KOMUNICIRANJE 6 HITRO BRANJE­ ZGOLJ UTVARA? UVOD Zakaj odkriti skrivnosti hitrega branja? Z znanji, ki so potrebna za hi- tro branje, bi moral biti sezna- njen vsak študent, še posebno pa študent grafike. Pomembna so predvsem pri oblikovanju in po- stavljanju besedila, da s tem olaj- šamo bralcu razumevanje napisa- nega in kakovostnejše pomnje- nje. S člankom smo osredotočeni na opis branja tiskanih medijev, čeravno pridobimo vedno več in- formacij na spletu, torej na zaslo- nu. Vse opisane značilnosti in metode hitrega branja se lahko aplicirajo tudi na branje iz elek- tronskih medijev. Literaturni viri, iz katerih sem izhajala, so večkrat uporabljeni v diplomskih nalogah diploman- tov pedagoške fakultete – torej jih kot pripomočke uporabljajo tudi vede, katerih primarna nalo- ga je naučiti ljudi, učiti se. Na- slovi nalog so bili v povezavi z učenjem branja in izboljšanjem veliko različnih področij, ki so povezani z branjem, učenjem, zaznavanjem, sposobnostmi ipd. Za pisanje članka o hitrem bra- nju sem se odločila tudi zato, ker bi sama rada brala hitreje. (S tem ne mislim, da bi želela prebrati več romanov v eni noči. Ne, pri bra- nju romana uživam in nočem, da bi se prehitro končal, saj tako sploh ne bi mogel napraviti name prave- ga vtisa.) Hitro bi rada prebrala (prelete- la) goro knjig in prebrskala ne- šteto internetnih strani, ki so pri- poročene kotštudijska literatura. Še posebno je hitrost branja po- membna pri podiplomskem štu- diju, ko je literatureše toliko več. Hkrati s hitrostjo pa je treba iz- boljšati tudi kakovost pomnjenja podatkov in informacij, ki smo jih prebrali. S tem člankom sem hotela predstaviti možnost, kako pre- brati vso literaturo v krajšem ča- su in si vse to zapomniti hitreje – in to je ključ; le pot do cilja ni ta- ko preprosta, kot sem pred začet- kom pisanja pričakovala. Lastni trud je edino, s čimer je mogoče izboljšati svoje bralne sposobno- sti. S tem člankom želim poma- gati tudi vsem sošolcem in štu- dentom, ki prihajajo za menoj, da bi se hitreje in uspešneje pri- pravili na izpite. 1 O BRANJU 1.1 DEFINICIJE BRANJA Angleška beseda reading izvira iz anglosaksonske besede redan, kar pomeni poučiti se. Definicije branja se med seboj razlikujejo po tem, kateremu procesu v bra- nju pripisujejo odločilno vlogo. V prvo skupino sodijo definicije, ki poudarjajo pri branju pred- vsem procese zaznavanja, v dru- go tiste, ki poudarjajo semantič- no/pomensko plat, v tretjo ta- kšne, ki opredeljujejo branje kot večstopenjski proces, v katerem sodelujejo različne sposobnosti, in v zadnjo skupino definicije, ki poudarjajo zvezo med branjem in mišljenjem. Povzetek slednjih je grafično prikazan na sliki 1. Za ta članek sem izbrala defini- cijo, ki jo v svoji knjigi navaja Tony Buzan. Zelo lepo je opre- deljena, razložena in sistemizira- na. Poznavanje elementov in procesov branja je rabilo kot te- melj za različne metode hitrega branja. Branje pomeni ustvarjanje odnosa med posameznikom in sporočili, podanimi v simbolih. Običajno ga označujemo tudi kot učenje glede na zaznavanje z vidom. Celoten proces branja lahko razdelimo na sedem sto- penj: 1. Prepoznavanje – bralec mo- ra prepoznati abecedne simbole. 2. Sprejetje – čutni proces, pri katerem oko sprejema svetlobo, ki se odbija od besede in jo nato posreduje možganom. 3. Notranje strnjevanje – ustreza osnovnemu dojemanju in se nanaša na povezovanje vseh prebranih sporočil z drugimi ustreznimi deli. 4. Zunanje strnjevanje – sem sodijo razčlenjevanje, kritičnost, presoja, izbiranje in zavrnitev. Tu bralec pridruži pravkar pre- branemu gradivu svoje predho- dno znanje. 5. Ohranjevanje v spominu – na tej stopnji se podatki uskladi- ščijo. Prenesejo se v trajni spo- min. 6. Priklic – sposobnost posa- meznika, da iz uskladiščenih po- datkov izbere tistega, ki ga v ti- stem trenutku potrebuje. 7. Sporočanje ali raba – takoj- šnja ali naključna uporaba sporo- čila. Sem prištevamo tudi mišlje- nje (Buzan 1982: 32–33). 1.2 SLABE BRALNE NAVADE Med slabimi bralnimi navada- mi se najpogosteje pojavljajo: ne- koncentrirano branje, subvokali- zacija in regresija očesnih gibov. SPORAZUMEVANJE 7 Vsem slabim bralnim navadam je skupno to, da bistveno zmanj- šujejo učinkovitost pri branju, in sicer upočasnjujejo tako hitrost branja kot tudi razumevanje pre- branega (Pečjak, S. 1991: 99). 1.2.1 KONCENTRACIJA Koncentracija pri branju po- meni, da mislimo samo na to, Slika 1. Proces zaznavanja in pomnjenja. kar beremo v besedilu, da torej razmišljamo samo o vsebini bese- dila. Med dejavniki, ki vplivajo na koncentracijo, ločimo zuna- nje in notranje. Zunanji dejavni- ki so: hrup, nenavadna svetloba, bleščanje, slab tisk itn. Med no- tranje pa prištevamo: zdravje, umirjenost, interes, zanimanje ipd. Zbranosti se lahko naučimo z enostavno vajo: »Zaprite oči. Predstavljajte si lepo rdečo vrtni- co. Mislite eno minuto samo na to vrtnico.« (Pečjak, S. 1991: 99 –101) 1.2.2 (SUB)VOKALIZACIJA Vokalizacija pomeni glasno ali polglasno izgovarjanje besed, subvokalizacija pa označuješepe- tanje ali rahlo premikanje ustnic. Oba pojma torej označujeta, da pri tihem branju sodelujejo go- vorni organi. Hitrost branja je pri tem omejena s hitrostjo govo- ra, ta pa se pri odraslem bralcu giblje med 100 in 120 besed na minuto. V nekaterih primerih pa je subvokalizacija celo priporo- čljiva: 2 pri branju težkega, zahtevne- ga besedila, 2 pri branju besedila v tujem jeziku, 2 kadar se v besedilu srečamo z novo neznano besedo. (Pečjak, S. 1991: 117) 1.2.3 REGRESIJA Regresija pomeni, da se pri bra- nju z očmi vračamo nazaj na ti- sto, kar smože prebrali. Je v tesni povezavi z nekoncentriranim branjem. Tako izgubimo veliko časa inše razumevanje je oteženo (Pečjak, S. 1991: 118–119). Regresija se pogosto pojavi pri zahtevnejšem branju. V tem pri- meru dosti strokovnjakov svetu- je, da odstavek kljub nerazume- vanju beremo naprej in se ob koncu prebranega vrnemo nazaj na to mesto. Lahko se zgodi, da med nadaljnjim branjem zopet ujamemo rdečo nit,če pa se to ne zgodi, posvetimo veččasa le tiste- mu delu besedila, ki ga ne razu- memo. Nepotrebni gibi oči med branjem so prikazani na sliki 2. 1.3 DEJAVNIKI BRALNE UČINKOVITOSTI 1.3.1 PERCEPCIJSKI PRO- CESI PRI BRANJU Ko bralec zaznava črke in bese- de, jih razvršča v določene skupi- ne po zunanji obliki. Lahka per- cepcija je bistvena za hitro bra- nje. Brez natančne percepcije ni mogoče miselno branje, tj. razu- mevanje, interpretacija in vre- dnotenje. Laže razločujemočrke, ki imajo simetrično obliko v primerjavi s črkami z nesimetrično obliko. Hitreje razpoznamo tudi okrogle in vertikalne črke. Črke je laže prepoznati tudi na začetku in koncu besede kot pa na sredini. Pri znanih besedah je za razpo- znavo dovolj že, če za hip pogle- damo videz besede in mogočeše začetni soglasnik. Pri tipografski ureditvi so bistveni naslednji teh- nični dejavniki: 2 med tiskanimi črkami in ozadjem mora bitičim večji kon- trast v barvi (črno na belem), 2 vrstica naj bo dolga pribli- žno 105 mm, 2 besedilo naj bo napisano z malimi črkami (okrog 11 pt). Seveda pa tudi pri percepciji najbolj vpliva mentalna naravna- nost posameznika zaradi njego- vega interesa za posamezno po- dročje (Pečjak S. 1991: 14 – 15). 1.3.2 GIBANJE OČI PRI BRANJU Oči med branjem skačejo in se ustavljajo. Gibi so kratki in traja- jo v povprečju 22 milisekund, postanki (fiksacije) pa so daljši in trajajo kakih 250 milisekund. Gibanje oči med branjem je she- matsko prikazano na sliki 3. Ve- čino bralnega časa, kakih 93 od- stotkov, vzamejo postanki in sa- mo sedem odstotkov gibi. Oko je med gibanjem slepo. Besedilo za- znavamo samo med postanki, za- to je za hitro branje pomembno, da se očičim manj gibajo. Pri hi- trem branju težimo k čim manj- šemu številu postankov in čim širšemu zaznavanju besedila (Pe- čjak, V. 1991: 29). 1.3.3 BRALNO POLJE Naše oko je sestavljeno tako, da vidimo sliko najostreje v tistem delu, kamor je usmerjen naš po- gled. Če opazujemo kakšen pri- zor, so vzorci okoli točke fiksira- nja jasni in razločni, drugje pa manj ostri (slika 4). Razločno ali fovealno vidno polje je približno Slika 2. Nepotrebni gibi oči med branjem. UČENJE 8 Slika 3. Postanki (fiksacije) očesnih gibov. očrtano dve stopinji glede na vi- dno os pri razdalji 40 centime- trov. Okoli fovealnega polja leži perifovealno polje, kjer je vid manj oster, toda če smo dovolj pozorni, lahko prepoznamo zna- čilne, v berilu prevladujoče črke ali krajše besede. Fovealno in pe- rifovealno polje skupaj obsegata od 12 do 17črk.Še naprej pa leži polje obrobnega vida. V njem ne vidimo besed jasno, temveč za- brisano. Besede inčrke ne prepo- znamo, lahko pa jo uganemo. Za hitrejše branje je treba tudi razši- riti svoje bralno (vidno) polje (Pečjak, V., 1991: 32–37). Slika 5 predstavlja eno izmed vaj za razširjanje vidnega polja. Pogled usmerimo v središče kroga in po- skušamo prebrati čim več črk. 1.3.4 BESEDNJAK Osebni besednjak so vse bese- de, ki jih pozna posameznik, in se deli na aktivni in pasivni bese- dnjak. Aktivni je tisti, ki ga upo- rabljamo pri govorjenju in pisa- nju, pasivnega pa pri poslušanju in branju. Obseg pasivnega in deloma tudi aktivnega besednja- ka se povečuje z branjem, obe- nem pa je bogat besedni zaklad eden od bistvenih pogojev za do- bro razumevanje prebranega. Be- sedni zakladširimo pisano na več načinov: s pomočjo konteksta, z analizo besed (besedo razčlenimo Slika 4, zgoraj. Vidno polje. Slika 5, spodaj. Vaja za razširjanje vidnega polja. na morfeme) in s priročniki, ki razlagajo pomen besed (slovarji, leksikoni, enciklopedije; Pečjak, V., 1991: 117–126). 1.3.5 RAZUMEVANJE Na razumevanje vplivajo trije dejavniki: zaznavanje gradiva ter procesi v delovnem in dolgoroč- nem spominu. Zmogljivosti kratkoročnega spomina ni mo- goče povečevati, vendar je mogo- če naše možgansko skladišče bolj izrabiti,če podatke vlagamo vanj sistematično (Pečjak, V., 1991: 110–111). Pri razumevanju imata največji pomen koncentracija (glej po- glavje 1.2.1) in zainteresiranost za snov. 1.3.5.1 Manjkajoče črke Za razumevanje ni treba dojeti vsake posamezne črke. Besedilo lahko razumemo kljub izpušča- nju nekaterih črk (npr.: R klam ranje so si izm sl li v Zdrž h drž a h.) (Urbanc, 1995: 51). Besedi- lo lahko razumemo kljub manj- kajočim črkam zaradi celotnega skeniranja besed. Besede, ki jih pogosto uporabljamo, se namreč vtisnejo v dolgotrajen spomin in tako v trenutku prepoznamo be- sedo. 1.3.5.2 Zgornji črkovni pas Če bi imeli pred sabo samo spo- dnjo polovico črk, besedila ne bi mogli prebrati. To pomeni, da zgornji del besed daje značilno podobo – značilne oblike, ki na- redijo besede razpoznavne (Ur- banc, 1995: 52). Če stavku zakrijemo spodnji del srednjega črkovnega pasu, bomo besedilo lahko vseeno ne- moteno prebrali. Za razpoznavo besed je odločilen zgornji del sre- Slika 6.Črkovni pasovi.