Poštnina platana v gotovini
V £}ublfani, tetetek II. Itbcuacia 193?
Cena slin 1
Štev. 33
Z limitirane prilogo y,leden v slikah*«
leto II.
Odbor za nevmešavanje v špansko vojno ne more do dela
London, 11. februarja, o. Današnji »Times« piše, da je včerajšnja seja pododbora za nevmešavanje vzbudila vtis, da hočejo nekatere velesile delo pododbora vsekakor zavleči, in tako dobiti časa, ker tipajo, da bo v Španiji boj prinesel odločitev. Ta odločitev bo, kakor kažejo zadnje Francove zmage taka, kakršno zahtevajo koristi teh velikih držav. Zastopnika Anglije in Francije sta opozorila pododbor na resen položaj, katerega je ustvaril odpor Portugalske. Portugalska se je v svojem odgovoru uprla proti nadzorstvu svojih obal po tujih ladjah. Nalogo za izvedbo načrta bodo poverili novemu socialnemu odboru. Tako »Times«.
Ker je znano, da Portugalska ne vodi samostojne zunanje politike, se zdi, da je bil ta nikalni odgovor portugalskega zunanjega ministrstva če že naročen, pa vsaj navdihnjen po tujih silah, to_ je po tistih, ki imajo_vpliv na portugalsko politiko. Zdi se, da bi Angliji bilo tudi najbolj prijetno, kljub drugačnemu pisanju^ današnjih listov, če bi jo potek bojev v Španiji rešil neljube posredovalne naloge. Tudi Angliji bi bilo najbolj po volji, če bi nacionalisti v Španiji vojno čim prej odločili v svojo korist.
Boji severno od Malage
Gibraltar, 11. februarja, o. Nacionalisti nadaljujejo svoje prodiranje še vedno v smeri proti Al-meriji. Vladne čete, ki se umikajo, goni 50 nacionalističnih letal. Istočasno pa vojne ladje generala Franca obstreljujejo cesto, ki vodi iz Malage v Almerijo. V Malagi so nacional. čete aretirale dosedaj vse sumljive elemente. Pred nekaj dnevi so nacionalist’ aretiral' tudi one, ki so v času, ko so imeli marksisti mesto v oblasti, izvršili tam več zločinov. Tako zatrjujejo, da je bilo samo v zadnj'h šestih mesecih brez sodne razprave postreljenih nad 5000 ljudi.
Radijska postaja v Sevilji je objavila, da so nacionalistične vojne ladje pri Malagi ujele ob zavzetju Malage 5 marksističnih ladij, kakor je že bilo javljeno, in tri komunistične torpedne lovce. Prav tako so nacionalisti na odseku pri Malagi zaplenili 10.000 nabojev za puške.
Poseben Havasov dopisnik poroča, da so oblasti sklenile, da se naj takoj izprazni ozemlje od beguncev, ki so okoli Granade in Murcije. Možje, ki so sposobni za orožje, bodo morali na fronto. Civilni guverner je odredil, da morajo begunci takoj odložiti orožje. Orožje si smejo pridržati samo tisti, Jii odidejo na fronto. Ta korak je bi! zelo pozdravljen.
Izpred Madrida
London, 11. februarja. AA. (DNB.) Sinoči je bila prekinjena telefonska zveza med Londonom in Madridom. Ta prekinitev je v zvezi z zasedbo ceste Madrid-Valencija, ki so jo nacionalisti presekali.
Odbor za obrambo Madrida je sinoči ob 21.30 objavil po radiu: Na odsekih pri Guadarami in Guadalajari je bilo nekoliko streljanja iz pušk, Položaji so stali nespremenjeni. Močnejše se je s topovi streljalo na fronti pri Aranjuezu.
S fronte pri Cordobi se poroča, da so vladne čete ustavile borbe zaradi slabega vremena. Vladne čete pa so kljub temu zavzele važne položaje. Posebno močno pritiskajo vladne čete na Montoro, kjer se nacionalisti močno branijo.
Čeprav so rdeča oblastva skušala prikriti resnico, se je v Madridu izvedelo o padcu Malage in se je vest hitro razširila v vsej prestolnici. V zadnjih 24 urah je prišlo do hudih spopadov med pristaši vdaje Madrida in tistimi, ki se zavzemajo za skrajen odpor.
Blizu Malage križari neka britanska križarka, ki ima nalogo prihiteti na pomoč britanskim državljanom, če bo sila. Britanski konzul je ponovno odprl konzulat v Malagi. Mislijo, da imajo naciona-* listi v Malagi dovolj živeža.
Vladne vesti
Barcelona, 11. febr. AA. Reuter: Po vesteh iz Jaena 60 vladne čete začele z ofenzivo na vsej južni fronti. Trdi se, da so vladne čete zavzele dve vasi, ki eta važni za obleganje Granade. Po vesteh iz Al-merije je bila v luki Malagi potopljena torpedovka »Jauen« in parnik »Aratabar«. Begunci iz Malage pravijo, da je med napadalci na Malago bilo mnogo Nemcev.
Španska agencija poroča, da je državni tožilec v Malagi pri procesu proti masi obtožencev zahteval smrtno kazen proti 5000 obsojenim republikancem. Veruje se, da bo sodišče 6prejelo ta predlog. Po mnogih potrjenih vesteh je bil v Malagi uveden organiziran teror proti vsem sumljivim republikancem. Mnogo ljudi so že postrelili.
Nabiranre prostovoljcev v CSR
Praga, 11. febr. o. Glasilo češkoslovaških narodnih socialistov »A Zet« je začelo objavljati vrsto člankov o nabiranju prostovoljcev za špansko državljansko vojno, ki ga vodi politični urad češkoslovaške komunistične stranke. Po podatkih tega lista je do zdaj odšlo iz Prage 500 ljudi, povečini brezposelnih, komunistov in študentov v Španijo. Pogoji za te prostovoljce so bili naslednji: dnevno dobe 10 pezet, ko pridejo v Madrid 5000 frankov, pri odhodu iz Prage pa 500 kron vsak. Ugotovilo pa se je, da tistim, ki so prišli na madridsko bojišče, obljubljenih 5000 frankov niso izplačali. Prostovoljci dobivajo samo 10 pezet dnevno za prehrano. Usoda teh rdečih prostovoljcev ni zavidna, ker so to tisti oddelki, ki jih vladno vojno poveljstvo takoj pošilja v prve vrste. Samo v bitki pri Teruelu je padlo 126 češkoslovaških prostovoljcev.
Jorga napada Jugoslavijo
Bukarešta, 11. februarja, o. Za nekaterimi poslanci. ki so nastopili proti tukajšnjemu češkoslovaškemu poslaniku Sebi, radi njegove knjige, se je sedaj pojavil tudi bivši predsednik romunske vlade prof. Jorga, ki je na včerajšnji seji romunskega senata imel daljši govor, v katerem je med drugim izjavil, da je tudi Jugoslavija, prijateljica in zaveznica Romunije, začela voditi germanofilsko politiko. Prof. Jorga je tudi pristavil, da je predsednik jugoslovanske vlade Stojadinovič sklenil pakt večnega prijateljstva z Bolgarijo brez predhodne odobritve svojin zaveznic, držav Male zveze. V nadaljnih izvajanjih je jxmlaril, da CSR skuša urediti svoje zveze z ekstremnimi levičarskimi državami.
Včerajšnji govor |>rof. Jorge komentira vse bukareško časopisje ter odločno zavrača njegove navedbe, ker je znano, da je ravno predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič pred nekoliko dnevi v skupščinskem finančnem odboru izjavil, da ne vodi niti germanofilske, niti fraukoiilske, niti italofilske politike. Tudi so netočne navedbe prof. Jorge, da bi bila Jugoslavija sklenila pakt večnega
Crijateljstva z Bolgarijo brez predhodnega odo-renja 06talih članic Balkanskega sporazuma in Male zveze.
Včeraj ni izpad prof. Jorge poznavalce jjolitič-nih razmer, prav nič presenetil, ker je cn že od vsega začetka nasprotoval sedanji notranji in zunanji politiki Romunije, ki jo je Romunija morala začela voditi jx> neusjiehili Jorgove vlade.
Mnenja o vrnitvi nemških
kolonij
Rim, 11. februarja, o. List »Popolo di Roma« prinaša članek o vrnitvi nemških kolonij in pravi, da si v Parizu prizadevajo, da bi ustvarili skupno fronto proti nemškim zahtevam. V tej fronti naj bi se združile vse države, ki so si po vo)m razdelile nemške kolonije. Vse prizadete države se boje, da se ne bi Nemčija spustila v neposredna pogajanja z Anglijo, ker Anglija v načelu priznava zahtevo po kolonijah. Zahtevala bi od Nemčije samo nekaj jamstev. Zdi se, da bi Anglija hotela posredovati med Francijo in Nemčijo, da Francija odstopi Nemčiji koloniji Togo in Kamerun.
London, 11. februarja, o. Večina angleških političnih krogov je proti vsakemu pogajanju glede vrnitve nemških kolonij, ker bi bila pač Anglija najmočneje prizadeta pri kaki delitvi. Tisti redki gospodarsk' krogi pa, ki bi bili v načelu za razgovor o vrnitvi, kažejo samo na videz voljo zato, da bi Nemčiji pomagali do njenih pravic. Za razgovore postavljajo namreč take pogoje, ki se zdi, da se za Nemce z ozirom na njihovo dosedanjo politiko nesprejemljivi Pogoj’ so naslednji:
1. Kolonijalni problem se sme reševati samo t okviru splošnega evropskega načrta.
2. Nemčija se mora odreči gospodarske samozadostnosti.
3. Nemčija mora omejiti svoje oboroževanje.
4. Nemčija mora sprejeti kontrolo oboroževanja, ki bi se v tem primeru razširila na vse ostale države.
5. Nemčija mora pristopiti k splošnemu evropskemu paktu, ki bi se razširil tudi na Sovjetsko Rusijo.
Z ozirom na vsebino teh pogojev je jasno, da ne morejo služiti za podlago kakih razgovorov z Nemčijo.
Pariz, 11. februarja. AA. (Hava3.) Tednik »Vu« razpravlja o kolonijalnem problemu in pravi, da ta problem ne more biti predmet čisto evropskih razgovorov Nemške zahteve temelje na oskrbi s sirovinami m na gosti naseljenosti Nemčije Toda Nemčija se je s pogodbo <■ Portugalsko že oskrbela s surovinami Francija nima petroleja, USA nima kavčuka, kar se pa naseljevanja tiče, obstoji na svetu samo ena kolonija, kjer ie dovolj prostora, in to je Palestina. Noben evropski kongres ne bi
mogel delati s kolonijami kakor s šahovskimi figurami, ne da bi pri tem upošteval človeka.
Tokio, 11. februarja. Pri sprejemu poročevalcev listov v zunanjem ministrstvu je pooblaščeni zastopnik ministrstva odgovoril tudi na vprašanje o nemški zahtevi po vrnitvi bivših nemških kolonij. Ta japonski diplomat je izjavil, da Japonska ni
Eričakovala, da bo Nemčija zahtevala tudi tiste ivše nemške kolonije, ki so zdaj pod japonskim mandatom. Pripomnil je, da je tudi Japonska pre-obljudena država s premalo kolonijami.
Pariz, 11. februarja. AA. (Havas.) Berlinski dopisnik »Journala« poroča svojemu listu: Tudi taki Nemci so, ki mislijo, da je enostranska Hitlerjeva odpoved ugotovitve nemške krivde za svetovno vojno, dala Nemčiji pravico, da zahteva vrnitev reparacij, ki jih je plačala zmagovalcem. Kaj kmalu utegnemo doživeti, da bo Hitler zahteval od Fran-cozev, Belgijcev, Angležev in Italijanov reparacije in vojno odškodnino, ki jo je Nemčija plačala. Morda bo tudi zahteval, da mu zmagovalci vrnejo protivrednost za tisti vojni material, ki so ga uničili na podlagi pogojev za sklenitev premirja in mirovnih pogojev Po berlinskih hipotezah, ki jih slišimo v tukajšnjih krogih, se bomo utegnili mi pokazati mnogo pooustljivejše glede vračila kolonij, da se ognemo takšnim nemškim zahtevam.
Vremensko poročilo
po slan ju dano« zjutraj.
Rateče- —;i. jasno, mirno. 40 cm sreža, mala in srednja skakalnica in drsališče uporabno.
Kranjska gora: —barometer pada, jasno, mirno, 25 cm sreža, sankališče uporabno.
lTršiČ’Krnica: 15 em pršiča na 80 cm podlagi.
Bohinjska Bistrica: — 1, zelo oblačno, 15 cm sreža.
Dom na Menini planini: --8, 5 cm pršiča na 1)0 em podloge, oblačno, severni veter.
Nemški pozdrav ni propaganda, tako razpravlja nemško časopisje zaradi škandala ki je nastal
v Angliji, ko je nemški poslanik Ribbentrop po zdravil angleškega kralja z dvigom roke. Ta pozdrav je nemški uradni pozdrav, zato 6e ga morajo držati vsi.
Sestanek Balkanske zveze
Atene, 11. febr. o. V Atenah teko zadnje pri prave za konferenco zastopnikov držav Balkanskega sporazuma, ki ho 15. februarja. Tukajšnji politični krogi so se bali, da se bo morala kon ferenca zaradi bolezni romunskega zunanjega mi' nistra Antonesca odložiti za nekaj dni. Sinoči pa je iz Bukarešte prispelo poročilo, da je Anto-nescu že ozdravel in da zato ni povoda, da bi se morala konferenca Balkanskega sporazuma v Atenah odložiti. Autonescu se bo na svojem po tovanju v Atene ustavil v soboto zjutraj za neka, časa v Belgradu. Za bližajoče se konference držav Balkanskega sporazuma vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje ter je napovedan prihod večjega števila inozemskih časnikarjev.
Razgovori med Finsko in Rusiro
Moskva, 11. febr. o. Uradno f)oročilo o sestanku finskega zunanjega ministra Holetia in ruskejra komisarja za zunanje zadeve Litvinova pravi, da sta oba državnika izmenjala misli med seboj ter ugotovila, da je možno mirno sosedstveno sožitje med obema državama.
Kakor je znano, so se razmere med Finsko in Sovjetsko Rusijo zelo poslabšale tedaj, ko je Finska krenila pod nemški vpliv. Sovjetsko časopisje je Finsko vsa ta leta silovito napadalo. Sestanek je bil v Litvinovi spalnici, ker je baje ruski zunanji komisar bolan za gripo in kakor pravijo ruska ruska poročila »konfiniran v postelji!.
Boi proti judovstvu v Palestini
Jeruzalem, 11. febr. AA. Havas:	Sovraštvo
proti Judom v Palestini se zopet širi. Ustanovljeno je bilo društvo muslimanov in kristjanov pod parolo: Kristus in Mohamed! Ta organizacija bo pobijala širjenje judovstva v Palestini. Oblasti so prepovedale širjenje lista »Adifa«. Poročajo, da so na severni meji ujeli 12 Judov, ki so na nezakonit način hoteli priti v Palestino. Protestno gibanje Arabcev se zmeraj bolj širi. Arabski odvetniki so zahtevali od guvernerja v Hajfi, da naj izpusti politične krivce, ki so zaprti zaradi zadnjih atentatov.
Delavska stranka proti vojvodu W ndsorskemu
London, 11. februarja, o. Klub delavske stranke v spodnjem domu je imel včeraj tajno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo ta klub glasoval proti vsakemu povišanju civilne liste kraljevskega doma, ki bi šlo v korist Windsorskemu vojvodu. Razen tega delavska stranka zahteva, da sestavijo dohodki Cornvalskih in Lanchasterskih posestev, ki so do sedaj pripadala Vindsorskemu vojvodi, na razpolago državni blagajni.
Prenos filma o kronan u angleškega kralja
London, 11. februarja. AA. DNB. »Press Asso-ciation« poroča, da je bila sklenjena pogodba z nemško letalsko družbo, kako naj veleletalo »Hindenburg« kar najhitreje prenese film o kraljevem kronanju v Ameriko. Posebno letalo bo filrnfcke aparate odneslo takoj v Frankfurt, kjer jih bodo vkrcali na zračno ladjo »Hindenburg«. Na ladji bodo filmske delavnice in dva dni po kronaju bodo filme teh svečanosti že lahko vrteli vsi ameriški
Vesti 11. februarfa
Petletni načrt za dvig italijanske svilne industrije je izdelalo gospodarsko ministrstvo. Določil? so tudi 69 milijonov lir za svetovno razstavo v Rimu 1941.
Enotno narodno zastavo, veljavno za vso državo, je dobila Holandska. 1)0 zdaj ni bilo zakona, ki bo to vprašanje urejal. Zastava bo rdeče-belo-modra.
161.000	kmečkih hiš bodo podrli v Italiji, to je
4.5% bivališč italijanskega preprostega ljudstva, ker ]>o mnenju vlade te hiše niso dostojne za človeško bivanje. V celoti bodo podrli in na novo zgradili 52% vseh kmečkih hiš.
Svečanosti pri kronanju angleškega kralja bodo prenašali z aparati za televizijo. Na predvečer kronanju pa bo kralj Jurij VI. govoril pa radiu svojim državljanom.
Holandska prestolonaslednica Julijana in njen mož sta včeraj dospela v Budimpešto, kjer se bosta nekaj časa ustavila.
Vojvoda Windsorski se poroči po najnovejših časnikarskih ugibanjih meseca maja in odide potem na poročno jx>tovanje v afriško kolonijo Kenijo.
Šolo za strokovnjake v ruskih vprašanjih je
sklenila ustanoviti narodno socialistična vlada v Nemčiji z utemeljitvijo, da sovjetska vlada v Rti-siji ne bo večna trajala in da morajo zato Nemci poznati življenje in ruske ustanove.
Amnestijo za nerede, upore in stavke je podpisal predsednik mehiške republike Cardenas. Amnestije bo deležnih okrog 10.000 ljudi.
Trgovska pegodba med Italijo in Jaj>onsko bo
podpisana v kratkem. Pogodba bo urejala predvsem trgovino med Japonsko in italijanskimi afriškimi kolonijami.
Češkoslovaška ne izstopi iz MZ in širijo take vesti samo tiste agencije, ki vrše stalno propagando proti CSR, ker jim gre za tem, da bi MZ razbile.
Potniško letalo je padlo v Tiho morje blizu San Francisca. Pri tem je našlo smrt 11 ljudi.
Za 152 milijonov dolarjev zlata so pridobil v preteklem letu v ameriških Združenih državah.
12. seja za poravnavo ameriške stavke v delavnicah avtomobilske družbe General Motors se je začela včeraj na pobudo guvernerja. Izid seje še ni znan.
O trgovskih razgovorih med USA in Anglijo
je poročal angleško trgovinski minister Runciman.
Vojaške smučarske tekme Male zveze se prično danes v Pustevni na Moravskem. Prebivalstvo je tekmovalce zavezniških držav svečano sprejelo.
Trgovinski razgovori med CSR in Nemčijo so
se končali uspešno in so poslanstva obeh držav uredili vsa vprašanja, ki se tikajo zlasti tujskega prometa.
Seja italijanskega odbora za letalstvo je bila pod predsedstvom Mussolinija včeraj v Beneški palači. Udeležil se je je tudi maršal Balbo.
Angleško portugalska zveza še zmeraj živi na podlagi pogodbe iz Teta 1904, kjer se je Angli'. zavezala, da bo varovala Portugalsko in njere kolonije pred vsakim napadom, naj pride od koderkoli.
Trupla, žrtve španske državljanske vojne meče morje na suho na portugalski obali dan za dnem.
Staro železo morajo 14 dni zbirati člani narodno socialističnih SA in SS organizacij. Državljani morajo staro železo odstopiti zastonj, ker spada to zbiranje v določila 4 letnega gospodarskega načrta.
Avstralija se oddaljuje od Anglije, kakor kaže zadnje dovoljenje londonske vlade, da lahko Avstralija imenuje v Washingtonu svojega jx>sebnega poslanika.
Voditelj avstrijskih legitimistov dr. Wiesener
je odpotoval v London, kjer bo imel predavanje o tem, da je vrnitev Habsburžanov na avstrijski prestol potrebna.
Število konj v Avstriji raste, pada pa število tovornih avtomobilov. Avstrija ima zdaj vsega skupaj 280.000 konj.
Češkoslovaška vojska pozdravlja zvezo med Jugoslavijo in Bolgarijo, kakor kaže članek načelnika češkoslovaškega generalnega štaba, general Sirova v sofijskem listu »Nova kambana«.
Enotno francistično stranko mislijo ustanoviti vse dosedanje desničarske nacionalistične in katoliške španske stranke. Voditelj nove enotne španske stranke bi bil seveda general Franco. S tem v zvezi je tudi proglas voditelja katoliške ljudske akcije Oila Roblesa, ki je razpustil svojo 6tranko.
Ga. Simpsonova bi postala jx> jsoroki z vojvodom Windsorskim vojvodinja in tako prava članica angleške kraljeve hiše. Tako so določili menda pri obisku vojvodove sestre zadnje dni na Dunaju.
Mumijo iz leta 32CO pr. Kr. je našel v nekem egiptovskem grobu mladi angleški starinoslovec Aimery.
Sprememba madžarske ustave se bo izvedla v kratkem. Spremeba se bo nanašala predvsem na novo ureditev obeh zbornic ter na novi volilni zakon.
kinematografi v Ne\vyorku in drugod. Nekaj uglednih ameriških osebnosti se bo udeležilo kronanja in ti mislijo z isto zračno ladjo že odpotovati nazaj.
Proglasitev turističnih krafev
Maribor, 10. febr.
V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 27. januarja štev. 8/44-45 je objavljen pravilnik o proplaSanju turističnih krajev, ki (ja je predpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo v okvirju nove uredbe o pospeševanju turizma. V smislu člena 9 tega pravilnika so za turistične kraje proglašeni sledeči kraji na območju bivše mariborske oblasti:
A. Za turistične kraje v ožjem pomenu besede: Celje, Črna, I)ravograd-Meža, Gornja Radgona, Guštanj, Ljutomer, Muren berg, Maribor, Mozirje, Ormož, Planina pri Sevnici, Prevalje, Ptilj, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Vitanje;
B. Za turistične kraje klimatičnega (planinskega) značaja: Frain (Mariborska koča), Gornji
'l. Hoie (Pohorski dom), Logarska dolina—
va, Ljubno, Luže, Ribnica na Pohorju (Sen-
v dom), Ruše (Kuška koča), Smolnik (Lob-■ c), Sv. Lovrenc na Pohorju (koča na Klopnem vrhu), Šmartno na Pohorju, Topolščica, Vurberg;
C. Za turistične kraje kopališkega značaja: Dobrna, Laško, Rimski vrelec-Kotlje, Rimske toplice, Rogaška Slatina. Slatina Radenci.
Po tem pravilniku proglašeni turistični kraji pridobijo pravico do vseh ugodnosti, ki so predpisane z uredbo o pospeševanju turizma ali z drugimi zakonskimi predpisi za pospeševanje turizma, obenem pa se podredijo tudi vsem obveznostim, ki jih določa ta uredba ali druge zakonske določbe.
Ministrstvo za trgovino in Industrijo je prometnemu ministrstvu predložilo ta seznam turističnih krajev kot podlago za ugodnosti po § 11
Epilog k aferam mariborskih „zavarovalnic"
Maribor, 11. februarja.
Maribor je bil pred nekaj leti eldorado raznovrstnih »zavarovalnic« za doživetje, ki eo rastle kakor gobe po dežju, pa tudi ena za drugo doživljale krah, ki je spravil na tisoče in tisoče ljudi ob lepo premoženje ter povzročil milijonske škode. Klasičen primer zato je bila afera kmetijske eks-portne zadruge, ki je s svojimi posli v nekaj mesecih povzročila ogromno škodo lahkovernim ljudem. Po vzorcu te Kmetijsko eksportne zadruge je bilo v Mariboru ustanovljeno tudi »Splošno gospodarsko društvo z. o o. z. v Mariboru. V vodstvo so prišli sami ljudje brez premoženja in strokovnega znanja, vsi pa z željo, da bi si e pomočjo društva ustvarili lepo življenje. Zadruga pa pravzaprav sploh ni prišla do poslovanja, ker ji banska uprava zavarovalnih poslov ni dovolila. Kljub temu pa so člani načelstva nabirali nove člane ter jih zbrali kakih 70, ki so plačali pristopnino. Se predno je pa inoglo društvo razviti večjo delavnost kljub tozadevni prepovedi, mu je stopila oblast na prste in člani vodstva so se znašli pred sodiščem. Dne 19. aprila 1935 se je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti funkci-jonarjem društva. Takrat so bili obsojeni posestnik Franc Vogrin od Sv. Jakoba ter delovodja Martin Ja.ro iz Maribora vsak na leto dni robije, Ivan WoI-fond iz Maribora na 10-mesecev in zasebni uradnik Marko Kardinar s Pobrežja na 8 mesecev strogega zapora. Vsi obsojenci so se pa proti izrečeni kazni pritožili na stol sedmorice v Zagrebu. Vrhovno sodišče je njihovo pritožbo uvaževalo ter je sodbo razveljavilo, obenem pa odredilo, da se vrši proti obtožencem ponovna obravnava, ki jo bila danes dopoldne. Obsojenci so s svojo pritožbo uspeli, ker je bil Wolfond sploh oproščen, Vogrin, Jarc in Kardinar pa so bili obsojeni vsak na 6 mesecev zapora, vsi jKigojno na 3 leta.
Zgodba o »slovenski fovšiji'
in
Ljubljana, 11. februarja.
Velika razpravna dvorana št. 79. Na zatožni klopi sede trije možje, čedno oblečeni. Že zunanjost jih izdaja, da spadajo k gostilničarskemu poklicu. Zraven je žalno oblečena mlada gostilni-čarka-vdova. Druščino pa jim delata še dve mladi natakarici. Paragraf jih je prijel, ker so tam nekje na Notranjskem ob dnevih občinskih volitev točili gostom alkoholne pijače. Na vse načine so se skušali izmotavati in so sodečemu sodniku-poedincu g. Gorečanu navajali različne okolnosti. Glavni njih trumf je bil: »Domačinom nismo točili. V dobri veri smo dajali vino le tujcem.« Prvi branilec dr. Bogdan Žužek je opozarjal sodnika na § 19. k. z. in plediral za oprostilno sodbo,, ker da so obtoženci ravnali v pravni zmoti. Drugi branilec dr. Ivo Lulik pa je vzkliknil: »V naši ljubi Sloveniji je grozansko huda škodoželjnost, ki bi, ko bi se mogla spremeniti v konjske sile, pognala vse Slovence v stratosfero.« Sodnik je prva dva obtoženca oprostil, ker sta navajala, da kritične dneve nista bila doma, marveč odsotna. Tretji gostilničar, gostilničarka in starejša natakarica pa so bili obsojeni na 7 dni zapora in 250 Din denarne kazni, mlajša natakarica pa na 1 dan zapora in 100 Din denarne kazni. Vsi pogojno za 1 leto. Sodbo so vsi sprejeli.
Racija
Ljubljana, 11. februarja.
Danes zjutraj je začel švigati po mestu znani policijski avtomobil. To je vedno znak, da vrši policija racijo. Res so policijski organi že zgodaj dopoldne dovažali na upravo policije vse mogoče tipe. Med njimi je seveda največ brezposelnih in beračev, vmes pa so tudi številn iizgnanci, ki nimajo pravice do bivanja v mestu, a se v mesto kljub izgonom vedno in vedno zopet vračajo. V mestu skušajo priti na kakršenkoli način do denarja in je razumljivo, da se poslužujejo pri tem vseh mogočih trikov. Te bodo po prestanih policijskih kaznih zopet odpravili v domovinske občine. Gotovo pa bo policiji v teku dopoldneva, ko se racija nadaljuje, padel v roke tudi kak tip težjega kalibra. Saj teh ne manjka, posebno, ko so jih po zadnji amnestiji izpustili toliko iz jetnišnic.
Večesiav Viilder v Belgradu -zasebno
Belgrad, 11. februarj'a. m. Že nekaj dni se tu mudi veljak bivše samostojne demokratske stranke dr. Večeslav Vilder. V razgovoru s časnikarji je izjavil, da je prišel v Belgrad v čisto privatnih zadevah. To priliko pa bo skoro gotovo izkoristil za to, da se sestane s srbijanskimi opozicionalci. — Nekaj časa še je v Belgradu tudi predsednik bivše SDS Adam Pribičevič, ki ima kakor znano svoja posestva v VuČitrnu ua Kosovem.
železniške potniške tarife, ki daje obiskovalcem turističnih krajev pravico do brezplačnega povratka na železnici po najmanj 7 dnevnem biva-nju; Po sedanjih predpisih uživajo to ugodnost lo turistični kraji z nadmorsko višino nad 700 m.
Glede zgradarine za turistične kraje sta tuj-skoprometni zvezi v Mariboru in Ljubljani pod-vzeli potrebne korake za ukinitev tega bremena.
Vsi proglašeni turistični kraji morajo docela ustrezati določbam členov 3., 4. ali 5. uvodno omenjenega pravilnika. V kolikor že proglašeni turistični kraji ne bi ustrezali določbam teh členov, morajo istim ugoditi najkasneje v dveh letih v korist pospeševanja turizma v dotičnem kraju. V nasprotnem primeru sme ministrstvo za trgovino in industrijo po svobodni oceni, toda upoštevajoč obče koristi turizma, črtati take kraje iz seznama proglašenih turističnih krajev. Taki kraji izgube pravice in ugodnosti, ki so jih pridobili v lastnosti turističnih krajev.
Tujskoprometna zveza »Pulnik-c v Mariboru opozarja občinske uprave in tujskoprometna društva tistih krajev, ki niso bili proglašeni za turistične kraje, da imajo kadarkoli zahtevati proglasitev za turistične kraje, če ustrezajo že omenjenim določbam členov 3., 4. ali 5. pravilnika o proglašanju turističnih krajev. Kraji, ki bodo najkasneje do 15. junija 1987, zahtevali naknadno proglasitev, prvi dve leti od dne uveljavitve pravilnika še ne morajo ustrezati določbam členov 3., 4. ali 5. pravilnika. Prošnje, ki morajo biti opremljene s prilogami o potrebnih avtentičnih podatkih, naj se pošljejo na naslov Tujskopro-metne zveze »PATNIKA« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
Ukraden pisalni stroj
Ljubljana, 11. februarja.
Na pustni torek je ljubljanska policija aretirala nekega Ivana V., doma tam nekje pri Laškem. Mož je pounjal okrog po Ljubljani v nakup še skoro nov pisalni stroj znamke Underwood. Ko so ga zaslišali, odkod ima ta stroj, je navedel ime neke osebe pri Laškem, češ da je od dotičnega ta stroj kupil. Ko pa se je policija preko orožništva informirala pri navedeni osebi, je prispel v Ljubljano odgovor, da dotična oseba Ivana V. sploh ne pozna. Gotovo je torej, da je pisalni slroi ukraden. Lastnik naj se javi na policiji.
Bodoča svetovna prvaka
Ljubljana, il. tebruarja.
Že na lanskoletni olimpijadi sta vzbudila pri drsanju na ledu splošno pozornost mlada Dunajčana Erich in lise P a u š i n , ki sta bila takrat stara Erih 15, lise pa lfr let. Dasi je publika pričakovala, da bosta mlada umetnika zasedla prvo mesto, so sodniki prisodili zlato kolajno nemškemu paru in sicer soglasno.
Preteklo nedeljo je mladi par nastopil na tekmah za evropsko prvenstvo v Pragi. Stadion so ogromne množice napolnile do zadnjega sedeža, med odličniki pa je bil sam predsednik republike g. dr. Edvard Bencš, številni ministri, ves diplomatski zbor in sploh vsa najelitnejša družba Prage. Pred tako številno in tako odlično publiko sta mlada Dunajčana predvajala neverjetno težke in drzne drsalne figure s tako preciznostjo, da sta publiko naravnost zadivila. Vsi so bili prepričani, da bosta zasedla prvo mesto. Kljub temu pa so sodniki zopet priznali prvenstvo nemškemu paru — posedniku zlate olimpijske kolajne. Toda v Pragi se že spremenilo v razliki z Ga-Pa v prid mladima Dunajčanoma toliko, da sklep sodnikov ni bil soglasen, marveč sta bila dva sodnika za to, da se prizna prvenstvo Dunajčanoma. Dunajčana sta torej na najboljši poti, da pridobita morda že prihodnje leto s preciznostjo in izbranostjo svojih produkcij na svojo stran večino sodnikov.
To bi bilo posebno razveseljivo tudi za Ljubljančane. Mnogo jih je namreč še, ki ne vedo, da sta mlada Paušina prav za prav — Ljubljančana. Še danes je Wolfovi ulici trgovina Paušin, ki jo imajo sorodniki mladih dveh drsalnih mojstrov. Oče Ericha in lise se je pred leti preselil iz Ljubljane na Dunaj, kjer se je poročil ter sta iz tega zakona izšla potem Ericb in lise, ki sta torej po svojem očetu pravcata Ljubljančana. Če postaneta svetovna prvaka, bomo na to zvezo Ljubljane z mladima Dunajčanoma še bolj ponosnil
Ukradeni aparat
Ljubljana, 11. februarja.
Ljubljanska policija je prejela obvestilo, da je bilo v noči od 30. na 31. januarja vlomljeno v brivski lokal Jereba Ivana na Gorenji Savi. V lokal ej prišel po lestvi skozi okno, ki ga je razbil. Odnesel je še skoraj nov radio aparat, vreden 7000 Din. Radio aparat je znamke Minerva Largo. Tat, ki še ni padel v roke oblasti, bo aparat gotovo skušal prodati. Zato svarimo pred nakupom!
Trije tički
Ljubljana, 11. februarja.
B.	A. je sicer še mlad, vendar pa dovolj premeten, da si je zmisli) neverjetno drzen način, na katerega je goljufal različne tvrdke in trgovce. Da ei pa imeli njegovi podvigi več uspeha, si je dobil še dva pomagača, ki sta bila popolnoma vredna svojega učitelja. Fant je star šele 22 let ter je iz Ljubljane. Dobil je še 26 letnega brezposelnega tapetnika P. A. ter približno toliko starega S. P., brezposelnega delavca. Vsi trije so radi obiskovali različne lokale in prireditve, a za tako krokanje je vedno primanjkovalo denarja. Zato so prišli na originalno idejo: B. A. je vlekel za svojim očetom 1200 Din mesečne vzdrževalnine. S tozadevnim dekretom je šel fant k neki tvrdki, ki prodaja radio aparate, ter se tam pogodil za lep radio aparat. Dal je na račnu kupnine 200 Din, glede ostanka pa se je zavezal, da ga bo plačal v mesečnih obrokih. Tvrdka mu je to dovolila šele, ko je pokazal dekret, da vleče mesečno vzdrže-valnino. Tako jo je fant z radio aparatom odku-ril iz trgovine. Stvar obeh pomagačev je potem bila, da sta radio aparat, ki je bil vreden okrog 3000 Din, prodala naprej za mnogo nižjo kupnino. Po tej prvi uspeli goljufiji, so se vsi trije začeti kar na debelo baviti s tem poslom. Najprej so kupovali in prodajali samo radio aparate, potem pa so svoj delokrog raztegnili še na kolesa. Posel jim je uspeval, imeli so vedno dovolj denarja in lahko so krokali do mile volje. To pa jih je izdalo, policija je postala pozorna, povrh pa so prispele še prijave od različnih tvrdk. Fantje so se iz veselega predpustnega razpoloženja morali preseliti za zamrežena policijska okna, kjer bodo sedaj v postnem času imeli dovolj prilike premisliti o svojem predrznem predpustnem udejstvovanju.
V petek, 12. t, m. ob 20. uri bo v novi frančiškanski dvorani predavanje
o »Narodnem llvltentn in šegah w Jugoslaviji”
Predavatelj g. JULIJ ROGULJA bo z besedo in 150 diapozitivi podal nekai najbolj svoiskib in značilnih prizorov iz živlienia jugoslovanskih narodov ter njihovih šeg.
Vstop prost.
Zaposlitev v januarju
Ljubljana, 11. februarja.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je izdal stalistiko o zaposlitvi delavstva v preteklem mesecu. Številke kažejo, da se razmere eicer počasi, pa vendar stanovitno obračajo na boljše in nam more za to služiti zaposlitev kot nekako merilo. Po teh podatkih je bilo januarja zavarovanih pri ljubljanskem okrožnem uradu 81.943 članov, od teh moških 49.641 in 32.302 ženskih. V primeri r. januarjem lanskega leta je število zavarovanih članov narast-lo za 6.855 (5.329 moških in 1.527 ženskih), dočim je v primeri z decembrom padlo število zavarovancev za 5.138. To pa je posledica zastoja, ki vedno nastopa v januarju. Od leta 1934 število zavarovancev stalno narašča. S povečanjem štovila zavarovancev se je nekoliko povečalo tudi število bolnikov in sicer za 802.
Povprečna dnevna mezda je januarja znašala pri moških 25.02, pri ženskah pa 18.42 dinarja. To znači, da so se povprečno moške mezde znižale za desetinko odstotka, ženske pa dvignile za prav toliko. Celokupna dnevna zavarovana mezda znaša v tem mesecu pri moških 1,241,831.20 Din, pri ženskih zavarovancih pa 595.014.40 Din. Skupaj 1,836.845.60 Din. Torej je pri tem v primeri z lanskim januarjem zaznamovati povišanje za 160.145.60 Din. Omeniti pa je treba tudi to, da sc je šele letos dvignila povprečna dnevna mezda in sicer za devet stotink odstotka, dočim je vsa prejšnja leta januarska povprečna mezda padala.
Belgrad, 10. februarja, m. Ministrski svet je na predlog poštnega ministra odobril, da se odpre več novih pogodbenih pošt. Na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva se to dovoljenje nanaša na dve pošt: in sicer na pošto v Adlešičih in v Markovcih pri Ptuju
Delo v skupščini
Belgrad, 11. februarja, m. Sinoči je bil v finančnem odboru narodne skupščine sprejet tudi
Eroračun za gradbeno ministrstvo. Finančni odbor o danes popoldne zopet sejal ter bo sprejel tudi proračun ministrstva za telesno vzgojo, za tem pa bo ta odbor začel v podrobnosti razpravljati o proračunskem predlogu za vsa ministrstva skupaj ter nadalje še vzel v pretres predlog finančnega zakona. Plenum narodne skupščine bo pa danes na svoji seji, ki je določena za interpelacije, govoril o oni interpelaciji ki jo je vložil poslanec Risto Grgič. Narodna skupščina bo delala tudi jutri ter bo, kakor se zdi, sprejela nov trgovinski zakon tudi v podrobnostih, nakar bo ta zakon poslan v nadalj-ne razmotrivanje senatu.
Iz proračuna gradbenega minis&rstva
Belgrad. 10. februarja. A A. Na današnji 19. seji finančnega odbora je povzel besedo gradbeni minister dr. K ožul j. Predsednik odbora dr. Voja Janjič je takoj v začetku podelil besedo gradbenemu ministru, da jo podal svoj ekspoze.
Gradbeni minister dr. Marko Kožulj je po kratkem govoru, v katerem je pojasnjeval tehniško obdelavo proračuna in poudarjal posebno nizke zneske, ki so mu na razpolago, navedel, da znaša celotni proračunski predlog 137,823.945 Din. To pomeni, v primeri s prejšnjim letom, povečanje za 19,205.924 Din. Od milijardnega posojila za velika javna dela se je gradbenemu ministrstvu dovolilo 578 milijonov dinarjev.
Za velika javna dela iz milijarde dinarjev znaša proračunska vsota doslej dovoljenih načrtov, ki se plačujejo iz tega posojila dno 14. jan. t. 1. 558 milijonov 352.475 Din. Izlieitirani znesek doslej oddanih del znaša 450 milij. Din.
Nato se je minister ustavil pri delih, ki so se doslej izvršila na državnih cestah iz milijardnega posojila, in je poudaril, da smo pri izdelavi programa za izvajanje javnih del iz teh posojil upoštevali naše mednarodne obveznosti in potrebo naše države, v prvi vrsti narodno gospodarstvo. V prvi vrsti je prišla v jioštev gradnja cest Belgrad-Subo-tica, Belgrad-Pančevo in ureditev ceste Relgrad-Topola. Leta 1934 nismo imeli zveze niti med Zemunom in Pančevom, to je s kraji, ki so bili nekoč pod Avstrijo, in kraji iz predvojne Srbije. Iz Novega Sada v Subotico se je promet mogel vršiti samo poleti v suhem vremenu, v Pančevo je bilo pa treba iti čez Subotico. Na cesti Beigrad-Za-greb-Ljubljana se je izgradilo okoli 80 km, in sicer pri Ljubljani 30 km, pri Zagrebu 40 km in pri Belgradu 7 km. Večidel je to že dodelano. Začela so se dela na veliki primorski turistični cesti od Sušaka do Bojane s čisto skromnimi sredstvi ki pa vendar zadoščajo. Dela se za dograditev ceste Prijepolje-Bijelopolje. Tudi se popravlja cesta Ljubljana - Sušak, Ljubl jana - St. Ilj drž. meja. Vsega skupaj se ima zgraditi okoli 400 km za težki promet in urediti 800 km za lahki promet iz makadama. Razen teh del so sc vršila tudi dela v nekaterih krajih primorske in zetske banovine, da se zaposli prebivalstvo. Pri teh velikih delih je ministrstvo zaposlilo okoli 200 mladih inženjerjev in tehnikov ter strokovnih delavcev. Začeli smo eks-ploatirati nove moderne kamnolome. Do konca lanskega leta se je izplačalo okoli 3 milijone dinarjev delavskih mezd.	*
Nato povori minister o državnih cestah, zlasti o banovinskih cestah prvega in drugega reda drugimi deli, nameravanimi iz milijardnega posojila, so tudi krediti banovinskih proračunov s katerimi se prav tako delajo večja dela, in iz drž fondov za javna dela, oziroma iz državnega proračuna na račun podpor. Takšna dela so "vršo v vseh banovinah, tako na pr. se jo v dravski banovini zgradila cesta Ljubijana-Litija-Radeče, šoštanj-Ht. Vid-Črns
Začetek v Chamonfccu
Chamoni?:, 11. febr.
Jutri v petek ob 9 dopoldne se začne FIS prvenstvo v Chamonixu s štafeto 4 X 10 km. Našo državo bodo v štafeti zastopali Klančnik, Knap, Smolej, in Zemva. Oficielna otvoritev tekmovanj pa je danes popoldne ob 5. Sinoči je bila seja FISE, na kateri so izdelali podoben program.
Belgrad, 11. februarja. A A. Na osnovi člena 15. odst. 4 uredbe o pospeševanju tujskega prometa, je v zvezi s členom 82 odst. 1 obrtnega zakona in sporazumno s finančnim ministrom izdal trgovinski minister pravilnik o uporabi in ravnanju s skladom za pospeševanje tujskega prometa v tujskoprometnih krajih kraljevine Jugoslavije. v
01. 1. Pri Državni hipotekarni banki v Belgradu se ustanovi sklad za pospeešvanje tujskega prometa v tujskoprometnih krajih kraljevine Jugoslavije. Vodi in upravlja fja trgovinski minister j K) določbah tega pravilnika.
Razprava proti mladim vlomilcem
preložena
Ljubljana, 11. februarja.
Kakor smo že včeraj javili, se je pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. A. Žigon in sta fungirala kot sosodnika gg. Ivan Brelih in Fran Gorečan, ob 8. 30 pričela glavna razprava proti 7 obtožencem, ki jih je drž. tožilec dr. Julij rellaher obtožil raznih velikih in malih vlomov. Glavni junak razprave je bil še starejši mladoletnik Albin J., doma z Orlega, brez stalnega bivališča. V mladosti je bil pastirček in že takrat je imel dolge prste. Njemu pripisujejo največ vlomov, ki jih je tudi pred sodnik prostodušno priznal. V kriminalistiki nenavaden motiv je navedel. Ko ga je predsednik vprašal: »Zakaj ste kradli?« je odvrnil kratko: »Denaria nisem imel.« Kradel je celo narodne noše. Vse nakradene stvari so potem »pretopili v denar«. Kar so pokradli okoli Orlega in bližnjih naseljih, so čez hribe nosili do Litije, potem pa so se z vlakom peljali do Rajhenburga, kjer so nato blago prodajali za vsako ceno.
Drugi obtoženec je bil Josip Lipar, ki je že prepotoval celo Slovenijo in je prišel tudi do morja. Tudi ta je vse priznal. Hodil je na izlete na Orle Tam je poleti kradel kmetom češnje. Njegova modrost temelji v izreku: »V življenju je že tako, da eden ima dosti, drugi nič.« Ostali obtoženci: Anton Jakič, Ludvik Lakner iz Kam-
Sklad za pospeševanje	tujskega	prometa
k° služil	za kritje stvarnih in
osennib izdatkov, potrebnih za izvajanje letnega delovnega programa na polju tujskega promela.
CI. 3. Dohodki tega sklada so tile: 1. prispevek trgovinskega ministrstva od dobička od prodaje tujih časopisov; 2. dohodki od zavarovanja avtobusnih podjetij po čl. 82 odst. 1 obrtnega zakona in il. 4.	pravilnika o	obveznem zavarovanju prevoznih	podjetij; 3.	ostali morebitni do-
hodki, ki so namenjeni ali bodo namenjeni pospe-ševanjn tujskega prometa. Dohodki sklada se bodo nalagali pri Državni hipotekarni banki.
Čl. 4. V ta sklad bo plačala agencija Avala, a. ^ d. iz Belgrada vsako leto tretjino čistega dobička letnih dohodkov od prodaje tujih fasopi-pisov v smislu podeljenega ji dovoljenja po zakonu o prodajanju tujih časopisov.
Cl. 5. Tudi zavarovalnice, ki bodo zavarovale prevozna podjetja v smislu čl. 82., odst 1. obrtnega zakona in določil pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij, so dolžne 10% bruto zneska plačanih premij, določenih za pospeševanje tujskega prometa, plačati v sklad za pospeševanje tujskega prometa v tujsko-prometnih krajih kraljevine Jugoslavije. Zavarovalnice, pri katerih se izvrši to zavarovanje, so dolžne določene zneske vplačati v omenjeni sklad najkasneje mesec dni po izvršenem zavarovanju. Drugače veljajo zanje določbe cl. 6. pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij.
Cl. 6. Izplačila iz tega sklada v namene, navedene v čl tega pravilnika se lahko vrše samo z.odlokom trgovinskega ministra. Vsa izplačila, ki jih bo izvrdla Državna hipotekarna.banka na pod-I?!?1 sklepov trgovinskega ministra in v skladu z določili tega pravilnika, se bodo knjižili v breme tega sklada.
Cl 7 Ob koncu vsakih treh mesecev bo Drž. hipotekarna banka pošiljala poročila trgovinskemu ministrstvu o stanju računa tega sklada, skupaj s potrebnimi pojasnili.
. Cl- 8. Ta pravilnik stopi v veljavo 10. februarja 1937.
nika, Fran Žužek in Janez Žabjek, ki ima že v registrih zapisanih do 40 raznih tatvin, so inkriminirana jim dejanja odločno zanikali. Navajali so različne alibi-dokaze. Zelo ogorčen je bil stari Žabjek, ko mu je predsednik omenil, da je nagovoril Jevšjaka k tatvini dveh koles, ki jih je potem sam prodal. Predsednik: »Vi ste ga učili krasti?« Odgovor: »Jaz že ne. Krade ko sraka. Oče je tak kot sin.« »Vi sle tudi podobni sraki. Se hujši ste. Imate kar 40 kazni.«
Sodišče je nato zaslišalo šest k razpravi vabljenih prič, ki so deloma razbremenilno izpovedale za posamezne obtožence. Ob 13.30 pa je bila včerajšnja razprava prekinjena in se bo nadaljevala prihodnjo sredo, 19. februarja, ob 16. K tej razpravi bodo povabljene še nekatere priče.
1.400 vagonov sladkorja v nevarnosti
Osj'ek, 11. februarja, m. Reka Karašnjica, ki teče ob državnih posestvih v Belju, je tako močno narasla, da je razdrla nasip v dolžini 20 do 30 in ter poplavila nad 3000 jutrov zemlje. Vsi posevki so uničeni. Na zavarovanju ostalega dela nasipa in prigraditvi novega nasipa okoli tovarne za sladkor je zaposlenih nad 1000 delavcev in precej vojaštva. Nevarnost za še večje poplave že ni odstranjena,
ker reka Karašnjica še vedno narašča. V nevarnosti so celo velika skladišča, v katerih je nad 1400 vagonov sladkorja. Radi porušenja nasipa na Ko-rašnjici je izvršil samomor šel' tehničnega oddelka na Delju Jovan Jovanovič.
Kulturni koledar
Frančišek Miha Paglavec
11.	februarja 1759 je umrl slovenski nabožni pisatelj Miha Paglavec. Doma je bil v Kamniku, Kjer jc (udi nastopil svojo prvo kaplansko službo. Leta 1705 je prišel kot vikar v Šmartno pri Tuhinju, kjer je ostal do svoje smrti. Okoli 172S jc uredil v svoji župniji nekako šolo, kar ga je pripravilo tudi do literarnega dela. — Prevedel Tobiove bukve (1733). Leta 1745 je knjiga znova izšla pomnožena s katekizmom in navodilom za slovensko branje pod naslovom: »Zvesti tovariš«. Priredil je tudi prevod Tomaža Kempčana od v. Hipolita. L. 1747 je prevedel Scujx>lijevo: Sveto Vojsko. — Ker ie pisal v gladkem jeziku, so se ljudstvu njegove knjige tako priljubile, da so po njegovi smrti še večkrat izšle.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 11. februarja: Lurška M. B. Petek, 12. februarja: Zvonimir.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste.
•
Drama: Simfonija 1037. Premierski abonma. Opera: Baletni večer. Red Četrtek.
Kino Union: Silvija in njen šofer.
Kino Sloga: Poslednji akord.
Kino Matica: Zenski raj.
* K I N
flnsras&mr*
hees
Vesela filmska opereta
Silvlfa in njen šofer
Wolt Albach-Ketty, Olga Čehova. Leo Siezak N a) ve 4) a filmska umetnina sezone'
Poslednji akord
LU Dagover, WUly Btrgel, Marija pl. Taanaly
TEI.
21-24'
MATICA
Premiera Fobert Stolzove razitoine filmske operete
Ženskiraf
Eortense Kaky, Alno Bergo (Avedski ikrjsn-cek), dvetialav Petrovi*, Leo Sieuak, ueorg Aleksander
Ljubosumnost ln tekmovsnle rasvatene operetne pevke in siromatue prodajalke)
~ {p4jejdt>£aA>z 16., 19.’'m 21.^-tM' ■
Llubliansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 11. februarja: »Simoionija 1937«. Premierski abonma.
Petek, 12. februarja: Zaprto.
Ol*BRA. Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 11. februarja: >'Baletn> večer«. Red Četrtek. Petek, 12. februarja ob 15: »Madame Bntterfly«.
Izven. Dijaška predstava po globoko znižanih
cenah od 15 Din navzdol.
Sobota, 13. februarja: »Navihanka«. Izven.
Drama.
Premiera »Simfonije 1937«, ki sta jo spisala Kaufmann in Edu a Ferberjeva bo v četrtek, 11. t. in. za premierski abonma. Med posameznimi slikami, ki predstavljajo reportažo iz življenja ameriških pridobitnih krogov, bosta igrala na dveh klavirjih gg. Valens Vodušek in Bojan Adamič, angleške in ameriške šlagerje. Razen tega bo sodeloval jazz in bo plesala gospa Bravničar-Pavšičeva. Načrte za originalno inscenacijo je izvršil ing. Stupica, ki je tudi delo zrežiral. V igri je zaijx>slen ves dramski ansanibl.
rProletarizacija slovenskega kmeta in njene posledice« je naslov predavanja, ki ga bo imel v ciklusu predavanj »Danice«, »Savice« in »Zarje« drevi ob S v beli dvorani Uniona ing. Žumer I.ojze. Za člane udeležba obvezna, starešine vabljeni!
Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 13. februarja 1937 ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje peto predavanje. Predaval bo gosp. prof. Fr. G n j e z d a
0 temi: Umetnostna filozofija in estetska kultura. K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
Akademska zveza v Ljubljani priredi v nedeljo,
dne 14. t. m. »Papežovo proslavo« s sledečim dnevnim redom: 1. Ob 10 skupna sv. masa v stolnici. — Mesto za akademike in starešine 'e pod kupolo.
2.	Ob 11 v dvorani Akademskega doma prireditev s sledečim sporedom: a) govor akademt-a. b) govor 6tarešine, c) pevska točka bogoslovcev Udeležba za člane Akademske zveze je strogo obvezna, gg starešine 60 vljudno vabljeni.
Pantovski odšel: Sv. Jakob vulii vse t'ance',d*. *c udetež« okrožnog« sestanku, ki bo dano« ob ' ‘<vo-rnui Rokodelskega doina. ZbirnliSčo oli pol 8 pr*o kvijo Sv. Jakoba. Udeležba obvezna. — Odbor.
Mladino ljubljanskih Sol opozarjamo na /Mtuniijev mladinski koncert, ki ga prirodijo Trboveljski slavCKi v ponedeljek, dno 15. t. m ob 1( v veliki filharmonični dvorani. Sedeži v dvorani so na razpolago po 4 in
1 Din. stojišfa pa po 2 Pin. Naročajo h#> pn skupil« iiotom šolskih vodstev v knjigarni Glasbene Matice. Trboveljski slavčki bodo peli izključno le Adamičevo skladbe, spominski govor pa bo imel prof. Matija Tomc.
Mariborsko gledališče
Obisk pri Nikoli Tesli
Ljubljana, 11. februarja.
V okviru običajnih vsakotedenskih debatnih večerov Akademskega kluba elektrotehnikov je predaval sinoči v predavalnici Elektroinštituta na tehniki univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar o svojem obisku pri Nikoli Tesli.
Predavatelj je potegnil paralelo in očrta! ostre kontraste med obema našima velikima elektrotehnikoma, ki nam jih je vzela Amerika med Nikolo Teslo in med že pokojnim Mihajlom Pupinom. Vsak od njih je simbol svoje dobe in vsak svoje posebne življenjske koncepcije. Mihajlo Pupin je simbol dobe, ki je ni več in ki je take, kot je bila, tudi ne bo več, t. j. dobe prosperite in njenih brezobzirnih poslovnih metod, dobe udobja, ma-terielnih dobrot, dobe zlatega dolarja. Nasprotno pa naj bi bi! Nikola Tesla znanilec nove dobe, čisto drugačne, vsečloveške, idealne in nesebične, ki naj bi šele nastopila.
Poleg postave Mihajla Pupina, ki je bil ravno tako velik učenjak in zaveden Jugoslovan, ki je znal doseči najvišja priznanja, ugled, družabni po-
ložaj, odlikovanja, podpore in dobro opremljene laboratorije, nam je predavatelj orisal lik Nikole Tesle kot skromnega, preprostega, revnega človeka brez velikega laboratorija, ki mu ni ne za priznanja, ne za denar niti za običajno udobje. On živi samo za ideje, ki naj bi, ne da bi si le kdo
Higiiena v soli -boljši uspeh
Ljubljana, II. februarja. Zdaj ko je minilo prvo polletje na srednjih šolah, zvemo tudi o različnih posledicah slabega uspeha, ki je vzrok, da otroci zginjajo od doma, ker se bojijo slaršcv, z juga prihajajo tudi vesti o pravih napadih učencev na profesorje v razredu, od strani staršev prihajajo nemile tožbe o krutosti današnje šole. Daleč smo torej prišli s 6Vojo srednjo šolo: gre samo za pozitivno oceno, nič več za vzgojo značaja. Zle po3iedice seveda ne izostanejo.
Ob polletju se je vršilo na gimnazijah vse poj-no konferenc in ker je časojiisni jx>ročova!ec tisti, ki vse vidi in sliši, je tudi tukaj marsikaj jx>bral. Zanimivo je 11. pr. kako si nekatere šole razlagajo oziranje na socialni položaj. Umevno bi bilo, da se more pri revnem dijaku, ki sc recimo vozi, nima staršev, ali sploh nima urejenih razmer, po pridnosti, po hotenju. Nekateri pa to tako razumejo, da ravno revnega in slabega dijaka tlačijo, ker vedo, da se zanj ne bo nilvoe zavzel, na jireinožne dijake pa in one, ki imajo »zveze« ali »močno ozadje«, pa gledajo z milejšimi očmi, saj se profesorji včasih bojijo takih skritih moči. To torej nikakor ni prav in ie socialni greh.
Izza vrat konferenčnih sob se izve nadalje, da imamo v Sloveniji še sredi leta marsikje reduciran pouk. Vsekakor bi bilo treba tem šolnino zmanjšati, er od reduciranega jjouka učenec nič nima. Na-
dalje je dobro navesti, da jc sredi pouka bilo izvršenih vse polno premestitev in namestitev; tako n. pr gimnazija v Kranju že okrog 10 urnikov in
črpal koristi iz njih, služil vsemu človeltvu brez omejitve, brej patentov. Tudi za brezžični prenos energije, za kar je prepričan, da ima rešitev, je izjavil, da ga hoče prepustiti Društvu narodov, da bi z ene strani take služil celemu človeitvu, z druge strani pa bi naj Društvo narodov, ki bi imelo s tem izumom prevladujoče, vsemogoče bojno orožje v rokah, z njim zatiralo nasilje in krivico ter čuvalo pravico.
Po postavi je naš Ličan izredno vitek in raven, kot sveča. Dasi mu je koža napeta, mladostna, mu je videti, da je dosti trpel, dosti prestal. Najbolj ga je potrlo to, da so mu nasprotniki z dinamitom razbili laboratorij, ka ga je veljal tri četrt miliiona dolarjev, ki so bili vrh vsega še izposojeni. Dosti več od tega pa je znašala škoda na znanstvenih rezultatih, ki so bili takrat uničeni. Prehrana mu jc preprosta, naravnost asketska. Zjutraj odcedek prekuhanega šopa izbranih zelenjiv, opoldan in zvečer pa vsakikrat po liter mleka. Kliub temu ali mogoče ravno radi tega je kljub svojim osemdesetim letom izredno čil in nad vse delaven. Spi zelo malo, a dela mnogo, pozno, pozno v noč in to ne za lastno slavo niti za svojo korist, temveč le za boljšo usodo vsega človeštva. Ali ni torej usodna ironija, da ga vsi drugi, za katerih korist se trudi, ne podpirajo niti toliko, da bi si zgradil lastni dobro opremljeni laboratorij. Je že tako, velikane, ki hodijo daleč pred svojo dobo, razumejo šele generacije, ki pridejo za njimi.
Četrtek. 11. februarja ob 20: tDežela smehljaja«. Premiera. Red B.
Petek, 12. februarja: Zaprlo.
Sobota 13. februarja ob 20: »Baron Trenk. Zadnjič. Gostuje Marij Šimenc.
Premijera Lebarjeve operete -Dežela smehljaja« bo jutri, v četrtek, 11. t. m. Ta opereta slovi po krasni muziki, ki no6i kar operni pečat, zveni v orkestru masivno ter nudi zlasti nosilcem partij Sou-llonga ter Lize možnost popolnega pevskega razmaha. Dejanje se godi mestoma na Dunaju, mestoma pa na Kitajskem ter je zelo pestro. Letošnjo uprizoritev sta pripravila kapelnik Herzog in reži-ser-koreograf Haraslovič. Vodilne vloge imajo Igli-feva, BarbiCeva Sancin in Vordonik. Pi*einijera je za red B.
predmetnikov za letos.
Za dober uspeh pa nemalo pripomore higijena v šoli: to je bilo opaziti na III. drž. real. gimnaziji v Ljubljani, kjer imajo dijaki v novi zgradbi razmeroma boljši uspeh in Iej>šo disciplino: dočim je letos skoro 200 učencev več, je bil doslej odstranjen samo eden. Na tej šoli tudi društvo »Sola in dom« zelo socialno dela: mnogo dijakov dobiva brezplačen zajtrk (kruh in mleko). To se pravi: za napredek in disciplino danes mnogo primoreta higijena in socialna skrb šole.
Pomen in značaj kolektivnih pogodb
Ljubljana, 11. februarja.
Sinoči je pod okriljem Ljudske univerze, predaval v mali filharmonični dvorani dr. Stojan Bajič o kolektivnih pogodbah. Dvorana je bila lo slabo zasedena, kar je bilo pripisovati posledicam pustnega torka. Pepelnična sreda ni bila preveč primerna, da bi ljudje po prekrokani noči poslušali Se resna predavanja. Predavanje je bilo zanimivo predvsem zavoljo tega, ker je obravnavalo predmet, ki je bil zadnji čas os raznim sporom med podjetji in delavstvom in kakor vidimo, ta spor še zmerom traja med vevškim delavstvom in vodstvom vevške papirnice.
Govornik je v svojem predavanju prikazal glavne nauke o kolektivnih jiogodbah in nanizal razne gospodarske probleme, ki jib skušajo v raznih državah rešiti zdaj j>od vidikom gospodarskih, zdaj svetovno-nazorskih gibanj. Kolektivna pogodba sloni prvotno na prostovoljni zavezanosti delav-ra, da bo vršil svoje delo. Princip svobodne zavezanosti, kar je plod francoske revolucije, pa se je sčasoma izprevrgel tako, da tisti, ki ima mouopol na produkcijska sredstva, diktira delovne pogoje. Kolektivna pogodba predstavlja v svojem jedru mirovno pogodbo med kapitalom in delavstvom. V svojem razvoju pa je kolektivna pogodba postala iz navadnega sindikalnega dogovora dveh prizadetih sindikatov: podjetja iD delavstva, zadeva države, ki celo zadnje čase sama izdaja kolektivne pogodbe, jim daje obvezno, skoraj zakonsko moč, tako da se je kolektivna pogodba premaknila iz privatne sindikalne pogodbe na področje državne intervencije. Na koncu je predavatelj naglasil, da so kolektivne pogodbe najdragocenejše sredstvo, ki daje državi priliko, da vpliva na odnose med podjetji in delavstvom in tako ohrani prosto navezani gospodarski red, v nasprotju, kakor ie to primer v Nemčiji, Italiji ali Rusiji.
Nova taktika brezposelnih
Slovenske Konjice, 0. febr.
Nadlegovanja in beračenja delazmožnih ljudi so se sedaj ljudje v naših krajih naveličali. Ponekod so pričeli tudi z zahtevami od dclazmož-nežev, ki obsegajo delo za povračilo dajatev. — Brezjtoselni pa, ki nočejo delati so hoteli izbrati nov način, kako priti po kratki poti brez dela do denarja itd. Sklenili »o iti nadlegovat kmeta v hri-liovite kraje. Tamkaj po njihovih računih kmetje niso tako izobraženi in po mili volji ustrežejo vsaki zahtevi, ki jo gospod iz doline stavi. Dolinci so takoj opazili, da se je njihovo število skrčilo, ko so jo pričeli utirati v notranjost Pohorja. Poleg I tega pa brezjx>selni menijo, da so pohorski kmetje bolj bogati ter potrpežljivi kar je tudi res, toda zmotili so se, da na tudi hribovski človek varovati svoje interese.
Tako sla prišla dva brezposelna k Sv. Kuni-gundi in od neke kmetice zahtevala vsak po 10 dinarjev. Oua pa ju je pričela ojiomlnjati k delu.
,fUmetnost" v novi opremi
Ljubljaua, 11. febr.
Te dni je fzšla prva letošnja številka jUmet-nostk. S to številko je revija prav prijetno izneua-dila. Tako po svoji zunanji opremi, po spremenjeni ob liki, kakor po svoji notranji vsebini jc pokazala viden korak na boljše, dasi je že prva številka bila vredna tekmovalka sličnim inozemskim revijam. V tej novi številki so zastopani naši umetniki Jakac, Tratnik, Gradnik, Ložar G. A. Kos, Jakopič, Picasso, Maleš, Vavpotič, Z. Kalin, Sedej, Žan tel, T. Kralj, Gorše in drugi.
V uvodni besedi uredniki povedo, da je Število naročnikov najboljši dokaz kako je >Umet-nost* v slovenski kulturi potrebna. List bo zato izhajal redno in točno ter bo izšla prihodnja številka koncem marca. Kakor kaže, bo revija uspevala,
1 dasi se večji del sodelujočih umetnikov omejuje na — akte...
Udeležencem smučarskega zleta v Sarajevo
Le milo in redkokdaj se je pri nas slišalo o lepotah zimskih jx>krajin v sredini naše domovine. Mogoče je bija temu kriva deloma visoka cena prevoza, ki našim smučarjem ni dovoljevala, da se napotijo v nove smučarske pokrajine. Sedaj, ob priliki državnega smučarskega zleta v 9hrajevu, je pa našim smučarjem dana izredna ugodna prilika, da spoznajo vsaj bosanske kraje okrog Sarajeva. 75% popusta na normalno vozno ceno pomeni: za 130 Din, v brzem vlaku v Sarajevo in na/aj. Ta ugodnost ni niti vezana na grupo, treba bo le v nedeljo, dne 14. t._ m. nastopiti s smučkami in v smuškem _ dresu pri slavnostnem sprevodu smučarjev, ter si tam dati potrditi zletno legitimacijo, ki jo izda »Putnik« pred nastopom vožnje v Sarajevo.
To je ugodnost, ki jc redka, zato upamo, da se je bo poslužilo čim večje število naših smučarjev, da si ogledajo Sarajevo in njega bližnjo okolico v zimi. Visoka Jahorina, Bjelašnica in Zlatibor bodo gotovo zadivile tudi naše razvajene in lepih predelov vajene smučarje.
Kdor bo hotel od naših smučarjev po zletu v Sarajevu obiskati še Jahorino, Bjelaštiioo, Prenjo, Treskavico, Vlašico ali Zlatibor, uživa popust 50% iz Sarajeva do kateregakoli teh krajev in nazaj v Sarajevo.
Poleg tega izrednega popusta 75% je odobren popust 50% za vožnjo v Sarajevo vsem posetnikom, ki se izkažejo z zletno legitimacijo, pa se slavnostnega sprevoda ne udeleže.
Vsi popusti veljajo za povratek iz Sarajeva za čas od 14. do 22. februarja.
Točne informacije glede popusta, prevoza itd. daje na prošnjo zletnega odbora »Putnik« v svojih biljetarnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju in na Jesenicah.
Športniki ali že veste...
... da je podlegel bivši svetovni prvak v bantam kategoriji Toni Marino. Pred kratkim je tekmoval v Newyorku z Baby Ouitanoni in ga je ta v sedmem kolu matcha tako nevarno in nerodno udaril po glavi, da je čez nekaj dni umrl.
.. . da jo avstrijska nogometna reprezentanca dosedaj odigrala skupno 188 igor, od katerih jih je <*2 dobila, 38 odigrala neodločno a 58 izgubila. Raz-lika golov je bila 4oG:342.
...da jo sedaj prvak Avstralije y tenisu Mac Grath, ki je v semifinalu premagal Quista, a v finalu Bronnvicha, zmagovalca Cnnvforda v semifinalu.
... da sta se pred nedavnim borila dva bivša prvaka Kvrttpe v vvelter kategoriji Italijan - I.oca-telli in Nemec Edcra ter je Nemec premagal Italijana v 12. kolu.
... da bo šla angleška nogometna reprezentanca meseca maja na švedsko. Norveško in Finsko, kjer bo odigrala več tekem. 14. maja bo tekma v Oslu s Norvežani, 17. maja v Stockholmu proti Fincem in 20. maja v Helsingforsu s Finci.
V istem času pa bo škotska reprezentanca gostovala 12. maja na Dunaju in 15. maja v Pragi.
Mestni socialni kolek
Nabiralne socialne akcije po ulicah običajno niso deležne kdove kakšne priljubljenosti; ljudje navadno z nevoljo darujejo kak mali prispevek, ali pa celo nabiralce ozmerjajo, dasi so nedolžni. Vse drugače je s prodajo mestnih socialnih kolkov. S kolkom ne nadleguje nihče občanov; kupiti ga morejo v trafikah in večjih trgovinah. Kolek je umetniško delo slikarja Mihe Maleša in se kar lepo podaja, ako ga nalepimo na pisma, račune, zavitke in podobno. Občani naj se zavedajo, da z vsakim kupljenim kolkom pomagajo brezposelnim do kruha. Zato naj ualepljajo kolek ob vsaki priliki na svoje pošiljke.
Pobalina sta zaradi teh besedi kmetice potegnila nože. Kmetica je na naglo zajirla vežna vrata, da nista mogla izvršiti kakega neljubega dejanja. Zunaj sta še nekaj časa preklinjala nato pa odšla.
Vse takšne postopače so pričeli ljudje pridno nadzorovati ter jih kolikor mogoče odklanjajo. On, ki je navajen dela in trpljenja ne dojiušča, da bi kdo izkoriščal sad njegovih žuljev.
Od tu in tam
Včeraj in danes zborujejo v Belgradu prvaki b. SDS. Zbrali so 6e tudi Večeslav Viider in Adam Pribičevič ter dr. Kostič iz Zemuna. Po koucu svojih konferenc bodo imeli posvete tudi z belgraj-skim delom združene opozicije, katere voditelji so 6e včeraj zbirali v stanovanju Davidoviča.
Razstava danske umetnosti se bo otvorila r soboto v Belgradu. Pokrovitelja razstave sta knez namestnik Pavle in danski prestolonaslednik Friderik. Razen tega je sestavljen poseben častni odbor, v katerem so tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič, prosvetni minister SloSovič in bol-grajski župan Vlada Ilič. Dalje so v častnem odboru danski zunanji minister dr. Munch, prosvetni minister J6rgensen in kopenhagen«ki župan Btllow. Član odbora je danski {»slanik g. Fric Hiering r atašejem poslaništva g. Mirnerjem. Organizator in tajnik razstave je Stroekmann. Razstava danske ♦umetnosti se otvori v Belgradu jx> veliki razstav i fiancoske umetnosti, ki je dosegla zelo lope uspehe. Razstavljenih bo okrog 100 del najboljših danskih slikarjev, ined katerimi so zastopani najstarejši in najmlajši mojstri. Razstavo otvori prometni minister Stošovič.
Zagrebška policija je pred dnevi odkrila in prijela skupino mladih dečkov. ki so 6c bili organizirali v vlomilsko tolpo. Odkritje je pokazalo, v kakšno nevarnost in stranpota zaide mladina, zapuščena od starišev in prejmščena cesti. Pa ne samo U otroci ceste, temveč tudi otroci tako imenovanih boljših družin so se navzeli takega duha. Policija je ugotovila, da obstoja med gimnazijci, ki stanujejo na periferiji mesta, več tajnih dručtev, ki imajo fantastična imena a 'lani se med seboj spoznavajo s posebnimi znaki. Slaba knjiga in slab film imata pri teni levji delež. Ko so zadnjič prijeli pet takih fantičev, so jim našteli več Vlomov in podobnih grehov. Vlomili so tudi v stanovanjo nekega kanonika in mu odnesli s predsobe suknio. Pri tem je pa eden od njih v sobi zgubil beležnico, v kateri so bila zapisana imena vse družbe. Policija jih je po tem prijela. Preiskava pa je dognala, da so izvršili že osem vlomov v stanovanja. Ko so jih vpraSali, zakaj so tako delali, so rekli, da so rabili denar za obisk kinematografov.
Za volanom so našli mrtvega r Zagrebu šo-forja Jurija Mihelčiča. Mihelčič je bil nekaj časa brez dela in je hodil prenočevat kar v garažo. Ko so ga včeraj našli v enem od tovornih avtomobilov, so sprva mislili, da je zaspal. Ko so ga pa pogledali, so ugotovili, da se je po nesreči zastrupi’ 't ogljikovim oksidom, kajti peč je bila zakurjena v neposredni bližini avtomobila.
Stavka cementnih delavcev v Splitu še traja, ker so tako delavci, kakor tovarnarji trmoglavi in nočejo odnehati od svojih zahtev. Oblasti so posredovale že večkrat, vendar je bil uspeh vselej enak ničli. Sedaj pričakujejo posebnega odposlanca ministrstva za socialno politiko, ki bo prevzel posredovanje med obema strankama.
Sneg je zapadel na Bosanskih planinah. Prireditelji voljkega smučarskega izleta so bili že v skrbeh, ker ie sneg počasi kopnel. Njihova skrb je tako minita. Oh priliki izleta bodo na planini Janorini odprli tudi novo vojaško smuško skakalnico, ki sta jo zgradila znani slovenski skakal*«' t aline Franc in francoski strokovnjak major Moll. Palme je naredil tudi nekaj poskusnih skokov nit'’ tej skakalnici ter je skočil 40 metrov daleč. '
Drugi odinev znane našifke afere je bila razprava proti bivšemu osiješkemu advokatu Tolnauer-ju, ki je zagovarjal pri razpravi enega glavnih obtožencev Aleksandra Solira. Tudi on je užalil dva odvetnika in enega zasebnega udeleženca. Sodišče je obsodilo tudi tega advokata in sicer na mesec dni zapora, jx>gojno na eno leto.
Zaradi deij* in toplega vremena je žarela Donava naglo naraščati v vsem svojem teku. Pri Novem Sadu je narastla v enem dnevu za 28 centimetrov ter znaša že 202 centimetra nad normalo. Nevarnosti za poj»lavo zaenkrat še ni, ker se voda odteka Se dokaj naglo ter je tudi ledu zelo malo.
, '?a Prmaša še s seboj, nekaj ga je pa še v spodnjem teku na romunsko-jugoslovanski meji. Ne\arnost za pojilave bi nastopila le v teni primeru, če bi se Donava v spodnjem teku zajezila in bi se s tem zaprl reden odlok Save in Drave.
500 kmetov v Banatn toli neko petrovgradsko banko, ker jMi je baje oškodovala pri parcelaciji nekega vele|>osestva. Kmetje iz Martinca in Laza-rova vodijo to pravdo že nekaj let in jc v tej zadevi padlo že nekaj razsodb. Nazadnje je padla sodba, ki pa ni zadovoljila kmetov. Pritožili so sc na ape-lacijo, ki je njihovi pritožbi ugodila in razpisala ponovno ra/,j>ravo.
Denarnico s sto dinarji jc že lani septembra našel na cesti kmet Avdo Kalaba iz okolice Ba-maluke. Kmet je vse ostalo uničil, Modinarski bankovec pa je obdržal in ga skrbno čuval. Ko pa j? čez nekaj dni šel v trgovino kupit nekaj živil, je trgovec spoznal, da ga jc kmet hotel opehariti s ponarejenim denarjem. Prijavil ie zadevo orožnikom, ki ko kmeta seveda prijeli. Sodišč« pa ga je oprostilo kazni, ker se je prepričalo, di mož ni vedel, da je denar ponarejen. Sodišče jc verjelo iz-ix>vedi kmeta, da denarja prav za prav ne pozna, kajti le dvakrat v življenju je imel 6todinareki ban kovec v rokah.
Ponarejevalca kovanega drobiža so odkrili v Prnjavoru v Bosni. Majhen deček je prišel v trgo vino in oddal nekaj takega drobiža. Ker je bil denar slabo ponarejen, ga je trgovec takoj spoznal in ovadil. Ko so prijeli fantičkovega brata in odkrili njegovo ponarejalsko delavnico, je dejal, da je hote! ponarejeti denar le zato, da bi ga lahko v — avtomat za sladkorčke.
V Bačkem Bregu se je v ponedeljek dogodil strašen zločin. Stevan Lukač je med pretepom v neki vaški kavarni zaradi nekega dekleta z nožem napadel tri fante in jih tako oklal, da so kmalu umrli. V tej kavarni je bila namreč predpustna za-bava. Lukič je bil že dalje časa v kavarni. Komaj pa so prišli tjakaj še trije fantje, se je takoj razvnela kri in bili so si že v lasen. Sc preden pa so se doSli fantje zavedli nevarnosti, je Lukič že imel v rokah velik in oster nož ter začel z njim divje mahati po njih. Vsi trije fantje se niti braniti niso mogli, ker so bili takoj tako težko ranjeni, da ko popadali na tla. Nekaj trenutkov kasneje pa so umrli.
Na oseh vagona budimneštanskeea brzovlaka
se je prij>eljal v Subotico neki invalid. Ko je vlak
onom
je to invalid brez prstov na nogi in zraven še gluhonem. Mož se je pripeljal v takem položaju kar iz Dunaja. Hotel je jx>tovati v Turčijo.
Milančanko r Rimu.
Zajčje zalege je v Avstraliji toliko, da povzroča m ilijonsko škodo. Velike množine postreljenih zajčkov zmečejo na kupe, polijejo z bencinom ter zažgo.
Marca poje radio najlepše
Radio-poslušalci dobro vedo, da se včasih petje ali govor po radiu neprimerno lepše sliši, kakor pa ob drugih prilikah. Tudi je znano, da nastopajo včasih nekatere motnje, ki zanje poslušalec sam more najti vzroka in razlage, kljub temu pa motenj ne more preprečiti, ker se ne sme ali ne more spuščati v področje, do katerega nima pravice... Ni vzroka podvomiti o tem, da je sprejemanje otežko-čeno tudi radi tega, ker gre pri oddaji ogromna množina električne energije v izgubo in je pride do sprejemne antene razmeroma zelo majhen del, kar se posebno opaža tedaj, kadar istočasno s tem nastopi še kakšna drugovrstna motnja
Napravili 60 tudi že nekake skice, iz katerih je razvidno, v katerih mesecih v letu gre največ na anteno oddane električne energije v izgubo in v katerih najmanj. Ako napravimo po vrsti za nekaj let take skice, pridemo do ugotovitve, da sta najboljša*meseca za sprejemanje marec in december. Tedaj se po zadnjih ugotovitvah izgubi najmanj električne energije in za ta čas bi zadostovali
mnogo manj točni aparati, kakor za vse druge mesece, če bi hoteli z enako točnostjo in lahkoto sprejemati radijska poročila.
Na podlagi teh izkušenj smemo torej pričakovati, da bodo radioposlušalci prihodnji mesec naibolj zadovoljni s svojimi aparati, še malo bolj, kakor pa meseca decembra, čeprav je ta mesec v tein oziru tudi precej ugoden. Najslabši pa so po teh ugotovitvah poletni meseci, in med njimi je naj-zadnji julij. Padec od marca na april je zelo hiter in bodo radioposlušalci z začetkom aprila že precej na slabšem, kakor pa v marcu. Iz skic je tud> razvidno, da je med zimskimi meseci najslabši za sprejemanje radijskih poročil januar, za njim pa takoj februar. Torej meseca, ki sta razmeroma — vsaj navadno — zelo suha. Vlažnost zraka bi tako le utegnila povoljno vplivati na to, da se preveč električne energije ne izgubi. Verjetno je, da bo za ta pojav ta zadnja razlaga precej pravilna, saj druge, bolj zanesljive dosedaj še ni.
Obvestila
Vokalni Adamičev koncert, ki se je vrflll začetkom mesecu januarja v počastitev blagopokojnega slovenskega skladatelja, nam je pokazal njegovo umetniško dejo v zborovskem pogledu. Jutrišnji koncert pa nam bo predočil nekaj del napisanih za veliki orkester, saj sc je tudi na tem polju pokojni Adamič udoj-stoval z velikim umetniškim uspehom. Dolžnost naša je, da spoznamo izredno spretno le bisere naše orkestralne literature, ki žal niso prebogati. Vseh pet skladb, ki so na sporedu tega večera, bo izvajal zdru-
Kolajna ki jo bodo izdali na Angleškem ob priliki kronanja kraljevske dvojice dne 12. maja letos.
številke še ved no precej sramotne. Vsako leto je še kar po več kakor 200 primerov dvoženstva. Pa bi človek mislil, da na Angleškem ne bo treba o tem govoriti.
ženi orkester 70 članov, ki Sta vodi dirigent D. M. Sijali ec. Koncert priredita Glasbena Matica ljubljanska iu Ljubljanski Itadio. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glabene Matioe.
Kolodvorski misijon je naslov socialno-fcaritativ-nemu predavanju, ki bo v potek, 12. t. m. ob 8 v vc-randni dvorani hotelu Union. Kot predavateljica nastopi gdč, Anica Lebarjeva, ki so na tom polju udejstvuje že od prvih počet kov dolovanja Kolodvorskega misijona. Obstaja mednarodna organizacija, ki vrSi tovrstno karitativno delo po vseh katoliških državah v Evropi. Centrala je v Frioburgu. Kdor je imel kdaj priliko pogledali v zapisnike Kolodvorskega misijona iu vsaj nekaj minut prisluhniti temu dolu. la je spoznal kako eminentne važnosti je ta socialno-karitii-tivna ustanova, ki dela že dolgo vrsto let pod področjem SK Zenske zveze tudi v Ljnbljai. Na to predavanje vljudno vabimo zlasti ženstvo in slehernega, ki ima odprto srce za socialno karitativno udejstvovanje. Malo su piše in (»romalo se govori o tem misijonskem delu. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi sedeži a Din, stoJiSCa -J Din, za dijake 1 Din.
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 11. februarja: 12 Virtuozi igrajo (plošče) 12.45 Vreme, poročila — 1!) Cas, program, obvestila 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — l& Schubertova ura (Radijski orkester) — 18.10 Sloveuščina za Slovence (g. dr. Itudolt" Kolarič) — l!l Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 1« .10 Nac. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 Zabavni kotiček:	Pogovor s pu-
stom (p. Tl. Sachsa)   20 Koncert Adamičevih narodnih in umetnih pesmi — poje pevski zbor .Cankar« •J0.45 Albert Houssel: Tretja simfonija v g-molu (ploščo) — 21.15 Pevski koueert gc. Josipino Sivčevo — 22 C:ns, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi
Četrtek, li. februarja. Belgrad-Zagreb; 2u Koncertni večer - Trst-Milan; 17.15 Vokalni koncert -21.90 Popevko - 22.30 Simfonični koncert - Praga: 111.25 Salonski kvartet — 10.55 Orkestralni koncorl — 21 Sodobna ruska glasba — Varšava: 19 Puškinov večer «51 l	oljski skladatelji —	21.45 Sodobna simfouičuu
glasba	—	Konigsbet g:	20.10 Gledališke	anekdote —
mu •	20*10 Opera	—	Strassbourg:	21.30 Opera
«.lnais«	—	Hukaresta:	20.15	Simfonični	koncert fil-
harmonije.
Mussolinijev sin Vittorio pri poroki z Orsulo Buvoli v cerkvi sv. Jožefa v
Sončne pege prinašajo gripo
Mnogo stvari, ki si jih ne znamo na kakšen drug način razložiti, si kaj radi tolmačimo kot posledico vpliva sončnih peg, ali jih skušamo vsaj spraviti nekako v to zvezo. V novejšem času je prišel s takšno razlago predsednik nekega kanadskega astronomskega društva, in sicer v vprašanju, ali sončne pege vplivajo tudi na bolezen gripe. Takole nekako razlaga:
»Bližamo se polagoma zopet maksimu sončnih peg. Dosegli ga bonio že prihodnje leto. Sedanja lažja obolenja na epidemiji spominjajo prav na ono dobo leta 1917/18, pred katerima je teklo leto hude epidemije.To pa je bil čas. ko se je zaradi velikega približanja planetov Jupitra in Saturna kazal v veliki meri pojav sončnih peg.«
Omenjeni učenjak poizkuša na svoj način razložiti ime »influenca«. Po njegovem mnenju pomeni ta izraz, da je tako splošno v rabi, »vpliv« planetov. Na te stvari so se baje dobro razumeli predvsem astrologi, ljudje, ki so iz pojavov zvezd in njihovih sprememb znali »prerokovati«. Že ti so ugotovili, da ima približevanje Jupitra in Saturna
na človeka
Lani prodanih 30 milijonov gramofonskih plošč
Da človek, posebno tisti, ki mu prinaša trgovina s tem ali onim blagom velike dohodke, z največjo vestnostjo zasleduje vsak jiojav, ki bi mu utegnil prinesti kaj dobrega, ali pa tudi slabega, kažejo med drugim tudi razni podatki, iz katerih je razvidno, koliko je bilo prodanega te ali one vrste blaga v zadnjem letu. Prav zanimiva je tudi statistika, ki daje točne podatke o prodaji gramofonskih plošč leta 1936. Teh plošč so prodali lani na vsem svetu okoli 30 milijonov. V zadnjem letu je za to blago več povpraševanja, kakor ga je bilo n. pr. pred štirimi leti, torej leta 1932. Tedaj je bilo ]>rodanih vsega skupaj le okoli 4 milijone plošč, to se pravi sedem in polkrat manj kot lani. Vsaka stvar pa zahteva — vsaj človek tako hoče — svoje razlage. V prvih letih, ko so izumili radio, je za gramofonske plošče zanimanje od leta do leta zelo pešalo. Ko pa 60 v zadnjih letih začeli vedno pogosteje navijati po raznih radio-oddajnih izostajali v času, ko ni bilo kaj drugega na sjioredu, z gramofonskih plošč najrazličnejše vesele in poskočne, so začeli ljudje kar na debelo kupovati tiste plošče, ki so jim bile najbolj pri srcu. Ima pač vsak svoj okus tudi za glasbo in ničemer drugemu se ne sme pripisovati visoka številka 30 milijonov, kolikor je bilo lani prodanih gramofonskih j>lošč.
Mnogoženstvo na Angleškem
ftlovek bi mislil, da se dvožonstvo in mnogoženstvo pojavlja le v takih deželah, ki se prav preveč ne morejo ponašati s svojo visoko kulturo. Nihče ee skoro več ne čudi, če je v navadi mnogoženstvo pri kakšnem divjem narodu. Kar malo neverjetno pa se zdi, ko slišimo, da celo v kulturni Angliji niso kos tej neravno lepi navadi. Vsaj v vseh povojnih letih se ni posrečilo, da bi to odpravili. Sc leta 1930 je bilo ugotovljenih takih primerov dvoženstva kar 500. V zadnjem času se sicer zdi, da je bigamija nekoliko popustila, čeprav sto
Lunin vpliv
Ni novost zadnjih časov da strokovnjaki z največjo gotovostjo domnevajo o velikem vplivu, ki ga ima luna pri plimi in oseki morja. V zadnjem času pa je profesor na visoki tehniški šoli v Dre-sdenu Tomašek, ki je obenem ravnatelj fizikalnega iuitituta, ugotovil, da luna nima svojega vpliva samo na pojav morske plime in oseke, pač pa celo, da prav podobno učinkuje tudi na zeemljsKO celino. Po njegovih računih naša zemlja zaradi učinka lune vsak dan zaniha 6koro za pol metra. Zaradi tega pojava pa se mora seveda spreminjati privlačnost zemlje, ki jo ta izvaja na vsa telesa na njej. Ta sprememba privlačnosti nastaja v popolnoma pravilnih intervalih, prav kakor sledi zaporedoma vtsak dan prikaz lune na nebu. Z drugimi besedami bi se to reklo: teža prav vsakega telesa na zemlji, torej tudi človeškega telesa, je odvisna od vpliva, ki ga v neki zakoniti zaporednosti kaže
406.000	km oddaljen zemljski spremljevalec — luna, ki pa je od zemlje same 81 manjša.
Zdravniška iskustva - novo potrdilo
Ni še skoro prišel profesor Tomašek s temi novimi odkritji, ali vsaj z razlagami, ki so prav tako pomembne, kakor na drugi strani tako rekoč naravnost vznemirljive, ko se je že pojavil s podobno razlago o tem vplivu lune nek zdravnik. On je prav na podroben način jx>kazal na vse funkcije človeškega telesa, ki se zaradi omenjenega vpliva lune spreminjajo. To je bil hamburški patolog Arthur Jores, ki je napisal obširno razpravo z naslovom: Človek in luna. Pri reševanju te uganke je naletel na neko 100 let staro knjigo, v kateri se je njen pisec Georg Schvveig že takrat bavil s tem vprašanjem. Ta knjiga je izšla leta 1843. Svoje pomisleke, ki jih je imel Jores, ko je načel vprašanje luninega vpliva na človeka, je začel primerjati z onimi, ki jih je omenjeni znanstvenik podal sko-
ro pred 100 leti in je našel tudi precej podobnosti.
Svoje znanje in svoja nova odkritja pa je zajemal iz izkušenj? ki si jih je pridobil pri opazovanju svojih pacientov. Pri tem je sicer prišel do spoznanja, da gredo spremembe v človekovem organizmu na račun spremenjenega načina človekovega življenja in prehrane. Vsi tovrstni pacienti so se morali na vsak način strogo držati vseh predpisov in navodil svojega zdravnika Pri teh opazovanjih, ki jih je zdravnik grafično načrtal, pa je dognal, da svojstvena teža dobiva vsakih 6 dni značilno spremembo, ki se da prav lepo opazovati na začrtani krivulji, kjer lepo slede hribi in doline. Po vsakih petih takšnih krivuljah sledi vedno neka naivišja točka, od katere naprej sc zopet celotna slika ponovi. Petkrat šest dni pa je ravno 30!, to se pravi, da ta krivulja točno odgovarja luninim spremembam, ki jih opazujemo z naše zemlje. Ta dognanja je potrdil še drugi jx>izkus, ki je pokazal iste spremembe na človeškem organizmu v teku petkrat šest dni. Svoje poizkuse pa je omenjeni zdravnik napravil najprej na moških, v potrditev svojih domnev in dognanj pa še na ženskah.
Pri prvem poizkusu, ki je slonel na primerjanju svojstvenih tež, so se ugotovitve popolnoma skladale z onimi, ki je do njih prišel, ali jih je vsaj utemeljeno zaslutil fizik Tomašek.
S tem vplivom lune se je pa prav v zadnjem času začel baviti še zdravnik ginajkolog Kirchhof. Namen njegovega raziskovanja je v prvi vrsti ta, da dožene, kaj je s tistimi otroci, ki so rojeni v času od lune jx)vzročene oseke. Zdravniki pripisujejo tudi precei verjetnosti temu, da 60 celo epileptična in infekcijska obolenja v tesni zvezi z luninimi spremembami. Kdo bi si mislil, da ima luna-res takšen vpliv na človeka. Dosedaj nismo prav za prav mnogo več vedeli, kakor to, da včasih luna Koga samo nosi. Ce ima pa to tudi z gornjimi ugotovitvami kaj opraviti, bo bodočnost morda tudi kaj jx>vedala.
za posledico dolgo deževno dobo, kateri navadno slede najrazličnejša obolenja. Sedaj se pa zopet zelo približujeta oba omenjena planeta drug drugemu, in do prihodnjega leta, ko bodo sončne pege dosegle svoj višek, se bomo že lahko prepričali, koliko imajo ti napovedovalci gripe prav. Ce pa se izkaže, da se le niso zmotili, s tem seveda še ne bo dokazano, da ravno sončne pege povzročajo večja obolenja na gripi, pač pa bo s tem jjodana samo večja verjetnost, da je temu res tako.
M Candie:
Vihar nad Kitajsko
-Kakšna sreča, da sem te srečal! Prihajaš s Kitajskega? Dobro, kaj pa je novega v tem kraljestvu sredine?«
S tem vzklikom me je pozdravil prijatelj in me silil, naj stopim z njim v kavarno.
»Prav nič ni novega,« sem mu odgovarjal.
»Kaj praviš? Nič novega? Pa pripovedujejo, da si se te dni vrnil od tam?«
Prijatelj me je premeril z nezaupnim pogledom. Potem je nadaljeval:
»Skoraj bi torej mislil, da sem iaz bolje poučen o Kitajski in njenih zmedah kakor ti. Saj so se vendar tam doli začeli prav zdaj pretepati.«
»Tako je, kakor sem ti rekel: na Kitajskem se že dvajset let niso nehali pretepati in bojevati. Dokler bo samo še kos kitajske zemlje neosnovan, se bodo sovjetske čete in japonske armade borile s kitajskimi generali, ki so vsi bolj ali manj podkupljeni in korumpi-rani. Toda tisti dan, ko bo nad zadnjo kitajsko pokrajino zavihrala zastava z vzhajajočim soncem in ko ne bo ostalo nič več od Kitajske ...«
»Ta dan se bo na Kitajskem začel mir?«
»Še malo ne. Ta dan bomo morali pa mi Evropejci, mi Francozi, prijeti orožje in ob strani Angležev in Nizozemcev braniti naše kolonije v Zadnji Indiji.«
Prijatelj, ki sem mu tako pripovedoval, je bruhnil v smeh.
»In stari modrijan Nostradamus bo imel prav. Kaj ni za pod konec našega stoletja prerokoval, da bodo v Evropo vdrli rumeni ljudje, ki bodo prileteli po zraku in bodo razrušili Pariz? Pa kaj nas to briga, tedaj nas že davno več ne bo ne v Evropi, ne na svetu.«
Škodoželjno sem ga pogledal:
»No, to bo še dovolj zgodaj, da boš ti še zmeraj v letih, da boš nosil puško.«
Moja črnogledost in čudne prerokbe so dale mojemu staremu tovarišu, ki sem ga prvič videl, odkar sem se pred nekaj tedni vrnil s Kitajskega, pobudo, da sc je naglo izmislil, da ima važen razgovor in me zapustil.
Res, ta moja zadnja pot po Kitajski tik pred izbruhom revolucije ni bila taka, da bi človeka, ki se zaveda, da je pripadnik belega plemena, mogla pomiriti glede bodočnosti Evrope in sveta.
Peking
Med vsemi prestolnicami na svetu, kjer sem kdaj imel priliko prebivati, ni niti enega mesta, ki bi mi bilo vzbudilo toliko občutka, da sem nekje v docela tujem kraju, kakor Peking. To je stvar, za katero teži vsak popotnik, ki bi rad videl in občutil čim več tujega.
Toda kljub temu in čeprav se to čudno sliši, sem se vendar v Pekingu od prve ure dalje čutil, kakor da sem doma.
Vendar je bilo zame v tem mestu vse novo. Ko sem gledal nanj, se mi je zdelo, da ne potujem po zemeljskem prostoru, marveč skozi čas.
Pred mojimi nogami se je bohotilo srednjeveško vzhodnjaško mesto. To mesto je bilo s terase, na katero sem splezal, da bi ga opazoval, prav tako, kakršnega je videl devet stoletij pred menoj Jung Lo, ki je sklenil, da bo na mestu Džingiskanovega Kambalika postavil današnji Peking. Vidim štiri glavna vrata, ki se odpirajo na štiri poglavitne strani neba. Prav tako vidim tudi štiri velike templje, ki so posvečeni vodi, zemlji, mesecu in soncu. Okrog njih se širijo čudoviti vrtovi. Tam sta tudi dve veliki ccsti, ki vežeta tistih četvero vrat in se na pol poti križata kakor kazalca na uri.
V sredi leži takozvano prepovedano mesto s svojimi lakiranimi strehami, ki se svetijo kakor da bi bile iz zelenega zlata. To je bivališče bivšega cesarja. Zid, ki opasuje to kopico palač, vrtov, parkov in umazanih bajt, še stoji s svojimi stražnimi stolpi in vojašnicami, z drevjem, ki meče nanj stoletne sence. Zid je tako širok, da bi se na njem lahko srečala brez vsake težave dva voza.
Ne, vse to, kar se nudi mojemu pogledu, ni podobno ničemer na svetu, kar sem že videl. Pa vendar dela to neznano mesto name vtis domovine, ki sem jo spet tu daleč od doma našel. Zakaj?
Niti preoblečem se ne, tako se mi mudi na potepanje po teh zmedenih ulicah, ki sem jih zapazil s terase.
Toda Peking mi je za to pot prihranil drugih, večjih in zanimivejših presenečenj.
Pričakoval sem, da bom našel mesto, ki je | zaradi neprestanih nemirov do treh četrtin za-i puščeno. Prebivalstvo v njem da bo prestrašeno, nervozno in da bo živelo samo od pričakovanja novic o vojni in o tem, če je sovražnik že bliže mestnih vrat kakor pa osemdeset kilometrov.
Saj je Kitajska vendar v vojnem stanju,
ne?
Toda v ulici Hatamen, kjer švigajo avtomobili vseh znamk, kjer se lesketajo izložbe svetovnjaških trgovin, ne bi nobena malenkost spominjala človeka na vojno, če ne bi naše pozornosti zdaj pa zdaj obrnil nase dolg, tih avtomobil z zastavico, kjer se razkazujejo častniki, ki bahato sede na blazinah v vozu, s službenim revolverjem ob boku, vsi napihnjeni od lastne važnosti, na stopnicah avtomobila pa se je postavilo pet ali šest vojakov v držo, ki je dostojna, da z njo izkazujejo čast svojemu gospodarju. 1 o je po eni strani zabavno, po drugi pa otročje.
Prva reč, ki me privlači so hutungi. To so male ulice, ki jih robijo vrtovi. Opazil sem jih s svoje terase. Zablodim vanje, ne da bi me kaj skrbelo, kaj bo, če se izgubim. Toda v tem mestu, ki je zgrajeno po zvezdoznanskih nače-. lih in načrtih, se je nemogoče izgubiti človeku, ki ima vsaj nekoliko pameti za orientacije.
Toda zastonj iščem čudovitih vrtov, ki sem jih zapazil zjutraj s stanovanja. Hodim vzdolž zidov, vzdolž zidov, kar naprej vzdolž zidov.
(Nadaljevanje.)
DId OredniStvo: Kopitarjeva n lica 6'TIL Telefon 29**4 In 2996. Uprava: Kopitarjeva 6» Ce& izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiče k.
»Sloveuakl dom« izhaja vsak delavnih oh 12 Mesečna naročnina 12 Din ca Inozemstvo 29
feielon 2992. Za Jugoslovani tiskarna » Ljubljani; K-