Celje, sobota, 't. julija 1953 Ob ustanovitvi socialnega fonda pri svetu za zdravstvo Med bremeni, ki jih je morala pre- vzeti nova Jugoslavija, je veliko breme tudi skrb za stare onemogle ljudi, ki si v življenju niso mogli pridobiti imovi- ne in tudi ne pravice do starostne po- kojnine. V našem mestu skrbi za te mestni ljudski odbor iz svojih prora- čunskih sredstev, bodisi da dolnjo mesto v^omu onemoglih, ali da pre- jemajo mesečno socialno pomoč v de- narju. O vsakem posameznem primeru odloča o potrebi Odbor za socialno skrbstvo pri Svetu za zdravstvo in so- cialno skrbstvo MLO Celje. Razen skrbi za onemogle se postavljajo pred odbor še diruge naloge iz področja socialnega skrbstva, ki so za njih, rešitev potrebne »visoke mesečne vsote iz proračuna MLO. Socialno pomoč podeli Odbor za social- no skrbstvo po skrbnem preudarku le v najnujnejših primerih, ob sodelova- nju terenskih organizacij in za to po- stavljenih obiskovalk. Vsak posamezen primer se obravnava v odboru indivi- daulno, tako da do zlorab skoraj ne mo- re priti. Ni pa s tem rečeno, da mnogi ne skušajo priti do neupravičene po- moči, posebno kadar ta zadeva vpra- šanje preskrbe staršev. Menda ni ni- kjer drugje mogoče ugotoviti tako na- zorno, kakor pri Odboru za socialno skrbstvo resničnost pregovora, ki pra- vi: »Mati lahko vzredi 9 otrok, devet otrok pa ne more (ne mara) ene matere preživeti.« Zelo žalostno pa resnično je, da otroci, ki so često dobro situirani, hočejo naprtiti preživljanje svojih star- šev Mestnemu ljudskemu odboru. Proračun Mestnega ljudskega odbora za skrb socialno ogroženih in za oskrbo v domu onemoglih znaša letno preko šest- najst milijonov dinarjfev in za zdravlje- nje takih oseb pr^o deset milijonov dinarjev. Odbor za socialno pomoč se zaveda, da s tem še nikakor niso rešeni vsi problemi socialnega skrbstva, kljub visokim proračunskim zneskom. Za- radi tega je bil pri Svetu za zdravstvo in socialno skrbstvo ustanovljen So- cialni fond, iz katerega bi se finansi- rale druge nujne potrebe socialnega skrbstva, ki jih proračun ne predvide- va, vendar pa je rešitev teh neodlož- ljiva. v Socialni fond naj bi se stekali prispevki delovnih kolektivov raznih tovarn, gospodarskih in trgovskih pod- jetij, družbenih organizacij, kakor tu- di posameznikov. Socialni sklad je bil ustanovljen koncem preteklega leta in je naložen v Mestni hranilnici v Celju. Prvi dar, ki je bil darovan v So- cialni sklad, je bil prisi>evek delovne- ga kolektiva Celjske zlatarne v znesku 200.000 din in to v počastitev VI. kon- gresa KPJ. Nadaljnji prispevek je bil dar »Be- tona« v znesku 50.000 din. Tudi tovar- na pohištva je obljubila 40.000 din, le da tega zneska še ni nakazala. Iz navedenih zneskov je odbor za so- cialno skrbstvo za zimo nabavil kuri- vo 94 starčkom, ki prejemajo sicer me- sečno socialno pomoč od Mestnega ljudskega odbora. Vsem je bilo postav- ljeno kurivo na dom. Delovni kolek- tiv Celjske zlatarne res ni mogel lep- še počastiti VI. kongres KPJ, kakor ga je počastil svojim visokim prispev- kom za tako blag socialni namen. Socialni sklad pa je namenjen za p>orpoč tudi otrokom, ki se kakor koli izgubili svoje roditelje in je iz kakrš- nih koli vzrokov njihova oskrba in \'zgoja ogrožena. Delo odbora za so- cialno skrbstvo je pokazalo, da je bilo nujno potrebno ustanoviti Socialni fond. Odbor za Socialno skrbstvo se s tem obrača v Celju na vse delovne kolek- tive tovarn, gospodarskih in drugih podjetij, naj pri svojih obračunih in bilancah ne pozabijo na Socialni fond. Vsak prispevek v ta fond bo skrbno uporabljen in bo marsikomu olajšal težke skrbi in težko socialno stanje, v katerega je zašel po nesreči. Od časa do časa bomo objavljali v Savinjskem vestniku vse darovalce in zneske, ki bodo nakazani v Socialni. fond. Prikazani pa bodo v glavnem tudi izdatki iz tega fonda. Napišite na nakazrlico ali položnico: Mestna hra- nilnica Celje, za Socialni fond. . LETO VI. — ŠTEV. 26 — CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni nrednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. Sovmiski vesMk GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A-O K O L I C E IN ŠOŠTANJA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE- OKOLICA JE RAZDELIL NAGRADE PROSVETNIM DELAVCEM Na povabilo Sveta za prosveto in kul- turo OLO Celje-okolica je prišlo danes v Celje 84 najaktivnejših in najpožrt- vovalnejših prosvetnih delavcev, ki so za svoje vneto in uspešno delo v šoli in na vasi prejeli pohvalo in za pri- znanje njihovega požrtvovalnega dela tudi denarne nagrade. Iz proračunskih sredstev je bilo razdeljenih med pro- svetne delavce okraja 84 nagrad v skupnem znesku 534.000 din. Nagrade po 5000 in 8000 din so pre- jeli tisti prosvetni delavci, ki so si naj- bolj prizadevali, da dvignejo raven šolstva in kulturno-prosvetno delo na vasi. OLO je s tem dokazal, kako vi- soko ceni delovne napore prosvetnega delavca za kulturni dvig naše vasi. Gi- n>eni nad to gesto ljudske oblasti so se prosvetni delavci zahvalili. Nagrade so bile podeljene učiteljskim kolektivom še v obliki stenskih slik, ki bodo ostale kot trajen sF>omin na njihovo delo v šoli. Nagrajence je pozdravil in jim česti- ^'^l načelnik sveta za kulturo in pro- sveto Rajer. V soboto, dne 27. junija je bila v dvorani Narodnega doma letna konfe- renca Socialistične zveze delovnih lju- di okraja Celje-okolica. Konference se je udeležila pretežna večina izvoljenih delegatov, kot gosti pa so bili navzoči sekretar MO SZDL Celje-mesto tov. Pelko Cveto, predsednik OSS tov. Medved Albin in še drugi gostje. Po izvolitvi delovnega predsedstva in komisij je predsednik okrajnega od- bora SZDL tov. Vinko Sumrada po- dal izčrpen referat. Prvi del referata se nanaša na zunanjepolitični j)oložaj. Precej je govornik govoril o vpraša- nju Trsta, o škodljivem delovanju Va- tikana in o položaju' naše države v svetu, ki je pridobila ogromen ugled s svojo napredno in- miroljubno poli- tiko. Poročali bomo predvsem o tistem delu njegovega referata, ki se dotika konkretnih gospodarskih, političnih in prosvetnih problemov v okraju. S SMOTRNIM GOSPODARSTVOM SMO PREBREDLI TEŽAVE POVOJ- NIH LET IN UDARCE ELEMENTAR- NIH NESREČ Dejstvo je, da pri nas gospodarski položaj v vseh povojnih letih ni bil rožnat. Obnova, potem graditev indu- strije, nazadnje še informbirojevska gospodarska blokada in sušna leta, vse to nas je močno prizadelo. Vendar lahko v imenu članstva SZDL _ damo vse priznanje našemu vodstvu, ki se je trudilo oblažiti vse te težave in ob- varovalo naše ljudi pomanjkanja in lakote. Sem in tja so v preskrbi tre- nutni zastoji. Računati moramo, da v zamejstvu, od koder dobivamo pomoč, tudi niso sami prijatelji in da so taki zastoji večkratni. Zato pa še ni rečeno, da bi bila potrošniška mrzlica upravi- čila. Socialistična zveza mora vpliva- ti na ljudi, jim dokazovati in jim vzbu- diti zaupanje v naše vodstvo. Vzroki draginje so poleg omenjenih objektivnih razlogov tudi v tem, da so podjetja ne glede na težko stanje, ustvarjala porast kupne moči s tem, da so delila presežke, ki večkrat niso bili plod dela, marveč komercialnega značaja. V našem okraju smo se škodljivosti takih pojavov zelo hitro zavedli, dasi- ravno bi morali izplačevanje omejiti že prej. ŽIVLJENJSKA RAVEN KMETOV V PRIMERJAVI Z DELAVČEVO NI PADLA Osnova padca življenjske ravni pre- bivalstva je v glavnem suša. Izpad 250 milijard narodnega dohodka se močno pozna v našem gospodarstvu. Ce poleg tega upoštevamo 100% povišanje na- jemnin, ukinitev nakaznic za kurivo, splošni dvig cen na tržišču, moramo ugotoviti, da je življenjska raven de- lavcev in nameščencev padla za 20 do 30%. Prizadeti so bili torej le delavci in nameščenci, medtem ko se je naše kmečko prebivalstvo s »tako imeno- vano sušo« pri nas v okraju le oko- ristilo. Ze v Vojvodini, kjer so zaradi suše imeli le 30 do 40% pridelka z ozirom na prejšnja leta, so iztržili okoli 85% dohodkov v primeri z letom 1951. Pri nas pa, kjer ni suša bistveno spreme- nila dohodkov, so kmetje iztržili naj- manj 30% dohodkov nad dohodki iz leta 1951. Torej je edino pravilno, da kmeta z davčnimi odmerami primoramo, da vplača presežke svojih dohodkov v državno blagajno in na ta način poma- gajo prenašati naše skupne gospodar- ske težave. ZNIŽANJE CEN JE MOGOCE DO- SECI Z ZMANJŠANJEM OBTOKA DENARJA Življenjske ravni ne bomo dvignili s tem, da bi dvignili plače delavcem in nameščencem. Nasprotno, zmanjša- ti je treba obtok denarja, tako da bo- do kmečki proizvajalci prisiljeni pro- dajati svoje blago po nižjih cenah, ker mu potrošnik ne bo mogel preplače- vati in ker bodo kmetje denar rabili. Občutno bo stanje zboljša- la dobro obetajoča letina. Tako kot s kmečkimi proizvodi se bo zgodilo tudi z industrijskimi, ki bodo morali biti cenejši, da bodo tovarne lahko svo- je izdelke prodale. Tako bodo cene padle, plače bodo ostale iste, vrednost denarja pa se bo dvignila. V tem smislu je bila izdana tudi od- redba o plačilu davka na presežke plačnega fonda. Ta sredstva, ki bodo s tem zbrana, bodo uporabljena za graditev stanovanj in drugih komu- nalnih naprav, torej tudi za dvig živ- ljenjske ravni prebivalstva. Potrebno je, da organizacije Socia- listične zveze pojasnujejo namen ta- ke politike v gospodarstvu, zlasti pa odgovorni ljudje v pJodjetjih. Namen te politike bodo morali razumeti tudi naši rudarji, ki so bili ves čas po osvoboditvi v središču pozornosti. Le- ti morajo sedaj pomagati skupnosti, kot je skupnost razumela njihove te- žave. V delavskem upravljanju je storjen velik korak naprej. Toda treba je še nadalje razvijati demokratičnost in vzpodbujati delavce k udeležbi ter do- kazovati, da je edini vir blagostanja mogoče doseči samo * z razširjeno in povečano proizvodnjo in dviganjem storilnosti. NEKATERI NEVARNI POJAVI V DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU Poleg številnih in velikih uspehov v delavskem samoupravljanju se pojav- ljajo sebične težnje. Tako delavci, ko kritizirajo, da je premalo stanovanj, ne pomislijo, da so bili med najbolj vro- čimi zagovorniki razdeljevanja dobič- kov. Na drugi strani se v podjetjih, ki zaidejo v težave na vse kriplje priza- devajo doseči znižanje akumulacijske stopnje, kličejo na pomoč vse mero- dajne ustanove in oblast, kadar pa je vprašanje delitve dobička, odrekajo vsak pameten nasvet o kateri koli strani češ, da nikogar ne brigajo nji- hove razmere. Take primere povzro- čajo po navadi posamezniki, ki govori- (Mjo o tem, da zastop^o delavce. — največkrat pa zastopajo le svoje in- terese. Le taki iščejo v predpisih, za- konih in odredbah razne »luknje«, da bi izigrali skupnost v svojo osebno ko- rist, v korist drugih ali pa v korist ko- lektiva v ožjem smislu. Ti primeri so bili v »Juteksu«, v Kladivarni Vitanje, Tovarni orodja v Zrečah in drugje. V Zrečah so na primer kaj hitro obraču- nali s takimi poizkusi, kar je treba po- hvaliti. Socialistična zveza mora klicati na odgovornost vse take »grešnike« in jih obsoditi. V vseh primerih gospo- darstva, kriminala v gospodarstvu itd., je Socialistična zveza soodgovorna. POOSTRITI JE TREBA BOJ ZA PRAVO SOCIALISTIČNO TRGOVINO Mnogo je kritike o visokih cenah. Navijanje cen je obsojanja vredno. Po- leg objektivnih vzrokov so tudi nega- tivni. Gre predvsem za vprašanje: kam gredo viški, ki jih ustvarja trgovina? Tu gre brez dvoma za različne oblike odtujevanja sredstev v korist posa- meznikov. To potrjuje, da je potrebna v trgovini ostrejša kontrola družbe. Potrošniki morajo imeti odločilno be- sedo v trgovskem poslovanju. Prav te dni je sprejel izvršni svet ukrepe, da bodo s 1. julijem moka in še nekateri predmeti cenejši. To so prve ugodne posledice naporov za zmanjšanje kupne moči. To je hkrati tudi najboljši odgovor vestem o raz- vrednotenju dinarja, kakor so govorili predvsem v Savinjski dolini. , KMETIJSKO ZADRUŽNIŠTVO JE V OKRAJU DOBRO ZASIDRANO V Kmetijske zadruge je v okraju včlanjenih 17.679 kmetov. Od tega je 5.392 žena. Samo lani se je število kmetov-zadružnikov povečalo za 2.139 članov. Letošnji občni zb(5ri .so bili dobro obiskani in živahni. Mnogo kje so se kmetje zedinili o združitvi nekaterih zemljišč, kjer bodo uredili sodobne sa- dovnjake, vinograde in druge nasade. Zelo je treba pohvaliti vaščane hri- bovske vasice Lipa nad Frankolovem, ki namerava* v desetih letih razviti donosno sadjarsko in vinogradniško dejavnost na 200 ha. Po združitvi manjših zadrug imamo v okraju 83 kmetijskih zadrug s 44 ži- vinorejskimi, 43 sadjarskimi, 7 vino- gradniškimi, 34 poljedelsko-semenski- mi, 24 hmeljarskimi, 30 obrtnimi, 36 gozdarsko-lesnimi, 38 trgovskimi, 37 industrijskimi in 41 hranilnimi odseki. So pa še v zadrugah primeri ši>eku- lacije in lova za pretiranimi dobički. Značilen je primer bivše KZ Marija- gradec, ki je odkupila od kmeta drva po 800 din in jih na licu mesta pre- prodala za 1.600 din. Kmetijske zadruge so lani ustvarile 105 milijonov čistega dohodka. Od te- ga so v razne sklade vložile 86 mili- jonov za investicije pa 43 milijonov. (Nadaljevanje na 3. strani) Kolektiv Cinkarne |e svečano proslavil 80-letnico obstoja podjetja v nedeljo je kolektiv Cinkarne pro- slavil osemdesetletnico obstoja podjet- ja, Poleg večine članov delovnega ko- lektiva so bili kot gostje navzoči še član Centranega odbora ZSJ tov. Ašelj, čani republiških odborov sindikatov metalurgov iz raznih republik in pred- stavnik celjskih političnih in odblast- nih forumov ter množičnih organizacij. Sodelovala je godba na pihala SKUD »France Prešeren«. Otvoritveni govor je imel predsednik delavskega sveta tov. Urbančič, ki je podal zgodovino podjetja in nakazal uspehe, ki so jih v času po osvoboditvi dosegli. Ko je moški zbor »Svobode zapel ne- kaj pesmi, je jubilante pozdravil tov. Ašelj, ki je čestital delovnemu kolek- tivu k uspehom in zmagi nad izkorišče- valci, ki so jo izvojevali v zadnji vojni vsi naši narodL Povezal* je ta dogodek, ki je padel ravno na dan petletnice re- solucije Informbiroja z velikimi uspehi naših narodov na vseh poljih dejavnosti, tako da danes služijo kot vzgled vsemu svetu. Ko je tudi ženski zbor »Svobode« odpel nekaj pesmi, je kolektivu čestital še predsednik mestnega ljudskega od- bora tov. Jerman Riko. Kolektiv je ob tej priliki sprejel mno- go pozdravnih brzojavk, sam pa poslal maršalu Titu in Centralnemu komiteju ZKJ pozdravni brzojavki. V tej zvezi so bile v Celju prve me- talurške igre, o katerih poročamo po- sebej na športni strani. Osemdeset let celjske Cinkarne POGLED V PRETEKLOST Pred osemdesetimi leti je avstrijski erar ustanovil v Celju podjetje, ki je nosilo naslov »Zinkhiite Cilli«. Cinkovo rudo je tedanja tovarna dobivala iz rudnikov v Rabelju ter na Koroškem in Tirolskem. Premog pa je dobivala iz Velenja. * Destilačne peči so bile grajene v treh etapah. Najprej jih je bilo šest, potem osem, nazadnje deset. Prvotno so cink pridobivali le iz kalmine, šele pozneje so začeli pražiti tudi cinkovo svetlico. Zgradili so pražarno in tovarno žve- plene kisline; To dvoje je zgradila pri- vatna tovarna »Kemische Fqbrik Hrast- nik« na mestu, kjer stoji še danes. Le- ta 1912 pa je Cinkarna postavila svojo pražarno in tovarno žveplene kisline. Valjarna je bil dograjena leta 1888, ki je še do danes obdržala svoj izgled, ra- zen nekaterih rekonstrukcij. Leta 1909 je bila spuščena v pogon nova hidrav- lična stiskalnica za izdelovanje šamot- nih retort, ki dela še danes. Do 1. 1910 so kurili peči s plinom Siemensovih plinskih generatorjev, potem pa so za- čeli črpati centralne generatoi'je. Med prvo svetovno vojno je bil postavljen oddelek za produkcijo modre galice, ki pa so ga leta 1922 opustili. Po prvi svetovni vojni je cinkarno prevzela jugoslovanska državna blagaj- na, ki je nato prepustila podjetje del- niški družbi »Cinkarna d. d.«. Ta druž- ba je precej dopolnila proizvodnjo in zgradila vrsto novih naprav. Okupator ni zgradil nič, le izkoriščal je tovarno. Pred koncem druge svetov- ne vojne je bila tovarna bombardirana, vendar ne tako občutno, kar bi lahko bistveno zavrlo proizvodijo. VELIK NAPREDEK PO ZMAGI NAD OKUPATORJEM IN IZKORIŠČE- VALCI Delavski razred ki si je končno pri- boril svobodo, se je z vso silo lotil ob- nove in izgradnje socializma. Delav- stvo Cinkarne je v tem kratkem času po osvoboditvi storilo velike spremem- be v svojem podjetju. Med vojno in pred njo so v podjetju obratovale le šti- ri des^tilačne peči, sedaj pa že nekaj let obratuje 9 do 10 peči. Odpravljena je bila težava s pražarno in keramičnim oddelkom, ki nista mogli dohiteti pro- izvodnje v drugih oddelkih. Zgradili so dve novi mehanični pražilni peči, an- glomeracijski trak, v keramiki pa dve novi sušilnici. Za potrebo vojske so zgradili peč za fini cink. Postavili so novo mehanično delavnico, dva prtalna ^žerjava, mešalno napravo za šarže in novo moderno napravo za sejanje cin- kovega prahu. Tako so povečali pro- izvodnjo za dva in polkrat, če primer- jamo, da je bila pred vojno največja proizvodnja 6291 ton cinka (leta 1929), v letošnjem letu pa bo znašala okoli 15.000 ton. Velike težave je Cinkarna imela po resoluciji Informbiroja, vendar jih je z uspehom prebredla, še več, tovarna se je tudi glede uvoza precej osamosvo- jila. Lani je kolektiv ustvaril 489 milijo- nov dinarjev dohodka. Za redne plače so izdali 102 milijona din, kot višek pa je bilo razdeljenih .16 milijonov. Za kulturno-pfosvetne namene so dali en milijon, za komunalne granje 5 mili- jonov, za izgradnjo ndvih objektov in stanbvanj 90 milijonov, za nadaljnje investi(?ije imajo .pripravljenih 115 mi- lijonov, v amortizacijskem skladu pa 40 milijonov dinarjev. BLIŽNJI NAČRTI Cinkarna je iz lastnih sredstev ku- pila naprave za pridobivanje žveplene kisline. Dnevno bodo pridobili 60 ton kisline, katere sedaj pridobivajo komaj 14 ton, ostalo gre v zrak in na škodo prebivalstva v okolici. V bližnji bo- dočnosti bodo napravili še drugo na- pravo za 30 do 40 ton dnevne proizvod- nje. Poleg tega bodo zgradili novo va- ljamo, še prej pa bodo elektrificirali staro. Letos začno graditi šestnadstropno hišo v Vrunčevi ulici in trinadstropno v bližini I. gimnazije. Tako bodo zgra- dili 40 novih stanovanj, kar bo omililo stanovanjsko stisko cinkarniških delav- cev in nameščencev sploh. Poleg tega bo podjetje še mehaniziralo razna de- lovna mesta, ki ne odgovarjajo več so- dobni industriji. V teh kratkih izvlečkih je povedan le del uspehov cinkarniškega kolekti- va, le teh je mnogo več in delavstvo Cinkarne je lahko ponosno nanje, a celjska skupnost se s prav takim pono- som in priznanjem pridružuje njihove- mu slavju. KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA CELJE-OKOLICA Socialistična zveza je M organizacija socializmu predanih ljudi odgovorna za gospodarslii, politični in hulturni razvoj v okraju stran 2 »Savinjski vestnik<, dne 4. julija 1953 Ster. 26 Četrti uprizoritvi ^Kvadrature kroga" (Nadaljevanje s prve strani) Konferenca SZDL okraja Celje-okolica Za zaključek sezone je celjsko gle- dališče pripravilo pravzaprav novite- to, saj so bila sovjetska dela odstav- ljena z naših odrov po letu 1948. Va- lentina Katajeva »Kvadraturo kroga« v Celju tudi pred letom 1948 nismo videli. Umetniški vodja je v Gledali- škem listu jedrnato utemeljil ta ko- rak našega gledališča. Sovjetsko dramatiko, ki se je po letu 1917 postavila v službo revoluci- je, pri nas bolj slabo poznamo. Pred vojno smo je videli kaj malo, po voj- ni pa*je vlekel bolj film pa tudi dra- ma, ki sta obravnavala boj in zmago nad nacizmom. Bolj ali manj so nam bili znani liriki Blok, Jesenjin, Maja- kovskij, morda še kak Bjednyj, med- tem ko so nam Lunačarskij, Katajev, Afinogenov, Dymov pa tudi Bulga- kov pomenili samo imena kljub dvem, trem komadom, ki jih je dala ljub- ljanska drama, kljub nekaterim okvir- nim, občasnim pregledom sovjetske dramatike v Sodobnosti ifi Ljubljan- skem Zvonu. Zanimalo nas j.e tudfi vprašanje umetniške odkritosrčnosti, ideje, tendence in aktualnosti v teh dramah, ki so jih razredno sovražni kritiki imenovali agitacijske drame. Gledališče je sicer vedno služilo druž- bi pri njenih naporih za boljši svet, vendar ne'tako, da bi postal oder go- vorniška tribuna, marveč s prikazo- vanjem resničnega življenja, ki ne more učiti ničesar drugega kakor več- no nasprotje med odmirajočim, sta- rim, onemogliim in zmagujočim, no- vim. Toda to je treba pokazati z umet- niško resničnostjo. Sovjetski drama- tik, ki. bi brez pridržkov in očitkov slavil sovjetsko oblast, bi seveda tej osnovni zahtevi po tej umetniški res- ničnosti ne zadostil. Če pa je tej za- htevi zadostil, je nujno zadel ob oblast, katere narava je že taka, da težko prenaša očitke, posebno taka, v kakršno se je izrodila v SZ. Sovjet- ski pisatelji, ki so- to storili, so padli v nemilost v dobi stalinskih petletk, ko se je za »fasado delniške 'družbe s 150 milijoni delničarjev« začela utr- jevati vsemogočna sovjetska birokra- cija. Eden takih dramatikov je bil tu- di Valentin Katajev, ki smo ga pre- tekle dni gledali v Celju. Kaj takega nam prikazuje »Kvadra- tura kroga«, kar je drastilo samo- všečno politično narcisovstvo, zava- rovano z agenti GPU in z javnimi to- žilstvi, ki so v enem desetletju spro- vedLi tri velikanske »čistke«, kakor je imenovala stalinska klika razčlove- čenje, dehumanizacijo vsega javnega in privatnega življenja v »socialistič- nem« raju? Nič posebnega. Kos tega raja — v obliki bedne samske sobe, v katerti z ekspozicijo komedije zaživita medene mesece dva v redu registri- rana zakonska para brez premoženja, a vključena na nek način v ogromni proces nastajanja nove družbe. To so Vasja, ki ga je prav duhovito in lah- kotno podal Skof, Ljudmila, ki jo je temperamentno in s primerno iznajd- ljivostjo dala Goršičeva, Abram, ki ga je posrečeno igral Podgoršek s partnerico Tonjo, ki jo je enakovred- no podala Sirnikova. Večni povpreč- neži so to, ne kaki zaslužni politiki ali kulturniki, ki drve "pi^ mestu z opravka na opravek. Abram in Tonja sta organizirana, pri Ljudmili in Vasji pa stvar še ni tako ddleč. Idila brez primere ,ki jo zmore samo rusko pero. Tu ni treba fantazije, bi rekel Zoščenko, ki so ga po vojni tudi po- rinili v senco. Kadar morata dva mla- da zakonska para preživljati medene mesece v eni sobi brez pohištva, ob plači, ki ne predstavlja življenjskega minimuma, tedaj preneha vsaka fan- tazija, ker jo je realnost potolkla. Ta realnost nedvomno obtožuje pretira- ne zahteve sovjetske oblasti nasproti delovnim množicam. Brez ozira na Marxovo trditev, da izgradnja sle- hernega novega reda predstavlja za človeške rodove, ki ga oživotvarja- jo, mučeništvo (martirij), je taka ne- človeška beda tolika nevarnost za skladen razvoj človeške osebnosti, da se umetnik oBrača proti njej z žgočo satiro, s smehom, v katerem je več srda kakor pa prizanesljive šale. Ak- tivistka Tonja, gluha za nešteto mno- goglasnih utripov življenja, predstav- lja dogmatika, ki ga tako imenitno smeši Romanov v satiri »Pionirju so sodili«. Ali ni bedna s svojo idejo, ki je podobna sholastični idealizaciji brez vsakega stika z življenjem? Abram ne ve ne kod ne kam s svojo etično teorijo, bukovsko učenostjo, ki se v praksi ne obnese. Vasja sam ne ve, kaj ga žene v čemernost in v skok čez ojnice, čeprav je na dlani: prilož- nost in revščina. In isto je s histerično Ljudmilo. Nikomur od njih bi najbrž ne prišlo na misel skočiti čez ojnice sredi medenih tednov, če ne bi on- stran provizoričnega paravana stokal . hvaležen objekt Amorjeve hudomuš- nosti. Vse bi se verjetno izteklo v re- du, v smislu moralnih norm, če ne bi »šibka materialna baza« teh oskub- ljenih zakonskih gnezdic bila tako strašno tenka. Z drugo besedo: žrtve za industrializacijo Rusije so nosile s seboj tudi nešteto individualnih tra- gedij, ki pa jih avtor obravnava s klovnskim krohotom. Hunvor in sa- tira ne smeta izumreti v nobeni družbi. Družba, ki ne prenese, da bi ji umet- nost držala zrcalo, je slabega srca in asteničnih živcev. Dramatiki, ki priza- nesljivo odpušča družbi, popušča tudi njen čar. Človek noče na oder propa- gande, hoče življenje, kakršno je. »Ka- dar ljubezen hira in pojema, odeva se v prisiljeno vljudnost,« pravi Shakes- peare v Cezarju. Vljuden komediograf izgublja svoj socialna smisel. Ali ni ne- kaj podobnega na naslov zaničevane domovine povedal tudi Ivan Canlc^ar? Ostale osebe, ki nastopajo v komedi- ji, niso bistvenega pomena, so pa vse zadovoljivo postavljene. Janez Albreht je dal človeka, ki ne ve, kam bi glavo položil, a zato nima nič manj humorja in optimizma. Peter Božič je s Flavi- jem dal prijeten, lepo oblikovan lik, sodelovali pa so še Brezigar, Novak, Cervinkova in Božičeva, ki alternira z Goršičevo. N{i to komedija velikega stila, vendar je pisana tako, da se člo- vek ob njej zamisli, pregledujoč naš čas in človeka v njem: kako se vse na svetu med seboj prepleta in spoprijema, mogočne sile oblasti in osebni nagibi, potrebe družbe in osebni, vase zazrti svet! In vse, kar je, je odvisno od člo- Celjski študentje bodo ustanovili svoj k\ub Vloga študentov v celjskem javnem življenju v povojnih letih ni bila po- udarjena v tisti meri, kot bi to z ozi- rom na njih število pričakovali. Med- tem ko je še tik pred drugo svetovno vojno v Celju obstojalo živahno in or- ganizirano družabno življenje študen- tov, ne po osvoboditvi niso našle no- bene oblike, ki bi študente trdneje po- vezale s krajem, v katerem so doma. To ni bil slučaj samo v Celju, ampak skoraj v vseh krajih Slovenije, medtem ko so v naših bratskih republikah bile v večini krajev študentske organizacije zelo aktivne in so pridno sodelovale v kulturnem in političnem življenju svo- jih krajev. Vloga študenta kot bo- dočega ljudskega inteligenta zahteva najtesnejšo povezavo z najširšimi ljud- skim.: plastmi in že čas šolanja bi moral dati prve napotke k temu. Tradicije študentske aktivnosti po vsej Sloveniji so stare in posebno na Štajerskem po- membne še iz avstroogrskih časov, ko so študentje in akademiki stali v. prvih vrstah narodnostnega boja, pa tudi iz časov stare Jugoslavije, ko so študent- je pridno sodelovali v naprednih poli- tičnih gibanjih. Z ustanovitvijo Celjskega akadem- skega kluba, ki se ustanavlja na ini- ciativo Zveze študentov Jugoslavije, naj bi se zopet ustvarili vsi pogoji za čim uspešnejšo afirmacijo študentov v krajevnem družbenem življenju. Tu se bi povezali tako študentje iz Celja kot študentje iz okraja Celja-okolice; se- veda bi pomenilo Celje za nje predvsem nek organizacijski center, medtem ko bi oni sodelovali tudi pri delu svojih domačih krajev (znani so iz medvojne dobe napredni študentski klubi v Žalcu in Šoštanju, ki so igrali veliko vlogo v političnem in kulturnem življenju teh dveh krajev. Večina okrajev v Slove- niji je že ustanovila takšne klube, v katerih je povezala študentsko mladino pa tudi starejše tovariše akademike in ponekod so dosegli prav lepe uspeh( (n. pr. kranjski študentje organizirajo letos na Gorenjskem mednarodno štu- dentsko brigado za gradnjo žičnice). Organiziranje političnega, kulturne- ga in družabnega življenja študentov v domačem kraju, pomoč Ljudski uni- verzi ali posameznim krajevnim od- borom s predavatelji, organiziranje iz- letov in tabor en j, povezava s študenti naših bratskih republik in naprednimi študenti iz inozemstva, najožja pove- zava z vsemi akademiki v Celju, po- moč abiturientom ob vstopu na visoke šole in univerzo — vse to bi bile prven- stveno naloge tega kluba. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na ekonomsko stran. V našem gospodarstvu se vse bolj dograjuje sistem decentralizacije in bo avtomatično prešel tudi na pod- ročje štipendiranja oziroma dotacij za študentske menz^ in domove, ki je za- nje stroške nosil do sedaj MLO Ljub- ljana. Posamezni okraji so že letos po- magali svojim študentom z materialni- mi podporami in letos bodo morali tudi celjski študentje poskrbeti za pomoč MLO, če bodo hoteli še naprej uživati olajšave, ki vsaj deloma pomagajo pri premagovanju materialnih težav, ki jih ima večina študentov. Pomoč revnej- šim tovarišem, eventualno organizira- nje samopomoči — tudi to bo ena od temeljnih nalog tega kluba. Jasno pa je: kdor od skupnosti za- hteva, mora skupnosti tudi dajati. Cim uspešnejše bodo celjski študentjd pri- stopili k delu v svojem klubu in čim večji bodo uspehi, ki jih bodo pokazali, tem več lahko tudi oni pričakujejo po- moči. Upamo, da se bo ustanovnega občne- ga zbora, ki se bo vršil prihodnji teden (točnejši datum in kraj bosta še objav- ljena), udeležilo čim več študentov me- sta Celja in okolice, abiturientov, pa tudi starejših tovarišev akademikov, ki so najvljudeje vabljeni. O ustanovitvi ; kluba bomo še poročali. veka, iz njega vse izvira, zanj in zoper zanj se vse dogaja. Zato je prav, da smo za zaključek sezone gledali kome- dijo, ki že z naslovom opozarja člove- štvo, da je znamenita kvadratura kro- ga nemogoča, da se upira naravi stva- ri. Da je simplifikacija poenostavlja- nje huda reč, ki se nad človekom tako ali drugače, preje ali kasneje gotovo maščuje. Da je temu res tako, kaže razvoj v SZ. Da je to odkrito, ima ne- precenljive zasluge naš demokratični socializem. Življenje ni mogoče stlačiti v formule. Vse v njem je dialektično povezano. V človeški družbi ne gre go- jiti samo Don Quijotovega duha, duha velikanskih načrtov, rogobornosti, ome- jenega avanturizma in dejanja, marveč tudi duha Hamleta, duha premišljeva- nja, prizanesljivosti, razumevanja. Tu- di tako bo še vedno dovolj gorja na svetu, ki ga sami prikličemo! Vrata našega novega gledališča so se zaprla. Gledališko vodstvo jih je za- prlo z upanjem, da bo v prihodnji se- zoni izpolnilo načrte, ki so bili v dnev- nem tisku večkrat obrazloženi: izpopol- nitev ansambla in tehničnega osebja, kar naj bi omogočalo živ, ~ umetniško neoporečen repertoar, ki bi odgovarjal že utrjenim načelom o sestavljanju re- pertoarja. Repertoar je konec koncev tisto, po čemer se bo sodila socialna po- membnost najimenitnejše javne vzgoj- ne ustanove, največje afirmacije na- rodne kulture, ki jo že od renesanse gledajo evropski narodi ravno v gleda- lišču. Dramaturg Lojze Filipič je na- pisal v Gledališkem listu, naj postane naše gledališče gledališče za nekdanje celjsko okrožje. Ce to ne bo postalo, ne bo imelo svoje upravičenosti, ne bo vr- šilo svojega poslanstva. Želimo, da bi se preko gledaliških počitnic izpolnili vsi pogoji, ki bi to omogočali. Zakaj slej ko prej sta glavna problema celj- skega gledališča ansambel in gledali- ška publika. Toda o tem se je letos do- volj govorilo in pisalo. T. O. Statistika o uspehih celjskih srednjih šol Ker so vsi ti podatki zabeleženi v Letnih poročilih posameznih šol, le kratko informativno poročilo. Prva gimnazija, ki je številčno naj- močnejši zavod v Celju, je ob koncu letošnjega šolskega leta dosegla takle uspeh: Nižji razredi znatno manj kot višji, in to 63,71% ,medtem ko višji 78,18%, kar daje celotni šoli uspeh 69,58%. Najboljši razredi na zavodu so bili 4. a ter vsi trije osmi, ki so dosegli: 100, 91,4 ter 90%. Od 87 maturantov, jih je uspešno maturiralo 80%. Na II. gimnaziji je procent precej nižji; izdelalo je 57,97% dijakov. Pre- ostali procent odpade na popravne iz- pite ter na izključitve in ponavljalce. Učiteljišče nam nudi takole sliko. Na zavodu je 381 dijakov; od teh 282 po- zitivnih in 75 negativnih; 24 jih je padlo. Maturantov je bilo 100, 12 jih ima popravne izpite, 2 sta padla. Na Ekonomskem tehnikumu je bilo skupno število dijakov 190; procent po- zitivnih znaša 59,48%. Maturantov je bilo 39; med temi je 5 popravnih izpi- tov in eden odklonjen za eno leto. Ta bežen pogled nam dovolj jasno pove da se s tak.-m uspehi ni mogoče zadovoljiti ter da bo treba še mnogo mnogo deia. 10-LETNI PLAN RAZVOJA TURIZ- MA MESTA CELJA Pri trgovinski gostinski zbornici v Celju je te dni izšel 10-letni plan, ki obsega 22 strani večjega formata in ki obravnava Celje in njegovo kotlino v luči turističnih točk. Tako je zaključila mladina 11. osn. šole v Celju svoje šolsko leto Poleg težavnega šolskega dela v raz- redu potrebuje naša mladina tudi du- ševne razgibanosti. To se na naši šoli v polni meri vrši. Otroku je potrebna lepa pesem. Zato delujeta na šoli dva pevska zbora. V prvega so vključeni malčki nižjih razredov, ki s svojimi nežnimi glasovi prav ljubko izvajajo naše domače pesmice. Drugi razred se- stavljajo pevci višjih razredov, ki nas s svojirft preciznim in prisrčnim izva- janjem prav prijetno presenečajo. Poleg petja so rajalne vaje ob zvo- kih hai-monike vzbujale otrokom čut za ritmiko. Deklamacije, recitacije in igrice so v učencih dvigale čut za le- poto našega jezika. Kdor je gledal mla- dino pri teh vajah, je lahko ugotovil, s kakšnim veseljem in ljubeznijo se je oprijela dela. Plod tega dela se je po- kazal pri javnih nastopih. V Tednu matere in otroka je mla- dina naše šole počastila matere z lepo uspelo akademijo v polno zasedeni bivši gledališki dvorani. V istem tednu smo šli s 170 nastopajočimi v Medlog, kjer je mladina počastila kmečke žene in matere s pestiim sporedom v novo zgrajenem Zadružnem domu. Ves trud je bil poplačan s prisrčnim sprejemom tamošnjih množičnih organizacij in za- dovoljstvom staršev. Kot uvod k slavnostim 80-letnice ob- stoja Cinkarne so naši otroci z uspeli- mi nastopi ogreli in navdušili delavce. V okraju so ostale še tri kmetijske delovne zadruge v Taboru, Vranskem in Prekopi, kjer so zadružniki želeli ostati v skupnosti. NeživljenjsRe za- druge so se razformirale, nastalo pa je več dobrih državnih kmetij in ekono- mij, ki nadaljujejo z vzornim gospo- darstvom v svojih okoliših. Dokončno je z vsemi oblikami izko- riščanja na vasi pometel zakon o zem- ljiškem fondu. Ta zakon, ki ščiti ma- lega in srednjega kmeta bo v našem okraju prizadel le okoli 300 kmetskih gospodarstev. Državni zemljiški fond bo pridobil okoli 600 ha obdelovalne zemlje. Tudi zakon o gozdarstvu bo uravnovesil gozdno gospodarstvo. Omejil bo prehudo izsekavanje, gozd- ne takse pa bodo predstavjale nov vir sredstev za pogozdovanje, zaščito go- zdov, gradnjo gozdnih poti in čiščenje gozdov. RAZVOJ SOCL\LISTLCNEGA KMETIJSTVA Vseh štirinajst državnih posestev v okraju ima nad 2.000 ha zemlje. Ta gospodarstva s svojim vzornim gospo- darjenjem, s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, s strojnimi napravami na- daljujejo zelo važno vlogo v splošnem napredku vasi. Gojijo čistopasemsko živino, gojijo prvovrstna semena. Z uzakonitvijo zemljiškega fonda se bo- do ta posestva še povečala. Okrajni ljudski odbor je pripravil za razvoj kmetijstva 10-letni kmetijski načrt, ki pa še ni popoln. V tem načr- tu se bo hmeljarstvo p>cvečalo za 40%, sajenje krompirja pa za 100%. Pove- čala se bo živinoreja, sadjarstvo in vi- nogradništvo. Veliko manj bomo sadili koruze, ki v naših krajih ne uspeva dobro. Socialistična zveza mora o tem načrtu razpravljati med kmečkim pre- bivalstvom, zainteresirati ljudi, da bo- do sprejemali dobre nasvete in pred- lagali še več, kot je v načrtu predvi- deno. Veliko več bo treba žrtvovati za razvoj kadrov v kmetijstvu. Kmetij- ske zadruge naj bi štipendirale dobre dijake za nadaljevanje šolanja v viso- kih in srednjih kmetijskih šolah. Pri- pravljamo obvezne kmetijsko-nadalje- valne šole, ki bodo v treh letih zajele vse naše področje. Na osemletnih šo- lah bo uveden kmečki pouk. Brez stro- kovnega kadra v kmetijstvu je težko razvijati gospodarstvo na vasi. Prav bi bilo če bi Kmetijske zadruge da- jale 5 do 10% čistega letnega dobička za vzgojo novih kadrov. NOV NACIN OBDAVČENJA JE TOPLO POZDRAVLJEN PRISPEVEK SKUPNOSTI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Nov način obdavčenja na velikost in kvaliteto obdelovalne zemlje je na- letel pri dobrih gospodarjih na odo- bravanje. Prizadeti bodo seveda ne- vestni gospodarji. S tem se bo dalo priznanje dobrim kmetovalcem, druge pa bo tak način prisilil, da bodo smo- trneje gospodarili kot doslej. Sicer so pri odmeri davčnih obvez- nosti napake, zlasti tam, kjer so se v komisije vrinili posamezniki, ki ščitijo sebe in svoje sorodstvo. Na drugi strani pa dokazuje statisti- ka, da skupnost daje kmetijstvu več, kot od njega prejema. Regresi na gno- jila, stroji in drugi pripomočki terja- jo velike izdatke. Letos se je na pod- lagi teh ukrepov uporaba umetnih gnojil potrojila, a če bi jih bilo dovolj, bi se verjetno popetorila. Od zasluž- kov v hmeljarski proizvodnji je za razvoj kmetijstva v okraju določenih 209 milijonov din. Za elektrifikacijo bo šlo nad 100 milijonov itd. Ce primer- jamo celotni davčni predpis za leto 1952 vsoto 325 milijonov z zneski, ki jih je skupnost dala za razvoj kmetij- stva (ne da bi upoštevali izdatek za 3olstvo, javno varnost, zdravstvo in socialno skrbstvo) je prispevek kme- "tov polovico manjši od dajatev skup- nosti. USPEŠNO KULTURNO-PROSVETNO DELO Napredek kulturno-prosvetnega de- la je lep. Poleg 59 obstoječih kulturnih in izobraževalnih društev je v okraju 11 »Svobod«, ki štejejo nad 2.000 čla- nov, od tega pa 450 članov mladine. Lani je članstvo v društvih naraslo za 270%. Značilno je, ^a v krajih, kjer je politično delo slabo, prosvetno delo napreduje, ker ljudje ob zdrahah in nesoglasjih iščejo utehe v kulturnem izživljanju. Tako je v Laškem, Polzeli iitd. Slaba so društva še v Grižah in Preboldu. VLOGA KOMUNISTOV V SOCIALI- STIČNI ZVEZI Ze IV. kongres' ZKJ je nakazal vlogo komunistov v SZDLJ. Preimenovanje Partije v ZKJ in razširitev OF v SZDL ima namen povezati v Socialistično zvezo vse poštene socializmu naklonje- ne ljudi neglede na osebno opredeli- tev. Vloga komunistov v SZDL je, da tvori jedro te široke organizacije. V dobi od tega kongresa dalje je večina komunistov prenehala s preživelimi oblikami dela. Otresli so se oblik ko- mandiranja in birokratskih metod. Kjer pa se iz tega starega pojmovanja niso uspelii dvigniti, jim grozi nevar- nost, da jih bo razvoj prerasel, da po- stanejo zavora razvoja in prenehajo biti člani. Tipične primere tega vidi- mo na Polzeli, Vranskem, Laškem in drugod. Socialistična zveza mora voditi vse javno življenje na političnem, gospo- darskem, kulturnem, upravnem, druž- beno-vzgojnem ali katerem koli pod- ročju. Njej odgovarjajo za politično smer delavski sveti, direktorji, sindi- kalne organizacije, ljudski odbori, množične organizacije itd. Ponekod se že kažejo razveseljive posledice sode- lovanja kot v Zrečah, Storah, Šentjur- ju, Pristavi, Kozjem, Brezah, Vitanju, Frankolovem itd. Ko je tov. Sumrada govoril še o uspehih piu volitvah v občinske od- bore SZDL je omenil tudi predstoječe volitve. NALOGE SOCIALISTIČNE ZVEZE PRED VOLITVAMI V REPUBLIŠKO IN ZVEZNO SKUPŠČINO Pri volitvah v odbore SZDL so ena- kopravno razpravljali in izbirali kan- didate. Bile pa so ponekod napake, ko so stremeli le za volilnimi rezultati, kar je povzročilo, da so marsikje pri- šli v odbore neiskreni člani. So prime- ri, da so v občinskih ljudskih odborih Tjudje (tudi predsedniki), ki niso iskreni člani SZDL. Pred nami so volitve v republiško in , zvezno ljudsko skupščino in v repub- liški in zvezni zbor proizvajalcev. Na- loga SZDL pri teh, volitvah bo, da izbere kandidate, ki bodo res ustvarili dobro vez med prebivalstvom in naj- višjimi organi v državi. Kandidira lahko vsak član SZDL, ki ima neopo- rečeno preteklost in je iskren do svo- je organizacije. SZDL bo intervenira- la le v primerih, če kandidat ne bo izpolnjeval teh moralnopolitičnih po- gojev. VEC POZORNOSTI MLADINSKI ORGANIZACIJI V okraju je komaj 37% mladine v mladinski organizaciji. Ce prištejemo še mladino, ko je v raznih športnih, kul- turnih in drugih množičnih organiza- cijah, ostane še vedno polovica izven vsake organizacije. Cemu je ta mla- dina vse izpostavljena, ni težko ugoto- viti. Toda ni v okraju organizacije SZDL, ki bi jo lahko pohvalili za do- bro delo z mladino. Veliko več pozor- nosti bo treba posvečati mladini, ki na- merava nadaljevati šolanje. Mi potre- bujemo politično neskaljene mlade ljudi za vrste bodočih strokovnjakov, inteligentov in vzgojiteljev. O tem bo- do občinski odbori morali v bodoče več razmišljati. RAZPRAVA BI LAHKO BILA BOLJŠA IN KORISTNEJŠA Razprava, ki je poročilu sledila je bila Zadovoljiva. Obravnavali so pred- vsem kmetijske probleme, ki jih je podkrepil predsednik OZZ tov. Lubej z obrazložitvijo 10-letnega kmetijskega načrta. Govora je bilo o delu organi- zacij, o trgovini, o kmetijskem šolstvu itd. Zal nam je, da diskusije ne more- mo objaviti zaradi pomanjkanja pro- stora in upamo, da bodo naši bralci z izvlečkov referata in smernic povzeli marsikaj za bodoče delo. Razprava bi lahko bila živahnejša, to se pravi, go- vorilo bi lahko več delegatov o proble- mih, ki na terenu obstojajo. Konferenca je izvolila nov Okrajni odbor SZDL, komisija za sklepe in re- solucije pa je izdelala podrobnejši na- črt za bodoče delo organizacij SZDL. Na naši šoli deluje tudi lutkovni kro- žek. Ta nas je presenetil z ljubko par- tizansko igrico »Tinček in Tonček«. Naša mladina ima odprto srce tudi takrat, kadar se spominjamo žrtev faši- stičnega nasilja. Zbrala je za ureditev grobišča na Rabu znatno vsoto 10.112 din. Omenili smo le nekaj prijemov smotr- ne vzgoje pri oblikovanju novega rodu. Ce pravilno pojmujemo naše delo pri vzgoji in pouku in pri tem vidi?no za- dovoljstvo staršev, lahko z zadoščenjem ugotovimo, da se naša mladina pravilno vrašča v veliko socialistično skupnost. DIJAKI NIZJE GIMNAZIJE V STO- RAH SE ZAHVALJUJEJO! ^ Dijaki II. in III. razreda nižje gimna- zije v Storah so napravili ob koncu šolskega leta izlet v Baker, kjer so prebili teden dni. Brezplačno vožnjo nam je omogočila uprava »Eksploatacija livarskega p>e- ska Store«, ki je z razumevajočo gesto poklonila 21.000 din in s tem dokazala, da ji je mladina res pri srcu. Pa tudi tov. Orovič, šef »Preskrbe« in tov. Je- kuš, upravnik mesarskega podjetja sta rade volje odrinila svoj obulus v obli- ki prehrane. OLO Celje-okolica pa nam je dal na razpolago brezplačno upora- bo doma z inventarjem za sedem dni. Vsem, ki so prispevali, da so se naši dijaki ki so povečini otroci delavcev že- lezarne, dobro imeli, iskrena hvala! Izlet je bil lepa ekskurzija, ki je poka- zala dijakom mnogo lepega, novega, pa tudi siromaštvo kraške prirode. Polni lepih spominov, s prijetnimi doživetji so se naši dijaki vrnili v zadovoljstvu in se vsem, ki so pripomogli do izleta, iskreno zahvaljujejo!