Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov; Upravništvo »Zarje« : y Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ..	od	6.—7.	zvečer.	tt
Po zaplembi druga izdaja.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in . inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratomt Enostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „ZarJe“ v Ljubljani, Selenburgova ul. 6. II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od 726.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 11.
V Ljubljani, v soboto dne 17. junija 1911.
Leto I.
Bienerth po volitvah.
Famozna Bienerthova vlada je razpustila državni zbor, ker ui šlo na noben način več naprej iu se ni dal položaj rešiti drugače- kakor da odstopi vlada, ali pa da odločijo volilci. Bienerth ni hotel demisionirati, ker ne bi bil mogel ponoviti svoje božične komedije; dvakrat zaporedoma se ne more navidezno odstopiti, resen odstop bi mu pa prizadejal prehude bolečine. Torej je rajši razpustil par-lameut iu razpisal nove volitve.
To se zgodi včasi tudi v drugih državah. Na Angleškem so imeli lani kar v enem letu dvakrat volitve. Ali če angleška vlada razpusti parlament, tedaj res apelira na volilce. Ministri hodijo na shode iu sestanke, agitirajo, razvijajo svoj program, razlagajo svoje namene, prepričujejo volilce. Baronu Bienerthu se to zdi naj-brže izpod njegove časti; povrh tega ' pa je tudi prekoinodeu za tako delo. Po razpustu je 1 objavil v dunajskem uradnem listu znano iz-{ javo, katero mu je sestavil kakšen sekeijski načelnik, poživljajoč meščanske strankfe, naj se združijo proti socialnim demokratom, potem je navil slavni § 14. in si z njim dovolil, kar se mu je zdelo potrebno za vladanje, volitve pa je lepo prepustil strankam.
Baron Bienerth ni imel posebne sreče s svojo parolo Ravno tam, kjer je najbolj želel, mu je splaval kompromis po vodi. Združili so se pač mladočehi z narodnimi socialci, katerim je pristopilo še par drugih kričačev in ta kompromis je bil z vsem povdarkom naperjen proti socialnim demokratom. Ai vsaj takrat je bila ta združitev le deloma zaiimiva za Bienertha, z«kaj takrat je moral tudi Kramareve in KIo-1’ačeve čete smatrati za opazicijo. Njemu pa je šlo za to, da si okrepča vladno večino in to je moral iskati pred vseiu pri Nemcih, na katere se je bil ves čas v prvi trsti opiral. Priporočal je torej nemško-meščanuki kompromis, to se pravi kompromis nemških nacionalcev oziroma naprednjakov s krščanskini socialci.
Glavarji bi bili zelo ridi ustregli Bienerthu. Razpoloženje za svobodomiselno-klerikalno zvezo je bilo jako veliko pri rediteljih in posvetovanja so se pričela prav resno. Toda kmalu jih je bil konec, ker so se iimed volilcev oglasili jako odločni protesti. Opuitili so torej kompromis, ali obljubili so si, Ja si bodo pomagali pri ožjih volitvah
Baron Bienerth je šd spat, pa je prepustil boj svojim pretorijanctm. Menda jeisma-tral svoj članek v „Wiene’ Abendpost“ za veliko delo. Namssto javni agitacije, namesto možatega boja za svoj obsanek je izročil svojo usodo vladnim strankam b pa tajnim silam, ki so imele prevzeti vlog> božje previdnosti. Proti hocialnim demokratom niso nastopale samo nasprotne stranke, ampak tudi znani „mero-
dajni faktorji", ki imajo velik del volilne sreče v svojih rokah. „Gališke volitve“ uiso bile letos samo na Gališkem, temveč tudi v mnogih krajih, ki so zelo oddaljeni od Galicije. Ko se snide parlament, se razkrije v ujem sistem avstrijskega volilnega terorizma, da bo ostrmel svet vpričo Bienerthove pravilnosti in nepristra* nosti. Zakaj nihče ne bi verjel, da se morejo n. pr. na Češkem leta 1911. voditi volitve tako, kakor so se v resnici vodile. Tudi o praktikah v nekaterih štajerskih okrajih, v Trstu, v Istri itd. se bo še govorilo. „čiatost“ avstrijs-kih volitev se bo tedaj pokazala v prav čudni luči.
Toda vse to Bienerthu doslej ni prineslo zaželjenega uspeha. Nemško nacionalne stranke niso napram letu 1907. še nič pridobile, krščanski socialci pa so doživeli poraz, katerega še sami v svojih časopisih ne morejo ne utajiti, ne ozaljšati.
Ali pa popravijo ožje volitve Bieutrthov položaj? On želi to od srca. Ko je slišal, kako strašno so bili tepeni njegovi ljubljeni Gessma-niti, je poklical svobodomiselne in krščansko socialne generale k sebi in jim začel z milimi tožbami topovedovati, da je vendar socialna demokracija glavna sovražnica in da vse skupaj nič ne pomaga, če ne bo ta poražena. To pa bi šlo le tedaj, če bi svobodomisleci in klerikalci pozabili na svoja politična načela iu na svoje svetovne nazore, pa se vsaj za ožje volitve združili proti socialnim demokratom.
Liberalni komandanti so zmajevali z glavami, zakaj stvar je bila le nekam čudna. Ali nazaduje so svojemu voditelju obljubili, da store, kar bo mogoče. Izdali so res parolo, da naj se vzajemno podpirajo. Toda koliko velja to priporočilo, se pokaže de le v torek. Doslej se je kompromisno geslo ne le hladno, ampak naravnost nejevoljno, uporno sprejelo. Na Dunaju, kjer gre za življenje in smrt krščansko socialne stranke, se volilci puntajo, časopisi kakor „Neues Wiener TagblaU“, „Neue Freie Presse* pa kar,pravijo, da ne pojde, kakor si žele generali. V planinskih deželah ni veliko bolje. Graška „Tagespost“ pravi, da hodijo voditelji po napačnih potih iu da je kompromisni sklep kratkomalo nerazumljiv. V rešitev krščanskih socialcev je torej skoraj nemogoče verjeti.
Kaj torej namerava gospod Bienerth ? Tudi če pride res nekoliko manj socialnih demokratov v parlameut kakor zadnjič, je njegova večina tako ramponirana, da ne bo niti materialno niti moralno mogoče govoriti o Biener-thovi zmagi. Na vsak način pa bo imela soci-alua demokracija še toliko moči, da bo napravila Bienerthu marsikatero grenko uro, če pride njegov finančni minister z novimi davčnimi predlogami in ča bodo kapitalistični priganjači trobili v boj proti delavskim pravicam.
Da bi še enkrat razpustil državni zbor, si bo baron Bienerth premislil. Demisiouirel mož ne bi rad. Njegovo zadnje upanje utegnejo biti še slovenski klerikalci. Na to mešetarstvo moramo biti pripravljeni. - Ge se pa to izvede, bo položaj za nas popolnoma jasen.
Boji za francosko starostno zavarovanje.
.Razprava o fraucoskem starostnem zavarovanju postaja od dne do due živahnejša. Ta zakon, ki je sam na sebi zelo klaveru iu Iti ga ga je ljudski humor krstil za „zavarovauje mrličev", deluje kakor smodnik v francoskem delavskem gibanju. Strankarsko vodstvo se je v tem vprašanju razcepilo na dvoje in poslanski klub je sledil temu vzgledu.
Ves spor se suče okrog dveh predlogov. Poslanec G u e s d e (izg. Ged) zahteva, da se pokrijejo stroški starostnega zavarovanja z ob-dačenjein dohodkov, presegajočih letnih sto tisoč frankov. Poslanec V a i I 1 a n t (izgovori Vej&n) zahteva, da se zniža starostna meja, da se raztegne zavarovanje tudi na onemoglost, bolezeu iu brezposelnost in da se od prispevanja oproste vsi zavarovanci, ki zaslužijo manj kot 350 frankov v letu. Prvi predlog je podpisalo 28, drugi predlog pa 27 socialističnih poslancev.
Kdor trezno oba predloga premotri, takoj opazi, da se drug drugega dopolnjujeta in da so poslanci mirne duše ne da bi si mogli očitati nedoslednost.
Ge stojimo socialni demokratje na stališču, da je družba zavezana skrbeti za stare in onemogle delavce, nas to ne more iu ne sme ovi-raii, da sprejmemo tudi zahteve minimalnega programa, ki jih obsega Vaillantov predlog.
Delavci sodrugi! Spominjajte se volilnega in tiskovnega sklada!
NOVICE.
* Volilni humor. Neki kandidat je Sprejel to-le pismo : Cenjeni gospod doktor, vo-lilec sem, voliti hočem, pa ne vem koga. Dejali bodete, da naj čitam časopise, pa kako naj jih čitam, ko tako slabo vidim. Na shode ne morem, ker delam pozno v noč in se vračam domov šele ob 10. uri. Zato vas prosim, da pridite po deseti uri k meni iu da mi govorite svoj kandidatski govor. Ako mi bo Vaš govor všeč, bom za Vas glasoval. Ženi bom naročil, da skuha čaja; rum imam dober, sem
ga doma sam napravil, če pridite, si drug drugemu razloživa misli, in tako nama poteče čas. S spoštovaujem Vaš Ciril Pišvejc.
* Nemški naclonalcl in krščanski socialci so že bili pri Bieuerthu. Izid volitev je ministrskega predseduika silno poparil, ker je tudi njegovo stališče omajano, če tuji Jne pomogajo ožje volitve. Zato je takoj povabil voditelje nemških svobodomiselcev in krščanskih socialcev k sebi in jim začel na dušo pihati, naj se vendar pri ožjih v,olitvah za božjo voljo združijo proti socialnim demokratom. Nekaj časa so planinski liberalci skomizeavali, nazadnje pa so vendar junaki postali figovci in nemški „Nationalverband,‘ je izdal geslo, da naj njegovi volilci povsod pomagajo krščanskim socialcem proti socialnim demokratom. Povsod ta parola seveda ne bo držala. Na Dunaju so se ji že uprli. Ondotni centralni volilni komite nemških svobodomiselcev je izdal parolo, da se gre povsod proti krščanskim socialcem iu najbrže bo pri ožjih volitvah na Dunaju večina krščanskih socialcev izginila s površja.
* Dopusti ob žetvi c. kr. deželne hrambe leta 1911 so se določili sledeče: Deželno brambovski polki št 3, 4, in 27 od 29, junija do 19. julija, deželno brambovski polk št 26 od 3. do 23. junija.
* Orožno Taje srednješolskih učiteljev. Srednješolski učitelji častniki in častniški aspiranti bodo v bodoče pozvani k orožnim vaiara zgolj ob šolskih počitnicah. Tisti, ki bi radi napravili orožne vaje ob končnih vaji-h (od srede avgusta do srede septembra), jih bodo delali zgolj, če se za to pismeno zavzame šolsko ravnateljstvo.
* „Vil!e <le Bruxelles“ na begu, Belgijski zrakoplov „Vil de Brisel“ je nastopil v ponedeljek neprostovoljno potovanje. Utrgale so se vrvi in balon je izginil v višave. K sreči je moštvo še pravočasno zapustilo zrakoplov. Vojaki so hoteli spraviti balon v zavetje, kar nastane močan veter in premetava zrakoplov nekaj časa semiutja. Da si moštvo otme življenje, je izpustilo balon, ki je jadrno odplul v višave; pozno po noči je padel na zemljo 40 kilometrov od Bruslja v bližini L8wena.
* Abdul Hamid na Ogrskem. Iz Velikega Varadina poročajo, da je pooblaščenec turške vlade iskal in našel v szathmarski stolici trajno bivališče za odstavljenega sultana Abdula Hamida. Kupil je tamkaj grad, kjer bo Abdul Hamid živel kot izgnanec, ue da bi bil interniran.
* Razbojniška romantika. Ugrabitev nemškega inžeuirja Richterja v Olimpu obrača splošno pozornost na romantično življenje razbojnikov v grških gorah; s svojo smelostjo in drznostjo so dosegli grški roparji »svetovno
MAKSIM GORKIJ:
Mati.
Socialen roman v iveh delih.
— Dobro si pogodil, Pavluša! — je dejala. — Pošteni ljudje so to . . . Malorus je ?elo ljubezniv, in gospodična . . . Ah, kako je pametna! Kaj pa je ona?
— Učiteljica! — ji je kratko odgovoril Pavel sprehajaje se po izbi semiutja.
— A! Pa siromašna je . . . Tako slabo oblečena . . . Oh. kako slabo ! Ali se bo močno prehladila! Kje pa bivajo njeni starši? ;
V Moskvi ! — je dejal Pivel in vsto-pivši se pred mater jer resno in tiho dostavil :
— Glej, oče njen je — b/>gat trgovec z železom in ima mnogo hiš. Ker je stopila na to pot, jo je — zapodil . . . Vtgojeca je bila ua toplem, vse ji je bilo na razpolago, po čemer se ji je zahotelo ... A sedaj psjde po noči sedem vrst*) sama . . .
Ta povest jo je prevzela. Sredi izbe je stala, začudeno pregibala obrvi in molče gledala svojega sina. Potem je jotiho vprašala:
— Ali gre v mesto ?
— V mesto.
— Eh ! iu .. . »e nič ne boji ?
— Ampak čemu ? Lehko bi tukaj preno-šila . . . Ležala bi pri meni!
*) Vrsta je dober kilometer.
— Neudobno! Lehko jo jutri zjutraj vidijo tukaj, a tega ni treba ne nam, ne njej.
Mati je zamišljeno pogledala skozi okno iu tiho vprašala:
— Ne razumem, Paša, kaj je opasnega in prepovedanega v tem? Saj ni nič slabega, kaj ?
Sama ni bila trdno uverjena, zato je hotela, da si ji sin potrdi. Mirno ji je pogledal v oči in s trdnim glasom dejal:
— Nič slabega ni in ne bo. In vendar grozi nam vsem — ječa. To si zapomni . . .
Njene roke so zatrepetale; z upadlim glasom je dejala:
— Ampak morda Bog da . . . da se še vse gladko izteče? . . .
— Ne!—je prijazno, ampak odločuo odgovoril sin. — Kaj bi te varal. Ne izteče se dobro, ne.
In nasmehnil se je.
— Pejdi leč, utrujena si. Lehko noč!
Sama je ostala, stopila k oknu, obstala in
gledala ua cesto. Pri oknu je bilo hladno in motno. Vzdramil se je veter in pometal sneg s streh malih zaspanih koč; zaganjal se je ob zid, nekaj šepetal iu gaal p« cesti bele oblake suhih snežink ...
— Jezu«, usmili se nas! — je tiho zašepetala mati.
Ii srca so ji vrele zmerom nove solze in kakor nočni metulj je slepo in žalostno trepetalo v njej pričakovanje gorja, o katerem je sin tako mirno in uverjeno govoril. Pred njenimi očmi se je razprostirala široka snežena
planjava. Hladno in tenko cvileč je plesal po njej kosmat, bel vetrer. Sredi planjave korači šibka, temna postava dekleta. Veter se ji zapleta med noge, privzdiguje ji krilo in ji trosi ostre snežinke v obraz. Težka je hoja, nožiče se globoko vdirajo v sneg. Hladuo je in neprijazno. Dekle se sklanja naprej, — podobna je bilki sredi motne ravnine v boju z jesenskim vetrom, Na desno, na močvirju stoji kakor temna stena gozd, tam trepečejo iu tožno šume tenke, gole breze in jelše. Iz daljave pomeži-kujejo luči iz mesta.
— Moj bog — umili se! — je zopet zašepetala mati, in zatrepetala od hlada iu od strahu ...
O
VII.
Dnevi so polzeli drug za drugim, kakor jagode na rožuemveucu, in se zlagali v tedne, mesece. Ob sobotah so prihajali k Pavlu prijatelji, in vsak sestanek je bil kakor klin na dolgi, položni lestvici, ki je vodila nekam v daljavo iu počasi dvigala ljudi, — njen konec ni bil viden.
Pojavljali so se zmerom novi ljudje. Tesno ih dušeče je postajalo v mali izbi pri Vlasovih. Nataša je prihajala, vsa prezebla in utrujena, ampak neizmerno vesela in živa. Mati ji je spletla nogavice in jih sama nateknila na nožiče. Nataši se je izprva smejala, potem pa je obmolkuila, zamislila ii tiho dejala:
— Moja pestunja ... je bila tudi čudovito dobra! Kako čudno, Pelageja Nilovna, — dfrldvkko ljudstvo živi trdo, žalostno življenje,
in vendar je v njem več srca in več dobrote kot — pri teh!	1
Z roko je zamahnila nekam v daljavo.
— Glejte sebe! — je dejala Vlasova. —' Pustili ste starše iu vse . . . — Ne da bi' dokončala načeto misel, je vzdihnila in obmolkuila; gledala je Nataši v lice in čutila je' hvaležnost do nje. Na tleh je sedela pred njo, dekle pa je sklonilo glavo in se zamišljeno smehljalo.	1
— Starše sem pustila? — je ponovila. Kaj je to! Oče moje je glup in sirov ... brat je euak ... in pa pijanec. Starejša sestra — nesrečna, revna stvar, se je omožila s človekom, ki je bil mnogo starji od nje .. . Zelo bogat, dolgočasen in lakomen . . . Ampak za mamo — zanjo mi je žal! Preprosta, je, kakor vi . . . drobna kakor miška . . . prav tako urna in plašna . . . Kako rada bi jo časih videla . . . svojo mamo!
— Revica! — je dejala mati in žalostno zmajala z glavo.
Dekle je hitro vzravnalo glavo in iztegnila roko, kakor da hi pahnila nekaj od sebe.
— O ne! Časih čutim tako radost, tako srečo!
Lice ji je pobledelo. in plave oči s« ji jarko za&arele. Položivši svojo roko materi na rame ji je z globokim glasem, prav iz srca uatiho in prepričevalno dejala:
(Dalj«)
slavoNa,jznain<mitejši iriecl £ržkimi tažlioj-niki je bil Athauas, junak mDogoštenlnili .razbojniških po vesli. ^“.mladino. Odvedel je berlinskega veletržca Izraela, za katerega je prejel ogromuo odkupnino. Primerjati se more po smelosti tema razbojniku ie le Kapa-dajkos, ki je bil leta 1874.. strahota gdkgga pogorja. Po poklicu je bil zdfAVjpik; Jna razbojniško pot ga;je pognal ljmor, ki(, £ij je nekdo izvršil nad njegovo nevesto, rie da bi ga oblastnije preganjale. Krvavo se je maščeval nad zločincem in ubežal v gore, kjer je postal poglavar razbojniške čete. Strah vseh bpgatih ljudi in zlasti uradništva, je bil prijatelj vseh* revnih in zatiranih, ki so ga slavili kpt narodnega junaka., V osemdesetih in začetkoma devetdesetih se je kot razbojnik zelo
Sroslavil lepi poročnik Vujikov, o katerem še anes pojo narodne pesmi; ta je užival zlasti med ženskami velike simpatije. — OMastnije vedo prav natanko ža razbojnike, vendar ne ukrenejo drugega, kot,da najemajo razbojnike za vodnike tujcev go gorah. Tako so tuji potniki vsaj deloma varni pred razbojniškimi napadi, ki * Najmodernejši samomor je v jpo-slednjem času postal samomor s pretiranim kajenjem. Ta samomor se izvrši lako, da samomorilec neprenehoma kadi. Najuspešnejše orožje so viržinke, z 1. 1910, Ampak tudi s Cigaretami se človek lahko ugonobi, kar je ue-^avno dokazal danski trgovec v Kodanju, kije pokadil vsak dan po $00 cigaret. V 27 me-fe^ib jih je popačil skoro 200.000 in srečno Vmrl. — Z viržinkami si je nedavno tega končal življenje zadolžen bpdimpeštanski aristokrat. Odločil se je za samomor in pokadil jih je — 17.000. Po desetih mesecih jih je — nehal kaditi.
* Kubelikove gosli. Slavni češki virtuoz Kuhelik. ki sedaj gostuje po vseh večjim mestih na Angleškem, igra na koncertih na gosli, za katere je dal pred par leti lepo vsotico 120.000 kron in katere je slavni profosor Joachim proglasil za najboljši instrument svoje vrste. Instrument je znan pod imenom „ cesarske gosli “. Stare so že skoraj 200 let in nad 100 let že ni nihče javno nanje igral, pa so vendar še kakor nove in bi šele včeraj prišle iz rok slavnega kremonskega izdelovalca gosli. Antonia Stradivarija. Kubelik pravi, da bi jih sedaj ne prodal tudi za dvojno ceno. Le ene gosli so še, ki bi se morebiti mogle meriti s Kube-likovimi in te so gosli, ki jih je Paganinj, zapustil mestu Genovi in za katere so že ponujali 220.000 kron. Tega instrumenta, ki je še danes shranjen na magistratu.;v Genovi, pa ni izdelal Stradivari, ampak Guarneri.
* Skrivnostna Američanka. Eden naj slavnejših pariških zdravnikov za živčne bolezni, dr. Le Monant des Ohesnais, zdravi sedaj neko mlado Američanko, ki ne ve ničesar pozitivnega povedati o svojem imenu, pokoljenju in svojih doživljajih. Zdravnik je mnenja, da je deklica v takem duševnem stanju, da ne more razločevati tega, kar je doživela od tega kar je brala. Večkrat namreč pripoveduje o dolgih potovanjih ter navaja imena mest in celo posameznih cesta. Starši ali njeni sorodniki se doslej še niso zglasili.
* Strašna tragedija. Kmet Ivan Vlad iz Bileka se je vračal te dni iz semnja domov, kjer je izkupil za par voličev 500 K. Denar je izročil svojemu malemu sinu, ki ga je spremljal. Na cesti ju napade mož,, ki s sekiro razkolje staremu Vladu čepinjo; sin mu je utekel. Ves upehan dospe deček v hišo, kjer ga sprejme stara ženica in ga pelje v sobo, v kateri je spal njen sin. Kmalu čuje v sosednji sobi pogovor in na svojo grozo spozna glas očetovega morilca, ki pripoveduje svoji ženi, da pri starem ni našel denarja in da ga ima najbrž sin. Ves v strahu se splazi skozi okno. da gre po orožnike. Žena je povedala možu, da je Vladov sin v sosednji sobi. Mož vzame vrv, se bliža v temi peči, na kateri je spal mladi Vlad in zadavi dečka, ki je ležal na prostoru, ki mu ga je opisala žena. Ko mož ni v njegovih žepih našel denarja, položi truplo v peč. Mtd tem pride mladi Vlad v spremstvu žandarmov; neznosen duh je prihajal iz peči, v kateri se je truplo žgalo. Sedaj šele je spoznal kmet Sturm, da je v temi zadavil — lastuega sina. Morilca in njegovo ženo so odvedli v zapore.
* Dražji tobak — samo za avstrijsko ljudstvo. V „Mtinchner Neueste N a c h r i c h t e n“ od 9. juuija 1911 je v predvečernem listu na str. 12 naslednji i n -serat: .Kadilcem dobrih smotk postrežemo s cenenimi in dobrimi k u b a m i, portorikami, viržinkami vseh vrst ;trabuke, britanike prodajamo za 50 odstotkov ceneje kot avstrijska tobačna režija. Tovarna za smotke Harzer in sinovi, Deutsch-Neudorf (Saško)“. — Kako je to mogoče? ... Pri nas se smotke zmerom bolj draže in v i n o z e m stvu so mnogo c ejn e j š e. Kakšno sleparstvo tiči za tem ? Kako more nemška tvrdka, ki mora plačati visoko carino, za 50 odstotkov cenejše oddajati tobačne izdelke kot avstrijska tobačna režija ? Ali prodaja tobačna režija svoje izdelke tujim trgovcem za slepo ceno? Vse diši po nesolidnem ravnanju tobačne režije.
. Drnžabni
rp«L,po .božji t*
Nedaviip je izšla statistika, ki kaže, da je leta 1910. n a A a £ 1 e Š kem umrlo j 19 lju»di od gladu, 54 v Londonu. Na drugi strašni pa je po izjavi nr ' 1 T Džordža n a A n g 1 e š k e, m 10.
ministra Lojd-300 oseb,
kakor znano, zelo pobožna dežela: praznik natančno posvečuje, ampak glad krščanske.
se
Pariškega
bližuika je sitemu normalnemu kristjanu deseta briga. Svoje krščanstvo ima, ki se kaj lepo sklada z m.aJikoyaqjf;m manjona; ni jim do tega, da bi po svetopisemskem receptu z dobrimi deli si prislužili nebeško kraljestvo. Bogatini žvižgajo na nebesa onkraj groba in imajo raje nebesa na zemlji ... V tem naj bi jih tudi siromaki posnemali in naj bi polagali večjo važnost na zemeljske dobrote, kot da se tolažijo z dvomljivim plačilom onkraj groba. Boljše: drži ga, kot lovi ga 1
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kratijsko.
— Sodrugi volilci! Zaradi ožjih volitev te ne dajte begati ne od klerikalnih ne od liberalnih agitatorjev In ne od listov teh strank. Seiati hočejo med Vami nez4upanje In razdor. Vsekkko pa bo naša stranka podpirala pri teh ožjih volitvah opoziciottalne in n ipredne kandidate Podrobno označimo svoje stališče v pondeljkovi številki.
. — ljubljanska občinska avtonomija r rokah barona Schvrarza. Deželna vlada j* — kakor smo . že poročali — .odbila rekurz klerikalcev proti občinskim volitvam ljubljanskim, Klerikalci se, nameravajo — ne jz stvarnih pagibov, ampak v slepi zlobi — pritožiti na upravno sodišče. Pa pride Schwarz, pa pravi, da bo klerikalni pritožb priznal odložilno moč. Z drugimi besedami,: dokler ne reši upravno sodišče klerikalnega rekurza, se finski odbor ne sme konstituirati, toliko časa ostane na magistratu Laschanova komanda.
Zaplenjeno.
— Klerikalna rakoTa pof. Statistika zadnjih volitev nam kaže, da je klerikalna stranka na Kranjskem že na poti z vrha v dolino in da je ljudstvo že začelo izpregledovati izdajalsko protiljudsko politiko te stranke. Ohranila je še vse jnandate, ki jih je imela, ampak dočim je pri državnozborskih volitvah 1. 1907 bilo od vsakih 100 voiilcev še dobrih 73 klerikalcev, jih je bilo letos le še 68. V vsaki stotinki voiilcev jih je pet pokazalo stranki militarizma, stranki oderuštva, stranki davčne butare svoj hrbet. Kamen, ki se sproži vrh gore, se toči s čez dalje večjo naglico v do-lino! In sprožil se je že....
— Čedno priznanje je ušlo nehote „Slov. Narodu", ki se v prav čudno luč postavlja. S kakšnimi nemoralnimi in brutalnimi sredstvi se je izdrževala propadla liberalna stranka na površju, dokler je ukazovala na magistratu. Med vrstami priznava liberalno glasilo, da so policijski čuvaji in mestni uslužbenci bili zvest kontingent za liberalne kandidate, dokler je njihova stranka neomejeno vladala na magistratu, t. j. dokler je tem uslužbencem rezala kruh po svoji volji in po svojem preudarku. S tem pa že dokumentira živo potrebo, da se magistratni prostori temeljito prezračijo. To delo pa more izvršiti le socialna demokracija, zakaj klerikalna delegacija v mestnem zastopu utegne s svojim klerikalnim terorizmom le še povečati sedanje neznosne razmere na magistratu.
— Idrija. Članom društva „Splošne mladinske zveze“ se tem potom naznauja, da priredi društvo v nedeljo, dne 18. t. m. skupni odhoif na veselico v Sp. Idrijo. Zbirališče od
2.	do 3. popoldne v prostorih rud. društva v Idriji. Mladeniči in dekleta, pridite vsi I
— Na naš list ,,Zarja“ nekateri gostilničarji in brivci v Idriji še sedaj niso naročeni. Delavci, zahtevajte povsod, kamor zahajate, naš list!
— Idrija. Pri nas je bilo dne 13. junija oddanih od 1286 državnozborskih voliloev 1223 glasov. Od teh so dobili: Soc. dem. kandidat sodr. Anton Kristan 663, klerikalec Gostinčar 334 in liberalec Sicherl 201 glas. Praznih je bilo oddanih 20, neveljavnih pa 5 glasovnic. Dobil je torej sodrug Ant. Kristan 103 glasove več kot oba nasprotna kandidata. Od zadnjih volitev 1. 1907. je napredovala soc. demokratična stranka za 139 glasov. Dasi ni pri teh volitvah vodila za mesto samo nobene posebne agitacije. Klerikalci so pridobili z volilno obveznostjo, ki so jo bili skovali sebi v korist,
od,X 1907. ,c e I e.,t r; i g l a ,s o v e , dasi so agitirali od ijiŠ« do hiše s ^stirskim listom m z letaki, na katerih je bilo idebelo tišfc&no, da je, Kristan odpadnik od sveta verp, ki mora biti vsakemu kristjanu svetejša od njegovega doma. Liberalci so se intenzivno trudili z agitacijo^ letaki in velikimi plakati za g. Šicherla, vepdar so šli od zadnjih volitev za 133 glasov navzdol. Prazne glasovnice je oddalo naše uredništvo. Znamenje, koliko je vredna volilna obveznost. Volitve so ze mirno vršile, le klerikalci so raznašali o agitaciji nekaterih naših sodrugov neslane laži, da so se posluževali nedopustnih agitačBiti šrtdsfev. Bilo |ft je ravno pa8j»rptpo resj imarnO; volilca^ ki je vsak čas pripravljen pričevati, da ga je neki klerikalec v cvilhasti obleki hotel prisiliti, naj mu glasovnico pokaže. Ge mu je drago, ga lahko tudi z imenom povemo.
— Idrijska okolica je od 1. 1907 lepo napredovala, zlasti Čekovnik od 2 na 28 glasov, Vojsko od 6 na 15, črnivrh od 0 na 14, Dole od 2 na 18, Žiri od 87 na 128, le Sp. Idrija samo za 5 glasov._ Svoje zaupnike je imela naša stranka razven Čekovnika povsod. V Godoviču, kjer je bil zadnjič 1 glas, jih je bilo sedaj 6. V Ornemvrhu je volil neki klerikalec z dvema glasovnicama. Poklicani orožnik gaje vzel na protokol. Mož se bo vdrugič gotovo premislil, ko spozna, da je boljši en glas manj kot poskusiti strogost volilnega zakona.
— Trnovo pri Ilirski Bistrici. Kako so v našem okraju izšle volitve, je znano. A čeravno je zdaj končano, bodo vendar marsikoga zanimale še nekatere posameznosti iz volilnega boja. Tako n. pr. so klerikalci imeli tukaj volilen shod, kamor so dekan in trije kaplani prignali nekaj svoiih ovac. Svojo olika-nost je na sh^du kazal Žitnik. Ta inteligentje najprej vse nasprotniške kandidate imenoval cigane in s to katoliško sirovostjo je tako dolgo cigauil, da je že njegovim kmetom postalo preneumno. Ko se je čutil dovolj varnega, je povedal, da je bil-on tisti junak, ki je v parlamentu predlagal, da naj se napravijo na vseh svinjakih vrata na vzhodno s-tran in za vsakega prešiča posebej okna. (Zakaj ne Že kopalnico, pa brivnico?) Potem se je bahal, da je tudi on glasoval za to, da se zapre meja. Pa je hotel biti humorističen in je mislil, da je napravil kdove kako duhovit dovtip rekoč : No, zdaj pa imate kugo na gobcih in parkljih. Nas socialnih demokratov je bilo nekoliko navzočih, ali zdelo se nam je vendar škoda polemizirati s takimi neumnostmi. Pri volitvah je bilo vse na nogah. Kaplan in dekan so letali kakor blazni po vseh vaseh in popisovali glasovnice, kjer so bile samo žene doma. Besni možje pa so se jim smejali
Kdor pozna Kolinsko kavno primes, se nič ne čudi, da se je ta kavna primes Jzelo priljubila slovenskim gospodinjam. Kajti Kolinska kavna primes je med vsemi izdatki te vrste najboljša. Kavi daje izboren okus, lepo barvo in prijeten vonj. V tem oziru je nobena druga cikorija ne doseza. Poleg tega je Kolinska kavna primes tudi med vsemi najizdat-nejša in se je zato porabi mnogo mauj, nego katerekoli druge. Oavno zaradi tega je pa tudi med vsemi najcenejša. To so torej glavui vzroki, da se je Kolinska kavna primes tako zelo slovenskim gospodinjam priljubila, da ne marajo kupovati nobene druge.
— Ubegll prislljonec. V torek je delal prisiljenec Ivan Zaufe pri stavbi nemškega gledališča. Ker se je vreme ravno nokaj zjasnilo, se mu je zahotelo po zlati svobodi, vrgel je lopato proč in pobegnil. Doslej se mu je posrečilo uiti paznim očem zasledovalcev.
— Zgodaj so začeli. Trije dečki so v neki kramariji na Mestnem trgu pokradli polagoma za* 15 kron glavnikov. Posrečilo se jim je priti na sled. Ker so bili še vsi mladoletni, so bili samo posvarjeni. Pač pa je policija ovadila sodišču neko žensko, ki je dečkom pri tatvini dajala potuho. Vzrok je tudi tukaj socialna beda, ker morata oče in mati hoditi na delo v tovarno, da moreta preživljati rodbino. Deca pa ostane sama sebi prepuščena.
— Iz pozabljivosti je neki čevljarski pomočnik pob al svojemu mojstru za 6 kron orodja in drugih stvari ter jih v svojem kovčku hotel odnesti. Ker pa ta izgovor ni obveljal, se bo moral zagovarjati pri sodišču.
— Ljubezniva sinova sta dva brata na Ilovici, ki sta se te dni doma prav v bratovski ljubezni pretepala in brcala po notah. Ko ju je oče svaril in skušal razstati, sta ga začela z združenimi močmi pehati, mu strgala srajco, ga ranila na obrazu ter mu omajala 4 voze.
— Voz brez rožnika sta pripeljala včeraj dva konja k staremu vojaškemu skladišču. Ker pa konjem doslej magistrat še ne izdaja voznih listov, jih je dal stražnik spraviti v bližnji hlev.
— Klub ljubljanskih diletantov vpri-zori danes zvečer v areni Narodnega doma ob 8. uri dramsko študijo Jelovškove „Pijanecu. Tudi kupleti in ples so na sporedu.
Trst.
— Vsi strankini pristaši so povabljeni na strankino zborovanje, ki bo 17. t. m. oli 8. zvečer v „Detavs"kem domu“. Nihče naj( ne manjka.
Goriško.
jsr	Iž kanala:
Strela ie udarila v petek 9. t. th. v žico telegrafa M jaostaji v K&naki, jo pretrgala ter preskočila na žico telefona, ki. vodi k ivončnim bij&loln na progi jn v bločno hišico ba postaji. Razbila je na drobne kosce telefon in aparat za dajanje signalov kakor tudi poleg stoječo hišico^ Razen tega. je poškodovala tudi severni in južni bločni aparat ter pretrgali dovodne ŽiSSLjna ječih .mestiji. ..Ogibnj juvaj Peter Ce-rovac, ki se je nahajal v istem Času v službi v bločni hišici, je sicer ostal pri življenju, ali oglušel je na eno uho popolnoma. Upanje je pa, da se mu sluh povrne
Ponovorjenja pri soriški mestni upravi. Pri mestnem magistratu v Gorici so odkrili poueverjenja. Baje gre za zneske, ki so jih vplačale stranke za porabo vod»\ Poroči se tudi, da je eden izmed uradnikov že odpuščen zaradi teh odkritij.
Volilni izid v Istri.
1 volilni okraj (Koper): R a š m a ii
(soc. dem.) — 2308, dr. B e n n a 11 i (ital. lib.) — 394Š, S p a d a r o (ital. kler.) — 2947, Mandič (hrv. nar.) — 1549. Potrebna je ožja volitev {med Bennautijem in Spadarom.
2 volilni okrij (Pore<$: Lirussi (soc. dem.) — 210, C a n d u s s i - G i -a r d o (ital. lib.) — 7113, dr. L a g i n j a (liry nar.) — 3981. Izvoljen je Candussi-Giardo.
8. volilni okraj (Pulj): Lirussi (soc. dem.) — 1982, dr. R i z z i (ital. lib.)
— 3576, dr. L a g i n j a (hrv. tiar.) — 3245, dr. S p a d o n i (ital. rad ) — 38. Potrebna je ožja volitev med dr. Rizziiemi in dr. Laginjo.
4. volilni okraj (Podgrad): Izvoljen je Mandič (hrv. nar.) s 3490 od 3519 oddanih glasov.
5. volilni okraj (Buzeh): B o r a n o (soc. dem,) — 225, dr. L a g i n j a (hrv. nar.) 7714. Izvoljen je dr. Laginja.
6. volilni okr*J (Volosko): S p i n č i č (hrv. nar.) — 5782, dr. C o h st a n t i n i (ital. nar.) — 793. Izvoljen je Spifrčič.
Volitev v Gorici.
Volilo se je na treh voliščih.
Keznltat I. sekcije (deželna dvorana): Vpisanih voiilcev 1683, volilo jih je 1198. Veljavnih glasovnic 1185, neveljavnih 13, prazne 4. G o s e 11 i — 78. dr. JF r a n k o
— 279, Ussai — 657, Benko — 96, Ulm — 88, K r o p s c h — 80.
Rezultat II. sekcije (trgovsko-obrtna-zbornica): Vpisanih voiilcev 1552, volilo jih je 1099; veljavne glasovnice 1091, neveljavne 2, praznih 6, razpršene 3. G o 8 e 11 i — 73, dr. Franko — 391, Ussai — 452,’ Benko — 71, Ulm — 41, Kropsch
— 60.
RczUltkt III. sekcije (mestna dvorana): Vpisanih voiilcev 2062, volilo jih je 1513. Veljavne glasovnice 1489, neveljavnih 14. praznih 10, razpršene 3. G o s e 11 i — 93, dr. Franko — 496, Ussai — 683, Benko
— 116, Ulm — 41, Kropsch — 60.
Dobili so torej glasov skupno: G o s e 11 i
— 244, dr. Franko — 1166, Ussai — 1792, Benko - 283. Ulm — 120, Kropsch — 150, neveljavnih in razpršen h
— 39.	-
Voiilcev skupno 3755.
Absolutna večina znaša 1883.
Potrebna je torej ožja volitev med slovenskim narodnjakom dr. Frankotom iu laškim liberalcem Ussaijem.
Volitve v Istri.
V Pulju je bil izid volitev na posameznih voliščih sledeči:
1. sekcija: Lirussi (soc. dem.) 411, Laginji (hrv. nar.) 277, Rizzi (ital. nac.) 411, Spadoni (krš. soc.) 12.
2. sekcija: Lirussi 338, Laginja 241, Rizzi 319, Spadoni 8.
3. sekcija: Lirussi 346, Laginja 344, fiizzi 306, Spadoni 1.
4. sekcija! Lirussi 286, Laginja 236, ftizzi 347, Spadoni 6.
5. sekcija: Lirussi 284, Laginja 157, Bizzi 252. Spadoni 5.
6. sekcija: Lirussi 218, Laginja 196, Rizzi 193.
Veli V r h : L i r u s s i 9, Laginja 275, Rizzi 45.
Si šan: Lirussi 24, Laginja 645, Rizzi 176.
Pomet Lirussi 7, Laginja 262, Rizzi 75.
Fazana: Lirussi 10, Laginja 7, Rizzi 156.
Galežai: Lirussi 26, Laginja 2, Rizzi 340.
Mali L.šinj: Lirussi 23, Laginja 270, Rizzi 477, Spadoni 1.
N e r e z i ie : Laginja 60, Rizzi 245.
C u n s k i:Laginja 85, Rizzi 61.
Unije: bginja 45, Rizzi 70.
S u š a k : laginja 83, Rizzi 103.
Ti r
kd
\
t.
H. Suttner, Ljubljana
Mastni trg (nasproti rotovža) iii Sv. Petra c. 8.
Največjfc zaloga ur, zlatnifie in Srebrnine. Pripravni birmanska darili.
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka UtO. ■	Ceniki	zastonj	in	poštnine prosto.^
Izid volitev na Krasti.
		Leta	1911.			T.ofa 1007		
								
Občine	O* S	Dr. Gregorin	KJ i s. 4> 55 u O	Raztreseni glasovi	IS* o f	f >C/5	Dr. Gregorin -	Dr. Laharnar
Ajdčv&čitA		4	138	44	—	—	113	—	38
Avber		5	45	12	—	—	117	—	7
Beije		27	6	30	—	2	32	7	52
Brestovica 		77	12	29	—	—	98	—	58
Černiče		3	97	194	—	—	128	—	226
J)pJ-Otlica				18	106	—	—	13	—	169
Dutovlje	1	8	77	30	—	—	73	58	46
Galerije 			—	54	28	—	—	84	—	43
Gabrovica		3	8	38	—	—	38	—	63
GojaČe		1	65	39	—	—	46	—	46
Gorjansko 		54	20	41	— i	11	119	—	28
Kamnje		 •	1	5	90	—	—	15	—	100
Kobjeglava		—	21	47	—	—	56	—	53
Komen	 Kopriva		59 23	108 20	160 23	Z			246 38	7	130 41
Sv. Križ		18	134	75	—			173	2	2B3
Lokavec 			1	72	89	—			117	—	81
Lo^ev 		13	128	2		—			Ž12	11
Mavhinje 			72	76	5	—	208	16%			5
Nabrežina		306	55	87	_		17	87	8
Naklo		42	279	98	—	13	289	51	87
Pliskovica		 • •	9	27	,98	— 1			17	16	127
Povir		37	54	69	—	23	" A	150	40
Repen .........	33	78	24	— ,	—	m	5	,67
Rihehbetg 		3	262	203	4	■	m	—	398
Rodik		1	60	23	—	—	6	70	28
Selo		 . !	28	—	31	—	—v.	44			32
Sežaua 		34	206	10	—	37	12	180	79
Skopo 		30	34	7	—	—	96'	5	.7
Skrilje		11	27	76	— ,	—	38	—	115
Slivno		67	4	1	— '	—	10	—	2
Šeropolaj		82	9	1	—	-—	98	—	8
Škrbina 		42	8	50	—	—	70	—,	61
Šmarje	(	8	96	72	—	—	149			101
Štanjel		8	43	60	—	—	93			110
Štjak . \ ....... .	3	47	109	1	—	74	2	93
Štorje	1	6	133	5	—	—	63	84	2
Temnica		65	13	140	3	8	127	8	129
Tomaj		23	67	70	—	—			62	117
Velikidol	1	5	8	70	—	—	5	—	85
Vojščica			6	5	74	—	—	43	_	50
Vrtovm			—	44	60	—	—	58			83
Zgonik	 Velike Žablje		78 4	95 48	47 28		53	129	53	31
Skupaj: Kopač 1284, dr. Gregorin 2806, dr. Stepančič 2540. Ožja volitev iried dr. Gregorinom in dr. Stepančičem.
Izid volitev v goriški okolici.
		Leta 1911.			Leta 1907.			
								
Občine	Dr. Tuma	Kocjančič	c o Um	Raztreseni glasovi	CA O iš M v V 1 j	Štrekelj	Gabrijelčič	B O u.
	QQ							
Št. Andrez				116			105	6	28	163
	27	60	126	7	85	35	29	151
Čepovan 		—	39	85	—	—	—	99	102
	2	132	246	1	—	8	23	360
Št. Ferjan			3	67	259	3	—	161	45	167
Grgar		4	17	85	3	—	104	2	98
Kojsko		7	179	373	—	—	47	402	358
Miren . •		58	102	133	—	59	3	106	219
Opatjeselo		3	56	141	—	16	89	35	177
Osek		—	46	115	—	—	44	1	138
Ozeljan		—	116	39	—	—	61	88	40
Št. Peter		8	89	147	—	9	86	118	134
Podgora		189	150	190	3	215	44	133	263 |
Prvačina		—	63	90	—	—	74	112	52
Renče		1	58	68	—	—	13	155	164
Solkan		146	120	230	—	56	49	118	291
Sovoduje		40	20	150	—	23	20	50	172
Šempas		—	62	60	—	—	50	54	110
Gor. Tribuša			14	63	2	—	103	1	9
Trnovo	9	32	96	—	1	67	10	130
Vogrsko			51	116	2	—			33	152
Vrtojba .	155	17	141		99	175	62	143
polovično večino 341.
Izvoljeni socialisti.
Pri dosedanjih volitvah je bilo izvoljenih 44 socialnih demokratov in sicer 27 nemških, 14 čeških in 3 poljski.
Nemški izvoljeni socialni demokratje so sledeči:
R e u m a n n (Favoriten L), Adler (Favoriten II.), S k a r e t (Rudolfsheim), Schuhmeier (Ottakring I.), David (Ottakring II.), Ellenbogen (Brigitheuau),
S e i t z (Floridsdorf), S m i t k a (Ebreichs-dorf), T o m s c h i k (Liesing), Perners-t o r f e r (Danajsko Novo mesto), R e n n e r (Neukirchen), W e i g u n y (Linec III.), Pon-g r a t z (Gradec III.), Schacherl (Marijino Celje), M u c h i s c h (Eisenerz), Abram (Inomost II.), G 1 a c k e 1 (Jahimov}, H a -n u s c h (Kračo v), S c h a f e r (Liberec okolica), E i e g e r (Dječin okolica), S e 1 i g e r (Toplice okolica), Li) w (Karlovi vari), P a 1 -m e (Jahimov okolica), D o t s c h (Heb),
J o k 1 (iVftrbental), Grigorovici (čer-uovice).
češki socialni demokratje:
Nem e c (Praga VII.), \V i b t e r (Stni-hov II), Š m e r a I (Žižkov II ), A u 8 t (Hladno), G e r n y (ŠIany), J 4 r o š (Češki Brod), S v 6 t n y (Smihov okolica), P i k (feo-kicany okolica), Modraček (Beroun okolica), Habermau (Plzenj okolica), S o u -kup (Plzenj mesto), K 1 i č k a (Pribram okolica), T o m a Š e k (MoraVska Ostrava, okolica), C i n g r (Radvanice).
Poljski socialni demokratje:
R e g e r (TjeŠin okolica), (D a s z y n s k i (Krakov V.), Daszynski (Krakov okolica). (V krakovski okolici je tudi sodrug K le-raeusiewicz izvoljen za namestnika.)
V ožje volitve prihaja:
62 nemških socialistov. 28 čeških socialistov, 1 poljski socialist, 4 italijanski socialisti.
Delavsko gibanje.
Moč in delovanje strokovnih organizacij v Avstriji 1. 1910.
Strokovna komisija na Dunaju je izdala poročilo o strokovnem gibanju v minulem letu. Z napeto pozornostjo je strokovno organizirano delavstvo pričakovalo poročilo, ker iz njega je razvidno: k o 1 i k o je Separatizem, ali če hočete, avtonoihizem češke soc, dem. stranke škodoval mednarodnim strokovnim organizacijam v Avstriji.
Posledica boja med češkimi avtonomisti in centralnimi zvezami, ki je v preteklem letu dosegel svoj višek je ta, d a j e 29.211 Članov prestopilo iz centralnih v češke avtonomne organizacije; ker pa so centralue zveze med indiferentnimi delavci poiskale 14 520 novih članov se je pumerična moč centralnih organizacij v minulem letu zmanjšala dejansko le za 14.691; število Vseh fetirdkovno organiziranih delavcev pa je v tem času naraslo za okroglo 18.000.
Prav neugodno je bilo minulo Idto za krščanske, narodnjaške in sploh žolte bratce, ki poskušajo s „strokovnimi“ organizacijami. Odbiti so bili v minulem letu vsi atentati podjetniških organizacij, ki nimajo — oprte na krščanske in narodnjaške organizacije — nobene bolj goreče želje,, kot da decimirajo centralue organizacije razredno zavednega proletarijata. Ampak temeljito se motijo podjetniki in njih pomagači, delavski odpadniki, če mislijo, da smejo brez kazni izpodkopavati trdnjavo, ki si jo je zgradilo avstrijsko delavstvo z velikim naporom in s težkimi žrtvami. Delavstvo ima puško zmerom nabksano, preskrbljeno je s smodnikom; bojue blagajne so napolnjene, tako da zre brez strahu na bodoče boje.
Finančno poročilo je zelo razveseljivo : denarni proillet v minulem letu je znašal nad 20 milijonov kron. Za potno, brezposelno in izredno podporo so izdale centralne zveze okroglo dva milijona kron, za bolniško, invalidno, vdovsko in sirotinsko podporo okroglo 1 m i 1 i j o n in 873 tisoč kron, za stavkujoče in masreglovane 902 tisoč kron. Potne, brezposelne in izredue podpore so se v preteklem letu zmaujšale za
257.000 kron, bolniške, invalidne, vdovske in sirotinske podpore za 48.000 kron in podpore stavkujočim in masreglovancem za 1 milijon
346.000 kron.
Iz teh številk jasno izhaja, da je gospodarska kriza odnehala in da ne obtežuje več v tej meri strokovnih organizacij kot prejšnji dve leti in da mezdni boji niso bili tako obsežni iu dolgotrajni kot
P°PreL , J t
V sled tega so se strokovne organizacije v lanskem letu mogočno okreplje v fiuaričnem pogledu. Za več kot 1 m i l i j o n in 603 tisoč kron j e naraslo imetje centralnih zvez od 9 milijonov 773 tisoč na 11 milijonov 377 tisoč kron. Ta prirastek se je povečini dodelil rezistenčnemu zakladu, namenjenemu strokovnim bojem; s tem je v bogati meri preskrbljeno za bojno leto 1913., ko potečejo v Avstriji doraslega vse kolektivne pogodbe.
Statistika je znova dokazala, da gospodarske krize mimogrede oslabe strokovno organizacijo, ne morejo pa je omajati. Avstrijske osrednje zveze so vsled svoje medsebojne solidarnosti sijajno prestale gospodarsko krizo. Upati je, da ta solidarnost premaga tudi separatistične težnje češke socialne demokracije — ne silomB, ne od danes do jutri temveč s pametnim in energičnim izvrševanjem strokovnih nalog, ki mora avstrijskemu proletarijatu ustvariti enotno razreduo-bojno organizacijo.
V prihodnem članku se ozremo na posamezne organizacije.
ZADNJE VESTI.
Volilni kompromis med nemškimi naprednjaki in klerikalci.
Dunaj, 16. junija. Ker so napredni volilci na Dunaju in tudj v Gradcu odpovedali svojim voditeljem pokorščino in bodo glasovih pri ožjih volitvah proti klerikalcem, 80 sč tudi dunajski klerikalci premislili in odstopili od kravje kupčije Sporočili so nemški narodni zvezi naslednji sklep: V obstoječih razmerah krščansko socialna stranka ne more dati splošne direktive za ožjo volitev, odločitev v vseh posameznih slučajih prepušča deželnim strankarskim zastopstvom." — Nemška narodna zveka je »prejela klerisalno izjavo v vednost tn prepušča tudi 8 svoje strani deželnim zastopom in okrajnim volilnim odborom odločitev. — Z ozirom na ta sklep je opraviČfeno upati, da bo klerikalizem 20. junija na Duuaju popolnoma raziran.
Vzajemna volilna pomoč socialnih demokratov in SchOnerjanceV.
Prag, 16. junija. Socialni demokratje bodo proti Bachmannu, Dammu. Zule-gerju in plemenitemu Stranskemu, ki so znani iz zadnjega državnega zbora po podlih proti-
/1A1 n V' n 1» « L AnlllilltM Anilk
proti
Hillebrandu v Hebu
Dhszynskl Je odložil okoliški mandat.
K r a k o v , 16. junija. Daszynski, ki je bil izvoljen v dveh okrajih: v Krakovu in krakovski okolici, ohrani mestni mandat. V okolici stopi na njegovo mesto sodr. Kte-mensievvicz.
Poslanec Staruch nevarno ranJeA.
Lvov, 16. junija. Bivšega posl. Timoteja Starucha so pristaši njegovega protikandidata napadli in s palicami tako obdelovali, da je nevarno ranjen.
Katastrofa v Trstu.
Trst, 16. junija. Kolikor se je doslej dognalo, je četrtkova katastrofa pobrala 19 človeških žrtev.
Boj za dedščlno.
B r u s e 1 j , 16. junija. Zapuščinska razprava po umrlem kralju je končana; sodba se razglasi šele oktobra meseca.
Rop o belem dnevu.
Novi Y o r k , 16. junija. Včeraj je vdrlo Osem s samokresi oboroženih mož v hotel „Ro-yal“, ustrahovali so uslužbence, oropali blagajne in s plenom zbežali. Ko je policija zasledovala roparje, so začeli le-ti'streljati; šest jih je ušlo, dva sta pa vjeta. Mnogo policajev in pasantov je ranjenih.
Amnestljk Albancev.
Carigrad, 16. junija. Sultan je pomilostil vse albanske vstaše, ki se udado in odlože orožje.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Malo
reklame
Veliko
izbire
. & J
'jT
Vv
Nizke
cene
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek Mt* domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
Mestni trg st* 19* ■ St&n trg st* 8* Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Vsem našim sodrugom in prijateljem toplo priporočamo
gostilno Pavla Sanzin
v Skednju štev. 294.
Ceno posteljno perje!
 —Najboljši češki nakupni vir. ———
Benisch
Kg. sivega dobrega, pu* ljenega 2 K; boljšega 8-40 K; priraa polbelega
2 80 K, belega 4 K; belega puhastega B lo K; velelinega sneinobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10
K; naj-rani puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zptovljene psstelie	t
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
POZOR!!!
ki se zaveže celo leto dobavljati sveže čajno maslo po tržnih (engro) cenah. Rabi se dnevno meseca jan. 5, februaija 5, marca 20, aprila 10, maja 10, junija 10, julija 5, avgusta 5, septembra 10, oktobra 10, novembra 10, in decembra 15 kilogramov čajnega masla. Kupuje se tudi dozoreli polementalski sir, Plačuje se takoj (tudi povzetje) ali pa na mesečni račun. Ponudbe je poslati na naslov:
Ivan Leskovec, trgovec v Pulju.
■■■■■■■■■■H
Nakupujoč oblačilno modno blago
za dame in gospode blagovolite se ozirati na priporočljivo
— manufakturno trgovino —
Janko Cesnik
— v Ljubljani —
Stritarjeva ul. — Lingarjeva ul.
- Popolna oprema za neveste. -
Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platno v poljubni širokosti. Različne preproge, linoleji, zastori i. t. d.
Cene nizke. Strogo solidna postrežba.
Sodrugl! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drng bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
Lekarna pri,zlatem orlu*
v Ljubljani, Jurčičev trg štey. 2,
priporoča sledeča zdravila:	mmmm
Caj za bolne na živcih
je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kartonu K 1 20.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu In trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vinarjev, 6 steklenic K 1—1-
Za gospe in gospodične
ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (menstruacijo).
Cena kartonu K 1‘50.
V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke /.	y0	točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ===== FIRNEŽ in ČOPIČi. == Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Delniška družba pivovarna,Union*
'V   v Spodnji Šiški pri Ljubljani ■ —
priporoča svoje izborno
- marčno, dvojno marčno in izvozno pivo -
Teletom št. 53.	v	Sodčkih in steklenicah.	Telefon St. 35.
Paul Vrtačnik
krojaški mojster
= Ljubljana =
Kolodvorska ulica 26 in Dunajska cesta 47.
Priporoča se sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah.
Izgotavlja obleke v 12. urah.
Velecenjenim prijateljem in slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem izstopil kot večletni poslovodja vinotoča tvrdke Br. Novakovič v Sodni ulici in se popolnoma preselil v
v svojo hišo na Tabor 4 (na Škofovem)
kjer z največjo pozornostjo, dobro pijačo, kuhinjo in
= prenočiščem =
postrezam cenjene goste. Za gg. „Čvič-karje“ imam starega pristnega dolenjca. čez ulico znižane cene.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
J. Bole, gostilničar in posestnik.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Štravs, Škofja ulica.
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Švetek, Zaloška cesta,.
Cešark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica.
tobakarnah:
Pichler, Kongresni trg. UŠeniČnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica-Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Zadel, Karlovška cesta. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Tenente» Gradaška ulica. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
Milko Krapeš,
urar in trgovec, zaprisežen cenilec v Ljubljani, Jurci-.
Zahtevajte najnovejši ilustrovani cenik, ki je „
ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. Cev trg Sl. O.
Naznanilo preselitve in priporočilo.
Dovoljujem se tem potom vljudno naznaniti, da se s svojo
« n	n	I	R	#
z dnem 1. julija 1.1. preselim iz Slomškove ulice št. 3 v svojo lastno hišo na Poljanski cesti št. 8, medtem ko se prodajalna, ki sem jo doslej imel na Starem trgu št. 9, že sedaj nahaja na Poljanski cesti.
Proseč, da se izvoli vzeti v vednost ta prememba, se priporočam tudi v bodoče najtopleje blagohotnosti cenj. odjemalcev, zagotavljajoč kot doslej najcenejšo izvršitev vseh naročil.
Velespoštovanjem
Teodor Korn, Ljubljana
kleparski in krovski mojster.
Potniki v severno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski prog*
Avstro - Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
SP"
n
■ r
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtlnicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.
     	m	mi