The Oldest Slovene Doily in Ohio fet Advertising Medium NAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xvm—LETo xvm LAŠKO m VOINE PO SVETU CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 7, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 236 narodov ie Ah. ■ " oprostiU :ti, 7„j. . odgovorno-države so '»muni - 'zvoz orožja ^ Italijo in A- J^neva r~7~" --Včeraj je predlo- oprošča Italiir, medtem ugm svet je po- 'STAVKA NOGAVIČAR-I SKIH DELAVCEV I PHILADELPHIA, 6. okt. — j Federacija nogavičarskih delav-I cev je danes odredila stavko i "finišerjev" v vseh tovarnah, ki I nimajo pogodbe z unijo. Računa j se, da je prizadetih od osem do j dvanajst tisoč mož in žensk v Haile Selassie zigosa|| ' vojno barbarstvo Italijanov : ADDIS ABABA 6. okt. — Cesar Haile Selassi je danes trpko udaril po barbarstvu italijan- uči, da bo I-talija izgubila vojno DALLAS Tex., 6. okt.— Dr. H. A. Texlar, profesor zgodovine na Southern Methodist univerzi, je prepričan, da bo Italija izgubila vojno proti Abesiniji. V tem prepričanju ga pod- Philadelphiji in New Yorku. "Fi-| , ^ , _ , , , ^ o- ^ - .v J , • 1- u ■ skih vojnih metod kot dokaz, nira zgodovina Dr niser]! so delavci, ki barvajo j ur. iex nogavice ter jih spravljajo v za- j voje. DVA ČIKAšKA BOGATINA V NEVARNOSTI. «an.,. ' ima Ohro,,...... 'tosko'. obravnavati abesi I insko lakot: vojno, iia 7 akcije apel Abe "" ya "masaker da je kako ironična je trditev Musso-linija, da želi prinesti "civilizacijo" v Abesinijo. "Mr. Mussolini nas obtožuje, da smo barbari," je rekel danes mali turobnooki cesar, "in pravi, da nas hoče civilizirati. Ali je neusmiljeno in premišljeno pobijanje žensk in otrok z bombnimi letali in strojnicami ona civilizacija, s katero nas hoče obda- lar je danes tozadevno iz-S javil: "V sleherni vojni moder-% nega časa je narod, ki je % bil postavljen na prvo me-^ sto v imennvii«-;,, Dimitrov poživlja na boj proti fašizmu Delavstvo vsega sveta mora pritisniti na Ligo, da u- Italijani so zasedli mesto Aduwo; 1700 uSiltih George $ P® Italija povzro- "1 da Li: 3® s tem za- pakta. in bilo da- tli ,n vsebina znana. G. okt. Ame- SllsJii" '30 priznava, da ^ i ^bargQ f včeraj ib % oro?"' Prepo-in '"AbeT.Y ^'be državi, v #:,;.4:%,«Ste ^a- Dan je sto- /^1; ^^oseveit ^ je pred- ST?^, in :r-'^ ameriške Vj!, j® pro- y 'kw.. ]' ^ - ^botq 7" Premijer A O ^ v pre- / > ^azgovo- / 4 ^ ponov- f/ 0^ QjHi. ter - ^ ''1 -(C} 1» bi t J: Alhi« T . ' bombe na nezavarovane trge Lousin, Anne K "t- BUo ^^3 SND tobr Ob 8. uri k. da oma. '»in? - Prosi se bombe na nezavarovane ter morijo ženske in otroke. To je prvi vzorec o lepotah civilizacije." Direktorska seja Nocoj, ob 8. uri se vrši redna seja direktorija Ameriško Jugoslovanske T i s kovne družbe. Vabljeni so direktorji, da se udeležijo. - Tajnik. Davisova tajnica Zupan Davis je svojo tajnico Miss Edith Rheinheimer imenoval za članico mc^atne civil service komisije, ki bo do novega leta zavzemala sedež, ki je postal prazen z resignacijo George A. Greena, ki kandidira za sodnika. Miss Rheinheimer je 26 let stara ter je prva ženska, ki je imenovana na to važno komisijo. Mora plačati za psa Okrajni sodnik Skeel je te dni odločil, da mora Frank Kosita iz 12813 Forest Ave. plačati dvema dečkoma, bratoma John in Edward Menhart, $5 odškodnine, ker je namenoma ubil njunega psa. Proslava 25-letnice društva "Napredne Slovenke", št. 137 SNPJ, z banketom in koncertnim programom, ki se je vršila sinoči v S. N. Domu, je krasno uspela. Serviralo se je nad 700 gostom, ki so se trli v spodnji dvorani, ki je bila za to priliko okusno okrašena, med tem ko se je v avditoriju vršil velik ples. Svečan in globok je bil vtis prizora, ko so pijonirke društva, ki so stale pri njegovi zibelki, prikorakale v dvorano ter zavzele svoja mesta pri častni mizi v ospredju. Z deklamacijo sta jih pozdravili Anna May Čebulj in Olga LenaršiČ. Mr. Vincent Cainkar, predsednik SNPJ in gl. govornik proslave je čestital u-stanoviteljicam ter se jim zahvalil v imenu vse organizacije za njih delo, obenem pa poživljal-ženstvo, da sledi vzgledu teh pi-jonirk ter brez ozira na vse ovire deluje naprej za principe bratstva in svobode. V imenu svoje pokojne matere, ki je bila soustanoviteljica "Naprednih Slovenk", je govoril mestni sodnik Frank J. Lausche. Krajše govore so imeli tudi ostali gl. odborniki iz Clevelanda in pa Frank Černe, ki je bil organizator društva. S pevskimi točkami so obogatile vspored članice društva, in sicer društvena tajnica Mrs. Tončka Simčič, sestri Martinčič, sestri Petrovčič, med tem, ko sta mladinski odsek predstavila s pesmicami Marion Steblaj in Dorothy Švigel. Program je uspešno vodila kot sto-loravnateljica društvena predsednica Mrs Josephine Močnik. Hoover svari pred "tremi jezdeci" OAKLAND, Cal., 6. okt. -Bivši predsednik Herbert Hoover je imel danes prvi javen govor pred večjo skupino republikancev, odkar je pred dvema letoma in pol odšel iz Bele hiše. V govoru je Hoover ostro napadal Rooseveltovo administracijo ter zahteval "povratek iz zmedenosti k razumu in realnosti". Hoover je opozoril na ogromne stroške sedanje administracije, nato pa je nadaljeval ske, kajti bilo je takoj jasno, da Abesinci ne bodo mogli dolgo kljubovati strahovitemu napadu topništva, bombnih letal, tankov in strojnic, s katerimi operira i-talijanska vojska. Trdi se, da so Italijani imeli prilično majhne izgube, kajti predno je pehota udarila naprej, ji je vselej odprla pot ar-tilerija, ojačena s tanki in bombnimi letali. Nasprotno pa se poroča, da je bilo v bojih in napadih iz zraka ubitih najmanj 1,-700 Abesincev. Včeraj je tudi zaplapolala italijanska zastava nad razvalinami Adigrata. Z okupacijo Aduwe je Italija oprala strahovit poraz, katerega je doživela njena vojska leta 1.S96 pri tem mestu. Čim so Italijani zasedli mesto, so armadni tovorni a\'tomobili pripeljali ve- Vsebina nekega drugega propagandnega letaka je sledeča: "Vaša provinca, ki je sedaj v v razvalinah, ne sme biti izgubljena s tem, da bi dajala pomoč njenim sovražnikom. Oni so bili tisti, ki so hoteli vojno. Samo oni naj torej trpijo posledice. Zagotavljam vam, da Italijani nimajo nikakega sovraštva proti ljudstvu te pokrajine. Njih sovraštvo je naperjeno le proti vladi v Addis Ababi. Edino Italija lahko vrne krono hiši kralja Janeza." Drugi letaki, katere se je vrglo na cerkve in samostane, so bili naslovljeni na menihe in duhovne. V njih je rečeno, da je Italija zgradila mnogo lepih cerkva in da je abesinska vlada zanemarila verske rede in zapustila koptične cerkve in mošeje iz razloga, da duhovni in menihi nosijo meč namesto križa. Ta propaganda je bila ponekod učinkovita. Ko so se Italijani približali nekaterim vasem, jim je prišlo nasproti prebivalstvo z duhovniki na čelu, ki so lik kamenit spomenik, katerega j nosili križe. Ko so zapazili voja-so vojaki, ki imajo skušnje v ki- j ke, so križe nagnili proti zem-parstvu, izklesali tekom zadnjih llji- v znak uklonitve. par tednov. Kip z najnsom "Ju "Temu nezmiselnemu zapravljanju se mora napraviti konec in stroške se mora izenačiti z dohodki, drugače čaka deželo propast, katero prinese eden izmed treh jezdecev, ki so: neza-slišno visoki davki, preklic svojih finančnih obveznosti od strani vlade, ali pa denarna inflacija." Hoover je nato citiral številke, s katerimi je dokazoval, da se je navzlic milijardam, katere je potrošila vlada za okrevanje, število brezposelnih od jeseni 1932 zmanjšalo samo za 700,000. Bivši predsednik je imel svoj govor na konvenciji republikancev iz zapadnih držav. Iz bojevitega tona Hooverjevega govora nekateri opazovalci sklepajo, da bivši predsednik še vedno ni izgubil upanja, da ga stranka prihodnje leto zopet nominira za predsednika. nakom, ki so padh pri Aduwi" je bil postavljen na trg sredi mesta, nakar je oddelek vojske defiliral pred njim. Glasom vesti italijanske zračne patrole, korakata proti severu dve močni koloni abesinska vojske, ki se bosta pridružili armadi, ki je branila Aduwo, 20 ali 30 milj od italijanskih pozicij. Pričakuje se, da bosta sovražni armadi udarili skupaj blizu Ma-kale, kjer pride najbrže do največje bitke, odkar je Italija začela prodirati v Abesinijo. Poveljništvo abesinskih čet ni razburjeno, ker se je moralo umakniti iz Aduwe. Ras Seyoum ki je poveljnik armade na severni fronti, je sporočil, da je bilo v bitkah na obeh strani mnogo izgub in da se je abesinska vojska umaknila, da se pripravi za trdovraten odpor južno od Aduwe. V Rimu in po vseh drugih italijanskih mestih se je zmago pri \diiwi proslavilo z bučnimi paradami. Italijanska armada obenem z bombnimi napadi na abesinske obmejne kraje širi tudi obširno propagando iz zraka, katere smoter je psihološko vplivati na prebivalstvo ter omehčati njegov odpor proti Italijanom. I:"; zraka se je razmetalo na tisoče letakov v jeziku plemen, ki žive v pokrajini Tigre. Eden teh le- MAKARONI V PARIZU SO SE PODRAŽILI. PARIZ, 6. okt. — Cena makaronom je tu poskočila za deset odstotkov, to pa vsled velikih naročil makaronov od strani I-talije za svojo armado. POSTAL ROPAR, DA PLAČA DOLG. CINCINNATI,6. okt. — Tu je bil zajet neki zamorec, ki je priznal. da je oropal že tisoč gaso-linskih postaj, da bo mogel plačati dolg na farmi, ki jo ima blizu Charlotte v North Carolini. Kultura takov s podpisom poveljnika italijanske vojske se glasi: "Kdorkoli se zoperstavlja Italijanom, je izgubljen. Krona, ki je bila po krivici vzeta provinci Tigre, bo vrnjena, da se počasti potomce onega, ki je dal vse za svojo vero. Ljudstvo province Tigre: Sporoča se vam napoved meniha, ki živi v puščavi. Prosite Boga, da se povrne čast in blagostanje vaše pokrajine." MLADINSKI ZBOR S. D. D. Opozarja se vse pevce Mladinskega zbora S. D. D., da pridejo na prihodnjo vajo točno ob 5. uri. Pričelo se bo takoj z delom za prihodnjo prireditev. Ako želi ta ali oni pristopiti k zboru, naj se javi v četrtek pri zborovodju Mr. L. Semetu.—V. Coff, tajnik. * * * SKUPNI MLAD. PEV. ZBORI Tem potom se obvešča odbor skupnih mladinskih pevskih zborov, da se vrši skupna seja v sredo, dne 9. oktobra, ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, St. Clair Ave., staro poslopje. Pridite gotovo pravočasno, ker bomo imeli tudi pregled in zaključek računov skupnega mladinskega koncerta. — J. G., predsednik. * * * PEVSKI ZBOR "JADRAN" Danes zvečer ob 7:30 ir.-i vrši bralna vaja %a oion "Raj na zemlji." Prosi se vw da pridete točno na oder Slov Del. Doma. — Režiser. ir STRAN 2.^ ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" I Euciidska politika Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-^0 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 ca 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 la, 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ........ .$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Zanimive vesti iz stare domovine 104 PALESTINA IN 2ID0V$TV0 Razkol v svetovni organizaciji nacionalnega židovstva, ki je zdaj izvršen tudi formalno s tem, da sta bila za letos sklicana dva svetovna kongresa zionl-stov — v Luzernu in na Dunaju — obrača pozornost mednarodne javnosti na svojevrstni razvoj kolonizacije v Palestini, kjer nastaja kljub vs-srn zaprekam nova moderna država. Vrnitev po svetit razkropljenega židovstva v staro domovino in obnova historične nacionalne države je osnovna ideja zionizma, pokreta za nacionalno emancipacijo Židov, ki se je v razmeroma kratkem razdobju iz skromnih počet-kov razvil v svetovno silo. Ko je njegov utemeljitelj Teodor Herzl leta 1896 izdal svojo knjigo "Židovska država' (Der Judenstaat), jo je uvrščala sodobna kritika v utopistično literaturo. Misel se je zdela preveč fantastična, da bi mogla biti kdaj realizirana; toda našla je kmalu pristašev po vsem svetu in že po preteku enega leta se je sestal v Baslu prvi Zionistični kongres. Kmalu je znalo židovstvo z velikim vplivom zainteresirati merodajne politične faktorje sko-i'o vseh evropskih držav za svoj program. Prvi poskusi židovske naselitve so zadeli na skoro nepremagljiva ovire. Do leta 1917 je bila Palestina turška provinca, v kateri so bili že sedem stoletij naseljeni Arabci, in vlada v Carigradu tujega pritoka ni dopuščala. Svetovna vojna je položaj spremenila. Leta 1917 je angleška vlada po zmagi nad Turki s takozvano Balfourjevo deklaracijo dovolila židovstvu, da si u-stanovi v Palestini "domačijo." Tako so postale sanje zionistov praktično izvedljive. Toda za prvo le v skromnih mejah. Društvo narodov je poverilo mandat nad Palestino Angliji s klavzulo, da se pripusti naselitev židovstva, toda ta naselitev je mandatska oblast regulirala z dokaj strogimi predpisi. Zlasti je vezala naselitvene certifikate na dokaz gmotnih sredstev, katerih minimum predstavlja razmei'oma visoko /šoto. Omejila je tudi nakupovanje zemljiške posesti. Vkljub vsem oviram pa je židovska kolonizacija stalno rasla. Lčta 1928 je znašalo število židovskih kolonistov komaj okroglo 80,000, do letošnjega leta pa je narastlo na 3,30,000 duš. Priznati je treba, da je naseljeno židovstvo piineslo v deželo visoko civilizacijo in da je že v kratkem času opravilo Ogromno delo. Iz golih tč^l so vzrasla moderna mesta, razvila se je cvetoča industrija: z melioracijskimi deli se je iZ' boljšala zemlja. V mednarodni trgovini zavzema Palestina že danes pomembno mesto. Če se danes govori ali piše o Palestini, se misli izključno le na to, kar j;; ustvarila energija in organizacijska sposobnost modelnega židovstva. Strogi pogoji za naselitev so imali za posledico, da je prišlo,v deželo dovolj kapitala. Gmotnih sredstev zato ne primanjkuje, pač i)a se občuti pomanjkanje delovnih moči. Domačini, polnomad-ska arabska plemena, se težko privajajo zahtevam moderne tovarniške in kmetijske produkcije, revnemu židovskemu {prebivalstvu pa je zaprta pot v deželo. . (Dalje jutri.) Euclid, Ohio Vse je še mirno na vzhodni fronti, samo malo je opaziti, da se pripravlja najbolj silna bitka za politična korita kar jih pomni zgodovina ' Euclida. V javnost prihajajo zadnje čase različni pa mfleti, vsakovrstne vsebine, tako Mr. Biid dolži Mr. Duubar-ja, da je prelomil obljubo, ki sta jo baje sklenila dve leti nazaj. Stvar je pa taka, da je prelomil obljubo najprve Bird sam. V drugem pamfletu opominja G. Greve župana, da naj odgovori na razna vprašanja, kar mu seveda sedanji župan prav rad dovoli in povabi na javno debato Velik požar v vevški papirniciA Velika tovarna papirja v Vevčah, ki zaposluje okoli 600 delavcev, kar za ljubljansko o-kolico že nekaj pomeni, bi kmalu postala žrtev požara. Ogenj je nastal v oddelku nad tako zvanimi "holanci," to je stroji za drobljenje surovin ter se hitro razširil v bližnjo kuhinjo kleja. Vodstvo tovarne je spoznalo, da ognja ne bo mo goče pogasiti z domačimi močmi ter je s sireno dalo znak za pomoč. Vratar Slapar je obenem telofoniral po pomoč v ŠKRAT dne 10. oktobra v Shore High Ljubljano. Za gasilci iz tovar- šoli. Kogar taka stvar zanima, gre lahko poslušat, bo prav zabavno poslušati, psovke ki bodo letele vse navskriž, posebno sedanji župan je vedno dobro založen s psovkami vseh vrst. Demokratskega kandidata naziva jo, ciganski kandidat, to pa menda zato ker je menda en tak kot večni popotnik, nima nobenega obstanka nikjer, Kakor se sliši, sta tudi obe stranki precej dobro informirani glede njegove preteklosti, torej bo prav teško. prepričati volilce, da bi bil on dober župan, ljudje ga malo poznajo ker je v Euclidu šele pai let in mu niso razmere dobro znane, največ je pa to, ker ga ljudje nič ne poznajo. Ko človek vse to opazuje, bi se mu kmalu v glavi zmešalo, trije proti enemu, eden proti trem. Ribnican bi rekel, vsi bol ko eden. Trije izmed štirih kandidatov pa so naperili vse svoje moči proti G. S. Dunb^rju, ker se jim vidi najbolj nevaren kandidat, jo med ljudmi priljubljen in poznan, že to kaže. da bomo imeli hudo borbo letošnje volitve, ki nam bodo dale skoro gotovo novega župana. Glavno v tem pa je, da ljudje hočejo spremembo, zadnjič sera slišal pogovor dveh žensk, ki se | je glasil nekako takole: "Gospa, i kaj pa mislite o sedanjem župa-1 nu, ali ga bomo še izvohli? Well! , , , , , ... . ! delavca ' i druga, kot osebi' je on dobra du-' ne same so bili takoj na licu mesta gasilci iz bližnjih vasi, kakor Sostrega, Spodnjega Kaš-Ija. Bizovika, Most, Zaloga in iz drugih krajev. Takoj pa so bili na licu mesta tudi ljubljanski gasilci in sicer poklicni pod vodstvom Gostiše, prostovoljni gasilci pa pod vodstvom povelj- če bi ga mogel uporabiti za o-četovo lovsko puško, za katero' je vedel, da je spravljena v o-mari. Brž je slekel površnik in stopil k omari, ki je bila sicer zakljena, toda v ključavnici je tičal ključ. To je bilo usodno za malo Marijo, ki je sedela ob omari na tleh in se igrala. Mirko je vzel puško vtaknil v cev patrono in bil silno zadovo-j "Vnovič vam moram zabiča-Ijen, ko je videl, da je ravno ti," je rekel zdravnik, "da se prava. V otroški brezskrbno-j morate kolikor mogoče izogiba-sti in nerazsodnosti je nastavil, ti pijače, ne smete kaditi, ne cev puške sestrici Mitriji na le- gospod doktor," je vo sence in sprožil. Naboj J^ iekel pacijent, "že vidim, da otroku skoraj raznesel glavo j ste govorili z mojo ženo." in Marija je bila seveda takoj; » ♦ » na mestu mrtva. I "Gospod ravnatelj, dovolite, ' da vam sporočim, da sem se Zemlja ni preobljud«* Oesto čujenio trditev, ^ ojinia dvema ■' ljudona in da jili ni sposobna J ^ krif JO smotna. ljudi danes ni krului, jo sislom, s katerim znaju tlelo ill jelo, zemlja saxna na prohraniti še nepi'iui'^'""® & tako, Ko je Mirko videl grozne posledice svojega nepremišljene- včeraj oženil. "Hvala Bogu, Zemljanov. Da je temu res ., w; prefflis«^ Človeku do danes m usp®'® bi*^ raciiiiaiiio po preprostem jg ijooc' tudi nikoli iie bo 4 ^ nil auorgaiiičiio, t. j. s ^ r;i\'i'. Uigaiiska hrana .1^ ^ ii(£' le 1« oblika > IrS^ zdaj se vam ga dejanja, je vrgel puško po-^ vsaj ne bo vedno tako grozno leg mrtvega trupla sestrice in mudilo domov!" v strahu zbezal. Mati Polona Je LAšKO-ABESINSKE sicer slisala na njivi zamolkel pok iz kuhinje, toda mislila je, , da je Mirko prinesel drva in jih uika Pristovška Gasilce je | y^gel pred ognjišče. Ko pa je L . sankcii oredno bo larmiral v Ljubljani topovski | proti hiši, je zagledala ^ . tališče glede pro- strel z Grada. n.AFi, naiatarAi&n bČArkn'^ . svoje stalisce glede pro orožja in municije Italiji VOJNE PO SVETU (Dalje iz 1. str.) Prvi trenutki požara so bili strašni. Plamen je švignil iz na pragu najstarejšo hčerko' Nežo, ki je držala v naročju o- in Abesiniji. Sovjetski časopisi bičajo Miisso-luiija. MOSKVA, 6. okt. — Opreznim komentarjem obeh vodilnih sovjetskih listih, "Pravda" krvavljeno truplo male Marije. streho v višino več metrov, i V hiši je zavladala velika ža-med plamenom pa je bilo le ma-jlost in ko se je zvečer vrnil do-lo dima. šele curki iz gasilskih, mov oče, je bil silno potrt ob cevi so omejili silovitost plame- j tragični smrti svoje male Marina. Nato pa se je razvil velik j je, katero je imel zelo rad. Kot dim, ki je bil viden do Ljubija-j izkušen lovec in dober družinski | "Izvestja," ki so bili objavile. Po skoraj poldrugournem f oče je vedno skrbno pazil, da bi ^ ije^i včeraj, je danes sovjetsko gašenju so motorne brizgalne ^ otroci ne prišli do puške, zlasti časopisje sledilo s pekočimi na-Ijubljanskih in okoliških gasil-, pa do patronov, katere je imeljp^jjj Mussolinija. Vsi listi cev pogasile ogenj, ter rešile to-1 spravljene na nedosegljivem ^pravijo, da resnični cilj Musso-varno popolnega uničenja. Tež- i mestu. Kdo bi si mislil, da bo linija je, izsiliti novo delitev ko je dognati, kako jy ogenj j otrok na potu našel patrono, ki,kolonij, in poudarja se, da je nastal. Tovarno so zadnje čase jo je brez dvoma izgubil mimo-[vojna v Abesiniji imperijalisti-prezidavali. Tvrdka Dukič, ki} idoči lovec. |čna pustolovščina velesile, ki je ob&ojcM zamdt po&ku zob oborožena, proti deželi sa roparskega umora ill živalska, .slednja je vita oziroma predelana hrane. To nam je tedaj v pi^ vati pri našem računu. meji Rastlinski svet ima pjfl* more prekoračiti: to sta -g pot"* zemeljska površina. Bastlm^ t o. da ])vedela anorganske z® > organske, fttevilo rastlin ^ listov, ki vršijo to prede ^ množiti le v toliko, v koli 'Oi ,!fo svetlobe, toplote, odd za je imela to delo, jo pred kratkim dogradila med prvim in drugim nadstropjem betonski strop. Poprej je bil strop lesen. Ako ne bi bilo tega betonskega stropa, ki je preprečeval. da bi se ogenj razširil še v prvo nadstropje in celo v pritličje, bi zapadla vsa tovarna u-ničenju Večji del kalorij, ki jih ^ se izkoristi za ogret je bakterij, ki so prva K^opiU' anorganičnega, in za dvigau ^ čine v rastlini. Samo nergije, nekako petnajstm|i' ^^|.g ^ linske redil ne t ekočine ^ rej človeško hrano. Da i% | ličino organskih snovi. P ne določeno količino •' rfo ličina ])a se ne da ])0ve( a ^ ^ kor s invtvarjanjem vocui ^ energijo. Na zemlji ,ie p to jonov k. s. vodne sile. 11"*-vek ne bo inoge A kakor so > • ; . uji. računali vse razpoložljiv^ j^^j-seH sil, tako lahko nekega izračuna na y)odlagi ^ nergije na kopnem, lH rastlinskih listov in 'lovek za , • jilif 1i. ivi •! ' I m I potrebuje šno je lahko število ofj ko prehrani. Po nekih eei V- I I.ul . 1 ... Pred malim senatom se je zagovarjal 18 leten fant zaradi poskusa roparskega umora. Obtožnica mu je očitala: V nedeljo 26. maja je prišel obtoženec na dom prevžitkarice Ju- ilijane Temljin v Salameiicih.'"j^j»7^^/ke dobičke iz Italijan ki je sicer zaostala in še napol fevdalna, ki pa ima vseeno pravico do neodvisnosti. čehoslovakija žaiije dobičke vojnih naročil PRAGA, 6. okt. — Čehoslo-vaški industrijski interesi 20 do 40 milijard lju ' ja že od zHretka septm'^.^^.^ cr:'; nekaterih pokrajinali J 200)000 lahkih strojnic v Abesi- ,dr, Jenko, ki ju Mavcu nud.l-- «m,jmova prea .ewm an. ^itliTZZI^iniče i prvo pomoč in mu morda rešil j posodila, da pa nima drobiža in ^ - "gata " ki lastuie : . - v ,„!naj mu menja stotak. Temi ji- ^0iP0\^cija Katd, ki iastuje Inova jo odvrnila, dadenarja ni- tovarne za izdelovanje ,iaz pa takole mislim, je rekla j g j^ bil takoj primarij j i^esel 30 dinarjev, katere mu je ša, ampak ako se mu zameriš, te pa uniči, kakor jih je že več. Kot župana ga imamo že dovolj in hočemo spremembo, in tudi dobili jo bomo, jaz bom samo de- na ta način oko. j bil prepeljan v bolnišnico. d« lik Uničeno je okoli dratnih metrov strehe. hiše ako moram noge znucati do kolen." A. \oč Councilman Kennick se zahvaljuje Vsem volilcem 23. warde se tcrn potom prav Iskreno zahvalim, ko ste mi v torek pri primarnih volitvah pokazali tako zaupanje, da ste me že v tretjič zaporedoma nominirali. oziroma izvolili. okoli 45 m, širok pa 25 ni. Škoda znaša okoli 500,000 Din, vendar pa vodstvo tovarne upa, da ho krita z zavarovalnino. 9 le t Iti otrok ustrelil svojo aesirico V Županjih njivah v občini Kamniški Bistrici se je pripetil tragičen slučaj, ki je napravil globok vtis v vsej okolici. Mali 9-letni šolarček Mirko Golob je % lovsko puško pustrelil svojo 21 mesecev staro sestrico Mari-Predlanskim ito mi dali toliko J"- ^ dogodku javljajo nasled-zaupanje, du ste me izvolili s ^'j^ podiobnosti: .362'": glasov, največjo število Mati Polona Golobova jt- ^ glasov za slovenskega council- okrog 17 na njivo, z njo pa tudi mana v zgodovini 23. warde. mesecev stara hčerka Man-Svojo hvaležnost sera mnogo- j'^' j^ pihala mrzla s^apa, krat skušal izkazati s tem, da j' j*^' mati prigovarjala, n*j g'® sem se v mestni zbornici ob vsa- v hišo, da se ne prehladi. Hčerki priliki boril za dobrobit naše ka je ubogala in odšla v kuhi-slovenske meticpole. Moja po- njo, kamor je medtem prišel novna nominacija je dokaz, da tudi njen 9-letni bratec, ki »j slovenski volilvi cenijo mojo de- jp bil pravkar vrnil iz šole iz lo v mestni zbornici in moje pri- Stranj. Na potu pioti domu je 12(M) kvaJmadoma.pabomcnjalapriso. ^obUa od %.l^!=cdu. Cimj, v,tai;. ! nhtfižotipp •zH nin in zprahil za V Ostravu pa so dobili velika lala za to, hcdila bom od hiše do T'/T i obtoženec za nio io zšrabil za čevljev. Premogovni vrat, vrgel ob tla in začel davi-, j.' T.T , . . . naiocila za premog iz Italiie. ti. Napadeni se je izvil iz grla^ '■ » •' pridušen krik, ki so ga sosedje ^ i)v(»mi, da Ik) Lii>a preživeUi čuli. še predno pa so prišli na krizo pomoč, je obtoženec ix>bognil.' DUBLIN, 6. okt. Irski : Po dejanju je zbežal v Avstrijo, pi-edsednik De Valera je imel : kjer pa ni dobil dela ter se je ^ včeraj radio govor, v katerem nato vrnil nazaj in se v Murski je izrazil resen dvom, da bo Li-Soboti sam prijavil sodišču. Po- ga narodov preživela krizo. Iti vedal je, da je šel k Temljinovi je nastala vsled vojne med Ita-z namenom, da jo ubije, da ga lijo in Abesinijo. je nagovoril k dejanju sosed "Uspešna kršitev Liginegu Temljinove. Ker pa poizvedbe? pakta od strani Japonske je niso mogle ugotoviti sosedove stresla Ligo v temelju," je iz-krivde, je jaano, da je izvršil javil De Valera. "Jasno je, da obtoženi dejanje zgolj v name- če se to še enkrat ponovi, da to nu, da si piisvoji denar napade- pomeni konec Lige narodov." ne, ki velja za imovito žensko.' -Obsojen je bil na 5 let robi je ter^ je kazen sprejel. Most se jf vdrl Nevarna nezgoda, ki se je njo. najnovejše mode, direktno I Dekleta in žene i Sfdaj je čas, da si naročite fino ziuiHko STERLING ' suk- liam Kenilal porofi'. živali v Abesiniji ^. p. nice in st(^])(.' so silnoN in (lan Mhinnni l>obii'' J oi'ozjc, so živali zolo y ^ jo li-opomii skozi do 11^ ^ mirnejša ozemljil. / .......K., .i« lop in ^azel. Zhimj" Jf oil vodi. Že pred tedni' p jf valo, je Kendal . t vali v bližini Addis^ - ^^ j,, ,)♦ bai v .smeri proli ' mimo je ul)i"al:i pol^ \ . j/ \ stepali ifolovo vec mi Isli pojav je ,i|rf' zini (Jaudžulskfija 'L ^ /ii''*" ii> a he zale os^romiie ,j.jf mov proti Rudolfovtoi' jl^ji britske Ugiinde. heK'ati iz slraliu |,red w f inaliio šele v polovi'' ^ >"i vzela prej pol vati, -/akljueuje "t'lsk ' j zove divjili živali |j zbiranja abe.sinskili '^ V,., i", .|;|^ Ijanjii. Heg zeber, ^ srečno iztekla, jc zadela ravna- i/, tovarne veliko c«neje kakor telja ban. arhiva g. Basa, ko je bodo istt^ pozneje. prevažal rimske starine iz Izberite si vašo sulinjo M)daj, Šmarja pri Jelšah v Maribor. V plačajte nekoliko takoj in drugo Lembergu se je po težko oblo- pozneje. ženim tovornim avtomobilom Prosun, oglasite se, pišite ali zadevanje zadnjih 10 let na po- naštel lovski patron kalibra 161 vdrl most ter je vozilo padlo v telefonirajte, da vas peljem v to-litičnem in dobrodelnem polju, mm in je bil silno radoveden, I globel. K sreči je dobil ravna- varno, kjer si lahko izberete in da se ne d;i.jo zap.4jati z laž--------1 ^elj le lažje poškodbe in tudi suknjo kakoršno sami želit« in mi, katere so širijo od hiše do mojimi izkušnjami v dveh letih ^ dragocene starine so ostale ne- to od $5.(M) do .$35.00 eeneje ka-hišt. Tudi posebna hvala vsem, v mestni zbornici še bolja kot poškodovane. kor kje drugje. ki ste količkaj .sodelovali in mi dosedaj. pripomogli do zmage. Ako bo- Z iskrenimi in hvaležnimi mo zopet skupaj držali, kakor zdravi. predlansko leto, bo moja ponov- William J. Kennick, couiicil-na izvolitev zopet, gotova, in z man waide. Porodila nt a' ne I Stanko Kregar, paaar in sre-: brar v Ljubljani, in gdč. Ana Drčar, hčerka bivšega župana v. Šmartnem pri Litiji. j Vam se priporočam Benno B. Leustig IU84 Addison Kd. KNdicott 85U5 tM'z al)osinnl .tn-r w -j -i «tVi ^»aka % H- med član- z izpremembo političnih zakonov izza časa diktature zasigu-rajo najosnovnejše politične pravice državljanov: to je pred vsem pravica, da se organizirajo v politične stranke, da i-majo svobodo govora in tiska in da si volijo v predstavniške institucije svoje zastopnike z enakim, splošnim in tajnim glasovanjem. To možnost mora deig^y , "%&nizacije je ■ socialistično gibanje kar naj- to«- IB. SOP.inlno q1i-_ "hnl-i i^lrnristiti in si ustvariti i> L.' ^"^62 neu- tot »likakp lii»'^!^i'i(isko-^ kontakta s ši- J J^iaso, brez orea %ir> Prekin,- orga- cii ' ®^ftika vez z mla- : V „ « vez med genera- %i. f-!™'- I*' ]" težko izpopol- je . ^osiaviif' . soeiali-lUjo J storili socialna ak-, bolj izkoristiti in si ustvariti svoj samostojni politični organ. To potrebo priznavamo kot nujno, danes bolj ko kdaj prej in nje se moramo zavedati vsi socialisti in vsi jugoslovanski delavci. Gotovo ne more nihče več oporekati, da temelji vse zlo, ki trpi pod njim delavstvo *th „1 nv.0,1, . —" vse, de Pa . ^^^turnega po-skušaij tako tudi ^°litično samo- ^®^Usa Dva gastva in vso proizvodnjo na ozemlju gotove države. A to se lahko doseže samo potom politike, potom razvijanja vpliva na vrhovno organizacijo današnje družbe, na državo. To, kar sta ob početkih ustvarjanja modernega socializma naša teoretika Marks in Engels trdila: da je gospodarska, organizacija in gospodarska borba nezadostna, da bi mogla reševati temeljna socialna vprašanja, temveč da mora biti izpopolnjena s politično akcijo, ki naj stremi za ustvarjanjem vpliva in za dobivanjem oblasti v državi, to se je danes potrdilo in izkazalo popolnoma jasno v praktičnih iz- kusnjah naroda. In zaradi tega , . . , • . , , . , r, ligenco, svooodn^i ^oklici, so se ameriški delavci pod silo razmer naglo politizirali in se zbrali okrog voditelja propadajočih srednjih stanov, Roose-velta, ki so ga dvignili do obla- Jugoslavije, na dveh glavnih 'sti, da bi na ta način rešili pred za njen uspeh najprej in edino potrebno ustvariti in dvigniti politični vpliv delavskega razreda v tej državi. Vse socialno-politične ustanove kot take morajo ostati samo prazne firme, če za njimi ne stoji močan delavski razredni, v prvi vrsti politični pokret. Da se pa do tega pride, si moramo biti v dveh stvareh na jasnem: da brez stikov s pro-letariziranimi sloji mest in podeželja, ki so postali najemni delavci ali ki na kak drug način istotako trpe pod pritiskom kapitalizma, čeprav so samostojni proizvajalci, brez stikov torej z malonieščanstvom, inte- a zlasti brez stikov t kmečkim prebivalstvcm, de-avski razred kot tak v tej (državi ne more doseči resnegf- političnega vpli- nenajemnih, samostojnih delavcev. Druga važna resnica je, da moramo podvzeniati vse, da obvladamo razkolništvo, da likvidiramo sekte, ki bi na temelju drugačnega pojmovanja tega, kako bi bilo treba osvajati i Etiopski kmet hoče svoje ži-politično oblast v državi, ali ka-' to spraviti v Addis Abebo na ko bi bilo treba vladati po osvq- ' trg. Preden pride do mesta, jitvi oblasti, ali kako bi bilo j mora skozi ozemlja raznih va-treba urediti bodočo socialistic-1 poglavarjev. Povsod zah-no družbo, razbijali danes neko; tevajo straže od njega tribut politično skupnost z ozkim ak-: y obliki žitnih zrn. Za to prej-cijskim programom, ki bi v, kmet malo vredne pobotni-giavnem obsegal samo na jo-; gg Po deseti carini ima kmet snovnejše in najbolj občutljive i §op pobotnic in niti zrna v vre-potrebe siromašnih delovnih gj Evropec bi že davno izgu-množic mest in podeželja. bil potrpljenje in se vrnil, fata- Te osnovne misli so vodile ilistični Abesinec pa nadaljuje naše sodruge, ki so se iz raz-; svojo pot na trg. Na mestni nih krajev države sestali ob pri- meji mu vzamejo vrečo. Na tr- Zopir revmatične bolečin® taHtevaJtc avetovuo-znaul ANCHOR PAIN-EXPELLER n hitro, gotovo pomoč % liki zleta slovenske "Svobode" v Celju. Na teh temeljih jd bila soglasno sprejeta celjska resolucija, ki bo ostala velike važnosti za bodoči razvoj socializma v Jugoslaviji. Ta reso- gu bi moral plačati davek kot prodajalec, ker pa nima revež hiti počenega groša, mu polici-! ja zapleni osla. Šele sedaj iz-' gubi možakar potrpljenje. Položi si kamen na glavo steče' lucija poziva k odstranitvi raz-1pred cesarjevo palačo in vpije: čepov v akciji, k ustvarjanju^ edine velike borbene socialistič-1 ne skupnosti delovnega ljudstva, k akciji, ki postavlja na prvo mesto vrsto vprašanj, pri katerih res ne more biti različnih naziranj. Veliko odgovornost bi morali prevzeti oni, ki bi pri tem ovirali uspešno delovanje. —Delavska Politika m BAKING POWDEStll \foir finest bakinqs Same price today as <45 years a^O" 25 ounces for 25^ Manufactured by baking powcier ipccialUti who make nothing but baking powder —under fuparviiion of expert chemitti of nstionsi reputation. y Millions prefer it to mayonnaise- Presa za grozdje z jeklenim ogrodjem se proda Vpraša se Ave. # Miracle Whip is dij}ereni~AS\-dous! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fasli-ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip A beater that's cxclu-s«Vc with ICraft. osnovah: obstoj kapitalističnega sistema proizvajanja, v katerem se delavstvo prekomerno izkorišča, in popolna brezpo-membnost delavskega razreda v državi, ki mu v. njej manjka potrebni vpliv, da bi se delav "*§5 Pfiv H dveh ] stvo moglo braniti zla, ki mu ^l nj f"P'iv -a-"fci '"<0 "ržave organi zirani ob- k v kakor % ./^ere. Za-no. Priti .^^"^okracije daljšega v toliko so posledice gospodarske krize prizadele Severno -ameriško unijo. In vendar ni v vseh državah gospodarski in socialni %)adec, zlasti za delavce enak. Da li padejo posledice krize več ali manj v breme določenega razreda, je odvisno od njegovega vpliva in moči v državi. Kjerkoli so si delavci mogli in znali pO svojih samostojnih organizacijah in potom politične demokracije v državi zasigurati in ohraniti vpliv na državno gospodarsko, socialno, finančno in kulturno politiko, so preprečili, da kriza, ki ji je zapadel kapitalistični proizvajalni sistem, ni bila prevaljena izključno na njihova ramena, temveč da vsa socialna skupnost kot taka prevzame nase skrb za oživitev gospodarstva, za preskrbo brezposelnih, za o-čuvanje mezd, za zajetje mla- La s + u j + e pralni stroj, ki je napravil zgodovino Ko je Maytag iuiiajdel • eyratator" akcijo pranja, ter jo postavil v kva-dratast čober iz vlitega aluminija, Je bila ideja o pranju spremenjena za vso industrijo—Maytag si je napravil zgodovino. MODEL 110 PO LAHKI POCOJI ZA ODPLAČILA A. GRBINA & SONS 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. HLiiilerson Izkaz stanja Society for Savings banke v mestu Cleveland DNE 30. SEPT., 1935 PREMOŽENJE Gotovina na roki in na drugih bankah $ 12,031,368.99 U. S. vladne vrednostne obveznice direktno in popolnoma jamčene........................31,401,100.00 Drugi bondi ...................................................................35,197,043.69 Prve vknjižbe na zemljišča ........................................29,795,079.18 Posojila na vrednostne papirje ........................2,357^367.14 Zemljišča, bančno poslopje ..................- 1,235,000.00 Druga zemljišča lastovana ........................................1,661,394.29 Nabrane obresti in druge imovine všte- __ vši vloge v Federal Deposit Insurance Corporation ..............................................................1,446,860.15 Skupaj .................................................................................................$115,115,313.44 OBVEZNOSTI Kapitalna nota ..............................................................................$3,000,^)00.00 (Podrejena vlogam in drugim obveznostim Prebitek ........... .........................................................................4,000,000.00 Sklad prebitka .............................................^ 7,000,000,00 Nerazdeljen dobiček ................-..........................751,917.27 Rezerva za davke in obresti na kapitalno noto ...............................................234,116.66 Rezerva za dividende ............................519,035.39 Hranilne vloge .....................................................106,439,754.81 Druge obveznosti ...............................................................170,399. 31 Skupaj ..........................................................................$115,ir5;213.44 incorporated locietg Imtlje Cit)j -of Cleveland^ PUBLIC. SQUARE bHRANITE VASE PRIHRANKE V HRANILNI BANKJ. stran 4. enakopra\t^ost svoljodo in. Ijwljezeii Markč Stojan Roman iz Balkana. "To ni pismo tvojega bolnega očeta, vrli mož," se je zasmejal Marko s pretečo dobrodušnostjo in ga potapljal po rami. "Ta list je izgubil moj dobri prijatelj padi šahov oficir, ki si ga vozil nocoj . . . Veš, bratec, iščemo ga, v važni zadevi; nekaj nujnega, koristnega mu imamo povedati " '•Padišahov oficir? O, milost Allahova! . . . Kje bom vozil pa-dišahove oficirje, jaz nevrednež v svoji lupini? To rekši se je obrnil k čolnar- •lu: "Tu imaš pet funtov; pet jih dobiš, a ko izvemo, kar hočemo vedeti. In zdaj govori!" "Vse je tako, kakor si rekel, effendija. Oficirja in več drugih sem vozil snoči v Skutari; ko smo se vrnili, so imeli dve ženski s seboj. Izkrcal sem jih ^ukaj zarana, ko se je delal dan." 'Kje tukaj? Povej jasneje; 'Da, da, tisti, ki si ga vozil! . . aU so šli v mesto?" VOZI ie potrdil Dušan, kakor da je re kel čolnar nekaj povsem na- Ije. sprotnega. "Ali Kemal — saj ga poznaš. Več mož je bilo z njim in dve ženski. Kaj ne da? Vidiš, da smo njegovi prijatelji! ..." V teh besedah je bilo toliko prepričevalne sile, pogledi Marka in Dušana so prodirali Turka tako strogo, da ni mogel tajiti dalje; prekrižal je roke in umolknil v nemi resignaciji. "Cuj, prijatelj!" je povzel Dušan prav prijazno. "Sila važno vest imamo za tvojega pasažir-ja; plačamo te, ako nam poveš, kje ga najdemo ... in tudi on sam te nagradi bogato! Ali hočeš denarja . . . mnogo denarja? .. . Čolnarjeve oči so se zasvetile izpod sršečih obrvi. "Kaj bi ne hotel, effendija! Ali misliš resno? ..." "Če ti pravim, da je Ali Kemal moj prijatelj ..." "Pa koliko mi daš'' ..." "Pet funtov, brate: pet funtov v suhem zlatu." Turek je zazijal, in se ozrl nehote po svoji barki. Allah, kako bi jo popravil s polovico tega denarja! Bila bi najlepša v celi luki — sami paše in ministri bi se vozili na njej . . . Toda v svoji premetenosti je napravil žalosten obraz in dejal s potrtim glasom: "Eh, dobri effendija, zdaj vidim, da nisi prijatelj visokega gospoda, ki je počastil moj revni čolniček; ako bi ti bil njegov blagor res pri srcu, bi mi ponudil najmanj petnajst funtov! "Deset funtov — ne več, ne manj; ako nisi zadovoljen, povem Aliju Kemalu, da si se branil povedati njegovim prijateljem, kje naj ga iščejo s svojo pomočjo . . . povem pa tudi nekomu drugemu — že veš, kaj si storil nedavno!" Turek je prebledel pod svojo rjavo poltjo: revež je imel težko vest kakor toliko in toliko cari-grajskih pomorščakov ... Da so tujci Kemalovi prijatelji, sicer ni verjel; ker pa tudi o nasprotnem ni bil prepričan, se je \dal v svojo usodo in zamom-Ijal: "Bodi po tvojem, effendija! Vidim, da nočeš moje sreče — toda naj se zgodi volja Allahova ... " "Kje je torej Ali Kemal ?..'' "Ali . . . m ari mi ne bi dal prej denarja, effendija? ..." Prijatelji so se zasmejali; poročnik Wheeler je vprašal, kaj pomeni to, in ko je slišal, da govore o denarju, je izvlekel nemudoma rejeno listnico: "To pot trosim jaz, gospoda . . . prosim, priznati morate, da nimam manjše pravice kakor vi." Ni se dal zavrniti; Dušan je moral naposled priznati, da ima prav: "Nočem vas užaliti; a bolje bo, če mu plačam tukaj jaz — midva lahko poračunava pozneje. Ako bi si kujon mislil, da nimam denarja in da mi ga vi ponujate, je zmožen zahtevati dvakrat toliko." 'Niso šli; odpeljali so se da- "Kako se bodo peljali — če si jih izkrcal!" "Odpeljali so se na 'Hanumi' . . " je dejal čolnar. "Presedli so." "Kaj je 'Hanuma'? . . . Kam 7" "Jadrnica je; v Solun vozi." "V Solun!" je zaškripal Du šan. Torej se bomo zopet lovili'" jc zamrmral polglasno. "Koliko časa potrebuje do Soluna takšna Hanuma?" "Allah znaj to, effendi; jaz na svoji barki si nisem upal še nikoli tako daleč. In tudi ladije so različne . . . vetrovi niso vedno enako naklonjeni mornarju Vse je v roki božji, effendi." Naši prijatelji so uvideli, da je povedal Turek vse, kar more in kar hoče; orientalci imajo svojo trmoglavo stran, ki je neomajne jša od granitne stene. Je pa tudi odveč, siliti v človeka, ki ne mara ali ne ve več govoriti; saj je jasno, da te nalaže, ako mu ne daš miru. Dušan je torej izročil čolnarju še ostalih pet funtov, ki jih je .opravil vrli vernik preroka s cvetočimi besedami zahvale in neštetimi pokloni. Nato so sedli v svoj motorni čolnič in dospeli kmalu na krov gostoljubne "Victory", kjer so se šele zavedali, da niti najpo-žrtvovalnejša skrb in vdanost do bližnjega ne molre zaglušiti osnovne melodije v človeški na-turr: gladu . . . "Ako so jo popihali lopovi z jadrnico, imate itak dovolj časa, da jih prehitite z brzoparnikom, je menil pri obedu kapitan, ko je zadostno pohvalil hrabrost zavezniške čete v pretekli noči ter se nasmejal neprostovoljni kopeli poročnika Wheelerja in Jan-koviča. "Mislih smo na to," je odgo-.'oril Dušan. "Zato tudi nismo iskali mesta na navadni ladiji, kakršne odhajajo skoraj uro za uro. Takoj zdaj pa bi pogledal za ugodno priliko — ako se hoče gospod poročnik potruditi z menoj. Ostali," se je obri.il k to-vaiišem, "naj bi med Tem rajši odpočili." "Ali right!" je dejal kapitan.; "Z brzoparnikom jih prehitite vsekakor. Toda če se izkrcajo | pred Solunom?" Vsi so se turobno spogledali. Nihče še ni bil mislil na to možnost. Zdajci pa je planil poročnik kvišku in se udaril s pestjo po čelu ... XVIII. Lopov, Italijan in Nemec. Ne, Halila beja ni bilo tako lehko poraziti! Poznal je svojo vrednost in se spoštoval, kakor se spoštuje zver, ki ve, da je redka v svoji popolnosti. On ni hotel, da bi triumfiral nad njim A-1 li Kemal, ta sirovi, neokretni Arnavt; zaveda je se, da izgubiti zdaj itak nima več mnogo, pridobiti pa vse, je sklenil spre- jeti borbo na življenje in smrt, pa če bi ga stala še toliko žrtev in truda. "Hahaha! Počakajmo malo . . samo toliko časa, da pride nekdo in me osvobodi!" si je dejal, ko se je prebudil iz nezavesti sredi svojih mrtvih in ranjenih služabnikov. "Samo če me ni zatožila Angležinja ... in ako me je, če ni Ali Kemal izvršil svoje grožnje! ... Če jo je izvršil, sem izgubljen, seveda — ali pa tudi ne! . . .Če pa je ni, pogineš ti, Arnavt, ne Halil hej! Glavo stavim, da pismo, ki me izdaja v očeh tvojega bedastega padišaha . . . naj ga snedo črvi živega! ... ni shranjeno v drugih rokah. Kdo bi dal od sebe tako dragocenost — orodje maščevanja za Zorko Popovičevo? B]j, Ali Kemal, kadar se sklone moj odposlanec, orodje mojega srda, nad tvojim krvavim truplom, takrat izdere iz tvojih nedrij natanko tisti list, ki me hočeš enkrat uničiti z njim! ... In če me vse ne vara, mi bosta pomagala pri tem delu ravno ona lopova, ki sem ju dal zapreti . . . Ej, vraga, fino sem napravil to! Zakaj ne bi prišel jaz ravno tako ceno do lepe tujke, kakor o-na dva? . . . Ah, sile peklenske — tudi njo ti vzamem, prekleti Skipetar; brez nje mi ni živeti . Kakor ogenj mi je v krvi ta sladka živalica . . . kakor žerjavica me skeli v glavi njen o-braz . . . Lo{)ova pa — kako jima je že ime? — von Schratten in Birbantini, bosta rada pripravljena, ako le slišita, da se jima obeta mnogo višja nagrada, nego je bila prva, ki sem ju hotel ogoljufati zanjo ... Za dobiček pozabi človek marsikaj; celo Ali Kemal bi prodal svojo osveto za kako ogromno, neizmerno korist . . . Samo to je zlo. ker ves svet ne piemore dovolj zlata, da bi odtehtalo sovraštvo Arnavta!" Ostal je zvest svojemu sklepu. Že okrog devete ure zjutraj je stopil v ječo, kjer sta čakala rešitve von Schratten in Birban-. lini. Ker je bila celica temna, : mu je sledil grdook čuvaj s svetil jko; postavil jo je v kot, poklonil se visokemu gospodu in izginil kakor senca. Lopovoma so se zasvetile oči v divjem gnevu; Halil be j je začutil : "Zdaj . . . zdaj planeta name! ..." Toda bil je star lisjak; prehitel iu je z ljubeznivim, naravnost očetovskim smehljajem; "Kako se počutita, gospoda? Ali sta spala dobro? Upam, da vaju ni preveč užalostilo to malo nresenečenje, ki sem vama ga ^ moral pripraviti ..." i "Lepo presenečenje je bilo to, i ekscelenca!" je siknil von Schratten srdito. "Vsaka reč ima svo-1 je meje — tudi vaša presenečenja . . . " "Maledetto je zagodrnjal Birbantini. "Radoveden sera, kdaj naju mishte izpustiti iz te luknje!" i "Kako kdaj, prijatelja? To se razume, da nemudoma!" se je zasmejal bej z glasom, ki ni pu-, ščal niti majhnega dvoma o is-, krenosti njegovih namenov. "Še, enkrat — oprostita mi. Osebna; varnost mi je bila povod, ravnati tako proti vama. Dobil sem namreč anonimno pismo, da me namer jata dva zločinca zvijačno umoriti . . . isti dan in ob isti uri, kakor je bila določena za naš sestanek ... Če pomislite, kako žalostne razmere ima Carigrad v izvestnih pogledih, mi ne moreta zameriti, ako je padel moj sum, za katerega vaju prosim zdaj odpuščanja, tudi na vaju. No, moj prijatelj, njegova ekscelenca policijski minister, se je vneto zanimal za to skrivnostno zadevo, in — Allah bodi zahvaljen! — pravi krivci so to uro že v rokah pravice!" S pretečim glasom je izgovoril te besede, pokimal z glavo radostno presenečenima pustolovcema in dodal: "Preostane torej pred vsem ureditev naših računov — kaj ne draga moja?" I Von Schratten in Birbantini : sta se namuznila : denar . . . svetli, rumeni zlatniki ... in, hu-dirja — "draga moja" iz ust visokega dostojanstvenika, to se ne sliši vsak dan! "Sramotite naju s svojimi o-pravičbami, ekscelenca", je odgovoril krepostni Nemec z gladko priliznjenostjo. "Verjemite, da sva celo srečna, ako vas je moglo najino kratko jetništvo Domiriti nad strašno nevarnost-; jo, ki vam je pretila ..." "Namenil sem se tudi, da vaju , odškodujem za to", je rekel Ha- 7. oktobra, lil bej dobrohotno, iz zavitek bankovcev. v moji moci' pravil, kar je caj dvajset funtov preko pravil, Kar je v ^ sprejmita tukaj jene svote." ^ To reksi ]ima je t" valjca v papirju, katen pričala, da sta kov. "To je kneževsko, ^ ca!" je vzkliknil Bir ® ^ 'čim je izginil valjec v j* nikdar sitem žepu. ^ . vam zahvaliva!" ,, Chc Cleveland Crust Compang Nahajajoče se na Euclid Ave. in E. 9th cesti in v glavnih središčih Velikega Clevelanda in sosedšcine. SKRAJŠANO POROČILO STANJA 30. septembra, 1935 PREMOŽENJE Gotovina na roki in v drugih bankah .. $ 74,076,824.53 Vladne obligacije Z edin jenih držav direktno in popolnoma jamčene ....................50,077,084.95 Državni, municipalni in drugi bondi ter investicije, vštevši delnice v Federal Reserve banki odštevši rezerv ............................14,624,793.07 Posojila, odbitki in predujem! odštevši rezerv .................................:..........................................161,557,324.08 Bančno poslopje ........................................5,864,005.00 Druga zemljišča ...................................................10,889,104.19 Nabrane obresti in zaslužki ter druga imovina vštevši predujem za zavarovalnino na vloge ......................................................................4,493,425.66 Obveznosti klijentov na sprejetja izpo- slovana na tej banki ...........................................245,211.75 Skupaj .........-......-................................. $321,827,773.23 OBVEZNOSTI Delniške note (podrejene vlogam in drugim obveznostim) $15,000,000.00 Delniški kapital ............ 13,800,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček ......................... 3,325,995.49 $ 32,125,995.49 Izredna rezerva ..................'............... 250,000.00 Rezerva za davke, obresti, i t d........... 1,597,251.44 VLOGE Na zahtevo ...................$112,376,824.73 Na časovna odplačila 149,252,846.06 Ostanek gotovine od posestev in združenega zaupnega oddelka Corporate Trust Departments (Preferred) .... 24,851,516.44 ' $286,481,187.23 Druge obveznosti .................................... 1,128,127.32 Sprejetja in kreditna pisma, izposlova- na za klijente ..................................... 245,^1.75 Skupaj ....................................................$321,827,773.23 člani Federal rezervnega Sistema. člani Cleveland Clearing House Association n NAZNANILO in ZAHVALA la je Žalostnega srca naznanjamo \sem prijateljem in sorodnikom, " smrt iztrgala iz naše srede ljubljeno hčerko in sestrico Elsie Bencin o j«* ir. sicer 10, se])tembra v cvetoči mladosti stara IS let in pol. Pokopali f -.jjilai" ___: Ttovrtn *10 .1^ lOlO- septembra iz cerkve sv. Pavla na katoliško pokopališče sv. Pavla ter jo v naročje matere zemlje. Rojena je bila 5. marca, 102/J leta. ^ ^ V dolžnost si štejemo, da se tem po hom najlepše zahvalimo vsem, bf žili tako krasne vence h krsti, naše drage Elsie. Ta izraz vaše simpAtiJf ^ ^rs- v veliko tolažbo v easM žalosti. Želimo se zahvaliti sledečim: Botrom ' #1* Josef Kobt^rt, bratrancem Robert, botrom %]r. in Mrs, Michael Pincelic, alikf Jolin Kopret, Mr. in Mrs. Geo Penčur, Mr. in Mrs. John Okički, Mr. j^osS. Jalovec, Mr. in Mrs. Frank Topariš, Mr. in Mrs. Fred Kuhar, Mr. ^ joS«P'' Mr. in Mrs. I^onis Novak, iz E. 154 St., Mrs. Mary Benčin, Mr. in # Burja, IMr. in Mrs. I^ouis J. Vidrick, 51r. in Mrs. John Prah, Mr. in jir. /.ina, Mr. in Mrs. Lonis Starman, Mr. in Mrs. Lavretiz. Mr. Mack in Mrs. Anton Fifolf , dekletom iz F. B. F. €0. tovarne, Mr. in Mrs. Pire ter (■irila in Metoda št. 191 K. S. K. J. jjjfllf - ki se 1)0"*^ iu Dalje iskrena hvala vsem onim, ki so darovali za sv. mase, idr ' za mir duši pokojne. Zahvaljujemo se sledečim: Mr. in Mrs. 'jj Mrs. Michael Pincelic, Mrs. Mary Nainiger, Mr. in Mrs. Louis Pauline Pincelic, Mr. in Mrs. Michael Klemenčič, Mr. in Mrs. John Vrho Pauline Pincelic, Mr. in ftirs. i«icna«i impiih-ih k-, xui . m »la. - - g(,)iinc» * _ Mrs. John Jalovec, Giddings Rd., Mr. in Mrs. John Okicki, Mr. in Mrs. in Mrs. Martin Stelanič, Mr. in Mrs. Antt.n (iolič. Miss Anna Sesek, John Pinculic, Mr. in Mrs. John Kansek, Mr. in Mrs. Anton Tekancic, James Nainiger, Mrs. Ivana Owen, Mr. in Mrs. A. Kausek in hčerka, J ^ Anton Slopko, Mr. in Mrs. Lonis Jerše, Mr. in Mrs. L. Lauretiz, 3»^' Baznik, Sir. in Mrs. John Jalovec, Mr. Joseph Jalov ec, Mr. in Mrs. Mr. in Mrs. Mike Arh, Mr. in Mrs. Louis Turk. Dalje srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno I!vi^»' Johnnie in Stanley, brats*' 'leta in bratranci. Cleveland, Ohio, 7. oktobra, 1935 M"'