LETO XXII. — Številka 7* Ustanovitelji: obč. konferenco SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka fa Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar *~ Odgovorni uradnik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 15. 10. 1961 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Jd 1. -inuaria 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO zelenci simpozija Mladina danes med obiskom v Savi - Foto: F. Perdan II. sejem obrti in opreme v Kranju Sejem še ni postal ogledalo gorenjske obrti V navzočnosti predsednika Ijanjske občinske skupščine ? avka Zalokarja, predstavni-republiške gospodarske zoormce, nekaterih predstav-sit kV *orenJ»kih gospodarjih organizacij in drugih je * soboto dopoldne predsed-1K strokovnega odbora za Stisko pri spodarski zboi bež '-bornici Maks Dro- c v Kranju. tfsJSL.*; Je d«' obt, tokovni odbor za obrt. « so hoteli prikazati ' -ti med potroš trgovino zanimanje nikj to za obrtne izdelke. Skratka, Sejem naj bi postal ogledalo gorenjske obrti. 2al pa po dveh sejmih lahko ugotovimo, da za sejem ni pravega zanimanja tako med zasebnimi obrtniki kot med družbenimi obrtnimi podjetji. Lani je na primer na sejmu razstavljalo 45 zasebnih obrtnikov in 10 družbenih obrtnih podjetij. Letos se je število zasebnih obrtnikov povečalo na 52, družbeno obrt pa zaslona le eno podjetje. Na Gorenjskem pa )e tienutno 1145 zasebnih obrtnikov in 69 družbenih obrtnih podjetij. Obe dve — ScJa predsedstva ZKJ I« bil« v Beogradu Gftatraln ' M Predsedstva kain- ^-mileia /KI. na a|na s" " 'i-avnavali aktu-dr^.lx, )as;n,a ■ Področja 1 "inskih ■Ov, m 5?vniki J 80 bili ,lKii Pred i enee 'u'^ sindikatov, zve- ec mladine in svežnl i ikretar za finance Janko Smole. n relerat |e imel j lan izvršnega biroja CK ZKJ Kiro Gligorov. Na seji so Imenovali tudi OdbOr za proslavo 100 oblet- nlofl rojstva V. i Lenina Jk zasebna in družbena obrt — pa zaposlujeta 6986 delavcev. Ko smo se o tem pogovarjali s predstavniki sejma in si rokovnega odbora za obrt za Gorenjsko so nam povedali, da je vzrok za tako slabo udeležbo oziroma zanimali i /a sejem treba iskati v polni zaposlenosti obrtnikov in obrtnih podjetij. »Obiskali smo prek 200 obrtnikov in obrtnih podjetij in se z njimi pogovarjali, da bi razstavljali na letošnjem sej mu. Dobili smo nič koliko odgovorov, da imajo preveč dela. da bi lahko deset dni razstavljali na sejmu,« nam je povedal direktor sejma Alojz Okorn. Predsednik strokovnega odbora za obrt Maks Diobe/ pravil da so se letos pogovarjali s predstavniki osnovnih in strokovnih šol in zavodom za zaposlovanje delavcev, da bi v okviru sejma pripravili tudi nekatere druge prireditve, praktične pri- (Nadalj. na 16. str.) Tuji mladinci obiskali Savo, Iskro in Elan V našem časniku smo žc poročali, da se je v soboto začel na Bledu mednarodni seminar z naslovom Mladina danes. Na njem sodeluje 150 mladincev iz 80 držav Evrope, Azije, Afrike in obeh Amerik. Na njem m predstavnikov Avstralije, od evropskih držav pa predstavnikov švedske in Albanije. Včeraj dopoldne so se udeleženci seminarja razdelili v tri skupine in obiskali tri gorenjske delovne kolektive: Savo in Iskro v Kranju ter Elan v Begunjah. S predstavniki omenjenih kolektivov so se pogovarjali o proizvodnji in sistemu delavskega samoupravljanja ter o vlogi družbenopolitičnih organizacij predvsem zveze mladine v podjetju. Po obisku tovarn so se mladinci udeležili sprejema na Šmarjetni gori nad Kranjem. J. K. Pravniki o gospodarskem kriminalu Na Bledu se je začelo v ponedeljek, 13. oktobra, štiridnevno posvetovanje o problemih gospodarskega kriminala, ki sta ga organizirala jugoslovansko društvo za ka-zenko pravo in kriminalogijo ter zveza društev pravnikov v gopodarstvu Jugoslavije. Zanimanje za to posvetovanje je veliko, saj se je njem mešanica kav T K S T R A VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA zbralo prek 500 pravnikov iz vse države. Prvi dan posvetovanja so udeleženci poslušali uvodini govor predsednika jugoslovanskega združenja za kazensko pravo in kriminalogijo dr. Pante Marina. Predsednik je opozoril na govorice, da se gospodarsk kriminal vztrajno širi, čeprav statistike dokazujejo nasprotno. V zadnjih petih letih se je število prekrškov v gospodarstvu zmanjšalo za 13 odstotkov. Zato marsikateri pravnik meni, da nekateri primeri gospodarskega krimimala še vedno ostanejo neodkriti ali prikriti. Za njim so spregovorili nekateri znani pravni strokovnjaki: dr. Mirosilav Djordje-vič iz Beograda, dr. Peter Kobe iz Ljubljane, dr. Anton Skobir iz Ljubljane in dr. Franjo Bačič iz Skopja. Udeleženci posvetovanja bodo obiskali tudi Vrbo, Gospo-svetako polje, Celovec in Beljak, v ponedeljek zvečer pa i i h je sprejel podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Franc Hočevar. Jk II. SEifEIM OBRTI IIM OPREME V KRANJU OD 11.-20.X.69 Desetletna želja se prebuja V Kranju so se začeli pripravljati na ustanovitev osrednjega mladinskega kluba Na občinski konferenci zveze mladine v Kranju so se začeli pripravljati na ustanovitev osrednjega mladinskega kiuba. To za Kranj ni nekaj novega, saj je ideja o osrcd-nera mladinskem klubu stara že deset let, vendar zaradi različnih vzrokov ni padla na plodna tla. Začele akcije so bile premalo izdelane in usklajene. MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki ki vam odobri NA PODLAGI PRIVARČEVANEGA DENARJA kredit po 2 H obrestni meri Obenem sodelujete pri nagradnih žrebanjih, če varčujete najmanj za dobo dveh let. Po desetih letih so začeli znova. Posebna skupina pri predsedstvu občiinske konference zveze mladine pripravlja dokumentacijski material, ki bo na koncu akcije verjetno precej obsežen. Zgodovinski uvod, če tako zapišemo, je že narejen. V njem avtorji omenjajo desetletna prizadevanja, možnosti in neizpolnjene obljube tistih, ki so zagotavljali, da se bodo prostori za klub že našli. Od tega je ostalo bore malo: z različnimi razpravami in ugotovitvami popisani listi in zapisniki sestankov ter konferenc. V tem času so v nakaterih večjih slovenskih krajih že nastali dokaj trdni mladinski klubi (Velenje, Idrija, Cerkno, Murska Sobota, Maribor), v Kranju pa kljub podpori nekaterih družbenih organizacij želja in potreba mladine nista bili uresničeni. Prostor za klub je bil nekajkrat že izbran, vendar so ga pristoj- ni vedno dodelili kakšni drugi organizaciji, na primer: Slavčeva vila, gostilna Lovec, delavski dom, kjer je mladina dosegla, da je dobil v njem svoje prostore plesno-športni klub, plesna in baletna šola, lutkovna sekcija in dvorano, v kateri so vsako nedeljo mladinski plesi. Pri pregledu dosedanjih prizadevanj za ustanovitev osrednjega mladinskega kluba v Kranju lahko ugotovimo, da na neuspešne poskuse niso vplivali samo v začetku sestavka nanizani vzroki, temveč tudi pomanjkanje denarja. Nikjer se ni mogel najti potreben dinar kljub trditvam, kako je v Kranju mladinski klub potreben. Vendar takšen, ki bo ustrezal potrebam mladine Kranja In okolice ter povezoval aktivnost nekaterih vaških klubov, ki v občini že obstajajo. J. KošnJek Izlet za člane aktiva mladih komunistov Aktiv mladih komunistov i stva. Izlet, ki se ga bo ude- Skofja Loka prireja v nedc-Jjo, 19. oktobra, za svoje elane enodnevni izlet na Urh pri Ljubljani, med izletom naj bi le-ti utrdili stara prijateljstva in sklenili nova poznan- ležil tudi sekretar občinskega komiteja Z K Skofja Loka Tono Polajnar, nameravajo zaključiti s piknikom v [škem vintgarju. i« Seminar za vodstva SZDL V petek in soboto bo na Jezerskem dvodnevni semi nar za predsednike in sekretarje ter člane izvršnih odborov socialistične zveze. Pripravil ga bo izvršni odbor občinske konference ter krajevnih organizacij socialist ič ne zveze v kranjski občini. Na njem bodo med drugim razpravljali o gospodarskem in družbenem razvoju Kranjske občine, političnem delovanju socialistične zveze in o organizacijskih ter kadrovskih vprašanjih občinske in krajevnih organizacij. A. 2. Žalna komemoracija na Praprotnem Na Praprotnem v Selški dolini ob spomeniku padlemu poljskemu partizanu Taden szu Szadovszkemu jc bila minulo nedeljo, 12. oktobra, dopoldne žalna komemoracija ki so se je udeležili številni \ i sok i gostje, med drugim tudi veččlanska delegacija poljske ambasade — vodil jo je sam poljski vojaški ataše v Jugoslaviji — in predstavniki družbenopolitičnih organi/a-cij občine škofja Loka. Po krajšem kulturnem programu pevcev in recitatorjev, učencev osnovne šole iz Bukovice, ki že vsa leta po vojni skrbijo za grob padlega Poljaka, je posebna četa ško-fjološke gamizije Jože Gregorčič izstrelila častno salvo. Srečanje vojaških vojnih invalidov iz Škofje Loke Minulo soboto, 11. oktobra, so se v Skofji I.oki na svečanosti v prostorih Delavske restavracije zbrali vojni invalidi z ožjega mestnega območja. Srečanje je za svoje člane organiziralo Združenje invalidov Skofja Loka. Med prisrčnim kramljanjem in obujanjem spominov so navzoči — kakih trideset preživelih borcev ranjencev iz prve in druge svetovne vojne — izrazili željo, da bi bilo treba v bodoče prirediti ŠC VCČ podobnih večerov. Seja je priprava na konferenco ZKS člani centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so v ponedeljek zvečer sklenili sejo, ki se je praktično pričela že prejšnji četrtek in je bila zaradi praznovanja v Zagrebu prekinjena. Ponovno se bodo sestali v ponedeljek, 20. oktobra. Do tedaj bo namreč posebna komisija pripravila sklepe. Govorniki so na tej dvodnevni seji v celoti podprli referat Franceta Popita, predsednika centralnega komiteja ZKS, ki je govoril o nekaterih aktualnih idejnopolitič-nih in družbenoekonomskih vprašanjih v Sloveniji. Gradivo osme seje predstavlja osnovo za bližnjo konferenco ZKS. Vsi razpravljavci so poudarili, da se referat loteva najpomembnejših vprašanj političnega trenutka in nadaljnjega idejnega boja zveze komunistov. Iz razprave je predvsem bilo moč sklepati, da so potrebna še temeljitejša prizadevanja za uresničevanje sprejetih dokumentov In za uresničevanje principov gospodarske in družbene reforme. Pa ne samo to. Zaostriti jc potrebno, tudi borbo zoper vse tiste, ki za gesli demokracije in samoupravljanja predvsem uveljavljajo svoje interese. Številni razpravljavci, med njimi pa še posebno poglobljeno Edvard Kardelj, so se lotili odprtih vprašanj okrog pojmovanja delavskega razreda pri nas. Med razpravljavci so bili tudi nekateri člani centralnega komiteja ZKS z Gorenjske. Tako je razpravljal Martin Košir o nekaterih nereše nih vprašanjih družbenoekonomskih odnosov. Vinko Haf ner o nekaterih pojmovanjih delavskega razreda in o so- Delovne konference sindikalnih organizacij V delovnih organizacijah v kranjski občini so se v ponedeljek začele delovne kon-fere.nce sindikalnih o.'v.ur-zacij. Na njih bodo čla;ii sindikata pregledali težave delovnih organizacij, delo sindikata v zadnjem obdobju in se dogovorili z.a delo v pri- j hodnje. Na delovnih konle- : renčali pa bodo izvolili tudi j delegate za občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki i bo decembra. Občinski sindikalni svet je j ob tej prilik; izdal posebno časopisno inlvii m wi |o, s ka- j tero bo člane sindikata v i delovnih organizacijah seznanil o dosedanjem delu or- : ganov sindikata v občini in o prihodnjih nalogah. Informacija je izšla danes (sreda) v 12 tisoč izvodili. A. 2. cialni diferenciaciji in Mešič o političnih izkušnjan pridobljenih v zadnjem C8*" in o potrebnosti oblikovanja republiškega aktiva, ki naj hi usklajeval skupne akcije- Tednu otroka | ob rob Kaj bo z Novigradom * Na razširjeni seji Pre^S.ffv stva občinske zveze drus prijateljev mladine V Kranj kakor tudi na sprejemu Px nirjev pri predsedniku činske skupščine Slavku lokarju je bilo slišati težavah nekdaj tako obetal^ čega letovišča za otroke Novigradu. Vse višje cen s podriva jo otroke, zlasti najbolj potrebne, in letovi**" dobiva obeleije splos"e* turističnega objekta. Da bi našim otrokom om gočili letovanje na monJf'attj se še za časa okraja »J*■ vse gorenjske občine m<^xđt zavzele za ureditev ieW.J, Iz občinskih virov in . znatnem razumevanju ttl. " •: spevkih delovnih organi^' je bilo potrošeno za ta i jekt več kot 350 j starih dinarjev. Okroglo ■> f postelj je omogočila ll sen razmah te deicivnos 1 Toda z leti so se stvari t*» le h:ulu spreminjati. LoA1-^ oblasti kot turistična °':)''lnii jei s posebnimi peto* jl^. in zahtevami vsako MO e ga j o ceno. Letošnje ~cM eba so prišle do tega, da je l' novih ihnf\\Ct zgolj za uporabo °°r J, 25.000 za prispevek VOd(WW 20.000 za odvoz smeti ttl . ziufekeije ter podobno. t zadostuje te podatek, da t vsemi temi dajatvami o menjena dnevna :ev, otrok ta 14 novih ^"^'^ pri čemer otrok še "ima za v usta. Kljub uveli'iw nju brezplačnega spremi ^ in drugih oblik je le cena prišla na 24 novtn ttarjev. . je Potreb za ta tetovajU* vsako leto več, Ni ^'f "„„ena prizadevanja le gibljejo nc m". . '>,'clcr>o smer, saj se je delež železa r no manjsai za v gospodarstvu občine letno približ-/.\'K;(,l Cn otlstotek. S tem, ko računamo na cije v * proizvodnje in na večje zneske realiza-Ulnju 1 (-varni in govorimo istočasno o poprav-spodai S/\('lim'cga razmerja v prid pestrejši go-1 s''uklun. se zavedamo, da se mora ostalo gospodarstvo razvijati znatno hitreje kot železarna, če naj spreminja sedanje stanje. Pogoji gospoda, jen ja v ostalih vrstah gospodarskih dejavnosti in v drugih delovnih organi /acijah so bili M le letos, pač pa že nekaj minulih, znatno ugodnejši kot v železarni. Tod družbeni instrumentarij mnogo pravičneje odmerja pogoje, od katerih je odvisna stopnja prosperitete. Spreminjanje razmerja med težo, ki jo imajo v gospodarstvu železarna in ostala podjetja, je oprlo na več zelo resnih stvari, ki so v naši občini konstantno že dvajset let prisotne. Naj navedem samo eno težko posledico, ki izvira iz enostranske gospodarske razvitosti. Železarna je Obrat težke Industrije lD ker je njena oprema mestoma zelo zastarela, lahko spričo pogojev, kakršni so v takšnem podjetju, zaposluje pretežno le zdravo moško delovno silo. Zarad '.ega imamo v jeseniški občini enega najslabših raz merij med številom zaposlenih žena in mož. Zaposlovanje žena je torej treba organizirati zunaj železarn. Ker pa se lahko imamo, če odmislimo železarno, za skoraj gospodarsko nerazvite, je razumljivo, da možnosti za zaposlovanje žena v preteklosti skoraj ni bilo in jih je še danes zelo malo. Zaradi tega tudi proračun marsikatere jeseniške družine izgleda precej drugače kot v ostalih gorenjskih družinah. In ker je tako, jc tudi kupna moč nižja in je po tej plati akumulacija sredstev za javne potrebe ogrožena. 2e ta podatek jasno kaže, k m so oprta naša prizadevanja. Ce želimo ustv riti možnosti za zaposlitev potencialne delovne armade žena (ocenjena je na tisoč, na kartonih zavoda za zaposlovanje pa je stalno ok - 250 registriranih, običajno dokaj akutnih ov), je za jeseniško občino neobhodno potrebno razviti komplementarno lahko industrijo in narediti obsežne premike na področju terciarnega področja gospodarjenja. Ker smo zadnji dve leti vlagali velike napore, s katerimi smo želeli pospešiti prestrukturiranje gospodarstva jeseniške občine, je dane« vidnih že nekaj začetnih uspehov. Pospeševali smo predvsem takšne dejavnosti, kj sodijo » predelovalno industrijo in predelujejo đomačS surovine ali polizdelke. F. 2van j 'Dalje prihodnjič) Matija Hlarkelj: Če smo vsi za to, da napravimo red, predlagam, da se pogovorimo Razpravljajmo naprej o nekaterih nerešenih vprašanjih naše družbe. Prvi, ki nam je v treh sestavkih ljubeznivo odgovoril na naša vprašanja in povedal svoja mnenja, je bil sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Stane Mešič. Izpolnjujemo torej dano obljubo in nadaljujemo s pogovori. Tokrat ram v odgovorih predstavljamo sekretarja komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica Matija Marklja. Tito je v Zadru dejal, da je potrebno zvezo komunistov izčistiti. Dejal je, da je v njenih vrstah preveč takšnih, ki vanjo ne sodijo. Ste razpravljali o tem in kaj ste priporočili osnovnim organizacijam? O tem že govorimo in sprejemamo sklepe od VI. kongresa ZKS dalje, vendar ne moremo reči, da smo kaj bistvenega napravili. Izčišče-vanje ZKS smo preveč prepustili posameznikom. Kot dokaz za to navajam ugotovitev, da imamo pri nas veliko število komunistov, ki ne delajo v organizaciji in tudi ne plačujejo članarine. Dogovorili smo se, da vse te komuniste črtamo iz članstva in tako napravimo prostor za nove, ki so pripravljeni in voljni sprejemati dolžnosti in se po svoji sposobnosti prizadevati za uresničitev programa in stališč zveze komunistov. Izrečene besede tovariša Tita ob obisku v Dalmaciji in drugih krajih potrjujejo, da je vsak dvom o opravičenosti črtanja neaktivnih komunistov odveč. Zato smo se na seji komiteja in kasneje na posvetit sekretarjev domenili o neposrednih nalogah glede tega. Pri tem pa želim poudariti, da moramo biti tudi samokritični in da tudi sami nismo vsega napravili in člane ZK usposobili, da bi bili učinkovitejši. Mislim, da je vzrok za tako stanje naša kadrovska politika, razvrednotenje d ru/be nopol i t ičnega dela in nakopičenost problemov, ki čakajo. Da nc bi tjavendan govorili, je nujno treba izdelati analizo o de lavnosti članov ZK in na podlagi dokazov ustrezno ukrepati. Če smo vsi za to, da napravimo red, predlagam, da se pogovorimo, sprejmemo sklepe in gremo v akcijo. Prepričan sem, da smo v občini sposobni brez težav to izpeljati, dvomim pa o pripravljenosti drugih forumov. Razprave in sklepi konferenc osnovnih organizacij, materiali in teze za prihodnje seje organov ZK in izrečene besede tovariša Tita mi dokazujejo, da smo tudi z reorganizacijo ZK šele na začetku, vendar na pravi poti. TREBA BO NAPRAVITI INVENTURO Pred nedavnim ste govorili o gospodarjenju v radovljiški občini. Ta razprava je pravzaprav nadaljevanje dogovorov na zadnjem plenumu CK ZKS. Kakšne rezultate pričakujete? Res je, o tem smo razpravljali na zadnji konferenci ZK in nato na seji komiteja. Sklepe smo tudi posredovali vsem delovnim organizacijam in občinski skupščini z namenom, da se z njimi seznanijo, jih preučijo in pomagajo uresničiti. Govorili smo o nekaterih perečih gospodarskih vprašanjih kot npr.: primerjalno o doseženih finančnih kazalcih gospodarskih organizacij, razvoju turizma v občini, kadrovski politiki, poslovno-tehničnem sodelovanju med posameznimi podjetji in drugem. Poletni meseci in drugi aktualni problemi so do neke mere zavrli reševanje teh vprašanj oz. bolje rečeno ne razpolagamo z oceno, do kje smo prišli. Na bližnji konfe- renci oz. seji komiteja bo potrebno napraviti inventuro. Seštevek tega bo pokazal, da je glede vprašanja razvoja turizma napravljeno veliko, da so se delovne organizacije iz lastne ekonomske nuje lotile izdelave programov modernizacije tehnološkega postopka, da skupščina na podlagi argumentov pripravlja konkretna stališča o vodenju drugačne kadrovske politike, še prav posebno o gostinstvu in trgovini ipd. Premalo pa je bilo storjenega glede uresničitve sklepa o preučitvi možnosti poslovno-tehničnega sodelovanja in fizične združitve s podjetji v občini (kovinska industrija, lesna industrija, trgovina itn.). Pri tem pa se zavedamo, da tega vprašanja ne moremo časovno ograditi. Naš interes in cilj je bil, da se v konkretnih kolektivih o tem pogovarjajo, preučujejo in v okviru samoupravnih pristojnosti dogovorijo o sodelovanju. Problem likvidnosti delovnih organizacij je prisoten tudi v naši občini, vendar o tem je že bilo veliko povedanega. Naslednji problem pa je nezadovoljiva preskrba s surovinami in uvoženim materialom. Ne glede na težave pa sem optimist in prepričan o kadrovskih sposobnostih delovnih organizacij, da bodo tudi te nereformske principe premostili. Naša neposredna naloga naprej pa bo iskati sredstva za razreševanje težav in pripraviti ljudi na realnost gledanja in izvajanja reforme. To je bil tudi naš namen, ko smo to vprašanje postavili na dnevni red konference. KOMUNISTE MORATE OPOZORITI NA TE2AVE Kaj boste govorili na bližnjih konferencah zveze komunistov? Poleg organizacijskih vprašanj bomo predvsem govorili u uveljavljanju in vlogi zveze komunistov ob pogojih, ki smo si jih zadali z reorganizacijo ZK. Poudarek naj bi bil o vlogi organizacije ZK v krajevni skupnosti, dejavnosti komunistov v družbenopolitičnih organizacijah, društvih, samoupravnih organih ipd. Potrebna bo ocena dosedanjega dela organizacije ZK s poudarkom, da jc potrebno naše delo prilagoditi razreševanju aktualnih družbenopolitičnih vprašanj kraja in občine. Ugotavljamo namreč, da nas dogodki prehitevajo in da z dosedanjim delom ne smemo biti zadovoljni. Komuniste moramo opozorili na težave, ki se lahko rešijo le z enotno in skupno akcijo. Zato pa mora biti določeno medsebojno zaupanje, volja in pripravljenost vodenja razprav glede odprtih vprašanj, če to dosežemo, potem bomo lahko prepričevalno govorili o pozitivnih uspehih, ki smo jih dosegli. Na konferencah osnovnih organizacij ZK po delovnih organizacijah bodo predvsem prisotna vprašanja izvajanja nase gospodarske reforme in položaja neke delovne organizacije. Želim, da bi bila osnova za razpravo materiali in stališča VI. seje CK ZK Slovenije, na kateri so razpravljali o samoupravljanju in organizaciji dela v delovnih organizacijah. Nadalje morajo komunisti oceniti učinkovitost posameznih služb (bank, združenj, zavodov) glede stroškov in zastopanja interesov delovnih kolektivov. Govoriti moramo tudi o pomanjkanju idejnega usposabljanja članov zveze komunistov in se dogovoriti za konkreten program dela organizacije. September — najdražji letošnji mesee Običajno cene septembra ne narastejo, toda letos je prišlo do spremembe, čeprav so se v poletnih mesecih cene živil zaradi večje ponudbe nekoliko zmanjšale, so na dr :gi strani porasle cene industrijskim proizvodom. Podoben pojav smo opazili tudi v letošnjem septembru — živila so se pocenila za 0,3 odstotka, medtem ko so sc industrijski izdelki podražili za 0{9 odstotka, in tako je bil september letos najdražji mesec. Tudi v prihodnjih treh mesecih lahko pričakujemo večje podražitve, saj jc tako rekoč vsakoletni pojav, da eupe proti koncu leta nara-Sčaio. Septembra so se poce- nile vrtnine in sadje, medtem ko se je podražilo meso, mlečni izdelki in maščobe. Med industrijskimi izdelki so bile septembra cenejše svilene tkanine in konfekcija perila, dražji pa volneni in usnjeni izdelki ter pohištvo in kurjava. Do pocenitve sadja je prišlo zaradi ugodne sadne letine, jajca pa so ostala na ravni avgustovskih cen. Cene volnenih tkanin in trikotaže so se povečale za 0,4 odstotka, obutve, pohištva in gradbenega materiala pa za 1 odstotek. Precej večja — 5 odstotkov — je podražitev pri kurjavi. Vzporedno s povečanimi cenami nekaterih proizvodov so porasli tudi življenjski stroški, ki so bili v prejšnjem mesecu za 9 odstotkov nad lansko višino. Sploh lahko računamo, da se bodo v letošnjem letu življenjski stroški pOVtčall za okoli deset odstotkov. V primerjavi z drugimi jugoslovanskimi mesti — upoštevana so glavna mesta republik, je Ljubljana po cenah na trgu najdražje mesto. Ljubljana je svoj »sloves« najdražjega mesta obdržala tudi v primerjavi med Mariborom, Koprom in Novim mestom. V naši republiki vodimo tudi pregled gibanja cen gradbenih stroškov, v njem pa so zajeta štiri gradbena podjetja. Čeprav ta pregled ne predstavlja popolne slike gibanja gradbenih stroškov, lahko kljub temu ugotavljamo, da so se od letošnjega marca do septembra stroški povečali za okoli H) odstotkov, zlasti pri gradnji večjih stavb. Sicer so znani tudi podatki, da so se zemeljska dela podražila za 6 odstotkov, zid.tiski dela za 9, betonski — 11, izolacijska — 13, kanalizacija —- 8, steklarska dela — 1, napeljava vode — 12 in napeljava elektrika za dva odstotka. Omenjeni podatki veljajo za gradnjo dvoetažne stube, medtem ko je pri večjih stavbah gradnja dražja za 10 odstotkov. V. G. Kmetijske zadruge naGorenj-skem V gorenjskih občinah je skupno devet kmetijskih zadrug. Kranjska občina ima tri: kmetijsko zadrugo Cerklje, kmetijsko zadrugo Naklo in kmetijsko zadrugo Sloga. Tudi v radovljiški občini so tri kmetijske zadruge. Radovljica ima kmetijsko zadrugo Jelovica, na Bledu je kmetijska zadruga Bled, gozdarsko kmetijska zadruga pa je tudi v Srednji vasi v Bohinju, škofjeloška občina ima dve kmetijski zadrugi: kmetijsko zadrugo škofja Loka in kmetijsko gospodarstvo, ki ima prav tako sedež v Škofji Loki. V tržiški občini je ena kmetijska zadruga — kmetijska zadruga Tržič s sedežem v Križah. V jeseniški občini ni kmetijske zadruge. Šola za kmetovalce v Novem mestu Nekaj let je že, odkar so posamezne kmetijske šole v Sloveniji začete izobraževati tisto kmečko mladino, ki bo ostala doma na kmetiji. Učni program šol za kmetovalce jc prirejen potrebam i" zahtevam sodobne slovenske kmetije, saj zajema tudi vrsto strokovnih predmetov kot poljedelstvo s travništvom, živinorejo, kmetijsko strojništvo, sadjarstvo in vinogradništvo, varstvo rastlin, ekonomiko gospodarjenja itd. Tako se mladi kmetovalci m.d šolanjoiii seznanijo s sodobno kmetijsko mehanizacijo (strojna molža, delo s traktorjem) ter z gospodarnim kmetu van jem. Za tovrstno kmetijsko izobraževanje je najbolj navdušena kmetijska šola Grm v Novem mestu, ki je šolo za kmetovalce osnova'a Prc" tremi leti in jo je obiskovalo že precej mladih kmetov in tistih, ki bodo ostali na kmetiji. Tako bo tudi leto« kmetijska sela Grm sprejemi prijave za šolo kmetovalcev do kocu i oktobra. Pouk se bo /. u ! novembra in končal marca. Kdor bi se želel vpisati na Šolo za kmetovalce, naj P°" šlje prijavo skupno t /at*" njim šolskim spričevalom na Matov Kmetijska šola Grm, Novo mesto, šola bo vsakega z veseljem sprejela, sa| se zavedi, da so možnosti kmečke mladine pri izobraževanju manjšo od tiste, k živi v molih. . J. K. GLAS * 5. STRAH Preprečevanje drisk z gama globulini Večino fatalnih drisk sesnih telet in pujskov je zaradi pomanjkljivega in poznega sesanja mleziva. živali so slabo odporne proti raznim klicam in hitro obole. Ker novorojene živali še niso sposobne same tvoriti obrambna telesca, je izid bolezni v tem času lahko porazen. Do drisk sesnih živali pride tudi pri neustreznem krmljenju brejih samic, predvsem zaradi pomanjkanja vitamina A, ki je potreben za zdravo rast krovnih ep-telov, zaradi neprimerne higiene staj in še zaradi drugih razlogov. Motnje pa se pojavijo tudi tedaj, ee v mlezivu ni dovolj Protiteles in torej sesanje nima pravega obrambnega učinka. Temu pa vendarle lahko pomagamo do neke mere, če vbrizgamo ogroženim živalim ustrezno količino obrambnih telesc v obliki Sama giobulinske injekcije. Na okužbo odgovori namreč obrambno razvit organizem tako, da tvori klicam ustrezna protitelesa. Protitelesa ali obrambna telesca tvorijo predvsem nekatere celice (plazmatske ceHce in limfociti), ki jih najdemo največ v vranici hi Untnih vozlih, pri brejih samicah pa v velikem številu tudi v maternici in v mlečni ž,ezl. Po zgradbi so protitelc-Sa sestavljene beljakovine, 7bhajo pa se v krvnem serumu kot sestavina giobulin- ske frakcije, gama globulin). Po prestani bolezni lahko ugotovimo v krvi še vedno ustrezna protitelesa, tj. gama globuline. Tako lahko z odvzemom krvnega seruma več starejšim živalim, ki so bile v stiku s klicami raznih bolezni, dobimo serumsko mešanico s širokim spektrom protiteles proti štev'lnim povzročiteljem kužnih bolezni. Zdravljenje z gama globulini, se vse bolj uporablja tudi v veterinarski praksi, še posebno pri driskah sesnih telet. Zato je primerno na posestvih, kjer razsaja driska sesnih telet, preprečevati bolezen ob drugih merah tudi z vbrizganjem gama globuli-nov teletom takoj po rojstvu. Vendar pa bo ta poseg uspešen šele, ko bodo zoohigien-ske razmere in prehrana na primerni višini. I V zadnjem času se lahko dobi poleg injekcijskih pre- 1 paratov tudi take, ki jih prejme tele s sesanjem. Tak je npr. preparat velinax, ki ima poleg antibakterialnih sestavin še vitaminski dodatek (vitamina A in E). Predvsem pa ne smemo pozabiti na miezivo: Teleta morajo že med uro do ure In ! pol po rojstvu posesati liter m'czlv.i, nato pa ' sneJe zorijo, rastlina pa je bolj občutljiva na vre- Gotov,HiP"llkv> u>r l'k"(i|i'vcc in bolezni, v km 0do 'mell ladjarji pomisleke, če je smotrno gnojiti *0«noJ# V andovnJnku. Pa ni tako. Pravilno izvedeno »«1dcleWViin ° P0*™ 'rud In Izdatke, če ne drugo, že večji v sadovnjaku. Odbora za proizvodnjo in . blagovni promet pri republiškem in gospodarskem zboru j republiške skupščine sta na torkovi skupni seji razprav- I ljala o informaciji zveznega sekretariata za gospodarstvo o stanju živinskega fonda, proizvodnje iin tržišča z živino in živinorejskih proizvodov. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko se pri nas v zadnjih dveh letih nenehno znižuje stanje živine. 'Na družbenih gospodarstvih se nadaljuje tendenca zmanjšanja številčnega stanja govedi. Na družbenih gospodarstvih se je lani število govedi zmanjšalo za 22 odstotkov. Največji padec je ugotovljen v Sloveniji, kjer se je število govedi zmanjšalo za 30 odstotkov. Na zasebnih gospo- j darstvih je skupni stalež go- ' vedi ostal nespremenjen edino v Makedoniji. Slabša se razmerje med plemenitimi pasmami govedi in križanci, oziroma bušami. V Jugoslaviji je prek dva milijona glav živine z znatno slabšo proizvodnjo tako glede prireje mesa kakor produkcije mleka. Zato so potrebni ukrepi, da se ne bi zmanjševal stalež govedi plemenitih pasem. Nujnost takšne usmeritve je v naslednjih podatkih: Poprečna mlečnost buše jc okrog 800 do 1M0 litrov mleka letno na kravo, pri plemenitih pasmah (lisasto in rjavo govedo) pa okrog 2000 litrov. Mlado govedo pasme buša priraste do enega leta starosti do 100 kg, mlado govedo lisaslc in rjave pasme pa okrog 300 kg. V S'oveniji smo proizvedli poprečno na ono govedo letno prirasta 63 kilogramov, kar bi lahko z ukrepi za zboljšanje pasem-ske strukture goveje živine ter s pametnejšim gospodarjenjem s teleti močno zbolj-laU in se približali prirastu 80 do 90 kg na glavo. Ce bi to dosegli, bi imeli v Sloveniji letno 15.000 ton govejega mesa več. Družbena gospodarstva niso zainteresirana za povečanje števila krav. Na to vplivajo proizvodne cene mleka, ki so pri večjem številu družbenih gospodarstev na meji ali pod mejo rentabilnosti, čeprav so odkupne cene pri nas (upoštevam tudi premijo) višje kakor v drugih deželah Evrope. To je zato, ker v kmetijstvu še vedno ne delujejo sodobna dognanja, tehnika in tehnologija. Mlekarne ne odkupujejo redno mleka in ga pogosto plačujejo nižje, kakor pa so zagotovljene minimalne odkupni cene. Ce je to točno za širše področje Jugoslavije, moram reči, da v Sloveniji ni tako. i Mlekarne v Slovenj i i v zad- njem obdobju redno odkupujejo" vse količine mleka iz družbene proizvodnje in ga plačujejo v okviru odloka o formiranju cen mleka. Toda tudi pri nas proizvajalci mleka želijo višjo ceno za odkupljeno mleko, kar utemeljujejo z dejstvi, da so cene mleka nespremenjene že od 1965. leta. V tem obdobju pa so se znatno povečali proizvodni stroški in razne dajatve (vodni prispevek, osebni dohodki, storitve, krma in krmila). V Jugoslaviji se letno proizvede 2 do 2,1 milijona telet, od katerih jih gre okoli 700 tisoč v zakol. Telet plemenitih pasem, primernih za pitanje in za izvoz, je samo okrog milijon glav, oziroma le polovica. Od tega števila se letno zakolje kot teleta 350.000 glav, medtem ko gre v nadaljnje pitanje za proizvodnjo mesa in potrebe izvoza le okrog 650.000 živali. To pomeni, da letno pokol jemo polovico telet plemenitih pasem, pa čeprav še vedno velja predpis o prepovedi klanja telet iz leta 1965. S tem predpisom je prepovedan zakol telet plemonitih pasem izpod 120 kg žive teže oziroma izpod 90 kg, če gre za križance. Od skupnega števila telet proizvedejo družbena gospodarstva le okrog 100.000 telet. V Sloveniji so naravni pogoji predvsem za živinorejo. Živinorejska proizvodnja v Sloveniji daje 70 odstotkov vseh dohodkov iz kmetijstva. Pretežni del potreb po teletini za domačo potrošinjo in turizem bi lahko dosegli s teleti, spitanimi na težo 180 do 220 kg. Ce bi tako gospodarili, potem bi od 111.178 lani zaklanih telet lahko več kot polovico usmerili v reprodukcijo za plemensko vzrejo in nadaljnje pitanje. Poslanci so menili, da ja zadnji čas, da se vprašanje živinoreje ureja na ravni federacije oziroma za vso državo. Kmetje in gospodarska organizacije bi redile več živine, če bi zagotovili višje in trdne cene. Klavnice bi morale imeti večji vpliv na stabilnost trga z živino. V Sloveniji je 120 klavnic, ki delajo s 30- do 50-cdstotno zmogljivostjo, obenem pa dosegajo visoke dohodke in visoke osebne dohodke. Vsaj za leto ali dve bi morali prepovedati izvoz telet. Poslanci se niso strinjali s predlogom za uvoz 3000 ton zmrznjenega govejega mesa iz Argentine, ker to ne bi spodbudno vpiivalo na naše živinorejce. Glede predloga, da bi povečali uvoz masla od 3000 ton na 5500 ton, so poslanci pripomnili, naj bo to zadnjič. Dejstvo) je namreč, da so pri nas ša vedno kraji, kjer ni zbiralnic mleka in kmetje zaradi slabih poti še vedno ne morejo prodajati mleka. Poslamci so podprli predlog poslovnega združenja kmetijskih organih zacij Slovenije in Gospodarske zbornice, ki sta predlagala za goveda in prašiče no-koliko višje odkupne cena kot ga predlaga Sklad za pospeševanje izvoza živine ini mesa (ta sklad so ustanovili pred letom dni). Za dvig živinoreje je potrebno dolgoročno programi-« ranje proizvodnje mesa zal potrebe domačega trga, zal potrebe turizma in izvoza, j J. Vidic I Cesta proti Bohinju je na več mestih takole ograjena, ker »• pogreza. Upamo, da |e to le začasna rešitev - Foto: F. Ptrda« S poti jurišnega bataljona 31. divizije Mladi Stanko je obležal v idrijskih hribih Letos poteka 25. leto, ko je štab 31. divizije v Dobračevem pri Žireh ustanovil jurišni bataljon 31. divizije. Bataljon mladih prostovoljcev Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade ter štabnih enot divizije. Bataljon do zob oboroženih mladih članov partije in SKOJ s posebno nalogo, da povsod in vsak čas preseneča in uničuje sovražnika. Ob tej obletnici bodo dne 19. oktobra skupščine občin Logatec, Idrija in Školja Loka podelile bataljonu domicil. Bataljon pa bo odkril spominsko ploščo na zadružnem domu v Žireh, ki jo je izdelal iz trofejnega orožja pripadnik bataljona in pisec Ukane Tone Svetina. V plošči bo ponazorjen boj bataljona s VII. bataljonom divizije Princ Evgen. Ta skromni prispevek k tej obletnici posvečam vsem padlim borcem jurišnega bataljona 31. divizije. Bilo je temno kot v rogu. Cesta od Kranja proti Bistrici je bila temina i kako in kdaJ - bo stvar zanj končala. «* miimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiHiiiiim ......imiimiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiinHiiiMiiiimiiiiiiiiiin.....n.............miiimuiimiiimiiiiiimuiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiii.......""g t H f O H T V KOVIN OTE H NA ccije IMPORT I BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE Priložnost, kakršne še ni bilo NA SEJMU OBRTI IN OPREME od 11.—20. oktobra V KRANJU PRALNI STROJI GORENJE I. a ELEKTRIČNI ŠTEDILNIKI GORENJE TRAJNO/ARNE PECI že od 2490 din dalje od 470 din dalje od 980 din dalje S POLEG TEGA DOSLEJ NAJ- S VEČJA IZBIRA: šE = pralnih strojev gorenje, E zoppas, indcslt, Štedilnikov na elektriko, plin in trda goriva pomivalne omarice EMO peči na olje in trajnožame peči EMO in kiipperbusch električni bojlerji TIKI UGODNOSTI, KATERE DAJE EDINOLE BLAGOVNICA FUŽINAR znižane cene do 20 °o kredit brez obresti in porokov brezplačna dostava na dom reklamne tovarniške cene strojev z lepotno napako v emajlu OHIščlTE, ogleju m. PRESENEČENI nosu ugotovim. DA TAKO POCENI fl-NISTE KUPOVALI. PRI TE,V1 PA Ni: POZABITE BLAGOVNICA FUŽlNAR iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniii^ mi......1 tretji dan prišla vrsta name, da sem ga stražil, se mu je jezik že, nekoliko odtajal. Zaupal mi je, da pričakuje najhuje, morda danes ali jutri bo stopil pred naše cevi m vsega bo konec. Tega se ni bal. Mučil ga je čas in negotovost. Gledal je streljanje ijudi, pa se mu je zdelo, da to ni tako hudo, kot je hudo čakati v negotovosti, kaj se bo zgodilo. To je trenutek. Huje je čakati. Jemlje te ca$- Taka smrt je hujša od °ne, ki pride nenadoma, da sam ne veš, kdaj in od kje se je prikradla. Ob tem pogovoru ni pozabil na mater. Edir.o, na katero je najbolj mislil. Samo njo je imel. Zato mu je pomenila toliko več. Da bi se vsaj od nje lahko Plovil. Kdo ve, *aj bo delala, ko bo ustreljen, je P<> mislil. Dal bi vse, da bi jo ^ah-ko samo £e enkrat videl ln objel. Bil jc daleč od nje, izdvajala sta ju straža, mnogi hribi in doline in štedne sovražnikove postojan- ,Tako so tekli negotovi dne-Vl- Tudi za nas. Tesnoba, ki ^vladala v njem, se je opri-Je'a tudi nas. Slo je za to-vanša, za soborca. Kaj če bo ^osojen in bomo sodbo mo-JJu izvesti sami? Ne, tega ne Dl bili sposobni. Preveč nas Je družilo, da bi lahko prispe-[*« karkoli, da binasrazdvo-t!!'' Pretr8ati življenje dobre-"Ju tovarišu, to ni bila lahka 0v*r; Se sovražniku brez io m* ^ nerad pomolil orož-r- Ne, tcga fantje v našem alaUonu ne bi bili zmožni 101 Jti. saj smo živeli slož-o kot večja družina. Ce je treba, smo branili drug •J3?8* m drug drugemu od-j£?čaK. Ce to že mora biti, v£..to naredijo na štabu di-Ce moraš bolečino l,£nesu« Jo lažje, čc tega na astne oči vsaj ne vidiš. Stanko je vidno upadal. se tisto malo, kar smo i\eV -mU dali- ni Pojedel. V 2S aneh s« ie Postaral za mH lct Nizova prešerna K0 . * iC izginila z obraza. Tl;Je Poslušal zadnje zvonje-getai emu In<)/o. je ves dr-8roh Najraje bi odhvtel h žinn" ln se vr8el Pred dru ° iti jo r.r~-:> in i rs ^ preu uru-JO Prosil odpuščanja. 3 lin Naredil bi bil vse, kar bi od njega zahtevali, samo če bi lahko zvalil s sebe težko breme. Četrti dan zjutraj je prišlo povelje za premik. V Cerknem smo se naložili na kamione, pri Gorenjcu naložili nekaj vreč goriva, kamioni so namreč bili na pogon z drv-mi. Ko sem se tako opiral na stranico, zagledam očeta, ki tam pomaga bataljonu. Dal sem mu kos belega kruha in salame, ki je bila v partizanih prava redkost. Toda mi smo ga dobili za na pot. Slovo od njega je bilo prehitro. Od spodnje Trebuše smo jo mahali peš in pozno zvečer prišli na Vojsko. Noč je bila mirna in počitek se je prile-gel. Zgodaj zjutraj smo bili obveščeni, da iz Idrije prihaja močna sovražnikova kolona. Hiteli smo v zasedo. Ustavili smo se v Kočevšu. Tarzan je razporedil bataljon levo in desno od ceste. Tedaj je tudi ukazal umakniti stražo od jetnika Stanka, ki smo ga vodili s seboj. Na lastno pest je odločil, naj si Stanko v boju pribori orožje. Tega prav gotovo ni pričakoval, saj še mi bil sojen, saj lahko pobegne, vendar take misli ni nikdar imel. Hvaležen je bil komandantu, ki mu je zaupal. Ulegel se je v sneg nad cesto poleg Jmka. Oba sta bi'la Gorenjca in sta se zato morda še bolj razumela. Tudi hrabra sta bila oba in taki spadajo skupaj. Naš vod je bil razporejen na nasprotni strani ceste. Bren sem naravnal naravnost na ovinek, ki jc bil kakih 20 m pod nami. Ni bilo treba dol go čakati. Pod nami smo zaslišali korake. Tarzan je s kurirjem Jožkom poslednjič pregledal položaje. Pokazali so se nemški izvidniki. Lazili so počasi in previdno navkre ber. Prvi vojak jc bil širok, da bi se lahko dva skrila za njim.Ustavili so se in čakali. Približal se jim je komandant ki je bil bolj podoben Mon-golcu kot Nemiu. Ko se je prepričal, da ni nič posebnega, je ukazal pohod. Nemci so bili pod nami. Napetost je rasla. Kri jc poživela, srce je močneje udarjalo. Samo, da bi Tarzan že pove Ijeval. Mimogrede sem pogledal levo in videl Stanka, kako leži prižiet k snegu Budno je pazil pod seboj. Vtem je sledil Tarzanov ukaz za napad. Iz 80 brzostrelk in 9 mit ral jezov se je vsul svi-n na sovražnika. Prvi so že ležali na cesti, drugi so se umikali za ovine*k, skakali pod cesto, mitra!jezi'c pa se je skril pod škarpo. Obstreljevali smo ga z desne, radi bi ga zbežali ven, toda ne boji se boja. Skoči sredi ceste, spusti rafal proti nam in že se skrije. Stanko je sklenil ugnati ga. Toda kako? Z golimi rokami? Ko so Nemci spoznali, da grozi njihovemu mitraljezcu najhuje, so z vsem orožjem udarili, da bi se pod njihovo zaščito lahko umaknil. Tega mu nismo do volili. Ponovno je sprožil in rafal je zadel kurirja Jožka iz Konomelj. Haljina ga je hitela obvezovat. Z desne smo opazovali, kako se Stan- ', ko kot mačka plazi po sne- j gu in približuje sovražnemu mitraljezcu. Še nekaj korakov in nad njim bo. Povlekel se je še dvakrat, trikrat in bil je nad njegovo glavo. Mitraljezec nas je hotel uka-niti. Na cev je položil kapo in jo stegnil. Na naših položajih sta zavlr..ala mir in tišina. Vse oči so bile uprte v Stanka. Nestrpno smo čakali. Tedaj se je kot tiger pognal s škarpe na mitraljezca. Čeprav hudo presenečen, se je mitraljezec krepko branil. V dvoboju je spustil še kratek rafal. S Stankom sta se valjala po snegu. Nemci pod cesto so ponovno udarili. Hoteli so rešiti svojega mitraljezca za vsako ceno. Toda kako? Streljati niso mogli, ker bi ga lahko zadeli. Minute so tekle počasi. Stanko se je boril kot lev. Vedel je, da mu drugega ne preostane. Samo eden od njiju bo zmagal in ostal živ. Povrhu tega pa se je zavedal, da je brez orožja. Partizan brez njega pa ne more biti. Ko je pomislil na to in tudi na svoje dejanje zadnjih dni, je izkoristil posledne moči m spravil mitraljezca na hrbet. Ta je vpil in hropel obenem. Pod pritiskom je spustil mitraljez. Stanko ga je popolnoma obvladal. Pograbil je šarca in prisilil ujetnika, da se je plazil pred njim proti našim položajem. Imel je mnogo sreče. Ujetnika je izročil Janku, da ga je skupaj z ranjenim Jožkom odpeljal na Vojsko. Tarzan, ki se je priplazil na položaj k Stanku, je bil vidno zadovoljen. Povedal mu je, da je opravil častno nalogo in mu zato odpušča usodno napako, storjeno pred dnevi. Čeprav so mu odpustili in se mu ni bilo treba več bati, ga je vest mučila še naprej. Nemci so ponovno jurišali. Časa za razmišljanje ni bilo. Grozila je nevarnost, da nam sovražnik udari v bok. Tarzan je razporedil Stankovo skupino na vzpetino, od koder je bil pregled nad dolino. Od tam je skupina tolkla z lahkim minometom in Stanko z zaplenjenim šarcem po sovražniku. Sovražnik pod njimi je opazil, od kod prihaja ogjaj. Začel je obstreljevati. Prva mina se je raztreščila v krošnji drevesa, druga pa je udarila naravnost v gnezdo skupine. Vseh šest juri-šnikov je nemih obležalo v snegu, med njimi tudi Stanko, objet z mitraljezom, ki ga je le nekaj trenutkov pred tem iztrgal sovražniku iz rok. Izgubili smo Stanka in še pet dobrih in pogumnih borcev, ki so šole začeli živeti. Kot mnoge matere, je tudi Stankova pričakala svobodo. V vasi in okoli nje je vladala radost in veselje. Ta val veselja je gnal tudi njo naprej. Vsak dan so se v vas in skozi njo vračali fantje — zmagovalci. Vsak dan jih je bilo več. Enota njenega sina je bila tedaj v Trstu. Kdo ve, morda ne more domov? S tem se je tolažila. Tako so tekli tedni in meseci. Ljudje so začeli govoriti, da so Stanka ustrelili lastni ljudje. Ta glas je prišel tudi do nje. Pri njej ni zavladala samo žalost, temveč tudi sramota. Da bi fanta ustrelili lastni ljudje? Ne, tega pa ni mogla verjeti. Zapirala se je v hišo, jokala in čakala. Še vedno je upala. Enkrat se je že vrnil, ko ga sploh ni pričakovala. Toda tokrat ga ni hotelo biti. Pretekli so mcs;.: in pisalo se je leto 194& "h;ti ni mirovala. Vrtala je liaije, hotela je zvedeti resnico. • Po dolgem iskanju je našla sinovega soborc%t Janka Ce-larja iz Preddvora. Ta ji je težko razkril resnico o junaški «mrti sina. Povedal ji je tudi, kje je pokopan. Stalno je ponavljala vprašanje, ali so ga res ustrelili lastni ljudje. Tako so govorili domačini. Janko ji je razkril resnico. Postala je zadostna, toda hkrati ponosna, ko je vedela, da je sin padel za to, da bi drugi živeli. Da, taka je resnična zgodba o junaku Stanku Sorliju, ki je za vedno obležal v idrijskih hribih. Vldrih Zdravko PRIJATE!), KINE RAZOČARA I SUPERAVTOMAT PS 653 10 programov misli in dela za vas ,........„„„„„mj...... gjjT p n i p. TEHNIČNA IN OBLIKOVNA DOGNANOST - GARANCIJA TRAJNOSTI, VARČNOSTI IN ZANESLJIVOSTI SREDA — 15. oktobra 1965 Morilec je imel idejo.. Spud Moran je bil fant od fare. Ne usmiljenja ne pomislekov ni poznal. Zanj je veljalo samo eno: dosegati uspehe kot privatni detektiv. Randal Morgan, pisatelj in stvarnik te namišljene osebnosti, bi bil rad podoben tej svoji figuri iz romana; toda bij je majhne postave in na njegovem ostrem nosu so sedela očala z debelimi lečami. Tistega vetrovnega oktobrskega večera njegov nos ni bil samo oster, temveč tudi zardel od mraza. Morgan je stal namreč pred motelom v Los Angelesu in napeto premišljeval, kaj naj stori. Niti tega ni vedel, kaj bi na njegovem mestu storila od njega ustvarjena osebnost — privatni detektiv Spud Moran. Pol ure kasneie pa je zagledal, ko sta prihajala po stopnicah iz molela, svojo /eno Loreen in Harrvja < las tona. Roko pod roko kot zelo zaljubljen parček sta šla v sosednjo restavracijo in sedla v miren kotiček. Randal Morgan jima je sledil. Loreen ga je dvakrat pogledala, preden je spoznala, da stoji pred njo njen mož. Claxton pa je ostal miren. »Sedite vendar,« je dejal in Morgan je ubogal. Loreen je s svojimi velikimi, temnimi očmi pomilovalno gledala svojega moža. Ta pogled njegove žene ga jc bolel in vse njegovo sovraštvo se je obrnilo proti Clax-tonu. »Žal mi je,« je dejala Loreen, vstala in odšla iz restavracije. Tudi C!axton je hotel vstati, toda Morgan ga je zadržal. »Skleni sem, da vas bom ubil,« je dejal. »Pa vendar ne zaradi neke ženske?« je posmehljivo odvrnil Claaton. »Ne zaradi neke ženske, temveč /aradi moje ženske,« je dejal Morgan. »Vašo smrt, Cla\ton, bom naitančno tako skrbno zasnoval kot vse svoje knjige — seveda bom pri tem mislil tudi na zanesljiv alibi.« Ko je prišel Morgan domov, je Loreen ravno spravljala v kovčke svoje stvari. Na vse pretege je moledoval m jo prosil, naj ostane pri njem. Loreen pa ni hotela nič več slišati o njem in dejala, da se bo poročila s Clrxtoi)om. Nekaj minut na to se je pripeljal taksi in Loreen je odšla — za vedno... Kasno ponoči se je usedel Morgan k svojemu pisalnemu stroju in začel sestavljarti zgodbo o načrtnem umoru svojega tekmeca Claxtona. Po dveh tednih pisanja je spoznal Morgan, da bo ta zgodba med njegovimi najboljšimi — škoda samo, ker je ne bo mogel nikoli priobčiti. Med pisanjem so se mu rojevale vedno boljše ideje. Tu in tam je poklical po telefonu Claxtona in ga spomnil na njegov skorajšnji konec. Zadovoljen je opazil, da postaja Claxton vedno bolj živčen. Počasi je načrt za umor dosegel svojo končno obi i ko. Nesreča na lovu naj spravi Cla\iona na drugi svet. S svojim junakom iz romana Spudom Moranom je pisatelj Ravdal Morgan teoretično predelal že vse. Toda, kar je sledilo — to je bila bridka resničnost . .. Randal je dobro vedel, da pojde Claxton s svojimi prijatelji konec novembra na lov. Zaradi tega je v drugi polovici novembra obiskal Claxtona na njegovem stanovanju. Ko je Claxton na Morgano-vo zvonenje odprl vrata in ga zagledal pred seboj s pištolo v roki, je smrtno piv-bk del. Na Morganov ukaz je oblekel svojo lovsko obleko, potem ga je peljal Morgan v njegovo hišo na samem, ga spravil v klet in mu nastavil pištolo na prsi. Claxtonu je tekel pot po obrazu. »Saj ne boste tega storili,« je dejal s tresočim se glasom. Morgan je sprožil ... Mrtvega tekmeca je nato spi.i.\il v veliko vrečo iz najlona m osnažil tla. Potem je obiskal nekaj prijateljev, da bi si zagotovil alibi. Nasilednjega dne je kupil Morgan v trgovini z ži\toni I .ini dve veverici, ki ju je doma zastrupili in ju vtaknil v vrečo. In spet dan kasneje se je odpravil — z mrtvim ( ki\tononi v prtljažniku svojega avtomobila — na pot h Claxtonovi lovski koči. Morgan je odprl kočo in 1 k 1111 v njej nekaj »tva- ri, kot da je Claxton bival v njej že dva dni. Truplo pa je odnesel na kakih 20 minut oddaljeno livado sredi gozda, ga potegnil iz najlonske vrečke, vtaknil ključ od koče Claxtonu v žep in položil njegovo puško poleg njega in iz nje prej izstrelil kroglo. Ko bodo kasneje našli Claxtonovo truplo, bo vsak zdravnik ugotovil, da se je zgodila nereča s puško. Morgan je tako imel popolnoma zanesljiv alibi. Toda kam z najlonsko vrečo? Zažgati je ni kazalo, ker bi to morda vzbudilo sum. Morgan je zaradi tega kupil veverici, vzel ju je iz vreče, ju položil na tla in streljal nanju. Potem ju je pobral in vrgel v najlonsko vrečo, v kateri je doslej ležal Cla.Mon. Tako policija tudi ne bo ničesar sumila, ko bo našla sledove krvi v najlonski vreči ... »He, Mister!« je nenadoma zaslišal poleg sebe glas. »Ali bi mi pokazali svojo izkaznico?« Morgan se je prestrašen ozrl. Lovski čuvaj poleg njega ni trenil z očesom. S tresočimi rokami je Morgan iz\ lekel iz žepa vozniško izkaznico. »He, hc, ne potrebujem vašega vozniškega dovoljenja, vašo lovsko karto bi rad!« je dejal čuvaj. Zdaj se je Morgan jel tresti po vsem telesu. »Globoko ste v kaši, gospod,« jc dejal čuvaj. »Cas lova na veverice je namreč že mimo.« Potem pa se je ozrl okrog sebe in nenadoma so postale njegove oči velike in okrogle, ko je zagledal Claxtonovo truplo. * • • Sodan ra/prava se je Moi-ganil zdela kot hud, težak sen. Neusmiljeno zasliševa nje in topi pogled njegove žene Loreen sta ga stila le lesno in duševno. Loreen ga je kasneje prišla obiskat v umobolnico. »Lo-ieen som,« je dejala mehko. »Jaz pa sem Moran — spo-itOVSM dama — slavni privatni detektiv Spud Moran,« je odvrnil. »Nikar se mi ne bližajte!« Povešcnc glave ga je zapu stilu Loreen. Morgan jc naglo odšel nazaj v svojo celico. Kajti pisal je novo knjigo: o nekem Randalu, ki je načrtoval profinjen umor ... Cesta II.A 2 — (pri kinu CENTER) prodaja: traktorje zetor s kabino ali brez, s takojšnjo dobavo traktorje in motokullivatoi je znamke PASQUALI, po naročilu cisterne za gnojevko in stojišča, oz. privezovali šča ca goveje hleve — izvedbe CREINA KOSILNICE traktorske znamke GRIHAI.DI KOSILNICE samohodne znamke I AVI KDA in MINIPADANA KAKIM, /a ZETOR PLUGE traktorske Svetujemo interesentom, da vsaj kosilnice nabavijo pred novo sezono, ker Jih tukrat vedno primanjkuje. OBIŠČITE NAS NA OBRTNIŠKEM SEJMU V KRANJU OD 11.—20. OKTOBRA LETOS. — Ce imate vikend hišo ob morju, se vam lahko pripeti vse mogoče. Umetnost prodajanja Italijanska industrija gospodinjske opreme je leta 1968 po* rabila nad 7 milijard lir za reklamo v tisku, na radiu in tel viziji. Svetovalec podjetja Zanussi meni, da je prod.ua" postalo danes znanost, ki zahteva temeljite priprave, študij in raziskave. , Premalo ognja? /nano je, da Jugoslavija zaostaja v marsičem za razvitej s m o *»? zvišanj* svetom. Da pa zaostajamo tudi v prižiganju ognja, deli pred kratkim, ko je bil obrazložen predlog za -davka na uvožene povoščene vžigalice in vžigalnike. Potrp-vžigalic pri nas je 2,55 škatlice na prebivalca, v AvstriJ1 Švici 4 škatlice, v Veliki BritanijLcelo prek 7 škatlic. Na vr^ lestvice je Belgija, kjer vsak prebivalec potrosi letno pop no po 9 škatlic vžigalic. Generalka za reprizo S simulirano izstrelitvijo in poletom Apolla 12 SO P -g/fi teden v Cape ICennedvju preizkusili vesoljsko ladjo 'n ''^iat posadko, ki naj bi 14. novembra poletela na mesec, '''f, bodo nm.iki vesolja Charles Conrad, Richard Gordon m ^vf. Bean, Na Luni naj W pristali 19. novembra. Po mesečevi] ^e šini naj bi sc sprehodila Coni ad m Bean dvakrat po 111 in pol. Barvni televizorji i trt ^c,e" V sredini novembra bodo prišli na jugoslovanski **jV,jjjk# vi/ijski sprejemniki v barvi dom.ne proizvodnje. 1"elevl vgp sprejemnike po Pal in Secam sistemu bodo izdelovali v ni EI v Nišu. Po Informacijah, ki so jih dali predsia^^ I kk i ionske industrije i/ \i ..i u.i /.igiebškem yelesejniU» prvi televizijski sprejemniki v maloprodaji veljali 7300 din. Bencinski motorji so prepovedani obi'3; Vta Amerika se smeji najvei ji sali v zgodovini '^'"^oval Senat .imenske /ve/ne države Kalifornije je namrei |Z8: senat amensKC zvezne urzave rvamoimpe ji- na...... hei'*-" rakon, ki od leta 1975 dalje piepoveduje v kaliloniU' ltj i i" ske motorje, ne glede na lo ali bo do tedaj že /"•J" ^^„ei' odstranjevanja škodljivih izpušnih plinov ali nc> •V^iii"1'' Kalilornijc je bil ogonen, ko je /vedel za ta zakon. V gC 11111 Imajo sedaj 12,5 milijona avtomobilov, vsako iei< število poveča /a milijon leta 1975, ko naj bi st0p" biW*' v veljavo, pa bo v Kaliforniji kar 15 milijonov avtoi Rešitev sobotne križanke t 15 ^ 1. NOVSAK, 7. ČELADA, 12. ABRAZIJA, 14. SROJ- KER, 21. LED, 22. OZARK. 2% 3f GOJ, 28. BOL, 29. AVI *}■'JgLr 4l 16. RAPORT, 18. IBI, 19 PI.R, 26. DAVNO, 27. KOGOJ, 28. BOL, 29. AVI1, *gjj AMULET, 35. LL, 36. NILA, 38. ORATARJI, 40 l RABIES. 4 Loške slike iz pretekle in polpretekle dobe (2) Mestnci in Prifarci Kljub vsemu so se Prifarci vendarle čutili v primeri z Mestnci podrejene, saj so na vsakem koraku videli, da je mesto Več kakor Fara. Ta občutek pa jih ni oviral, da se iz Mestncev "e bi včasih ponorčevali. Pred prvo svetovno vojno je bil v Loki za župnika neki Avguštin Šinkovec, kar je dalo Prifar-cem povod, da so rekli: »Mestnci, imate Šinkovca celo leto, ■M ga imamo pa samo pozimi!« (In sicer na nosu.) Najbolj pa je izenačevala jniselnost Mestncev in Pri-farcev šola in jih medsebojno zbliževala. Oboji so hodili •n še hodijo v isto šolo v "restu. Mestni otroci so bili b°lj gosposki, prifarški pa kmečki. Mestni so nosili čev-*Je tja do poletja, prilai ski Pa so hodili bosi že zgodaj spomladi. Naloge smo pisali v zvezke, JU smo jim rekli »teke«. Ta £*da, ki jo Hrvati še da-rabijo, izvira iz- grščine, 'eukli čas glagola »tithemi« Je »tetheka«. Od tod besede: •»Poteka, kartoteka in seveda J* toka. Tube, emi pomeni: naložiti, vložiti. V *» Je torej »vloženo« pisa-bo|-unUSl:icga w- Prifarškega «J&tk ,Ul'" Kakor da bo tako naša nje tud^°Snc|sa '"' m,>' 1;mt- In navsczad-r»k>. \ ' i ra«njlJevi niso srečni. Hudo jih je uda-*Pansk U S'"" s,ai'cga! Kmalu nato pa je še *ratna Pakosi,a staj"o. Dvakratna smrt, dva-v' Poubijaš, kaj je povedal stric 'n ivki-,. Nona mi je te dni pripovedovala bi ju ' kdo, bi Kraguljeva dva zasluzila, da Povr li-ll,|'n"- V laborišeu, kjer sta stia tekega '|'""'k' " Rusije, sta do imrtl pretepla '/asketa Italijana. Mimo lega pa je sovraštvo do nas že staro, podedova- "Mho no Itl,n;in<)? To so mate Nv„,,: prizna Slavko, erinc besede.« -------- „.„.„^ da jih je slišal od "KiK. 111'- k' j" P« .iv i babiea. »Zato so res- hlodr'i l** i a ]c stara, zelo stara in modra . . . »Kako? ' ' L'k"' • ■ »Ja . . j*tarc bukve,« se nasmehne nono. *Vseaa ,tare knJ'8c'* Prav> Slavko resno. Me» ,„„,,",' '" telim, da bi tovraitvo Kragu- Nv l|al l'll...lil b, ,., ko hi le mogel. Ua bi s' • S1 u*8a v srcu želim. Marveč zato, ne ve k-.-"(>gni1 kraguljevski nevarnosti. Nihče Zato Si, L,n Slavk°VC prihodnosti, stavno i. ,n°nu firnoBiedosti ne zameri. >' • oa je podpisal Zahtevo, kakor je učitelj naslovil na Slav kov o pobudo protest proti nasilju zased beni h oblasti in zahtevo po združitvi s slovenskimi in drugimi južnoslovanskimi brati v enotno državo, kakor je zapisal učitelj. In na to zahtevo je Slavko mnogo bolj ponosen kakor na svoj šolski uspeh. Karlu in Karlovemu očetu bo pripovedoval o tem. Pa tudi drugim . . . 5 In Slavko res pripoveduje. Gospod inženir Kla-veda, Karlov oče, je nad njegovim 'političnim uspehom , kakor pravi uresničeni Slavkovi pobudi za pobiranje podpisov za izpustitev nasilno odpeljanih v italijanske ječe in taborišča ter za priključitev Borjane in drugih breginjskih krajev k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, navdušen. »Kdo bi si mislil? Enajstleten fant, pa ti izpelje akeijo, kakaršne se nazadnjaški župnik ni upal lotiti! Škot naj bi prosil papeža? In papež, ki se še sedaj ne more sprijazniti z mislijo, da črnožolte monarhije ni več, naj bi nas odrešil izpod Italijanov' le Lako moia,o biti pi i nas ljudje še tako naivni? Kakor da so brez lastne pameti!« se pri teh beseda inženir dotakne visokega čela, ki so mu ga izoblikovali že prvi znaki pleše, prikrite t revnimi gladko počesanimi pla-vimi lasmi. »Ne prošnje pri papežu, marveč prošnje, naslovljene na mirovno konferenco in na vlado v Beogradu, bodo pomagale nam in naši mirovni delegaciji, v kateri jc tudi moj prijatelj Gruden,« inženir ne pozabi poudariti tega. »Naši delegaciji bodo prav naše zahteve z našimi podpisi nudile največji argument!« Tako govori inženir in potem spet hvali Slavka in dejanje, ki ga je med počitnicami opravil. »No, saj ni bilo nič takega,« ostaja Slavko skromen. Po božiču je stopil k učitelju Grjupu, ki je sprva malce okleval in se praskal za ušesom, ko pa je slišal, da so v Idriji že zdavnaj zbrali podpise in podobno Zahtevo poslali v Pariz in v Ljubljano profesoi ju Ivanu Grudnu, kot zastopniku mirovne delegacije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, en izvod pa italijanskemu za-sedbenemu guvernerju, generalu Petittiju di Ro-retto v vednost in z zahtevo, naj ga izroči italijanski vladi, je bil tudi učitelj takoj zato. »Izvod italijanskemu guvernerju bo poslal sam, za glavna dva pa me je prosil, da bi ga poslali vi, gospod inženir,« pove Slavko, s tem pa tudi od- krije, zakaj je takoj po vrnitvi v Idrijo prišel k njemu. »Jaz? Kako jaz?« ga inženir Klaveda očitno ne razume. ^ »Učitelj Grjup bi rad, da bi Zahteva zagotovo prišla v roke gospodu profesorju Grudnu in da bi mu blagovolili sporočiti tudi to, da je podpis-no akcijo vodil borjanski učitelj Grjup ne samo za Borjano, marveč za celotni Breginjski kot,« pojasnjuje Slavko učiteljevo željo. »Brez dvoma se bo učitelju Grjupu štelo to v zaslugo. No, prav, poizkušal bom oboje pretihotapiti čez mejo,« pravi inženir. »Toda to je tajna. Zato o tem ne govori nikomur!« »Ne bom, gospod inženir,« bi Slavko tudi prisegel, ko bi inženir zahteval od njega prisego. Toda inženir mu verjame na besedo. »Ce se enajstleten lani domisli take stvari in jo izpelje, zna o tem tudi molčati prav tako kakor zrel, odrasel človek.« Take besede Slavku godijo. Ni kar tako, če te ima tak človek, kakor je inženir Klaveda za zrelega in odraslega. To bi rad v prihodnjih tednih večkrat povedal rudarju Pahorju, ki — vsaj Slavko tako čuti — o novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev preveč omalovaževalno govori. »Država, ki z žandar j i in vojaštvom zatira ljudsko voljo, nas ne bo odrešila. Nič ni drugačna kakor italijanska, Z Italijo sta si sestri.« Ta stavek, ki ga v taki ali le malo drugačni obliki, rudar Pahor ponavlja skoro v vsakem pogovoru z rudarji, ki prihajajo k njemu bodisi na pogovor, bodisi kvartat, Slavku že preseda. Ko bi se ne zavedal, da je rudar Pahor pravzaprav gospodar, ki mu nudi za malenkostno odškodnino stanovanje in hrano, bi že marsikdaj segel v pogovor, ki bi ga inženir Klaveda prav gotovo imenoval kot odpadniškega in za pripadnike slovenskega naroda, ki hrepene po združitvi in sožitju z brati Hrvati in Srbi v skupni državi, nevrednega. Slavko, ki je, ne da bi se zavedal, prišel popolnoma pod vpliv inženirja Klaveda, le težko posluša, kako se v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev ponekod prebivalci upirajo oblastem, čeprav se država še ni do kraja oblikovala in se morajo zanjo še vedno bojevati, kakor na primer na Koroškem, kjer se bije prava mala vojna med koroškimi Slovenci in koroškimi Nemci, ki bi radi obdržali Koroško pod svojo vladavino. Roparski zaklad Vesolje: tokrat imajo besedo Sovjeti Kaj pripravlja sedmerica v sojuzu 6, sojuzu 7 in sojuzu 8? V presledkih po 24 ur je Sovjetska zveza izstrelila na orbito okrog zemlje tri vesoljske ladje tipa sojuz in s tem morda začela uresničevati program izgradnje velikih laboratorijev, ki naj bi krožili po vesolju in katerih posadke bodo predstavljale neke vrste carino za kozmo-navte, namenjene k drugim planetom. 2e tradicionalna molčečnost znanstvenikov iz Bajkonura, ruskega Cap Ke-nnedvja, nam preprečuje, da bi lahko natančneje opisali naloge, ki čakajo sedmerico vesoljcev, Georgija Sonina in Valerija Klub as ova (sojuz 6), Anatolija Filipčenka, Vladimira Volkova in Viktorja Gorbatkova (sojuz 7) ter Vladimira Salatova in Alckse-ja Jelisejeva (sojuz 8). Znano je le, da čaka ekipo »kopica pomembnih nalog, med drugim tudi varjenje v brez-zračnem in breztežnem pro- storu, preizkus sistema za ročno krmarjenje ter zahtevne skupinske operacije.« Mnogo bolj zgovorni so na Zahodu. Ugibanj, napovedi in sklepanj noče biti konec. Inženirji iz Bochuma in Yod-rcll Banka, opazovalnih centrov v Zahodni Nemčiji oziroma Veliki Britaniji, ki budno spremljata početje sovjetskega vesoljskega vlaka, menijo, da se utegneta ladji sojuz 7 in sojuz 8 — pravzaprav njuna orbitalna dela — spojiti, med tem ko bo sojuz 6 igral vlogo koordinatorja, saj velja za izredno gibljivo vozilo. Ladji sojuz 7 in 8 sta v ponedeljek zvečer res izenačili svoja tira, njun predhodnik s Šeninom in Kubasovim na krovu pa jo ubira po svoje. Znano je še, da vesoljci nosijo povsem običajne zemeljske obleke, samo Kubasov, domnevni »varilec«, tiči v pravem astro-navtskem oblačilu. Osvajalci Meseca v Jugoslaviji! Njihov gostitelj bo član ZIS Marko Bule sprejel pa jih bo tudi predsednik Tito V soboto, 18. oktobra, bodo obiskali Jugoslavijo heroji stoletja, možje, ki so v noči med 20. in 21. julijem letos osvojili Mesec. Neil Armstrong, katerega noga se je prvič v človeški zgodovini dotaknila Mesečeve površine, in njegova tovariša I tiw in Aid lin in MichacI Collins. Beograd jim pripravlja veličasten sprejem. Na letališče Surčin se bodo pripeljali s posebnim letalom predsednika Nixona. Skupno s soprogami bodo nato nadaljevali pot do Avale, kjer bodo položili venec na grob neznanega junaka. Po Beogradu se bodo peljali v odprtem avtomobilu. Kmalu zatem jih bo sprejel predsednik Tito, za njim pa še Mitja Ribičič in gostitelj Marko Bule. Naslednji dan bodo obiskali beograjski televizijski studio, kjer se bodo z našimi strokovnjaki pogovarjali o zgodovinski noči prihoda na Mesec. Ob tej priložnosti bodo pokazali še zanimiv film o poletu apolla 11. Oddajo bo neposredno prenašala jugoslovanska televizija. Neil Armstrong, Miehacl Collins in Edvvin Aldrin bodo med svojim dvodnevnim bivanjem v naši državi stanovali v novem hotelu Jugoslavija. Povemo naj še, da je Beograd ena izmed postaj na potovanju okrog sveta, saj bodo astronavti obiskali 20 držav in prepotovali prek 20 tisoč kilometrov. J. k. Najnovejši podvig sovjetske znanosti pravzaprav ne pomeni presenečenja. Njihovi strokovnjaki že dolgo poudarjajo, da se ruski program osvajanja vesolja bistveno razlikuje od ameriškega, da daje prednost velikim orbitalnim raziskovalnim postajam ter da bo Luna prišla na vrsto kasneje. A vseeno ne gre spregledati nekaterih podrobnosti, ki pričajo, da so zaporedni uspehi ameriških ladij apollo vendarle deloma spremenili vesoljske načrte tekmecev z Vzhoda. Sovjetska zveza je namreč, kc/ kaže, spoznala prednosti »človeškega elementa«, kabin s človeško posadko, in nekoliko zavrla razvoj avtomatskih postaj. Zagovorniki le-teh so dolgo časa, vse do tragične smrti Grissoma, Whitca, Chaf-feeja, Komarova in Gagarina, uživali naklonjenost Moskve in šele zmagoslavje apolla 11 ter neuspeh lune 9, ki je obtičala na Mesecu, sta jih pahnila v nemilost. Da te ugotovitve niso iz trte izvite, govori tudi podatek o novih sistemih za ročno vodenje vesoljske ladje, ki jih bodo preizkusili med sedanjim poletom treh sojuzov in ki omogočajo »drsni« način pristajanja, kakršnega uporabljajo Američani. Pri njem vesoljec sam vodi in obrača ladjo ter jo pripelje v ugoden vstopni položaj (vstop v gornje plasti ozračja), pri »balističnem« načinu pa gibanje kabine vodijo z Zemlje. »Balistični« spust je uporaben le za vrnitev iz zcmljinc orbite, medtem ko bi bil ob izletih do Lune in nazaj — kjer sta hitrost in kot, pod katerim ladja prevrta zemeljsko atmosfero, mnogo večja — usoden. J Polet še ni končan. Kdo ve, kakšno presenečenje nam pripravlja sedmerica kozmonav-tov? Očitno je le, da imajo v načrtu nekaj velikega in da bo — če drugega ne — padlo več novih vesoljskih rekor dov. L G. Otroško Igrišče zraven Prešernovega gaja v Kranju bi moralo biti končano že lani. Tak Je bil «kk>n kraievne skuonosti Krani Center. Upamo, da bodo dela končali vsai letos. JULIUS MADER 43 Tudi general Fabiunke je občutil udarno moč partizanov. Na njegovo povelje bi morala 4. maja 1945 v rudniku Unter-keiniseh požgati devizne zaloge njegove vojaške blagajne. Toda odrejena vojaška zaščita s strojnicami in protiletalskim orožjem ni mogla zadržati partizanov, ki so vdrli v kurilnico in odnesli Fabiunkejev vojni plen. Vodja partizanske skupine Steiger je z dvanajstimi hrabrimi borci napadel vilo »Kerry«, kjer so se vgnezdili visoki funkcionarji gestapa in SD. Te so zajeli in odvedli v pripravljena skrivališča. Vedno znova se je posrečilo partizanom, ki so bili oboroženi samo z lovskimi in zaplenjenimi vojaškimi puškami, pištolami, ročnimi granatami in pa še s kakšno strojnico, da so presenetili in ugnali do zob oborožene esesovske in gesta-povske skupine, ter jih počasi izrinili v divji Oderntal, od koder so imeli izhod samo še prek tesni gorskih prehodov, katere pa so zapirali partizanski ostrostrelci. Tako ni VrCm ostalo Skorzenvjevim zločincem nič drugega, kakor da se predajo zahodnim zaveznikom, ki so med tem že dosegli te kraje, ali pa da tvegajo vratolomen beg čez strme gorske stene. Vendar je Ernest Kaltenbrunner še vedno računal z razcepom v protihitlerjevl koaliciji. Njegov zaupnik SS-stunn-bannfuhrer Hdttl je v marcu in aprilu I. 1945 večkrat potoval v Švico zaradi stika z ameriško obveščevalno službo, ki Je trajal že dve leti. Pogajanja pa so se vlekla. Prve dni maja 1945, ko se je v pokrajini Aussce že razločno slišalo grmenje s fronte, se je Kaltenbrunnerjev štab v vsej naglici razbežal. Vsak od te črne druščine, ki je svoj čas prisegal, da je zvestoba njegova največja Čast, in ki je dal vsakega vojaškega begunca obesiti, Je postal odslej sam sebi najbližji. Poskrili so svoje črne in sive paradne uniforme ter se oskrbeli s celimi kolekcijami lažnih dokumentov in se posvetili samo reševanju svojih lastnih glav. Sledovi za SS-obersturmbannfuhrcrjem Eichmannom so se izgubili pri Blaa Almu; SS-sturmbannfiihrer Bernhard Kiiig** je z dragoceno prtljago ln avtomobilom izginil v smeri švicarske meje; SS-sturmbannfuhrerja Fritza Schvvenda z družino je s pomočjo ponarejenih italijanskih potnih listov spravil v Švico SS-sturmbannfiihrer dr. Hdttl. Kaltenbrunner i«1 njegov adjutant SS sturmbannfiihrer Arthur Scheidler sta preoblečena v civilne obleke mrzlično iskala pripravno »kj* vališče. Pmnkajšnjemu domačinu, lovcu Moserju sta obljob -la vse, kar bi si želel — zlato, smaragde, rubine, funte, dolarje ln nakit, če bi jima omogočil beg prek samotnih gorskl stez. Toda Moser je z drugimi domačimi lovskimi čuvaji vre že zdavnaj pripadal partizanom. Skupaj z Albrechtotn Ge■ winklerjcm sta hitro skovala načrt in Moser je navidez sp' jel Kaltenbmnnerjcvo ponudbo ter oba odpeljal neke inaJs noči v pusto in neraziskano področje Mrtvega pogorja. K tenbrunner, ki Jc šele pred kratkim zakopal zaklad svoje*" štaba, je sedaj nosil s sabo samo še nabit nahrbtnik s ural'jj' Moser je spravil oba esesovska veljaka v samotno kočo sr\e lavinskega področja pri VVUdenscc. Nato se je vrnil. OdeMJ*? bil dostop k Altaussecškem Jezeru noč ln dan zastražen. . tenbrunner in njegov adjutant sta obtičala v pasti. P° ne dneh ju jc odpeljala skupina sestavljena lz ameriških voj kov in avstrijskih partizanov. Zaman sta kazalu svoje P° "j rejene dokumente ln se Izdajala za zdravnika ter se sklic*- ' la na ženevsko konvencijo ln Rdeči križ. Hitro so Ju Prcp znali in odvedli v dolino. ,JO Nekaj dni pozneje Je neki partizan, ki je stražil Prcd »Keri.v«, kjer so tedaj še prebivale žene ujetih esesovs^ veljakov, brez sape pritekel k Albrechtu Gcisvvinklerju «n g(y pokazal železno kaseto, ki Jo Je našel na vrtu le vuC ^ 20 — lafnl gredi. V kaseti Je bilo več ko tisoč zlatnikov P° ^ dolarjev — tako imenovanih double eagltf, od *ia,cr_ vsak tehtal čez 30 gramov. Partizani so nalo z ^^\o, sondami natančneje prevrtali vrt vile in našli šc eno ' f^o ki jo prav tako vsebovala zlatnike, zlato v palicah irj zlato dozo za cigarete. Ko so končno vse sešteli, Jc jlt skupaj: 10 00U zlatnikov v skupni teži 76 kg, 15 000 dola«1 8000 švicarskih frankov. Vse to Jc Kaltenbrunner »k|!",c pO in za svojo povojno kariero. Ta pa se Je — ne ni\/:x ^J^StO SMlligi avatrljaklfl partizanov sodiščem v Nikrnbcrgu. končala pred ntcdn VI •del« , l«veo*" Ko so Američani prišli do »alpske trdnjave«, 80 L*er* marsikaj o tajlnslvenlh potopitvah okrog Topniškega ^boje, Kmalu potem, ko so nacisti vrgli v Jezero zadnje' ^jjiilh 10 ameriški oficirji že zbirali podatke o tem pri OK kmetih. Pogovori o kulturi mladih V petek, 10. oktobra, je bila na Jesenicah specializirana konferenca občinske organizacije zveze mladine, na kateri so delegati in številni gostje spregovorili o Problemih kulture mladih. Analizirali so vpliv filma, radia, televizije, tiska, knjige in gledališča na kulturno življenje in zorenje mladih ter ugotovil, da dobiva pri delu teh ustanov vse večjo vlogo ko-mercializacija in vsakodnevno hlastanje za denarjem. Poudarili so, da je skrb za kulturno rast in izobraževale mladih naloga šole, kulturnih društev in ustanov, delavske univerze, mladinske OBIŠČITE GOSTILNO iG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjei vam bomo postregli ■ Postrvml in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje » Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN Upravni odbor trgovskega Podjetja MURKA LESCE a m Prosto delovno mesto poslovodje J poslovalnici samopostrežba Lesce. Pogoji za sprejem: VK trgovski delavec ln 5 let poslovodske prakse ali KV trgovski delavec z 10 let prakse v trgovski stroki od tega najmanj 5 let kot poslovodja; poskusna doba traja 6 mesecev, interesenti naj svoje proS nJe vložijo, skupaj z doka *JP o strokovnosti, do 25-oktobra 1969 na upravo Podjetja. m SENTA »kladiSče Kranj Tavtarjeva 31, tel. 22-053 'bivši Exoterm) VAM NUDI: % najkvalitetnejšo moko vseh vrst % testenine »Bačvanka« • vse vrste živinskih krm» po zelo ugodni rniil cenl organizacije ter zveze svobod in prosvetnih društev. Udeleženci konference so pozdravili organizacijo tak- šnih posvetovanj. Želijo, da bi jih bilo v prihodnje še več. Opera Don Pasqualle v petek, 17. oktobra, v Radovljici, v soboto, 18. oktobra, na Bledu V Radovljici ter na Bledu se vrstijo redne predstave v okviru abonmajskega sporeda po predvidenem programu. Tako bo v petek, 17. oktobra, gostovalo v Radovljici SNG Opera iz Ljubljane z Donizettijevo opero Don Pasoualle. Z istim delom bo Opera gostovala naslednji dan, 18. oktobra, na Bledu v festivalni dvorani. V drugem delu sporeda gledaliških predstav za leto 1969 so pretekli mesec najprej gostovali tržaški gleda-liščniki z dramo Tri sestre. Obisk je bil zlasti v Radovljici zelo dober, saj si je ogledalo to predstavo nad 500 ljudi, na Bledu pa blizu 400. Prihodnji mesec pa bo na vrsti Drama iz Ljubljane. Občinstvo pričakuje gostovanje opernih umetnikov z velikim zanimanjem, saj bo to sploh prvi obisk Opere v obeh krajih. J. B. Naravoslovni krožek na osemletki Stane Žagar v Kranju je v začetku tega tedna pripravil majhno razstavo gob. Sami so nabrali gobe in jih 37 vrst razstavili. Za tak nazoren pouk v naravoslovju so sc odločili, ker so neužitne in strupene gobe še vedno premalo znane nabiralcem, razstava pa jim ja pomagala seveda tudi pri utrjevanju znanja iz biologije. Bogat spored dvodnevnega bivanja v Varaždinu Prijateljsko srečanje Minuli dvodnevni obisk gorenjskih kulturnih amaterskih skupin 4. in 5. oktobra v Varaždinu jc bila lepa manifestacija prijateljstva med Gorenjci in Varaždinci. Najveličastnejši dogodek v le:n srečanju je bila večerna kulturna prireditev, na kateri je nastopalo 115 pevcev ter plesalcev narodnih plesov. Prav tako zanimivo pa je bilo srečanje z delavci v varaždinski tovarni svile. Skupine so si ogledale tudi nekatere znamenitosti Varaždina in dvorec Trakoščan v Hrvatskem Zagorju. \ sekakor moramo na prvem mestu zapisati nekaj besed o Večeru jugoslovanskih plesov in pesmi in o celotnem sporedu, ki so ya izvajali: mešani pevski zbor iz Bohinja, komorni moški zbor A.T.Linhart iz Radovljice in folklorni skupini iz Bohinjske Bistrice ter iz Gorij. Celoten dveurni spored je bil po svojem sestavu zelo zanimiv in pester. Zastopano je bilo v njem zlasti slovensko ljudsko izročilo tet pesmi in plesi drugih naših narodov. — Druga naša ugotovitev k sami izbiri sporeda za Varaždin pa je, da so se skupine za to srečanje zelo skrbno in vestno pripravljale. To se je v resnici lahko videlo od točke do točke v sporedu. Na prvem mestu naj omenimo najštevilnejšo skupino, mešani pevski zbor iz Bohinja, to je iz Bistrice ter iz Zgornje doline in drugih vasi v Bohinju, /.bor je že po svojem sestavu zelo zanimiv in neka) posebnega. Sestavlja ga kakih 70 pev-C4 v pod vodstvom zborovodje Janeza Grma. Pripomnimo naj pa, da je v pripravah za Varaždin pomagal tudi znani glasbenik, bohinjski rojak, profesor Anton Ravnik. Na v ai a/dmskem srečanju minulo soboto je pokazal zbor, da se z vztrajnimi in rednimi pripravami lahko zelo veliko doseže. Resnično je bil nastop zelo kvaliteten, petje ubrano in blagoglasno, prelivanje glasov naravno in zveneče. Izbor pesmi je bil zelo primeren. Naj navedemo samo nekatere: Bohinjska, Nase gon-, Triglav, Nazaj v planinski raj, Izgubljeni cvet, Pesem o svobodi itd. Torej so to pesmi, ki so vezane predvsem na opevanje lepote planin, obenem pa izražajo človekovo povezanost z naravo in navezanost na dom, ter narodno zavest. Bohinjski zbor je le /nane večglasne pesmi zapel na njemu svojstven način, vendar pa izvirno in z. velikim občutkom za izpovednost in doživelo. V tehnu no pev nem smislu pa zelo dovršeno. Torej o kvaliteti /bora, ki je v letošnjem letu precej porasla, lahko izrečemo le pohvalne in spodbudne besede. Želimo, da bi le tako nadaljeval. Radovljiški komorni moški zbor A. T. Linhart je na varaždinski prireditvi v domu železničarjev morda najbolje doslej dokazal velikanski napredek in visoko stopnjo kvalitete. Ta zbor je tudi najsi.nejM, saj je lani praznoval 15 letnico. Od- tlej pa nepretrgano redno deluje. Pripomnimo naj, da je to zbor z največjim številom nastopov v letu in je tudi nasploh zelo delaven. Ima seveda dobro strokovno ter organizacijsko vodstvo. Iz nekdanjega okteta se je razvil v 16-članski zbor in vključil nekaj dobrih pevcev. 2e vseskozi ga vodi zborovodja Anton Bole. Za svoj nastop v Varaždinu si je izbral zelo zahteven program, razdeljen v tri dele. Zastopane so bile slovenske narodne, prirejene po raznih ljudskih motivih, zahtevne umetne skladbe ter pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Od Focr-sterjevih Gorenjcev iz istoimenske opere Gorenjski slavček do Vodopivčevih 2ab so zapeli izbran spored pesmi, ki so zelo navdušile občinstvo. Radovljiški zbor sodi v vrsto tistih, ki zmore tudi najzahtevnejše skladbe in pesmi naštudirati z veliko mero uglašenosti, izrazno izpovedno ter tehnično popolno. Nekateri glasovi, zlasti tenorji so izredni. — Svoj repertoar pesmi so v zadnjem času spet obogatili, pripravljajo pa se na študij novih skladb. Redne vaje imajo dvakrat tedensko. Oba zbora je občinstvo pozdravljalo z velikim zadovoljstvom ter navdušenjem. Folklorni skupini iz Bohinjske Bistrice in Gorij sta na varaždinskem koncertu prvikrat nastopali v skupnem programu. To je vsekakor zelo spodbudno za nadaljnje sodelovanje med obema skupinama, ki sta po kvaliteti precej enakovredni. Folklorni spored sta si razdelili tako, da so plesalci iz Gorij predstavili gorenjsko šuštarsko in Svatovsko, ples Trno mome in bunjevačko kolo, bohinjski plesavci pa so izvajali Pekovsko, Potrkano ah ta ukazano, ter šaljivi prizor Gašper in Urša. — Tudi plesno-glasbcni del je bil skrbno pripravljen, izvajali pa sta ga obe skupini z velikim trudom in resnostjo, obenem pa z znano rutino, prešernostjo in dovolj sproščeno. Gorjanska skupina je to pot prvikrat nastopila z dvema novima plesoma Tro mome in Bunjevačko kolo. Uspeh je bil več kot smo lahko pričakovali. Nabavili so si tudi povsem nove noše za oba plesa. Obema skupinama lahko Čestitamo za uspeh pred zahtevno varaždinsko publiko. Potrebno bo 16 nadaljnje sodelovanje, ki pa bo odslej vsekakor lažje, odkar se je skupina iz Bohinjske Bistrice vključila v Svobodo Toma/ Godec. Vsekakor zelo zaželeno bi bilo, da bi skupini za kakšne večje prireditve naštudirale nekatere plese za skupno, istočasno nastopanje. V soboto popoldan so bile vse skupine več kot dve uri na sprejemu v varaždinski tovarni svile. Na čast 40-letnice obstoja te delovne organizacije so skupine priredile na tovarniškem dvorišču kratek pozdravni spored, zatem pa so si ogledali tovarno. Zvečer pa so bili člani tega delovnega kolektiva v velikem številu na koncertu. Minuli obisk amatersko kulturnih skupin v Varaždinu je bil pomemben dogodek v vrsti dosedanjih stikov med obema stranema. Na srečanjih in v pozdravnih besedah so gostitelji kot gostje izrazili želje, da bi se sodelovanje, ki se je že doslej izkazalo kot zelo koristno, vnaprej še razširilo ter poglobilo. J. Bohinc SOS za Finžgarjevo rojstno hišo Ob kancu leta 1968 smo poročali, da so arhitekti, etnografi in literarni zgodovinarji pripravili načrte za preureditev Finžgarjcve rojstne hiše v Doslovičah in za ureditev Finigarjevega muzeja v njej. Takrat smo morali seveda računati z najmanj sedmimi meseci čakanja; vsaj toliko časa smo morali dati prejšnjemu lastniku, da si za silo uredi stanovanje v svoji novi hiši. Vendar je bila že v letošnjem juniju sklenjena pogodba s tesarskim mojstrom Ivanom Capudrom z Jesenic. Pogodba nas je rešila cele vrste skrbi, hkrati pa nam nakopala nič manj novih. Sklenjeno je bilo namreč, da staro streho snamemo in postavimo popolnoma novo, krito z ma-cesnovimi skodlami. Ta sklop je bil posledica razprav, ki so trajale dolge mesece. Stara Finžgarjeva bajta je bila namreč krita s slamo in etnografi pa arhitekti so se ogrevaj za to, da pride na hišo Siamnata streha. Zakaj torej skodle? Sprva smo tudi v odboru in posebno v gradbeni komisiji odbora govorili le o slamnati strehi. Ampak prav ob slami se je zapletlo. Kje dobiti slamo, kje človeka, ki je še vešč temu delu? Da se da slamo dobiti v Suhi krajini, nam je povedal ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Boris Kuhar, vendar da je treba iti k več kmetom in se z njimi dovolj zgodaj dogovoriti, kajti slama ne sme biti mlačena. Krasti pa mora na njivi, ki še ni spoznala umetnega gnojila. (Nič preveč) rad nam jc obljubil, da nam bo SAM poskusil preskrbeti potrebno količino slame. Doma na Jesenicah smo pa začeli drugače razmišljati: Slamnata streha ima dvajset let življenja; če bi uporabili sodobna zaščitna sredstva, bi ji morda trajnost za največ deset let podaljšali. Bo čez trideset let še kdo na Slovenskem znal prekriti slamnato streho? Bo sploh .še kje mogoče dobiti slamo, kakrš na je za ta namen potrebna? In zakaj postavljati streho za trideset let, če lahko postavimo tako, da ji tudi sto let ne bo prišlo do živega? Strokovnjaki in praktiki so soglašali: če pokrijemo streho pisateljeve rojstne hiše s skodlami, klanimi iz na skali zraslega macesna (npr. v Srednjem vrhu nad Gozdom), bodo skrbi za streho najmanj za sto let pri kraju. In res je, da bi taka kritina prav tako dobro sodila v am-bienl kakor slamnata. Pisatelj Miško Kranjec »zažge« slamo Ko sem v letošnjem aprilu na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani čakal na ponovni sestanek s strokovnjaki, sem tam naletel na pisatelja Miška Krafljea. Bc-| seda je dala besedo in kmalu sva bila pri strehi. »Ampak, človek,« se je začudil pisatelj Prekmurec, .»vesoljno Prekmurje snema slamnate strehe in pokriva hiše z opeko, vi pa zdaj — slamo! Pri nas, kjer jc slamnata streha doma, bomo kmalu brez nje in s tem brez skrbi, ki jih nenehno povzroča. Zakaj bi si jih vi po nepotrebnem nakopavali na glavo?« Prepričal me je. Zame je tedaj slamnata streha pogorela. Strokovnjaki: V redu, skodle! Kaj pa denar? Na sestanku so se nazadnje tudi najbolj vneti zagovorniki slanimue strehe sprijaznili s skodlami. Toda — imate denar? Ta reč je draga! Da verno, sem odgovarjal, kajti vse smo že preračunali in naračunali tri stare milijone, kajti v tem primeru bo pač potrebno tudi popolnoma novo ostrešje. »Vidite,« se mi je nasmehnil inž. arh. Peter Fister s kranjskega zavoda za spomeniško varstvo, »mi pa smo naračunali za slamnato vsega en milijon. Kje boste še dva?i Takrat me to res Še ni skrbelo. Zbiralna akcija je bila še v teku in prispevki so kar redno prihajali. Kupček na našem skladu je sicer počasi toda vztrajno naraščal. Kdo bi potem zameril prostodnš nemu odgovoru, naj denar nikogar ne skrbi? (Ampak še kako me je skrbel, le da takih reči človek ne more izdati). Tako so zmagale skodle (z novim ostrešjem seveda). Od treh na sedem starih milijonov Potem pa so se začela zasedanja gradbene komisije i odbora za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše. Inženirju Evgemi Gušli-nu, predsedniku komisije, ni bilo mogoče ničesar podtakniti. Začel je s streho, nadaljeval s podom v »hiši«, ki je obenem strop v galeriji za prikaz pisateljevega umetniškega dela in življenja, nas vse skupaj pošteno utrudil pri sanitarijah s posnetkom oriiiLnalneira skednja nad njimi, natančno obdelal kozolec, se domiselno ustavljal ob klopeh in mizah za obiskovalce ter končal z ograjo okrog parcele. Ravno dovolj za dober glavobol. In skoraj nobena seja gradbene komisije se ni končala drugače kot z obiskom v Doslovičah in s sklepi na kraju samem, kako bo kaj urejeno, preurejeno ali zgrajeno. Ti pa o vsakem takem sestanku in o vseh sklepih piši natančne zapisnike! Lahko bi kdaj pozneje prišJo do drugačnih odločitev, zato potrebujemo natančno dokumentacijo, za kaj smo se odločili in zakaj smo se tako odločili. In ko je bilo na ta način o vsem odločeno, smo dobili predračun: streha, pod, strop, skedenj, kozolec, mize s klopmi (vse iz macesnovih debel) in ograja — sedem starih milijonov dinarjev! Pa še drago ni. In vse bo res postavljeno v stilu, kakor ga zahtevata zgodovina in okolje. Toda — sedem milijonov, ko imamo na skladu šele štiri in petega obljubljenega! Kje pa je zidar?! Nastopi zidar Zidarja čaka cela vrsla del: zgraditi mora oporno steno za spodnji zid, popolnoma prenoviti in modernizirati spodnje prostore, ki bodo spremenjeni v galerijo za prikaz pisateljevega življenja in dela, zgraditi stopnice za dohod h galeriji, sezidati stilne oporne zidove, urediti obš.rnc sanitarije z greznico in popraviti fa.sado hiše, kot se muzeju spodobi. Da to ne bo tako strašno, je rekel Alojz Pretnar iz Zasipa, ki je delo rad prevzel, ker se spozna nanj in mu je všeč. Pravi, da je star in da ima rad, kar je staro in kar naj bi staro ostalo, torej bo delal bolj iz nagnjenja k takšnemu delu kot pa zaradi denarja. Kmalu jc namreč dognal, da ga pri nas ni. 2c v začetku smo se začeli pogajati. In po prvem obisku je povedal Številko, ki ji sploh nisem verjel. Bil sem navdušen nadnjo, to pa mu je zavezalo jezik. Pa nisem bil kriv samo jaz, kajti inž. Guštin toliko da ni vriskal. Najbrž sva oba potihem računala, za koliko ga je »neslo«. Ko pa smo dobili njegov predračun, smo pa še vedno komaj verjeli številkam. Kajti vemo, kako gredo te stvari: napovedo ti petdeset dinarjev, plačaš jih pa sto. Pretnar trdi, da njegove drži jo. Ko bi le ... In tako smo »napredovali« za nadaljnje tri stare milijone dinarjev. Hiša brez strehe Na dan vstaje slovenskega naroda se je prejšnji lastnik Finžgarjeve rojstne hiše preselil v svoje novo stanovanje in tako »pred rokom« izpolnil določilo pogodbe, po kateri bi se morati izseliti do konca avgusta. Tedaj je bil na njej že Capuder s svojima delavcema; dalj ko so snemali streho, bolj so ugotavljali, da bi do tega moralo prej ali slej priti. Ko pa je bilo novo ostrešje že posiav-ljeno in prvi kvadratni metri skodel nabiti, je prišlo tisto zoprno septembrsko deževje. Takrat smo treoelali v strahu, da bo stoletni troh-nobi. ki je tičala v lesu, priskočila na pomoč še deževnica, vendar so tesarji rešili i zadevo na ta način, da so hišo sproti prekrivali in raz-' kriva!i, kakor je pač terjalo I vreme. Nazadnje se je v je-| senskem soncu zableščala l nova macesnova streha. Ko • nas je Capuder spet enkrat I segnal v DosJovče, jo je inž. I arh. Fister imenoval »zlata«. Na začudeni in vprašujoči pogled je pojasnil: »Saj ne mislim samo na njeno trajnost in lepoto, ampak na ceno . . .« Potem so potrgali pod v I hiši in spet si je morala komisija na kraju ogledati stropnike in odločiti, ali j:!i bomo menjali ali ne. Ker je imel zdaj nastopiti zidar, smo znova še enkrat prereše-tali vse načrte. Na koncu je bilo spet — kar tako mimogrede — navrženo, da ta reč ne bo poceni. Zakaj manjka denarja Zato, ker pri nas pogodbe nič ne veljajo. Republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti je že ob prvi akciji sklenil pogodbe z Društvom slovenskih pisateljev, ki je tedaj zastopalo organizatorje za odkup Finžgarjeve rojstne hiše, ter v pogodbah zagotovil 50^/o-no soudeležbo! Ce bi se sklad držal pogodbe, bi že zdavnaj lahko sporočili slovenski javnosti, da imamo denarja dovolj. Doslej je odbor zbral na svojem skla du 112.000 N din, k tej vsoti pa je republiški sklad pr ipe val vsega 5.000 N din ... Za lani in letos so nam preprosto sporočili, da nimajo denarja. Premalo je priteklo denarja tudi zato, ker smo naleteli na nerazumevanje na republiškem sekretariatu za pro-sveto in kulturo, ko smo želeli, da s posebno okrožnico šolam našo akcijo načelno podpre. Da tega načelno ne dol.no, so nam odgovorili. In vendar so potem kar deževala priporočila rep. sekretariata za prosveto in kulturo šolam, naj organizirajo to ali ono nabiralno akcijo. Premalo jc denarja tudi zaradi tega, ker se še niso zganili tisti, ki imajo od Fini- garja neposredne finančne koristi . .. Zato smo prisiljeni prositi in prosjačiti še naprej. Prisiljeni smo razodeti svoje razočaranje nad razmeroma slabim odzivom kolektivov v sosednji radovljiški občini, ki bo imela, če gledamo stvar samo z materialne plati, od ustanovitve muzeja prav gotovo več koristi kot jeseniška. In povedati moramo, da so na Jesenicah delovni kolektivi, šole, sindikalne organizacije in posamezniki razumeli naš" poziv in prispevali več, kot smo mo?h in smeli pričakovati. Ce bi se vsi odzvali tako, kot so se naše knjižne založbe, ki so skupaj v denarju in uskigah prispevale nad 20.000 N din, potem bi bilo teh skrbi tudi že zdavnaj k°* nec. Ali... ... če bi bilo še Vet takšnih 21. decembra 1968 sem na svoje ime s poštno na^^ni-co dobil 245 N din za garejvo rojstno hišo. poM;^) teljici tovarišici Nini K°rt rj' ki dela kot korektorica v Delu, sem se v posebnem v smu lepo zahvalil, mlin am de pa napisal, koliko «»¥£ vsak prispevek pomeni m liko bi nam jih bilo se trebno, preden bomo 13 _ izvršili svojo nalogo. 10 ^ tem se jc začela nenav* korespondenca: ■h P'" V razmeroma pogostni r, . smih mi je tov Korene ^ ročala, koga »je Plivll.f';ia«, kateri »gumb je PrlU koli-koliko je obljub:! ta 1°. flj ko oni. Kako bi SVJJ sirtr3v^ organa svoje ganizacije, na sindikalne |Kxiružni<*u K' kakemu svojemu je na »pravem« mcstu;( |/$AJ lo za naš odbori ^ 50-000 N din nam še *%»p preden bomo lahko rcK'^j smo svoje naloge ne I m da pri \^fi boste imeli kakih teža^ .., zaupno izdajam n**°čllfi*: Številko našega žiro JJg fljH Zveza kulturno P^^i«* organizacij občine lL et)i-— sklad za cnlkup »n tfifi tcv Finžgarjeve rojstne Jesenice 5153 — 679 - 2,35 Hvala hpa-' ti letTuk Regi« ?rev°ženih 17.500 km. Fekon-riran do marca 197°-Ca unJa. Rodine 27, žirovni- p 4829 ^avirtf1 t^obro »hranjeno fter „ ko, HARMONIKO hoh-Oglasn^ basov. Naslov v p nem oddelku 4830 Strahlam,0KOKOŠI nosnice. ah»»J 38, Naklo 4831 "ic nTr1 ŠTEDILNIK go-re-rSatf ^ Zasavska c. 28/a, pj. 4832 ito£ f^CKE, 6 ted-Ije Stare- Zg. Brnik 67, Cerk-pr,, 4833 n°vtton !:RAšICKE, 6 ted-lje ««• Cešnjevek 3, Cerk- Vai 4834 Kra^LNlCA v NakJcm j PROE>AJA°oUg0dni cen* RAZ-r° MRc^r do 3 mesece sta-Pasme leghorn Proda 4835 132 *AGO. Legat, Naklo 4836 T^n*? JABOLKA, arti^Van46XJbov^- Kani Ka 46 pri Vočanu 4837 Udaja ln tiska CP -Go-*enjsk\ tisk« Kranj, *<*ka cesta ». - Naslov uredništva ln uprave Usta: Kranj, Trg revolucije i Utavba občinske skupščini - Tek. račun pri SDK v Kranju M5-1-1S5. -«tonl: redakcija 2l-»W uprava Usta, ma-^*»&\asna ln naročniška *vuiba 22-152 — Naročnl-letna 12, polletna 16 Uin cena ra eno številko 50 Para. Mali oglasi: be-l din, naročniki Imajo W%U popusta. Neplačanih glasov ne objavljamo. Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Žablje 2, GOLNIK 4838 Prodam KRAVO, ki bo novembra teletila. Podljubelj 9 (Dovžan) 4839 Motorna vozila Prodam PRIMO 175 ccm. Breg ob Savi 15, Kranj 4840 Kupim dobro ohranjen FIAT 750, plačam takoj v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 4841 Kupim Kupim več sobnih VRAT in zunanja dvokrilna. Fonda j Ečerem, Naklo 46 4842 Kupim OTROŠKO POSTELJICO in prodam ŠTEDILNIK gorenje na drva. Naslov v oglasnem oddelku 4843 Izgubljeno Stanovanja Zamenjam enosobno STANOVANJE v središču Kranja za večjega v Kranju ali Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku 4806 Ostalo V Mostah nov cestni priključek Našel sem žensko KOLO vagner. Dobi se: Jclar Anton, Britof 119, Kranj 4845 ; Podpisana Cmrečnjak Marija izjavljam, da nisem plačnica dolgov svojega očeta Brezarja Jožeta, ki stanu ja I i rastje 67, Kranj 4844 Združenje šoferjev in avto-mehanikov — podružnica Kranj — prireja tečaj za do-polilno prometno vv.gojo za pridobitev »E« in »D« kategorije. Prijave sprejema tajnik Mravlje Vinko, Kranj, St. Rozmana 5. do 20. 10. 1969. 4846 Pri zahvali je prišlo do na pake. Pravilno se glasi, FRANCA fKLINGBERGA bi ne tako kot jc bilo objavljeno v sobotni številki. Na staro cesto je pravokotno v Mostah pri Žirovnici vodila cesta iz smeri HE Moste in novega stanovanjskega naselja. To cesto je novi odcep ceste v Mostah prese- Tržičani so letos popili manj alkohola in več sadnih sokov Po podatkih količine prodanih pijač v gostinstvu družbenega sektorja v tržiški občini, so Tržičani letos popili manj piva, vina in žganja kot lani, zato pa se je povečala količina prodanih sadnih sokov ter slatine in sodavice. V prvem polletju lani so v Tržiču v gostinstvu družbenega sektorja prodali 72.169 litrov piva, letos le 66.852 litrov. Vina so lani prodali 65.749 litrov, letos 51.152 litrov, medtem ko so lani iztočili 4639 litrov žganja, so ga letos prodali le 3822 litrov. Kot smo že omenili, se je na drugi strani povečala prodaja sadnih sokov, in sicer za 26,2 odstotka, slatine in sodavice pa za 32,7 odstotka. vig KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši BekscI) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: 0 kokoši nesnice in piščance % krave molznice in teleta (B prašiče © koruzo v zrnju, šrot, pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra ^STllVa Blažim Danes, t. j. v sredo, dne 15. oktobra, ho odprta GOSTILNA BLAŽUN GrašiČ Franc, Kranj, Cesta talcev 7. (Klane), tel. 22 001 0 Domača gorenjska Jedila # Lovske speciulltclc # Pijače vseh vrst Vljudno vas vabimo, dobro boste postreženi! kal, priključek na novo cesta pa še ni urejen. Kako bodo tod vozili avtomobili, je splošno vprašanje, ki terja odgovor. Na SGP Sava Jesenice so o tem povedali naslednje: »Prometni strokovnjaki so ob prevzemu novega mostu in cestiišča zahtevali, da se uredi nov priključek ceste od Savskih elektrarn v Mostah na skupno križišče v Žirovnici. Dosedanji priključek je za stalno ukinjen. SGP Sava je že naročila projekt pri Podjetju za niz- ke zgradbe v Ljubljani. To bo zahtevalo dodatna sredstva v znesku okrog 15 milijonov S din. Dogovorili smo se, da bo ta sredstva v višini 40 odstotkov prispeval cestni sklad SRS, 40 odstotkov bodo prispevale Savske elektrarne, drugo pa SGP Sava. Odkupili bodo zemljišča na trasi novega priključka in odstranili nekaj sadnih dreves. Z gradnjo bomo takoj začeli, da bi čimprej uredili celotno cestno problematiko v Mostah in Žirovnici.« j. V. DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ razpisufe a) prosta delovna mesta: 1. učitelj slovenskega jezika pogoj: filozofska fakulteta — slavistika 2. knjigovez pogoji: kvalificiran knjigovez poskusno delo 1 mesec 3. tiskar na ofset tiskarskem stroju pogoji: dokončana osnovna šola poskusna doba 1 mesec b) na osnovi določil čl. 43 a Temeljnega zakona o delovnih razmerjih delovna mesta z nepolnim delovnim časom 1. pomožni knjigovodja pogoj: ekonomska srednja šola 2. kurir pogoj: osnovna šola Rok za prijave je 15 dni po objavi. wT>OTf fcO POTROŠNIKA S£ KOMAJ OHLADIJO...TAKO rd SL- dnevno šveza čajna jajca KINO Jesenice RADIO 15. oktobra amer. barv. cs film opičji planet 16. oktobra amer. barv. film gospod z ljubeznijo Jesenice PLAVŽ 15. oktobra amr. barv. film gospod z ljubeznijo 16. —17. oktobra amer. ban-, film tarzan in deček iz džungle Žirovnica 15. oktobra amer. barv. cs film maščevalec iz rim-roca Dovje-Mojstrana 16. oktobra amer. barv. cs fidm maščevalec iz rim-roca Kranjska gora 16. oktobra amer. barv. cs film opičji planet Radovljica 15. oktobra angl. barv. film čudne stvari so se dogodile na poti v forum ob 18. uri, franc. barv. film prva izkušnja ob 20. uri 16. oktobra amer. barv. film cena maščevanja ob 20. Bled 15. oktobra amer. barv. film PRIŠLI SO V KORDU-RO ob 17. m 20. uri 16. oktobra amer. barv. film PRIŠLI SO V KORDU- RO ob 17. in 20. uri 17. oktobra franc. barv. film NEVESTA V CRNINI ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 15. oktobra franc. barv. CS film ČLOVEK PREVEČ ob 18. in 20. uri 16. oktobra amer. barv. CS film »F« KOT FLINT ob 20. uri 17. oktobra amer. barv. CS film »F« KOT FLINT ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 15. oktobra amer. barv. VV film SLAVNI FANTJE ob 16., 18. in 20. uri • 16. oktobra amer. barv. VV film SLAVNI FANTJE ob 16. uri, amer. barv. film KAN-KAN ob 18. in 20. uri 17. oktobra amer. barv. VV film SLAVNI FANTJE ob 16. uri, amer. barv. film KAN-KAN ob 18. in 20. uri Kranj STORžIC 15. oktobra amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 16. in 19. uri 16. oktobra amer. barv. VV film SLAVNI FANTJE ob 17. in 19. uri 17. oktobra amer. barv. VV film SI^AVNI FANTJE ob 17. V četrtek, 16. oktobra, bodo na brniškem letališču pristala štiri letala. Priletela bodo iz Beograda (dva), Titograda in Miinchna. Štiri jeklene ptice bodo tudi odletele: dve proti Beogradu, ena proti Titogradu in ena v Munchen. V petek, 17. oktobra, se bosta z brniške v/let ne steze dvignila dva orjaka. Eden bo poletel v Beograd, eden pa v Titograd. Sobota, 18. oktobra. Pravi živžav. Ob enajstih bo pristal IX 9, ob enih pa caravella. Leta bo čez pol ure It \/letela. Njen cilj je Beograd. Razen nje se bo med oblake dvignila še ena caravella, dc-9 in dva dc-6B. Nedelja bo pravo nasprotje soboti. Malo čez deveto uro gvei ar bo .priletela caravella iz Beograda. V ponedeljek bo na Brniku spet precej letal. Kam bodo popeljala potnike? V Titograd, Beograd in Ziirich. k a i pa v torek? Pet letal bo pristalo, prav toliko pa jih bo tudi odletelo. Nenadna smrt V ponedeljek, 13. oktobra, dopoldne so našli v stanovanju mrtvega gostinskega delavca Avgusta Strniša, starega 28 let. Vzrok smrti še nI znan, ker pa na truplu nI bilo znamenj nasilja, je bila odrejena obdukcija. Pokojni jc bil nagnjen k alkoholu in je zadnje čase tožil o bolečinah v srcu. in 19. uri Kamnik DOM 15. oktobra danski barv. film STREŠNIK, ŽENE IN SEKS ob 17.30. in 19.30. Prepovedane igre Fanta, ki sta 20. septembra letos splezala skozi priprto okno bifeja K2K v Kranju in poskušala odpreti blagajno, sta bila Ic šest dni prej pustila svoje prstne odtise na oknu zimskega kopališča v Kra nju. V nedeljo, 14. septembra, so se T. K., vajenec poklicne šole; A. Z., dijak tehnične srednje šole in B. P., vajenec, vsi Iz Kranja vračali z mladinskega plesa v Stražišču. Ker je močno deževalo, jim je prišlo na misel, da bi se osušili pod feni v zimskem kopališču. Po znani poti, tako so se večkrat ponoči kopali v bazenu, so prišli v kopališče in se osušili. Cez čas sta prišla šc dva fanta in eno dekle, ki so prav tako poznali skrivni vhod v kopališče. Nekateri so se kopanja kmalu naveličali in so začeli brskati po stavbi. J. M., star 16. let, si jc dal opraviti pri razglasnl postaji in jo skušal vključi ti. Ker pa mu to ni uspelo, je iztrgal mikrofon, vzel se budilko in zapustil kopališče skozi okno. Nad skladiščna vrata pa sta se s krampom spravila K. T. in A. Z. V skladi šču sta v kartonsko škatlo naložila okoli 120 škatlic cigaret, 7 steklenic pijače in še nekaj drobnarij ter dva delovna furnirana suknjiča. Kopališče Je druibica zapustila skozi okno. Nato so plen skupaj odnesli do skrivališča ob Savi. Dež je cigarete tako namočil, da Jih je podjet je dobilo čez dober teden dni nazaj skoraj popolnoma uničene. Igra s plezanjem v tuje prostore Je za zdaj prekinjena. Bodo plezali drugi? L. M. Zahvala Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža in očeta Save Vrbica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in poklonili toliko cvetja, nam pismeno in ustno izrazili sožalje in sočustvovali t nami. Posebej se zahvaljujemo godbi i/. Kranja, društvu upokojencev za i/.kazano čast. Zahvaljujemo sc govornikoma, organizacijam ZB NOV, ZK, gasilcem ih krajevni skupnosti Trbojc. Hvala tudi Rudiju Komurki za njegovo požrtvovalnost v dneh največje žalosti. Vsem in vsakomur šc c krat iskrena 7ahvala. žaluj tč I: žena Marija, »Ja Milan M hčeiki Mirjana in Anica Trboje, dne 11. 10. 1969 Nesreče v zadnjih dneh Na Tomšičevi cesti na Jesenicah je v petek, 10. oktobra, zjutraj Franc Bergant, roj. 1900, z Jesenic zunaj prehoda za pešce prečkal cesto. Pri tem ga je zadel kolesar Bogdan Kejžar, star 16 let, z Jesenic. Oba sta padla. Bergant si je zlomil roko in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer Pa je zaradi šoka še isti dan umrl. Na Delavski cesti v Kranju je v petek zjutraj voznik osebnega avtomobila Blažo Maric iz Vukovara zadel Albino Krapes iz Kranja, ki je nepričakovano izza avtobusa hotela čez cest V nesreči je bila Krapšova le laže ranjena. Na cesti od Podkorena do Kranjske gore je v petek P0}'?.' dne zavozil s ceste ir trčil v drevo voznik osebnega avtomob nemške registracije Nedeljko Topič iz Banja Luke. ^ozn,*.-n bil v nesreči hudo ranjen. Škode na avtomobilu je za 15.000 1 V križišču cest II in III. reda med Kranjem in Brnik°»£ je v soboto. 11. oktobra, 22-letna kolesarka Pavla CebuU ^. Voklcga izsiljevala prednost pred tovornim avtomobilom, ga je vozil Franc Strhan iz Šenčurja. Tovornjak je koleSJ* y# oplazil, tako da jc padla po cesti in dobila pretres mo/ga Odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. V soboto popoldne sc je na cesti prvega reda preci v , rom Ljubno pripetila hujša prometna nesreča. Pred p j,j|a je kolona vozil zmanjšala hitrost. Voznik osebnega avtoni Viktor Barlič, roj. 1951, iz Ljubljane je vozil v prckratM ^ nostni razdalji, tako da se je zaletel od zadaj v osebni ^ mobil, ki ga je vozil dr. Franc Ločniškar iz JLjuhljaij^- ^ tem pa je Barličevo vozilo zaneslo na levo stran ceste, kj t. čelno trčil s tovornim avtomobilom, ki Je pripeljal Iz ,,a* v\c» ne smeri. V nesreči so bili težko ranjeni voznik Barlič. » ^e Barlič ter Tomaž in Helena Barlič. Voznik tovornjaka^ Pesjak iz Loke pri Tržiču je vozihb jc za 30.000 din Na cesti I. reda v va bil le laže ranjen. Škode si Potoki je v soboto pozno P^o voznik osebnega avtomobila italijanske registracije ^ijal Massino v blagem ovinku zaradi neprimerne hitrosti z s ceste. V nesreči sta bila voznik in sopotnica le laže ra škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. V nedeljo, 12. oktobra, Jc na cesti II. reda pod Jj-Jg? domom na Vršiču voznik osebnega avtomobila Rclhar** ceS,e, iz Berlina zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zavozil 5 j^j tako da sc jc avtomobil prevrnil na bok. Voznika in s°p°,j| fi* BO railjfiat »rtpclJaM v jeseniško bolnišnico. Voznik jc v° aVtO-rally ocenjevalni vožnji iz Bovca prek Vršiča. Škode na mobllu Je za 12.000 din. V noči od 10. na 11. oktober je nc/.nani voznik o . $ avtomobila zastava 750 v Cerkljah /avo/il s ceste /'^prej' telefonski drog, ga odlomil ter po ne/godi odpelJal sk'ide na telelon ki napeliavi je Za 1000 din. uf0 Zaradi neprimerne hitrosti jc v nedeljo nekaj pred^ zjutraj na cesti med Kokrico in Belo voznik oscbneiS mobila Janez Bizjak iz Mavčič zavozil s ceste in trčil fftf*6 V nesreči sta sc hudo ranila sopotnika Ivan Zevnik 0r9^f\^ Jenko, medtem ko sta bila Janez Bizjak in Milan le lažje ranjena, škode na avtomobilu Je za 6000 din. . Na eesii tretjega reda med hebijo in Žirmi sia nXo/i. popoldne tieda mopedist lane/ Jereb i/ DobračcvCga ^ )t osebnega avtomobila Bogdan Ropar i/ Idrije. NesrC sre*i'f!! pripetila, ker je voznik mopeda vozi] v ovinku P^ vl)/il> ceste. Voznik mopeda je bil v nesreči ranjen, škode ^ ie /a 2500 din. Vlom v trafiko V noči od nedelje, 12. oktobra, na ponedeljek, 13. oktobra, Je neznanec vlomil v kiosk »Tobak« na Jesenicah pri samskem °°in"nC gt"1^ lec Je odnesel žvečil"> Je, vžigalnik »n x^ svinčnike v vredno*1 Zahvala Ob izgubi moje drage /ene m hčerke Marije Bernik in hčerke M°JcC , sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle soču*' ^ 7. nami, nam izrekli sožalje ln nam kakoi*° nv*-magali ob tako bridki izgubi /ene in hčerke, '"^.„i-Ijujemo se tudi vsem /a poklonjeno cvetje, i" j^-jrH stvo na zadnji poti. Posebna zahvala tudi d sosedom /a i/ka/ano pomoč . Caiajlcti Žalujoči: mož Filip, otroci M"-*'1' šKa, Fran i in Irena 15. 9. 1969 islti- Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Tudi v Kranju bi želeli nastopiti Kranjski smučarski skakalci se tudi letos marljivo Pripravljajo na novo tekmovalno sezono, čeprav je nji- ov program priprav letos nekoliko drugačen kot je D» v preteklih letih. V letošnjem letu namreč ne morejo v pripravljalni dobi redno vaditi na umetni masi, er je skakalnica iz umetne mase na Mostecu v Ljub-jam zaradi rekonstrukcije neuporabna. Na vso srečo "^ajo odlične stike z dvema češkoslovaškima kluboma. okviru že dveletnega sodelovanja med Crveno zvezdo oziroma Duklo iz Banjske Bistrice v CSSR so imeli že vakrat po en teden trening na njihovi 60-mctrski ska-sk pCi lZ- umetne mase. Prvič so bili Kranjčani v Banj- 1 Bistrici v avgustu, drugič pa konec septembra. Pred P enodom na sneg imajo v načrtu še en krajši trening na umetni masi, in sicer od 21.—26. oktobra, prav tako ŠČ c\ znanem Češkoslovaškem zimsko-športnem sredi- . • 9 Pripravah na novo sezono nam je več povedal e" izmed trenerjev kranjskega Triglava Dejan Sink. »Dosedanji treningi t zelo dobro uspeli in so trenutno tisti, ki so vadili na umetni masi v CSSR v boljši mii kot so bili lani ob tem času. žal pa smo morali lehn Ve zajeti le skromno število tekmovalcev. Zato vadit Ve^C štcvi,° ostalih skakalcev, čeprav praktično ost i nepretrgoma za novo sezono že od L julija dalje, talo brez vadbe na skakalnicah. Zaradi pomanjkanja bonnCn'h sredstev smo v te treninge vključili le 10 naj-sk persPektivnih tekmovalcev. Sicer pa imamo redne brupne klubske treninge dvakrat tedensko, od 6. okto- a dalje redno vsak ponedeljek in četrtek v telovadnici snovne šole v Stražišču. Udeležba Je zelo dobra, saj mo vpeljali zelo strog režim vadbe, kajti kdor ne bo ne n° vad*' Pred sezono, ga ne bomo več Imeli za aktiv-jihh t,ana kIuba ,n bo moral vrnitl k,ubske smuči, ki v v^m° nato ,zročiH številnim novim pionirjem, ki se ved ° večJcm gtevilu prijavljajo v klub prav zaradi ro Um. Ve*Jin uspehov kranjskih skakalcev na modna unih tekmovanjih, predvsem v zadnjem času v CSSR ,n zahodni Nemčiji« v *^aj menite o izvrstnih rezultatih, ki jih je dosegel zadnjem času Peter štefančič v CSSR? Prln**Cter Se ^e na novo sezono kondlcijsko tako dobro dicnrLVlJaI kot dos,eJ še nikdar. Prav zaradi boljše kon-va i Pripravljenosti in spremenjenega načina odrl-ko'n i n' fcz'to glede na njegovo odlično fizično telesno v Pr- .io dosegati velikih dolžin. Doslej Je v CSSR sto lprav,Ja,n' dobi na štirih tekmah dosegel drugo me novi* i rat pa Je Preniagal vso češkoslovaško elito. V "ajvee^ SCzonl pričakujem, da bo Peter dosegel rnu l » USDCnc predvsem na večjih skakalnicah, saj 0'te v zadnjem času najbolj dobro Jezijo'.« • Vaše želj« pred novo sezono? kot"s I™ Sl' da °' ni,a nova »e7-ona enako uspešna Šim| ° "?ile zadnje tri, predvsem pa bi želel skupaj z nia-vloco i 1,1 BkakaIcl> k* igrajo v svetu vedno večjo Predstavil bl SC ,ahko tudl enkrat kranjski skakalci 75rnc.,lv', v Kranju kranjskim gledalcem na novi Prihodnje j|j?*,l'l,l,ci' 7a katero upam, da bo dograjen« Slede* oM^l kranJsklh športnikov smo namreč še vedno e objektov na najslabšem.« J. J. Sindi prvenstvo V počastitev 50. obtetoicc ' delovanja revolucionarnih s-ndikatov sc jc prejSnji P°; «edeljek v radovljiški občini P°d pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta in občinske zveze za telesno kul-turo začelo občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju na asfaltu. **o prijavah sodeč ie bilo v sindikalnih organuaeijah 2a to tekmovanje" vcViko /:xn'" S^je, sai se je prijavilo ki>r * «*ip (180 članov sindika u) iz 19 sindikalnih otganiza- kalno v kegljanju I cij v občini. Iz Iskrinega ob-! rata v Lipnici pa se je pnja-j vila celo ženska kcgljaška ekipa, čeprav v tekmo ahih pravilih ta drseiplina ni bila predvidena. Tekmovanje bo končano 23. oktobra. Zmagovalna ekipa bo dobili prehodni pokal občmskc-ta sindikalnega sveta Radovljica in kovan kip kegliača. Razen tega pa bodo Sc tri najboljše ekipe in posamezniki dobili v trajno last spominske ]>okalo. A. Ž. Štefančič premagal Jiri Raško V CSSR se vrstijo iz tedna v teden nova tekmovanja smučarjev-ska-kalcev, na katerih nastopajo poleg domačih re-prezentantov tudi štirje Jugoslovani (Štefančič, M. Mesec, Dolhar in Prelov-šek), ki letos skupaj vadijo s Cehoslcvaki pod vodstvom češkega trenerja Zdeneka Remze. Na zadnjih dveh tekmovanjih je Peter štefančič spet zabeležil izvrstne uspehe. V petek je na zaključni tekmi v Rožnovu premagal vso češkoslovaško elito z olimpijskim zmagovalcem Jifi Raško na čelu. Peter je bil tako prvi inozemski skakalec, kateremu je uspelo premagati na češkoslovaških skakalnicah Čeha Jiri Raško v zadnjih treh letih. Na nedeljski tekmi v Li-berecu pa je štefančič dosegel odlično drugo mesto. Torej same razveseljive novice pred sezono! želja je, da bi nas ta mladi kranjski skakalec s podobnimi uspehi razveseljeval tudi v zimski sezoni J. Javornik Uspela prireditev Atletski klub Triglav je na kranjskem stadionu organiziral v soboto popoldne prvi pionirski miting republiškega značaja. Na tekmovanju je sodelovalo 90 tekmovalk in tekmovalcev iz Trbovelj, LJubljane in Kranja. Ob izrednih vremenskih razmerah in odličnih napravah so najmlajši atleti dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov, med njimi tudi nov slovenski rekord za pionirje v teku na 300 m (šimunič 37,4). Zadovoljstvo posameznikov in prijetna atmosfera med tekmovanjem kažejo, da bi bilo take m podobne prireditve potrebno organizirati tudi v bodoče. Prireditelj je za tri prvo-uvrščene v vsak disciplini pripravil diplome; Kavčičeva, Paplerjeva (obe Triglav) in Smrečnikova (Olimpija) tčr Šimunič (Ruda>r), Osovni-kar (Tr) in Zupančič (Ol) pa so kot najboljši posamezniki prejeli spominska darila. REZULTATI — pionirji — 60 m: šimunič 7,5, Kahne in Kanduč (vsi Ru) 7,6; 100 m: Kranjski alpski tekmovalci vabijo Nova zimska sezona se naglo bliža in vsi smučarji se martjivo pripravljajo, da bi stopili na sneg čimbolj kondicijsko pripravljeni. V zvezi z novo sezono imajo smučarji — alpski tekmovalci kranjskega Triglava v petek, 17. oktobra, ob 19. uri v avli «kupščine občine Kranj predsezonski sestanek, na katerega vabijo predvsm pionirje in njihove starše, kjer naj bi se domenili o pospešeni vadbi za novo tekmovalno sezono. J. J. Kahne 12,1, Stošicki 12,5, Kanduč (vsi Ru) 12,7; 300 m: Šimunič (Ru) 37,4, Jak ovac 45,9, Kopar (oba Tr) 47,6; 600 m: Zupančič (Ol) 1:36,1, Gorobinko (Ru) 1:46,3, Ali-djanovič (Tr) 1:55,4; višina: Lovšc (Ru) 160, šešek (Ol) 155, Sluga (Ru) 150; troskok: Osovnikar (Tr) 12,79, Fišin-ger (Ol) 11, 08, Kanduč (Ru) 10,96; krogla: Lotrič (Tr) 10,90, Kahne (Ru) 10,33, Rot (Tr) 10,30; kopje: Alič (Ru) 42,75. Rot (Tr) 37,72; 4x100 m: Olimpija 51,7, Rudar 52,3, Triglav I. 62,0; PIONIRKE — 80 m ovire: Kavčič 13,1, Brce 15,6, Pogačnik (vse Tr) 16,6; 60 m: Inkret 8,4, švajger (obe 01) 8,6, Puhar (Tr) 8,8; 300 m: Smre-čnik (Ol) 44,6, Raduha (Tr) 49,1, Brce (Tr) 50,3; daljina: Kavčič (Tr) 477, Švajger (Ol) 450, Papler (Tr) 425; krogla: Papler (Tr) 9,39, Muhič (Ru) 7,41, eRmic (Tr) 6,61; disk: Papler 31,49, Remic 19,74, Viz-jak (vse Tr) 13,65; 4 x 100 m: Triglav I. 58,2, Triglav II. 60,3, Rudar 61,9. M. Kuralt Kegljanje Jože Turk republiški prvak Kranjčan Jože Turk je osvojil naslov republiškega prvaka v kegljanju za leto 1969 na kegljišču v Celju. Dosegel je odličen rezultat 1876 kegljev. Odlično pa sta se uvrstila tudi njegova klubska kolega česen In Am-brožič. Prvi je zasedel tretje mesto, Ambrožič pa se je uvrstil na sedmo mesto. Od ostalih gorenjskih kegljačev je bil najboljši Kranj skogorčan Pečar, ki se je uvrstil na osmo mesto. * J. J. Od nedelje do nedelje NOGOMET — Kranjski Triglav Je v nedeljo zasluženo zmagal v Ajdovščini, kjer je premagal domače Primorje s 3:1 (2:1). Lep uspeh pa so zabeležili tudi škofjeloški nogometaši, ki so doma odpravili Zagorje z 2:1 (2:1). Novinec v ligi Lesce pa je doživel hud poraz v Kopru z istoimenskim moštvom z 0:5 (0:2). Prihodnjo nedeljo je prost termin. Zato bodo nogometaši startali šele 26. oktobra, ko bodo na sporedu naslednje tekme: Triglav : Adria in Lesce : LTH. ROKOMET — Oba gorenjska predstavnika v moški republiški ligi sta to nedeljo ostala praznih rok. Tržič je doma izgubil z Ribnico s 17:18 (6:8), Kranjčani pa so doživeli hud poraz v Piranu z 12:26 (5:12). V nedeljo bosta gorenjski ekipi igrali takole: Kranj : Slovan, Slovenj gradeč : Tržič. V ženski republiški ligi pa jc ekipa Selc morala kloniti v borbi za drugo mesto ljubljanskemu Slovanu s 7:9 (3:5). V nedeljo bodo rokometašice Selc doma gostile ekipo Brežic. ODBOJKA — V drugI zvezni ligi so Jesenice doma izgubile z Modričcm z 2:3. V republiških ligah pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: moški — Kamnik : Novo mesto 3:0, ženske — Kamnik : Maribor 1:3 ln Jesenice : Celje 1:3. Pari prihodnjega kola: Maribor : Kamnik, Fužinar : Jesenice. J. Javomlk GLAS SREDA — 15o»<*ra W» Stari vrh med včeraf, danes in jadri V Sloveniji ni veliko občin, ki bi se iaiiKo ponašale s tolikšnimi možnostmi za razvoj turizma kot Skolja Loka. Zal so možnosti eno, stvarnost pa čisto nekaj drugega. Res je, da vsakoletno dopustni-ško »preseljevanje narodov« dobiva že kar vznemirljive razsežnosti, da postaja izredno pomemben vir deviz in da »oblegane« države — turistične velesile, med katere sodi tudi Jugoslavija, na njegov račun krepko zasluzijo. Toda prav tako je res, da moderni turizem ni več podoben mizici pogrni se, ki samo daje. Zahteve po udobju, po najrazličnejših dodatnih storitvah so ga spremenile v neke vrste industrijo, kjer veljajo trdni zakoni ponudbe in povpraševanja. Ce hočeš nekaj dobiti, moraš poprej nekaj žrtvovati. Morske obale brez hotelov in zabavišč, gore brez koč ter smučišča brez žičnic bodo ostala pusta in prazna. Sodoben letoviščar je izbirčen, zgolj naravne lepote in zgodovinske znamenitosti mu ne zadoščajo. Zato danes kraj z ugodnimi turističnimi pogoji še ni turistični kraj. ln odgovorni ljudje se tega dobro zavedajo. Ko so lani v Skofji Loki sestavljali program razvoja turizma — zimskega, letnega in kmečkega — je bilo očitno, da bo njegova uresničitev stala težke milijone. Pri investiranju naj bi sodelovala — poleg skupščine — tudi mnoga domača podjetja, med katerimi velja omeniti zlasti Transturist. Slednji je prevzel enega najzahtevnejših, najdražjih in verjetno najpomembnejših projektov — ureditev zimsko-športnega središča Stari vrh. O Starem vrhu, o usodi dosedanjih načrtov za gradnjo žičnic, ki so drug za drugim propadli, smo pred časom že pisali. Tedaj je le malo Lo-čanov verjelo trditvam občinskih mož, trditvam, da se zgodovina ne bo ponovila, da tokrat mislijo resno. ZGODBA O POSTANI JUHI »Načrte v zvezi s Starim vrhom bi lahko primerjali s postano juho: gostilni, kjer ti jo servirajo desetkrat zapored, boš enajstič obrnil hrbet, pa naj še tako hitijo zatrjevati, da so končno skuhali dobro,« je znan školjeloški šaljivec duhovito komentiral nezaupanje svojih someščanov. Da bi zvedeli, če in kako napredujejo stvari, kdaj nameravajo začeti z gradnjo in kje bodo speljane sedežnice ter vlečnice, smo obiskali direktorja Transturista tov. Vena Doljaka. »Sistem žičnic na Starem vrhu bomo najbrž začeli graditi žc letos. Sredstva so zagotovljena In le i« tehnične . zadržujejo. V pni fazi (do leta 1973 — op. p.) nameravamo postaviti sedežni- co, eno vlečnico in nekaj bifejev. Obseg druge in tretje etape del pa je odvisen od zanimanja turistov, od tega, ali bo Stari vrh kot zimsko športno središče za smučarje dovolj privlačen. Treba je namreč biti previden, čeprav ni verjetno, da bi čudoviti tereni pred vrati Ljubljane, komaj 34 kilometrov proč, ostali nezapaženi,« je povedal tov. Doljak. Dohod do spodnje postaje sedežnice, do vasi Streluše, ki leži poldrug kilometer stran od nove ceste v Selško dolino, mislijo začeti razširjati in utrjevati že ta mesec. Kar pa se tiče same sedežnice, bo to eden največjih objektov te vrste v Sloveniji. Dolg naj bi bil 1700 metrov. Višinska razlika med lokacijama spodnje in zgornje postaje — slednjo mislijo zgraditi tik ob sedanji koči — je 510 m. Računajo, da bo žičnica sposobna prepeljati 900 oseb na uro. Hkrati s sedežnico nameravajo dokončati tudi 850 m dolgo vlečnico. Smučarje bo potegnila od vasi Zaprevalj do pobočja pod vrhom Starega vrha. Načrti predvidevajo enake zmogljivosti kot pri sedežnici — 900 ljudi na uro. Obenem z naštetim naj bi zgradili še dve samopostrežni restavraciji — sedanja dotrajana koča je že zdavnaj premajhna — in strojno obdelali nekatere smučarske proge (na Starem vrhu je teren zelo raznolik, primeren tako za vrhunskega tekmovalca kot za začetnika). Velja omeniti, da resno razmišljajo o ureditvi posebne razsvetljave, ki omogoča nočno smuko. POGLED V BODOČNOST Se nam torej zares obetaino-vo zimsko-športno središče, doraslo Krvavcu, Voglu, Zelenici, Kranjski gori . . .? Turistični delavci odgovarjajo pritrdilno in tudi direktor Transturista je optimist. »Škofja Loka z okolico, Bohinj ln Pokljuka so tri središča, kamor nameravamo v prihodnjih desetih letih največ vlagati. Izdelali smo poseben investicijski program, ki daje prednost tako imenovani turistični infrastrukturi in ki ga po potrebi lahko razširimo na druga območja.« Stari vrh je torej samo majhen del pisanega mozaika novosti, ki obetajo iz škofjeloške občine napraviti turistično Meko. Ko bodo končane vse tri faze izgradnje, ko bodo njegova pobočja prepre-žena z vlečnicami in sedežnica-mi ter posuta z bifeji, kočami in domovi, utegne spričo primerne lege ter gladkih, travnatih terenov, spričo snega, ki ne skopni celih pet mesecev in zaradi majhne oddaljenosti od Ljubljane, postati priljubljen cilj domačih in tujih gostov. Seveda so to zgolj domneve in predvidevanja. Ne gre jih jemati kot gotovo dejstvo. Drži pa, da sta se Transturist in skupščina občine Škofja Loka stvari lotila hudo resno ter da primerjava s postano juho ni več umestna. I. Guzelj Navdušenje kljub slabemu vremenu Folklorni ansambel Jedinstvo iz Splita je preteklo soboto navdušil kranjsko občinstvo, ki žal ni napolnilo v celoti dvorane kina Center. Kljub temu pa bo ansambel zaradi navdušenja malošte-vilnih nad narodnimi nošami ter nad nastopom samim verjetno prihodnje leto prišel na daljše gostovanje po Gorenjski. Gostje so sc tudi od povedali honorarju /.a sobot ni nastop v korist kranjskih plavalcev. j 4% Družbeno obrt predstavlja le Elektrotehniško podjetje Sejem še ni postal ogl& dalo gorenjske obrti (Nada!j. s 1. str.) kaze o delu v posameznem poklicu, razna predavanja, športna srečanja in podobno. »Zal nam ni uspelo. Odgovorili so nam, da za zdaj ni denarja in da bi takšne dopolnilne dejavnosti v okviru sejma morda lahko pripravili prihodnje leto.« Ugotovitvi, da imajo obrtniki (nekateri) danes toliko dela, da nimajo potrebe, da bi svoje izdelke predstavljali na sejmu in da po drugi Mani ni denarja, da bi ob sejmu izkoristili priložnost in skušali tudi mladino zainteresirati /a obrtni poklic, kažeta, da je na področju obrti na Gorenjskem vrata nerešenih vprašanj. Pred vsem se kaže na področju zasebne obrti velika ra/drob Ijenost. Ta pa povzroča teža ve tudi družbenim obrtnim podjetjem. Razen tega se v večini primerov kaže slaba tehnična opremljenost in sla- Za- ba kadrovska struktura. *-to se nehote vsiljuje ugc»t vitev, da bi tako zasebna K družbena obrt pri zbiranj sredstev v prihodnje r"01^ ubrati skupno pot. Le ta bi lahko ena kot druga dili tehničnemu razvoju • „ crveu«1 raznim novostim m ^ tudi pripomogli, da bi mladi že na koncu osno ^ šole v večji meri odločali delo v obrti oziroma naoj Ijevanje šolanja v stroko*1 s. 11 .i h. Ob koncu torej lahko UfJ tovimo, da letošnji ci,u^^ra-jem obrti in opreme v nju šc ni postal gorenjske obrti, kjer pokazalo, kaj znajo str°tr0$-ni delavci narediti za P°* nj nika. Prav tako sejem * veren odsev, kakšno IP^C, daisko vlogo ima obrtna :. L-,«nl. ' 1 ogledal« bi * t rok javnost na Gorenjskem- ■ i ... j_ v,; do P'. ročju narediti korak n jmm .-------— - bi bilo prav, da bi u" v^. hodnjega sejma na tem> » & A> V Bohinju snemajo film ljudi. I Na začetku tega tedna je prišla v Bohinj f Umska ekipa, ki v starem, zapuščenem seniku pri vasi Soteska snema nov celovečerni par ski film Onkraj. Scenarij zanj sta napisala Matej Bor iti p.viser tilma Jože Gale Ln . pomeni v bistvu filmsko pri- j reditev ene najlepših in naj- i bolj doživetih partizanskih ] balad Kurir, katere avtor je : Matej Bor. Film pripoveduje o Življe- ar«1' nju dveh mladih ljun«. r^i zanakem kurirju in »Kj ni z osvobojenega oZ£in.cZ 0? ju loči močan in navi ai. probojen sovražnikov' ski Prav zato nosi rtov »o film naslov Onkraj. ^ Vlogo kurirja igra i^.L\.iU-grebškega dramske^'-' ^.^ik" šča Ivica Vidovic, ^ ■ ■. \l pa dijakinja III. V""^.«* Ljubljane Jasna ^ k^'11 Razen njh bomo na " ;t,iih platnu videli vrsto p oveinskih ,;da filmskih dali kih igralcev: Aro«N,,,-vornika, Borisa Cavaz ». ^.j. nC ka Bogataja, znaf^f 'jat*** Ustvarjalci novega slovenskega filma Onkraj mcj odmorom. — F. Pcjrdan mine, Janeza Eržen*' ^ j Škofa itd Glavni ^'\\cl^č mojster Aleksander iz Beograda. . jo**"-*' Režiser filma °";k,,3jd3 Gale nam jc Povc:t^:lu pte bo filmska ekipa k"1/1 b*; solila v Ljubljano, * 0l,fc*J do na gradu r»sncMn, 0* prizorov, nato Pa *c ^ \S*' lenisko. vendar sc ŠC niso odločili z»