Maribor, četrtek 4. oktobra 1923, *-etos IV. i Klerikalni humbug s kulukom. Maribor, 3. oktobra. ^ej^er^a'ni listi zadnje čase toliko pi-;jna .°. *Muku, da ga vam pač hi treba ;^m0 ? ‘*u široko razlagati. Pojasnili jjje , , “ak tudi mi svojim bralcem, da Vsi dr«n °.^n^tr^u zakon, po katerem so lito --liani obvezani delati brezplačne bil P za Popravljanje cest. Sprcjfet |«j gfij' pred meseci, toda klerikaic- so :I>rav7e zda^ spomnili, da je ta zakon •Prav ze*° nazadnjaški in srednje-lkQ|‘ 1Q 50 začeli zadnje dni »sveto voj-fcia . kuluku. V narodni skupščini %agro^.,raz^ezila Zebot.jn Pušenjak in ISl&Ve - ee^° 55 evolucijo irt anarhijo v H i 8e zaHoa P1-1 nas 'kaša ^ ^erikalHo časopisje pa zadnje • Cl Daravnost besni. ibfcipV.ek se vedoma vprašuje, kako da ^azak ^ ^e'e zda^ Pr'ali na ^°> da «e Mri sramota za državo, ki pač lahko sredstva in drug način za Setu *V^a®ie cest. _________ „ tt>teMvemišljuješ, tem bo]j u. e’ da je vse klerik fe> " M i In čim bolj o vsem se tl vriva klerikalno vpitje da lnavačltta, preračunana samo ha lerij^i*? °maml volilska maža, kateri fcvoftk ,Cl hiso mogli izbojevati niti ine i Kdo nih obljub* ° u-* kriv, da so na vladi radi- SBa|« * t? Kšk. mar ne ohk klerikalci, ki so ®t|[ ay° obljubo radikalcev, da bodo * Slovenijo v neomejeno 5® izkoriščanje, privolili, da &e Wnovi1a P° zadnjih volitvah vlada fcftj radikalcev, ki sedaj nemoteno, ^*°*trole akubejo ubogi narod, Srbe i«? ^ *ako kakor nas Slovence in Hrva- ■””"0* klerikalci, ki Bo se S pod- *®ark°vega protokola v Zagrebu •*. ’’ da bodo dali radikalcem v ro- k ^ k^6110 Petično moč? Ali mar ne «5, r®rikalci, ki bo se zvezali z Radi- fc-«nnc 'n Po pusti, da bi njegovih 70 plo +.,_y Šlo v Beograd in tum prepre- t i; takg. ne ljudstvu škodljivo zakone? aloi 5n j, \ra Korošec še vedtio z radi-P°rno 2 ®dlčem? Ali nima vedno in po-konference? Vse vpitje P^aj j0 j listov proti radikalni vladi . ^itce, kat .bmbug, da prevarijo Svoje En ^rtono 3*ra °bračajo hrbet, ker ni b eHski Qllje» ne manj davkov, ker še k.^1 80 ]fiVo?a^l vedno služijo v Srbiji, H*li na ve1r.i^al°i Pri volitvah obljub-gg ,,'ka usta, da bo to vse 'drn-v0]it7 dobijo moč v roke. Od zad-°iki »]V 80 klerikalci skoro edini za-cei0 n -k enceV’ Saj so jim' dali glaso-Jb°lj zakrknjeni socijalisti in °da namesto boljše jc vedno L L ^ lS®ti€hCr gkuša krivdo za Ičuluk F^kratsV 1 na demokrate, češ, da 3ta Pikovih a P°slanca Marinkovič in BiU^dbo t far°dni skupščini govorila a,uka. To je mogoče in no za-W^°, kje, a °nadva sta govorila za ‘ e 5n r^J*0. bile v vojni vse ceste uni- bi hi gQ v Vi »Ujm VOU C.OSIC? UUi" W***> kuli X a^e,a stanju, da se edino fofcj itleriVn? -dajQ P°Praviti. Ako ' ’ ‘«i ^tto Rn J’1 Poslanci res tisto m™, v,A Poljubljali pri volityah, za- «WH. a« bi dofcli » ,>imw j 6nij0? 8am° za Srbijo in ne tudi š® Bpomnimo gospode kle- hjh 80 njihovi listi že >1 aT* beI° ti?kaHo prinašali po- dobi|^° Poslanci 2eb'ot kQ" 'dt v c^‘u °d vlade zagotovila, da ZdJ s,°venijt ne bo izvajal. Zakaj takšpp yp_itje?J Ali Debata o zako nuo taksah v nar. skupščini. Poslanske dnevnice zvišane na 300 Din’. Boo g rad, 3. okt. (Izv.) V današnji se jo posrečilo, ^doseči ravnotežje v pro-dopoldanski seji narodne skupščino je računu s sledečimi dohodki: 500 dinarjev predsedstvo poročalo, da je posl. dr. direktnih davkov, 300 mil. Din. iz mono-Uroš Desnica je položil mandat. Dalje o polnih taks, 200 mil. din’, iz zvišanih že-spomenici Jugoslov. Matice v Splitn o lezniških tarifov, 100 mil. din. iz poyiša-rešitvi reškega vprašanja. hib postavk tega zakona, vkupiio 1 mi- Nato se je vršila razprava o predlogu lijarda 100 mil. dinarjev. Na ta način se administrativnega odbora o zvišanju po- bližamo, ne da bi uvedli nove.davke, sta-slanskih dnevnic od 180 na 300 Din. Kle- bilizaciji financ. V imenu demokratov rikalec dr. Hohnjoc, je menil, da jo navaja posl. Svetozar GjorgjeVič v povišek prevelik. Zemljorarlnik D a z,id IV: -urnem' govoru vso pomanjkljivosti pravi, da se mu povišek sicer no zdi prc- zakona. Odločno očrta kršenje ustave s velik, bo pa glasoval proti, ker mora na- strani radikalne vlade, partizanstvo, ko-rodna skupščina dajati dober vzgled pri rupcijo in' afere. S katero pravico — štedenju. Socijalist Divac bo glasoval vpraša — zahtevate od Radiča, da spo-proti, ker jo najprej treba izboljšati po- štuje ustavo, ako jo kršite vi, ki ste na-ložaj uradništva in invalidov. Večina jo njo prisegli? A naši bratje v Zagrebu so predlog sprejela in od 1. okt. naprej do- krivi, da tako vladate nad državo, ker S bivajo poslanci dnevno po 300 Din'. Bvojo abstinenco omogočajo vaše delo. Preide se na dnevni red: volitev od bo- Izjavlja v imenu Svoje stranke, da Ko ra za zakonski komentar čl. 30 zakona o glasoval proti zakonu o taksah, sodnikih. Odbor je bil izvoljen' po spora- Seja je bila nato ob 12. uri zasljuče-zuniu strankarskih klubov. na in' je prihodnja jutri v četrtek z dtfev- Ivot druga točka jo na dnevnem' reuu: h im! rodom: 1. Interpelacija posl. Puce-zakon o taksah'. Poročevalec Kočič Ija na ministra pravde radi konfiskacije prečita poročilo večine, Vesenjak in »Kmetijskega lista« in radi hišno pre-Lažič poročila manjšine. Prvi govori iskave. 2. Interpelacija posl. Sretenoviča finančni minister dr. Sto j ad i n o vj č. in tov. na fin. ministra radi tihotapstva V kratkem ekspozeju povdarja, da jc z blagom’. Demokrati protestirajo, ker prvi vzrok za predlogo tega zakona d! postavljena na dnevni red intevpela-iskati v stremljenju po izenačenju fitian- 'cija o občinskih volitvah'. Predsednik čnc zakonodaje. Takso so razmeroma izjavi, da notranji minister še tii zbral manjše ko pred vojno. Proračun za leto podatkov. (Splošen smeh pri demokratih’ 1924, ki znaša 10 miljiard 344 milijonov in protestni klici), 4 dinarjev, je v finančnem odboru. Vladi -n- v niti te HToci nimajo gospodje, da K pri-* silili radikakke ministre, da drže dage jim! obljubo? .,4 Vse skupaj 'dokazuje Samo To, da s« klerikalni poslanci veliki politični gar« latani, veliki v obljubah', kadar boi kandidati, ničle pa, kadar je treba obljube izpolniti. To naše slovensko ljudstvo tudi uvideva, irt naj uganjajo klerikalci sedaj 8 kulukom in z gonjo proti radikalcem še takšen' liumbug. Dejstvo je, da so se klerikalci zapisali z MarkovinS protokolom' radikalcem1, kakor da bt Bili zapisali hudiču dušo. Ifl ljudstvo Bo pri prihodnjih volitvah vedelo obračunati s širokou&tneži. ■Igft.': celar dr. StrošemanTI obrazložil svoj program. Frakcija se z njegovo politiko popolnoma strinja. Tudi centrurO v glavnem soglaša s politiko državnega kance larja ter razširjenju kabineta na desnico ni nasproten. Demokratska frakcija je javila, da na osebnih vprašanjih ni zainteresirana, da bo glasovala za poobla stilni zakon, ki ga predlaga kabinet, nikakor pa Ho more sodelovati v kabinetu skupno z nemškimi nacionalci. V tem smislu so podali izjavo tudi Sočijalni dc-mokratje, ki izjavljajo, da bodo glasovali za zakoni v toliko, v kolikor soglašajo a finančno.in valutno politiko. Razen tega pa zahtevajo odstop svojih" treh ministrov iz sedanjega kabineta. V poznih popoldanskih urah sc je tudi zaznalo, da je podal ostavko minister Raumer, pristaš nemške ljudske stranke. Domneva se, da je storil ta korak iz popolnoma o-sebrtega, ne pa političnega motiva. Monakovo, 3. okt. Bavarski min. predsednik dr. Knilling jc odstopil. Monakovo, 3, okt. »Korespondenz Hoffmanu« doznava od merodajne strani, da vesti o imenovanju dr. v.Kabra bavarskim ministrskim predsednikom ne odgovarjajo resnici. Berlin, 3. oktobra. Državni rtilni-Rim’, 2. okt. Reška sekcijh udruženja eler za *oaPodarstvo von Rauma je da-legijonarjev je razpuščena. Razpust je n<* demisijOniral. V parlamentarnih motiviran sledeče: »Bila je dolžnost le- krogih se govori, da je odstopil tudi ure- •_____•__ 1 lisnm'nv skupnost pojejo pesemi triumfalne zmage. Nasprotno pa je tudi svetovna .vojna nagnala nekatera šlavadska plemena v bratomorni boj in zadjaia vse-slovajjštvu globoke in' težko -rane. ‘“'as jUi Ko ozdravil. Največja slovanska država Rusija, še vedno krvavi o vstopijo v jjo ’ • obvezo štarišev (varuha), potrjeno n °^inskega predstojništva,i da bo-Jje 0ravnali vso škodo državi, naprav-in v° za ®asa šolanja. Šola traja tri leta ^ Sak pripravnik so nauči po dva iri 5ažv^lCn^a‘ ^*0 dovršeni šoli vstopi k vo i. 41 JTOdhi i,< J _____________ Sfodbi. OnOi, ki dovršijo šolo z jako 8®rva(^> ?.Spob°m'> lahko vstopijo v kon- ^e*'| ^affOnetria smrt Slovcnca v Rosni. bt4-n* 80 taašli v bližini železniško po-bvjj. **a«ia pri Mostaru ,grdo razmr-,®*a in oropanega vojaka. Ni> še lf^ .f i3eno; ali je bilo oropan že v vla-8o ie 1 jo sam padel iz vlaka in bil n*,, ™ei* oropan. Prepeljali so ga v rs^° bolnico, toda nesrečnež je že umrl. Naknadno je ugotovil g,’ a K_e Piše Tvan Šutej ter je doma Služil je kot mehanik pri ^ i~c[em oddelku v Jasenici. i}ffe -j Y*Utev. župana Prage sc je vršila • z clasovi čeških nar. socijali-a ^»rodnih demokratov je bil zo-^«a»ciV°^en ^ozcla-',ni župan dr. Baxa. iiobii oj®0 glasovali za komunista, ki je Klasov. *£**««»» nasledstvenih držav 'Pofog dj n 186 Pr>čne 5. tm. na Dunaju. jn ®^atov Jugoslavije dr. Rupniki . Veti£a bodo zastopani delegati ^ ttt *°Va^e, Poljske, Rumunije, Itali-Urediti se ima vprašanje in drugih prejemkov bivših ‘., 8encey, žel. uslužbencev, v. Ruskih In drugih nameščencev. Vjjv^ovlna 81 sladkorjem na Češkoslo do*,)6? Svobodna. S 80. (sept. jo potekla prodajna pogodba če&koslo-Vjj Sladkornih rafinerij in ni bila i^g^ovljena. Trgovina s sladkorjem > °va“kem jo od 1. tm1. prosta. gg ^^inski kongres v Ženevi. Tc fei’t0v 36 vršil v Ženevi kongres zastop-Ji^ji^^odnih manjšin Poljske, nkra-UpTj . ei°rusov in Litavcev ter iz fe Vi laK*flanih' Nemcev. Kongres so 8. kolonizacijsko politiko polj-0tu Zv 36 pro^ 11 j protestiral. — J^Pocii n narodov in Zvezi sami je l ttianfv.a^®ro željo gledo stremljenja Jj* i^gjj M,n Po avtonomiji in glede uso-^eza ni“ Nemcev. Zahteva, naj pošlje ^*Ua arodt>v na Poljsko posebno ko- 0 j« nemško učenjaštvo! Na u^ojfcjfi bili te dni mednarodni viso-^ajgu. ^ji. Dne 27. sept. je predaval K^ažalv; ^vatni docent dr. Winkler o *na&jžirf. Mož 'je leta 1919 iz-ie bra ^ ° ^ebih na Dunaju, v kate-Zo^° heučenjaško avstrijsko d* u. 110 statistiko in trdil neresni-i^U. j>0 ZQla‘njšal število Čehov na Du-Zne^e. 3o ustanovil Ha dunajski cisto ?an^iHski institut, ki je pa Ui^'a®ran^-aVa^na’ nemško - nacijonalna L 4tni^r na institucija. V svojem Vi^^ion iI>re^avanJU in P°d krinko in-^ iavzoiaf?0s^^ in P°d plaščem znatio-kako tališče, ki ‘bi morda delalo ijjHe, h«1111 p°^°valncmu učitelju Siid-*fNčal Pa.nčenjaku, Popolnoma je A Ve "ar°dnostno manjšine v Av-nn° j° ma^ slovenski manjšini, C*°^em! ’ • ?es0ttisoči Slovencev na idi 4aHioix-I11ma3"0 niti ene Slovenske šo-V^0®!1 n nTv-^a. Hasilja nad češkim Sl» R imaiu, zamolči nasilno Cki je o aV8*riJsk^a volilnega zakola i^lamp °P a čeSko manjšino njene-le te^ “»»mega zastopstva. Seveda ^ ^Osi0,r° govoril o nemški manjšini l&L^OiŽkft ? Vem> se postavil na stali-, ente-Je trdil, da Slovaki kovaškega naroda, je. trdil zgodovinsko neresnico, da je v stari "Avstriji s^kozl 22 let vladala češko-poljska koalicija, ter obdolževal Čehe brutalno sti in brezobzirnosti napram narodnim manjšinam1, dasi je vsakemu otroku zna no, da menda v nobeni državi ne uživa jo narodne manjšine večjih pravic kakor na Češkoslovaškem'. Jo res neverjetno, kakšne trditve prodajajo še dandanes nemški učenjaki pod krinko mednarod nosti ter znanstva! — Vseštudentovski kongres. V nede Ijo 30. septembra je pričel v Oxfordu na Angleškem vseštudentovski svetovni kongres, na katerega so odpotovali tudi zastopniki našega visokošolskega dija-štva. — Gospodarsko posledico japonske katastrofe. Japonska je redka dežela, koje prebivalstvo neprestano narašča, Ta pri rastek znaša glasom statističnih podatkov letno 700 do 800 tisoč oseb. Število človeških žrtev zadnje strahovite potresne katastrofe še ni dognano. Izguba na delovnih' močeh’ je sicer velika, toda številčno jo bo mogoče v doglednem1 času nadomestiti. Drugače je z izšolanimi strokovnimi močmi, ki jih jo uničila katastrofa. Propadanje Tokia znači propad največjega finančnega ceutruma Japonske. Z izločitvijo tega med vojno zelo iiveljavljonesra denarnega tržišča Hodo zelo prizadete vse evropske države. Prebitek ameriškega kapitala Ko sedaj ro-nial v Japonsko in’ Evropa ho S Strani Ameriko še bolj zanemarjena, kot je bila doslej. Velik požar v Sofiji. V mestu Vratca je Vsled nesrečnega slučaja izbruhnil požar, ki je.upepelil 200 poslopij. Število človeških žrtev še ni dognano. Iz Sofije jo odšlo na poinoč vojaštvo. Po celodnevnem1 naporu se je posrečilo požar omejiti in udušiti. — Za 2002 bilijona niark novih novfa-nic v enem tednu. Iz Berlina poročajo: Glasom uradnega izkaza Narodne banke sc je povišala inflacija' bankovcev v zadnjem tednu za 2002 bilijona mark. — Turki hočejo zopet hareme. Iz An’ gore poročajo, da je nastalo med Turki zopet živahno gibanje za hareme. Vodja tega gibanja, Šalih Hodža je zahteval od vlade, da to staro turško vero zakonitim potom obnovi in predpiše vsakemu Turčinu njogovim premoženjskim razmeram odgovarjajoče število ženk. V svoji zahtevi navaja, da je v Turčiji mnogo več žensk, kakor moških in je zato tudi V državnem interesu, da se za te ženske preskrbijo možje. Največji nasprotnik toga pa je poleg žensk samih Kemal-paša, ki ima sam. samo eno ženo. — Fasistovski poraz v Rimu. Pri volitvah v predsedstvo organizacije rimskega časopisja jo propadel fašistovski kandidat senator Coradini z 270 proti 'nepolitičnemu kandidatu senatorju Bcr-gadiniju, ki je dobil 338 glasov. - Poilsko inozemsko posojilo. Poljski minister financ Kuharsky je te dni izjavil napram novinarjem1, da je Poljski nujno potrebno posojilo, da more uravnotežiti budžet in stabilizirati valuto, Zato je predložil načrt, po katerem bi konzorcij angleških bank dal Poljski po' Sojilo 50 milijonov dolarjev. Anglija je projektu naklonjena. - Socialno reforme generala Giardi-na na Reki. Italijanski guverner na Ro ki, general Giardino je izdal več naredb socijalne narave, da reši neznosno Stanje na Reki, pred vsem pa star/je delavstva, ki trpi vsled brezposelnosti. V nedeljo jo izdal naredbo o ustanovitvi delavskega urada, ki bo nadziral vse delo v pristanišču. Doslej so obstojale na Roki tri kooperative pristaniških delavcev, od katerih jo ena fašistovska in je tako večkrat prišlo do nesoglasij in' spopadov; novi urad bo skrbel za razdelitev dela ter gledal na to, da so hodo vsi spori mirno rešiti. Dalje je general Giardino odredil, da se morajo l judske kuhinjo postaviti pod nadzorstvo posebne občinske komisije. Italijanska monopol-ska režija bo povišala produkcijo cigaret v reški tobačni tovarni, tako da se bo na novo zaposlilo 300 delavcev. Tovarna torped bo pričela delati za italijansko mornarico. Podjetje bo naeijona-lizirano. S tem se bo vsaj nekoliko ublažila neznosna socijalrta beda, ki že nekaj let tare reške delavstvo in sploh vse prebivalstvo. — General Ivuropatkin — živ? Petro-grajski sovjetski listi pišejo, da so neresnične vesti, ki so se pred dobrim letom razširile q smrti zna&ega ruskega jjeiio- rala Kuropatkirta, ki je poveljeval ruški armadi, v rusko-japonski vojni leta 1904, On baje živi na svojem posestvu v Se-šurinu v guberniji Pskov. — Ženska — predsednik Trade-Uniona. V minulem tednu so se vršile v Londonu volitve v delavsko zvezo »Trade U-nion«. Predsednikom' je bila izvoljena miss Margaret Bonfield. To je prvi ženski predsednik te organizacije. Mišs Bonfield se že 30 let bori v delavskih vrstah in je že večkrat kandidirala v parlament, a je doslej vedno propadla. — Velika železniška 'nesreča v Ameriki. V bližini mesta Lochette se je pripetila pred par dnevi težka železniška nesreča, ki je zahtevala več sto človeških žrtev. Iz Chicaga je privozil osebni vlak z največjo brzino na most v bližini imenovanega mesta. Pod težo vlaka se je most podrl in cel vlak je padol v reko. Pet vozov je izginilo pod vodo, dva pa sta obvisela v zraku. Doslej so potegnili iz vode 50 mrtvih, število ranjencev pa še ni dognano. Dozdevno niti eden potnik ni ostal nepoškodovan'. Veliko potnikov se je utopilo, ker niso mogli iz vozov na prosto, da bi se bili vsaj 9 plavanjem! rešili. — ŠaJjapin v Pragi. Kakor poročajo praški listi, nastopi v iekoči sezoni znani ruski pevec Šaljapin kot gost na dveh večerih v Pragi. Za vsak večer dobi o-gromni honorar v znesku 100.000 oK. Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 28. 'sept Demokratski klub’ jo v svoji današnji deji sklenil skupen nastop z ostalo opozicijo v parlamentu. — V radikalskih vrstah vlada radi govora zunanjega ministra dr. Ninčida veliko o-gorčenje. Govori se resno o njegovi de-misiji. — V Bolgariji je zopet izbruhnila državljanska vojna. Komunisti in zemljoradniki so vprizorili upor proti sedanji vladi. V južnem delu Bolgarije so uporniki gospodarji položaja. — V Nem čiji so nastopili kritični dnevi. Popoleri gospodarski polom je prisilil Nemčjo, da se uda in ukine pasivni odpor v Pornlir-j\i. Vlada je izdala tozadevno proklama cijo na narod. Državni predsednik je Imenovan za generalnega državnega komisarja. Nacionalisti hujskajo na vojno proti Franciji. Bati se je težkih notranjih nemirov. Sobcta, 29. sept. Parlament danes ni posloval. Demokratski in radikalni klub sta imela seje, na katerih sta razpravljala o položaju. Demokratski klub je sklenil še ostrejši nastop proti sedanji vladi. — Seja ministrskega sveta, na kateri je podal dr. Nirtčič poročilo o svojem delovanju v Ženevi, je bila strogo tajna. — Bolgarski vladi se je posrečilo dobiti iiadmoč nad oporniki, ki so bili v bojih pred Sofijo poraženi. Komunistično gibanje pojema. Begunci prihajajo na našo ozemlje. — V Nemčiji je radi grozečih notranjih nemirov proglašeno obsedno stanje. Pasivni odpor v Poruhrju je ustavljon. Nedelja, 30. sept. Pri razpravi o dvanajstinah so demokratski poslanci ostro nastopili proti radikalni finančni, zunanji in notranji politiki. Da bi si vlada zasigurala večino, je z raznimi koncesijami zopet podkupila Nemce in Turke, seveda v našo nacionalno škodo. — Na Bolgarskem jo vlada zatrla upor. lio v nekaterih krajih se še vrše mali boji med vojaštvom in’ -uporniki. Pondeljek, l. oktobra. DaneS prične v Sofiji jugoslovensko-bolgarska konferenca, ki bo razpravljala o vseh še nerešenih vprašanjih med obema državama. V Bolgariji se vrše krvavi po-kolji upornikov. Na naše ozemlje jo zopet pribežalo krog 700 beguncev. — V Poruhrju je prišlo med komunisti in po-lipijo do krvavih spopadov. Komunisti zahtevajo nadaljevanje pasivnega odpora. Torek, 2. oktobra. Na današnji seji narodne skupščino je bila uzakonjena železničarska pragmatika, za Jtatero so glasovali radikalci, Nemci in Turki. Demokratski poslanci so glasovali proti, ker pragmatika no ščiti dovolj interesov železničarjev. — Nemčija je prosila Francijo za uvedbo pogajanj v svrho v''•postave normalnega dela v Poruhrju. — V Bolgariji, jo povsod vzpostavljen, red in »ir., * v Razlagov spomenik. V divnih Slovenskih goricali pri Malii Nedelji je rojen dr. J. R. Razlaj, zasluži ni slovenski pesuik, pisatelj in edetf iz« med prvoboritoljev jugoslovanske ini« sli. Vsa njegova dola so .vspodbujaiana-f še ljudstvo do narodne zavesti, jR so skupno z drugimi pomagala zmagooosao do sedanjo narodne svobode. ,, Slovenci smo šc vodno pokazali čvetu da smo vselej zuali ceniti zasluge velikih; mož. Stoletnica Razlagovega rojstva ja že minila, a ni se še mu postavil prim^n ren spomenik, ki bi naš bodoči rod fcpof minjal na moža, ki jo kot jugoslovenski pijonir oral ledino. Zato storimo to ij| mu postavimo v večno proslavo njegova ga imena spomenik na njegovi domaSi zemlji pri Mali Nedelji. Osnoval se je tozadevni pripravljal« ni odbor, ki se obrača do vseh1 zavedli ih1 Jugoslovanov s prošnjo, da omogočijo odkritje torti lopšega spomenika s prostovoljnimi denarnimi prispevki. InTnna darovalcev bodo primerno objavljena itf vpisana v Razlagovi spominski knjigi in kronikah pri Mali Nedelji. Odkritje spomonika zvezana z ijud« skim’ taborom jse bode vršilo meseca av gusta 1924. •*.) "‘M h; hjfci •■>' Za priprav, odbor Razlagove SlaVHostt: inž. Fcfdo Lupša, Mala Nedelj«. Dopisi. Iz Slovenskih goric. iV nekaj dfi*H pričnemo zopet trgatev in’ veselo Ha *o-pet odmevalo od griča do griča. »Že žrii ček prepeva.« Pridi Gorenjo z mrzle pl*« Hine...,« »Trta rodi, trud pozabimo if! po pameti ga pijmo, da pamet G« zgubimo!...« Ali vidite, kako 'dobrovoljflO solnco vrlo prisipava teladkoHosno gorico« to Ha žlahtni sad, oklepajoč se vi tiske trte, »najlepše rožice, kadar rodi!« Pa pravite, da bo letos ki selca. Pa ne Bo. So trgatev se naj vrši v znamenju solnčnega žara, pa bo kapljica čednejša od lanske. Le bolj upati kot se bati. No, koli kost Ko malo zaostala za lansko, pa lani je itak vsak tarnal, da že nima kam? vliti. Sev«, kjer jo plestoolia ali oidijuiH zagospoda« rila ali celo zlobna toča pobrskala b Svojo koščeno-mrzlo roko, tani bo mlalo ftlaU* še. Pa to so izjeme. Trgatev pa bo letoi pozna, ker je oktober topel inl Močnoi pon pravi ja prej zamujeno. * •' ” Iz Slov. Bistrice. Čitalnica V Slovettsfil Bistrici je otvorila svojo letošnjo gl«-dališko sezono V soboto 39. Sept. zvečeTf s predstavo Finžgarjevega »Divjega loV« ca«. Predstava, so je v nedeljo 30. HepC popoldne ponovila in jo obakrat *elo b’ro uspela. Sodelovali so poleg g. 'drla« Pučnika, stalnega učitelja in režiserji sledeče gospe, gične in’ goSpodje* gOSpe? Janžekovičeva, Kolenčeva, dr. Pučnikom va, Škofceva, gdčnet Komarjeva, KnrfJ čeva, Leskovarjeva, Albina in TreziSs Žurajeva, Pucova. gospodje* KufcuStiit Janžekovič, Karbaš, Frart8e5? Kruto, Majcenovič. Metlika, Milavec', Lorber, Ojcinger. Orthaber, Pinter Lojzek, Kolšek, Sajko, Škofič, Tomšič. Odveo bi 'bilo Hvaliti' Vsakega posameznika; Občinstvo je z dolgotrajnim ploskafljenf korfeeml vsakega dejanja doVolj jasno izrazilo svoje zadovoljstvo nad fljifi igr O. Posebno pohvalno pa je treb‘» oufeffliti predstavitelje sledečih’ največjih1 vlog! Majdo (ga. dr. Pučnikova), Tončka (g, Rovšek), Janeza (g. Janžekovič) in rili« tarja Zavrtnika (g. Karbaš). Igralceftj naj bo V plačilo za njih požrtvovalnost zavest, da s takimi predstavami' vršijo tu ve le v n ž no nalogo, čeprav efekt Hi hipen: ljudstvo, ki jo žal še oreveč po se pa pokidali. Kakor se mi zdi, ne bomo smeli več tako ponosni iti med naše ljudi, ‘ki smo jih tako temeljito za nos potegnili.« Zdaj dobi Zebot besedo: »No, VSaj te vrste kikeci, ki so nas tako enoglasno Volili, itak vse prebavijo, ker imajo kosmate želodce kakor očaka Jakoba Sin' Ezav roke.« Dr. Holinjec ga zavrne: »Molči, bedak, kaj ne veš, kaj vse smo .njimi obljubili: avtonomijo, da ne bo več vojakov, da ne bo potreba več davkov .plačevati, da se bojo lahko zastonj po železnici vozili itd. Zdaj pa ni ne avtonomije, vojakov še več kot poprej, davkov p« tako veliko, da se bojo manjši ..posestniki morali spufati, povrhu vseh teh dobrot pa še tlaka, bahaha, to smo .Jljiml pa rea lepega vraga nakuhali.« Pn Senjak: »No, in jaz sem pa obetal po shodih, da bojo moški, ki bojo nas volili, dobivali od države tobaka, kolikor ga bojo rabili zastonj. Ženske pa, ki bojo jVoja napredne može premotile, da bojo •ifafS volili, dobijo sladkorja in kave toliko, da bojo še po smrti si morale kavo kuhati, da se njim' ne bo pokvarila in v Sfič prišla.« Zopet Zebot: »No, kaj si pa •Ti Lončarjev Jaka iz Ponikve ljudem obljubil, da So te vkljub temu, da vejo, d» ai za (rtič in da ue moreš svoja široka .usta odpirati izvolili?« »Jaz sem pa obljubil« — pravi Jaka — »da, če bojo meji« volili in tiste, ki bojo zraven mene Jla tistem ceglcu V volilnem lokalu pri drngi luknji, da Se bo iz te druge luknje avtonomija izvalila, kakor pišče iz jaj-ča, za tem pa pride ha vrsto med in mleko. (Vidiš, kolega, to tudi niso mački rte Jtolzet, in' tako vidiš, pri moji duši, polži prasci in ini poslanci Slovenske tjmcfske stranke pa tudi nismo hrošči.« Dr. HoBnjec? »No, tl bahač, le poskusi »edaj Itll med svoje volilce, boš videl, kaj W ]8e pa zdaj že naučili tvoji volilci; v VSaki' nllaki se batine namakajo za nas, JEt Smo n jim' tako dobre in imenitne čase pripravili.« Dr. Korošec: »Vest« kaj, vsi, ki 8e tukaj bahate, sto zviti norci, merii M pa 9o ljubil takih šal izbijati, meni gre le zato, da Se iz te homatije izvijem, 'drugače Trte razjarjene ljudstvo ubije. Vi dva Zebot in Hohnjee, ki sta zvita kakor stara lisjaka, mi bosta gotovo svetovala kaj pametnega, Hohnjec: »Prijatelj, Ti saSn sl bolj zvit, kakor smo vsi drugi, HaS boš že Spravil z novim poprom' iz te zadrege.« Korošec: »Ko bi le teh demokratov rte bilo, potem bi že tem’ kmečkim' o Slom izbrisali, ker pa deinOkrafje ljudem oci! odpirajo, imam zelo težavno 3el0. Pa bo že šlo tudi tokrat.« V tem trenutku pa privozi na kolodvor dvorni Vlak. Nastala je grtječa in’ prerivanje, gjed tem prerivanjem mi neko teslo Ha hogo 'stopi, da sem' Še zbudil. Ker se mi skoraj te Sanje zdijo resnične, sem Se odločil, da Vam’ jih' poročam1, gaj sami Veste, da le resnico rad pišont, ker sem resnicoljub. — Puščavnik. Zidani most. V soboto So Se igrali o-troči pod gozdom, v katerem’ se 'seka jo tfevat^ihičaijiio- rjsaxalb e2 velik kames — pade med igrajoče sc otroke, ter deklici Lojzki, hčerki tukajšnjega sprevodnika Poljaka, zdrobi nogico. Težko ranjeno so jo peljali v bolnico v Celje. — Gospoj Karolini Majcen iz Majlanda je bila v Zagrebu rta malem trgu ukradena železniška legitimacija, obrtni '.isti in različni drugi dokumenti. K sreči je imela denar na drugem mestu. Koroške vesti. Koroški Slovertci dr. Vladimiru Ser-necu v spomin. Od naših bratov onstran meje smo prejeli: V%iajlepši moški dobi Te nam je, blagi narodnjak, iztrgala kruta smrt iz sredine naših sosednih slovenskih bratov in narodnih boritoljevort kraj mojo v svobodni državi. Kaj si pomenil kot Sorodni borec nam zasužnjenim Slovencem, je na tem mestu odveč Se izraziti. Ni bilo nam dano izkazati Tebi, dragi slovenski brat, zadnjo čast. Zaplakal jo slovenski narod v tužnem' Korotanu ob Tvoji izgubi, poslavljali smo se v duhu ob Tvoji prerani gomili. Kličemo Ti v zadnji pozdrav: bodi ti lahka zemlja slovenska v svobodni državi, Tvoj duh pa naj živi med nami v zibelki slovensko dežele, da ne omagamo pod težo in nasiljem', osamljeni na-pram' barbarstvom' tujega naroda. Kot potomci irt dediči starih koroških Slovanov obljubljamo znova, neomajno vstrajati rta začrtani poti, da skupno s svojimi ostalimi slovenskimi brati dosežemo srečno zaželjeni cilj: svobodo! Šola in dom. Z delom še otrok vzgaja. »Gospod jaz bi ne bil za učitelja!« se je obtožil posestnik Vekoslav vaškemu učitelju. »Doma imam štiri otroke, pa so često takšni, da moram zaropotati, vi jih imate pa polno šolo. V .meni bi se raz-palila jeza, ne bilo bi dobro!« E ljubi mi sosed, učitelj se mora o-trokom privaditi. Na učiteljišču sme se učiti pedagogiko t. j. znanost kako rav nati z otrokom, da izvabiš iz njega misli in besede. To je precej težavno. Imam jih v razredu 70. Treba je spoznati duše vsakemu posebej. Treba je znati vzbuditi v njih zanimanje in pazljivost, jih navezati na se ter jih v uku na podlagi pokorščine tako voditi, da sledijo mojim naukom,« je začel razlagati učitelj Vekoslavu ter je nadaljeval: »To ni delo jedne ure tudi ne jednega dneva, temveč učitelj se v ti umetnosti vadi leta ini leta predno doseže tisto popolnost, da obvlada z mirnostjo 70 otrok. V ta namen mi najboljše služi skupno delo. Z delom jih spravim vse v jeden tir. Pišejo vsi na jedenkrat, računajo skupno. Ob skupnem delu vlada v šoli najlepša sloga!« »Saj res, doma je tudi tako« potrjuje Vekoslav, »dokler delajo, jo vse dobro, ko jim pa^manjka dela, se začnejo dolgočasiti, drug dragemu nagajati, tako nastane prepir, kreg in tožbe.« »Vidite torej« nadaljnjo učitelj, da jo zaposlenje otrok varstvo pred razvajenostjo, je prst, ki kaže šoli in domu, kaj nam je storiti, da otroke dobro vzgojimo. Navajajmo jih na delo, naj-sibo na kakoršnokoli, "samo da delajo po nekem pravilu in pod razumnim vodstvom. Delo jim vzbuja zanimanje, iz zanimanja se rodi veselje, ki vodi do uspehov. Vesolje nad doseženim uspehom' jo tista čudotvorna moč, ki podžiga otroka na vstrajnost ter mu ustvarja vero in zaupanje v lastno moč. Ako pustiš otroka brez dela, se mu klati najprej misel brez cilja in vodstva kar tja v dan, otrok sledi misli ter se ž njo vred potepa,brez smotra; ker ne vidi nikjer nobenega uspeha, ga ne razgreva irt ne podžiga nobeno veselje, otrok zaostaja duševno. Male otroke je treba zaposliti z igračami irt igro po gotovih pravilih oziroma po nekem' redu, večje otroke zaposlujeta dom in šola. Dom' ima 'svoje delo, šola svoje. Obojno na podlagi zanimanja in’ pokorščine. Dom naj podpira šolo v njenem delu, s tem se bode okoristilo tudi delo v domači hiši. OODDDDnonnon O □ mmnmnmnn Podprimo , Jadransko Straio‘! □ d nannnnmnnpri Mariborske vesti. Maribor. 3. oktobra 1023. ni DR. ROSINOV VEČER. Slovanska čitalnica prirodi v proslavo nevciiljivih zaslug narodnega delavca in rodoljuba dr. Frana Rosina o priliki njegove šestdesetletnice v soboto, diie 6. oktobra ob pol 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma »Dr. Rosinov večer«, h kateremu so vabljeni vsi člani Čitalnice in vsa mariborska narodna društva. Posebna o-šebna vabila se ne razpošiljajo. m Ljudska univerza. Otvoritveno predavanje se vrši v petek 5. tm. ob pol 20. uri zvečer v Kazini. Predaval bo prof. Favai o »Mehanizmu duševnega življenja«. Obenem razgovor o delu Ljudsko univerzo v tej sezoni. — Drugo predavanje v petek, 12. tirt. istotam: Predaval bo g. Knez, stud. iur. o razvoju svetovnega jezika. — Predavanja so brezplačna in’ so vsi člani irt nečlani vljudno vabijo. m Od mariborske carinarnice. Imerfo-vani so: za carinika III. razr. Fran Kn’ez (doslej v Kozarševu) irt Dragotin Prtljaga; za carinika IV. razr. Dragumir Jovanovič (doslej v Gor. Cmureku) in' Vukašin Stojanovič (doslej v Beogradu); carinik IV. razr. Vlastimir Adamovič jo premeščen iz Maribora v Tržič. m Koncert Zikovcev. Ponovno opozarjamo mariborsko občinstvo ha koncert znanega kvarteta Zikovcev, ki so v kratki dobi zasloveli po vsej Evropi in tudi pri nas niso neznani. Ze dosedanji koncerti tega kvarteta so dokazali, da stoj! na višku. Koncert 'se vrši nepreklicno dne 8. oktobra ob 20. uri zvečer v Gotzo-vi dvorani. Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnikovi in’ Hoferju. m1 Premcmba posesti. Lesna industrijska družba »Drava« je prodala Svojo hišo na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvora nemški tvrdki Berffhard. m Predavanje o gradnji iH elementarnih nezgodah. Predavanja Se prično v! mali kazinski dvorani in sicer prvo predavanje v sredo zvečer drte 3. oktobra. Pred predavanjem' se vrši javrta seja zadruge »Mojmir«. Seja se prične oK pol 20. uri (pol osmih) in se konča tako, da se s predavanjem prične točno ob 20. uri. Pri javni seji ima vsakdo (tudi nečlani) pravico staviti vprašanja, ki 'so tičejo gradnjo ali poslovanja zadruge. Predavatelj se dotakne tudi katastrofe, ki preti našemu'gospodarskemu življenju, ako še nadalje vztrajamo pri onih dosedanjih nevzdržnih razmerah, katere smo si sami Vstvarili. Zato je želeti, da se predavanj udeležujejo zlasti oni, ki ne znajo ali ne razumejo ceniti današnje .vrednosti denarja. i m Knjige, leposlovne Irt znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih certah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom' I. m' Kaline lovijo, namreč klerikalci po Gosposki ulici v Mariboru. V soboto prirejajo Orli neko slavnost v Gotzovi dvorani, kamor bi radi privabili tudi mariborsko nacionalno jugoslovensko občinstvo. Ker pa vejo, da Mariborčani Orlov no grejo gledat, ker se res ne izplača, so dali natisniti lepake, na katerih vabijo h kupovanju vstopnic rta neko telovadno akademijo, firmo Orlov pa so na teh lepakih previdno ali morda iz sramežljivosti zamolčali. Nas to priznanje prav veseli. m Kozoljub&tvo mestnega magistrata. Prod več kakor pol letom se je pojavil v Mariboru pri nekem' dalmatinskem krošnjarju slučaj črnih koz in’ mestni magistrat je odredil, da se mora vse prebivalstvo cepiti proti kozam. To je bilo do gotove meje še razumljivo, čeprav jo znanost dokazala, da. je cepljenje proti kozam res uspešno, ila pa je škodljivo za organizem. S tem pa kozoljubstvu mestnega magistrata še ni doprinešeua u-teha; sedaj hoče, naj bi Se ponovno cepili vsi tisti, pri katerih je cepljenje bilo negativno. Onim’, ki bi so teinu nc pokorili, groze s kaznijo. To je pa žo preveč, kajti sedaj res ni prav nobenega vzroka, da fcf ge moralo prebivalstvo siliti, da se cepi proti kozam. Tako postopanje smatramo za šikano irt trmoglavost mestnega fizikata. rtS Pri delu ponesrečil. Tesar Franc Robnjak je bil zaposlen pri gradbi nekoga mostu v Bistrici. Vsled neprevidnosti .je padel z ogrodja v precej globok jarek ter zadobii ycč težkih notranjih .. -A -...... ..i - ■ i.---—------- poškodb. Rešilni oddelek mu je p.r^J prvo pomoč ter ga prepeljal v, mar: - j sko bolnico. . m Pri telovadbi ponesrečil. DiJ* j Rado Leskovar, sirt odvetnika dr. j skovarja, stanujoč v Trubarjevi ulici ; jo padel pri telovadbi z droga ta‘v0 ,, srečno, da si jo zlomil desno roko > laktom. Rešilni oddelek mu je P1’021 * 'j vo pomoč ter ga prepeljal V bolnico. mi Hudega incža ima neka Le "I L. v Krčevini- Rezika se je preveč , srkala dobre kapljice. To pa i® m _ hudo razkačilo in je svojo zakonsko Polovico premikastil. Vsa pobita 3p P , tela na rešilni oddelek ter prosila, „ ji za božjo voljo pomagajo. Ko so da govori samo vino, so jo lepo P° . žili in poslali domov. Obvezala P.a 66 , da vina no bo več pila..« m Ujet kaznjenec-begnneč. Na * ški meji je bil te dni od orožnikov tirart kaznjenec Ivan Kuhar, ki 3° davrto 8 Šlambcrgerjerrt, Krištofiče®^ Besednjakom! pobegnil iz tukajšnji* ^ porov okrožnega sodišča. Pripeli a* ^ s Šlombergerjem do meje, tani P® gostilni zdel Sumljiv) orožni-koi®.^ harja so ujeli, Šlamiberger pa je P° po nrtki grabi, O Krištofiču iS J* rtjaku iii Sledu. m Tatvina koleSa. BrfvBtf Aleksandrovi oeBti' je Kilo Včeraj ^ dne nkradeHo dvokolo, ki ga , shranjenega Ha dvorišču. Izgl^^. fg je vrnil iz zaporo® kak »JSpeeSj«**®*, , kolesa. I 1 ^ V1 ' Ženski vestnik* Ženski svet. 9. Številka ta« prinaša sledečo vsebino; M duše. VIL Srečko Kosovel: EeP*. ^ v duši Cankarjevi!, —■» Utvar jA A. L Kuprirt-HočeVarjeva: i01e®aVv(#fr Iv. Lah*: Gabrijan in SetrtKHj®* 'T , ^0 mir Kosem« Slovo. — I. P'4 Ženska na pravica, — Izvest ja: Društ^o^a čila. — Po ScHSteenl BVetU. stvo. *-• Gospodinjstvo. —1 Kubi®^ ^ Modno poročilo. —» KnjiSevU®8 jgil®^ motnost. — Razgovori. — M<*iu*. ga. - V tej številki m pod prt vestja zanimivi članku Tako1 ^ »Mednarodna ž enaka liga za j)ali0 ** bodo« izpod peresa ga. Al Št. ^ poštevanja vredno poročilom *a - u®e stre®; dokazuje, in narodna noša. »Iz sti« piše zanimiv članek naš® ^ ijed^ ko vojakinja Ha tem potK* ^ ^ Zemljanova. — Modno poroč!^ pr> sikateri naročnici dobrodošla^ °P izbirati ju obleke za ziniski0® . q gt ročilo o kn jiževnosti! iH uttietric^ prinaša 9. številka, doka »Ženski svet« podat! Svoji*® ® in naročnicami tak list, ki j*u ^ *0 Že?1** hjal z vseirt, kar mor« dafl« ^tjt zanimati, »Ženski svet« fzhaj® enkrat Ha' meseci. Naročila za v jj0 j jo sprejema ga. Mila Prunkov Ijani, Karlovška cesta 20-1* ^ to* yjli4 af znaša letno 48 D, polletno JO letno 12 D. Novim naročnica tos na razpolago le Še druga P°_^0 v ga letnika, ker so prve » dvakratnem' ponatisu že Pob ‘ » P810.. »Zenskega Sveta« prosi vse c ^le niče, ki dosedaj še riiso-P°L (itoPr.0 ročnine za tekoče leto, store. Vsem onim, ki so v ^ v ta namen priložene P°, JLspe pošilja uprava te dni pol°1'' ^uP0 nim jiotom, ter ponovno Pr0£j’0čnin(! ]jrif vajo ta izredni trosek in n^fe n» j ravnajo. List stane naše w mnogo dela irt gSSotnih^žr c > ^o*■ ^ j ini s tem, da redno pošil.18 ^ ki jc res zelo majhna, kaj 1 _ čin’ bodo ono v moglo vztrajati irt list do najvzornejše višine. svojem Idj^po Narodno gleda REPERTOIRE: Sreda, 3. okt. Zaprto. p- Četrtek, 4. okt, George D* varjeni soprog, ab. A. Petek, 5. okt. Zaprto. 0t'° Sobota, 6. okt. lZlator°" ’ ritvena glasbena predsta ^ ftl Nedelja, 7. okt George prevarjeni soprog. lav. flatibor, ombta 192& ■»TABOR« '(»'NARODNI msT«7. STraas1; »ih ^°®©thikom Gledališča. Radi varniost-'stv °Z'r°v °dredilo policijsko vod-vo, da se ne sme prihajati v parter s °buki, površniki, dežniki itd., kar se •® ^ri nas v zadnjem času jako razpa-• S_ površnikom sme v gledališče le D1, ki ga obdrži na sebi. George Daridin« ali »Prevarjeni so-rog«, y getrtek, 4. okt. se vprizori za-&vna Molierova komedija »George Dan-llu> ki se je igrala še koncem lanske zone (dvakrat) in je bila pravzaprav astudirana za letošnjo 'Sezono. Kome- dija il® imela koncem sezone jako lepe 1»^ Angelike, ki jo je igrala ns o leto gdč. Kraljeva igra letos ga u sekova. Predstava se vrši za ab. A. Pričetek" gledališke sezone v Mari- - u* V torek 2. tm. smo imeli v našem Tal; ijinem hramu otvoritveno predstavo ^ sezoni^ 1923-24. Pod režijo g. Vale Bra-jjjae 30 igrala velika Cankarjeva dra-na Betajnovi«, ena izmed mo-jtj obtožb, katere je riapisal nesmrten j)3* ve^^an Cankar proti političnim Slo Ult.nrnhrt razmeram svoje dobe V Predstavitelj gospodarskega . enujstva in političnega šVadroner-jlaa^ila.6ni strani, za kan tor, »Kralj jjv Kajnovi«, prototip političnega kle-.jj^.121113’ župnik, na drugi strani, ki od-j-j^,1,kantorju vse zločine nad ubogim I>is i 0(51° umor, samto da še je za- *ta .,?^egovi stranki in nru obljubil po-j)rJ1 1 Ha svoje otroške farovž iri’ hleve, u Wa ima, kakor skoro vse Cankarjeve šv°j© tehtiičiTe iti tudi psihološke, ior ©Bopajekar jo dela veliko ka- 3e w ^aP®e«» »Jakoba Rudo« in druge: }i] ?g°čet£ klic proti hinavščini in proti Stvu v dušah. I«ra j® bila l?og . atJa *n i£raHa 'dobpo. Kakor irio- >?. ^klesari je stal pred nami karitor Šek -^or<^a mu daje g. Skrbiri- (na ' J, £a je igral svoj čas menda tudi eno aSGl? več psiholoških riijans, g0t0V0) da je g. Bratina umetnik, ki žita premostiti »n^^ednoSti, ki jih je Cankar za-Jnnajf’ orisal tega' svojega glavnega 3e t* j -^ristefl tip.župnika, kakor si ga ^ C(istavljal Cankar kot Hinavca, ki ?r° predVsem za osebni dobiček iri fcost'16 '^an^orjev0 notranje prepričanje tstvar, je z dobrim razumeva-Ustvaril g. KoV-id. KantorjeVo ženo Jk0w bVdnioo, ki jo oUravnaVa Kantor igj, jr^le, ham je podala naša priznana 5*3 a ^a gospa Bukšekova z Vso njej lastjo Tllrie*:niSko silo. Karitorjevo hčerko Ham 5o podala nova moč riašega C^liŠča, ki 'se slrriva pod imenom «Te-ni poki fena igralka. Se je ^l.^11 Poglobila v Svcrjo nfogo iri ’jo z-•Jtj-j?® fcjemaifS podala srečno. Gdčffa 'de^J't5T: bbfeliso SadHaravno bitje Riea ^ °®račju l^anforjeve Hiše kot jet-^^6 voffie 'in' sužnja: volje ffojegj Kantorjri, "e bila Srečffo po-3?mg* ,*^&3ajfit starTriar itf krčmar Vil ff3 u* ffa j« brez obzirni Karitor sprn-era®ko paličo, je našel1 v g. RaS-dobrega interpreta. Njegovega edinega, ki se upa upreti sa-M Qju os^i Kantorja -itihlapčevanja in 3e ^J? *«€ tak poginiti kot žrtev, ker fcflj. Ha poti, 30 podal g. Toma- ~^V*Pa tudi drugi1 igralci vriaj se stavki, S sofeo ?nk»y teaSii, morajo izgovarjati1 _ jiH občinstvo razume. Nova ki 'je naSem odru j« g. Skrbinšek, ?«m, BcrHota. 7Jti se, da ima ta- p® včerajšnji ulogi o ttjego. ae ttfOremo izreči Svoje ^riop. .?• Treba rifu je brez dvoma še ;fjrTa:J?- Sodnik' g. Grofi! je Bil (Id-^ oštaTe n-ltoge. Re€t> moranVo, ^ o^ama1 dolrno upfelTnta. relhrio-da °^afie samp na tej višini, am-^ ^opolmrj«; in da napredni e ■“fflefeiške višfiSe. t ( □ □ LOJDCoumuDUi ^ska knjižnica Nularodn* dom, !. nadstr. j! * nedelJali od-%10.—V.ll. ure are ' °« Tyrš je bil velikari, genij, filozof. Njemu ne moremo slediti, njega ne moremo posnemati. Mi lahko to, kar je on ustvaril, le razumevamo, njegove nauke in življenski nazor razlagamo in dalje širimo ter Sami po njem živimo. A Fiig-ner, ki se je sam navdušil za sokolsko idejo, njega lahko posnemamo, ta nam je lahko in nam mora biti večno pravzor Sokola in moža! Fiigner je takoj razumel T.vrševo misel in za večne čase je uresničil z vsem svojim življenjem pravzor sokolskega značaja. V Fiignerjn nam je iskati ideal Sokola iri v njem imamo obenem tudi dokaz, da se da ta ideal uresničiti v življenju. Fiigner nam je dokazal, da je vsakemu izmed nas mogoče, priti do tega ideala. V Fugnerjevem’ značaju še jasno sveti pravi demokratski duh. On je prvi uvedel bratstvo v Sokolu. Iri to bratstvo je eden izmed temeljev našega sokolskega bitja. To bratstvo je tista nepoznana skrivnost, ki pojasnjuje naše uspehe. To bratstvo je tista posvečena zlata nit. ki veže in druži brate in sestre vseh slojev iri poklicev na skupno delo za našo sveto iri Veliko stvar. Fiigner pa Ham je tudi vzor požrtvovalnega moža-brata. Kakor lepa pravljica se nam' zdi v teh' egoističnih časih, da je žrtvoval vse svoje premoženje v pro-cvit iri dobrobit Sokolstva. Kako malo se pač zahteva od vsakega izmed rias, če se primerjamo ž njim. Kako lahko pam je izpolnjevati te dolžriosti, ki jih nalaga Sokolstvo nam! Bratje iri sestre! Z. veselim srcem1 torej Ha veliko delo. ki sta g n. započela naša prva brata — Tvrš in Fiigner! L' (Dalje prih.) S' o Sokol v Rogatcu. V nedeljo, člrie T. okt. tl. Se vrši ob pol 15. uri popoldan ustanovitev Sokola v Rogatcu. Po ustanovitvi veselica z izbranim Siporedom. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. Soori : 100. tekmo za barve IS S K Maribor je igral zadnjo nedeljo .g. Lado Skrabar. Klubov cdbor mu je k tej slavi na igrišču častital, ter mu izročil krasen lovorjev venec z narodnimi in klub'ovimi t.ra ki. Tudi zbrano občinstvo ga je živahrio aklamiralo-.*'. Kolesarski klub' »Peruri« pOfciVa vse SVoje člane na obvezen prijateljski sesta-riek, ki se vrši danes, v sredo, drie 3. okt. ob 20. uri v klubovi sobi v Narodriem domu. ■ ;.‘f • --------------- Z.m .-»■ ■ Obiave. § Glasbena Matica. Pevska šola za otroke. Vpisovanje v 1. tečaj se vrši v petek, 5. tm. od 15.—16. ure popoldan v učiteljišču (pritličje levo). Sprejmejo se učenci in učenke, ki so dovršili prvo Sol sko leto. Mesečna šolnina zriaša 5 Diri. § Društvo učiteljic osnovnih in meščanskih šol, učiteljic ženskih ročnih’ del iri otroških vrtnaric zboruje v četrtek 4. okt, tl. ob pol 15. uri na šoli v Cankarjevi ulici. Pridite vse! § Pevski zbor Glasbene Matice ima drie 4. oktobra svoj redrii občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo furikčijonar-§ Tnstrukcije za višjo iri nižjo gimria zijo daje reven1 osmošolec. Naslov pov^ iz prijaznosti uprava »Tabora«. § Dva revna dijaka prošSta lirane. Cenjene ponudbo na naslov: M. Kurnik”, Meljska cesta 74, Maribor, jev in volitev novega odbora. : r " § Mestni kino. »Arizona:«, krasna 'drama v 6 činih z Douglas Fairbank v glaVni vlogi se predvaja v torek, sredo iri četrtek. § I. Mariborski bisskop. Od danes V četrtek naprej se igra prva epoha kolo-salnega filma »Grof Monte. Chrlsto«. Svetovni film v 4 epolmli, krasne slike, kolosa.lna režija >—■ po istoimeriskem’ ro-jriaflu. V glavni vlogi slavni Luigi Ma-to. Predstave odzdaj naprej dnevno ob 6. uri iri 8. nri zvečer. Ob' nedeljah' iri praznikih' ob’ pol 3., 4,, 6. iri 8. uri zvečer. Filrri je tudi za mladino. § Pevsko društvo »Luna« V Ka.ItcrS-bergu v Krčevini priredi v Soboto dne 6. oktobra Virislco trgatev z jako zanimivim1 SporcdomC v vseli' prostorih' gostilne Kramberger V Krčevini v prid revni šolski fffladin! in društveni blagajni. Za-četek ob1-19. ori. Vštoprj,-iria za nečlane 6 Dijs. v " ~ - * ■ Gospodarstvo. Mikajo teoriji kmetijstva. Dalje. 8. Seme In sejatev. Sejanje s človeško močjo. En sejalec prehodi pri sejanju dnevno povprečno 20—25 km v devetih ursh. Z ozirom na širino, katero pri sejanju obvlada zamore posejati: ] Širina seja-1 nja v metrih I P ■ c-ra a £3 ^ rti 2 -s Cu Zasejana površina v ha Širina sejanja v metrih Prehojen pro-ator v kilometrih O Cd o-ja cd ► s * •|.a . N ► 1 18 1.80 2.00 25 5.50 1 22 2.20 2.50 18 4.50 1 25 2.50 2.50 22 4.50 2 18 3.60 2.50 25 6.55 2 22 4.50 - — — — En delavec poseja, odnosno posadi * repice, boba .... 2.50—2.75 ba* krompirja z motiko ali lopato 0.09—0.1-0 , » krompir s plugom . . 0.10—0.13 , ; presadi pese ali zelja . 0.05—0.08 „ ; Stroji za pripremo semena hi sejatev. Ž3J? 4i'a n p oa v- £ rt 2 & f- .3%°* §;S Sa€ s „ « u: P.O.«,. o S lil -Sg •co it 6 6 ■U M 3 o’ Sl- OJ J3 hi ™ .. . ) rotacioni mmm 3.5-6 mm l —- , Tri!en | s celicami — 17,-c — Sejalnico: »r a) za sejanje Sirarn 2..0-4 36-110 t « 1 b) za sejan e v vrste: (12 redov) 1.80 40-50 2-3 i (14 do 20 red.) 2-4 50-110 3 2-4 sejalnica za tro- šenje »met. gnoja 2-4 50-120 '1-8 3 konja — 4 vola. 9. Žetev ia spravljanje ploijon Čad žetve razfuK posevkov. Stw»oa Be žanjejo, kadar dobi zrno trdost voska; to se pravi, dokler se zrno Se lahko n nohtom prereže; V tem trenutku požete, ne gamo, da zrnje iz klafija ne Izpada, temveč daje tudi največje mfložine fflo« ke in najmanje otrobi, žetev etrtuffl Ml vrši nli s Srpom, ali s kodo ali a koailtiSm| strojem’. S srpom zamore eH delaje« ((te* lavka) na dan1 požeti 15—20 arov, a ko»* 45—50 arov, e Strojem 3—6 hektarov. Kadar Se žetev strniS vrši pnedtfo so popoln iioTria dozorele, je potrebno, da se Bat njivi presuši jo, kar se zgodi Tla ta OačlK^ da se Jih' poveže V Snope ¥n zloži v So-' picie ali v rastave. Ko se poffuse, se Spravi j o pod streKo do ml nove. Žetev koruze se Vrši, kadar je zifflo jW storžu popolrioma strdelo, tako da Be a nohtom1 rie da več prebiti; Eadar 'je Imri-nje osušeno is kadar začne karaza3S^» zoreti. ’ 'j PoSevki metuljničaSfih' rastlin (fižolj bob1, grah, grahorica) se žanjejo, kadar:, je riad polovica ploda dozorelo. SpraV*' Ijajo Se z odtrgavanjem otročja ali pa * čupanjem celih rastliri, ki! Se poVeže v-Snope in se denejo, da Be oSuše, V ostrvi. Repica iri ajda se žanje pnfedfio popolnoma dozorite, ker drugape odpade prit’ žetvi preveč zrrija. Krompir še žanje, kadar se mri SlaHfa poSušL Lari, konoplja, tabak Be žanjejo v raznrh dobah, ravriajo 30 pe za katere se te rastline goje. ■ Koliko zgube posame^Sf plrirlovt slijambi? Za čaSa ležanja v shrarmlsaH-zgube razni plodovi od Svoje prvotni, teži no več ali manj. Računa se, da zgufifi; V teku eHega leta: oves 1—2%, peSa 5%, seno 8—10%, zeleSjaVa 2—$%, pge* nica 0—1%, ječmen’ 1—2%, kuruza M stoikih' 10—25%, krompir 4—5%, otaV® 8-io%/ «■'; (Calje pri»jie.T Zimska rž ln uSpuluH. Zimska i-2 ne daje ria težki zelnlji ta. ko varnih pridelkov kakor pšenica Zgot di se, da nam gre pozimi po zlu, bodiSi da sploh slabo izkali ali pa da pozspejei pod snegom pozebe, posebno V letih, k« je dosti snega, zemlja pa rii dosti zirirz« nila. V takih primerih se zimske rži ra* da prime 'snežna pl esc n j (lat. FusaririnS riivale), ki jo popolnoma uniči. Skraja' se rii vedelo, zakaj rž v gotovih letih po-pcbe, sedai je pa dognalo, - da je ta mrnTK stabor* (»narodni list# pozeba poisfoc&oa gBvičrie bolezni, ki se razvija pod slogom in uničuje mlado Stat Pred So Hevarno plesnijo Se najbolj varujemo, če obdelujemo semensko rž z uspulnasom', ki ga rabimo lahko na dva HačiHa. Ali na ta način1, da namakamo semetjeko rž v raztopini uspnluna, ali pa 'ds rž samlo poškropimo in jo s tem do dobrega zmočimo. Namakanje traja eno uro. Za 100 kg semena zadostuje v tem Slučaju samo 40 1 vode, v. kateri raztopimo 100 g uspuluna. Če vzamemo 100 1 vode, moramo raztopiti 250 g uspnluna. Vi drugem Slučaju, če hočemo zrnje samo dobro poškropiti in na ta način zmočiti, rabimo za 100 kg rži samo 10 i vode ilS 50 g uspnluna, tedaj polovico manj, kakor pri namakanju. Do dobrega poškropljeno in! z obračanjem in' mešanjem zmočeno seme se pusti y, kupu po 6 do 8 ur. Tako obdelano seme je razgrniti po snažnih tleh na drobno, da se posuši in postane dobro za setev. UspuluH se z enako dobrim uspehom rabi tudi proti snetjavosti žita in drugim glivičnim boleznim, ki se prenašajo po trosih, ki obvise na zrelem 'semenu. Kakor izpričujejo izkušnje, vpliva uspu-luo sploh ugodno tudi na kalen je in1 na krepko rast mladih rastlin. Kmetijska družba ga oddaja V za-Bbpffieah po Yi kg, t. j. 250 g, kar bi zadostovalo pri varčnem namakanju za 350 kg semena, pri škropljenju pa za 500 kg semena. Zaklopnica | to vsebino staji« 35 Pia, Po drugih deželah je usduIus že več let v rabi, v-*—. Lepa pšediea, , Če hočemo pridelke pri pšenici dvig-Siti, je važno, da imamo dobro seme. Dobro pšenično sem« se mOra odlikovati po svoji lepoti in teži. 100 1 take pše-bice mora v, naših razmerah tehtati najmanj 76 do 78 kg. Od domačega pridel-ka ja treba odbirati najlepše zrnje za Hem«. Ni zadosti, da seme očistimo samo od plevela in) slabega zrnja, ampak tre-da ga tudi sortiramo. Če Rimamo doma dobre semenske pšenice, poiščimo jo pri sosedih, saj se dobe ,V( vsakem kraju gospodarji, ki se odlikujejo » svojimi pridelki, ki imajo bolj obdelane inl bolj čiste njive in zato tudi boljše pridelke. Če ni v domači vasi RIA boljšega Hajti, poglejmo vuH v druge Vam. Mogoče, da se tam dobe sploh jboljŠ« lege za pšenico, kajti klena in gdrava pšenica raste raj še v višjih1 in Odprtih legah kakor, v! nižini in v zatišju. Danes moramo povsod Ba to de-delati, da pospešujemo pridelke predvsem z domačim Semenom im da v ta na-taen budi eeme skrbno odbiramo. V tem pogledu se moramo izpremenitii in moramo postati vse bolj izbirčni kakor smo bili dosedaj. Izkušn je po raznih drugih krajih Bas uče, da se da na ta način veliko, dobrega doseči. [Rastline so v tem' oziru tako uStvar-3e6e kakor živali. Kakor moramo z odbiranjem plemenskih živali skrbeti za Izboljšanje zaroda in1 živalskih proizvodov, tako moramo v rastlinstvu z odbiranjem semena skrbeti za izboljšanje pridelkov. Skrbni poljedelci odbirajo 6e-totenske rastline že na polju zunaj, da pridejo do boljšega semena in do večje rodovitnosti pri Svojih pridelkih. Bodimo tudi pri nas bolj izbirčni! — Skrbimo, da pridemo tudi pri nas s skrb-ttim odbiranjem do lepe in, težko pšenice! *-□— jjj| Deset zapovedi za rejce kuncev. ® Ne pusti, da tl letajo Živali med ■oboj sem in tja, ampak imej po možno-»61 Viako zase. 1 2. Ne Stavi hlevov premalih; pomisli, da rabijo živali prostor za gibanje in’ da mora žlaisti zajka z mladiči imeti potreben' prostor. 8, Glej, dat bodo! živali ‘vedno na su-KeSttl; Jnb&n hlevi pospešujejo nahod, povzročajo rane in vnetje oči ter .vplivajo slabo na barvo '4. Krmi raje Večkrat nego preredko in He preveč naenkrat, ker živali hrano _ če je Imajo preveč naenkrat — oHe-Bnažijo in potem1 več He jedo. i 5. čuVaj hleve pred podganami, ki'So .EajveČje škodljive kuncev. «r' 6. N« pusti na zajke skakat!, predno fiiso stare 7 (velika plemena 9) mesecev. ^ L, !&k^,Soeeš-vzgojiti lepe, tfejikepler metrske živali, pusti zajki samo 3 do 4 mladiče, tudi klavna zajka .naj doji kvečemu 7 do 8 mladičov, ostale pa oddaj kaki drugi zajki. 8. Noseči zajki dajaj vsaj 8 dni pred skotenjem dnevno nekaj kuhanega mleka, in tudi med časom, ko mladi sesajo. 9. Pri velikih športnih plemenih pusti mladiče vsaj 8 tednov pri zajki; čim dalje, temi lepše in krepkejše se bodo razvili. Klavne živali odstavi po petih tednih, na doječo zajko pa pusti skakati kvečemu še le 14 dni po skoteriju. 10. Daj zajcem v vročih poletnih dneh enkrat Ha dan! vodo piti; tudi v zimi, ko imaš malo zelene krme, pusti živali piti, ker je žeja najhujša muka irt žejne živali tudi nimajo veselja za jed in se tem slabše razvijajo. □□□□□□□□□□on □ □ □□□□□□□□□□□□ Zborovanje mariborskih Industrijcev. Minuli pondeljek se je vršil v mali Gbtzovi dvorani dobro obiskan' sestanek, ki ga je sklicala mariborska podružnica Zveze industrijcev. Zborovanje je otvoril predsednik podružnico dr. Radoslav Pi-puš. Uvodoma je omenil, da je nameravani poset češkoslovaških industrijcev preložen od 6. na 23. oktobra, ker obiščejo najprej druga mesta in dospejo šele Ha povratku V Maribor. Apeliral je na Havzočc, Haj bi brezizjemno vsi delovali pri sprejemu teh gotsov. Pri prehodu na dnevni red je poročal župan1 Grčar, da je dobil pri merodajnem mestu v Beogradu zagotovilo, da dobi Maribor avtomatično telefonsko centralo, kar so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Glede obrtno-nadaljevalne šole, ki je v nevarnosti, da bi se vsled pomanjkanja Sredstev morala ukiniti, omenja župan, da je vlada že lani črtala državrto subvencijo. Tudi v tej zadevi je dobil v Beogradu zagotovilo, da bo država plačala na njo odpadajoči del, tj. eno.tretjino,za ostalo pa morajo 'skrbeti lokalni činite-lji, občina, obrtniki in industrijci. Iver tudi za letos šo ni potrebnega kredita, se bo šola otvorila šo le s 1. novembroiH1. Proračun' znaša glasom poročila okr. šolskega nadzornika 90.000 Din. V Svrho določitve prispevkov posameznih zainteresiranih skupin je bila izvoljena Sedemčlanska komisija, ki naj določi, koliko naj prispeva za vzdrževanje šole industrija. Po rešitvi nekaterih manjših zadev; je predsednik zaključil zborovanje. Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo, podružnica Maribor. Minulo nedeljo se je ustanovila v Mariboru podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Mariborska podružnica, ki ima svoj sedež v Mariboru (vinarska šola), je določena začasno, dokler so po ustanove tudi še drugod podružnice, za vso mariborsko oblast. Namen' tega društva je, vsestransko pospeševati Sadjarstvo in vrtnarstvo, podpirati člane z nasveti strokovnjakov, dajati navodila, skrbeti za sadike in' semena ter druge potrebščine. Društvo ni namenjeno samo poklicnim vrtnarjem in sadjarjem, temveč jo lahko njega član Vsakdo, ki se zanima za te panoge. Vsak član dobiva glasilo društva »Sadjar in vrtnar«, ki izhaja mesečno in prinaša Strokovna navodila, nasvete in drugo, Zato je to društvo važno za vsakega kmeta, lci goji tudi sadno drevje, za vsakega meščana, ki jo tako srečen, da ima mal vrtič, za vsako gospodinjo, ki Se zanima za vrtnarstvo. Namen društva pa ni le, skrbeti za uspešen gospodarski 'napredek teh strok, temveč s vojim delovanjem hoče društvo tudi vplivati na olepšavo krajev, za gojitev cvetlic Ha domovih in si je S tem nadelo tudi važno kulturno nalogo, ki naj bi našla zlasti v mestih vse razumevanje. 'Vabimo vSe prijatelje 'Vrtnarstva ih Sadjarstva, zlasti pa našo podoželne sadjarje, da vsi pristopijo k društvu. Vsa pojasnila daje predsednik društva g- J. Priol, profesor na vinarski šoli y Mariboru, kjer ima podružnica svoj .sedež. □□nnnonnomn □ □ mnnnnnnnnm hmelj. g Hmelj. XXV. iržjffo poročilo. Žalec, , „ * Tendenca čvrsta, cene rastoče, plačuje do 468 K za 1 kg. — XXVI. potočilo Hmelj, društva za Slovenijo; Ža- lec, Savinjska dolina, dna I. okt. Pri naj-lepšem vremenu sejetudi pozneji hmelj srečno spravil pod streho, brez da bi bil izgubil lepe, zlatozelene barve. Od vsega letošnjega pridelka jo približno 80 odstotkov iz prvih rok; le pri Veleprodu-centih se nahajajo šo prvovrstne iri že basanc partijo in čakajo odjemalcev. Kupčija je pri nas prav živahna in tudi cene so izboljšujejo; sigurno še bo v par dneh že izplačevalo čez 115 D za 1 kg. Kdor šo želi kupiti našega lepega blaga, se mora požuriti in se rtaj obrno 'na našo Hmoljarno, katera je letos že postregla nekaterim’ veletrgovcem' iri tudi pivo-varnarjem. Vsa pojasnila daja vodstvo. □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□a TRŽNE CENE. Za 100 Difi. Se je dobilo 2. tm.s 1.125 dolarja, 6 švicarskih frankov, 81.000 av. kron, 37 češkoslovaških kron, 25 lir, 18.80 francoskih frankov, 200 milijonov] Domskih mark, 400.000 poljskih mark. Blagovne borze 2. sept. Zagreli: pšenica 357.5—367.5, oves 230—245, tur-ščica 262.5—295, moka »0« baška 590. — [Beograd: pšenica 350—357.5, turščica baška 270—280, fižol baški 410—430, oves 246—255. — Novi Sad: pšenica Baška 353.95—360, bartatska 342.5, ječmen baški 265—275, oves baški 245, Sremski 240, turščica baška 255, fižol beli 232.5, moka baška »0« 500, »2« 510. Iz življenja in sveta. Japonec o Srbiji. Proročajastvo o baši bodočnosti. St. Simič objavlja v zadnji številki skopljanske revije »Južna Srbija« sledečo dogodbico, ki prikazuje proračunstvo japonskega atašeja že pred vojno v Srbiji: Pred nekaj dnevi me je posetil 'stari znanec in prijatelj, naš najboljši vojaški kartograf polkovnik StevaH Boškovič, načelnik topografskega oddelka vojnega ministrstva, ki mi jo med drugim pripovedoval tudi o seznanjenju z japonskim vojnim atašejem v Petrogradu. Po končanih osvobodilnih vojnah leta 1912. in' 1913. je prišel v Srbijo japonski vojni ataše iz Petrograda, da obišče vsa naša važnejša bojišča ter da se obenem tudi seznani s splošnimi razmerami v Srbiji. Vojno ministrstvo mu je dodelilo g. Boškoviča, da ga spremlja na potovanjih po naših krajih ter da mu da potrebne informacije. Ob tej priliki je Japonec ogledal vsa naša bojišča pri Ku-manovu, Babuni, Prilepu, Bitolju, Bre-galnici in vsa ostala važnejša mesta Ha katerih so se odigravali tako znameniti zgodovinski dogodki, ki so nakrat dvignili vrednost naše rase. »Pred vsem1,« je rekel japonski ataše, »imamo mi to navado, da se prej, predno odidemo v to ali ono zemljo v kakoršni-koli misiji, upoznamo z njeno zgodovino, geografijo, literaturo, administracijo. Poleg tega pa moramo dodobra proučiti tudi gospodarske, prosvetne in ostale socijalno odnošaje zemelj v katere gremo, ker samo na ta način zamore-mo z uspehom opraviti posel, kateremu smo se posyetili. Baveč se v veliki plo-vanski državi, kakoršna je Rusija, som smatral potrebnimi, da se istočasno upo-znam! tudi z ostalimi slovanskimi zemljami, a osobito 's Srbijo, ki me je že davno zanimala, osobito pa od tokrat, ko je prevzela nase tako delikatno in važno ulogo v balkanskih vprašanjih.« Ko smo dovršili potovanje mi je Japonec ob slovesu rekel sledeče: »Gospod polkovnik, smatram za oBo-bito zadovoljstvo, da vam jasno in iskreno rečem to: »Vam Srbom predstoja se velika in sijajna bodočnost, mnogo lepša nego morda si Srbi mislite in upate. Postali bodete eden najsrečnejših balkanskih in' sploh evropskih narodov, ker ste po psihi in nacijonalnem znača ju najbolj podobni nam Japoncem. Vprašali me bodete, zakaj to trdim. Evo vam. Nacijonalna tradicija, to je narodna religija in vi Srbi imate tako naoijonalno tradicijo, S kakršno se ne more pohvaliti noben narod. Zdi se mi, da se 'niti vi sami ne zavedate pomembnosti im veljave tega važnega faktorja, ki je skozi stoletja formiral narodni značaj ter stvoril v Vsakem' narodu veliko, svetlo in vzvišeno religijo, ki se bistveno razlikuje od vseh ostalih religij, je pa najbližja naši japonski narodni religiji. Osnova društ- "itfffior, 4. »ktobia vene in Hacijopalne morale leži X giji, toda ne v onem bukvalnem1 BiH®®* kakor se danes religija pojmuje v ka liškem zapadnem svetu in1 v istoone t pravoslavju, na primer pri Rusih, k3*® rih religija so po razlikuje mnogo 0 ^ idoloponklouskihi .ver. Med .vašim' iu skirn pravoslavjem obstoja ogromna x'dl, lika. Recite mi resnico po .vašem ciste® nacijonalnem pojmovanju, koga smaW vaš narod za večjega svetnika, svete«® Jurija ali Obilida? Da, imate prav, tak starejši in novejši svetniki blede P*6® vašimi hacijonalnimi svetniki kas®, starejši ipj novejši svetniki blede narodnih junakov, katerih delo * Ijenje bo pri vseh .vaših generacijah P8, cijonalni ponos, nacijonalna vera i H’ ni ravno ta vaš religijozni kult HaPra.. vašim zgodovinskim osebnostim! stvof^ v vašem narodu posebno srbsko naod, nalno cerkev iH vero? Smatram', da bodete priznali, če rečem, da je božja .v, cerkvi bila pri nas mnogo H*1 šega pomena, kakor pa one zgodovin prave molitve v cerkveni porti krog3 rodnega guslarja, ko so se zbrane žice napajale z vero V bodočnost da. Pri nas Japoncih je največja ®v® nja narodni junak, to je kult našeg®8 roda in mi nimamo druge religijo k»* ono, ki obožuje naše velike irt prednike, ki dajejo iz groba pofet® a# i# 'samopožrtvovalHošti vsem' genera««- ijoč se tej čin jeHiei, mi V** .i zgodovini ne poznamo porazov1, 33 e. To isto pa vidim tud vas Srbihi. IH zahvaljujoč se tej činjeHici, mi W&"V »v, samo zmage. To isto pa vidim tudi v1 [Veliki francoski Vojskovodja leoH je rekel, da leže tri četrtine I® vojske v njeni moralni' itfoči, jaz P* - j, vinf, da leže tri četrtine 3110,10 He moči V vašem narodu, a to moč vam' daje vaša divna Haoij’:,D:,a^ religija, ki pozna samo kult tvorcem vaše zgodovine. To je v ^ 0 vašo vojske tako močfio orožje, d® ^ premaga nobena vojska sveta, oborožena s še tako tehnično lzpnPjJ' ^ nim' in’ modernim1 orožjem1. NeguP rtacijonalho religijo pri svoji ud® ^ kakor ste jo doslej in’ ne bo se vamftrod ba bati' za narodni obstanek. Vas ® je bister, poštert, podjeten iH Bp da se hitro orijentira v vsakem P® ju. Ponavljam' še enkrat, ne dvom1 ^ g kd&r svoj obstoj, ampak poriaŠajt^1 ^ samozavestjo, da ste sirt 'naroda, . aflj mu je usoda določila Sijajno iH ,1-0ij<' redrio bodočnost. S posebnim! za ^ stvorn se vračam v svojo donfov1 • svoje rojake upoznam z vrlinah11 eefg HaštVom' vašega naroda, katere#3 ^ tako vzljubil ra vito radi tega; kel3 je njem’ našel Vse oHe vrline na ka tako ponofeen moj narodi. -n-1 • Ženski porod brez [Velela vest za fiežn! SP0** ^ Bog je preklel Evo ter r^di P ^ rodile vse ženske do današnjih _ gg likimi bolečinamL Toda sedaj ^ zdravniki lotili hvaležnega de a, ^ g stranijo bolečine pri porodu. po* jim je posrečilo. Sedaj lahko ^ rodi brez bolečin. Nedavno je izjavil dr. je » no, ravnatelj Boucicalt bolnic®’ ^gpe-800. slučajih preiskusil s P°P° 0^„ju, P® hom svojo Hovo metodo P1-3 p kateri matere ne čutijo bole • ^glel Učeni zdravnik je pravzapr ptoces^ dve metoda novega porodnega ^ g0rod Ta dva sistema hlsta prav Bpor* . z narkotičnim sistemom P'4 , ki ljajo na Dunaju iH v Londonpr«{ metoda obstoji V tem1, da StsBtr^’ {e-porodom injicira poseben' ® veSkegj tg, se ga dobi iz gotovih žlez ‘ p£>ro lesa. S to metoda se skr8j! ^ 50% pri zdravih in' močnnflblja Obenem z ekstraktom f3# Funk-Brentano male dn koh1'! _ M » .lajeio v v.iuo Kakor hitro se pojavi ^ ® 1 zdravnik par kapljid ki hoieČiua; . mer je preprečena vsaka ^ g mv.i pa ostane pri popolni zavest: J r0a ga trenutka, ko je doza večja spanje dveh minut. ^polni®3 u. d Ta metoda je bda ® ^P skah, ki s(! hbm preizkušena na _. J vge $e PTe_ bile VBe zdrave in_so1®® fit' hotel P16 otroke. Dr. Funk-B^^ ua »?rimiP31vflh/ izkusiti svoje metode i1 odij0 — kaj - to so ženske, ki prvl ^ telesnosti učejji zdravnik ti di, _ ice m so elastične, kakor So pri ženah’, '80 že rodile. Druga metoda se Je razvila iz prve. ; Porabljajo Jo že štiri mesece. Pri tej toetodi se rabi kombinacija kloroforma p istega ekstrakta kot pri prvi metodi. ri tej metodi ima žena ves čas popolno Navest in lahko jasrio misli, a njeno telo J® Popolnoma neobčutrio. Pr; poskusih so Kotovili, da je žena ves čas med poro-Offi' pogovarjala se o vsakdanjih etva-^en. ne da, bi slutila, da daje baš med °3iiH pogovorom življenje otroku. V ^sakem slučaju so morali zdravniki ženi °vedatL ko prestane delovanje irtjek-^e> da je postala mati — kar naredijo Havarjj g tem1, da ji pokažejo kričečega novorojenčka. ^A0peraci3« se vr^i potonil priproste J*** injekcije. — Vsaki zdravnik, frrš! +”* zunaj na deželi lahko iz- i to operacijo. Pri tej metodi je po-noma vseeno, ali gre za prvi porod za drugi, ali še višji. fca- • . ^ ^ aJ Pripoveduje ju gosi o v ah. izseljenec? jugoslovanski izseljenec, ki je »elp i °r*'iraQ Amerik6, ker je na ive ? . ^ prišel v Zedinjene drža-®lede^ ^pove^al izseljeniškemu poslancu e žalostne svoje doživljaje: jj. * as več jo bilo odšlo vi Francijo, da ■Sov ^ ' Toda lažnivi agenti na- ar^° ljudi, da naj gredo na Kubo ^ Meksikoj' češ da je od tam igrača Sluh V "^mer*ko. Naša ušesa niso bila Sftto Brz°jav^i smo po denar. Ko ®ravi ^enar» se na3 3e deset od- ibilo , 0 ^ Mehiko. Ko smo prišli tja, ni *aslii-vl za P°* dinarja. Iskali smo fcm0 a> toda nikjer ni bilo nič. Tedaj Sida Haleteli na nekega agenta — Ike. ^^-^cmčije, ki zna dobro štiri jezi- ti 'Ta nam je dejal: Sto dolarjev! češ de^o 111. bo pomagal, da za gotovo pri-li pQ ^ Anieriko. Zopet smo telegrafira-todali enar' -^° smo dobili denar, smo Smo nr-x^lla,rez- Okrog devetih zvečer 'kredei^ 0<^ re^e z namenom, da je pre-'Il^anci°' ^'am 80 nas napadli trije Me-*se, i3rln ®o nas oropali. Vzeli so nam So imeli. In ko so nas oropali, »opažali, da se slečemo. Grozili faj jjjj ’ .^a bodo streljali, in jaz sem te-'Vili ’v^a 3° to moja zadnja ura. Go-mlt) j 80 špansko, toda med parna Sta l^°fal‘Va> k* zrtata špansko in angleško * RrTlr' 'nnnTB-? im*. so ge roparji baij“11 smo naprej, ker _ ___ !*«6 ,^a sc vrnemo in’ jih naznanimo, tr; ]8,rahn 'sem preživel v Mehiki, kot ‘''ojue Pri vojaštvu vi času svetovne Stno nal aiTierišk0 stran1. Iri se-V0(Jobfez vinarja. Nazaj se nismo npali. 3e treba gaziti do vratu, in bali da nas ubijejo. Zvečer smo Wajj **o El Paso. Tam smo dobili l^radff010 se 03unačili, da pojdemo v vPo noči smo hodili, čez dan *S 20Pet a<3Q^ žejni spali. Zvečer smo ^hodiu^0*^ *« Pot in’ tako smo peš v j ^XOg milj. Okrog polnoči °dpel4 , Policija Ha avtomobilu in bi] jj, * v Kapo rv El Paso. Tam M nr„,esc_ ?.e edina želja, da me čim V <3ruž'aVl3° v Jugoslavijo, ker mi LH ldoi?a ^T.ez 71X60e- S05 misli ®slaviji - bi! P° svetu, da je v Ju-?®fi*ičal •. r^jŠe. Jaz sem se sedaj o’*?V 6 P°V8od dražje, in tudi v t; ®*8a. (sj ^i^cni! nikjer našel kaj j. tLst;- pVe^ ne sme nikomur verje- k°Varah i-- 0r’ ^i sem ga potrošil po * aW' o.1 86 lahko peljal v Ameri- \*mSTSy*. W6 to, je to, najžalostneje ilo t Že ‘n,- bo najbrže na pofloben Si^raviti A° goljufanih, ki se ne da-ljhf ,T1 Padair. i^uSfljami dru- ^ov. aa:i0 v zanke vsakovrstnih go- DDaD a 0 oonmaannocn ^ br2l°rsJao*,aI°d600km ol)rambe! Snujmo - arai^sko Stražo*! 0 o □□□rinrinnnnfin Težka kriza v kmetijstvu Poljske. Razgovor s poljskim poljedelskim ministrom J. Goscickim. Kmetijski stan na Poljskem' zadnji čas vedno bolj toži o silnem nesorazmerju vi cenah kmetijskih pridelkov in industrijskih produktov. Dočim kmetje danes dobivajo za žito razmeroma manj nogo pred vojno, morajo za premog, u-metna gnojila, obleko, obutev in! druge industrijsko produkte plačati dvakrat toliko, kakor leta 1914. Tega dejstva ne tajo tudi trgovski in meščanski krogi. Odkrito ga priznava tudi varšavska vlada in zanimivo je, kako ga v privatnem razgovoru pojasnuje sedanji poljski minister za poljedelstvo g. Goscicki. Po njegovem1 mišljenju' datira 'nesorazmerje iz časov, ko je bil v domači industriji uveden sistem svobodne trgovine in' obenem dovoljen neomejen: izvoz industrijskih produktov, dočim so omejitve za izvoz kmetijskih pridelkov ostale še naprej. Rezultat take gospodarske politike je postopno izenačenje produktov y državi s cenami na mednarodnem trgu, dočim! so se cene kmetijskim produktom: umetno tlačilo. To nesorazmerje cen1 se je menjalo v zvezi z istočasnimi valutnimi konjunkturami in: splošnifni gospodarskimi razmerami, 'nikdar pa ni dosegel takšnega razmerja kakor sedaj neposredno po žetvi pred početkom jesenske kampanje. Glavni statistični u-rad v Varšavi je izračunal, da so kmetijski produkti v razmerju s predvojnim stanjem cenejši v vrednosti v zlatu, dočim so industrijski produkti za dva do trikrat dražji nego zlato. Minister Goscicki je izVeri tega J:on-štatiral, da so cene žita danes na Poljskem n a,i nižje od vseh svetovnih trgoV. Poljski kniet je prisiljen v svrho kritja svojih' rednih potreb' industrijske naravo prodati večjo količino žita nego pred svetovno Vojno in je raditega v reStil e-konomski krizi. Za ilustracijo tega statistično dokazanega simptoma zadostu je, da navedemo en’ primer: Oranje 1 ha zemljo z motornim plugoni je bilo' pred 1. 1914 enako vredno z 48 kg žila, letos pa je vredno 208 kg žita. Sedanjo zelo ni^ke cene žita na Poljskem so tolmačijo 'z letošnjo nadproduk-cijo in’ a starimi rezervami iz prošlega leta, dalje z zaporom1 meje za izvoz žita iri občutnim1 iiedostatkom gotovine, radi česar trpe danes v državi kmetijsko-trgovske organizacije in solidne firme s kmetijskimi produkti. To stanje izkoriščajo brezvestni mešetarji, da hi se obogatili. Vladina akcija bo koncentrirana v tej smeri, da bi se onemogočilo sedajno nenaravno stanje. Witoševa vlada bo skušala zasigurati kmetijstvu vsaj delno ravnotežje med cenami žita in industrijskih pridelkov, ki so potrebni za sistematsko pridelovanje kmetijskih proizvodov. . Alfa. Zanimivosti. Drobiž iz Amerike. Newyork dobi novo avtomatično le lefonsko centralo. Kak velikan bo to, pričajo sledeči podatki: Poslopje, v katerem bo nameščena centrala, je 39 nadstropij visoko ter je stala samo zgradba poslopja 11 in po] milijonov dolarjev. Centrala bo urejena za 120.000 telefonskih naročnikov. Za.napeljavo v centrali so porabili 164,OQO km žice. Koncern lanskega leta je bilo v Zedinjenih državah v uporabi 14 milijonov telefonov. To znači, da ima skoraj vsak 10. človek svoj telefon, dočim’ odpade pri nas komaj na 200 prebivalcev eden’. Vzgled vzorno pošte je Hedvomrio newyorška pošta. TemoSftji ravnatelj je naslovil na vse trgovske in gospodarske krogo prošnjo, naj po večkrat na dan o d dajejo pošto, da jo zamore takoj od-premiti in da ne zaostaja. V večernih' u-rah, med 5. iti 8. uro zvečer oddajo v Newyorku v poštne nabiralnike dnevno Had 1 milijon pisem; ki se še istega dne odpremi jo. O, ko bi hotele naše pošte po-snemati ameriške! Koliko pritožb bi utihnilo.... Amerika je tudi dežela avtomobilov. Ne le, da se jih' v Ameriki največ izdela, jih je tam’ tudi največ v prometu. Samo v Zedinjenih državah je v uporabi sedaj krog 15 milijonov, osebnih in, tovornih avtomobilov. Samo NčwyO'rk 'jifi ima čez pol milijona. V prodajalnah je na zalogi sedaj okroglo 400.000 najlepših in najboljših avtomobilov vseh vrst. Ker ima tam že skoraj vsak 8. človek lastni av> tomobil, je trgovina z avtomobili trenutno zelo slaba. Zato pa se obeta podraže-nje bencina, ki ga ima Amerika za lastno porabo premalo in’ ga mora že uvažati. Silno veliko pa beležijo tam avtomobilskih nesreč. Ni ga dneva, ko bi jih v večjih mestih ne bilo vsaj 100, dostikrat pa še več. Pri nas sc jezimo, če nam osmradi ozračje sam en tok Smrduh, kaj naj pač porečejo Američani, kjer je skoraj več avtomobilov, kakor pa pešcev. Vladarstvo že»e pred možem. V času, ko je bilo veliko prestolov prevrženih, je ostalo samo še eno vladarstvo čvrsto pokonci: vladarstvo žene nad možem. To vladarstvo ima svoje korenine v slabosti močnega spola, kajti vsak moški je slab, kadar gre za kako žensko. In moški niti ne ve, kako Blab' je, saj dokler ni prepozno, ne zve tega. To trdi v nekem londonskem listu Alfred Edye, ki Pripada brezdvomno med tiste, ki to vedo. Močan, vladajoči mož, kateremu se pusti žena voditi in vladati, je samo bitje domišljije. V resnici takega moža sploh nikdar ni bilo, in' ga nikdar ne bo. Najtajnejša želja vsake žensko je: vladati možu, katerega ljubi; in to se ji tudi vedno posreči. Moški mož je samo zato ženi ideal pravega zakonca, ker ga je lepše vladati kot pa kakega moškega, ki ima slabo voljo iri moč. Tak slabič namreč mnogokrat pokaže naravnost nepričakovano trdovratnost. Toda to vladanje pametne žena nad možem’ ostane vedno tajna kraljevina. Ona noče pred tujci odkriti pomankanja avtoritete njenega moža. Zato pa ima prekanjena Ženska narava poseben razlog. Za ženo je namreč silno udobno, da lahko zvrne odgovornost za vsako stvar, ki je noče storiti, na svojega nedolžnega možička z besedami: »Jaz bi seveda to iz srca rada naredila, toda moj mož ne želi tega.« In čim bolj prebrisana je žena, tem1 skritej-še so možu fino niti, s katerimi ga žeria vodi po svoji lastni volji. Kaj jo več vredno: vonj ali okus? V newyorški družbi šo se prepirali, kateri čut jo več vreden, vonj ali okus. Potem ko je zagovornik nosa dolgo časa govoril, je prišel do besede tudi drugi zagovornik, Ta je prosil, da mu dajo kozarec žganja, kar so mu radi »znanstvenega« namena takoj ustregli. Z enim' samim požirkom je spravil fino žgarije pod kapo, nato pa je ponudil s poroglji-vam1 nasmehom prazen kozarec svojemu nasprotniku: »Na, sedaj pa ti vohaj!« V past so jo vjel. Nedavno je v italijansko mesto Tre-viso dospel tujec, ki je pravil, da ima opravke v mestecu Villorba, nedaleč od Trevisa. V kratkem času pa so ljudje prepoznali, da tujec ni nihče drugi kot bivši župnik v Villorbi, po imenu don Andreo Marostico, ki je pred dvajset leti pobegnil v Ameriko, ker je oskrunil 10 mladih deklet svoje župnije. Bil je takrat pred sodiščem obsojen na dvanajst let ječe in na več sto lir globe. Čim se je razodelo, da se je ta mož zopet pojavil, se je ogorčilo vse prebivalstvo Trevisa; toda preden ga jo policija mogla aretirati, je don' Andreo že zopet pobegnil Tokrat pa ni prišel daleč, ker mta je v Benetkah že bila policijska tiralica za petami. Tam so ga tudi prijeli. Izprva se je izgovarjal, da nikakor ni identičen z omenjenim župnikom, toda pri preiskavi so našli pri njem celo p o rti i list, S katerim’ je pred 20 leti pobegnil v Ameriko. In sedaj bo moral odsedeti svojo staro kazen. Ktliko ljudi j® na zoinlji? Na zemlji živi približno 1800 milijonov ljudi. Od teh jih živi več kot polovica — 910 milijonov — v Aziji. Toda natančno število azijskih prebivalcev ni znano, kajti gori omenjeno število je samo približno cenjeno. V notranjih delih Kitajsko ter v raznih' gorskih delih srednje Azije se še nikdar ni Vršilo ljudsko štetje v našem smislu. V Plvropi jo 470, v severni in južni Amerilei skupaj 182 milijonov, v Afriki 1(50 in v Avstraliji ter (Er^Pa!?a3h( otokih 60 milijonov lju-di. Toda tudi število prebivalcev Avstra-Hje ter mnogih otočn -lam okrog pi ua- tancijo znano. Zadnje tako računanje se jo izvedlo pred nekako tridesetimi leti. Kor so takrat izračunali, da je na zemlji vseh skupaj 1500 milijonov ljudi, je iz tega razvidrio, da so je zadnjih trideset let prebivalstvo pomnožilo za 300 milijoi nov. Sam sebe je aretiral. »Glas Svobode« poroča sledeči zanimiv}-dogodek: Kolesarski policist vi čikagu R. M. McCaull je odšel zgodaj zjutraj od doma. Nenadoma je zapazil, da luči, na njegvome motornem kolesu Se gori-jo. Služba in izvrševanje zakona mu je tekom dolgih' let službovanja že prešlo V kri. Zato ni dolgo poslušal Svojih laSt< riih izgovorov, da mu je opešala elektrik čna baterija, temveč potegnil je iz žepa arctacijski listič, zapisal vanj Svoje ifffo iri druge podrobnosti, nato pa sami sehe pripeljal pred službujočega policijskega častnika. Ker je to bil prvi MeCaulkrv! prestopek', je službujoči častnik' areta* cijski list raztrgal in’ izpustil aretiranca' Brez kazni', Ker jo ni Eo£el poljubovati, si je izftratai drugega, g, Cikaški »Glas SvoFode'* pojoča sle« dečo zgodbico: »On me Hi več toliEo po-ljuboval in' objemal, kakor je to preji po navadi delal, ko je prišel z Sela, in jaz sem šele 19 let. stara in imami Se ra3a ljubkovanje.« — Tako je razlagala lepa Elsie Smith Downing resnim1 poličajelrf. Zapustila je svojega Moža, ki1 »luži 200 dolarjev na teden, no da Sl mu rekla Saa zbogom! ter se je 'poročila z revnim1 Elju« čavničarjem, pri tem1 pa je popolnoiffa pozabila, da bi se prej' razporočila. Njea mož Rob”ert Downing jo je dal aretirati! skupno z Hjenim! HovinS moženf. DoVntffgj je cele tri mcsece iskal Svojo pobeglo JL imirn Razno. Katera je fiajvecja zveziftt UtfzcfflJ je bila smatrana za največjo jft&gdol rdečkasto bleščeča zvezda Beteigenza 5$ ozvezdju Orion. Njen premer znaša 480 milijonov km. Po najnovejših1 razislbot vanjih pa je Antares vi ozvezdju! Stira, jasno rdeče žareča zvezda, še večja. NjeH premer je 750 milijonov; kmL [Vj prinseri z našim solricem1 je ta zvezda ogronsejj kolos. Ako bi djali Boteigeffze Ha mesto Solnca, bi Segala še dalj nego je razda«; lja zemlje od solnica, skoro do Marsa, £1! je istotako dvakrat tako daleč od solndai kakor zemlja. Antares bi jv; epakenJl glu« čaju segal celo do Jupitrove ceste. r Ljubezenska tragedija v Cetlfijtu Pred par dnovi se je izvrgla V ugledffi cetinjski rodbini ljubezenska tragedija. 18-letna Milka Vukičevič, hčerka faktor« ja državne tiskarne, je izvršila sanSomor. Iz obupa se je hotela usmrtiti tudi E j ena mati, a se je le lahko ranila, dočim! je ow stala hčerka na mestu mrtva: Lepa M simpatična Milica je imela ljubezenska odflošaje z nekim' poročnikom. Pred par dnevi je prosil njene stariše za fijeHo roko, toda ti So, mu prošnjo odbili. Da bi preprečili nadaljne sestanke, so odpoi slali hčerko k nekemu prijatelju1 v oko« lico. Par dni pozneje je prišel tudi oče za njo. Prosila ga je, da sme iti dofitovl' po neke obleke. Ko je oče to dovolil, je odšla v Cetinje, vzela očetov Samokres ter se ustrelila. V pismu, ki ga je zapu-stila, sporoča starišem’ in: svojemu zaro* čencu, da ni mogla več živeti, ker so ji 1 uničili vso srečo. Tragedija mladega dekleta je zbudila v Cetinju splošno Sočutje. ' , ‘ r Koliko stane vzdrževanje vojaštva? Znano je, da starie vzdrževanje vojske’ mnogo denarja. Tako stane Kaiiado vsak vojak letno 28.750 frankov. Kanada nanS« : rečnima stalne vojs£e, teifPveč fiaffio pla* čenike, ki opravljajo službo za dobro plačo. Drugo mesto zavzema Anglija, ki’ izda za vsakega vojaka letno 20.000 frankov. Kitajski vojak stane državo letno 1->.000 frankov, švedski, kubanski itf holandski nekaj nad 10.000 frankov. V državah', kjer imajo Stalno vojsko, izdatB' za posameznega vojaka niso tako Veliki, ker tudi nimajo take plače, kakor Hajeti vojaki. Na Japonskem’ in v Italiji prida na eriega vojaka (5 tisoč frankov letno, ^ Frnnciji in Belgiji krog 5 tisoč frankov* v Jugoslaviji, Nemčiji ifr Bolgariji krogi 1300 frankov letno. Rekord pa ima Tur« čija, ki je mnenja, da vojaku ni treba ni« Zatr-^tane -'-«33 a. ?00.frankov letu m, Mala oznanila Enovprežni voz takoj na pro-daj. Plaaker, Laporje, postaja SUr. Bistrica. 2172 Cementne zidove in nagrobne cvetličnjake izdeluje po vr nizki ceni Franc Muster, Cesta na Brezje 27, vhod Nasipna ulica. 2149 2—2 PehIStvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi. Šercer in drug, Vetrinjska ni, 2. 2175 30-1 Hfgljenlčna brivnica s* vsem pripereča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Sjurin, Jurčičeva ulic« 9. 1850 za končanje stikalne hiše Fala se iščejo za takojšnji sprejem. Za prenočišče je preskrbljeno. ; l. a 2126 3-3 Elektrarna Fala, mmmmm m liiiiiiii Velika zaloga !,: cementa, traverz, I železa in dr. ■ pe ugodnih cenah. 2576 ||| Pinter & Lenard, Maribor, ff Aleksandrova cesta. !■:./! nnansm h ■»■»■■si)® Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil p« meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 30—20 Perilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — VpraSati pri Mariji Škrbine, Strossmayerjeva ulica 3. * Zamenjava stanovanje. Stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje, parket, električna raz-svetjava, pritličje, sredini mesta, se zamenja s stanovanjem z dvema sohama in kuhinjo. Vprašati: Sodna nlica št. 25. vrata 2. . 5—5 r Vi imate pravico d* pri kupovanju zahtevate blago naj« boljše kvalitete. Odločno zahtevajte od Vašega črevljarja, da Vam na Vaše čevlje pribije prave Palma kauČuk potpetnike tmf in kaučnk potplate. n I Privatni pouk In ^ francoščini, angleS«* nemSčini daje ga. r-Smoletov« mi. 10. Fr»n°^ angleški večerni kur« _ rasle. Francoski kur« ke, tndi za one pr** obveznostjo. Pouk ** * v modernem ročnem raznih tehnikah. ” dnevno od 16.—!?• za dame in otroke kapite najceneje pri tvrdki 2166 Anica Traun Maribor, Grajski trg 1. pa tudi naiiepSe blago za obleke, ka-ker sukno, Hočevin«, volneno blago, plavfna, ceflr, šlfon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri I. H. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. nn Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava. 9151 Naročam DNEVNIK .JABOR Prvovrstno Največja izbira kamgarn, Sevijot I. t. d. za j zimske obleke, kostume in ; plašče v veliki izbiri pri j Franjo Majer-ju, Maribor» , Glavni trg 9. 1846 za dame jn gospode $y<'yi. i -» srajce . samoveznice klobuki čepice nogavice rokavice 2152 15 3-mg?SS33^r>aft4aaiL;ž Angleško In ČeSko SUKNO za površnike zimske suknje plašče SVILA Crepe de China v vseh barvah svila za podlago pošta: ............................................. Priložite poitno položnico1, da poSljem narol moderni portretni posnetki, po-I večave, indUatr. posnetki. Oprlej-1 te si izložbe v Gosposki ulici, (kavama Central) in Šolski ulici, j Odprto vsflk dan od 8—12 in; od 2—6 ure. Ob nedeljah odi 9-12 in 3-5 ure. 1918 10-6 lastnoročni podpis. Izreil In nalepi na dopisnico, katero ni i,TABOR", Maribor. j Vsako količino prvovrst-J . nega 2120 {Sveti premoga se dobi v trgovini za drva in premog v Frančiškanski ulici štev. 11. - JUMUfAKTURA I VA\ARI0Q13.w, Vse vrste perila za "mT"" dame, kakor 'eaPSgS>^^ tra*. 1 ■|r%: PViame i*d.wl«J> i opreme za «?«- ’ ■ ID veste, otroSPio lfB «** ± pleteno in volneno blago iumperi svilene bluze vedno najnovejSe in najboljše blago {iri 3. Kamiinik Gosposka ulica 15. Perilo Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in nllto posodo, porcelanasto, kameninast« in ste- Ha debelo kleno robo. Ha drobno' MARIBOR. Koroška «*** 1386 čepice čevlje, dokolenice, dežnike ter razno modno in 1 galanterijsko blago najugodneje pri JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. Zavarovalnica v Mariboru sprejme sposobne „Biamaltl( tvomice Hauser & Sobotka, Beč-Stadlau, je v predvoialreJ kovosti skozi 24 let najboljše sredstvo v pekarskem obrtu. Varujte s® drugimi potvorinami! Originalni Diamalt se dobi edino pri Glavne^, stopstvu za Jugoslavijo: Edvard Dužanec, Zagreb. — Podzastopst^ g|. mariborski okrog in mesto Maribor: T. T. Matij« Iltfllai1]* 11 o 135 10—2 * Miloš OSGt ■ Maribor, Glavni trg* akviziterje drobnina, trikotaža j Samo na debalol Gaspari & Fanirtger 1 Maribor 1047 J Aleksandrova cesta 4P. | is potnike pod ugodnimi pogoji, Lastnoročno pisane i oftrte na upravo lista pod »Akviziter*. 2125 3-3 ftaltifk Id - OdjEffisorai M§daik; Rudolf Gal«.*- Marihoraka *■ *•