mini reporti^a ZANIMIVA DEKORACIJA Lep, prijeten zimski dan. Februarsko sonce s svojimi še skopimi žarki boža pano- ramo Šentjurja in vabi prebi- valce na popoldanski sprehod. Res je prijetno, čudna zima, nič kaj prava. Pa kdo nima sonca rad. Hitim po trgu in se ustavim pred šentjursko kavarnico. Bi šla na kavico? Bi. Vstopim. Vame puhne ci- garetni dim. Kavarnica je nabito polna. Vsi kotički so zasedeni in ko le rmjdem še prazen stol, si naročim kavi- co. Dobra je, počasi ' jo sr- kam in opazujem skozi za- megleno ozračje notranjost tega sicer prijetnega lokala. Gostje so precej glasni. Ta se na vse pretege krohoče, drugi robanti, tretji na ves glas razlaga znancem svoje težave in probleme, mladina se je zbrala ob točilni mizi in vneto debatira o filmu, ki je na sporedu v šentjurskem kinematografu ... Takle lokal je pač tisto mesto, kjer se ljudje radi zbirajo in se za kratek čas otresejo svojega vsakdana, malo poklepetajo in si tako olajšajo skrbi, ki jih tarejo. Pogled se mi ustavi na to- čilni mizi. Kaj pa je to? Kak- šen poseben vzorec v lesu. Gledam jo od vrha do tal. Črne pike, ena višje, druga spet nižje, se kot posejane vrstijo vzdolž cele točilne mi- ze. Zanimiva dekoracija. Ven- dar me njihova nesimetrič- nost moti. Te že ni napravi- la roka dekoraterja. Pa jih res ni. Napravile so jih roke gostov, ki jim druž- bena lastnina in stroški pri popravljanju škode še malo niso mar. Kaj le misli tisti človek, ki ob brezskrbnem klepetu, meni nič tebi nič, ugasne cigaretni ogorek na točilni mizi. Prav gotovo nič in to je tisto, kar je žalost- no. Zapustim kavarnico in se še enkrat ozrem na, s člove- ško malomarnostjo »okraše- no«, točilno mizo. črne vžga- ne pike ... »okras res brez primere!« D. P. ZBOR MLADIH FOLKLORISTOV v počastitev dneva mlado- sti bo letos v Velenju četrto srečanje pionirskih in mla- dinskih šolskih folklornih skupin Slovenije. Manifesta- cijo pripravlja Zveza prijate- ljev mladine Velenja skupaj z republiško zvezo kulturno prosvetnih organizacij. Predvidevajo da bo v Vele- nju nastopilo okoli 400 mla- dih članov folklornih skupin. Republiško srečanje fol- klornih skupin v Velenju ni slučajno. V šaleški dolini se je v zadnjem času močno razvila .folklorna dejavnost. Revijo bodo povezali tudi z razstavo narodnih noš. NOVA OBLIKA VARSTVA OTROK Na pobudo Zveze prijate- ljev mladine Velenje zaposli- jo v vzgojno varstveni usta- novi Najdihojca enkrat te- densko vse tiste otroke, stare štiri in pet let, ki jih sicer niso mogli sprejeti v redno predšolsko vzgojo. Tako se je pojavila nova oblika izven- šolskega dela, za katero so se starši močno ogreli. Oko- li 200 otrok se tako sreča v igri, plesu, petju in pri dru- gih oblikah otroške dejavno- sti. Tako se sproščajo in uči- jo hkrati. In tako so vsaj en- krat na teden prosti tudi nji- hovi starši. Za enak korak so se odlo- čili tudi v šoštanju, kjer pa se taki otroci zberejo dva- krat na teden. ČIŠČENJE ZRAKA v ROGAŠKI Slatini kot iz- razito turistično zdraviliškem kraju je bil že dalj časa pre- cejšen problem onesnaženja zraka zaradi Steklarne Bo- ris Kidrič. Dim, valeč se iz Steklarne, je spravljal ob živ- ce tudi prebivalce okoliških vasi in bližnjih naselij. Nika- kor namreč niso mogli ob takšnih dneh sušiti perilo. Zaradi negodovanja se je vodstvo Steklarne Boris Kid- rič v Rogaški Slatini odlo- čilo, da nakupi in montira či- stilne naprave, za katere bo- do v dveh letih investirali od 500—600 starih milijonov di- narjev, uvozili pa jih bodo iz Zahodne Nemčije. Akcija bo končana, vsaj tako upajo v Steklarni, do konca leta 1974, čistilne naprave pa naj bi za- čeli montirati v mesecu juni- ju ali juliju. MLADINA NA ŠOLI Pred dneifi so na osnovni šoli Šentjur pri Celju ustano- vili mladinski aktiv. Za pred- sednico aktiva so izvolili Ta- maro Svetina, učenko 8. raz- reda. Člani aktiva so si zada- li številne naloge ustanavlja- nje različnih krožkov na šoli v povezavi s pionirji, pripra- va na kviz znanja ob 400-let- nici km'sčkih uporov, sodelo- vanje na shodu mladine ob- čine na Resevni, ki bo 18.'mar- ca, organiziranje predavanj na šoli o zunanji politiki, so- cialni diferenciaciji, zaščiti okolja, formiranje krožka mladih novinarjev itd. Pri- pravili bodo tudi maškarado, za osmi marec pa se bodo spomnili bork in mater pad- lih partizanov. Program je obširen in obe- tajoč in ga bodo pod vod- stvom svojega mentorja, uči- telja Staneta Jančiča prav gotovo realizirali. ZAČETEK GRADNJE NA OTOKU Ta mesec je minilo eno le- to od referendimia o samo- prispevku »ZA ŠOLE IN VRTCE — ZA DANES IN JUTRI«. V enem letu se je na računu sklada nabralo preko 5 milijonov dinarjev. Za gradnjo osnovne šole na Otoku je že vse pripravljeno. Z deli bodo pričali 5. marca. V celoti bo zbran denar za prvo gradnjo šele drugo leto, pa tudi kreditov zaenkrat ni. Ko bo po petnajstih mesecih šola zgrajena, bo zanjo že zbran denar. Nova osnovna šola na Otoku bo imela sko- raj tisoč kvadratnih metrov, sprejela pa bo lahko 750 do 800 učencev v 22 oddelkih pri eno in pol izmenskem pou- ku. Vzporedno s prvo gradnjo • tečejo priprave za gradnjo . treh vzgojno varstvenih zavo- ^ dov na Otoku, v Štorah in na Ostrožnem. Eden bo zgra- ' jen že letos, intenzivne pri- ^ prave pa so tudi že za raz- ' širitev šol v Vojniku, na Po- i lulah in v Dobrni. t ZBORI VOLIVCEV Po vsej konjiški občini bodo zbori volilcev 11. in 18. marca. Na njih bodo obrav- navali proračun, davčno poli- tiko in program za podaljša- ni samoprispevek. Podana bo še analiza posameznih krajev- nih skupnosti. Pred zbori volivcev bo še konferenca predsednikov kra- jevnih skupnosti, kjer bodo sodelovali poslanci in člani političnega aktiva. SINDIKAT O REFERENDUMU Na seji predsedstva občin- skega sindikalnega sveta so za priprave ob referendvmiu za podaljšani samoprispevek predlagali, da ustanovijo za- časne delovne štabe za koor- dinacijo dela. Ker se je ta način dela ob nedavnem gla- sovanju ob združitvi zdrav- stvenega varstva delavcev s kmeti obnesel, ga namerava- jo uresničiti tudi zdaj. »Man- dat« te komisije bi trajal do 8. aprila, ko bodo občani od- ločali o krajevnem samopri- spevku. POHOD MLADIH Poleg mladih planincev iz Laškega in Velenja so se pro- hoda ob obletnici smrti pe- snika Karla Destovnika Ka- juha udeležili tudi mladi pla- ninci iz Zabukovice, ki jih je bilo 34, iz 2alca 20 in iz Pre- bolda 18. S pohodom so pri- čeli nad Zavodnjo nad Šošta- njem do mesta, kjer je padel pesnik. Tu je bila tudi ko- memoracija, nato pa so s po- hodom nadaljevali na Sleme, ker so morali gaziti 1 m vi- sok sneg ter tako občutili te- žave, ki so jih morali prema- govati borci med NOB. MARKOVA SMRT - NESREČA Petletni Marko Kragelj, katerega je varovala nje- gova babica Marija Kra- mer, je pred dvema dne- voma še trdno spal, ko se je ona t^a dne odpravila v Buče. Prejšnji dan sta se s sosedo Zoretovo zme- nili, da bo ona FK}pazila na malega Marka. Predno je babica odšla, je oddala ključe sosedi in vnuka skrbno pokrila. Marko se je med tem časom, baje je minilo pol ure, prebudil in vstal. Pre- oblekel se je v žabice, od- prl balkonska vrata in po- gledal navzdol. Verjetno se je nagnil predaleč in omahnil v globino. Pod balkonom so ga našli mr- tvega, 26. februarja, padel je iz petega nadstropja. To so suhoparna dejst- va, o katerih se med ljud- mi veliko govori. Tragični dogodki pretresejo ljudi, ki še niso Otopeli za člo- veško bolečino. Vsaj vsi še ne! Kdo je kriv? Neposred- no nihče. Nesreče so se dogajale, se bodo dogaja- le, stiskale srce, povzroča- le bolečine, hromile ljudi in jih soočale z vpraiša- njem krivde ali nekrivde, nesrečnega slučaja ali ma- lomarnosti. Tudi pred oč- mi mater, babic, tet, so- sed, vzgojiteljic. Tragični primer malega Marka nas sooča z dej- stvom, da je takih Mar- kov, ki ostanejo doma sa- mi za trenutek ali pa cel dan v Celju in drugod še in še. Ob nesreči kot je Markova, se spomnimo nanje. Zap>oslenost mater, odhodi staršev na delo ta- krat, ko otroci doma še spe, ker za vse še ni pro- stora v vrtcih, pohlep po denarju, ki včasih prera- ste skrb Za otroka — ali premalo denarja — se to poraja bojazen, da ne bo nesrečnih Markoov še več. ZDENKA STOPAR mali intervju Vprašuje: Zdenka Stopar Odgovarja: Breda Presin- ger Diplomirana kozmetičar- ka Breda, tako je tudi po- imenovala svoj kozmetični salon v Kajuliovi ulici v Celju, si že tri mesece utira pot v svet. Pred tre- rrui meseci je namreč od- prla svojo hišico sanj, ki si jo je narisala že v zgod- njih letih svojega otroštva. Nekaj časa je porabila za opremo svojega salona, ki diha veliko svežine in umirja. Danes se zatekajo k njej vse tiste, ki se žele spočiti in ne samo polep- šati V svoj dne^Tii razpo- red je že marsikatera že- na vpisala obisk pri njej — kozmetičarki, ki salon poživlja s prijetnim nasto-. pom in mladostnim šar- mom. »Je bila pot do poklica; dolga? Kakšno šolo ste' končali?« »Najprej gimnazijo, po- tem enoletno šolo za koz-' metičarke v Ljubljani. Po-.' tem se je pričel strah, kjé: se bom zaposlila. Veliko) mojih kolegic je še danes^ brez službe. Tudi jaz bi? najbrž ostala, pa sem ser opogumila in začela na svo- je. Veliko so ml pomagali doma. Pogum sem nabira- la tudi v tujini. Zdaj zače- njam lastno pot.« »In kako gre v začet- ku?« »Pravijo, da je vsak za- četek težak. To skušam tudi jaz, a verujem v us- peh. Vem, da je kvaliteta pogoj za dobro delo^ zato je to moje izhodišče.« »Kakšne metode uporab- ljate? Vprašujem zaradi tega, ker vem, da jdh je v kozmetiki skoraj toliko, kot je kozmetičark. To- rej?« »Delam z inozemskimi kremami, nd pa nujno, da so te najboljše. Vsaki stranki priporočam tisto, kar ji najbolj prija.« »Veliko računate, tu namreč vidim ceniik, kjer niso visoke cene. Lahko napravim kakšno primer- javo?« »Težiko bi na to odgovo- rila, ker usl-jg drugih koz- metičnih salonov slabo po- znam. Žene, k: pridejo k meni, se ne pritožujejo. Nego obraza računam 42 dinarjev, dijakinjam pa 35. Zadnje so moje pog'oste; stranke.« j »PoM ste načrtov, mi-l sli in idej o novostih vj kozmetičnem svetu. Človek' se kar zgubi v množici va-j ših aparatov in želja. Ka-| tere od teh mislite ures-^ niči ti v najkrajšem času?« »čakam na pismo prija- te'lja iz Nemčije, kamor bom odšla, da nakupim nekaj nove opreme in apa- ratov. Tam namreč zapi- rajo kozmetične salone, ki so bili pod tem imenom registrirani, opravljali pa so vlogo javnih hiš. Zdaj je tam naprodaj veliko do- brih aparatov. 2elim veli- ko delati in uspevati. To je tudi moj največji tre- nutni cilj.« j Žalec v žalski občini je pos,, že nekakšna tradicija, cia( činska konferenca SZDL | herno leto razpisuje na^ natečaj za učence osno^ šol, za pisanje nalog s p ročja narodnoosvobodilne, ne. Pisanje teh nalog j prav gotovo med pomemj obliko razvijanja tradicij ] še slavne revolucije, saj o( ci na tak način tvorno sod( jejo v oblikovanju tekstov, posegajo na to področje. Minule dni je Občinska i ferenca SZDL že razposj razpis na vse šole v žalski i čini. Letošnje pisanje naloj povezano s tridesetletnico vobodilne fronte, posebna misija pa je tudi določila MLADINA Mladinski aktiv vi pripravil kulturno zali in igra«. Na prireditvi] aktivov iz občine 2á zbor, ki ga uspešno j ter dva ansambla iz 1 aktiv na oddaji je bili Dvorana je bila iri takšne prireditve mon leto enkrat. PUST - мдј Veseli, nori čas гзј tek sproščenega vesÁ sala. Res pa je, da i prešlo v nekakšne m o pustnih karnevRAVN4>: madež ' prizma, želodcek. i ein, si, pr. TK. Nik"' ra-stlina, Nioba en, P^^ kolo, oaliotima žele®"»'' Aka. Varna, asterisk.