Dva osla
Spisal Sorin.
sla sta vozila skupaj v mesto blago svojih gospodarjev. Starejši osel je vlekel težak voz in se je komaj pomikal dalje. Manjši je imel na vozu polovico manj blaga, dasiravno je bil močnejši kot njegov tovariš.
Spotoma opazita osla, da sta gospodarja na vozu zaspala. Mlajši  osel reče:   ,,Voziva prav počasi, da se ne utrudiva. Gospodarja spita in ne bosta opazila ničesar."
,,Ne, tovariš," reče starejši.  ,,Čim hitreje prideva do mesta, tem prej sva prosta."
Mlajšemu pa ne ugaja tak odgovor, zato zaostane za svojim tovarišem. Vedno počasneje vozi in se stneje starejšemu tovarišu, ki je že izginil v daljavi.
Zdaj se zbudi na vozu gospodar. Ko vidi, da je zaostal njegov osel, udari po njem z bičem. Osel gre malo hitreje. A to gospodarju še ni po volji.    Preganja osla toliko, da mora teči.
Ves poten doteče pri mestu starejšega tovariša, ki ga vpraša: ,,Zakaj si tako poten in utrujen? Saj si vendar počasi vozil!"
Mlajši ga hvaležno pogleda in vozi spet poleg njega. A hitra vožnja ga je tako utrudila, da je komaj dohajal svojega starejšega tovariša, ki je še vedno enakomerno korakal in se le-malo utrudil na dolgi poti.