Jtottnlna plačana v gotovini Leto X., Št 4* („JUTRO" XDL, žt. 19 a) Ljubljana, ponedeljek 24» januarja 1938 upravmštvo. Ljudijana, Knafljeva 5 — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126 Ponedeljska "izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4,- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. KITAJSKA ZMAGA V ŠANTUNGU Velik uspeh kitajskih letalcev - Japonci opustili pr^ira&Je proti Hankovu in Kantonu - Angleško-Japonski sporazum Šanghajj. 23. j'an. o Danes je bila zaključena prva faza bitke za pojest pokrajine Šantujga in sicer s porazom Fa[>oncev Kitajcem se ie posrečilo ponovno osvojiti važno mesto Mingkvang ki leži ot železniški prodi Nanking— Tiencin. Ta uspeh ie predvsem zasluga kitaiskih letalcev, ki se niso osvobodil; samo japonskega pritiska, temveč so skoro na vsem bojišču med Tienci-nom tn Pukovom obvladali položaj Posebno eo se obnesla kitajska nagla lovska letala, ki so z uspehom preganiala laponske bombnike. Število «>e«trel.jenih letal j3 na obeh stra.ieo zelo veliko. l>uga sanonska vojska, ki si je postavila za cilj osvojitev m?sta Hsučova. železn-šk#-ga križišča med Tiencinom in Pukovom. ter hinghaiske transverzalne proge, izvaja še vedno hud pritisk na kitajske postojanke. Opaža se resen kitajski odpor tudi v južnem ia »evernem delu ftnnfunsa. Iz japonskih virov poročajo, da bodo Japonci začasno opustili svoie orodiran;e proti Hankovu. V Šanghaju krožijo tudi glasovi, da ie odgoden japonski vpad v pokra ji no Kvantung v sm 3ri proti Kantonu. Do tega preokreta ie prišlo ker je japonska vojska naletela na resen odpor. Nadalje trdijo, da so se vršila pogaiania med angleškimi in japonskimi delegati v zvezi z japonskim napadom na angleško bro dovje na Jangeeju Med temi pocajanji ;e bil dosežen sporazum, po katerem nai bi .Japonska opustila načrt3 o osvojitvi Kantona in južne Kitajske, ki naj bi prišla pol angleški vpliv, dočim bi Anglija prepustila Japonski svobodo v severnem 'n sradniem delu Kitajke. Obeuem potrjujejo, da določa sporazum za Anglijo upoštevanje japonskih vojaških potreb, ki so nastale po osvojitvi Šanghaja. Opustošenje v Nankingu London. 23 jan. d. Po vesteh ki so kljub japonski cenzuri dospele v Lon ion pred •»ravlja Nanking še se'ai 40 ini po japon ski okupaciji sliko ornnstošenja in groze Veliki deli mesta š« ve Ino gore Po zanesljivih informacijah se ie od zadetka mes.-ori pripetilo 15 primerov v katerih je bila ameriška zastava žaljeni P(> iai>.>nsk!h w jakih. Pri plenjenju v Nankingu j«? bilo najhuje prizndeo nemško in a meriš': o imetje doč:m je ostala an rleška oos°st razmeroma še ^ovoli ohranjena Nekdaj bogati mestni okraii tvorijo kup razvalin. k;er po e rn." živa bitja samo še sestradan- psi kajti me »to ie kitajsko prebivalstvo sV-oro Kanya o madžarski politiki Madžarski zunanji minister o budimpeštanski konferenci držav rimskega bloka Budimpešta, 23. jan. d. V zunanje-poli-tičnih odborih poslanske in zgornje zbornice je podal včeraj zunanji minister Ka-nya ekspoze, v katerem je poudaril, da je poslednja konferenca držav rimskega bloka v Budimpešti dala priliko, da so se ovrgle v zadnjem času nakopičene popolnoma neutemeljene vesti, kakor da bi Italija zaradi svoje zaposlenosti na Sredozemskem morju ne bila več sposobna baviti se resno s položajem v srednji Evropi ln kakor da bi se oslabilo sodelovanje podpisnic rimskih protokolov. Kar se tiče odstavkov komunikeja o budimpeštanski konferenci. ki se tičejo osi Rim—Berlin, je treba poudariti, da je popolnoma napačno pojmovanje, kakor da bi pomenil izraz simpatij Avstrije in Madžarske za tesno sodelovanje med Italijo in Nemčijo kako novo orientacijo Madžarske. Zunanji minister Kanya je nadalje poudaril. da protikomunistično stališče ni novo in da ni bila na nobeni strani izražena želja po pristopu Madžarske k proti-komunističnemu dogovoru. Isto velja tudi za madžarsko stališče glede pakta Društva narodov. Z izrecnim poudarkom, da ni bila Madžarska od nikogar pozvana k izstopu Društva narodov, je iziavil Kanya, da je Madžarska v prvi vrsti zainteresirana pri Društvu narodov zaradi svolih manišin in da je presojanje dela Društva narodov odvisno na madžarski strani, kako se bo Društvo narodov zadržalo v bodoče napram tej zadevi. O priznanju vlade generala Franca de jure po Avstriji in Madžarski je izjavil Kanya, da je Madžarska v španski zadevi Interesirana predvsem v toliko, ker žeii, da bi se ne kršil evropski mir. Dejstvo, da sta v skupni budimpeštanski izjavi Italija in Avstrija vnovič potrdili, da sta v vprašanju vojaške enakopravnosti enakega mnenja kakor Madžarska in da želita čim prejšnjo praktično uresničenje te enakopravnosti. predstavlja resnično solidarnost, ki obstoja med Madžarsko in obema ostalima podpisnicama rimskih protokolov. To velja tudi za odstavek v skupni izjavi, ki govori o madžarsko-rumunskem razmerju Zunanji minister Kanya je zaključil svoja izvajanja z besedami: Madžarska vlada polaga veliko važnost na kontinuiteto in stabilnost svoje zunanje politike. Drugo njeno temeljno načelo je v tem da se v dosledni zvestobi svojim prijateljem izogiba vsaki akciji, ki bi mogla prizadeti brez resnega povoda upravičene interese drugih držav. Po tem načelu smo se strogo ravnali tudi pri sedanjih razgovorih V odboru poslanske zbonrce je vodja opozicijo posl. Eckhardt v svojem govoru izjavil, da so rezultati zadnje konference zunanjih ministrov držav rimskih protokolov zadovoljivi. Zatem ie grof Bethlem čestital Kanyi k uspehu konterece in izjavil. da je posebno zadovclien. ker od Madžarske nihče ni zahteval nai se priključi paktu prot* ^ommtern5 ma zapustilo. ra?en begunski r>as ki je do slej ostal še zavarovan pred večjimi ple ajenji. Ameriški protest Washiuglon, 2o. ian o Ameriška vlada ie protestirala nri iam-.nskih oh'as-eh v Nan kingu. V protestu navaja, da so iar>orts ' vojaki v zadnjih ineh l-^krat vdrli v ame •-fška posloma ter "n<*: so izi-i t ili s*, ie vse primerilo (»biJ^in" :n d;, bndo skušali v b.iioee preprečiti slične in med obema državama na političnem in vojaškem rx^dročiu Pogaiania se razvMa-jo v najstrožji tainos^i Moskovski politični krogi jim pripisujejo velik pomen. nister je izdal odiok. s katerim prepoveduje židovskim rabinom veu.uk v šolah. Zi dovski ve.ouk t>e sme iz\rgevati v ^as^mh stanovanjih aii dtuuih piosior.il. Organizacija propagande bu^aicStii, januarja. l>. ug«i poveril la-logo, naj t>e posveti organizac.ji rumuimke-ga časopisja, rau.a. tujua, glcaaiišca in tuj-^iie^ia prometa. Namenil bC je, da v skiatiu s temi navo.liii organizira v Rumunij-i nekakšno propagandno uunstistvo. Napovedal je obenem tudi že ne a.) ukrepov, med njimi nov i« k o v.14 zakon 'u l>o določal Of etra-nitev veeh Židov iz uieUniiicv mmuuokiii listov ter organizacijo novinarske zbornice. Politične razmere so dce-lej ovirale tesnejši s-porazan z Nemčijo, sedaj pa bo tudi v tem pogledu drugače. Hodoš bo skušal čim prej okleniti l Nemčijo kulturni sporazum in bo povabil nemška gle ališča v Rumunijo. Predlagal bo tudi stalno izmenjavo radi b ih oddaj. Vsi pre>;K>vet ani nemški listi bole zopet. H določa., da osebe, ki so prizadete 6 to uredbo, pri sedanjih parlamentarnih vo-I litvah nimajo volilne pravice. Pre svet ni mi- Povratek predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Beograd Vrnil se je snoči z brzisn vlakom iz Monakovega preko Ljubljane ter se je med potjo ustavil v Zagrebu Mona'-ov«. 23 januarja AA S oči so o~5-redil v gie» aii^C-u v okv.ru letošnjih pustnih prireditev veliki tilmski Med prisotnimi ?o r»i3i propagandni minstei doktor ( lioblie.«. s.ipr->'ja ored«^-H!ika iu večeri* s< ba var^ki min pre'sHnik S:el«ert bri-alni vodja Srhfluh in č?s'ni spr^idinvale1 spremil?* hi^oslovenske n-s'ovil tudi general v Krm Po slovesu od vseh <-.s*a'ih ie dr Stoja i;novič % snr»m-sfvu netnš'.-e ie oh * n mp,i nnv'ušenim vz. k! i kan jem odpeljal proti Beogradu. V Za gret Ii Zagreb, 23: jan. o. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je opoldne prispel z brzim vlakom na povratku iz Nemčije p eko Liub'j"n9 v Zagreb in sicer v spremstvu šefa svojega kabineta dr Dragana Protiča Na postaji so ga pozdravili podban M'haldžič. komandant armi.ie general Jurišič. železniški direktor inž Terček. upravnik pol cije dr. i Vragovic. šef državne zaščite v savski ba-| nov:ni dr. BenMč, sprntor dr. Tujo Vojno-i vič in drugi odl;čniki. Predsednik vlade je izstopil iz vagona in se odpeljal v spremstvu podbana Mihaiž;ča ter šefa kabineta dr. Protiča z avtomobilom v gonrie mesto na Markov trg, kier ie izstonii ter odšel peš no Strossirajerievem šetal,_šču v ulico Pavla Radiča. na Jelačičev trg in dalje preko Zrinievca nazaj na postaio Ker je b;,o lepo in sončno vreme je bi'o na Zri-nievcu polno spreh^^a^ev ki °o or republikancev je bil že povsod strt. Rdeče čete &s naglo umikajo in prepuščajo naciona'istem wc svoje mrtve in ranjene ljudi. Prepustili so jim tudi večje število ujetih nacionalistov. Žrtve letalskega napada na Salamanco Salamanca, 23. jan. AA. Republikanski letalski napad na Salamanco je imel zelo hude posledice. Nad mestom se je včeraj okrog 11.30 pojavilo pet vladnih letal. Bombardiranje je trajalo 7 minut. Po izpovedi ljudi ki so opazovali ta napad in ki so davi prispeli v Gibraltar, je bilo v Salamanci ubitih 225 ljudi, 400 pa ranjenih. 20 bomb je udarilo v posamezne mestne okraje, 15 v mestno okolico. Dve veliki bombi sta padli v neposredno bližino Šest mesecev po smrti patriarha Varnave so priredili v cerkvi sv. Save v Beogradu in v vseh pravoslavnih cerkvah v državi svečane zadušnice Slani arhijerejskega sabora pred grobom patrijarha Varnave v beograjski cerkvi sv. Save — Zastopnik Nj. VeL kralja general Hristič — Množica pred cerkvijo sv. Save »Grand hotela«, v katerem so zbrana skoro vsa tuja poslaništva, akreditirana pri vladi generala Franca.. Napad na angleški jsarnlk Barcelona, 23. jan. AA. Včeraj so pokopali štiri angleške mornarje, ki so bili pretekli četrtek ubiti o priliki letalskega napada na angleško ladjo sTorp^nes«. Poročevalec agencije Havas je imel kratek razgovor s kapitanom pamika »Torpe-nesa«, ki so ga štiri nacionalistična letala pretekli četrtek bombardirala v taragon-ski luki. Ladja je bila zacieta in so bili štirje mornarji ubiti, sedem jih je bilo ranjenih, dočim ni o treh nobenega sledu. Kapitan je Izjavil, da je pri napadu dobil vtis, da so nacionalistična letala nalašč merila na njegovo ladjo. Takrat v luki razen ^Torpenesa«. ni bilo nobene druge ladje. Ladja se je zasidrala precej daleč vstran od vojaških objektov. Oba boka ladje sta bila "prepleskana. v angleških barvah in je bila angleška, zastava obešena na poveljniškem mostu tako. da je bila že od daleč vidna. V neposredno bi žino parnika je padla bomba, težka 500 kg. Spričo silne ekspozije se je parnik premakn'1 za 15 m od mesta, na katerem se je zasidral. Zaključek sokolskih smuških tekem Sarajevo, 23. januarja Danes so bile zaključene VII. smučarske tekme saveza SKJ na Jahorini. Današnji spored je obsegal še tekme v smuških likih, ki se jih je udeležilo 30 tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Slavko Urbar (župa Kranj), naslednja dva pa sta bila Adolf Cvišenberger in Josip Kavčič (oba župa Kranj). Nadalje je bilo tekmovanje patrol za, člane na 10 km s streljanjem iz puške. Tudi v tej točki je zmagala župa Kranj v postavi Alojz Klančnik, Mirko Miklavčič, Janko Rus s časom 37 : 12. V enaki tekmi naraščaja, ki pa ni streljal iz pušk je zmagala župa Sarajevo s časom 11 : 21. V tekmi štafet na 4X2 km za ženski naraščaj je zmagala štafeta Sarajevo II s časom 37 : 27. Slednjič je bilo še tekmovanje v skokih za člane, kjer so zasedli najboljša mesta: 1. Gregor Klančn-k 225 točk (najdaljši skok 37 m), 2. Janko Rus 195 točk (35 m), 3. N. Knific (vsi.trije župa Kranj) 181 m točk (26.5 m). Po končanem tekmovanju se je namest-1 nik načelnika saveza SKJ Vojinovič :sah-valil vsem tekmovalcem zai- udeležbo, župi Sarajevo pa posebej za velik trud in izredno požrtvovalnost, s katero so njeni funkcionarji organizirali to uspelo tekmovanje, Rumunski no sla nik pri Delbosti Pariz, 23. jan. AA. Zunanji minister Del-bos je včeraT popoldne sprejel rumr-"**' ga poslanika Dina Cesiana, »JUTRO«, ponedeljska Izdaja - 2 Ponedeljek 24.11038 Ob jubileju mojstra slovenske pesmi Župančičev večer v drami Ljubljana. 23. januarja V dramskem gledališču je naša kulturna javnost snoči na slovesen način počastila 60let.nieo oaSe^a največjega pesmika Otona Župančiča s or«miero nanovo naš>tu< irane »Veronike Delniške«. Večer je sieei mnogo izgubil na zunanjem sijaju ker se je slav Ijenec v svoji skromnosti umaknil iz Ljub Ijane vendar je zgovorno izpričal koliko iskrenih častilcev ima Oton Zupančič v naši družbi. Hi^a ie bila domala zvrhano polna med številnimi oilionimi gosti so bili tudi ban dr. Natlačen s podbanorn dr Majcnum rektor univerze kralja Aleksandra di. Kušej in mnogi predstavniki naše literature in umetnosti. Pozdravno besedo jubilantu je izpregovo ril ravnatelj drame Pavel Oolja. ki je podaril, r'»ev »Veronike De*en?Ske* v re'i>? Cirila Deb^vca T«?m »e nanravila na občinstvo najgloblji vts in lahko rečemo, da se ?e po zaslugi režiserja in igralcev r. 'ep?m nsrw>hom uvedla v repertoar Naslov no vkvo je kreirsls M!rs n<»n;'ova. g^nfi rTprmona je ievax Friderika Or«"0-rin. lelisavo Marira Ve^a Rona^entnro Skr-MnMc. Oton Župančič je osrednja postava naše sodobne literature V salonu »Pri levu« je »Soča« snoči pod vodstvom dr Ražma priredila odličen večer v proslavo 601etnice rojstva pesnike Otona Župančiča Večer so izpolnile reci tacije nekaterih pesnikovih umetnin, teži Žče večera pa je bilo v obširnem in forma tivno-kritičnem predavanju prof dr An teja Siodnjaka iz katerega posnemamo: Današnjemu slovenskemu človeku po meni Zupančičevo ime toliko kakor pesnik V resnici se je le njemu posrečilo ohraniti v teh trdih časih nekoliko tistega slovesa in skrivnosti, s katero je gledal pesnika človek oolpretekle dobe Pesniški rod izumira Kraj 19 stoletja pa je dal Slovencem štiri velike pesnike ki so skupaj doraščali Od teh živi le še Zupančič ki obhaja 60!etni rojstni jubilej priznan z vseh strani kot največji sodobni slovenski pesnik v življenju pa osamljen in trpeč zaradi tega. ker niti v 60 letu nima toliko svobode, da bi mogel živeti le svoje-?nu pesniškemu delu. Kaj nam je dal ta mol ki je sam nekoč dejal: »V pesmih sem vse pojasnil, česar pa še nisem, to še hočem!« Svoje mladostne pesmi je zbral v »Čaši opojnosti« 1. 1899 Opoj. i r katerega so se mu rodile te pesmi, je bila ljubezen, in z njimi je plačal davek za vstop v človeško družbo Kažejo na svojskega poeta v besedi in sliki, v ideji pa pomenjaio mogočen, morda celo katastrofalen preobrat v drugo smer «2rot;ka v »Čaši opojnosti« opeva neko tragično ljubezensko doživetje Ljubezenska nezvestoba zmore mladega, doraščajočega in zvestega človeka napolniti z žalostjo, morda celo z obupom, toda te pesmi niso tesa kova Boli kakor resničen obup odmeva iz njih smela želja po originalnosti, preziru svetih domačih navad. po novosti v ideji in izrazu, ki bi pod-minirala t'-htn ppigonctvo in fari^pjcko spodobnost Zbirka pomeni za naše slovstvo sveže in pogumno dejanje ki ne prepričuje človeka po notranji resnici, po iskanju prvega in zadnjega izraza za skrivnostmi individualnega in občestvensga življenja Učinkuje k^kor zbirka študij impresionističnega slikarja, ki zamenjuje resničnost z barvitostjo Med »<""ašo opojnosti« in novo pesniško zbi-ko »Čez olan« v 1 1904 stoji smrt. ki je ugrabila Kett^ia in Murna Zupančič ie ob Murnov! smrti spoznal tri verne tovariši ce' bolest, samoto in pogum, ki sestavljajo temeljne akorde novi zbirki Če je z njimi Zupančič premeril pot od čustvene zamaknjenosti v eroHrne bolečine do samotnega kra^n na širni planjavi odkoder presoja človeško dejanje kot nekaj kar je kljub napakam in pregreham lepo in dobro. tedaj je moral biti velik optimist in velik pesnik Tudi tu pa še ni dosegel harmonije duha in čustva, ni niti čustven niti miseln pesnik p;ič pa oboie v najvišji meri Zato je niegova pe^em abstraktna in ne zadovo'ii niti s prekrasnim izrazom, niti z ritmično in oblikovno svobodnostio Nikjer se pesnik ne «ooprime z deianskim sovražnikom živlienia. spor med duhom ,-n svetom je sicer njegova težka bolest, ki jo pa premosti le z romantično ironijo besedno domislico ali s plamtečo poslanico Cankar je kljub temu ootrdil mogočen napredek pesnika v tej zbirki s trditvijo da je pesnik z njimi vsrkal vase pesniške moč ti m rli h tovarišev Dasi je ta zbirka 7 elementarno močjo vplivala zlasti na mladino ki je v niel našla pesniški izraz lastnih pričakovanj v meglenem iutru dvajsete?* ->iin->: ~ "ainopo'-nejša oblika pesniškega Izživljanja V luči niesovih otroških pesmi najlaže najdemo bistvo njegovega dela sploh V njih se preteka neka antična vedrina Iste prob'eme kakor v njegovi llrskl poeziji srečamo tudi v »Veroniki Deseniškf«, kier se nam Zupančič odkriva koi dramatik Morda je njena oblika kriva, da ne moremo do nienega iedra Danes nas njeno dramatično UDodabl*enie s sredstvi Shakespearpi»ve dramatične tehnike ne zadovolji posebno če nam dramatik pred- stavi osebe, s katerimi moremo kaj malo čustvovati. Vse v tej drami je dovršena kompozicija in psihologija oseb, krasen jezik, kljub nasprotnim mnenjem pa je predavatelj mnenja, da je sicer Zupančič velik lirski, pa tudi epski pesnik nekaterih balad in romanc, ni pa dramatik Njegove pesniške podobe tudi ne spreminjajo originalni sestavki v leposlovni prozi, kritični in satirični epigrami in leposlovne kritike. Dragocenejše je prevajateljsko delo: pre-pesnil nam je lepo vrsto svetovnih slovstvenih del iz angleškega, španskega in v novejšem času tudi iz ruskega jezika Najpomembnejši so pač prevodi Shakespeare-jevih dram V njegovih prevodih je dosegel naš književni jezik zadnjo izbrušenost in virtuoznost. Predavatelj je zaključil z besedami- Ob šestdesetletnici gledamo na Zupančiča in njegovo delo kljub pomislekom, ki jih rodi drugačno gledanje na življenje in umetnost, kot na osrednjo postavo in največji RUSE otfHAne kakovosti pakovane v pločevinastih dozah po S in pol litra, vsebujoč 60, 70 In 80 komadov rib, cena ZA DOZO DINARJEV 45.- postavljeno vsako ŽELEZNIŠKO postajo kupca, pri najmanjšem odjemu 6 doz, plačljivo po povzetju dobite pri »NASA RIBA«, SPLIT, izdelovanje mariniramh in prekajenih rib. zaklad naše sodobne literature. Njegova pesem pomeni po idejni in doživljajski strani, po obliki in zlasti po besedi najvišjo popolnost v našem sedanjem slovstvu in zadnje, tudi od sveta priznano zmagoslavje jezika in nare>da, ki je bil še pred kratkim zaradi svoje zaostalosti preži ran in zasramovan Oton Zupančič je rešil našo poezijo epigonstva. povedel jo je v svet v svobodno tekmo z vsemi svetov-n!mi slovstvi dvignil io je na evropsko višino in s tem napravil za svoj narod večje delo kakor vsi ostali Njegovo ime. posebno pa delo. naj nam bosta vodnika na poti našega narodnega življenja Tragična smrt mladenke Na poti po časopis jo je povozil vlak Ljubljana. 23. januarja Ko je lavi kmalu po S n^ki delavec prekoračil železniški tir po poljski poti, ki drči če2 kamniško progo proti Vodovodni cisti ie blizu km 1 f ooazil med tirom ieka temnega Io mu >e (Vidno *dnlo in stopi' M bliže. 7. crozo je videl, da leži na pro*r razmnsar.vna neznana ženska, ki ji je vlak Oobil skora* polovico slave Delavec ie pohitel na oližnjo stražnico- od koder so obvestili policijsko upravo in st* odMa na krai nesreč-1 zdravn;k ir Lužar jn dežurni oradnik g Macarol Ugotovila sta da ie neznanko, ki (e ležala 65 m daleč od omenjene r>oti čez progo povozil osebni visi. 8422. ki odhaia oh 8 08 z gorei sk *ga ko lodvora protj Kamniku. Lokomotiva je nes»rpčnico zadela v čelo in li odf ila pol Io banje da so ji izstonili možgani, nato pa i*' truplo vl-kla V kak-h -V) m po progi Pri mej razen dveh 'iinanev ni>,o našli iič»sa' in tudj ne nobene legitimacije- da bi mogli ugotoviti njeno identiteto. Popoldne pa se na policijski upravi oglasila sja Calearijeva iz Malga-eve ulice 18 in začela povpraševati po svoji hčerki Franii ki ie odšla že ob 8 z doma in se še ni vrnila Ko so ji na policiji podali opis M>vože.ieca dekleta in ji povedali dti so pri niei našli le dva dinarja, je nesrečna mati v zlj -dutnu da je to njena hčerka takoj LK>hitela p mrtvašnico k Sv. Jožefu na Vi-lovdansk c«sti 9. kjer je v nesrečni žrtvi -ee srx>ziala svojo hčerko Vrnila se je na policijo, kjer je povedala, ia je Kranja odšla ob 8 zjutrai po časopi6 in ie s s^bo vz^la dva dinaria. Napotila se ie po blifnici ob progi in ker je vladala jo-sta megla najbrž ni videla in tudi ne slišala priha aiočesa vlaka, ki io je podrl, ko ie hotela čez progo Pokojnina ki je št?!a 30 let te bila simpatično in mimo dekle in /aro ie n^ena tragična smrt vzbudila splošno .-očetje. čez (Srn Iti strn KARAMBOL V VSE MIRU Iz Kapskega mesta v Južni Afriki poročajo, da je tamkajšnji astronom dr H E Wood naznanil, cfa je bila noč na 10 oktober preteklega leta za našo zemljo sila ne varna noč Te noči je zen-ljf pretila nevnr no*t. da bi se zadela v planet vReinmuth 1937« Le za »la*« je manjkalo, da *e nesre ča ni zeod'la Planet je Sel mimo naše zemlje le kak:h oet in pol ure peš hoje kar v astro-nnm<čne daljmt; preračunano znese samo 640 000 kilometrov. (»Slovenec«. 2. 1.) I) KANDIDATKA LISTA Stalni birački spisak za izbor senatnra za grad Beograd i njesovo područje Zemun i Pančevo 1 Bogoljub levtič predsednik Mmistarskog saveta. Beosrad. 2 D r Ko sta Knrnanr/di pretsednik Sarodm td itd (t>Sluzl>°rie novine kraljevine Jugoslavije«. 14 I 193S.) LJUBLJANČANI V ŠPORTU A Ljubljana? .Ve more se tr-^n da >e igrala zelo slabo Toda v celot se je res slabo odrezala S>abo se ie igralo vsepov sod (»Jutro« 17 I.) DVOJINA Poroka princese Fr'(ler>kt l irze vw» i?.-«';un.vt/)u-'e;g 2 grškim prestolonaslednikom ie zbudila spomin še na dve druge žensk2. ki sta prišle tz blankenburškega gra ■in pr?£to4. (.^'vljanje in svet*, SKAKALNICA V VILLARSU Švicar ji so se res potrudili in urediti skakalnico tako. da jo je veselje gledati in je vredna, da leži v tej krasni naravi Skakalnica ie loopingskakalnica, to se pravi, da vrže tekmovalca pri vsakem skoku visoko v zrak in ga potem s "Ho potisne na doskočišče (»S'ovenski dom*. 17 L) BORBA Z VEPROM Ko sta mislila, da ie veper že mrtev, se je zgodilo nekai hudega veper je iznena-da zbral še zadnje moči m j< udaril proti I rbojevču. ki je zbežal, pa ga ie veper dohitel. mu zadri zob v nogo in ga podrl Tr-bojevii se je vepra ubrani' na ta način, da ga je zagrabil za ušesa m s tem omilil silovitost udarcev (»Slovenski domu, 19 L) ZAKAJ SO MEJ F. ZASTRAŽENE Na koncu svoje knjige navaja Mugge-rtdge nekaj besed ki jih je Lyon napisal sam m v katerih pravi, da je »sovjetsko Rusijo zapustil z občutkom da tam zapu šča narod tlačanov. b ga pregania>o krvo ločn psi strojne puške in smrtne obsod bet Meie so zastražene da ljudstvo ne bi moglo preko njih zbežali v tujino (Slovcn ski dom«. 19 1 ) KONKORDAT Zarad- tega je današniu kr vlada na če lu z dr Stojad'nov6em dr Korošcem tn dr Spahom odločena da ne predloži niti stari konkordat niti kor girani stari kon kordal niti novi konkordat, sploh noben kakršenkoli konkordat. (»Jutro«, 20 L) — kra — Razbojnik Bradeško izginil Zgodbe, ki se širijo o njem po gorskih naseljih Skolja Loka, 23 januarja Trepet Polhograjskih Dolomitov razbotnik Bradežka, ki si je bil pribori! pot v svobodo. je izginil. Meseci potekajo, odkar ni čuti. da bi se bil kje oglasil S tem pa seseda ni rečeno, da se lepega dn-> spet .ne f*>ja-vi. kajti kdo ve, kje se zdaj klati. Sumijo, da se je umaknil preko meje, a to so zgolj ugiban ja brez podlag? Čeprav pa Bra leške ni več na spregled, živi v Ljudstvu v živem epominu to in ono, kar mu je zagodel pret-kanec. Prav te dni je imel pisec teh vnst priložnost razgovarjati s? z očancem. ki je vedel marsikatero o Rradeški Ob neki priložnosti je naletel razbojnik v gozdu na ženico, kj je nabirala strhlind. >No, kako je kaj mamica?« je vpraša! Bradeška Zena. ki njs-ga saveda ni spoznala, mu je začela tožiti da bi že bilo, a da zdaj tod okoli straSi Bradežka ki se ga zelo boji Na te besede se ji je Bradeška na široko zasmejal, potegnil iz listinice stotak. ga izročil žaiici in rekel: »Da ne boste imeli tako slabega mnenja o Bradeski. Jaz sem tisti, ki se ga bojite ...« Nekoč je zašel rokomavb med moške ki so ga hoteli izročiti oblastvotn A fo slabo naleteli. Z bliskovito naglico je imel Brade šfko v vsaki roki po en samokres m zagrozi!, da bo takoj Tlreljal eim se le edjn gane iz hiše... Moraii $o se mu gladko umakniti in že je izginil! Ob drugi priliki spet se je pojavi pri kmetu. pri katerem je bil že prej opazil, da ima v dimniku p-okaiene klobase. Bradp-Jka mu je ukradel klobase in šel potem v hišo in poprosil za origrizek Me! fem ko so mu postregli, se sam povabil krnela z družino na klobase. . >No. kako se vam zcie?« ie povpraševal BradeSka? »Potre so. dobr«»^ je odgovarjal kmet in jedel — svoje lastne ukradene klobase. Preden prišli slepar-stvu na sled ie bil Bradežka kdove kie. Ob neki priložnosti je stopi! Bradeška v gosliino in je baš opazil gosta, ki se je za trenutek odstranil od svoje klobase na krožniku Bradeška je 6topil h klobasi ij jo ukradel. Ko je prišel gost nazaj 6e je seveda čudil. I er je bil krožnik prazen, a že je pristopil k njemu Bradeška in mu ponudil klobaso č*»>, da je slučajno našel eno v žepu In še to ie učil tros*a. naj bo vedno previden, da mu pe bodo kradli klobas. Dolgo vrsto lakih zgodb je čuti v naseljih Polhogratskib Dolomitov, kj nudijo razbojniku Brndeški varno zatočišče. Verjetno je. da je imel Bradeška vnsto ljudi podkupljenih To mu je tem iažje usf>elo. ker so gorci po večini zelo ubogi ij so zato vsakeg3 dinarja zelo veseli. Čeprav pa je Bradeška zaenkrat še na svobodi, ie gotovo, da mu IhvIo varnostni organi prej ali slej prestrigli peroti Nočni rop m cesti Majšperk, 23. januraja 29-letni delavec Anton Karnež lz Sto-gocev pri Majšperku je te dni pomo po-ne>či šel po cesti k sosedu. Med potjo pa sta ga napadla dva neznana moška ter ga s kolom pretepala tako dolgo, da se je onemogel zgrudil na tla. Zatem sta mu iz žepa potegnila ves denar, to je 200 dinarjev. To vsoto je imcl pripravljeno za pogrebne stroške svoje matere, ki je bila dan poprej umrla. Nezavestnega Karnežo so našli pozneje neki kmetje ter ga pooeljali domov. Poklicali so najbližjega zdravnika, ki mu je nudil prvo z^ravnJško nnmnč in odredil prevoz v ptujsko bolnišnico. Pchajač se je Izgubil in je sam poiskal svojega spremljevalca stražnika Ljubljana, 23. januarja Okrog 14. ure je na ljubljanski glavni postaji tako živahno kakor menda ob nobenem drugem času. Od vseh vetrov prihajajo takrat v Ljubljano vlaki. Zlasti je velika gneča ob sobotah Takisto je bilo tudi na včerajšnjo soboto. Pred izhodom se je kar trlo ljudi. Pri izhodu je bil le en portir, ki je jemal vozovnice, zato se je razvijal razhod še bolj počasi. V gneči so se razgubile celo družine. Možiček je iskal ženičko, ki sta prišla na vveckend v Ljubljano. Dovolj zgovorno za gnečo je dejstvo, da se je Izgubil nekemu zagrebškemu stražniku možak, ki ga je prignal po odgonu. Stražnik je bil očitno še novinec v svoji stroki, grešnik pa tudi ni bil nič podoben Cefizlju, kakor ga je opisal Milčinski. Vsakdo bi menil, da je razcapani gost izrabil priliko in pobegni! v svet. Kaj še! Nebogljen, kakor je bil, se je milo oziral na vse strani, pa ni mogel nikamo* skozi gnečo. Stopal je na prste, pa ni nikjer ugledal svojega spremljevalca v uniformi. Ljudje, ki so se gnetli okrog čudnega popotnika, so v skrbi za svoje denarnice varno pritiskali roke na žepe. Vsak je bil prepričan, da ima možiček v razdejani obleki in v obutvi, ki je bila prepletena v žakljevino, nepoštene namene . . . Ko je mali mož le zaman sukal in vrtel glavo, mu je šlo že skoraj na jok. Kaj neki bo delal siromak v Ljubljani saj nima niti svojih dokumentov, ki jih ima pri sebi zagrebški stražnik. Le ta pa se je izgubil v množici potnikov. Tedaj pa se je domislil pohajač: izrinil se je iz vrste in je pristopil k ljubljanskemu stražniku, ki je imel službo na postaji. Pojasnil mu je svojo nezgodo da se mu je izmuznil n-egov uradni spremljevalec. in tedaj je bila uganka kmalu rešena. Ljubljansko oko postave je začelo klicati na vse grlo: »Zagrebačld stražar! Zagrebački stražar!« Na klice ljubUanskega tovariša si je zagrebški stražnik napravil med ljudmi gaz in je našel svojega izgubljenega nego-vanca Ves blažen je postal begunec in hvaležno se je zahvaljeval našemu straž- niku, da mu je pomagal najti izgubljenega stražnika iz Zagreba. Ej, pa so med »šuparji* še pošteni ljudje, so se muzali ljudje, ki so bili priče prisrčnega svidenja med obema razdvojenima potnikoma ... Da je dogodek izzval obilo dobre volje, pa ni treba menda navesti. Gospa Jenkova na poslednji poti Ljubljana 23. januarja Ob ogromni udeležbi občinstva, ki ie nuai-lo živo sliko tega. kako priljubljena in spo-šlovaiii. i« bila pokojnica v vt-ej naši javnosti, smo 'anta? ob tu. spremili gospo Ter*--zino Jenkovo na njen. positdnji poti k Sv. Križu. Jii-čičev trs je bil &koraj premajhen, da bi sprejel vase toliko pogrebcev. Ko so trije duhovniki iz stolne župnije opravili prve žalne molitve rw pragu njenega doma in je zbor Glasbene Matice pod vodstvom id-reklorja Polica ubrano zapel Jenkovo »V *negu«. se je preko Čevljarskega mo«tu in Mestnega trga razvil veličasten spr ?vod. Za kr.žem so ruski vieckošolci i,i člani ruskega Rdečega križa ki so imeli v pokoini cosre svojo najbolj velikodušno podpornico in zaščitnico. nosili dva lepa venca, .lato r« se je pomikal voz- do vrha zatrpan s cvetjem, Prei vozom s krsto so na blazini nosili odlikovanja poKOjne gospe, za krsto pa se ie po-!eg soroc.Vva zvtstiia vrsta jx>grebcev, ki ji ni bilo vd.oraj ne konca ne kraja Poleg drugih odličnih predstavnikov nsšega iav-neua življenja so stopali v sprevodu častna dvoma dama Tavčarjeva z zastopstvi nacionalnih ž- nskih organizacij, bivši ministri dr. Novak. dr. Marušič in inž. Sernec predsednik JS. bivši podban dr. Pirkmajer, predsednik 'n' Ijenskega odbora RK dr. Fettich, predsednik šenipetrske podružnice CMD Rohrman. čerliakobski župnik Barle- tajnik banovin~kega odbora JNS dr. Zaje- predsednik pravoslavne cerkvene občine prof. ■Turkovič g proto Bndi.-niroin in pa. razume se. skoraj vsi pripadniki naše ruske kolonije s predsednikom Ruske Matice umiv. prof. dr. Speklorskini na čelu. Skozi vse.mo sto so žalni sprevod ?r remljale množice občinstva v gostem spalirju. Ljubljanski gasilci sa imeli S7of zb®t Ljubljana. 23 januarja. V svojih drustven;h prostorih v Mestnem domu je snoči imela Prostovoljna gasilska četa za Ljubljano—mesto, ki jo lahko smatramo za vzorno edinico našega gasilstva. svoj letni občni zbor. Zborovanje je vodil poveljnik Stanko Pristovšek, ki se je v svojem nagovoru spominja! predvsem na nepozabnega predsednika čete Josipa Turka in drugih tovarišev, ki so se med letom za zmerom poslovili od nas, nato pa je bila med živahnim odobravanjem sprejeta vdai ostna brzojavka Nj Vel. kralju Petru II. in pozdravne brzojavke pokrovitelju državne gasilske organizacije kraljeviču TomisJavu, kraljevskemu domu in ministru za telesno vzgojo. Med gosti je predsedujoči pozdravi! zastopnike občine, predsednika gasilskega odseka mestnega svetnika Šaleharja. mestnega fizika dr. Rusa inž. Perka in komisarja dT. Freliha. Dvema najstarejšima članoma. Ivanu Breskvarju in Ivanu Severju, je predsedujoči izročil lepo izdelani častni diplomi v zahvalo za njuno dolgoletno zvesto in požrtvovalno delo v četi, nato pa je poročal še o tehničnem naprediku društva. V stremljenju za izboljšanjem opreme je četa lani osikrbela motorno briz-galno z novo 12 metrov dolgo raztezno ie-stvo. Poveljniku poklicne gas-ilske čete Fur-lanu je izreke! iskreno znhvalo za pomoč, ki jo je zmerom izkazoval prostovoljnim. Četa je lani sodelovala pn gašenju I! požarov. mnogo pa je imela dela z oskrbovanjem požarnih straž, z vajami in nastopi. Priredila ie tudi vrsto uspelih sfcro-kov. nih predavanj. Mestni svetnik Šalehar je gasilcem zagotovil vso naklonjenost mestne občine, nato pa je podal podrobno poročilo tajnik Franc Bahar. ki se je posebno toplo zahvalil dnevnemu tisku za njegovo moralno podporo. Četa je tudi lani priredila božič-nico za svoje najbolj siromašne člane. V celem šteje edinica 91 izvršujočih, 12 častnih in 165 podpornih članov. O denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik Polde Zupančič. Na predlog predsednika nadzornega odbora Ivan Medic, ki je eden naših najstarejših gasilcev, saj ima že 58 let aktivnega dela na tem humanitarnem področju za sabo, pa je bila soglasno sprejeta razrešnica. Z živahnim odobravanjem je bila na koncu izvoljena nova uprava s predsednikom Poldetom Zupančičem. Sokol Ljubljana-šiška marljivo deluje že 36 let Ljubljana, 23. januarja Ena izmed naših najmarljivejših in najstarejših sokolskih edinic. Sokol Ljubljana-Šiška. je daoe* dopo4dne v svojem domu polagal obračun o svojem delu v preteklem letu. Zbor je otvoril star st3 br Milivoj Lajovic in toplo pozdravil delegate bratskih društev in župnega delegata ter starosto ljubljanskega Sokola br. KajzeJja S pieteto se je nato spominial umrlih pokojrikov. z a-6ti velikega pre sednika bratske republike Mas-rvka. nato pa je na kratko poročal o delu društva, ki je bilo vsestransko pi*>dno. Me i pozitivne postavke je treba prišteti zgradbo novega odra. katerega s>troč'ri m> Se krili z darovi članstva in Sokolu niklo-n:enega ol>čins'va. Vse delo nora ve je blo osredotočeno na to. da se društvo izmota iz neugodnega firančnega po'ožaja. Starrs*a je zakluičil s porivemi na članstvo. na: bo tudi v hidoč" verno Sokolu in naj vztraja na 'ačriuni poti. Iz poročila tainika Stadleria posnemamo, da se te Vnštvo lani prec-ei borilo » f:n"n-č.nirrv t<-7i-oč'" 7:\ Vklsrfa in N-^.olniV br. RiuF Berili,- jp med drugim nove nI da je društvo p^ni*1 ♦pUnvvnni tt so fs; na okrožnih tekmih oci-♦'orili član' eno prvo. članice in moški na -ra^čai po eno dra^o meefo. ženski naraščaj pa tretje mesto. Sploh so Slani, članice ta m 1»iana šišenskega Sokole tekmovali na raznih tekmah in prireditvah in povsod dosegli lepe uspehe. Najpomembnejša priredi-te v je bila meddru-štvena aka lemija 28. junija, kjer 6e j« Sokol Šiška častno odrezal. Društvo je pri;e lilo tudi več izletov in sodelovalo pri raznih nastopih, a njegovi člani 60 po seča! i tudi razne tečaje. Sledilo je poročilo blagajnika, nato p« prosvetarja. iz katerega je razvidno, - a je bilo tudi prosvetno delo druš*tva na višku. Sokol je oriredil vrMo predavani, ki jrih je obiskalo 2267 oseb. povprečno 162 na p e-davanje. Na sporedu so bile tudi ra7ne akademije in komemoracije večer koroške pesmi in drugo. Najpomembnejša je pa otvo. ritev laeteera lutkovnega odra. a mladini je bila dana motnost, -'a sistematično goji petje v mladinskem pevskem zboru. JČL ee je rt "z vala prošn ji Sokola in je dala na raz-^'ago uči*e,;e za češHno. ki se je učita mladina in članstvo v dveh tečajih. Knjižnica, ki je eden glavnih stebrov ljudske om<\-^tf. ing na raznola^o okro0-1500 t njig. V okviru Petrove petletke je bil ustanovljen tfudi drušfv->ni godalni kvartet. Iz statistike društva posnemamo, da šteje Sokol Šiška 20fl članov in 98 članic. 7, narašča''e-m in de-co vred pa ima Sokol 541 nrVmln-ikov. Iz nomčila gospodarja je razvidno. da je vreInost društvene imovine 91.743 Din. pri čemer seveda nI všet dom. \Ta nrei log revizorjev je bil odboru podan a^solutorii. nato na so sledile vol't ve fn j«* bila soglasno izvoljena kandidatna lista z dosedanjim starosto br, Lajovicem na. čelu. »JUTRO«, pcaedeljsfca izdaj* i .T' vr ug TcnM&kM.ims (pester smučarski spored V Bohinju so včeraj končati tekme za prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji, v Planici tn na Ražd pa so se merili slalomisti Ljubljana^ 23. januarja. Smučarska tekmovalna sezona ni sicer v največjem razmahu, toda včeraj in danes so bile vsaj po Gorenjskem snežne razmere še dovolj ugodne, čeprav so posebno tekmovalci v smuškib likih imeli težave z južnim snegom. Glavna prireditev je t>Uo tekmovanje za prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji na na&ih najlepših smučarskih terenih okoli Bohinja, slalomisti pa so preizkusili svoje znanje deloma v bližini ilirijanskega doma v Plan ci, deloma pa aa krasnih pobočjih planine Rožce. Vse prireditve so DiSe dobro obiskane in so pokazale, da športna žilica med našioti smučarji še ni zaspala. Upajmo, da bo sezona ostala tudi še v bodoče naklonjena vsaj toliko. Kakor je bila pretekla dva dneva. O tekmah samih objavljamo naslednja poročila: Zaključek tekem LZSP Prvak v klasični kombinaciji je član Sm K Lfisbljane Milan Dekleva Število mladih tekmovalcev v tej najtežji smučarski disciplini Proga je bila dotpa okoli 350 m. višinske razlike pa je imela do 150 m in je bilo treba na njej pres.Tiuča+i 15 vratic Trasirana je bila izrazito prvenstveno pod vodstvom Huberta Heima in Lojzeta Katnika Snežne razmere so bile razmerno neugodne, ker se je sneg močno ojužil in so bili posebno plužni zavoji zelo težki. Tekmovanja se je udeležilo vsega St tekmovalcev, in sicer 8 Skalašev z Jesenic, 9 članov Bratstva, 9 članov Gorenjca, ostali pa so bili člani Kovinarja, SK Poljane iz Kranja in Slalom kluba 34 iz Ljubljane. Na cilj je prispelo 39 vozačev, odstopili pa so trije. Borba za prva mesta je bila zelo huda, kajti nastopili so večinoma izbrani naraščajci, ki imajo za seboj dobre tečaje in tudi že marsikatero tekmo. Podrobni rezultati so bili naslednji: L Stumpfl Anton 1:39, Z. Mrak Marjan (oba Skala) 1:39.8, 3. Bertoncelj Jote (Gorenjec) 1:46.3, 4. Razinger Lojze (Bratstvo) 1:46 6, 5. Koren Anton (Kovinar) 1:47.2, 6. Medja Franc (Br.) 1:48 9, 7. Krt Ivan (Poljana, Kranj) 1:56.8, 8. Miceli Leon (Gor.) 2 01.5, 9. Kapus Karol 2:02.2, 10. Ropret Ivan (oba Bratstvo) 2:05.4. Ob 17. uri je bila v gostilni pri Jerici razglasitev rezultatov Pri tej priliki sta govorila tehnični vodja tekmovanja g. Stanko Ravnik in predsednik GZSP Jože Činkovic; slednji je pri tej priliki še enkrat povabil vse smučarje na veliki izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj. Bohinjska Bistrica, 23 januarja Z današnjimi skoki je biio končano prvenstvo LZSP kiasični kombinacij! Vreme ie t lo prireditvi zeio naklonjeno 2e v jutranjih urah je posijalo toplo soince *n ko je napoči! s tekme, je bil po vsej bohinjski dol ni nepopisno krasen dan Bohinjci, ki že doiga leta n:so imeli nobene slične prir.^itve. za drugi del klasične kombinacije pokazali veliko zanimanje Pod Hanssenovo skakaimeo se je zbralo precejšnje število gledalcev ki so bili priča zelo lepe skakalne tekme, čeprav niso bili na startu nekateri najboljši skakači LZSP, ker so trenotno zaposleni drugje Zato se je tudi zgodilo, da jc prejel pokal za zmagovalca v klasični kombinaciji izrazit outsiaer kar bi se gotovo ne zgodil, re bi bili nastopili Pribcšek. Sramel. Dečman n še drugi *asi«, ki jih ima ta podsavez v svojih vrstah Enako velja za samostojne skoke, morda v še večii meri S tem pa nikakor ne m l.mo omalovaževati ali zmanjšati uspeh današnjih zmagovalcev. Nastopila je namreč mlada garda, ki pa je na vsej črti /.masovno prodrla. V tem pogledu je bilo letošnje prvenstvo LZSP zelo dragoceno, ker nam je pokazalo, da razpolagamo s prvovrstnim materi..' lom. ki bo v najkrajšem času dostojno zamenjal naše starejše skakače. izrazit talent je n. pr zmagovalec v samostojnih skokih Peter Florjančič Zlasti je imponi-raia njegova drža v zraku m popolna izba-lansiranost v vsakem pogledu. Dekleva zmagovalec v kombinaciji, je prav tako novo odkritje, ki mnego obeta Zelo je ugajal tudi drugoplasirani v skokih, Nedog Izven konkurence ie nastopilo 5 članov gorenjskega podsaveza, med njimi državna reprezentanra Alb'n Jakopič in Novšak. Prvi je pokazal velik napredek v stilu in je zasluženo zasedel prvo mesto Najlepši skok dneva pa je bil nedvomno Novšakov drugi. ki pa se je končal s padcem zaradi slabega doskoka, dočim je bila zračna vožnja edinstvena in ni prav nič zaostajala .a norveškimi vzori Kot zelo dober skakač se je Jtedstavil tudi jeseniški junior Razinger. ki je obenem eden naš:h najboljših juniurjev v teku Iz njega se bo napravil odličen tekmovale^ za kombinacijo Kombinacija Tekmovanje se je začelo ob 13.30. Skakalnico so dobro uredili, vendar so zaradi »hitrega« snega določil: le tričetrtinski zalet Najprej so šli čez most kombirsacijci skupno 4, razen Boltvja (Slalom 31) vsi člani Ljubljane V skokih so dosegli: Starman 107.1 točke. Bo!t.v 95 4. Zaje Tone 135? in Milan Del-feva 129 6 Zaradi slabče ocene v skokih je Stamnan k' je veljal za fa vorita. zasedel v kombinaciji šele drugo mesto V oceni za prvenstvo LZSP v kla sični kombinaciji je bil vrstni red naslednji: 1. Dekleva (Ljubljana) 275.6 teči; (skoka 26.5. 26). 2 Starman »L.iuh.) 267.1 (23, 23). sar so nekateri prav znatno Dovišali znam-34) 181.4 <18, 22). Samostojni skoki Po kratkem odmoru so sledili samosto;n; skok;, v katerih je nastopilo skupno 15 tek movalcfev med njimi 5 izven konkurence drugega podsaveza V prvi seriji sta dosegla najdaljši skok Zaje Tone m Jakopič oba po 34 m in sta tudi stilno prekašala o— taie Prav dobra sta bila tudi Novšak ? 32.5 m Florjančič s 30.5 m, a tudi Razin-gerjev skok 32 m je bil odličen V drugi seriji so zalet povečali za 3 m, zaradi če- sar so nekateri prav znatno povišale znamke Najprej je Florjančič potegnil v izvrstnem stilu na 35. isto dolžino je dosegel Nedog Zdaj je prišel na vrsto Novšak Z mogočnim od-ivom in v vzgledni drži je pristal pri 46 m Doskok pa je bil nesisuren in ga ie povaljalo v snegu Sledil mu je Jakopič s -igu. .im pristankom pri 42 m. ker je bil obenem najdaljši skok dneva brez padca Prav dobra eta bila še Razinger s 35 5 in Zaje z 41 m. vendar ie slednji podrsal z rokami in ie »štel« skok za padec V spletnem pa ni bilo hudih padcev in so nekateri le nodrsali ? rokami po snegu, kar pa pomeni pri ocenjevanju od-bitpk 10 točk kakor pri padcu Končna nrcna v «kf»Uih: 1 florjančič (L) 136.2 (30.5. 35). 2. Nedo«? (L) 130.1 (29. 35), 3 Hribernifc (L) 107 (25. 27.5), 4. Zaje (L) S9.5 (34 41 p). Izven konkurence: 1 Jakopič Albin (Dov-je-Moistrana) 150.3 (34. 42), 2 Razinger (Bratstvo) 133 (32. 35.5), 3. Legat (Skala. Jesonire) 120.8 (28. 33). Ob lfi ie oredcednik LZSP g Gnidovec v gostilni Markež razglasil rezultate in razdelil darila. Smnk SK Bohinfa Znani bivši reprezentativec Tomaž Godec ie spet aktivno prijel za delo pri SK Bohiniu in jc v kratkem času zbral vrsto nadebudnih jur.ionev Prvo letošnjo prireditev je izvede' včeraj dono'dne s klubskim smukom izpod Malega vrha za seniorie in tuniorje Start je bil na »edin pod Malim vrhom odkoder je vodila proga po Ravenskih rovtih do vojaške karavte in od tam preko Širokih laz na cilj v Bistrici. Dolga je bila 6 km z višinsko razliko 900 m. Va gornjem deiu proge do karavle je bi! krasen pršič, na zadnjih 2 km pa osrenjen sneg. proti koncu pa celo »betona. Tekmovalo je 12 seniorjev m 3 juniorji. Rezultati: Seniorji: l. Markež 14:40. 2. Podlipnik 15:0is. 3 Pristavec 16:27, 4. Hodnik 17:02, 5. Bernot 18:38. Juniorji: 1. Arh 16:30, 2. Žnidar 21:38. 3. Ravhekar 29:13. Slalom SK Ilirije v Planici Planica- 28. januarja SK Ilirija je orli foha Gorenjec) 1:33.7. 3. Praček Skala. Jes.) 1:34.4. 4. Rohič (T! 1:38.1. Tekme v slalomu za mladinsko prvenstvo GZSP Jesenice. 23 januarja. Na planini Rožci Je danes gorenjski ZSP organiziral slalomske tekme za mladinsko prvenstvo, na katerih je nastopilo veliko še enkrat pet golov razlike Gradjanski: Ljubljana 6:1 (4:1) Zagreb, 23 januarja Ljubljana: Pogačnik 2itjiik Mirko, Boncelj Dare. Sercer Janežič, Pupo, Lah Slapar, Bertoncelj II Gradjanski: Urh Cesarec. HQgl, Cimer-mančič. Jazbinšek. Kokotovič. Pleše Antolkovič Wolfl. Zupančič. Brozovič Sodnik Macoratti iz Ljubljane, 2000 gledalcev Lepo solnčno vreme 2e v 4 min prvi napad Gradjanskega Srednji napadalec poda nepokritemu desnemu krilu, ki pa zastrelja lepo priložnost V 5 min sta na delu Pleše in Župančič. toda slednji strelja slabo G ima več od igre Ljubljana tu in tam prodre, toda ne more do uspeha Pupo se drži preveč zadaj toda v 7 min sta z Lahom v lepem napadu predložek pa le konča v outu V 9 min strelja Slapar sijajno in Hiigl komaj še odbije, toda Slapar ujame še enkrat ter strella iz neposredne bližine precej visoko tako da se 1e Urh dotakne Kot ostane neizrabljen Igra le popolnoma odprta V 12. min igra G po desnem krilu Mirko starta nenrevidno. žoga mu skoči preko glave in Wolfl jo takoj z glavo plasira v levi kot. 1:0 za Gradjanski. V 14. min. je spet desno krilo G. v akciji, odkoder pride oster strel v levi kot. 2oga se odbije po golovi črti in Pogačnik jo ima v rokah G pritiska vedno bolj. Ljubljanski napadi so komaj nevarni, ker morata obe zvezi preveč pomagati krilcem. Pogačnik sigurno lovi nekatere nevarne žoge. V 18. min. je L v napadu; Pepček lepo centrira, njegov strel prevzame Lah in ga plasira v levi kot Rezultat je izravnan 1:L G. je vedno bolj v napadu. Župančič uide Bonclju in 2itniku. oba tečeta za njim ter ga vzameta v škarje ter nemilo položita na tla. Sodnik prisodi enajstmetrovko, ki jo sigurno pretvori Kokotovič. 2:1 sa Gradjanski. Zdi se, da je bil 2upančič pred tem v off- sidu. V 24. min. prosti strel proti L., ki ga bije Kokotovič. L, postavi zid, Koka odda nalahko soigralcu, ki strelja v zid. Dare se prestraši ter oda žogo proti vratom, kjer pa Pogačnik ni več pripravljen. Avtogol in 3:1 za Gradjanski. Gradjanski je še v napadu. Antolkovič pre-dribla Mirka, poda na desno, kjer zaostane šercer in žogo dobi spet Antolkovič, ki z lahkoto realizira. 4:1 za Gradjanski. Pupo in Dare menjata mesti. Slapar gre v desno zvezo. L. je zdaj čisto prerojena, vendar samo po desni strani, ker Slapar odlično zaposluje Janežiča. Pepček pa nima stika z Daretom. Večina žog najde pot v oute V 44 min. izsili L. še kot, ki pa ne prinese spremembe Do stanja 4:1 je bil G. ves čas v premoči, čim pa je Pupo zasedel mesto srednjega krilca, je bilo ljubljansko moštvo boljše. Posebno je od tega imela korist slaba obramba. V drugem polčasu je že v 3. min. G. spet na polovici L. in 2upančič poviša z ostrim strelom neubranljivo na 5:1 za Gradjanski. V 5. min 2upančič »foula« Pupa, ki obleži s težko blezuro na desnem kolenu na tleh. Igra se za nekaj minut prekine, igralci odnesejo Pupa v kabino in zdravnik odredi prevoz v bolnico V 8. min je v napadu L. Lah pride sam pred gol, toda nesrečo prepreči Urh tako. da Lah dvigne žogo previsoko. Igra teče večinoma na polovici L. V 20. min. je kot za G. V 22. min. Pepček krasno uide Hiiglu, poda prostemu Lahu in vse pričakuje siguren gol Lah pa pošlje žogo malomarno mimo drogov. V 33. min. zbeži Antolkovič Mirku ter plasira brez težave v levi kot. 6:1 za Gradjanski. Igra poteka v splošni premoč: G., toda rezultat se do konca ne menia več. Gradjanski je danes ponovil igro prejšnje nedelje v Ljubljani V moštvu sc je ooznalo. da je levega krilca igral Kokotovič Vsem pa je treba priznati, d3 so zelo odločni pred golom, v napadu pa razen tega še odlični strelci. Izmed razpoložljivih priložnosti so izrabili prav vse. V ostalem je bila vsa enajstorica odlično povezana in prav dobra ter je zmago popolnoma zaslužila Ljubljančanom se je poznalo, da nimajo priložnosti, da bi igrali velike mednarodne tekme in si pridobili potrebno znanje in rutino Ekipa trpi zaradi pomanjkanja skupne igre in tudi tehnike. Večina igralcev se ie borila za vsako posamezno akcijo. manjka pa jim tudi pravega temperamenta Pogačnik je opravil svoi posel zelo dobro in dobi lenih golov gotovo ni mogel prenočiti Branilski par ie bil danes začetniški in brez vsake rutine. Krilci so do Pupovepa izstoDa igrali dovoli povezano. toda vse preveč defenzivno. V napadu sta se naibolj izkazala Slapar in Pepček, vsi ostali pa so bili povnrečni Tmeli so priložnost, da bi rabili vssi tri gole Sodniku zameria^o. da je neutemeljeno diktiral enajstmetrovko proti Ljubljani. BSK: Jugoslavija 1:1 (1:0) Beograd, 23. jan. Na igrišču Jugoslavije je bila danes revanžna tekma za zimski pokal med BSK in Jugoslavijo. Jugoslavija je zaradi izgubljene prve tekme z razliko treh golov for-sirala ostro igro. ki pa jc bila otežkočena na blatnem terenu Rezultat je ostal nerešen 1:1 (1:0) Za BSK je zabil gol Božovič, za Jugoslavijo pa Petrovič. V tretjem kolu bo izmed beograjskih klubov igral BSK. —p— Tekme za Maverjev pokal Maribor, 23. januarja. Na stadionu SK Železničarja se je danes odigralo II. kolo tekmovanja za Maverjev zimski pokal, in sicer sta odigrala predtek-mo SK Rapid in SK Slavija. nato pa ISSK Maribor in SK Železničar. Zanimanje za tekmo je bilo precej veliko in ker so "bile tudi vremenske razmere naravnost idealne, se je zbralo na igrišču do 1.000 gledalcev. ki so biU priče lepe in zanimive igre. Obe tekmi sta se končali tako. kakor so marsikateri pričakovali. Rapid t Slavija 2:0 (2:0) Po nedeljskem porazu 1:11 proti SK 2e- j lezničarju je danes SK Slavija ugodno pre- ? senetila ter predvajala nogomet, ki ni mnogo zaostajal za igro prvorazrednih moštev. Kljub porazu, ki po poteku igre sodeč ni bil neobhodno potreben, je bila Sla- j vija enakovreden nasprotnik. Moštvo SK Slavije je zaostajalo za nasprotnikom le glede obvladanja žoge. Ta nedostatek pa so igralci nadomestili z požrtvovalnostjo in brezprimerno ambicijo. V moštvu SK Rapida je bilo marsikaj narobe. Pri napadalcih je bilo mnogo slabosti; krili so bili sprva zanemarjeni, ko pa sta dobili več posla, se je pokazalo, da nobeno ni prav pri stvari. Srednja vrsta je igrala taktično slabo, ker je vedno sililo preveč v osprednje. Edino obramba je bila solidna ter je svojo nalogo opravila dobro. Sodil je v splošnem zadovoljivo g. Kokič. Maribor : Železničar 6 : 3 (2 : Z) ISSK Mariboru se je .danes posrečila da se je za zadnji poraz ob priliki jesenske prvenstvene tekme revanžiral temeljito. Po poteku igre je bila zmaga popolnoma zaslužena, dasi je bila po teški borbi pribor-jena šele v zadnji tretjini II. polčasa. Izvrstni so bili danes akterji, napadalne vrste, ki je opustila kombinacije kratkih pasov ter predvajala zelo koristno igro preko kril. Tudi krilci so svojo nalogo dobro opravili, in sicer zlasti glede konstruktivnega dela. Prav dobro oceno zaslužita oba branilca, dočim je bil vratar precej ne-siguren. SK Železničar, ki je danes nastopil po večini z juniorji — saj so bili v moštvu le trije igralci prvega moštva, — je v splošnem predvajal lepo igro, ki pa je bila zelo nekoristna. Kot celota je moštvo precej ugajalo. Enajstorica je bila dobro povezana. razen tega je bila uspešna v kombinaciji ter je pokazala odličen start. Imela je mnogo prilik za uspeh, ki jih je izrabila, velika neodločnost in dokaj netočno streljanje pa jih je spravilo ob zmago. V prvem polčasu je imelo moštvo ce1© nekaj več od igre. pozneje pa mu je zmanjkalo energije, tako da je moralo prepustiti prvo vlogo nasprotniku. Igra sama je bila sicer ostra, toda v dovoljenih mejah ter je potekla b-ez najmanjšega incidenta, kar je zasluga obeh moštev, ki sta bili zelo disciplinirani, tako da sodnik Kasper ni imel težavnega posla. Sodnik je v splošnem opravil svoje delo dobro. Pred državnim prvenstvom v drsanju Umetni drsalci SK Ilirije so imeli včeraj generalno skušnjo za državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Ljubljani. Izbrali so jutranje in dopoldanske ure za temeljit trening; razen serneca in obolelega Beteta ml. so bili na mestu vsi. ki jim bo braniti primat SK Ilirije v tej športni panogi, na čelu z dr. Sch\vabom in Thumo, obema glavnima tekmecema za naslov državnega prvaka, in Silvo Palmetovo ki se je vrnila z dunajskega treninga kot aspirantka na naslov državne prvakinje. Vodstvo drsa'ne sekcije SK Ilirije ni imelo vzroka biti nezadovoljno s tem, kar so včeraj pokazali drsalci in drsalke, želelo bi pa. da bi bilo še nekoliko klubov v državi, ki bi mogli postaviti po šest do osem tekmovalcev in tekmovalk za državno prvenstvo. Delo bi bilo potem vse hvaležnejše in napredek: našega umetnega drsanja vse drugačen! Drsalci in drsalke so predelali razpisane obvezne vaje, največji del treninga pa je veljal prostemu drsanju, ki podaja vso lepoto tega elegantnega športa in uživa že pri treningu očitno naklonjenost športne in »nesportne* publike; včerajšnji trening je vse dopoldne zadrževal mnogo gledalcev ob ograji Celovške ceste in privabil obilo občudovalcev seveda tudi na drsališče. Drsalci in drsalke so izvajali vse mogoče variante spiralnih likov, piruet, raznožk, raznih plesov in skokov od enostavnega »kadeta« do težavnega »Axel-Paulsena«. Poseben užitek za gledalce so izvajanja dvojice Silva—Biber, ki sta pravkar absolvi« rala daljši trening na Engelmannovem drsališču na Dunaju. Kakor čuiemo je minister za telesno vzgojo dr. Miletič prevzel pokroviteljstvo-nad tem državnim prvenstvom. Ostale nogometne tekme Dunaj: Wacker : Red Star 5 :1, Ha-koah : Austria 3 : 2. Rim: Prvenstvo: Milan : Bari 5 : 1, Roma : Liguria 1 : 0, Lucchese : Torino 2 : 2. Triestina : Napeli 3 :0, Juventus : Ata-lanta 5 : 0, Genova : Lazio 2 : 1. Boloerna : Fiorentina 0 : 0. Izvorno Ambrosiane 0 :0. Zveza slovenskih lahkoatlelskih kFubm-v Ljubljani. Redna seja bo jutri v torek: dne 25. t. m. ob 20 v kavarni Miklič. Na-prošeni so vsi odborniki, da sigurno prisostvujejo. Dnevni red: naše stališče do zveze v Zagrebu, naše stališče na bodoči skupščini, sperea dela v letu 1938 in organizacija labkoatletike v dravski banovini. Ljubljanski klubi: Primorje, Ilirija. Planina. Korotan. Hermes, Sloga. Svoboda se naprošajo. naj pošljejo po dva opolnomoaena. delegata. Predsednik. Vesele iti žalostne iz Švice Ka? so še doživeli naši akatitemikl-smisčarfi na tekmah v Villarsu Po povratku s .smučarskih tekem za akademsko prvenstvo vseh iržav nam je naš poročevalec napisal še naslecinje vrstice o raznem zanimivem kal je eivipa videla in dcživeia na tej mednarodni prireditvi. Organizacija Francija je s svojo kulturo tudi popolnoma prepojila vzhodni dei Švice, kateremu sc pač pozna vsa ona francoska površnost, vzvišenost in predvsem neresnost. Tekme SAS, najmočnejše akademske športne- organizacije sveta, so baš zaradi tega na svoii privlačnosti m zanimivosti. ker je bila organizacija prepovršna, izgubile mnogo. Glavni odbor SAS. sestavljen v glavnem iz akademikov iz ženeve in Lausanne. je popolnoma odpovedal, v skrajni stli sta nato pose?la vmes švicarski zimsko-sportni savez in pa odbor športnega kluba Viilarsa ter rešila tekmovanje, pa menda tudi SAS. popolnega poloma Vsi švicarski listi ostro napadajo akademike češ da niso znali izvesti tega prvenstva tako kakor bi bilo treba po švicarski tradiciji predvsem pa da niso nudili gostom kar bi jim morali Predsednik švicarskega saveza. ki je mora! v zadnjem hipu prevzeti vse vodstvo, ie na poslovilnem banketu sam izrazil nezadovoljstvo ? akademsko organizacijo in prosil vse tekmovalce. predvsem pa tujce oproščenja. V opravičilo če ie to sploh mogoče pa moram navesti, da so bile te tekme po ude- ležbi najmočnejše, vreme pa obupno, kar je seveda tudi oviralo funkcionarje pri delu. Tekmovalci .Vlenaa je bila na teh tekmah zastopana vsa Švica, od najboljših pa ao najslabših. Toda med vsemi 200 tekmovalci se je videl švicarski prvak Kaech. Izredno simpatičen fant, star 25 let izrazit športnik, ki s- je na tem prvenstvu osvojil nič manj kakor 10 prvih mest in šest pokalov. Angleži, ki jih Je najbrže privedlo v Švico, ker je tamkaj vsako leto na tisoče njihovih ljudi in so se vsi smučanja pravzaprav naučili v Švici, so s svojo 4-člansko ekipo tvorili precej neenako celoto, v kateri smo opazili samo Tompkinsona, Avstrijci so nastopili z najmočnejšo ekipo in dosegli zato tudi odličen uspeh. Zopet so pokazali, da sta njihovi glavni disciplini — smuk in slalom. Dvoje prvih mest v damskih disciplinah in prvo me.°to v smuku ter tretje v alpski kombinaciji pri moških, so zadosten dokaz njihove moči. Tretja država, ki je bila zastonana. je bila Nemčiia. toda žal samo z dvema tekmovalcema Plasirala sta se sicer še dovoli dobro vendar pa nista bila prava zastopnika športno tako razvite države Američani so se pokazali v kaj čudni 'uči. V nekaterih disciplinah so bili prijavljen' kot akadermki švicarskih univerz, v dvugib dr so zopet startali za «voio domovino Tona dolar je dolar. Vil-lars pa ima mno«-o zabavišč in zanie ie bi-kv marsikaj odvisno od slučaja. Francija se jc sicer nriiavila na tekmovanje, je pa udeležbo v zadnjem momentu odpovedala zaradi finančnih težkoč. Ubogi Francozi, tudi njim se ne godi nič bolje kakor nam! In mi! Mirno lahko rečemo, da smo bili najbolj popularna ekipa na tem tekmovanju. Vsa pozomo3t publike in funkcionarjev jc bila posvečena le jugoslovenski ekipi in vse prognoze so govorile za odličen placement naših fantov. 2al nam pa sreča zopet ni bila naklonjena. Uspeh, ki smo ga dosegli, je sicer velik, toda z nekaj sreče bi se bili vrnili domov s polnimi rokami pokalov in kolajn. Novinarji Stara stvar je, da je najtežje zadovoljiti novinarja. No, in pri teh tekmovanjih so bili menda novinarji po pravici najmanj zadovoljni. Rezultati so prihajali vedno prepozno v njihove roke. Ko je že ves Vil-lars vedel za točne rezultate, so dobili novinarji komaj oficielno poročilo o vrstnem redu prvih dveh tekmovalcev, popolne rezultate pa šele takrat, ko so bile poŠte zaprte in je poslednji vlak že odpeljal iz mesta. Toda tudi pri njih smo mi imeli svoje zaščitnike. Poročevalci raznih listov so z največjim zanimanjem izpraševali naše fante o Jugoslaviji in jih kaj laskavo omenjali v poročilih. Naši domači listi pa so to pot uganjali čisto po svoje. Tako smo čitali šele doma. da je Bevc skakal sam. brez vsake konkurence in si tako priboril naslov SAS prvaka. Ne vem, ali je bilo to storjeno namenoma zaradi nerazpoložr--nja proti akademskemu športu ali pa samo slučajno, toda res Je, da take stvari nikakor ne koristiio temveč samo škodijo. Bevc študira v Milanu. Ko so Italijani Izvedeli za njegov uspeh, so ga takoj pričeli pregovarjati, naj vstopi v njihove organizacije in ao mu ponujali celo štipendije, da bi ostal kar tamkaj. Pri nas pa so ga nekateri proglasili za prvaka zato, ker pač drugih ni bilo! Cim tanjši kruh bomo rezali svojim ljudem, tem manjši bodo njihovi uspehi in uspehi nas vseh. Ce Študent na rajžo gre ... Denarja ni bilo. Jedilni voz pred n03om. Bogati ljudje se sprehajajo po hodniku vlaka sem in tja in. opazujejo pet mladih fantov, ki v svojem oddelku z veliko slastjo jedo klobase. Da. kar dvajset parov smo jih vzeli seboj, za tja deset in nazaj deset. Pa še pol kile slanine in v 20 urah vožnje smo pospravili vse. Po kolodvorih raznašajo natakarji razne pijače. Zdaj so ljudje na oknih in kupujejo na debelo vse od konjaka pa do najdražjih vin. Pri nas pa smo imeli dežurno; na vnala drugi postaji je bil namreč določen eden, ki je preskrboval ekipo z navadno svežo vodo. Še malo, pa bi beračili! Simplen predor — zastonj. Zavarovalnina Zopet mi! Vozne karte smo imeli do zadnje italijanske postaje in potem dalje od prve švicarske postaje. Preko meje odn. skozi simplonski predor in še nekaj po odprtih tleh (nekako 45 km ali v valuti 20 frankov) pa smo se vozili zastonj. Res je sicer, da so nas sprevodniki nekaj časa nadlegovali za karte, toda. ko smo jim razložili. da je denar redka in draga stvar in ga zato nimamo toliko, da bi plačevali vsak kilometerček, so nam dobrodušno odpustili globo in še voznino povrhu. Pred tekmo je bilo nujno potrebno zavarovati vse tekmovalce. Zavarovaln na pa je znašala 10 frankov na osebo, ali za nas 40 frankov ali en dan manj v Villarsu. Odpotovati hi morali torej pred končanim tekmovanjem. Zato nam ni preostalo drugega. kakor da smo se skrbno izmikali odbornikom SAS tako dolgo, da so pozabili, da nismo zavarovani. Angleži in Avstrijci so vozili predvsem na hvkori-smučkah. če se je zlomila, eo jo vrgli v peč in kupili novo. Pri nas pa je prevladoval jesen. S strahom smo čakali, kdaj bo prišlo do nesreče in se bo kdorkdi vrnil brez jesena domov. Toda imeli smo srečo. »Dilce : so se zavedale dolžnosti in naše prazne blagajne, pa je bil samo en par postavljen pred komisijo petih članov, ki je odločila, da so smuči še dobre zn start, čeprav so počene! Korntcsr in plefcejei Viiiars postaja od dneva do dneva bolj privlačen za tako zvano boljšo družbo. Zato je bilo že sedaj na letovanju na kupe grofic grofov in drugih sličnih naslovov. Naše plebejske prikazni so vsem tem ek-stremnim tipom toliko ugajale, da smo bili stalno obkoljeni od samih naslovov in bi menda tudi mi. če bi še dalj ostali r Villarsu, postali von Heimi, von Novaki itd. Toda »plava« kri ni bila za nas. mi pa menda za njo samo prijetna sprememba. kljub vsem solzam in obljubam ob slovesu. Ce pa ostane pri čem resnejšem, bo imela Jugoslavija prihodnje leto kaj mnogo gospode v svojih letoviščih. No. in. za konec. Ce je kdo res navdušen nad našim uspehom ln ima takole ka-j več poti palcem, naj nam pošlje. Videl bo, da bo pri nas dobro naloženo. In če bo takih dovolj, bodo jugoslovenski akademiki drugo leto branili še vse drugače svoja mesta na SAS tekmovanjih, za letos pa moramo biti zadovoljni samo z enim prvakom. CKC >JUTRO«, ponedeljska izdaja « 4 Posedele* 24.11038 Teden dni filma »Revclucijska svatba« Eden dobrih nemških filmov. V zadnjem Času smo jih videli bolj malo. Igralci so odlični — samo Paula Hartmanna omenimo — režija tudi. Vsebina ni nova V časih nemega filma je bil ta film nekoč že posnet. Menda je igral takrat glavno vlogo Gosta Eckmann, ki je pred nekaj dnevi umrl. Pa se prav pri tem filmu vidi ogromni napredek, ki ga je pokazala filmska umetnost v zadnjem desetletju Ni več nepotrebnih prizorov in razvlečenega dejanja. Vsaka kretnja, vsaka beseda ima svoj pomen in bliža film svojemu višku. Dejanje se odigrava v dobi, ko je francoska revolucija razgibala ves svet. Snov »ljubezen in smrt«, že pogosto gledana z raznih vidikov, oživi tudi v tem filmu. Glavni junak je človek, ki žrtvuje za eno noč ljubezni svoje življenje. Pred nami oživi vsa tista krvava doba, ki je dala svoj pečat Evropi in ki je dvignila toliko narodov v borbi za osamosvojitev in svobodo. Film, ki ga boste težko pozabili. Vreden je, da si ga ogledate Pustil vam bo mnogo, mnogo globokih vtiskov. Paul Muni in Luiza Eainerjeva v filmu »Dobra zemlja«, ki ga bomo kmalu gledali v Ljubljani Iz glasov pri Jedi se je izoblikovala polagoma človeška govorica Mnogo učenjakov je navajalo že najrazličnejše teorije, ki naj bi pojasnile, kako so nastale govorice Dunajski vseuči-Lški profesor in zdravnik za govorilne in glasovne bolezni dr Emil Froschels je nastopil sedaj z novo. zelo originalno teorijo. ki skuša ta problem rešiti fiziološko Pri zdravljenju zgoraj omenjenih bolezni je ugotovil, da so si gibi pri govorjenju in gibi pri jedi presenetljivo podobni. Vsi krči pri govorjenju in sestavljanju glasov so minevali, če si je pacient predstavljal gibe pri jedi in jih izvajal. Froschels je prišel tako do izsledka, da ni govorjenje s fiziologičnega stališča nič drugega nego sodelovanje jedilnih gibov pri izražanju glasov To ga je spravilo do misli. da je prodrl na ta način sploh do izvirov artikuliranega govorjenja Pri živalih in primitivnih ljudeh so glasovi pri jedi splošno znan pojav Pri dojenčkih se da v času čebljanja nastajanje prvih glasovnih zvez, ki so podobne govorjenju, iz jedilnih gibov naravnost zasledovati Zanimivo potrdilo svoje teorije je našel dr. Froschels tudi v tem, da pomeni v egiptovski hieroelifski pisavi isto znamenje govorjenje in jed Iz tega bi bilo sklepati, da je pri praljudeh govorenje polagoma nastajalo iz gibov pri jedi. Akademija visskošoik Je lepo uspela Ljubljana, 23. januarja 1938. Po trudapolnih pripravah so nam sinoči v veliki dvorani »Zvezde« pokazale visoko-Šolke z ljubljanske univerze ki so organizirane v »Domu visokosolk«, kaj so vse zabavnega in prijetnega pripravile svoji ni gostom in predvsem vsem naklonjenim podpornikom za svojo akademijo. Po skušnjah zadnjih lel odkar prireja »Dom visokošoik« svoje akademije, posebno pa še po izbranem programu je bilo že v naprej pričakovali, da to akademija, po kateri je bil tudi ples. nudila dovolj prijetnega razvedrila vsakomur, pa če ima še tako izbran okus. Temu primerno je bilo tudi nezmotljivo pričakovati lepega odziva občinstva pri udeležbi-t čimprej, saj čisti dobički akademije, ki ,]ih visokošolke prirejajo- služijo deloma za fond. iz katerega oskrbuje Dom? najrevnejše študentke s hrano in stanovanjem, deloma pa se bodo pričeli ti viri stekati v poseben fond za zgraditev lastnega doma vi-sokošolk. v katerem naj bi bilo po predvidenih načrtih in zamislih strehe za najmanj 100 študentk. Nade so bile vsestransko izpolnjene zadovoljivo. Kmalu po otvoritvi akademije, ki jo je s pozdravnim nagovorom izvedla predsednica društva, filozoika Ada Dequalova. je Jules Duvivier: Najdeni sto taki Tom se je nemirno ozr! in hitro pobral listnico, ki je ležala pri njegovih nogah. Nihče ga ni opazil Njegova desnica se je krčevito oprijela mokrega uwva Potem io je ubral dalje po poti Ni več čuti! drobnega dežja, ki je pršil Kakšna sreča! Kakšna nezaslišana sreča! Samo še nekaj frankov je imel v žepu in ni vedel, kaj bo jutri, jedel. Zdaj pa iznenada takšno nenade-jano naključje Stopil je v žarko razsvetljeno kavarno in sede' na rdeči žamet. V senceh mu ie raj-bijalo. desnica pa'se mu je še zmerom sama od sehe oklepala listnice Naročil si je kozarček konjaka ki ga je nekoliko pomiril Naposled se je le odločil. Počasi je odprl listnico Bila je ena tistih listnic, ki jih prodajajo izstradani de "ki po postajah podzemeljske železnice. Ni pričakoval, da bo plen. ki 2a bo v njej našel, bog ve kako obilen. Odkril je potrdilo - plačani najemnini za stanovanje, ki se je glasilo na nekega gospoda Bernarda Bernadottea in v stranskem predalčku štiri skrbno nrega-njene stotake Štiri sto frankov' Kdaj je imel zadnjič toliko denarja v rokah? Nekoliko je motilo njegovo veselic to. da je pozna! ime in naslov človeka, ki je bil lastnik denarja Kar zdelo se mu ie. da vidi pred seboj sklonjeno postavo moža. ki stopa počasi po cesti in išče v temnih lužah svojo denarnico Še enkrat je pogleda! potrdilo o plačani najemnini za stanovanje Neznanec je plačeval za opremljeno sobo 80 frankov na mesec Malo. — torej n mogel biti prav bogat Za 80 frankov se bila dvorana polno zasedena in vsa omizja že oddana Občinstvu, ki se je v tako lepem številu zbralo, se je predsednica toplo zahvalila za udeležbo, njena posebna zahvala pa je veljala predvsem pokroviteljem akademije vsem fakultetnim dekanom, ki so se v družbi z mnogimi gg. univerzitetnimi profesorji in soprogami osebno udeležili tega večera, nadalje francoskemu konzulu g. Re-merandu in zastopnicam našega organiziranega ženstva. S pozornostjo je občinstvo sledilo izvajanju programa pri katerem so želi toplo pohvalo vsi sodelujoči: gdč. Milka Polajnar, ki je ob klavirski spremljavi g. dr. Švare s prijetnim glasom zapela .J)vofakovo 'Ru -alko in Fleischmannovega -»Metuljčka«, g. prof. Pavle Šivic, ki j3 na klavirju zaigral Chopina in Sucka. Posebno zanimanje pa ie vzbudila mlada plesalka, juristka gdč. Joža Štucinova. ki se ie že v zgodnji mladosti poleg pravnega študija posvetila plesni umetnosti z redko pr udarnostjo in se je v Mariboru uveljavila že na dveh samostojnih plesnih nastopih in s svojo plesno šolo za deco. Za nastop na akademiji je naštudirala figuri no ''Čarodej«, z izvedbo katerega si je na akademiji priborila tudi priznanje ljubljanske publike, kateri se vse Dremalo zado- le s težavo dobi kaj spodobnega. In kje je prav za prav ta cesta Antoinea Jollieta? Dal si je prinesti adresar in je ugotovil, da je cesta v najsiromašnejšem delu Pariza Najbrž je ta soba kakšna zapuščena podstrešnica... Za 80 frankov. Na dušek je iz-pil še en kozarec. Pa je prav za prav le imel smolo. Denar mora seveda za vsako ceno vrniti lastniku. A jutri? Od česa bo jutri živel? Se bo že kaj primernega našlo V tem trenutku sta sedla k njegovi mizi dva moža in se začela s pridušenim glasom pogovarjati. Govorila sta o velikih konjskih dirkah, ki bodo naslednji dan na Longchampsu Tisti izmed njiju, ki je bil po postavi kar orjak se je moral na konje dobro razumeti Iz žepa je vzel športni list in z nohtom podčrtal ime nekega konja, ki ga je Tom mehanično bral za njim in si ga zapomnil. Drugi' pa je skomignil z rameni: »Ali misliš, da bo res?« »Strup lahko vzameš na moje besede, to ti rečem!« »Ali ti je dal Vaurien ti migljaj kai'-*« »Ne izpravti] preveč' Sto-a o. kar sem ti rekel.« »No. naj bo« je odvrni! možak V/v? iz svoje listnice tisočak, sa porinil nr-iti orjaku in dejal: »No. tole naj bo /:a na svet!« »Toda če ne poide vse prav nikar noreči, da sem tc silil.« je skora; zagrozi1 orjak »V redu! In še četrtino dobička dobiš Velja?« »Velja!« Udarila sta si v roke Tom je plačal in zapustil kavarno Vhod šča njen širok interes za plesno umetnost. Za prehod k prosti zabavi s plesom je Sek-stet akademskega pevskega zbora prispeval Poersterjjvo >Milico< in Maroltov * Visoki ra/<. Z zadovoljstvom se je po'em staro in mlado, med katerimi je bilo seveda največ akademskega stanu, odzvalo vabljivim zvokom plesne glasbe Ln v lahkotni, prijetni zabavi je neprestano terjalo novih komadov, da so člani orkestra komaj mogli »prebirati svoje strune«. V že do kraja napolnjeno dvorano je do polnoči, ko je bila v drami za-kij učena proslava 60 letnice rojstva pesnika Otona Zupančiča, navalila nova množica plesa željnega občinstva. Vstopnice so b:le tako naglo razprodane, da je moralo še veliko število zamudnikov ostati pred vhodom v dvorano iz katere so jim prihajala na uho zapeljive melodije valčkov, tangov, feteov in razigran smeh zadovoljnega občinstva. Odbornite so jih morale nerade odela vi jati, v isti sapi pa so se mogle veseliti tudi nepričakovanega uspeha, da je zmanjkalo ne le vstopnic, temveč tudi buteljk z žlahtno kapljico in sladke in mastne jedače, s kate-ro se je živahno občinstvo s poželjenjem zalagalo. Vesele so bile dobička, ki je gotovo ali pa bi bilo vsaj želeti, dosegel nepričakovano celo eventualni maksimum. Sredi najlepšega razpoloženja p a so aa žalost potihnili zvoki plesne godbe, luči so počasi ugašale, prišla je le prehitro vedno neza-željena policijska tira! Občinstvo $e ji je disciplinirano pokorilo in navalilo aa garderobe — s trdnim namenom, da še nikakor ne gre spat! Maribor preko nedelje Maribor. 23. januarja Lepa nedelja. Promenada je nudila pestro sliko. Popoldne je bilo vse zunaj v Radvanju. Kamnici, Rošpohu Limbušu in drugod. Prijatelji zelenega polja so jo mahnili na stadion SK železničarja, kjer se je bila vroča bitka za Maverjev zimski pokal. Neugnani ljubitelji zimskega športa pa so šli iskat razvedrila in snega na naše pohorske postolanke. Včeraišnji popoldanski vlaki so bili polni in gospodarji naših planinskih koč so bili veseli z obiskom. Snoči je bil gasilski občili zbor Predsednik gasilske čete Bogdan Pogačnik se je v uvodnih besedah spomnil našega mladega kralja Petra II in se je odposlala z občnega zbora vdanostna brzojavka pokrovitelju gasilstva kraljeviču Tomislavu. pozdravna brzojavka pa resornemu ministru dr. Miletiču. Zatem je predsednik pozdravil sreskega načelnika za Maribor levi breg dr šiško, sreskega načelnika za Maribor desni breg g. A;leca in magistrat-nega direktorja Rodoška kot zastopnika mestnega načelnika. Poročila so podali četni poveljnik Kramberger, tajnik Jovčič blagajnik Divjak, gospodar Gustinčič. orodjarjev namestnik Andrej Semenič in Ha-meršak za kulturnoprosvetno sekcijo. Mariborska gasilska četa je v pretekli poslovni dobi gasila pri 12 požarih v mestu, katerih skupna škoda se ceni na 1.650 000 din, med tem ko znaša obvarovana škoda okrog 9 milijonov din. V okolici pa je gasila četa pri 15 požarih, katerih dejanska škoda se ceni na 1,320.000 din, obvarovana škoda pa na 2,300.000 din. Skupno je posredovala četa v 43 primerih s 1458 delovnimi urami, četa šteje 103 redne člane, med katerimi je 67 izvršujočih članov, razen tega pa 557 podporn:h članov. Dohodki so znašali 331.580 din. Četna imovina je narasla na 928.769 dinarjev. Gasilski vozovi so prevalili v preteklem letu 465 km in so porabili 859 litrov bencina, reševalni vozovi pa so absolvirali 21.015 km, porabili pa 6382 litrov bencina. Prevozov z reševalnimi vozovi je bilo 2160. Po predsednikovi zawvali je član nadzornega odbora dr. Kovačec predlagal raz-rešnico s posebno zahvalo, ki je bila soglasno sprejeta. Kct delegata za župno skupščino sta bila izvoljena dr. Milko Bed-janič in Ivo Jovčič. Volitev letos v smislu pravil ni bilo in so pri slučajnostih sledili pozdravi stolnega župnika Umeka v imenu škofa in cerkve magistratnega direktorja Rodoška kot zastopnika mestnega župana dr. Juvana, Franja SKaze v imenu Združenja trgovcev, g. Benedičiča pa za tova-riški zbor. Pobreški strelci pa so se sestali snoči v Renčljevi dvorani na rednem občnem zboru. Zaslužni predsednik strelske družine br. Caf je toplo pozdravil zborovalce in delegata mariborskega strelskega okrožja br. Rejo. Njegovim uvodnim pozdravnim besedam so sledila poročila funkcionarjev, ki so pričali o delavnosti pobreških strelcev. Pobre-ška strelska družina šteje nad 120 članov in je najmočnejša postoianka strelskega športa v mariborski okolici. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor. Na občnem zboru se je ustanovila tudi posebna ženska strelska sekcija pod vodstvom s. Klemenčičeve. Naposled je okrožni delegat br. Reja obrazložil navzočnim glavne točke novega osnutka strelskega zakona, ki daje strelcem precej ugodnosti, zlasti glede odslužitve kadrskega roka. Mariborski akvaristi pa so imeli občni zbor pri »Orlu«. Ob Mariborskem tednu so priredili lepo in učinkovito akvaristično razstavo. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom inž. Tomšičem na čelu Maribor dobi letališče in hangar Včeraj je prispel v Maribor Sef tehničnega oddelka letalskega poveljstva v Beogradu podpolkovnik inž. Todorevič. Skupno s predstavniki tukajšnjega Aerokluba in drugih zastopnikov javnega življenja si je ogledal letališče na Teznem ter se posvetoval z vodilnimi činitelji glede čim prejšnjega uresničenja starega načrta, da dobi Maribor moderno urejeno letališče z hangarjem. Podpolkovnik inž. Todorevič je obljubil v tem oziru vso svojo pomoč. Nova žrtev poledice V bolnišnico so prepeljali 23 - letnega tkalca Ivana Žižka, stanujočega na Po-brežju na Gosposvetski ulici 66. Na poledenelih tleh pred hišo mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je stri levo nogo v gležnju. žrtev zavratne bolezni Na cesti ji je postalo slabo in je kmalu nato izdihnila Ljubljana, '23. januarja Nedeljsko s Jutro« je že poročalo o tragediji mlade Viktorije Vidmarjeve, soproge pekovskega pomočnika, ki je v soboto v Ger-bičevi ulici nenadno bljunila kri in kmalu nato umrla. Viktorija, ki je bila po rodu iz Kostanjevice na Dolenjskem- Je bila šele pet let poročena z Vidmarjem. Zakonca sla stanovala skupaj z njegovimi starši v hišici v Soški ulici 11. ki je nekoliko za Kolezijo ob Gradaščici. Pred tremi leti je Viktorijo nenadno napadla za vratna bolez«n vendar si je naglo opomogla. Toda za vat na morilka jetuka ni popustila. Viktorija ie zdaj pa zdaj morala jx>ležavati. a lani se ie njeno stanje tako poslabšalo, da je morala v sanatorij Iskala je zdravje na solčnem Golniku, a žal je bolezen že tako napredovala, da ji tudi tu niso mogli pomagati in so jo že čez tri mesece poslali domov. Za mlado ženo se je pričela doba trpljenja, vendar nihče ni slutil, da ie smrt tako blizu. Včeraj je šla s hčerkico in v spremstvu neke gospe na krajši sprehod. Okrog 17.. sta se vračali domov in pri mestni koloniji je k podzemeljski železnici se je rdeče lesketal skozi drobni dež. Čez četrt ure bo v predmestju, pri človeku, ki je bil izgubil listnico. Že je postavi! nogo na prvo stopnico, ko je iznenada obstal. »Preneumno jc vse to.« si je rekel. Saj možak lahko naposled do jutri počaka. Sploh naj bo vesel, da dobi svoj denar nazaj. Prav počas' je zapustil postajo in na slepo zavil v prvo ulico. Začel jt premišljevati Orak iz kavarne je mora! biti prepričan. da bo tisti konj zmagal, ker je govoril tako določno. Kaj če bo konj res prvi? Plašno se )e potipa' po tisti strani Suknjiča, kjer je imel v notranjosti skrito listnico Se zmerom je b;ia v-« svoiem mestu. — Kaj bi bilo, če bi on. Tom, stavil na te°a konja in dobil? Seveda bi potem svoj dobiček delil s tem Bcrnardotteom. Sam ni vedel, kdaj se je odločil. Jutri bo stavil! Noč st> kar ni mara a umakniti novemu dnevu Z;r>d.r je vsta' in si kupil list, ki je podrobneje pisal o dirkah. Konj. ki ga je b'l o rak •-menil ,e bil zapisan med zadnjim < ki bi utegnili priti na kakšno boljše mesto Menda ni bi? nihče prepričan, da b-) zrnata1 če je tako. ho torej pri stavljenju povračilo zelo veliko šel je v lokal, kjer so zapisovali st„a mu bo povedal, kako je, in bratovsko bo z njim razdelil dobiček. Saj se mora samo njemu zahvaliti zanj. Toda ne. skoraj osem tisočakov, — to je le preveč. Če mu bo dal dva, bo možak več kakor zadovoljen. Da. dva mu bo dal. »Gospod Bcrnadotte?« Vratarjeva žena je rekla: »Danes ga še nsem nič videla Menda ni šel še iz hiše. Nič čudnega, saj je bil včeraj ves zmeden. Izgubil je namreč svojo listnico. Štirje sto-taki so bili v njej, vse njegovo premoženje. Sicer pa lahko sami pog'edate, kaj je z njim V sobi številka 26 stanuje« S tresočimi se koleni je šel Tom po majavih stopnicah SJadkoben vonj po plinu je uhajal skozi razpoke vrat na številki 26, ki so bila zaklen-ena. Tom je prišel prepozno. V ljubljanski Sibiriji V sivi megli se skrivajo strehe hiš. Gola, črna stoje ob Ljubljanici drevesa. Klopi pod njimi so pokrite s snegom. Na koncu drevoreda dremfce mJekaričin konj ob koleslju. Z rogovi! kostanjev vzleta vajo z glasnim čiv-kanjem vrabci. Med ostro zvonenje se mešajo odaljono ropotanje vlaka, irdranje voza po tlakovani cesti, lajanje psov in šumenje vode. Ob mostu pisana zbirka reklamnih plakatov. Hiše tu zunaj na robu mesta so srive, rumene, pegaste, z okni, podobnimi motnim očesom, ki bi hotela videti daleč e.iozi meglo, v katero tone mesto. Pied hišamd so grede pokrite s snegom, iz katerega gledajo tu in tam gnile zeljnate glava. Po ograji leži sneg. Nekje v kotu vrta je iad ograjo nagnjeno znamenje — od dežja tn sonca počrnel Kristus, pod njim pa lesena Marija žalostnega, postaranega obraza, podobna mlekarici. ki prihaja rdeča od mraza iz hiše. S premrzlimi prsti prijema vajeti in odsekano vpije >Duja! Ala. pejmo!« Zdi se, da gTe vrsta dreves ob straneh ceste v neskončnost. Tam daleč spredaj se drevesa približujejo in izginjajo v meglu Na velikem smetišču ob cesti koplje nekdo z motiko po kupčkih prahu, pepela, črepinl in odpadkov. »Smrkovci! Barabe!« vpije nad »ajti, fl stoje v ritlične hiše, nekje na vrtu posrebren Kristus, za njegovim hrbtom pa se dvigajo barake. Tu na koncu mesta ždti ta čudna kolonija — dve vrsti hiš. tesno druga ob drugi, sive, žalostne. Od nekod diši po pogorišču. »Saj ni nič hudega!« vpije na pragu barake ženska in druga, ki 6toji ua pragu druge barake, ji odgovarja. Tu in tam stopi z dvorišča moški, oblečen v tenko, kratko suknjo, s sekiro ali cekariem krompirja v rokah. Majhne grede, polomljeni plotovi. :Sveta Marija, prosi za nas«, je zapisano oa eni izmed barak: lesene stopnice držijo na verando, nagnjeno nad gredo, kakor da se hoče vsak trenutek sesuti. Iz dimnikov se vleče dim, iz zamrzlega vodnjaka »redi ceste kaplja voda. Nekje gledajo izpod strehe polomljen otroški voziček in deske postelje. Okno barake je črno, podobno črni odprtini brezna. Znotraj vpije ženska, slišijo se udarci in jok otroka. Pod oknom je napeljana vrv ln na njej se sušijo kroe i* žakliievine. V tišino ft planil zvok pesmi — radio; za polzastrtim oknom z ubitimi šipami poje zvonki ženski glas »Tužna je nedelja...« Ni še prav dolgo, kar je pela na platnu v Matici igralka Jeanette MaoDonaJdova svojo čudovito pesem o pomladi, o ljubezni in maju. Pesem v baraki ie glasnejša, sega Č3z vso »Sibirijo«, čez vse mesto. Med zvon jen je in veseli smeh otrok, v tiho nedeljsko popoldne ječi pesem • »Tužna je nedelja...« K. Š. Žrtve nesreč in napada Ljubljana, 23. januaria V kurilnici na glavni postaji se je popoldne pripetila hujša nesreča- katere žrtev je postal kurjač Jože Okršlar. Ko je razbija! premog za kotel, mu je drobec s tako silo priletel v levo »ko, da mu ga je sfaoro zdrobil. Na pomoč poklicani reševalci so ga naglo prepeljali v bolnišnico. Zdravniki se boje, da ie oko izgubljeno. V soboto zvečer so v bolnišnico prepeljali tudi nezavestnega 33-letnefa železostrogarja Viktorja Kokalja. stanujočega na Hranilni-ški cesti 13. Na Masarykovi cesti so ga na-padfti neznanci in ga tako obdelali, da se ie onezavestil. Včeraj se je njegovo stanje že nekoliko izboljšalo. Janko Gašperin. 41elni posestnikov sinček iz Zgoš, občina Begunje na Gorenjskem, ie pri sankanju padel in si zlomil desno nogo. Deček je zdaj v oskrbi ljubljanske bolnišnice. Ko je Cromwell zmagoslavno vkorakal v London, se je po ulicah gnetlo na tiso-če ljudi, ki so ga hoteli videti Neki spremljevalec se je zato obrnil h Cromwellu in mu rekel: »Ali ste videli, koliko ljudi vas gleda?« »Še več bi jih bilo, če bi bil namenjen na vislice,« je pikro odvrnil Cromwell. Nase Gledališče DRAMA Ponedeljek, 24.: zaprto. Torek. 25. zaprto (Gostovanje v Celju, >Šimkovi«). OPERA Ponoleljek, 24.: Plesni večer Katje Delako- ve in njene skupine. Izven. Torek, 25.: Helthea (Smaragdno srce). R. B. Te dni je gostoval z največjim uspehom v zagrebški operi sloviti italijanski ba.rito-nist Mariano Stabile. Iz pogovora ye izveiel za gostoval-je italijanskih liričn.h pevcev v Ljubljani in se _ vsej skupini sjlstov naj-laskavejše izrazil. Posebno je pohvalil d?ri-genta, ki uživa v svoji domovini lep sloves. Tudi je soglasna 601 foa vseh poznavakev italijanskih opernih solistov, ki bo'o gostovali ob koncu tedna v Ljubljani, da so ti solisti v resnici izvrstni. Navzlic temu so cene. ki jih je določila gledališka uiprs.va za gostovanja v naši operi, nižje, kakor so običajno ob takih prilikah drugo! Ljubljanske cene so za tretjino nižje- kakor so bile na primer cene v Zarrebu. Sedež so od 105 Din do 26. lože so po 410 Din in 370 Din. Prodaja v naprej se vrši od danes pri dnevni blagajni v operi. Brezplačno tavujčrh Oostaiovega toaletnega nts»rj8 aa posfcuSnjo napeto po prvi uporabi Mozolji ogrel nečistost' obraza izginejo Po&ljtu za «tr»>ftke din 3 " cnam kab Remitetlia Nov-Sad |44 V apntelcaa dro emitab ortKlnalnl kar ton «> din KLISE1E . ENO IN VEČBARVNE . Jrc^ 5V.PETRA NASIP ST. f 3 It Davorin tiavijen. - ladaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. - Za Narodno Uakarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. - 2» iaaantai dal * Aiojt Novak. — Vsrt v Ljubljani