določil ustave, nadaljnji krepitvi in uveljavitvi delegatskega sistema, uresničevanju sklepov Zveze komunistov, dosledni izvedbi določil Zakona o združenem delu, močni predvolilni aktivnosti in še vrsti pomebmnih in zahtevnih nalog, kot so delovne in življenjske razmere delavcev in varstvo pri delu, krepitvi kulturnega življenja v OZD, pomenu in vlogi rekreacije in športne dejavnosti, obveščanju, nalogam ŠLO, itd. Izvolili smo novo vodstvo konference OOS GIP Ingrada v naslednjem sestavu: Stane Gorjup, predsednik, Franc Murko in Marjan Dimnik, namestnika, Franc Ramšak, sekretar, Jožica Gnilšek, blagajnik, Helena Pezerovič, knjigovodja in Vera Vanovšek, zapisnikar. Predsedstvo konference osnovne organizacije sindikata sestavljajo tudi predsedniki OOS po temeljnih organizacijah in sicer: Rajko Krajnc — Celje, Rudi Me-štrič — Ljubljana, Ludvik Zbiljski — Žalec, Janez Popit — Rogaška Slatina, Stefan Posilovič — Slovenske Konjice, Vlado Šmerc — Laško, Herman Vovk — Šentjur, Alojz Slemenšek — Lesni obrati, Franc Kerbavc — Medlog, Ivan Kužner — Proizvodni obrati, Ervin Drgajner — Mehanizacija, Smiljan Debenjak — Projektivni biro in Ivo Steble — skupne službe. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Adolf Strašek, predsednik, Silva Črepinšek in Renata Rauter, člana. Pri konferenci delujejo naslednji odbori in komisije: koordinacijski odbor za volitve in kadrovska vprašanja, komisija za samoupravljanje, komisija za delitev po rezultatih dela, komisija za delovne in življenjske pogoje, komisija za rekreacijo, oddih in šport, komisija za SLO in DS, komisija za inventivno dejavnost, komisija za izobraževanje in komisija za informiranje. Franc Ramšak Bogo Andoljšek, dosedanji predsednik konference sindikata »Ingrad« je podal izčrpno poročilo za preteklo obdobje Stane Gorjup se je na občnem zboru aktivno vključil v razpravo, delegati konference sindikata Ingrada pa so ga nato izvolili za novega predsednika konference. **************************************** Kidričeva domačija na Knežcu nad Rogaško Slatino je od nedelje, 9. aprila dalje kot spominski dom. V njenih prostorih je urejena stalna razstava o delu in življenju očeta prof. dr. Franceta Kidriča in sina Borisa. Gre za oddolžitev očetu kot literarnemu zgodovinarju in sinu, velikemu revolucionarju, državniku ter gospodarstveniku in prvemu predsedniku slovenske vlade. CELJE - CELJE - CELJE - CELJE Konstituirana je občinska skupščina V sredo, 12. aprila, so bile v vseh občinah v Sloveniji prve seje delegatov zborov občinskih skupščin. Slo je za konstituiranje skupščin in teles ter za volitev nekaterih republiških in zveznih organov. V Celju je bil za predsednika občinske skupščine vnovič izvoljen Jože Marolt, za profesionalnega podpredsednika Anton Jelenko, za neprofesionalnega podpredsednika pa Ivica Bezlaj, članica naše delovne organizacije. Za sekretarja skupščine so izbrali Draga Horvata. Predsedniki in namestniki predsednikov posameznih zborov pa so postali: zbor združenega dela — inž. Jožica Farčnik-Mrvar in Boris Čop; zbor krajevnih skupnosti — Marjan Ašič in Ljudmila Cizej; družbenopolitični zbor — Boris Rosina in Majda Meštrov. Novi izvršni svet ima s predsednikom vred štirinajst članov, od tega deset profesionalnih. Predsednik izvršnega sveta je postal Venčeslav Zalezina, podpredsednika Risto Gajšek (gospodarstvo) in Mitja Pipan (družbene dejavnosti), sekretar je Ivan Mravlje, člani pa: Jure Toplak (planiranje), Janez Kapun (kadrovska politika), Sonja Ocvirk (krajevne skupnosti), Veljko Repič (gospodarsko povezovanje Celja v širšem prostoru), Janez Kozmus (urbanizem in varstvo okolja), Viki Krajnc (ljudska obramba). Vsi ti so prefesional- TODI NAŠI MED NAGRAJENCI INOVATOR 77 V veliki dvorani Narodnega doma je bila 10. aprila slavnostna podelitev nagrad in priznanj za inovacijske dosežke v celjski občini. Akcija podeljevanja nagrad »Inovator 77« je bila tretja po vrsti in vsako leto zajame širši krog organizacij in inovatorjev. Med mladimi udeleženci je imela največ uspeha gimnazija. Med inovatorji iz združenega dela pa najdemo tudi naše udeležence, in sicer: Anton Uplaznik je dobil plaketo in denarno nagrado 5.000,— din, inž. Stane Turk je dobil diplomo in značko, Stane Mirnik, Marko Fevžar, Franc Hudomalj in Janez Strelec pa so dobili značke. Ugotavljamo sicer, da število naših delavcev — udeležencev nagrad — rase iz leta v leto, vendar še vedno ne smemo biti zadovoljni in se moramo vsi skupaj zavzemati za še boljše organiziranje inventivne dejavnosti v organizaciji združenega dela. 30 " „ VEČ ZA STANARINE _____ Po sklepu zadnje seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti za občino Celje bodo od 1. junija letos dalje stanarine in najemnine za poslovne prostore večje za trideset odstotkov. Navzlic povečanju, bo še vedno premalo sredstev za redno in nujno vzdrževanje stanovanjskih hiš. Ivica Bezlaj, od 12. aprila 1978 podpredsednik občinske skupščine Celje ni člani izvršnega sveta. Neprofesionalni pa so: Marko Brezigar, Marijana Dolenc, Janez Kuntarič in Niko Zimšek. Novi predstojniki upravnih organov so: Janez Kozmus —predsednik sveta za urbanizem, Jure Toplak — predsednik sveta za gospodarstvo, Mitja Pipan — predsednik sveta za družbene dejavnosti, Janez Kapun — načelnik oddelka za splošne zadeve in Viki Krajnc — načelnik oddelka za ljudsko obrambo. IZ DELEGATOVE BELEŽNICE ZDAJ SMO MOČNEJŠI Prvo štiriletno delegatsko mandatno obdobje se je izteklo. To pa je tudi priložnost za obračun opravljenega dela, za pregled prve aktivnosti na delegatskem področju, v uveljavljanju delegatskih odnosov in sistema. Ko ocenjujemo to prvo delo, lahko trdimo, da so nastale velike spremembe, da smo dosegli velike uspehe. Ne samo v vsebini dela, še zlasti v razširitvi delegatske baze. V našem prvem obdobju je bilo veliko storjenega, veliko doseženega in veliko novega je delegatski sistem vnesel v naše delovne organizacije. Vključili smo široko množico delovnih ljudi v razne delegacije. Vsi delegati so se vse bolj uveljavljali v svojih delegacijah, kjer so bili izvoljeni. Vsem tem delegatom je ta izvolitev odprla tudi dodatne možnosti za izobraževanje. Spoznali smo, da se mora sleherni delegat poglabljati v naš samoupravni delegatski sistem. Sodelovati mora pri sprejemanju raznih samoupravnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pri vseh drugih odločitvah znotraj delovne organizacije. V delovnih organizacijah smo spoznali,da je delegatski sistem nujno potreben. Dobro vemo, da so bili začetni koraki težavni. Spraševali smo za razna pojasnila, napotke itd. Nastajali so razni problemi pri tolmačenju dokaj obširnega gradiva. Veliko je bilo raznih izgovorov, da delegati ne razumejo vsega, da jih problemi ne zanimajo, da zanje niso zainteresi- rani in podobno. Nešteto je bilo izgovorov na račun pomanjkanja časa, razen tega so nekateri prihajali na seje delegacije nepripravljeni itd. Prav tako mnogi delegati sklepov sej niso posredovali nazaj v bazo itd., itd. Zdaj je delegatsko delo mnogo lažje. Veliko delegatov je obiskovalo tudi šolo za delegate v Celju. Vse to je seveda pripomoglo k boljšemu in uspešnejšemu delu. V samoupravnih aktih, pravilnikih in sporazumih je jasno o-predeljena vloga delegatov. Tudi vse družbenopolitične organizacije v podjetju so vnesle v svoje programe delo delegacije ter pomoč pri razvijanju in ustvarjanju delegatskega sistema. Ko ocenjujemo delo delegatov in delegacije v naši delovni organizaciji, lahko povem, da je bilo delo vseh delegacij dokaj dobro. Sestanki delegacij in konferenc delegacij so bili redno sklicani. Delegati so bili aktivni v svojih delegacijah. Veliko dobrih in koristnih predlogov so prenašali na naše konference delegacij. Lahko trdim, da je bila večina delegatov aktivnih, da so gradivo proučili, spraševali za razna pojasnila, zahtevali tudi odgovore na zastavljena vprašanja in podobno. Ne morem pa mimo tistih, ki so skozi celotno mandatno obdobje več ali manj stali ob strani. Nekateri se namreč niso hoteli poglobiti v naš samoupravni delegatski sistem. Vedno so Delavci temeljne organizacije GO Celje so iz svoje sredine izvolili 125 delegatov, ki bodo zastopali njihova stališča na konferencah delegacij zbora združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti Na volišču v sindikalnem domu Ingrada je bilo 9. marca zelo živahno našli izgovore, da ni časa itd. Neopravičljiv je bil tudi izgovor, da morajo delati v nadurnem času. Nekateri pa so celo rekli, da jih sestanki in seje delegacij ne zanimajo in da naj funkcijo delegata opravljajo tisti, ki jim to delo bolje leži in slično. Vsi ti tudi niso upravičili zaupanja med svojimi sodelavci ali v delovni skupini, ki je takega delegata izvolila oziroma predlagala. Zdaj smo izbrali nove delegate. Izkušnje prve delegatske mandatne dobe so bile dobro napotilo za njihovo izvolitev. Seveda pa je pri nadaljnjem delu delegacij in konferenc delegacij nujno upoštevati sklepe in priporočila, ki so jih sprejele vse družbenopolitične organizacije v občini in republiki. V teh sklepih so tudi napisane nalo- ge ter obveznosti, ki jih imajo pri tem vse družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji. Jasna so stališča, da se je treba zoperstaviti podcenjevanju ali omalovaževanju dela delegacij. Nujno bo še večje sodelovanje s samoupravnimi organi na nivoju temeljnih organizacij, nujna bo večja povezava s strokovnimi službami in poslovodnimi organi v temeljnih organizacijah združenega dela. V sklepih je zapisana tudi vloga in zlasti naloge poslovodnih organov pri razvijanju delegatskega sistema. Zato priporočam, da si te sklepe in priporočla, ki so bila objavljena v Delegatovem poročevalcu z dne 23. januarja letos, vsak član kolektiva prečita. Lojze Borinc Novo upravno poslopje r STOPNIČASTO PROTI SEDMI ETAŽI Izdelana je sprememba zazidalnega načrta kompleksa lahke industrije Lava II, ker je zazidalni načrt iz leta 1967 zastarel. Delovne organizacije, katere so locirane na tem kompleksu, so namreč menjale programe zazidave v smislu svojih razvojnih programov. Na omenjenem kompleksu je opredelila svojo dejavnost tudi naša organizacija združenega dela s proizvodnim programom za TO Mehanizacijo in TO Proizvodne obrate ter upravno poslopje za vse službe, TO GO Celje in TO Projektivni biro. Naš kompleks meri ca 270 x x 137 m in meji na novo Čopovo ulico, Dečkovo cesto ter kompleks Komunale Celje in Obnove. Predvideno je etapno odstranjevanje obstoječih manj funkcionalnih objektov z novimi, zgrajenimi v naši montažni konstrukciji. Zazidalni načrt ohrani le del obstoječih objektov ob Dečkovi cesti. Izgradnja naših objektov se je pričela s prvo fazo gradnje ključavničarske delavnice jha-le), pripravlja pa se dokumentacija za nadstrešnico druge faze ključavničarske delavnice. Prav tako je pripravljena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo servisne hale dimenzije 60,00 x x 31,40 m, ki ima v drugi fazi predviden tudi dvoetažni aneks dimenzije 60,00 x 16,00 m z jedilnico, razdeljevalno kuhinjo ter proizvodnimi in skladiščnimi prostori v pritličju. Nadstropje je namenjeno za pisarniške prostore TO Mehanizacije ter za sanitarije in garderobe za vse zaposlene v tej temeljni organizaciji. Na vzhodnem delu kompleksa Ingrada ob Čopovi ulici je locirano novo upravno poslopje. Gabarit objekta dimenzije 65,00 x 20,80 (12,00) m, stopničasto raste proti sedmi etaži. Kletna etaža je namenjena za trostezno kegljišče, trim kabinet ter za zaklonišče za 200 o-seb. V petih naslednjih etažah so razvrščene službe: kadrovsko -pravna, plansko-analitska, komercialna, tehnična, finančna ter TO GO Celje in TO Projektivni biro. Objekt zaključuje sedma etaža z dvorano za 220 sedežev, čajno in razdeljevalno kuhinjo ter jedilnico za 80 sedežev. Tehnično dokumentacijo za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelujemo na o-snovi lokacijskih smernic Razvojnega centra Celje in programov služb, in bo nared do 3. 5. 1978. Jernej Pelko, dipl. inž. arh. Če problemov ne bi bilo... GLAS IZ LJUBLJANSKE TOZD TOZD Gradbena operativa Ljubljana ni potrebno posebej predstavljati, saj živi in dela v organizaciji združenega dela GIF Ingrad že 18 let. Danes želimo, s tem prispevkom, seznaniti ostale temeljne organizacije in delavce s problemi, ki jih imamo in predvsem, kako živimo in delamo v ljubljanskem gradbenem bazenu. Kajti zavedamo se, da je večji skok v porastu dohodka TOZD in uresničevanje planov iz letnega programa možen le z intenzivnim angažiranjem vseh služb v GIF Ingrad, in bomo le tako lahko postavili dobre temelje za krepitev nadaljne rasti na osnovi sodobnih samoupravnih odnosov vseh ingradov-cev. Le polna odgovornost do dela in pošteno sodelovanje nas vodi naprej Poslovno življenje v naši temeljni organizaciji združenega dela nujno terja nenehno prilagajanje novim situacijam in spremembam, ki nastajajo v ljubljanskem bazenu. Naše kapacitete niso polno zasedene, in ker bo tako stanje še v drugem kvartalu in delno tudi v tretjem, je zlasti potrebno sproti spremljati in predvidevati vse pojave z namenom, da se lahko pravočasno oblikujejo nove oblike dela pri ponudbah, ki so kljub zakonom in predpisom prikrojene po okusu posamez- nam bodo zaposlila ostanek kapacitet in dala ritem življenja gradbenih operativcev. Predvsem je tu velik adut odgovornost, ki jo čutijo delavci naše temeljne organizacije, in ki že v naprej zagotavlja uspešnost nadaljnega dela, k čemer se pridružuje še druga ugotovitev, da je le malo TOZD, kjer s tolikšno vnemo in razumevanjem sodelujejo delavci z družbenopolitičnimi organizacijami. Prav tu prihaja do polnega izraza star ljudski pregovor, ki pravi, da je v slogi moč. In ta sloga je temeljni kamen že doseženih uspehov ljubljanskih Ingradovih gradbincev v preteklosti in želimo le da bi tako bilo tudi v bodočnosti. Vse to bo prineslo korist ne samo naši TOZD temveč tudi celotni organizaciji združenega dela GIF Ingrad. V soseski ŠS-9, Koseze, sta pripravljena za vselitev dva objekta, G 1-2 in H1-2. s skupaj 80 stanovanji. Intenzivno pa se dela na ostalih stanovanjskih objektih v tej soseski in na vzgoj-novarstveni ustanovi, ki jo gradimo s pomočjo sredstev iz samoprispevka. Vodstvo gradbišča in TOZD ima veliko sestankov z bodočimi stanovalci, ki na zborih izvolijo hišne svete in se dogovore za osnove, ki so potrebne pri prevzemu in vzdrževanju vseljenega objekta. Zanimivo je, da na zborih ni vprašanj ali razprave o kvaliteti gradnje, temveč le Stanovanjska soseska SS-7/1 v šiški. Objekt B-4 je pripravljen za vselitev 140 družin. nega razpisovalca. To trdimo na podlagi izkušenj, ki smo si jih pridobili v zadnjem letu. Kot primer navajamo soseske RS-1 in RS-2, kjer se niso upoštevali kriteriji iz razpisnih pogojev in kjer sploh niso upoštevali cene, temveč le »etikete« kot so dober, slab. b.p. (brez posebnosti), slabša okolje, se ne vklaplja v celoto ipd., da ne govorimo o podaljšanju rokov oddaje ponudb, ki velja le za nekatere m namerno napačnih kontrol v računu ponujenih cen v strukturi ponudbe. Trenutno, kljub upoštevanju vsega, kar smo pravkar zapisali, gledamo optimistično, ker imamo v obdelavi nekaj želez, ki o tržnih obrestih in penalih pri čemer kupci ne sprejemajo nobenega tolmačenja vzrokov, ki so vplivali na rok vselitve. Vse kaže, da se mnogi, vključno s stanovanjsko skupnostjo, premalo zavedajo, da je treba probleme reševati skupaj z medsebojnim dogovarjanjem in ne, da se togo drže »pravic« s kosa papirja (pogodbe). Takšni problemi nam jemljejo vse preveč časa in sil, 'ki bi'jih lahko boljše vnovčili kje drugje. Seveda ne valimo krivde le na druge, obnašanje nas samih je dostikrat tista, cokla, ki nam ne da naprej in nam postavlja meje, ki bi jih morali, kot dobri in pošteni samoupravljala, že zdavnaj zavreči. Vzgojno varstvena ustanova v Kosezah, ki jo delavci temeljne organizacije GO Ljubljana grade s pomočjo sredstev samoprispevka. Objekt bo predan v uporabo septembra letos. Terasasta bloka v soseski ŠS-9 Koseze sta pripravljena za vselitev novih krajanov Delo samoupravnih organov: Delavski svet v TOZD je zelo aktiven, saj je imel v prvem kvartalu že štiri seje. Čutili je, da so samoupravni organi tesno povezani z vodstvom TOZD tako, da se vse strokovno in samoupravno rešuje. Člani delavskega sveta so razpravljali predvsem o poslovanju TOZD v preteklem letu, o investicijskem programu in o gospodarskem načrtu za leto 1978. Skladno z možnostmi so rešili stanovanjske probleme strokovnega kadra in sklenili kupiti več ležič za delavce v sodobnih bivalnih objektih v Šiški in Šte- panjskem naselju, kamor so se že vselili prvi delavci našega TOZD. Obravnavali so kalkulacijo cene za ležišča v omenjenih objektih, imenovali delegate za samoupravne interesne skupnosti skupščine Ljubljana-Center, veliko časa in razprave pa je bilo namenjeno nalogam in proizvodnemu programu, ki so ga pripravile strokovne službe. Nova gradbišča, ki se bodo odprla v bližnjem obdobju, bodo perečo današnjo situacijo popravila in izboljšala, seveda, če bomo vsi angažirani in disciplinirano izpolnjevali sklepe samoupravnih organov in vodstva TOZD. Dušan Lajovic Objekt v Štepanjskem naselju, v katerega so se vselili delavci temeljne organizacije GO Ljubljana. Tu imamo 87 ležišč v 23 sobah. V vsaki etaži je čajna kuhinja in dnevna soba z barvnim televizorjem. Barakarska naselja so le še kulisa preživelega obdobja. Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Velik uspeh v združevanju dela DEŽ IN SNEG NAS NISTA OHLADILA Pred več kot mesecem smo pričeli na Dobrni z gradnjo velikega hotela, katerega vrednost je predvidena na okoli 175.000,—-din. Objekt sestavlja desetnadstropni hotelski del, zdravilišče in restavracijski del z bazenom. Februarja smo opravili zemeljska dela, marca pa smo pričeli s pilotiranjem. Na izgotovljene pilote hotelskega dela je bila predvidena 1,20 m debela temeljna plošča. To delo smo pričeli 10 t. m. in bi prav o njem rad povedal nekaj več, saj lahko govorimo o lepem primeru združenega dela. Gradbišče je planiralo betona-žo cca 800 m’ temeljne plošče za 15. in 16. april — na prosto in z betonažo smo pričeli okrog devete ure v soboto. Lilo je kot iz »škafa« ves čas betonaže. Toda delo je potekalo kljub slabim pogojem neprekinjeno in brez vsakršnih zastojev. Da je bilo temu tako, je zasluga že omenjenih temeljnih organizacij, ki so vsaka zase organizacijo speljale brezhibno. Dežurstvo šoferjev, elektrikarjev, strojnikov, mehanikov, laborantov, delovodij, tehnikov in vodilnih delavcev je bilo neprekinjeno in tako uspešno, da je betoniranje plošče bilo končano v rekordnih 25 urah. Izvršeno delo je dokaz uspešnega združevanja dela različnih temeljnih organizacij in obenem opozorilo, da združeni lahko iz- imš* ; Ušaa Veliko mehanizacije pri začetnih delih na gradbišču novega hotela na Dobrni soboto in nedeljo, da bi tako najmanj ovirali druga gradbišča in temeljne organizacije, ki so odvisne od dobave betona iz skupne betonarne v Medlogu. Zato je bilo s predstavniki tehnološke priprave dela temeljne organizacije IGM Medlog, Mehanizacije in predstavniki gradbišča na sestanku 10. aprila dogovorjeno, kaj vse je potrebno organizirati in urediti, da bo vse pripravljeno za betonažo in da bodo dela pravočasno izvršena. To pa ni bilo enostavno, ker je gradbišče sprejelo armaturne načrte šele v ponedeljek, v torek pa je bilo potrebno pričeti s polaganjem ca 60 t armature. Železokrivska delavnica je delala noč in dan, tako da smo zadnjo armaturo sprejeli v četrtek. Polagalci armature so tri dni neprekinjeno polagali arma-turo v nemogočih vremenskih pogojih. Dež in sneg sta nas »hladila« neusmiljeno, vendar nista mogla ohladiti želje po uspehu, saj se je vsak posameznik zavedal, kaj za podjetje pomeni, če dela ne bi izvedli v planiranem času. Tako je bila armatura položena pravočasno peljemo še tako zahtevne naloge v zadovoljstvo nas vseh, posebno pa investitorjev. Tak način dela tudi dokazuje, da smo veliko, modernizirano, organizirano in uspešno podjetje. Franc Brinovec V Levcu je temeljna organizacija Šentjur pričela z deli na objektu »Lesnina« Betonski stebri za novi most že stojijo Most čez Dravo pri Borlu Skupina tesarjev iz TO Lesni obrati z Gomilskega pri montaži opaža mostu Del starega lesenega mostu je odnesla Drava Kovinski opaž za okrogle stebre (od 90 do 200 cm premera) Na gradbišču mostu čez Dravo. Z leve: Karli Rom, delovodja iz TO Mehanizacija, Peter inž. Pavlin, soprojektant in odgovorni vodja del, Florijan Kos, delovodja iz TO Slovenske Konjice. Zastavljeni so cilji GOSPODARSKI NAČRT 1978 Uveljavitev človeka — samoupravljalca in zagotovitev neposrednega odločanja, povečanja njegove življenjske ravni in zagotovitev socialne varnosti na daljši rok. To je temeljni cilj, ki smo si ga v skladu z načeli nove ustave in v skladu z zakonom o združenem delu začrtali v našem samoupravnem sporazumu o temeljih planov in tudi v letošnjem gospodarskem načrtu. Ta temeljni cilj bomo dosegli z izvršitvijo številnih delnih ciljev, kot so povečanje proizvodnje in ekonomske moči temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote, doseganje ugodnejših poslovnih rezultatov, itd. Vse to pa je odvisno od tega, da proizvedemo več, hitreje, kvalitetneje in z nižjimi stroški. Tako zastavljeni cilji naših temeljnih organizacij so povsem v skladu z družbenimi cilji, ki jih je zastavila skupščina SR Slovenije za obdobje 1976-80 v letu 1978. S tem smo zadostili enemu od dveh načel, namreč načelu sočasnega planiranja, saj so plani naših temeljnih organizacij z enakimi sestavinami vključeni v plane širših področij, t. j. občin in republike. in začrtana je pot SREDNJEROČNI NAČRT 1976-1980 Drugemu načelu planiranja, to je načelu kontinuiranega planiranja pa zadostimo s tem, da petletni razvojni program (srednjeročni gospodarski načrt) vsako leto prilagodimo dejanskim dosežkom. S samoupravnim sporazumom o temeljih planov GIP Ingrad za obdobje 1976-80 so delavci v vseh naših temeljnih organizacijah sprejeli usmeritve, s katerimi so začrtali vsklajen razvoj vseh združenih temeljnih organizacij v tem petletnem obdobju. Na podlagi tega sporazuma so bili izdelani in sprejeti srednjeročni gospodarski načrti vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije Ingrad kot celote. V obširnem elaboratu so bila načrtovana gibanja, naložbe, zaposlenost, obseg proizvodnje, sredstva itd. po posameznih letih v lem obdobju. Pred sestavljanjem planov za leto 1978 so vse temeljne organizacije ugotovile izvršitev planiranih sestavin in na podlagi teh spoznanj določile osnove plana za svoja področja v letu 1978. Za primer ena od ugotovitev: Temeljne organizacije gradbene operative so vse brez izjeme presegle obseg proizvodnje, načrtovan za leto 1977 v srednjeročnem planu. Odstotek preseganja znaša v temeljni organizaciji GO Celje 44, Laško 46, Šentjur 63, Konjice 153, Žalec 62, Ljubljana 26 in Rogaška Slatina 45 odstotkov. Sorazmerno so obseg dejavno- sti povečale tudi druge temeljne organizacije kot so IGM, Proizvodni obrati, Lesni obrati in Projektiva, ki skupaj s temeljnimi organizacijami gradbene operative pridobivajo svoj celotni prihodek v obliki skupnega prihodka s skupnim delom na skupenm izdelku — objektu. Ob upoštevanju nujnih stopenj izboljšanja v produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti ter drugih zahtev iz Resolucije in Sporazuma v gradbeništvu, predvsem pa ob upoštevanju lastnih možnosti in potreb, je bil na osnovah, ki so jih podale temeljne organizacije, sestavljen predlog gospodarskih načrtov temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote. Ta predlog je bil podan temeljnim organizacijam v sprejem tako, da so v obsežnejšem numeričnem delu podane vse računske podrobnosti, v tekstualnem delu pa v skrajšani obliki prikazane vse važnejše sestavine planov, pa tudi predlogi za ukrepe, ki so potrebni za doseganje zastavljenih planskih ciljev in še posebej za izboljšanje u-činkovitosti. Zaradi omejenega prostora v lem sestavku ni moč navesti vseh številk in podrobnosti, zato so navedene le najbolj bistvene sestavine iz planov temeljnih organizacij oziroma najbolj okviren povzetek iz tekstualnega dela. Pred tem pa želimo opozoriti na nekatere značilnosti, ki so skupne vsem temeljnim organizacijam; L pred sestavo predlogov je bila opravljena tržna raziskava, ki je osnova za planiran obseg dejavnosti; 2. Zakon o združenem delu in Zakon o celotnem prihodku sta navedla nov pojem skupni prihodek, ki bo spremenil vrednosti in razmerja v zaključnih računih temeljnih organizacij, pa tudi spremembe v medsebojnih razmerjih med temeljnimi organizacijami; 3. upoštevano je načelo, da temeljne organizacije med seboj ustvarijo enakopravne odnose za pridobivanje in razporejanje dohodka, kar se izraža posebno v planiranih vrednostih in stopnjah za sredstva porabe (os. doh. in SSP) ter za sredstva akumulacije. Za osebne dohodke je v planih vseh temeljnih organizacij predvideno postopno povečanje osebnih dohodkov za 15 odstotkov (7+3+5), s čimer naj bi sledili povečanju življenjskih stroškov in za 2 odstotka povečali realni osebni dohodek. Za skupno porabo je predvidena raven iz prejšnjega leta (brez povečanja), za akumulacijo pa so upoštevana minimalna razmerja, ki jih zahteva sporazum o razporejanju dohodka v gradbeništvu SR Slovenije. BRUTTO PRODUKT Po izvršeni tržni raziskavi in proučitvi dosedanjih dosežkov, družbenih usmeritev ter drugih pogojev (zmogljivosti ipd.) so temeljne organizacije gradbene operative zastavile svoje proizvodne programe v naslednjem vredostnem obsegu (vse v 000 din): Celje 285.000, Laško 103.000, Šentjur 115.000, Slov, Konjice 178.000, Žalec 183.000, Ljubljana 228.000, Rogaška Slatina 160.000. Temeljne organizacije drugih dejavnosti so planirale naslednje vrednosti od bruto-produk-ta: Mehanizacija 125.500, Industrija gradb. materiala 178.500, Proizvodni obrati 73.900, Lesni obrati 31.800, Projektivni biro 10.650. V delovni skupnosti pa so za posamezne enote predvidene naslednje vrednosti: strokovne službe 47.895, skupne službe SOZD Giposs 700, izobraževalni center 6,380, centralno skladišče 1.934, družb, standard 16.587. Po dejavnostih naj bi znašala letos vrednost proizvodnje: v gradbeni operativi 1.252.000, v drugih dejavnostih 420.350 ter v delovni skupnosti 73.496. Skupni bruto produkt v delovni organizaciji je torej planiran v višini 1.745.000 tisoč din. SKUPNI PRIHODEK Naš končni izdelek — objekt vsebuje storitve in materiale, ki jih proizvaja cela vrsta različnih dejavnosti, ki ta proizvod skupaj ustvarijo. Torej je to njihov skupni proizvod, prihodek iz tega pa njihov skupni prihodek. Takšna narava proizvodnje je narekovala notranjo organizacijo Ingrada in s tem organizacijo naših temeljnih organizacij, ki v glavnem izvršijo n na objektu vsaka svojo vrsto (fazo) del, od projekta, dobave gradbenega materiala, gradbenih del do zaključnih del. Končni nosilec izdelka — objekta je določena temeljna organizacija gradbene operative, ki bo skupni prihodek razporedila vsem, ki so sodelovali pri izdelavi in celotni prihodek te temeljne organizacije ne bo več vseboval celotno vrednost objekta (kot dosedaj), temveč le tisti del, ki ga je sama prispevala. V planih temeljnih organizacij je predvideno, da bo tako »odstopljen« celotni prihodek znašal v temeljni organizaciji GO Celje 40.000, Laško 15.200,'Šentjur 18.400, Konjice 33.200, Žalec 35.200, Ljubljana 39.200, Rogaška Slatina 20.000 tisoč din ali skupno v vseh temeljnih organizacijah gradbene operative 201,200 tisoč din.Za to vrednost bo predvidoma v skupnem zaključnem računu DO izkazan manjši celotni prihodek kot bi bil, če bi ga izkazovali po načelu dolžniško upniških razmerij. Poleg te oblike skupnega pridobivanja celotnega prihodka pa nastopa še druga, kjer dve ali več gradbeni TO skupaj prevzamejo določen objekt in si med (Nadaljevanje na 8. strani) Začetek tlel na montažni hali v Tekstilni tovarni Prebold — TO GO Žalec (Nadaljevanje iz 7. strani) seboj razdelijo dosežen prihodek. Tržna raziskava in analiza kapacitet sta pokazali, da TO GO Celje nima zadosti zmogljivosti (70.500) in tudi Slovenske Konjice (17.600), dočim nimajo dovolj dela za svoje kapacitete TO Laško (8.600), Šentjur (5.600) in Ljubljana (69.300). ZAPOSLENOST Za realizacijo planiranega obsega proizvodnje je v planih temeljnih organizacij predvideno naslednje (povprečno letno) število delavcev: a) v gradbeni operativi 1.798, od tega TO GO Celje, 403, Laško 158, Šentjur 186, Konjice 158, Žalec 261, Ljubljana 210, Rogaška Slatina 422. Od skupnega števila zaposlenih v gradbeni operalivi je predvideno 1.572 proizvodnih in 226 režijskih delavcev, poleg tega pa 140 učencev v gospodarstvu. b) V drugih dejavnosti 922, od tega TO Mehanizacija 311. Industrija gradbenega materiala 312, Proizvodni obrati 184, Lesni obrati 77 in Projektivni biro 38. Od skupnega števila v teh temeljnih organizacijah je 761 proizvodnih in 161 režijskih delavcev, poleg tega pa 90 učencev v gospodarstvu. c) V delovni skupnosti je predvideno skupno 286 delavcev, od tega v strokovnih službah 221, v izobraževalnem centru 8 (inštruktorji), v centralnem skladišču 8 in v družbenem standardu 49 delavcev. d) V vseh temeljnih organizacijah Ingrada bo po planu letos združevalo delo 3.006 delavcev in se učilo stroke 230 učencev v gospodarstvu. Vseh nas je torej 3.236 ljudi. INVESTICIJSKA VLAGANJA Človek — delavec — uprav-ljalec je brez dvoma osrednji člen proizvodnje. Vsi pa vemo tudi, da je proizvodna moč vedno bolj odvisna od opremljenosti in od sodobne tehnologije. Zato je tudi eno od osrednjih vprašanj: investicijski program posamezne in vseh temeljnih or- ganizacij. Ker je to področje obdelano v posebnem sestavku, tu ne bi navajali posameznosti, temveč le oris glede obsega vlaganj in virov sredstev. Predvideno je, da bodo letos znašale nove nabave 61,980 tisoč din in plačilo zapadlih anuitet 19,788 tisoč din, skupno bo potrebnih za 81,678 tisoč din investicijskih sredstev. Ta potrebna sredstva pa bomo pridobili iz lastnih virov (amortizacija) v višini 42,900 tisoč din, iz tujih virov pa v višini 38,686 tisoč din in sicer deloma s krediti pri bankah, deloma pa s krediti pri dobaviteljih opreme. CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK Gospodarski načrt vsake temeljne organizacije vsebuje tudi plan njenega celotnega prihodka ter dohodka in njunega razporejanja. Teh podatkov za vsako temeljno organizacijo ne bomo navajali, ampak le planirane vrednosti za delovno organizacijo GIP Ingrad kot celoto. Ob upoštevanju planiranega = CELOTNI PRIHODEK = PORABLJENA SREDSTVA = DOHODEK Razporeditev dosežnega dohodka je načrtovana z naslednjimi nameni in vrednostmi (v 000 din): amortizacija nad min. st. 13,674 del doh. za obresti 18,311 stanov, izgradnja 22,026 davki in prisp. iz doh. 41,267 delovna skupnost 52,696 zavarov. premije 4,567 bančni stroški, članarine, takse 1,852 ČISTI DOHODEK 312,987 SREDSTVA ZA PORABO osebni dohodki 271,224 osebni prejemki 13,580 skupna poraba (spl.) 8,613 skupaj 293,417 AKUMULACIJA rezerve TOZD 3,990 skupne rezerve 3,200 posoj. posl. sklad (nerazv.) 3,080 lastna sredstva TOZD 9,300 skupaj 15,580 STABILIZACIJSKI PROGRAM Republiška resolucija opozarja in ludi iz dosedanjih gospodarskih ukrepov lahko razbere-, mo, da pogoji za gospodarjenje letos ne bodo manj zahtevni, ne manj zapleteni kot so bili v preteklem letu. Zato je nujno, da v obsega proizvodnje, načel o pridobivanju skupnega prihodka ter predpisov o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka, je za vse temeljne organizacije skupaj načrtovana naslednja vrednost in struktura celotnega prihodka (v 000 din): vseh naših temeljnih organizacijah nadaljujemo z akcijo, ki smo jo pričeli v letu 1975 pod geslom Produktivnost in varčevanje. Iz poročil koordinacijskih odborov in iz tehnično-operativnih, finančnih ter drugih podatkov večine temeljnih organizacij lahko z gotovostjo povzamemo u-gotovitev, da smo to akcijo v letu 1977 uspešno izpeljali. Vsi odbori pa so ugotovili tudi, da nobena od nalog, zastavljenih v stabilizacijskem programu, ni bila izvršena tako popolno, da ne bi bilo možno in potrebno še nadaljnje izpopolnjevanje. Zato je potrebno, da v vseh temeljnih organizacijah obnovimo in poživimo stabilizacijsko aktivnost, programe za to aktivnost pa naravnamo predvsem na določene prednostne naloge, kot so: samoupravna organiziranost, poslovna organizacija in produktivnost, koriščenje delovnega časa in delovnih red, inovacijska dejavnost, varčevanje. Vsi, ki združujejo svoje delo v GIP Ingrad oziroma v posameznih naših temeljnih organizacijah, smo odgovorni za uspeh akcije. Vsi smo zainteresirani za boljše rezultate, ker bomo le na ta način zagotovili naš boljši danes in jutri. Ludvik Arnuš, dipl. oec. Za investicije: 81,7 milijona dinarjev NAVZLIC VSEMU ŠE VEDNO ZAMUDE a) Brutto-produkt 1.746,646 b) Zmanjšanja za interno realizacijo, skupni prihodek in tržni riziko — 273,883 = REALIZIRANA PROIZVODNJA 1.472,763 c) drugi dohodki (prodaja blaga, prejete obresti, udeležba v skupnem dohodku in drugi prihodki -j- 7,544 1.480,307 1.012,927 467,380 Vajenska šola v Zrečah — TO GO Slovenske Konjice Ko ob začetku leta pričenjamo z razpravo o osnutku programa za investicijska vlaganja, je vedno pred nami močna želja, da bi čim-prej dosegli sodobno opremljenost v vsej naši proizvodnji. Ker pa je naša dejavnost velika in raznolika, saj imamo poleg gradbene ope-rative ludi močno industrijo osnovnih gradbenih materialov, polizdelkov in montažnih elementov ter močne kovinske, lesne, montažne in slikopleskarske obrate, so potrebe zelo velike. V letošnjem programu nadaljujemo naš v srednjeročnem načrtu 1976-80 predviden razvoj, ugotavljamo pa, da nastajajo močne zamude pri gradnji objektov, kot so: novi proizvodni obrati, samska stanovanja, obratne zgradbe in delavska naselja zunanjih temeljnih organizacij in končno nove skupne poslovne zgradbe na Lavi. Delno lahko opravičujemo te kasnitve zaradi dolgotrajnih in zamotanih urejevanj dokumentacije vse do pridobitve gradbenih dovoljenj in zavarovanj de- narnih sredstev. Težko smo v zadnjih letih sledili z nabavami vseh vrst strojev, transportnih sredstev in mehaniziranega orodja za več kot trikrat povečano proizvodnjo, vendar smo z razumevanjem in dobrim sodelovanjem vseh služb reševali tudi najtežje denarne zadeve. Prepričani smo, da je naš razvojni načrt pravilno sestavljen in da moramo investicijska vlaganja izvajati vzporedno v vseh naših temeljnih organizacijah in da mora biti Ingrad tudi v bodoče nosilec razvoja gradbeništva na svojem področju. Tu mislimo na uvajanje novih sodobnih tehnoloških postopkov v vsej naši proizvodnji, ki naj omogočajo kvalitetnejšo, hitrejšo in cenejšo gradnjo. Istočasno stremimo za čim manjšim deležem težkega ročnega dela in uvajamo kolikor je mogoče mo- derno ročno mehanizirano orodje. In ker brez številk ne moremo prikazati obsega programa z leto 1978, navajamo v pregledu vlaganja po temeljnih organizacijah. Pripominjamo, da smo predloge delili v dve nujnostni skupini. TOZD Predlog I TI Celje 560.000 160.000 400.000 Laško 520.000 220.000 300.000 Šentjur 510.000 110.000 400.000 Slov. Konjice 640.000 640.000 — Žalec 1,820.000 1,820.000 — Ljubljana 15,270.000 7,270.000 8,000.000 Rogaška Slatina 9,620.000 6,620.000 3,000.000 Mehanizacija 39,930.000 18,130.000 21,800.000 IGM Medlog 34,210.000 11,210.000 23,000.000 Proizv. obrati 8,740.000 3,000.000 5,740.000 Lesni obrati 2,550.000 2,000.000 550.000 Projektira 600.000 300.000 300.000 DS Skupne službe 22,750.000 10,500.000 12,250.000 SKUPAJ 137.720.000 61,980.000 75,740.000 Ker smo v preteklih letih nabavljali veliko strojev in opreme s kreditnimi pogodbami, moramo v končnem pregledu upoštevati tudi plačila anuitet v letu 1978. Tako dobimo znesek, ki predstavlja letošnja potrebna sredstva, t.j. 81,678 din. Jasno je, da bo potrebno precej truda in iznajdljivosti za pridobitev tako velikih denarnih sredstev, ki jih lahko pričakujemo samo od ustvarjene amortizacije za leto 1978 in možnosti najetja bančnih ter komercialnih kreditov. Še nekaj nas vsako leto opozarja pri sestavi programa: dotrajane in izločene važne stroje moramo nujno nadomestiti, ker pomanjkanje teh zelo zmanjšuje našo učinkovitost v glavni gradbeni sezoni. V samem osnutku investicijskega programa za leto 1978 smo prikazali tudi izvajanje programa za 1977. Ta primerjava je bila potrebna zaradi tega, ker smo med letom plan nabave strojev presegli za 25 odstotkov. Želimo, da bomo v tem letu uspešno izvajali naloge iz investicijskega programa, zato pričakujemo tesno sodelovanje, polno pomoč in resnost pri izvajanju investicijskega programa vseh naših temeljnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb. Edo Božnik, dipl. inž. Brez mehanizacije danes ne gre Sklepi delavskega sveta Delavski svet je na prvem rednem zasedanju dne 1. 4. 1978 razpravljal in sklepal o naslednjem: Izvolil je predsednika delavskega sveta Franca Vrbnjaka in njegovega namestnika Franca Brinovca. Potrdil je poročilo o izidu volitev v samoupravne organe na nivoju OZD. Imenoval je izvršilne organe delavskega sveta in sicer: Odbor za medsebojna razmerja 1. Brinovec Franc — predsednik, Celje 2. Murko Franc — namestnik, 1GM Medlog 3. Gazvoda Marija, skupne službe 4. Dolar Branko, Mehanizacija 5. Cizej Igor, Lesni obrati 6. Zalašček Mirko, Proizvodni obrati 7. Špes Edvard, Slov. Konjice 8. Klenovšek Štefan, Šentjur 9. Meštrič Rudi, Ljubljana 10. Končnik Anica, Žalec 11. Bratina Maja, Laško 12. Unferdorben Marjana, Rog. Slatina 13. Klemen Franc, Projekt, biro Odbor za racionalizacijo in tehnične izboljšave 1 2 3 4 5 6 7 1. inž. Mandič Milisav — predsednik, Projektivni biro 2. Mravljak Lojzka — tajnik, Mehanizacija 3. Kerkoš Dani, skupne službe 4. Kraner Franc, skupne službe 5. Oberžan Anton, Mehanizacija 6. Špeglič Anton, Proizv. obrati 7. Krajnc Rajko, Celje Montažna hala v Tovarni nogavic Polzela — TO GO Žalec 5. Belehar Franc, Proizv. obrati 6. Strašek Adolf, Projekt, biro 7. Prevoršek Valerija, Slov. Konjice 8. Kotnik Marjan, Šentjur 9. Golavšek Milan, Lesni obrati 10. Kroflič Marija, Žalec 11. Njegovec Alojz, Ljubljana 12. Križnik Vinko, Laško 13. Š p raj c Albin, Rog. Slatina Odbor za gospodarjenje 1. Aškerc Anton — predsednik, Šentjur 2. Pintar Jože — namestnik, Proizvodni obrati 3. inž. Turk Stane, Mehanizacija 4. Bandič Jerko, Celje 5. Arnuš Ludvik, dipl. oec, skupne službe 6. inž. Okrogar Bojan, IGM Medlog 7. Mačkovšek Slavica, Projektivni biro 8. inž. Rihtaršič Polde, Slov. Konjice 9. Dujič Ivan, Laško 10. Funkl Rafko, Lesni obrati 11. Hladnik Silvo, Žalec 12. Petan Boris, Ljubljana 13. inž. Lesjak Janko, Rog. Slatina Odbor za samoupravne akte 1. Gaberšek Rudi — predsednik, IGM Medlog 2. Gruškovnjak Štefan, iur. — namestnik, skupne službe 3. Keržan Nataša, Celje 4. Marn Roman, Mehanizacija 8 Simon Branko, Slov. Konjice 9. Fevžar Marko, IGM Medlog 10. Fifer Egidij, Laško 11. Hladnik Silvo, Žalec 12. inž. Markovič Ilija, Ljubljana 13. Balek Jože, Šentjur 14. Grušovnik Albin, Rog. Slatina 15. Sorčan Edo, Lesni obrati Izdajateljski svet 1. Lah Oton — predsednik, skupne službe 2. Ramšak Franc, skupne službe 3. Šuster Vili — namestnik, skupne službe 4. Borinc Alojz, skupne službe 5. Čevnik Franjo, iur., skupne službe 6. Krajnc Rajko, Celje 7. Krajnc Alojz, Celje 8. Kerkoš Dani, skupne službe 9. Mravljak Lojzka, Mehanizacija 10. Horvat Branko, Proizvodni obrati 11. Jurkovšek Anton, IGM Medlog 12. Kroflič Marija, Žalec 13. Lovrenovič Hermina, Ljubljana 14. Mohor Anton, Slov. Konjice 15. Vale Alojz, Laško 16. Korošec Miran, Lesni obrati 17. Šupek Vlasta, Projekt, biro 18. Rebernjak Ivan, Rog. Slatina 19. Koren Stanko, Šentjur (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) Uredniški odbor_________________ 1. Čevnik Franjo, iur. — glavni urednik, skupne službe Finančni svet 2. Drgajner Ervin, Mehanizacija 3. Šuster Vili, skupne službe 4. MešI Jože, Proizv. obrati 5. Kerkoš Dani, skupne službe 6. Lajovic Dušan, skupne službe 7. Jagrič Marija, skupne službe Člani: Namestniki: TOZD L Mešl Jože — predsednik 2. Kregar Adolf 3. Jurkošek Anton 4. Zupančič Vera 5. Kranjc Alojz 6. Dolar Branko 7. Hladnik Silvo 8. Ulčnik Milena 9. Kotnik Marjan 10. inž. Krklec Miran 11. inž. Kovačič Janez 12. Grubelnik Franc 13. Petrič Milena 14. Golob Janko, dipl. oec. Zalašček Mirko Dimnik Marjan Gajšek Mirko Jevšinek Marija Robida Tatjana inž. Turk Stane Kroflič Marija Mohor Anton Kračun Zdenka Zorin Mirko Koštrin Bojana Bratina Maja Proizv. obrati Lesni obrati IGM Ljubljana Celje Mehanizacija Žalec Slov. Konjice Šentjur Rog. Slatina Projekt, biro Laško Skupne službe Skupne službe Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito L Mešl Jože, Proizv. obrati 2 Gorjup Stane, Celje 3. Vrbnjak Franc, Mehanizacija 4. Kerkoš Albert, skupne službe 5. Kerkoš Dani, skupne službe 6. inž. Prelec Marjan, skupne službe 7. inž. Božnik Edo, skupne službe 8. Čevnik Franjo, skupne službe 9. Fifer Egidij, Laško 10. Firšt Anton, Rog. Slatina 11. Škof Ivan, Projekt, biro 12. Ve rdel Miran, IGM 13. Posilovič Štefan, Slov. Konjice 14. Petan Boris, Ljubljana 15. Andolšek Bogo, Lesni obrati 16. Tušek Martin, Šentjur 17. Kroflič Marija, Žalec Odbor za določanje cen družbenega standarda L Favai Draga, Ljubljana 2. Jurovič Franjo, Slov. Konjice 3. Debenjak Smiljan, Projekt, biro 4. Kumer Jernej, Proizv. obrati 5. Jager Irena, Žalec 6. Stanojlovič Drago, Laško 7. Popovič Sretko, Celje 8. Kotnik Marjan, Šentjur 9. Jurkošek Anton, IGM Medlog 10. Mravljak Lojzka, Mehanizacija 11. Grabner Rafko, skupne službe 12. Vukmanič Rade, domska skupnost učencev 13. Savič Rajko, domska skupnost delavcev 14. Gorjup Stane, konferenca DOS Ingrad 15. Dimnik Marjan, Lesni obrati Gomilsko 16. Rcbernjak Ivan, Rog. Slatina Razpravljal in potrdil je zaključni račun za leto 1978 v tu-zemstvu in v inozemstvu. ’ Delavski svet je bil seznanjen z gospodarskim načrtom m investicijskim programom za leto 1978. Oba akta sta v razpravi. V zvezi s stanovanjsko problematiko je delavski svet sprejel naslednje sklepe: V stanovanjskih blokih, ki bodo zgrajeni v letu 1978 in 1979, rezervira GIP Ingrad 15 stanovanj, od tega 5 dvoinpolsobnih, 5 dvosobnih in 5 enosobnih stanovanj. Nakup teh stanovanj se opravi v okviru finančnih možnosti. Za nakup stanovanj kandidira Ingrad na V. natečaju za posojilo iz združenih sredstev. Potreba po nabavi stanovanj v ostalih občinah za potrebe TOZD se predvidi v letnem finančnem načrtu 1978 oziroma po potrditvi prioritetne liste. Stanovanje, ki ga izprazni Lesjak Jože v Čuprijski ulici v Celju je dodeljeno Čeke Jožetu iz TOZD Proizvodni obrati. Na novo kupljena stanovanja in izpraznjena stanovanja v letu 1978 se razdelijo, ko bo potrjena prioritetna lista. GIP Ingrad je prevzel jamstvo za sodelovanje pri rešitvi stanovanjskega problema Lugarič Draga iz TO Rogaška Slatina v šestih letih, ker ima možnost pridobiti solidarnostno stanovanje v Podčetrtku kot »mlada družina«. Ingrad daje jamstvo pod naslednjimi pogoji: — da ostane Lugarič v delovnem razmerju pri Ingradu, ker v primeru prekinitve preneha tudi jamstvo in Ingrad ne bo sodeloval pri reševanju njegovega stanovanjskega problema; — da enako jamstvo prevzame tudi delodajalec, kjer je zaposlena žena; — da poveča varčevalni znesek; — da se en izvod varčevalne pogodbe predloži finančni službi podjetja, zaradi odtegovanja pogodbenega zneska od njegovih OD. DS je obravnaval stanovanjski problem Mandit Stipeta in je bil mnenja, da je ta problem dolžan reševati solidarnostni sklad in je na tem tudi vztrajati. Ds je odobril nakup stanovanja za Gabrič Janeza iz TOZD GO Ljubljana skupno s Petrolom, s tem, da Ingrad prispeva k nakupu stanovanja razliko od 150.000— din do kupne vrednosti. DS je odobril odkup stanovanja od Režek Edvarda za ceno 356.278,— din. Odobren je nakup 4-sobnega stanovanja v Ljubljani za Biščak Jožeta, ki ima 6 člansko družino, s tem da se del kupnine plača v letu 1978, del pa v letu 1979. Stanovanje, ki ga izprazni Biščak Jože je dodeljeno Lukič Dušanu. Društvo upokojencev Slov. Konjice je zainteresirano za odkup 1-sobnega stanovanja za potrebe upokojencev v upokojen- skem bloku v Slov. Konjicah. Ker potrebuje te prostore naša TOZD, jih podjetje ne more odprodati. Pri izvajanju pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje se je pojavila potreba po spremembi določila o odplačilni dobi kredita, ki sedaj privede koristnika v neenak položaj. Sedanji limit 100.000,— din je potrebno vrniti v 20 letih, za manjše zneske pa je odplačilna doba za vsakih 10.000,— din 2 leti. Po pravilniku se posojilo odobrava v treh tranšah. Ker se za vsak znesek posebej sklene posojilna pogodba, je odplačilni rok za polni znesek posojila (100.000,—) več kot za polovico krajši. Pri tako skrajšani dobi odplačevanja so mesečni obroki znatno višji in koristniki niso sposobni najemati še dodatnih posojil pri banki ali drugje. Do takšnih situacij prihaja zlasti pri novogradnjah, zato se čas gradnje podaljšuje. Predlagano je, da z banko dosežemo sporazum o združevanju posameznih tranš posojila v en znesek, nakar bi se doba skrajšala. Tozadevno je potrebno spremeniti tudi pravilnik o kreditiranju stanovanjske gradnje. DS je obravnaval tudi predlog komisije za medsebojna razmerja TO Rogaška Slatina glede reševanja stanovanjske problematike in sprejel sklep, da TO sama razporedi stanovanjska sredstva po ZR za leto 1977 po že sprejetih sklepih oz. sedanjih potrebah prosilcev. V bodoče t. j. od 1. L 1978 TO združuje svoja sredstva enako kot ostale TO na nivoju podjetja in odstopa vloge prosilcev strokovni službi na nivoju DO Ingrad. Delavski svet je odobril plačilo stroškov za šolanje ob delu naslednjim: 1. Novakovič Sretku, TO GO Celje za II. letnik delovodske gradbene šole, 2. Korošec Stanetu iz TO PO za obiskovanje tečaja za skladi- < ščnika, 3. Arčan Željku iz TO GO Celje za višjo tehniško šolo, 4. Prevoršek Marjanu in Raj gl Zdravku iz TOZD mehanizacija za tečaj za upravljanje z avtodvigalom. Izplačilo občinske nagrade je DS odobril: Kozar Vinku, učencu II. letnika, od L 9. 1977 do 21. 1. 1978 ker zaradi neprimernih pogojev za učenje ni stanoval v internatu, temveč privatno in Cepin Branku, učencu II. letnika, za mesec januar 1978, ko zaradi bolezni ni stanoval v internatu. DS je sprejel sklep o razpisu del in nalog glavnega direktorja. Sklepal je o najetju kredita. V letu 1979 praznuje GIP »Ingrad« Celje in delavci zaposleni v tem kolektivu 20-letnico, od kar se je vsa takratna gradbena operativa v Celju združila v eno močno DO GIP Ingrad. DS je sprejel sklep, da bomo ob tem praznovanju organizirali proslavo. Za organiziranje lete je imenoval pripravljalni odbor v naslednjem sestavu: — glavni direktor — predsednik odbora — pomočnik glavnega direktorja — direktorji TO — direktorji služb — predsednik sindikata — Mešl Jože, predstavnik ZK — predsednik DS — predsednik ZSMS. Ta odbor bo za izvedbo posameznih nalog imenoval posebne komisije. Pripravljalni odbor je zadolžen, da čimprej pripravi program praznovanja in predračun stroškov. Proslava bo v hali Golovec, predvidoma v oktobru 1979, kamor bodo vabljeni vsi člani kolektiva in gostje — investitorji in predstavniki družbeno-politič-nih organizacij iz vseh občin, kjer GIP Ingrad opravlja svojo dejavnost. V ta namen bo izdana posebna jubilejna brošura, v kateri bo predstavljen Ingrad skozi 20 let. Izdelan bo tudi film o Ingradu, ki bo prikazal delo in razvoj Ingrada v tem obdobju, dalje bodo izdelane posebne spominske značke, katere prejmejo vsi člani kolektiva in izdana serija značk za reklamo. Delavski svet je istočasno sprejel okvirni program kulturnega programa proslave. Predvideno je: — slavnostni govor — govornik bo eden od vidnejših družbenopolitičnih delavcev v republiki, — nastop Komornega moškega pevskega zbora Celje, — recitacije, ki jih bodo izvajali gledališki igralci, — ena izmed znanih opernih arij, — nastop folklorne skupine, — glasbena točka, — podelitev spominskih plaket stalnim soizvajalcem Ingrada. V okviru tega programa je takoj naročiti oziroma skleniti pogodbe za izvedbo posameznih nalog, posebno tistih, za katere je potreben daljši čas kot npr. izdelava filma, izdelava brošure itd. Delavski svet je tudi sprejel sklep, da ob tej slovesnosti podelimo odlikovanja dolgoletnim in zaslužnim članom kolektiva. V ta namen je imenoval komisijo, ki pripravi predlog za odlikovanja, v naslednjem sestavu: 1. Berginc Franc, 2. Mešl Jože, 3. Gorjup Stane. DS je sprejel samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978. Za podpis sporazuma je pooblastil glavnega direktorja inž. Prelec Marjana, za zastopanje v skupščini pa je pooblaščen Čevnik Franjo, pomočnik glavnega direktorja. DS je sklenil, da odstopimo društvu upokojencev Krim-Ra-kovnik 15 m2 zemljišča, ki ga nujno potrebujejo ob svojih prostorih. DS je razpravljal o predlogu za ustanovitev počitniške skupnosti Celje in se s tem strinjal, vendar zaenkrat ne moremo sodelovati s finančnimi sredstvi, ker jih podjetje letos nima na razpolago. V kolikor pa bomo imeli letos proste kapacitete v Piranu in Valovinah pri Puli, bomo le-te odstopili tej skupnosti. Ivica Bezlaj oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o 3 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o c o o o o o o o marati GLAS MLADIH o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o c 8 o o o o o o O--------------------------------------------o o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooc Konferenca mladincev 18. aprila Danes ustvarjamo za boljši jutri Delegati in gostje, ki so se v lepem številu odzvali vabilu za volilno konferenco ZSMS GIP Ingrad, so s svojimi razpravami dosedanje delo konference ocenili kot uspešno. Opazen je bil viden napredek mladih pri njihovem delu, pri sami organiziranosti, vključevali so se v vse oblike obveščanja, razpravljali o vseh pomembnih stvareh, ki so v teh mesecih potekale v kolektivu, vendar tega dela ne bi napravili tako dobro, če ne bi pri posameznih skupnih nalogah aktivno sodelovali s sindikatom, ZK, kakor tudi s samoupravnimi organi in vodstvom OZD. Že same razprave po OO ZSMS kakor tudi na konferenci so pokazale, da pa le nismo naredili vsega tistega za kar smo mladi sposobni in bi tudi morali narediti, vendar pa je zato več razlogov, katerim pa bo novo vodstvo moralo posvetiti posebno skrb. Še vedno nam ni uspelo do polne mere aktivirati vse mlade v TOZD, poživeti delo posameznih referentov, da pa bi lahko te slabosti v bodoče odpravili, smo temu primerno povečali predsedstvo KK ZSMS. Vzrokov za neopravljeno delo pa ne moremo iskati samo pri mladih, kajti vemo, da so še vedno posamezniki, ki jim nikakor ne odgovarja dobro organizirana mladina, da mladim ne zaupajo, jih še vedno drže ob strani in jih gledajo rezervirano, namesto, da bi mlademu človeku pomagali, mu nudili možnost, da se pokaže, od njega tudi zahtevali, šele nato kritizirali. Te misli je podal v svoji študiji »Smer razvoja ...« tov. Edvard Kardelj, ki opisuje mesto in vlogo mladih. Namen konference je bil oceniti dosedanje delo ter na podlagi ugotovitev, ki so bile podane, se temu primerno organizirati in popraviti dosedanje slabosti. Konferenca je izvolila svoje novo vodstvo. Za novega predsednika je bil ponovno imenovan Dani Kerkoš. Člani pa so postali: Bogdan Košenina, sekretar, Franc Ramšak, namestnik sekretarja, Marija Pšaker, blagajnik, Jamnišek Irena, knjigovodja. Odgovorni referenti za posamezna področja dela so: Ol- ga Dečman, Curkovič Veljko, Le-zjak Jožica, Tavčar Majda, Dimnik Marjan, Kračun Štefka, Kovačič Pero. Ostali člani predsedstva so: VVimmer Davor, Dolinšek Danica, Majkovič Zlata, Knez Miran, Mitič Boro, Kračun Zdenka, Ograjenšek Peter, Krušič Darko, Avdič Hajrudin. Izvolili smo tudi komisije za posamezna področja dela in nadzorni odbor. Delegati so sprejeli delovno usmeritev dela, konkretiziran akcijski program dela, finančni načrt in razrez zadolženih posameznih članov predsedstva za pomoč pri delu OO ZSMS v TOZD in DSSS. Delegati in gostje so konferenco, ki je potekala pod geslom »Danes ustvarjamo za boljši jutri« zapuščali z lepimi vtisi z željo, da bi se na naslednji konferenci srečali še z boljšimi rezultati dela, ki jih bo dosegala mladina. Franc Ramšak Mesec maj je pred durmi Mesec mladosti je v vsakem koledarskem letu čas, ko doseže aktivnost mladine svoj vrhunec. Zato se bomo tudi v naši delovni organizaciji še posebej potrudili, da bomo izpeljali vse naloge, ki smo si jih z akcijskimi programi dela zastavili sami in tiste, ki bodo prišle k nam z občinskih konferenc ZSMS. Naj naštejemo le najvažnejše, o katerih je okvirno razpravljal na svoji 12. redni seji z dne 5. 4. Koordinacijski svet ZSMS GIP Ingrad: — tradicionalni KVIZ ZNANJA na temo »Kongresi in samoupravni akti naše delovne organizacije« bo tokrat pripravila OO ZSMS TOZD Proizvodni obrati; — vsakoletno interno Sprotno tekmovanje IGRE MLADOSTI bo organizirala OO ZSMS delovna skupnost skupne službe; — udeležili in sodelovali bomo pri sprejemu zvezne štafete mladosti, ki bo obiskala Celje 5. maja. Poleg teh treh najvažnejših, pa bo mladina Ingrada sodelovala tudi pri kresovanju ob prazniku dela, na manifestaciji »Po poteh okupirane Ljubljane«, na centralni proslavi ob Dnevu mladosti, pri krasitvi obratov in vzbujanju prazničnega vzdušja z drugimi manjšimi prireditvami tako v okviru naše delovne organizacije, kot tudi občine. Dani Kerkoš Na proslavi v počastitev 8. kongresa ZK Slovenije smo imeli tudi sprejem mladih komunistov. Po kulturnem programu naše dramske skupine (sedijo v prvi vrsti) je vstopilo v Zvezo komunistov 17 novih članov (s pripetimi nageljni) iz TO GO Laško 6, iz TO Gradbeništvo Rogaška Slatina 6, iz TO Mehanizacija 2, iz TO GO Žalec 2 in iz TO GO Celje 1 član. Tudi mladina je volila Dve leti sta naokrog in tako kot v vseh ostalih družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih organih smo tudi mladi v vseh osnovnih organizacijah izvolili tiste tovariše, ki bodo v naslednji mandatni dobi zastopali naše interese in želje. Če bi ugotavljali uspešnost celotnega postopka nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj so le redke sredine, ki so se držale datumov, ki jih je zastavil Koord. svet ZSMS GIP Ingrad. Nenehno samovoljno podaljševanje rokov nikakor ne gre v dobro naši mladinski organizaciji kot celoti in skoraj nemogoče se nam zdi, da nekateri predsedniki ne uspejo nili ob tako pomembnih trenutkih, kot so volitve, pripraviti k sodelovanju mladincev iz svojih temeljnih organizacij. Namenoma smo tokrat še izpustili imena, ker je na dlani ugotovitev, da sami le niso edini krivci za ne- uspešno delo svojih osnovnih organizacij. Da mladina ponekod ni aktivna, enako ali pa še večjo odgovornost nosijo tudi direktorji temeljnih organizacij, sekretarji 00 ŽK in predsedniki OOS. Mladi pri svojem delu potrebujemo pomoč, saj se šele učimo in kje jo naj dobimo, če ne od njih? Takrat, ko bo vsak starejši član naše delovne skupnosti in družbe kot celote tako pogumen, da bo lahko pogledal resnici v oči in kritično ocenil, ali mladini vsaj enkrat s konkretnim predlogom pomagal pri njeni težnji za boljšim delovanjem in vsestranskim vključevanjem v dogajanja na vseh aktualnih področjih dela, potem bomo šele lahko rekli, da je Zveza socialistične mladine v organizaciji združenega dela politična organizacija, ki je v ponos nas vseh. Dani Kerkoš Mladinske delovne akcije V široko zasnovanem postopku evidentiranja brigadirjev za MDA '78, se je tudi letos naša KK ZSMS še posebej dobro izkazala. Na OK ZSMS Celje smo poslali kar 18 prijav mladincev, ki bodo v tem letu pokazali svojo moč, željo in pripravljenost po graditvi naše domovine v najrazličnejših krajih Jugoslavije: Kozjanskem, Reki, Beograd-Niš in Šamac-Sarajevo. Preteklo leto so bili mnogi naši mladinci — brigadirji pohvaljeni ter nagrajeni. Upamo, da bo tudi letos tako. Poleg zveznih, pa se bomo zagotovo udeležili tudi vseh delov- nih akcij v občinskem merilu, nekaj pa jih bomo pripravili kar sami. Tako bodo mladi iz OO ZSMS TO Lesni obrati Go-milsko sodelovali pri obnovi Šmiglove zidanice, zgodovinskega spomenika iz NOB, druga skupina štirih zidarjev pa se bo priključila mladinski brigadi, ki bo v dneh od 26. 4. do 7. 5. urejala mladinski kamp »Savinja« v Makarski. Vsem našim brigadirjem želimo pri delu kar največ uspehov z, željo, da dostojno zastopajo našo delovno organizacijo vsepovsod, kjer bodo prijeli za kramp in lopato. Dani Kerkoš Ustanovili smo novo 00 ZSMS TOZD — Lesni obrati S 1.1. 1978 so se iz TOZD Proizvodni obrati, ločili Lesni obrati na Gomilskem in ustanovili svojo TOZD. Samoupravno organiziranje je še vedno v teku, čeprav je do u-stanovitve preteklo že precej časa. Z novo ustanovljeno TOZD, ki šteje 84 delavcev je prišlo veliko nalog, ki zahtevajo dosti truda, torej naloge s katerimi pa delavci do sedaj niso imeli dosti opraviti. Omejil bi se le na krajše poročilo o ustanovitvi OO ZSMS TOZD — Lesni obrati. Aktiv osnovne organizacije TOZD — PO se je na ustanovni volilni konferenci dne 8. 3. 1978 preimenoval v OO ZSMS — Lesni obrati, za katero je imel vse pogoje. Aktiv je deloval, v sklopu OO ZSMS TOZD — PO njegovo delo pa je bilo odvisno precej od same OO ZSMS — Proizvodni obrati. S takšnim delom mladi ne moremo biti zadovoljni in tako je na pobudo nas samih iz TOZD, kakor tudi KK ZSMS Gl P »INGRAD« Celje prišlo do ustanovitve OO ZSMS. Na konfrenci smo izvolili predsedstvo, ki naj zaorje ledino. Za predsednika OO ZSMS LO je bil izvoljen Dimnik Marjan, za sekretarja Ramšak Franc, blagajnik Andoljšek Cvetka, o-stali člani predsedstva pa so še Bele Martin, Kmecl Vlado, Sajovic Igor, Vitanc Milan in Satan Edhem. V predsedstvu OO ZSMS so 4 člani, ki so mladi komunisti. Sprjeli smo svoj akcijski program, ki je dovolj obsežen in daje možnosti delovanja prav vsem v OO ZSMS, glavno odgovornost pa morajo nositi mladi komunisti. Na koncu se nam postavlja vprašanje, kaj pričakujemo od OO ZSMS Lesni obrati, kajti doslej se naša aktivnost ni kazala v dovolj svetli luči. Vem, da smo mladi sposobni veliko narediti, čeprav pred nami stoje zapletene in odgovorne naloge, naše delo pa bo lahko toliko u-spešneje, če bomo naše naloge reševali skupno z ostalimi DPO in samoupravnimi organi. Dimnik Marjan Politična šola Praktični izpiti Jože Lugarič Franjo Humski Martin Artiček, inštruktor učencev iz Ingrada in Franjo Horvat iz Zveznega centra za usposabljanje gradbenih inštruktorjev iz Ljubljane sta bila stroga ocenjevalca praktičnega dela izpita kandidatov za naziv PU zidar. Najbolje sta bila ocenjena Jože Lugarič in Franjo Humski iz temeljne organizacije Gradbeništvo Rogaška Slatina OfllLcidinci! V dneh od L do 4. aprila letos je OK ZSMS Celje organizirala štiridnevno politično šolo za novoizvoljene predsednike in sekretarje OO ZSMS. Šola je bila v prostorih Narodnega doma v Celju. Šole so se udeležili tudi predstavniki OO ZSMS GIF »Ingrad« iz celjskega območja in sicer iz naslednjih OO ZSMS: DSSS, TOZD Mehanizacija, TOZD Proizvodni obrati in TOZD GO Celje. Program šole je obsegal devet tem, ki so zajemale zelo zanimiva področja, kot npr.: ZSMS in mladi, SLO in DS, Pojem in vloga SIS in delegatske- JZijepL maju Sestavil: Durič Ekrem, mladinski dom Brzo dodi cvjetni maju nek ti šume olistaju. Donesi nad DAN MLADOSTI mnogo sreče i radosti. ga sistema, informacije v združenem delu itd. Mislim, da je ta politična šola bila zelo potrebna za novoizvoljene predsednike in sekretarje OO ZSMS, še posebno pa zato, ker so posamezne teme predavali strokovnjaki, kateri imajo že dolgoletne izkušnje in so predavanje popestrili tudi s praktičnimi in zanimivimi primeri. Tako je politična šola dosegla svoj namen in mislim, da bi bila ta oblika izobraževanja zelo potrebna tudi za vse člane OO ZSMS, saj bi tako še okrepili delo OO ZSMS. Darko Krušič Neka šume ozelene i da potok zažubori brzo dodi mili maju javi se u mom zavičaju. Još si voljen peti mjesec nama osobito jer se rodio u maju naš najdraži voda TITO. ()kzacSim(9 in ucedimft (jzadhieSca za ptaznik dela! V temeljni organizaciji IGM Medlog širimo montažno halo za potrebe proizvodnje elementov našega montažnega sistema AKTUALNO V SINDIKATU Novim nalogam naproti Hiter povojni gospodarski razvoj Jugoslavije je zahteval tudi vzporeden razvoj družbenoekonomskih odnosov. Nosilec razvoja teh odnosov so in bodo še v večji meri družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, med njimi tudi sindikat, ki naj bi ne bil samo organizator izletov, cenenih nakupov, skrbnik za socialno šibke ipd., ampak najmnožičnejša organizacija delovnih ljudi in nosilec gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja. Če je sindikat najmnožičnejša organizacija delovnih ljudi, zadane naloge torej niso samo naloge predsednika osnovne organizacije, v najidealnejšem primeru Izvršnega odbora osnovne organizacije, ampak nas vseh, ki tvorimo to množično organizacijo. Uresničevanje zakona o združenem delu predstavlja najpomembnejšo nalogo vseh članov osnovne organizacije sindikata. Do konca leta je potrebno sprejeti še preostale akte, ki jih zahteva zakon, istočasno pa je potrebno kontinuirano zasledovati dosledno izvajanje določil vseh sprejetih aktov, sprotno se dogovarjati za dopolnjevnaje posameznih določil, ki jih praksa dokazuje kot najboljše rešitve. Še zlasti to velja za tiste samoupravne akte, s katerimi uravnavamo ustvarjanje in delitev sredstev za osebne dohodke, za skupno ter splošno porabo. Pomembno nalogo pri pridobivanju teh povratnih informacij imajo samoupravne delavske skupine in samoupravna delavska kontrola. Delitev po delu S samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe v DO GIP Ingrad, smo se delavci vseh temeljnih organizacij dogovorili, da bomo sredstva za osebne dohodke razporejali tako, da ustreza rezultatom dela vsakega delavca, njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom, z upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot s svojim in druž- benim minulim delom prispeval k povečanju dohodka temeljne organizacije, v kateri združuje delo in sredstva. Skratka, prizadevati si moramo za resnično zaživitev načela delitve po rezultatih dela. Življenjske in delovne razmere delavcev v DSSS Razmere na tem področju so v delovni skupnosti skupnih služb najbolje urejene. Vendar se ne smemo zadovoljiti samo s to ugotovitvijo. Še imamo primere neurejenih stanovanjskih razmer, dotrajana in neugledna upravna zgradba pa ne predstavlja takšnega delovnega okolja, ki bi omogočal maksimalno izkoriščanje fizičnih in umskih potencialov zaposlenih. Izobraževanje in kultura Naloga vseh osnovnih organizacij, ne samo v skupnih službah je, da bodo izobraževale lastni kader v političnih šolah, kateri bo v prihodnosti sposoben prevzeti odgovorne naloge v družbenopolitičnih organizacijah. Prav tako bo potrebno novoizvoljene delegate v šolah za delegate usposobiti za delo v delegacijah, kar je pogoj za učinkovito delovanje delegatskega sistema. Naša skupna naloga je tudi organiziranje vseh oblik usposabljanja in izobraževanja, kajti naš boljši jutri je odvisen od vsestranske usposobljenosti delavcev. Na področju kulture bo sindikat organiziral, obveščal in omogočil ogled kvalitetnih kulturnih prireditev. Rekreacija Znano je, da je Ingrad delovni kolektiv, ki ima v svojih vrstah številne odlične športnike, vendar moramo usmeriti akcijo v množičnost, da se bodo vključili v športno dejavnost tudi tisti, ki doslej niso bili vključeni. Ljudska obramba in samoza-šičta V vojni situaciji bo naša delovna organizacija imela posebne naloge. Prav zaradi tega je naloga sindikata, da v obramb- V jedilnici TOZD IGM Medlog je v času dopoldanskega odmora vedno živahno. ne priprave aktivno vključi v še večji meri ženske in mladino, kajti le-ta bi imela v morebitni vojni situaciji zelo pomembno mesto v proizvodnji in v vseh oblikah ljudskega odpora. Nadalje se moramo zavedati, da smo uporabnik ogromnih sredstev družbe in ni vseeno, kako z njiim gospodarimo. Dolžnost slehernega je čuvanje družbene imovine, kakor tudi družbenih pridobitev. Samoupravna organiziranost Razvoj samoupravljanja temelji na organiziranem izražanju ter uresničevanju volje vseh delavcev. Posebno pozornost moramo posvetiti vsem oblikam neposrednega izražanja volje delavcev: zborom delovnih ljudi, samoupravnim delovnim skupinam, seveda ob doslednem upoštevanju določil sprejetih samoupravnih aktov. Stabilizacijska aktivnost Uresničevanje ciljev zastavljenih v razvojnem programu in stabilizacijskih načrtih je ena od osrednjih nalog osnovne or- ganizacije sindikata. Permanentno ugotavljanje stanja uresničevanja zastavljenih nalog, je pogoj za takojšnjo analiziranje vzrokov odstopanj in s tem za akcijo za uresničitev zastavljenega cilja. Informiranost Obveščati in biti obveščen je temelj nadaljnega razvoja samoupravljanja. »Armada« novoizvoljenih delegatov (ne mislim samo delegatov v delegacijah, temveč v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah) mora biti sprejemnik in oddajnik informacij v sredinah, ki so jih izvolile. Le takšen tok informacij bo omogočil uspešno samoupravljanje in s tem odločanje. Navedene naloge so zahtevne in obširne. Osnovna organizacija sindikata Delovne skupnosti skupnih služb kot nosilec teh nalog se mora zavzemati za čim doslednejše izvajanje teh nalog ter s tem okrepiti zaupanje delavcev v naše delo. Ivo Steble Kulturni dom na Vranskem — TO GO Žalec Ni samo škrat! Da, tiskarski in ne gozdni škrat. Pride takrat, ko ga ni nihče poklical. Poigrava se s črkami, rad jih zameša. Tudi pravilna imena in priimki mu niso vselej povšeči. Spreminja jih. Prav tako smisle besed. Včasih duhovito, dostikrat pa tako »neokusno« da se človek zgrozi. To je delo neznanega tiskarskega škrata. Vse, kar je narobe gre na njegov račun. Pa mu delamo krivico. Kajti, za njim stoji tudi človek. Velikokrat njegov odnos do dela, malomarnost, površnost. Teh »odlik« ne bomo nikoli odpravili. Zato bo tiskarski škrat večno živel. On ima svojo prihodnost povsem zagotovljeno. Nobene spremembe v delitvi dohodka ali nagrajevanja po delu ga ne prizadenejo. Je že tako. To moramo sprejeti kot dejstvo. Toda, lahko bi popravili človekov odnos do dela. Obljube so tu. Zato v tem tudi zagotovilo, da bo tiskarski škrat v prihodnje manj šaril na straneh našega glasila, med vrsticami in besedami. To je obljuba in hkrati opravičilo ter pojasnilo. Uredništvo 7. APRIL — SVETOVNI DAN ZDRAVJA Kaj je zdravje? NUJNA JE NOVA AMBULANTA Če takoj v začetku sestavka naštejem bistvene naloge vsake obratne ambulante, potem so to: preventiva (preprečevanje bolezni), kurativa (zdravljenje bolezni) in socialna medicina. To je tudi smisel celotne medicine. V obratno ambulanto Ingrad sem prišel pred petimi leti. Pred tem sem se spoznal z delom zdravnika na terenu: v Dobrni, na Planini pri Sevnici, v Slovenskih Konjicah in po vseh obratnih ambulantah v Celju. Takoj ob začetku sem spoznal, da bom imel v Ingradu dela v glavnem s specifično situacijo: delo šni, bi bilo naše delo lahko. Na naša vrata trka vsak, ki se znajde v stiski, pa naj bo zdrav ail bolan. Kaj je pravzaprav zdravlje? Veliko vedo ljudje povedati o bolezni, prav malo pa o zdravju. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije je zdravje: stanje popolnega psihičnega (duševnega) in fizičnega (telesnega) in socialnega blagostanja. Kdo je torej zdrav? Kdo se počuti ,da se nahaja v tem blagostanju? In vsak, ki prihaja k nam, išče pomoč do izhoda iz Dr. Ivan Bovha sprejme v naši ambulanti dnevno 50 — 70 bolnikov (22. februarja letos celo 86 bolnikov), pregleda pa tudi 4 — 8 novo sprejete delavce. Zaradi takšne gneče bolnikov seveda zdravnik ne more posvetiti posameznikom dovolj časa. Medicinski sestri Jelka Gorenak in Jožica Leben opravljata svoje delo v zelo utesnjenem prostoru, največji naval bolnikov pa je v prvih dneh tedna Zdravje je največje bogastvo vsakega člana družbe in borba zanj mora biti naša prioritetna (prvenstvena) naloga. Delamo v ambulanti in se u-kvarjamo s preventivo, kurativo in socialno medicino, ki je pro-strosko daleč pod republiškimi normami. Pred več leti dograjena in opremljena ambulanta, ko je bil Ingrad še majhen kolektiv, že zdavnaj ne ustreza več svojemu namenu. V času združitev bi bilo potrebno misliti na gradnjo nove ambulante, ki bi zadoščala normam in za nastanitev oziroma ordinacijo še enega zdravnika. Število ambulantnih pregledov v smislu kurative se je v zadnjem letu tako povečalo, da bi bilo dovolj za dva tima. Potem bi bilo tudi več časa za preventivo in socialno medicino. Ker je v gradbeništvu velika fluktuacija (gibanje) delovne sile, imamo veliko sprejemov na delo in ker gradbeništvo zahteva zdravega človeka, mora biti vsak natančno pregledan, da se ugotovi njegovo zdravstveno stanje. V časovni in prostorski stiski je to delo toliko otežko-čeno da postane to vzrok nepotrebnih razburjanj in pritožb o-stalih pacientov, ki čakajo, da bi bili pregledani. Vse to pa seveda povzroči nove probleme, ki negativno vplivajo v smislu zdravljenja. Lahko bi se potem izvrševali tudi periodični pregledi in delovna org. ne bi bila prikrajšana za velike denarne izdatke, ki se zdaj izdajajo za raznorazne specialistične preglede, čeprav so bili le-ti že prej narejeni. Tako bi bil potem pojem kurativa — preventiva združen, kar mora biti in le tako ima svoj smisel, ker v tej obliki ima delavec koristi od zdravstvene službe in tako tudi delovna organizacija. Največ problemov v ambulanti imamo s socialno medicino: oddaljenost od družine in doma kot sem že rekel, slabo urejena stanovanja in prehrana, terensko delo, higienske razvade itd. Vse to je vzrok dodatnih medicinskih problemov naših delavcev, ki tudi pridejo na naša vrata. O tem pa kdaj drugič. dr. Ivan Bovha REZULTATI ANKETE O ŽELJAH PO PRILAGODLJIVOSTI STANOVANJ Ker se je vabilu k sodelovanju pri anketi odzvalo le petnajst bralcev, rezultatov ne moremo posplošiti in upoštevati kot javno mnenje. Poleg tega, da je število anketirancev tako majhno, pa je še po strukturi precej enostransko. Saj je od 15 anketirancev kar 11 žensk. Razen treh anketirancev živijo vsi v najemniških stanovanjih. Kljub temu pa se vsem zahvaljujemo za sodelovanje in objavljamo rezultate. Odgovori so bili naslednji: Na prvo vprašanje, če so v času bivanja v stanovanju že kaj predelali, jih je 9 odgovorili z da. Vsi anketiranci, razen enega, bi si želeli, da bi imelo stanovanje ali hiša rezervne, neobdelane prostore kot so podstrešje ipd., ki bi se lahko kasneje dodelali, da se poveča stanovanjska površina. Glede tega, ali je pomembno, da se lahko del stanovanja oddvoji za posebne namene, kot so bivanje starih staršev, popoldanska obrt, gospodinjske pomočnice ipd., jih je bilo le po- lovica za, drugi polovici pa se to ni zdelo pomembno. Večina anketirancev pa bi želela spreminjati velikost in razpored prostorov v okviru svojega stanovanja glede na spreminjajoče potrebe med časom bivanja (npr.: odraščanje otrok). Zanimivo je, da večina anketirancev ne čuti potrebe, da bi stanovanje dodelali po svojem okusu ampak ga raje dobijo popolnoma gotovega. Za več stanovanjske površine na račun skromnejše obdelave stanovanja se je odločilo le 9 od 15 anketirancev. Dve tretjini anketirancev bi želelo soodločati pri oblikovanju stanovanja in le ena tretjina to raje prepusti projektantu. Kot rečeno, navedni podatki ne odražajo splošen odnos do te problematike, so pa vsekakor zanimivi. Želeli bi, da bi tudi drugi, ki se niso odzvah tej anketi, izrazili svoja stališča glede te problematike. Le tako se bodo lahko dejanske želje in potrebe stanovalcev izrazile pri oblikovanju njihovih bivališč. Elza Črepinšek, dipl. inž. arh. zdravnika, ki zdravi ljudi, ki so odmaknjeni od svoje družine, ki opravljajo delo v težkih delovnih pogojih in še to večkrat v podaljšanem delovnem času, če to delo zahteva. Včasih je obstajal pojem: družinski zdravnik. Delo takšnega zdravnika je bilo enostavno in pravzaprav idealno. Poznal je namreč osnovno celico družbe od naj mlajših pa do najstarejših članov družine in s tem je bilo tudi zdravljenje lažje. Danes je pojem družine že skoraj razpadel in tako se pri delu srečujemo le s členki družine, ki imajo poleg svojega zdravstvenega stanja še polno problemov, ki so v glavnem socialnega značaja. Na naša vrata ne trkajo samo bolni, torej tisti, ki so klinično bolni. Če bi bili samo tak- trenutne situacije. Človeka moramo obravnavati v celoti in tako ga tudi skušamo v naši ambulanti. Če bi človeka, ki potrka na naša vrata, ne obravnavali tako — v celoti, da bi ga razdelili, kakor dela moderna medicina v organe (ušesa, grlo, nos, srce, trebuh, živci, itd.), bi bila naša čakalnica v ambulanti še veliko bolj polna kot je in čakalna doba bi se še povečala. S pomočjo teh misli bi se lahko dotaknili problemov, ki konkretno nastajajo v naši ambulanti. Mnogo je bilo kritik na račun zdravstva in mnogo jih bo ostalo, dokler bo obstajalo človeštvo. Izhod v borbi za zdravjem moramo iskati, ne kot posamezniki, ampak skupno, s pomočjo vseh družbenopolitičnih sil. Stanovanjski bloki v Preboldu — TO GO Žalec ZANIMIVOSTI IZ GRADBENIŠTVA lahko bi jih posnemali! NOVA ODREDBA O TOPLOTNI ZAŠČITI OBJEKTOV Z NAMENOM VEČJEGA PRIHRANKA ENERGIJE V ZR Nemčiji velja od novembra 1977 nova odredba, ki predpisuje večjo toplotno zaščito objektov z namenom, da se zmanjša poraba energije. Odredba zajema štiri področja: I. Objekti ogrevani na normalne temperature (najmanj 19° C) II. Objekti z nizkimi temperaturami (od 12 do 19° C) III. Objekti za šport in zborovanja IV. Razne dopolnilne odredbe V prvo skupino spadajo: a) stanovajski objekti, b) upravne zgradbe, c) šole, vrtci, knjižnice, d) bolnice, domovi, internati, e) gostinski objekti, f) trgovski objekti, g) obrat, ki so ogrevani najmanj na 19° C, razen tistih obratov, ki jih ogreva odvečna toplota proizvodnega postopka ter rastlinjaki, h) vsi objekti, ki imajo delno ali v celoti podobna področja uporabnosti kot objekti navedeni od a) do g). V drugo skupino spadajo objekti, ki so več kot štiri mesece v letu ogrevani od 12 do največ 19° C. Izvzeti so le objekti, ki krijejo svoje potrebe iz odvišne toplote proizvodnega postopka, delavnice in skladišča, ki so zaradi proizvodnega postopka pretežno odprta, provizoriji kot so šotoraste skladiščne hale ipd. ter podzemne gradnje. V tretjo skupino spadajo objekti, ki so namenjeni športu ali raznim zborovanjem in so najmanj tri mesece naleto ogrevani na temperaturo 15° C. Transmisijske izgube se določajo srednje vrednosti celotnega toplotnega prehoda skozi obodne površine objekta. Dopustne vrednosti koeficientov »k« so odvsne od razmerja obodnih površin proti gradbenemu volumnu. Predpisani so tudi koeficienti »K« za zasteklene površine ter kvalitete izvedbe oken. Za izračun se smejo upoštevati le vrednosti, ki jih določajo norme DIN 4108, ker so v prospektih in atestih za razne materiale podane običajno laboratorijske vrednosti določene pod idealnimi pogoji in često bistveno odstopajo od dejanskih vrednosti. Ta odlok, ki zajema vse vrste ogrevanih objektov, ima znaten vpliv na porabo energije. Zato bi ga lahko primerno upoštevali tudi v naši vsakdanji praksi, četudi nas zakon ne obvezuje. Vsekakor pa bi bil tak ukrep v skupnem interesu celotne družbe ne le z vidika prihranka e-nergije, temveč tudi z namenom boljše kvalitete gradenj in čistejšega okolja. Elza Crepinšek, dipl. ing. arh. Stolpnica malih stanovanj Zaradi perečih stanovanjskih razmer samskih delavcev je več organizacij združenega dela na pobudo občinskega sindikalnega sveta podpisala samoupravni sporazum o izgradnji malih stanovanj v Celju. Gradnja stolpnice je bila zaupana naši delovni organizaciji. Naknadno so nekatere podpisnice sporazuma zavrnile podpis kupoprodajnih pogodb oziroma so sklenile pogodbo za manjše število ležišč od prevzete obveze: — Bolnica Celje 30 ležišč — EMO Celje 28 ležišč — Železarna Štore 28 ležišč — Cinkarna Celje 10 ležišč Tako se je število neprodanih ležišč povečalo na cca 150. V lepo opremljene sobe se bo vselilo tudi 120 naših delavcev. Vse sobe imajo lastne sanitarije. V vsaki etaži je čajna kuhinja za pripravo manjših obrokov hrane. V pritličju so skupni prostori za družbene in športne dejavnosti (klubske sobe, TV-so-ba, namizni tenis). Pogoji bivanja bodo vsekakor na lepi višini. V ostalih podrobnostih (stroških, itd.) vas bomo seznanili v naslednji številki. Srečko Pišorn Kadrovske vesti V MESECU FEBRUARJU IN MARCU SMO IMELI SLEDEČE KADROVSKE SPREMEMBE: Pridobili smo nove sodelavce: Goronja Rade, Vajzovič Ra-miz, Meseček Josip, Okič Meh-med, Kajgo Ivan, Lukič Stanko — NK gradbeni delavci; Hasa-ničevič Mujo, Hasanovič Hazim, Kostič Risto, Stojanovič Nenad vsi PK tesarji; Božič Ratko, K zidar; Džanič Irfan, K tesar vsi iz TOZD GO Celje; Dautbašič Asim, Jajalo Ivo, Lučič Simo, Mladič Ivan, Hodžič Mahmut, Faljid Cazim, NK delavci; Bajrič Nihad, Bukvič Id- riz, Gašič Vinko, Mehič Mirsad, Memiševič Hasan, PK tesarji; Mihajlovič Nedjo, PK zidar; Sanda Viljem, Mehinagič Muha-in Taškoj Stjepan K tesar — rem, Hasič Fejzulah, K zidarji vsi iz TOZD GO Laško; Milojevič Djordjo, Muratovič Nnkret, Aladžič Tomislav, Kava-zevič Bajram, Križman Josip, Mehič Hasan, Pavlovič Branko, Dedič Ferid, Subašič Hasan, Djurič Djuro vsi NK delavci; Blagojevič Mirsad, Martič Stipo, Mihajlovič Veljko, Savič Milovan, Todič Milan, Todič Nedo, vsi PK tesarji in Hasič Rasim PK zidar — vsi iz TOZD GO Šentjur; Stanovanjska gradnja Otok III-S Marjanovič Stevo, Sandič Mitar, Sandič Stevo vsi NK delavci; Bečirovič Ramo, Bukvič Izet, Mujanovič Mujo, Zambahovič Salko vsi PK tesarji iz TOZD GO Slov. Konjice; Milojica Mile, Milutinovič Vojin, Osmanovič Sečo, Vukadinovič Pero vsi NK delavci; Simič An-to, Čopič Momir, Slemenjak Milan vsi K tesarji iz TOZD GO Žalec; Flac Zlatko, K tesar iz Ljubljane; Pečnik Josip, Rožman Viktor, Pečnik Franjo, NK delavci; Ster-niša Franc, K električar iz Rogaške Slatine; Kukovič Alojzija, PU kopirani iz Projektivnega biroja; Špiljak Milan, Egrlič Masud, Jevšenak Milan, Sevnik Darko, Špiljak Josip vsi šoferji; Firšt Josip, NK delavec iz Mehanizacije; Pinter Jože, v. d. direktor TOZD, Slemenšek Srečko, K šofer, Žagar Tomaž, K električar, Lončar Mihael, operativni vodnja e-lcktro delavnice, vsi TOZD Proizvodni obrati; Škrubelj Slavko, K mizar — Lesni obrati; Avdič Hasan, Glavaš Djuradj, Markovič Dušan, Markovič Radovan, Mulaomerovič Ibro, Novak Novo, Novak Stanko, Šehič Sejfo, Filipovič Jovo, Ikič Jovo, Bogič Ljubomir, Firolovič Sava, Nikolič Peter, Ratkovič Rajko, Roškarič Mihajlo vsi NK delavci; Beganovič Sabahudin, čehič Hidajet, Dizdarevič Mehmedali-ja, Jalenič Drago, Lukič Duško, Mangič Edvin, Mehič Suvad, Pa-učinac Fadil, Stojanovič Simo, Tulin Dragan, vsi PK železo-krovci; Janežič Marjan, K žer-javist, Selih Anton, K železokri-vec vsi iz Medloga; Markovič Vojislav, NK delavec, Simonič Magda, kreditni referent, Plavčak Silva, K kuharica — vsi iz Skupnih služb. Iz JLA so se vrnili: Gallapeni Islam, NK delavec iz Žalca; Hajdarevič Alija, KV zidar iz Celja in Džanič Sakib, KV zidar; Žlof Janko, K monter ogrevalnih naprav iz Proizv. obratov; Goričan Karel, dipl. gradb. ing. — Projektivni biro v Skupne službe. Na novo življenjsko pot so stopili: Štefančič Ana — Rezar, Skupne službe; Stergar Jasna in Wi-mer Davor iz Mehanizacije; Pe- jič Lovro iz Mehanizacije; Žar-kovič Milivoj, Sakušič Rasim iz Laškega; Pejanovič Borislav, Djurič Petar iz Šentjurja; Grab-ner Pavel iz Žalca; Močič Mila-din iz. Celja. V JLA so odšli: Krličevič Bajro, K železokri-vec iz Medloga; Grahovar Viktor, taracer iz Rogaške Slatine. V poskusni dobi so odšli: Mulaomerovič Ibro, NK delavec iz Medloga; Faljič Cazim, Mahinagič Muharem, Dautbašič Asim iz Laškega; Aladžič Tomislav, NK delavec iz Šentjurja; Čopič Momir, K tesar iz Žalca. Izključen je bil Kovačevič Savo, PK zidar iz Celja. Sporazumno so odšli: Jan Leopold, K šofer iz Mehanizacije; Rodič Slavko, NK delavec iz Žalca; Beg Ivan, Polaj-žer Miha, Kos Rudolf vsi pleskarji in Ravenščak Martin iz Rogaške Slatine. Poleg navedenih je prenehalo delo 57 delavcev ki so samovoljno odšli. Invalidsko upokojeni so bili: ZUPANIČ Vjekoslav, rojen 5. 9. 1939, K zidar v Slov. Konjicah. Zaposlen je bil od 17. 2. 1962 do 7. 3. 1978, kar je skupaj 16 let in 2 meseca. Stalno bivališče ima: D. Škirnik 32, Kumrovec. KOMERICKI Marija, roj. 4. 6. 1933, administrator na Proizv. obratih. Zaposlena je bila od 1. 10. 1964 do 13. 3. '1978, kar je skupaj 13 let in 5 mesecev. Stalno bivališče ima: Ljubljanska 30, Celje. CEROVŠEK Bogomir, rojen 6. 12. 1929, K slikopleskar na Proizv. obratih. Zaposlen je bil od 14. 6. 1957 do 21. 3. 1978, kar je skupaj 20 let in 9 mesecev. Stalno bivališče ime: Šmarje pri Jelšah 60/a, p. Šmarje pri Jelšah. Marija Pšaker ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage žene in matere Haložan Marije, se iskreno zahvaljujem sodelavcem na gradbišču in TOZD GO Celje za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, za izraze sožalja, cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Mož Ivan in hčerka Marinka. ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očka Vacik Bela, se iskreno zahvaljujem najožjim sodelavcem, ^OZD GO Celje, sodelavcem komerciale in kolektivu GIP »Ingrad« Celje za cvetje in spremstvo na pogrebu. Veligošek Vera ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Krivec Franca, se iskreno zahvaljujem sodelavcem tehnične službe in kolektivu GIP »Ingrad« Celje za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na pogrebu. Krivec Vlado z družino Predtekmovanja ŠIG 78 Šah v Zagorju Naši šahisti Zvonko Streicher, Tomo Studnička, Franc Brinovec, Vinko Harinski, Milan Oj-strež, Ivan Borovšek in Srečko Pišorn so se uvrstili v zaključni del ŠIG 78 potem, ko so 25. februarja dosegli v predtekmovanju drugo mesto s točko zaostanka za Konstruktorjem iz Maribora. Ivan Ahtik, Jože Lipovšek, Stane Turščak in Jože Turk bodo nastopili v Kopru, saj so v Novi Gorici 26. marca osvojili 3. mesto. Namizni tenis v Ljubljani V organizaciji Gradisa je bilo 2. aprila na Kodeljevem predtekmovanje v namiznem tenisu. Naše tekmovalke Ljuba Podbre- žnik, Irena Jager in Valerija Prevoršek so se uvrstile v finale skupaj z igralkami Gradisa, Stavbarja in Tehnike. Tudi Marjan Vitanc, Božo Breznik in Alojz Prevoršek bodo tekmovali v Kopru, saj so se v zaključni del ŠIG 78 uvrstile ekipe Gradisa (LJ), Ingrada (CE), Cevovoda (MB) in Elektre iz Maribora. Odbojka v Novem mestu V soboto, 15. aprila so odbojkarji Ingrada uspešno nastopili v predtekmovanju ŠIG 78 (organizator »Pionir« Novo mesto) in se plasirali v finale. Za »Ingrad« so tekmovali: Janko Žil-nik, Peter Juhart, Bojan Lazar, Marjan Vitanc, Anton Aškerc, Hubert Golner, Vinko Vitanc in Karli Gornik. TRIM IGRE '78 Streljanje v Mariboru Strelke Ingrada Zvonko Perovič, Milena Petrič in Erna Pelko kot tudi naši strelci Marko Kobale, Velimir Todorovič, Drago Selič, Alojz Krajnc in Ivan Ahtik se niso uvrstili v zaključni del ŠIG 78, saj so v predtekmovanju 4. marca ekipno zasedli 9. mesto. Kegljanje v Novi Gorici Naše tekmovalke Ivica Bezlaj, Metka Lesjak, Tončka Pečovnik in Ljuba Podbrežnik so 12. marca v predtekmovanju osvojile 4. mesto, ki še omogoča nastop v finalu ŠIG 78, ki bo 3. junija 1978 v Kopru. Tudi kegljači Ingrada Ivan Cizej, Zdravko Radič, Jože Gotlin, Boris Krivec, Dušan Vanovšek, Brane Orešnik Zlatko Radič, Milan Lipovšek, Marjan Vitanc, same zmage Nagradna križanka organ VIDA VELIKO Število česa VAS PRI L3UBUAHI ☆ PRIMOR- SKA ČRNINA OKRASNA VRTNA CVETICA r ) TANTAL ti mm MLINSKI lUEB VUL kongres ZKS ) od a * s. aprila 197B VOZILA ZA VLEKO VAGONOV FILM O MAŠČEVALCU V ČRNEM G KAČJA IME AM. HUMORISTA IUCH1ALDA ČE1ULA ŽUPANČIČ IL3A ERE NAUKU ČESAR. ČEMUR SPODINE s kisikom KARENINA ERNA MUSE A MA3HN0 KOLO UPODA- DL3AN3E GLASOV S ČRKAMI PREBIVA* N At EGA POLOTOKA MAKE DOM NARODNI PLES tovarna AVTOhOB MARIBOR RADO MURNIK G Rt K A 6 RKA METER oIe 6 EL TELESA ZVER »Z RODU MAČ* ZBOR. DEVETIH Pevcev PR0PAGAN-bNt LISTEK ZGARA- NOST, IZMUČE- NOST GLAS, ZVOK RUSKI VLADARSC NASLOV SAMO. ZGoub RIMSKA ENICA §5!l SPODBUD/^ ZAČETNI KORAK DEL drevesa TROPSKI KuSČAR TEKOČI H 7A NARKOZO LUKA V IZRAELU ☆ za Glasilo INGRAD Smučarji presenetili V okviru TRIM iger so naši smučarji tekmovali v veleslalomu na Golteh in osvojili odlično drugo mesto med vsemi ekipami v občini Celje, v dejavnosti »gradbeništvo« pa so prvi. Za »Ingrad« so tekmovali: Vlasta Šupek, Valerija Prevoršek, Nataša Klemen, Karli Rom, Franc Berginc, Milan Colarič, Toni Spiljak, Dušan Vanovšek, Vinko Čater, Janko Lesjak in Stane Turk. Košarkarji Ingrada prvaki V dejavnosti gradbeništvo sta v košarkaški ligi nastopili dve ekipi Ingrada. Igralci Marko Ro j še k, Slavko Somrak, Bogdan Košenina in Ivan Vrenko so osvojili prvo mesto, ekipa B (Ivan Ramšak, Marko Kobale, Željko Arčan, Božo Berk in Franc Berk) pa je bila tretja. Zanimivo je to, da je v medsebojni tekmi ekipa B premagala ekipo A za koš prednosti. IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 1-2 1. nagrada 60,— din — Slavko Urankar, skupne službe 2. nagrada 40,— din — Martin Šmarčan, Žalec 3. nagrada 30,00 din — Igor Novak, skupne službe Rešitve za to križanko pošljite do 10. maja 1978 na uredništvo. V nedeljo, 14. maja bo na standardni progi okoli Celja TRIM akcija v kolesarjenju. Štartali boste lahko od 7,30 do 10,30 ure, trim kartončke pa dobite pri referentu za rekreacijo (Franc Ramšak) v skupnih službah. TRIM akcija v hoji bo 27. in 28. maja na Svetino in na Celjsko kočo. Constructa '78 GRADBENA RAZSTAVA V HANNOVRU V Hannovru je bila od 15. do 22. februarja letos velika mednarodna gradbena razstava, ki jo prirejajo vsake štiri leta. Ogled te razstave je organiziral Gradbeni center Slovenije v sodelovanju s Kompasom. Iz našega podjetja so se razstave u-deležili štirje: iz TO Projektiva Slavka Podsedenšek in inž. Mi-lisav Mandič, iz TO IGM inž. Bojan Okrogar in iz razvoja inž. Elza Črepinšek. Razstava je bila zelo zanimiva, saj je nudila širok pregled stopnje razvoja na vseh področjih gradbene dejavnosti od grobe gradnje preko finalizacije, instalacij do zaščitnih ukrepov, dokumentacije in vseh ostalih vzporednih dejavnosti. Poseben poudarek pa je bil dan iskanju cenejših energetskih virov in čim boljšemu izkoriščanju energije v praksi. Četudi nam naša industrija gradbenih materialov ne nudi tako bogatega izbora materialov, se vendar lahko porodijo i-deje, kako za to, kar imamo, lahko najdemo nove oblike in področja uporabe. Zato so taki ogledi vsekakor zelo koristni. Saj moramo slediti razvoju v svetu, če hočemo usmerjati naš razvoj doma. Elza Črepinšek, dipl. ing. arh.