Štev. 37. V Mariboru 12. septembra 1889. Teeaj XXIII.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek ln velja 8 poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto S gld,, za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarništ»» v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. S. — Deležniki tiskovnena društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobč se v tiskarni ln pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Na Ptuj ali v Maribor?
V 35. „Slov. Gosp." od dne 29. avgusta t. 1. piše nek dopisnik tako, kakor da bi se za naprej opustila „dijaška kubinja" in se ta denar pošiljal v Maribor. Iz gotovega vira pa se ve, da oni prijatelji mladine, ki so podpirali do zdaj ta zavod, nimajo namena ga za naprej popustiti.
Dopisnik se sklicuje na Mariborske slovenske paralelke in priporoča, naj se mladina le tje pošilja in ravno tako tudi vsa podpora za mladino. Nam se zdi, da še ne kaže, naj stavi človek preveč upanja na te paralelke, dokler bodo stale pod sedanjim Mariborskim ravnateljstvom in Graškim nadzorstvom. Kaj bode iz njih, to se le bode še videlo.
Ce bi kdo mislil, da bi se zavoljo teh še problematičnih paralelk bilo ogibati Ptujske gimnazije tudi takim učencem, katerim je le prilično na Ptuj dohajati, tak ne daje narodu dobrega sveta in je nedosleden, ker bi sicer ravno to moral svetovati tudi gledč Celjske gimnazije. Sploh je pa to neka herostratična misel, da bi se še ti skromni zavodi omike, ki jih imamo na slovenski zemlji, če so tudi za Slovence nenaravno ustvarjeni, kar zapuščali.
Na Ptujski spodnji gimnaziji začelo je bilo v kratkem času njenega obstanka svoje študije izdatno število nadarjenih fantov, ki so potem nadaljevali svoje uke jako vspešno in se nahajajo deloma že dandanes kot sposobni udje raznih stanov. Med temi je mnogo takih, ki bi nikoli ne bili videli gimnazije od znotraj, ako bi se jim ne bila ponujala bližnja gimnazija na Ptuji. Tudi na narodnost se do zdaj ni še segalo preveč učencem na tem zavodu, kakor se slišijo pritožbe .od drugod.
Zatorej bodo previdni gospodje tudi za naprej še podpirali Ptujsko „dijaško kuhinjo". Nasveti, ki merijo na to, da bi se polagoma Ptujska gimnazija odpravila, niso nikakor domoljubni in škodujejo gotovo več slovenskemu
prebivalstvu, kakor našim nasprotnikom. Ua pa Slovenci podpirajo dijaške kuhinje, to je naravno.
Doslej prijatelj iz Ptuja in naj še dostavimo mi svojo menjenje gledč tega! Kakor smo dali prvemu dopisu prostora na odličnem mestu, tako ga damo tudi temu, ker se suče v obeh beseda o imenitni stvari, o zavodu omike, ki se odpera slov, mladeničem. Na oko sta si pač dopisa nasprotna ali če jima pogleda človek prav v lice, k malu izpozna, da sta si lehko dobra tovariša. Kaj namreč nasvetuje dopis v predzadnjem listu? Nič druga, kakor to, naj si sta-riši sedaj, ko se odpre slov. paralelka na c. kr. višji gimnaziji v Mariboru, prevdarijo dobro, kam da naj pošljejo svojega sina, če ga cejo dati v latinsko šolo, ali v Maribor ali na Ptuj? Komur kaže, naj ga pošlje le na Ptuj, kakor da bi ne bilo slov. paralelke v Mariboru; ako mu kaže pa drugače bolj, da ga pošlje v Maribor, naj ga pošlje v Maribor in sedaj tem ležje, ker ne bode za nj na tej šoli take težave, kakor bi je bilo na njej doslej in še je je sedaj na oni v Ptuji.
Da v Mariboru ne bode slov. dijak brez podpore, to je gotovo in more biti pride kedaj taka celo iz Ptuja, kajti Bog zna, če se obdrži nižja gimnazija dolgo na Ptuji, saj ti na tej ni upanja, da bode še k malu slov. paralelk. To je bila misel v prvem dopisu a v de-nešnjem misli prijatelj slov. ljudstva, da se pridnim slov. dijakom ni bati na Ptuji ničesar ter da pošlje - slov. oče slej, kafe^r prej lehko svojega sina na Ptuj, če mu tako kaže, saj še ostane tudi na Ptuji dijaška kuhinja.
Tako je jedro obeh dopisov, ako ju prav razumemo in lehliko tedaj uvidimo, da veje iz obeh pravo rodoljubje, nič druga. Kar se tiče nas, pa kličemo tistim slov. starišem, ki pripeljejo svoje otroke v Maribor: Tirjajte, da vam jih zapiše g. ravnatelj v slov. pa ralelko in ne dajte se splašiti, ako vam mala kdo, v gimnaziji ali zunaj
nje nevarnosti, ki prêté dijakom v slov. paralelki!
Ravno na robe, nevarnosti za nje ni nobene, ne pri učenji, kajti ležje bodo umeli, kar se učijo v slov. jeziku, ne pri podpori, saj ne ostane nobeden brez nje, ako mu je je treba. Tedaj slov. stariši, ako vam je na tem, da se vaši otroci izucé, zapišite jih v slov. paralelke !
Resna beseda, resna stvar.
Ne vemo, kako je to ali v novem času dobivamo iz Ljutomerskega okraja samo pritožbe in težko je reči, kdo da je kriv nevolje, ki se kaže v njih. V tem okraji so zavedni možje doma ali kar se tiče gosposke, do njih so še vselej pohlevni. Da je pa sedaj že neka splošnja nevolja v onem okraji, to se nam kaže tudi v naslednjih vrstah. V tem oziru se nam piše tako-le:
Marsikateri bi mislil, da teče pri nas, v Ljutomerskem okraji vse (razen volitev) v redu, ker se tako malo iz našega okraja poroča. Ali kako zelo bi se motil, kdor bi si le nekoliko hotel pogledati v naše urade. Akoravno c. kr. okrajno glavarstvo in davčni urad, od slavne vlade dobita dvojezične tiskovine za to, da se nam Slovencem na slovenski strani izpolnijo, vendar je vsikdar nemška stran izpolnjena in slovenska prerisana.
V resnici pa smo si sami krivi, kakor nam piše v uvodnem članku „Slov. Gosp." štev. 23, ker se »e z velikim trudom pridobljenih pravic niti ne poslužujemo. Vsi občinski uradi dobivajo v reševanje le nemška pisma, kakor bi naši župani iz Bismarkije prišli. Ravno sedaj smo dobili cd c. kr. okrajnega glavarstva „Raz-sodek o odmeri vojaške takse" in akoravno je slavna vlada daleč na Dunaji, je vendar znala, da tukaj Slovenci domujejo in je za to poslala dvojezične tiskovine. Gospod baron, naš c. kr. okrajni glavar, pa noče znati, da smo tukaj Slovenci, zato je slovenska stran na vojaški taksi ostala prazna in se je gospodu baronu na ljubo izpolnila nemška stran, da-si vse tukajšnje prave Nemce lahko na prste preštejemo in Slovence na tisoče številimo.
Da je tako pri vsem, karkoli dobimo, tega mi še ni treba dalje omeniti. Slovenski kmetje in župani, si.tfrimo vsak svojo dolžnost, da se tako skažemo hvaležni našim neustrašenim go spodom poslancem in narodu. Otresimo mlač-nost in popustljivost in ne ustrašimo se, ako nas hudo gospodje pogledajo na naše pravične zahteve. Občinski odbori, to se pravi, vsi, ki smo v kakem obč. odboru, storimo prvi korak ter enoglasno zahtevajmo slovensko popolno uradovanje, saj nismo odvisni od naših protiv-nikov. Doba, ko se je moral kmet pokoriti ple-menitašem, ta je minola.
Slovenski gg. profesorji in učitelji so prestavljeni iz domovine, ako pokažejo svoj narodni duh in ponos. Čč. gg. duhovnikom hočejo škodovati, ako branijo pravice slovenskemu narodu. Slovenski kmetje, kateri smo vsikdar bili in bomo zvesto udani veri, domovini in cesarju, mi smo neodvisni, terjajmo zato vsikdar in povsod z odločnostjo slovenskega uradovanja in listin. Kdor svojega jezika ne spoštuje, ta je že podlaga tujčevi peti, pravi pregovor, za-toraj pomagaj si tudi sam in Bog ti bo pomagal!	M., kmet.
Gospodarske stvari.
Oranje na globoko.
(Konec.)
Da se ležje in globlje orje, za to kaže vpreči čveterjad in če je njiva po takem oranji tudi pisana, to se pravi: če se v tem kaže v razni prsti, to ne dene veliko, kajti če se vsadi krompir v tako polje, bode k malu lepša podoba na njem.
Na tako krompirišče kaže pa potlej vse-jati ovsa, ne pa ječmena, ker bi še za tega prst ne bila dobra. Po ovsu naj' se izorje v jeseni zopet na globoko in spomladi sadi se iz nova krompir na takem polji. Kdor pa misli po krompirji vsejati detelo, tak stori dobro, ako potrosi pred povlaoenjem nekoliko vapna po polji. To služi izvrstno detelišču.
Bodi pa že, kakor koli, glavno je pri globokem oranji to, da se izgodi to že jeseni, da torej ostane prst čez zimo prazna ali k večjemu sme se za krompirišče nekaj gnoja podorati tudi v jeseni, toda podorje naj se le prav na plitvo! Tako se razdeli prst in gnoj ob enem čez zimo in krompirja bode veliko in če je leto le kaj ugodno, tudi zdrav bode in lep, da bi ga človek le gledal.
Tudi v težki prsti je včasih oranje na globoko dobro. Dež splavi namreč gnoj in druge redilne snovi skoz površje in ker je prst težka, ne gre to daleč va-njo, vendar pa je mogoče, da je že pod prstjo, iz katere zajemlje silje svojo moč, in zato je ona dobra plast brez koristi. Ako se pa od časa do časa orje na taki zemji globlje, tedaj pride tudi taka plast na vrh in silju, ki se vseje va-njo, daje lehko obilo koristi.
Ali tu, v težki prsti, treba nam je biti previdnim ter ne smemo že koj s kraja postaviti pluga na globoko, ampak to se naj godi polagoma; vsako leto nekaj globlje se naj izorje in tako spravimo s časom vse snovi, ki so silju koristne, iz globočine in v korist silju. Škode pa zato ne bode nobene. Na robe; tako oranje streže, ako se ravnamo prav, vsakemu
silju ter mu ne škoduje ne moča, ne suša tako hitro pri globokem oranji.
Kolikor ti torej pripušča prst na polji, toliko orji globoko! Na vsak način pa orji globoko!
Sejniovi. Dne 14. septembra v Ivniku, pri sv. Lenartu v slov. gor., v Rogatci in v Golobinjaku. Dne 16. septembra v Braslovčah, v Dijbovi, v Št. Janži ob Kor. meji, v Jfleterji, v Rušah, v Šmariji. Dne 17. septembra v Ljutomeru. Dne 18. sept. v Imenem (za svinje).
Dopisi.
Iz Slov. Bistrice. (Naša nemčurska gospoda in okrajni zastop.) Slovenje-bistriški nemškutarji so izgubili gospodarstvo v okrajnem zastopu; vsled tega se deloma ku-jajo, deloma puntajo; iz vseh njihovih kislih obrazov pa se vidi notranji srd. Slovenska večina jim je ponudila iz lastne volje mesto na-čelnikovega namestnika; a gosp. Albert Stiger, ki se včasih jako rad prijaznega dela in laska, je to odklonil — brez vsacega uzroka. Na to je bil voljen kot namestnik g. Fran Mlakar, obče spoštovani posestnik na Hošnici. Zal, da mu bolezen njegove žene ne dopušča, posvetiti svojih vrlih moči temu častnemu mestu. Moral je mesto odložiti in včeraj je bila volitev novega namestnika. Dva ali trije moži od naše strani, kar ni prav, kajti kdor je voljen v zastop, mora tudi vestno obiskovati zborovanja, so izostali in glej, kako čudno politiko ima naša nemčurska gospoda. Nobeden se ni vde-ležil volitve samo zaradi tega, da kljubujejo in nagajajo. Ti puhleži mislijo, da Slovenci ne-majo toliko delalnih moči med seboj, da bi znali in zamogli posle voditi. Prazne sanje! Toliko duševnih sil imajo Slovenci gotovo, kakor nem-čurji, značaja in poštenosti pa — mnogo več. Te čudake jezi samo to, da ne bo njihova stranka mogla v okrajnem zastopu pa tako gospodariti, kakor gospodari v domačem občinskem zastopu. Tam so nekateri obogateli, a občinska posestva pa se tako zadolžila in obremenila, da si zdaj še nobena muha ne upa vsesti na občinsko streho, ker bi jo kak vknjižen upnik, ki se boji za sigurnost svoje tirjatve, s kruto roko odgnal. Zadnjič so sklenili posojilo v znesku 8000 gld. vzeti, ne pri okrajni hranilnici, nego pri štajarskej hranilnici v Gradci; in katero varnost so ponudili ? Občinske doklade, ker je vse drugo imetje občine že preveč zadolženo. No, ti uboga para, Slovensko-bistriški meščan! Tebi se že itak hrbet krivi pod davčnim bremenom ! Pa le še več doklad, le še več dolgov! Da enakega gospodarstva v okrajnem zastopu ne bo, je čisto prav. Slovenski kmetje so stali trdno in znsčajno; tp je prav; vse kljubovanje
in nagajanje ne bo nemčurjem nič pomagalo; okrajni odbor bo deloval tri leta, če bodo se slovenji-bistriški poštenjaki držali kislo in grenko ali pa sladko in ljubeznjivo. Po teh 3 letih bodo pa se osebne razmere v mestu tudi v mnogem premenile, da bode potem delovanje v okrajnem odboru labkejše. In vi slovenski kmetje, ki poznate priliznjenost bistriških „purgarjev", kadar hočejo, da pridete v njih prodajalnice in jim pustite tam vaš denar, bodite tudi v drugem oziru značajni, jekleni. Ako Vas sladko-besedni gospodje Albert Stiger ali pa Karol Kaputschitsch, Miha Nasko in dr. vabijo z medenimi besedami v svoje štacune, da iz vaših žepov potegnejo svoj dobiček, bodite trdni, držite se načela: Svoji k svojim. Če ti gospodje nočejo z Vami delati, ker Vam ne morejo več gospodovati, tudi Vi niste ravno vezani, da ž njimi, ki Vas ne marajo, delate in zahajate v v njihove štacune. V Slov. Bistrici sta še dve drugi pošteni štacuni. Potem bodemo čez tri leta videli, komu bo kljubovanje in nagajivost več koristila, ali Vam ali tej „nemški" gospodi.
Iz Doliča. (Veseli praznik) blagoslov-ljenja novega Marijinega oltarja in Lurške Matere Božje smo farani Št. Florijanski doživeli v nedeljo, dne 18. avgusta t. 1., ko so nam v pričo sosednih čč. gg. duhovnikov blagoslovili preč. gospod dekan dr. Šuc novi oltar, prenovljeno kapelo s povišanim obokom itd. Prinesla je najlepše okinčana šolska mladež na ličnih nosilnicah jako mično podobo Lurške Matere Božje, katero je mojsterski izdelal podobar g. Krašovic iz Celja, tako tudi oltar s stranskimi podobami sv. Cirila in Metoda. Lepo petje šolskih deklic, vbrano zvonenje, pokanje z mož-narji, ogromno število ljudstva in kakor nalašč za naš preveseli praznik najlepše vreme vse to je izvrstno kinčalo ta dan. Mnogi kresi so že v soboto in spet v nedeljo večer goreli, bil je tudi užgan umetno napravljen žareči križ, katerega je občudovalo še mnogo ljudstva v pozno noč. Težavni trud, popravila in oskrbljenje raznega kinča, so vodili naš preljubljeni č. gosp. župnik Ivan Košar, naj bi pripravili dostojni prostor preblaženi Lurškej Materi Božji in tako privabili mogočno priprošnjico svojim ljubljenim ovčicam v dušno izveličanje. Posebne hvale tudi zaslužita soseda "¿¿že Groševnik in Miha Vonovšek, katera za cerkvena dela izmed mnogo dobrih največ marljivosti žrtvujeta. Pohvaliti moramo še izurjenega in marljivega zidarskega mojstra, g. J. Stropnika, ki se je z vsemi močmi potrudil in svoje delo umetno izvršil, obžalovali pa smo ga, da zavoljo hramote ni došel k veselici blagoslovljenja. Naša zanimiva veselica vršila se je pa na rojstni dan Njih veličanstva svitlega cesarja, tedaj tudi „Te Deum laudamus" in pri obedu spodobne napituice, med temi na svitlega gegarja, na čast
g. dekana, ki so cerkveni obred blagoslovljenja lepo opravili, na čast g. Ziokarja, ki so cerkveni govor Lurške čudovite prikazni bvale vredno izvršili in ne smem pozabiti pomenljive napitnice, katero so izrekli g. domači župnik, kot očitno zahvalo na g. učitelja J. Dobnika, za njegovo marljivost, da v pravem katoliškem duhu mladež podučuje ter da delita oba poduk v enakem duhu, kar se žali Bog na raznih šolah pogreša. Pohvale vredni je tudi njegov trud za uredbo redne procesije in venčanja mla-deži, za lepe napise na slavolokih, ti so se glasili : Vse za dom, vero in cesarja! Drugi se glasi: Blagoslavljaj nas Lurška gospa, zdravo Marija Ti! Zaostalo nam je še sicer mnogo cerkvenih potrebščin, katere iz srca želimo opraviti do lOOletnice naše novejše fare, katera se bode v treh letih vršila. Edina težava nas le muči, ker ne najdemo mojstra, kateri bi nam brez velikih stroškov pretesno cerkvico dostojno po -vekšal.
S Frankoljevega. (S t o 1 e t n i c a.) Po vsej Lav. škofiji je pri nas edina sv. Jožefu na čast posvečena farna cerkev. Ta stoji ravno sto let. Bilo je pri njej že marsikaj ponovljenja potrebno. Po prizadevanji za čast božjo vnetega župnika, vlč. g. BI. Dolinšeka dobila je pred par leti nove zvonove a za „stoletnico" je zvu-naj in znotraj vse novo oblačilo oblekla. Popravila se je cerkvena sti-eha, položil nov tlak, napravila so se nova okna, ponovile se cerkv. klopi in deloma še zali oltarji. Preč. g. dekan Gajšek z Dobrne blagoslovili so na angeljsko nedeljo v navzočnosti šestih čč. duhovnikov ponovljeno cerkev, vodili procesijo s presv. Rešnj. Telesom, ter so v poljudnem govoru razložili stoletno zgodovino te fare in njene farne cerkve. Velo. g. župnik Dolinšek so potem v ponovljeni cerkvi prvokrat sv. mešo peli z obilno asistenco. Vršilo se je vse v najlepšem redu. Bog povrni stoterno vsem, ki so kaj pripomogli za olepšanje tega božjega hrama!
Od sv. Petra pri Radgoni. ('Pogreb.) Z žalostnim srcem Vam poročam o izgubi č. g. Franca Jančarja, duhovnika v pokoji. Njih po-zemeljske ostanke smo položili v mater črno zemljo, njih duša že pa, kakor upamo, vživa večno plačilo pri Bogu. Rajni g. Fr. Jančar so nepričakovani' naglo umrli. V torek, dne 27. avg. so imeli zadnjokrat sv. mešo in ta dan so bili nenavadno veseli. Akoravno so že tri tedne bili v 70. letu, so vendar si vedno prepevali pri družini, ki je v vinogradu travo brala in drugi dan bili so zopet dopoludne jako veseli, na večer pa so se že vlegli. V četrtek so bili sprevideni s sv. zakramenti, potem so jih nagovarjali, da bi zdravnika vzeli, pa niso radi dovolili, saj je, so rekli, že čas drugim prostor pustiti. Pozneje so le dovolili. Ko zdravnik pride, včasi spozna, da je bolezen nevarna,
ali nekoliko še si daje upanja. V petek pa se je videlo, da ne bode dobro, in ko zdravnik pride, izdihne starček v pričo njega svojo blago dušo. Zdravnik je rekel, da se take lahke smrti malo vidi, ter je posebna milost božja. Ko je truplo v nedeljo na odru ležalo, prihajalo je veliko ljudi in je vsaki tožil in zdihoval, da takega gospoda za nas priprosto ljudstvo ne bode več. Oni so bili načelnik šolskega sveta, koliko so oni tukaj dobrega storili, da niso bili stariši kaznovani zavoljo šolskih zamud! Koliko pa so se še trudili za naše narodne šole in pravice, to popisati je moja roka preokorna. To vse se je pokazalo pri pogrebu, tukaj pri sv. Petru še nismo imeli takega pogreba; 18 preč. gospodov je spremljalo, pa tudi uradni gospodje in meščani, koliko pa še priprostega ljudstva, da se je vse trlo! Kaj pa so za slovenski narod sploh storili, to vam pove družba sv. Mohorja; tam se nahaja od Fr. Jančarja „umni gospodar" in „umno kletarstvo", pa umni vinorejec, če se ne motim. Ohranimo jih v lepem spominu!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Vsa je podoba, da se pri vladi na Dunaj i nekaj plete, toda človek ne ugane iz lehka, kaj da kje grof Taaffe namerava. S časom pa že izvemo, naj bi le bilo v korist države ! — Ces. namestnik v Pragi je postal F. grof Thun. Grofu bode spraviti Nemce s Cehi, toda le-ta posel ima velike težave, ker Nemci ne pustč od svojih terjatev, vsled katerih se naj razcepi cela dežela njim na ljubo v dva dela, v češki in nemški. Tega pa ne mara ne vlada, ne češka večina. To vedo tudi Nemci in menimo, da terjajo prav za to raz-cepljenje ter upajo tako, da pojde grof Taaife in da na mesto njega pride potem nemška vlada. Ako se to izgodi, tedaj pa tudi Nemcem ne bode več za tako cepljenje češke dežele.
—	Pravi se, da pojde tudi ces. namestnik v Gradci, baron Kubeck v malem času v pokoj, ali mi ne damo veliko vere tej vesti, kajti baron Kubeck je še preveč liberalnim Nemcem po volji in zato ni verjetno, da se že umakne. — Na Gornji Š ta j a r pride tudi letos svitli cesar na lov in pravi se, da bode več tujih gospodov med lovci; govori se celo o nemškem cesarji. — Na Koroškem se tožijo, da se širi razuzdano življenje iz mest sedaj že močno med kmečko ljudstvo. Zal, da se godi tako tudi drugod in dokler se ne povrne kršč. duh v srca ljudi, ne bode iz lehka kedaj bolje.
—	Slov. Korošci trpe veliko krivico v sedanjih šolah in so že prav nevoljni sedaj na gospodo, ki ima šole v rokah in rada v njih stavlja slov. jezik na smeh. To ne prinese dobrega sadii. — Drž. glavar za Kranjsko je dr. Po-
klukar, njegov namestnik pa je baron Apfalt-rern, prvi je Slovenec, drugi pa liodi z nemškimi liberalci. — Železnica iz Ljubljane v Kamnik se brž napravi že prihodnje spomladi in se že odkupuje svet, kar ga je treba za-njo. — Na Pri morji dobiva slov. ljudstvo iz c. kr. uradnij laška pisma. Se ve, da jih ne 'razume in za to pride večkrat v škodo, ne da si je je samo krivo. — VPodgori je slov. „šolski vrtec" za otroke tamošnjik delalcev in je za nje sila koristen; škoda, da dobiva le malo podpore. — Y Trstu se odpre v ponedeljek drugi razred slov. ljudske šole pri sv. Jakobu.
V	zdržuje jo družba sv. Cirila in Metoda. — Nov list začne izhajati v oktobru za D a 1-macijo v Spljetu. Zagovarjati mu bode zaho-teve narodnih dež. poslancev. —- V nedeljo bode v Sarajevu posvečevanje nadškofijske cerkve. Če sodimo po pripravah, bode to velik praznik zra, novo Avstrijo. — Govori se, da odstopi ogerski minister pl. Tisza, grof Zichy ali pa Kailay, doslej drž. finančni minister, stopi na njegovo mesto. Stvar pa ni, da jo človek vzprejme kar tako za resnico. — Vojaške vaje v Galiciji so bile velike in na zadovöljeNj. veličanstva. Sedaj se vršijo enake vaje na Češkem pri Litomišlji. Svitli cesar se mudi pa tudi po večih krajih nekaj minot in vzprejemlje ljudstvo. Se ve, da je pri zadnjem veliko navdušenja.
Vunanje države. Do nemških škofov so sv. Oče poslali lepo pismo ter se j in zahvaljujejo za njih ljubezen. — Laški kralji, Umberto, biva s svojo rodbino v Monzi, mestu v Lombardiji. Tje pride kmalu tudi nemški cesar, pravi se, da ostane ondi 4 ali 5 dni. Čemu neki? — Na velike volitve za dne 22. sept. pripravlja se francoska vlada lepo ter brani izlasti katol. duhovščini delati kaj za nje. Ali vam je to strahii! — Boulanger se ponuja še na velicih krajih ljudem za poslanca. Ni dvoma, da zmaga na nekaterih krajih, toda njemu je vsekako že odklenknilo. — V mestu Antwerpen, v Belgiji, je razpočila neka tovarna za čiščenje petroleja. Veliko ljudi je izgubilo življenje, petrolej pa je kakor goreče morje. —
V	Nemčiji mislijo še več naselbin v Afri ki spraviti pod svojo oblast in se ustanavlja sedaj posebni urad v zunanjem ministerstvu za to, da vredi te naselbine. — Držav, minister za finance, pl. Scholz, bojda ne vzame slova od svoje službe, ter je le na odpustu zavoljo bolezni v očeh. — V ruski vojni se vršijo večje spremembe in princ Oldenburški stopi iz nje. Zakaj da stori to, to se ne zna in je tem bolj čudno, ker vživa posebno spoštovanje pri carji. — Princ Koburški, sedaj bolgarski knez, nima sreče s svojimi ministri in zato mu nasvetuje se v časih marsikaj, kar mu je treba potem, malo po malem., preklicevati. Tako se prekli-
cuje že sedaj povelje, vsled katerega bi bil moral pravoslavni metropolit Klement iz dežele. Tako guganje ni dobro. — Natalija, srbska kraljica pride te dni v Beligrad ter ostane nekaj časa ondi. Gospé ji pripravljajo častne vsprejem, vlada pa ne stori ničesar za-njo. — Po vsej Srbiji dela se bojda na to, da pride črnogorski knez tje za kralja. Mogoče je to, toda ni verjetno, da bode kruha iz te moke. — Kakor se zatrjuje, je konec ustaje na otoku Kreta. V tem je torej Turčija lehko zopet mirna! — V Algirji, v Afriki, so Francozje veseli, da se Rusija bliža čedalje bolj na prijateljstvo s francosko vlado ter upajo, da dobi tako več moči v onih deželah, to pa na škodo Anglije. No nam je to lehko vse eno, katera dežela da je ondi na vrhu, naj je le pravična!
Za poduk in kratek čas.
Škofija in naddnhovnija Ptujska.
(Dalje.)
Njemu je 1. 1429. sledil
14. Vincencij, vicedom Lipnički in dvorni hišnik Solnograškega nadškofa. Kot župnik v Ptuji je v listinah večkrat naveden. L. 1431. ga najdemo v Solnogradu med onimi sodniki, ki so dne 12. januvarija t. 1. razsodili večletno pravdo nadškofije s Krištofom Wolfs-auerjem.') L. 1433. okoli 11. januvarija omenjen je med tistimi, pred katerimi je Friderik Ptujski moral znova pripoznati odvisnost od Solnograškega škofa.2) L. 1436. je kot „Rector parochialis Eccl. in Pettovia" dal „titulum mensae" Kristanu, sinu Petra iz Lipnice, katerega je Sekovski škof posvetil v soboto „In-tret" t. 1. v dijakona.3) V naslednjem letu (1437) je vsled ukaza Solnograškega nadškofa Janeza posredoval v pravdi nadškofa z Friderikom Zobelberškim.4)
Zelo žalostno opravilo imel je župnik Vincencij 1. 1438. Dne 6. januvarija t. 1. je namreč umrl v najlepši dobi slavni Friderik V. Ptujski, katerega so z veliko slovesnostjo pokopali pri dominikanih.5) Z njim je izumrla slavna rodovina Ptujskih gospodov.
Ker je župnik Vincencij tirjal od mini-ritov in dominikanov četrti del vseh njim storjenih volil, pritožili so se oboji pri nadškofu Janezu in pri nadvojvodi Frideriku mlajšem. Prvi je poklical župnika Vincencija, Tomaža Staindla, prijorja dominikanov in Janeza, gvar-
') Muchar, VII, 234.
') Chmel, Gcscli. K. Friedr. IV., I., 163.
') Zapisnik ordinacij v knezoškofijslcem arhivu v Gradci.
4) Muchar, VII., 268.
6) Grobni spominek nahaja se sedaj v Ptujskem gradu in ima sledeč napis: „Anno. Dni. M. CCCC. XXXVIII. an. der. Ileilige. (lrey. Kunig. Tag. starb. der. edl. Herr. Herr. Frie-derich. von. Pettau. Obrist. dem. Gott, genadig sey."
dijana minoritov dne 28. febr. 1438. v Solno-grad, da nje osebno zasliši in pravdo razsodi.1) Nadvojvoda Friderik pa je dne 7. marca 1. 1438. poslal župniku sledeči ukaz:
„Wir Friedrich der Jünger von Gotts ge-naden Herzoge ze Oestereich, ze Steyr, zeKern-den vnd ze Khrain, Grawe ze Tyroll etc. Em-bieten dem Erbarn Unsern getreuen, andächtigen Vinzenten Pfarrer ze Pettaw vnd Vice-dom ze Leibnitz Unsere genad vnd alles gut. Die Erbarn geistlichen lewt Prueder Thoman Staindl, Prior dess obern Chlosters ze Pettaw Prediger Ordens, vnd Prueder Hanns Gardian Minder Brueder Ordens daselbs haben Uns an bracht, wie du aus allen todten gschäft so In vnd Ire gotthewsern beschieht, es sei berait gelt, erb, gut, wein oder Pferd den Vierten taill mänest ze haben, dass doch von alter nicht gebest sei, vnd habest Sy darum für geistlich gericht gewendet, dass aber yetz in einem schub steht, vnd wann aber die Yogtey derselben gots hewser Uns zegehört, vnd mit tod vnd abgang Weilant dess von Pettaw an Uns körnen ist, dadurch Wir Sy Pilleich schermen vor gewalt vnd Unrecht, darum empfehlen Wir dir Ernstlich vnd Welln, dass du die egenanten geistlich lewt vnd gotes hewser bei allen guten gewonheiten lassest bleiben vnd in dawider Ünpilleich ernewerung nicht machest vnd dasa recht lassest, dass ist Unser ernstlich mey-nung".2)	(Dalje prih.)
Smešnica 37. Pri nečem gostovanji je izlil strežaj nevesti juhe na nje belo oblačilo. „Nič", izgovarja se mož na to, „nič se ne boj, v kuhinji je še velik lonec juhe".
Razne stvari.
(Cesarjevo darilo.) Kakor se javlja, dobile so čč. šolske sestre od Nj. veličanstva 200 gld. za svojo šolo v Celji.
(Pos v eče v an je.) Msg. Fr. Košar, ka-pitelski vikar in mil. g. Ig. Orožen, stolni dekan lavantinske škofije, sta odpotovala včeraj, dne 12. septembra, v Sarajevo ter bota ondi v pričo pri posvečevanji tamošnje nadškofovske cerkve.
(S amo., t an.) V nedeljo, dne 8. septembra je bilo pri ?¿í. šolskih sestrah v Mariboru vz-prejelo 5 kandidatinj samostansko obleko in je ob enem nekaj šolskih sester položilo v roke msg. Fr. Kosarja, kapit. vikarja lav. škofije, večne obljube.
(Imena) novo preoblečenih čč. šolskih sester v Mariboru so ta-le: s. Ljudmila Arzenšek, s. Ruperta Hndopis, s. Ladislava Kalinšek, s. Ursula Gosak in s. Barbara Valentin.
(Vabilo) k občnemu zboru „Sloge" katoliškega slovenskega političnega društva v Ormoži, ki bode v četrtek, dne 26. septembra 1889 ob 3. uri popoludne v „Sovinej" gostilni. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega vodstva o društvenem delovanji in stanji. 2. Volitev novega odbora. 3. Sprejem novih udov in vplačevanje društvenine. 4. Predlogi.
Dr. Iv. O mulec, predsednik.
(Imenovanje.) Č. g. Alojzij Sver, kaplan v Radgoni, postal je duhovni oskrbnik v moški kaznilnici v Mariboru.
(Srednje šole.) Kakor po drugih mestih, tako se prične šolsko leto tudi v Mariboru za srednje in kolikor vemo, tukaj tudi za ljudske šole, dne 16. septembra. Na c. kr. višji gimnaziji je vpisovanje učencev v prvi razred v ponedeljek, dne 16. septembra in sicer od 9. do 12. ure dopoludne. Popoludne pa so preskuš-nje vpisanih učenčev.
(C. kr. pošta.) V Mariboru vršč se razprave na to, da dobi c. kr. pošta novo poslopje. Ako pojde vse po redu, postavi se le to na oglu župnijske in stolne ulice. Novo poslopje bi stalo okoli 80.000 gld. Enako poslopje bi vse-kako bilo v olepšanje stolnega trga.
(Pritožba.) Naša prijateljica v poštnih ulicah v Mariboru se pritožuje, da so predzadnjo nedeljo gnali vole nekod iz sejma ravno v času skozi gosposke ulice, ko so kolesarji hiteli skozi nje. Nesrečni voli pa se neki niso hoteli izogniti kolesarjem. To je bila v resnici graje vredna trma pri tej rogati živali!
(Nemški šulverein.) Z Doberle vesi na Koroškem preseli se c. kr. okr. sodnik, g. J. pl. Strahl, v Brežice in pravi se, da je bil gori na Koroškem velika podpora nemškemu šulvereinu.
(Od sv. Marjete) nižje Ptuja se nam piše, da cvete pri nadučitelju g. Vobiču v vrtu jablan, na eni in tistej veji je cvet in sad.
(Za d i j. kuhinjo) v Mariboru darovali so: vlč. gg. konkurenti, ki so v tem mesecu izvršili skušnje za župnije, 10 fl. 50 kr. č. g. Fr. Osterc, kaplan v Cirkovicah 5 fl., č. g. J. Tikvič, kaplan v Wundschuhu 3 fl. Bog plati!
(Izločitev.) Nemške tržane v Konjicah peče hudo, da kmečko ljudstvo ni zadovoljno z njimi, izlasti ne v obč. zastopu. Vsled tega bi sedaj radi, da postane Konjiški trg sam za-se ter se napravi za okolico posebna občina. No okolici ne bi bilo vsled tega slabeje, samo naj se premoženje, ki ga ima sedaj vsa občina, razdeli po pravici!
(Stekel pes) je v soboto, dne 7. t. m. zjutraj po Ptuji velik strah napravil. Priklatil se je po cesti iz Spuhle v mesto; vgriznil je na potu dve odrasli ženski, v mestu pa mnogo psov. Konečno se je zatekel na dvorišče c. kr. okrajnega glavarstva, kjer ^o ga priprli iu
vstrelili. Zdravniki so izpoznali, da je bil stekel in je vsled tega trimesečni pesji zapor proglašen v Ptuji.
(Nesreča.) Dne 6. t. m. z večer ob 1/2S uri je poštni vlak na okrajni cesti pri kolodvoru v Račjem povozil Štefan Srnko-v voz, enega konja, hlapca težko poškodoval in eden konj, čez 400 gld. vreden, se je utrgal ter ušel. Železni čuvaj je „ranti", kateri ste na vitlo in se obe h krati zaprete, v temi zaprl in voznik se ni mogel več rešiti.
Loterijne številke:
V	Trstu 7. sept. 1889: 68, 85, 34, 74, 51
V	Lincu „ „	73, 54, 40, 11, 37
Poslano.*)
Izvedel sem še le danes, da se je o začasni zgubi 30 gld. (sedaj že najdenih) — pri tukajšnjem poštnem uradu raznesla čudna govorica daleč v okraji, ki grdo obrekuje ne le mojo soprugo, c. kr. poštno opraviteljico, ampak vtiče tudi mojo malenkost vmes. V dokaz hudobne izmišljenosti naj služi občinstyu to-le pojasnilo:
1.	Ni res, da bi moja sopruga ali jaz zgor omenjeni denar izplačala, ampak sestra moje sopruge ga je izročila pravilno a po pomoti v tuje, nepravične roke.
2.	Ni res, da bi se midva potegovala za tukajšnjo pošto materi v škodo in nalašč unih 30 gld. izneverila, ponujala se nama je pošta pač in sicer uradno, a midva sva se tej ponudbi odrekla, češ, da ne veva, kako dolgo še tukaj ostaneva.
3.	Zgubljeni denar je po naključji našel žendarm g. Kraner pri posestnici A. Rajh v Hranjigovcih.
Vsem Vam grdunom, žganičnim in drugim obrekovalcem pa služi v nauk in vest, da se ravna pri tukajšnji pošti pravično in postavno in v občno zadovoljnost c. kr. poštnih oblastnij ter se bode tudi za naprej tako ravnalo; tudi za naprej se bodo nepoštencem, rogoviležem in razsajajočim pijancem vrata pokazala, naj se to potem Ormoškim (svitlo-radkohlačnim) škricem dopada ali ne.
Pri sv. Tomaži, dne 2. sept. 1889.
J. J. Marin, učitelj.
*) Za to uredništvo no sprejme odgovornosti.
Uredništvo.
V najem
se dajo spodnji prostori šolskega poslopja v trgu Rogatec na najlepšem kraju, primerni za „grajslerijo", ali za vsaki drugi obrt in trgovino. Zraven je tudi lep vrt. Več se poizvč pri občini Donačka gora.
Orgij arska inmežnarska služba
se oddaje pri sv. Lovrenci na B i z e 1 j s k e m do 30. septembra t. 1.
i-2_Cerkveno predstojništvo.
BTove poloTiijake
z novimi železnimi obroči prodaja po najnižji ceni
Feliks NchmidI,
sodarski mojster 1-3	Koroške ulice v Mariboru.
ŠPra dij a k a
se sprejmeta v stanovanje in hrano; več povč upravništvo „Slov. Gosp."	3-3
Močen acenec
se sprejme pri
J. Kotzbecku,
lončarju v Muriboru. 3 3
Vinograd na prodaj!
Blizo farne cerkve pri sv. Lovrenci v slov. gor., občina Juršinci, l1/i ure od Ptuja, v lepi legi, s poslopji za stanovanje in za gospodarstvo, zidano kletjo, sam vinograd meri več nego 5 oralov, zraven pa je sadovnjak, in celo posestvo meri več ko 26 oralov. Cena je nizka .
Uprašati se je treba pri gosp. dr. Josipu Baltl u, advokatu v Gradci, Albreclitsgasse štev. 1.	3-3
Bolezni želodca
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice-zlata žila, zaprtje, vo, denica in kronična driska zdravi se najvspeš-neje s I^iccoli-jevo „Esenco za želodec'4, koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelo-vatelj lek narPiccoli v Ljubljan' (na Dunajski cesti) proti poštnemu po-
Varstvena znamka.	VZetjU.
Na Štajarskem, Gradec: Eichlor, St. Leonbardstrasse ; Nedved, Murplatz; — Aussee: Lang; — Bruck ob Muri: Langer: — Celje: Kupferschmiod; —Gleichenberg: Fürst; — Köflach: Bilek; — Lipnica: Russheim; — Ljubno: Fili-peek; — Ljutomer: Schwarz; — Maribor: Baticalari;— Ptuj: Behrbaik; — Brežice: Scknidoršič; — Voitsberg: Guggenberger.	9—12


Pripovocba !
Najfinejše in najnovejše sladkarije, torte, navadne, kakor zvišene, Mariborski za vino zelo izvrstni konfekt, raznovrstni snhar (cvibak), razne sadne soke in v glažih kuhano sadje priporoča
Janez Pelikan,
koiiditoi* v Mariboru,
spodnja gosposka ulica. 12-12
?-v	.. ' ;	> A'v. v <.. & - - >•*
M
to
■O
C »
Pravo francozko žganje (cognac).
Kaj je pravo francozko žganje?
- 1AŠLIČENA Ma^	Izfrancozkcga injužno-
štajerskega jakega močnega brdskoga vina izcr-pljenf alkohol, pod imenom „eognacJ zdravnidki pripoznano dietK-no, duh in telo uživajoče slastno In tb zdravilno sredstvo. Kaj ^ se dobi navadno mesto == takega zdravila? Navadno 5 žesto 8 soljo pomešano, ; ktere upliv na telo je, ce .ç ne škodljiv, jednak ničli. Ce vsa vporabljena sredstva proti Isoiiias, rev-matlzmu, živi'un i m boleznini. izpadu las, pro-I tlnu, trganju v udih, ~ ohromenju, ranam vsake vrste, boleznim v glavi in zobeh i t. d. nič. no pomagajo, naj Se pokosi vsaki bolestni k iz juinoStajorskcpa znamenitega KonjU-kcga, lastno pripravljenega vina destilovano, na vse ove bolezni čudno delojoce, pravo francozko žganje vporabiti. Mala stekl. 00 kr., v. 1 gl. '20 z. Stari COgnaO, posebnv okrcvajoiim in na želodca bo-lanim preporofiljiv, 1 steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo so franko brez dalnjih stroškov.
BE2XTEDII£T HEHTIi
veliki posestnik na grajSčini Cîolif pri Konjicah, .T u/,no-Štajerska.
Naj se naročijo po pošti z dopisnico ali s pismom telo in kerv čistilne posladkorjene glasovite
Marijaceljske krogljice.
Iz najimenitnejših zelišč Izdelane Marijaceljske krogljice dokazale so že pri mnogih boleznih tisočkrat čudovitno svojo moč. Vsaki dan dobimo zahvalna pisma od ljudi, kateri so le po Ma-rijaceljskih krogljicah ozdraveli, zato bi biti morale v vsakem hramu, ker ostanejo vedno sveže in ker so posladkorjene.
Posebno zdravilo so pri i e-prebavljivosti, zabasanju, žolču, rnmenici, pomanjkanju slasti pri jedi, zlezenici, jeternici, hemero-idah, tvorstvn, bolu v hrbtn, mrz-Vaistvena marka. lici, zaslineuju, ženskih boleznih in na koži, omotici, zgagi, tvorili, glavobolu, glistah, debelosti. Naredijo dobro krv in tek.
Cena: l škatlja s 40 kroglami stane 40 kr. En svitek s 3 skatljicami, 12Ü komadičev, lo 1 gld. (5 svit-kov le 4 gld.) s podukom kako se rabijo.
Svarilo: Te izvrstno Marijaceljske krogljice se le z varstveno znamko prav in po pošti dobijo, lc pod naslovom :
Ijöwen-Apotheke in Wien,
VIII. .Tosefstädterstrasse 30.
DC Tudi se dobiva v tej lekarni in po pošti pri pro-tiitn in revmatizmn gotovo delujoči protinski duh, steklenica ä 80 kr., kakor tudi za kašelj, pljučne in prsne bolezni glasovit terpotečki sok z apno-železom, steklenica ä 1 gld. I© kr.
D3E" Ta imenitna zdravila razpošiljajo se vsaki dan po vsej Avstriji.	35—50
Prost se za imtančeu naslov: ime, kraj, xailnjo pošto In dežele.
Marijaceljske kapljice sa želodec,
izvrstne pri vseh boleznih v želodcu.
Neprekosljivo sredstvo zoper pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, smrad ir, ust. vetrove, ri-ganje, kolike, želodčni katar, zgago, pesek v mehurju, preveliko slinjenje. zlatenico, bljuvanje, glavobol, čo pride iz želodca, želodčni krč, za-basanjo, prenapolnjenje želodca z jedrni ali pijačo, gliste, zlezenico, je-ternico in hemeroide. Cena stekle-ce s podukom 35 kr., dvojna stekl. Varstvena znamka 60 kr. Osrednje pošiljateljice lekarne Karla Brady v Kromerižu (Moravsko). Marijaceljske kapljice niso tajno zdravilo. Obstojni deli so pri vsaki steklenici v poduku napovodani.
Prave so ilolif v vseli lekarnali.
Svarjenje! Prave Marijaceljske žel. kapljice se večkrat kvarjajo in ponarejajo. Znamenjo. da so prave, mora vsaka steklenica v rudečem, z gornjo varstveno marko previdenem zavitku biti in v poduku, ki je pridjan vsaki steklenici, mora še opomnjeno biti, da je v tiskarni II. Onseka v Kromerižu tiskan.
Prave se dolič: Anssee: lekar K. Lang; Celje': lekar J. Kupferschmied; Fiirstenfeld: A. Schrokenfux: Juden-burg: K. Unger; Gradec: A. Nedved; Erust Fiirst.
Gleichenberg:
Dr.
52-52