Dopisi. Iz Celja. Katoliškemu podpornemu društvu v Celju za vzdrževanje 4razredne aesterae šole 80 darovali, oziroma letnino odrajtali: Premil. in prevzv. knezoškof Lavantinski mesečni doneaek z 10 fl.. centralni odbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 300 fl., Solčavski farani za sv. leto po e. g. F. Zdolaekn. župn. 90 fl.. župnije: Gornjigrad, Ljubno. Mozirje, Novaštifta, Šmartno in Šmibelj polovico doneska za sv. leto 6o fl., župnija Makolaka za sv. leto po č. g. M. Lendovšek 40 fl., Ruški farani za sv. leto po č. g. Burcarju, žnpn. 16 fl.. Prevorska župnija za sv. leto po č. g. J. Vtičarju 15 rl. 50 kr., Celjska fara za sv. leto 13 fi., Frankolaka fara za av. leto 11 fl. Valed oporoke rajnega g. Frančiška Vrečka, poseatnika v Celjskem meatu, ki je zapuatil našemu društvu dve tirjatvi skupaj s 194 fl,. se je plačalo k conto 20 fl., Dobovski farani za sv. leto po t*. g. J. Knnej 14 fl. Po 5 fl. čč. gg.: Erjavec Peter, župn. v Trbovljah, Mastnak Jak., .žup. v Slivnici, Lenart Jan., žup. v Tinjah, Švinger Alb , dekan pri av. Miklavžu pri Ormožu, Gmeiner Karol, žup. v Širjah. Rom Ign., kaplan v Št.Jurju ob juž. žel., Mikuš Val., mestni kapl. v Celju. eč. gg. Lacariati, Mikuš Fr., dekan in nadžupnik v Konjicab. Po «3 fl. Sc. gg.: Ivanc Mart., dekan v Štnarji, župnija Artička za av. leto. Po 2 fl. čc. gg.: Mikuš Raf., c. kr. davk. kontr. v Soštanju. Hribernik Jakob, kaplan v Braalovčah, Janžek Edv., žup. v Šmarjeti pri R. Topl., Šelander Alojzija, gospa. ŠelanderL., uradnik v pok., Pfeifer Neža, Lampe K., dimn., Blaž Maliovec, gospdč. Karolina Šmalc, Šmid Antonija, kmečka hči v Jurkloštru, Ramorlv.,žup. v Smihelu, Žitnik Jera. zaaeb., Klein Al., žl. goapa, Smid Jan., bukvovez, Jože Mirnik, poaest. v Medlogu, Pavlič Iv., kpl. v Galiciji. Bog plati vaem! Iz Podčetrtka. (Novi zvoni.) Dne 13. avgusta pr. 1. okoli G. ure popoludne oglasi se izvanredno le eden zvon iz cerkvenega atolpa naše farne cerkve. Njegov glas je bil otožnožalosten, kajti vzel je alovo od nas za zmiraj. 190 let je vabil verne farmane k službi božji in jih opominjal k molitvi; ni mu tedaj zameriti, da je bil s svojimi še slabejimi tovariši obnemogel, izmed katerih je bil eden še stareji — bil je brez napisa. — Stari 3 zvoni, ki ao tehtali komaj 9 atarib. centov, med katerimi sta ae bila samo dva ubita, — 80 bili v Maribor prepeljani, da jih zvonar prelije. Dva meseca smo bili brez zvonov — in to ata bila dolga — dolga meseca! Novi zvorii ao bili že večletna akrb našib, farmanov; pa kako jih bomo plačali pri slabih letih in obilnib davkih? To opravičeno vprašanje si je marsikateri stavil. kajti fara šteje komaj 1000 duš: v preteklib. 6 letih so pa Podčetrteški župljani prenovili farno cerkev in 2 podružnice in postavili župniku nove hleve. kar je stalo nad 3000 gld. Ako pa so moči tudi slabe, dostavi dobra volja vse drugo. To ae je pokazalo^ pri pripravljanjn novih zvonov v Podčetrtku. Ze v spomladi 1. 1. so zaceli župljani svoje doneske za nove zvone vlagati. Naa g. žunnik ao proaili podpore tudi pri znanih zvunajnih dobrotnikih — in to najpoprej pri svitlem cesarju. V svoji znani darežljivosti ao nara podarili 200 ti. Hvala in slava Jim! To je bila izdatna podpora, srečen začetek. Naroeili smo nove zvoue pri domačinu g, Denzel-nu v Mariboru. Dne 16. okt. so jih, lepo ovenčane, na treh vozih iz Poličan pripeljali. Na farni meji smo jih pričakali s šolarji z našo alovno in brezštevilno množico ljudi. Marsikatero oko je bilo solzno, ko jih. je zagledalo. Neka žena je med potoma pri njib pogledu izrekla pomenijive beaede: BKomu bote pač prvokrat k pogrebu zapeli?" V aloveani proceaiji, katere sta ae še 2 soaednja gg. župnika vdeležila, med petjem litanij Matere božje, molitvo, godbo in grmenjem možnarjev amo jih dopeljali do cerkve. — Na velikem, ki je posvečen našemn farnemu patronu sv. Lovrencn, so vlite v vedni apomin naše hvaležnosti do svitlega cesarja, besede: JL darežljivoatjo, svitlega cesarja Franca Jožefa I., vlil Denzel v Mariboru 1886". Srednji je poavečen Mariji Devici čistega apočetja, mali pa sv. Antonu, Dne 17. okt. po sloveani službi božji smo jili pod vodstvom g. Dencelna arečno v zvonik spravili. — Ta dau bo z zlatimi črkami v spominskih bukvah Podčetrteške fare zapisan, in vsem prioujoeim nepozabljiv oatal. Nikdar še ni bilo toliko ljudi v Podčetrtku, kakor ta dan. Ko so se pa zvoni. lepo vbrani in milo doneči oglaaili. odpoalali smo do avitlega eesarja sledeči telegram: ,,Prvi glas z darežljivostjo Vaše svitlosti nakupljenih zvonov naj velja slavi božji in hvaležnosti do Vaše ceaarake svitlosti — od hvaležno vdanih Podčetrteških farmanov. Zvonovi so lepo in okusno izdelani, milo doneei. To lastnost ume g. Denzel avojim zvonom posebno dati. Kdor je njegove zvone videl in čul, ne bo drugod novega zvonenja naročeval. Dal Bog, da bi novi zvoni Podčetrteškim farmanom dolgo — dolgo oznanjevali čaat božjo, in s 8vojo milo donečo ubranostjo vabili k složnosti in ljubezni! Od sv. Benedikta v Slov. gor. (Cerkev povekšana.) Tako milo uže dolgo niso naši zvonovi peli, kakor 1. 1. dne 24. vinotoka. Od vaeb atrani so se zbirali Ijudje v ogroranem številu. Cela fara je oblečena v pražniško obleko, vaa mladina, mladeniči kakor dekleta se radujejo, aivolasi oče in sera mati pa jočeta aolze ganjenja Od dveh strani se giasijo možnarji, v znamenje, da so višji naš dušni pastir. premiloatljivi knez in škof v naši fari. Pri vsem neizrečenem našem ¦veselju, zdi se mi, da se danes naša cerkev najbolj ponaša, bodi si, da ji vzbuja te visoke misli velika starost, čea, saj je ni blizo, ki bi štela 800 let in še preko, kakor jaz — bodisi, da jo novi kinč tako ponosno nareja, sploh zdi ae mi, kakor bi njeni zvonik danes 10 komolcev bliže bil zračnim veslarjem. Da je etara, to priča številka leta 1033, ko se je poatavila, da, ijudje celo trdijo, da je še av. Metod v njej sv. mešo pel. Ona pa je tudi lepo okinčana. kakor uže mnogo let ne, in kar je za nas najvažniše, glede proatora veliko večja. Ze dolgo je bila v fari govorica o povekšanju cerkve in to je bilo dokaj potrebno. Leta 1885. ae je ta želja vendar enkrat vresnioila in omeniti moraino, da ao goap. župnik Mihael Miloaie k temu dozidanjn, rekel bi akoraj največ pripomogli. Ne le, da ao farmane neprenehoma k temu podvzetju nagovarjali. tudi z laatno mošnjo so veliko storili. Cerkev je bila dosedaj jako majhna in razun zvonika, ki so ga pokojni g. provizor Ciglar popraviti dali, se je na nji še prav malo spremenilo. Leta 1885. se je imelo na njej nekoliko predrugačiti. Na pravi atrani amo toliko dozidali, da je sedaj na obeh atraneh enako proetorna, strop amo ji dali celo nov in zraven tega se je leta 1886. še naprej precej podaljšala, tako, da je aedaj glede proatora dvakrat tolika, kakor popred. Vodil je celo delo gospod Belabin od sv. Lenarta v Slov. gor. Konečno so nam je dne 24. vinotoka 1886. premili knez in škof cerkev z nova blagoslovili. Tako ao tedaj naš g. žnpnik — Bog jim s*okrat plati — naae uže tolikoletne želje a pomočjo dobrih farmanov vresničili. Kolikor let bode lerkev stala, naj doni hvala g. župniku in vaem, ki so kaj pripomogli k povekaanju naše hiše božje, — delo, katero bodo gotovo še pozni potomci hvalili.