STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslntk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHAIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1980 • LETN I K XXXVIII • šTE VILKA 10 p. 409-472 Ljubljana, december 1980 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Marko Kmecl 409 Pomen komuniciranja v gozdarstvu Die Bedeutung der gegenseitigen Verstandigung im Fo rstwesen Th e sign ificance of the communi- cation in forestry Mag. Jože Ajdič 422 Pota k uresničevanju organizacije, ki bi bila prirejena za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v Mariborskem gozdnogospodarskem območju Dr. Marjan 433 Zaključki seminarja "Problematika Lipoglavšek pridobivanja lesa v zasebnem sek- to rju·" Marjana Pavle 436 Aktualne raz iskave - Novosti s pod- ro čj a arboric idov v gozdarstvu Dr. Marjan 440 Vzroki nesreč pri delu v gozdarstvu Lipoglavšek Lojze Bri ški 443 Cilj razstave Narava - divjad lovstvo 444 Nove mednarodne merske enote Marko Kmec l 446 Gozdarski in lesarski jubilej Oskarja Juga Tone Svetina 447 Biti zvest naravi, pomeni b iti zvest sebi Marko Kmecl 448 Prof. Franjo Sevnik - in memoriam 450 Strokovni obiski Naslovna stran - 451 Iz domače in tuje p rakse 456 Društvene vesti 462 Zapis na bukvi Foto : Marj an šola r - Svečka , ki niko li ne ugasne Tisk: ČGP DELO. Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet· Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperš i č Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Bran l>po meščansko«), uslužnost in solidarnost do sosedov je dopolnila blagovna ali denarna satisfakcija. 1.4. Konflikti in sankcije Pojavljanje številnih alternacij (možnost izbiranja pri odločitvah) tako v prostoru kot v času zmanjšuje ranljivost posameznika v odnosu do njegove lokalne skup- nosti (pri nas je to lahko tudi pojem t. im. »gozdne«, kar naj bi pomenilo temeljno organizacijo kooperantov), do inštitucij pa tudi oseb. čim bolj razširjen je razpon alternativ tem manj ostre so negativne sankcije, ki nastopajo kot odgovor na njegovo neželene obnašanje. Tipičen primer je spet črna sečnja, za katero je z razvojem (ali širjenjem prostora) vse manj sankcij in vse manj ostre so. Do konfliktov prihaja torej predvsem v prostoru s stalnim oz. negibljivim prebivalstvom, kjer je možnost gibljivosti tudi za posameznika omejena. Večja mobilnost torej zmanjšuje intenzivnost sankcij. človek je povezan z raznimi sredinami družbenega življenja in z množico posameznikov, kar zmanjšuje njegovo navezanost Jn odvisnost od do11očene skupine. Posameznik, ki se je v takšnih 412 razmerah zapletel v konflikt, ne reagira več tako zelo osebno in prizadeto; ima skupine ljudi, ki bodo v konfliktu na njegovi strani. Te konfliktne teorije se potrju- jejo tudi s prakso v času, ki ga poznamo. Krvnih osvet ni več, tudi sodnih usmrtitev praviloma ni več. Vedno več pa je drobnih prekrškov in kazni so vedno milejše. še pred 10 leti so na primer v Iranu odsekali roko tistemu, ki je posekal neodka- zano drevo. Danes pri takšnih prekrških mižimo vsak dan. Opisani proces nakazuje, da bo svoboda posameznikov vedno širša in da bo ta vedno bolj podobna svobodi skupnosti, oz. da se bodo interesi posameznika izenačili z interesi skupnosti. Povečano število alternativ na osnovi višje razvojne stopnje proizvajalnih sil vodi do zmanjševanja normativnih omejitev in v ve!iki meri zmanjšuje strah pred konflikti in sankcijami. To je za gozdarje zelo po- membna ugotovitev. Pri vsakodnevnem delu imajo namreč veliko opraviti s kon- flikti in tudi s sankcijami. Vedno smo obžalovali, da nimamo več prave možnosti za kaznovanje, da bi ustrahovali prekupčevalce, da bi lahko zaplombirali žago. Ta proces razvodenenja konfliktov in tudi sankcij je pri nas še posebej očiten. Nikdar po vojni se še ni zgodilo, da bi se ta sociološka kategorija zasukala in se razvijala v smer, ki smo si jo in si jo še želimo. Torej je veliko smotrneje, da to dejstvo sociološke znanosti upoštevamo ter naše ravnanje v takšnih slučajih racionaliziramo, kar pomeni, da jih kompenziramo s kvalitetnejšimi in ustreznejšimi komunikacijskimi prijemi. 2. Komuniciranje kot osnovni socialni proces Definicija (ena izmed mnogih): komuniciranje je prenašanje informacij, idej, občutkov, spoznanj itd. z uporabo simbolov, besed, številk, risb itd. Dejanje ali proces prenosa ponavadi imenujemo komuniciranje. Komuniciranje zajema množico simbolov, znakov. Kadarkoli ljudje stopajo v interakcijo, komunicirajo. Kadar ljudje drug drugega nadzorujejo, to počno predvsem s pomočjo komuniciranja. Komuniciranje je torej tudi v gozdarstvu vedno igralo (tudi danes) izredno pomembno vlogo, še zlasti, ker je bila dolgo časa vsebina komunikacij nadzorovanje, naročanje, ukazovanje itd. čeprav pojem komuniciranja zelo pogosto uporabljamo, še vedno ni popolnega soglasja v definiciji njegovih vsebinskih razsežnosti. Nekateri dokazujejo, da ni komuniciranja, če ni učinka pri prejemniku (ze,lo pavšalna ugotovitev! Primer: trditev, da ni komuniciranja, če smo kmeta prepričevali 4-krat, da naj pravočasno poseka kostanjeve drogove, on pa tega ne stori, ne vzdrži takšne definicije). Miller pa zagotavlja, da se mora proučevanje komuniciranja osredotočiti le na tiste razmere, ko vir pošilja prejemniku sporočilo z zavestnim hotenjem, da bi vplival na njegovo hotenje. Za nas ni pomembna perfektnost definicije; iz teh poskusov pa približno vemo za kaj gre. 2.1. Elementi komuniciranja V procesu komuniciranja so pomembni naslednji elementi: jezik, simboli, pošiljatelj-prejemnik, sporočilo, kanali komuniciranja, motnje, komunikacijska mreža. 413 2.1.1. Jezik Za jezik je že Engels poudarjal, da je osnovna človekova značilnost, ki ga ločuje od preostalega živega sveta. Jezik je posledica stikov med ljudmi, predvsem stikov, ki nastajajo med delovnimi aktivnostmi, sestavljen pa je iz simboličnih pomenov, ki rablje kot viri stimuliranja in kot posredniki odgovorov. V komunici- ranju pa opravlja naslednje tri funkcije: 1. Je osnovno sredstvo komuniciranja. 2. Odseva kulturo posameznika in s tem kulturo družbe, hkrati pa omogoča oblikovanje osebnosti in kulture, ima torej dialektični učinek. 3. Omogoča razvoj in prenašanje kulture, kontinuiteto družb, kakor tudi kontrolo vseh ob.lik družbenega življenja. 2.1.2. Simboli Simboli so osnovni elementi vseh komunikacijskih procesov in sistemov. Simboli so lahko verbalni (beseda, črka) ali reprezentativni (različne oznake, znaki DO, zastave itd.). 2.1.3. Pošiljatelj-prejemnik Akterji komunikacijskega procesa so pošiljatelj! in prejemniki sporočila. Torej gre za: kdo in komu. Za nastanek komuniciranja sta potrebna najmanj dva; sporočilo mora biti torej odposlana in sprejeto. 2.1 A. Sporočilo, kanali, motnje, mreža Sporočilo potuje po kanalu; tu gre za vrsto materialno-energetske enote, ki jo imenujemo medij. Najpomembnejši so množični ali mas-mediji. S temi najpogosteje označujemo tehnična sredstva, s pomočjo katerih poteka množično komuniciranje. To so lahko tiskani mediji (časniki, revije, knjige, brošure, okrožnice, oglasne deske, letaki in lepaki), ki delujejo na čutilo vida. Elektronski medij, kot radijski programi, filmi, video posnetki, delujejo na čutila sluha in vida. Kvaliteta teh medijev je zelo različna glede na uporabnike (komunikatorja in komunikante). škoda, da v gozdarstvu nimamo ustreznih študij o najprimernejšem mediju komuniciranja, kar bi bilo nujno zlasti v zasebnem sektorju. Zdi se, da so v teh proučevanjih prišli še najdlje trgovci oz. poklicni propagandisti, ki se jim ta študij očitno izplača. 2.2. Oblike komuniciranja Najvažnejše so: intrapersonalno komuniciranje, interpersonalno-medosebno komuniciranje, politično komuniciranje. 2.2.1. lntrapersonalno komuniciranje lntrapersonalno komuniciranje je komunikacijska transakcija, ki poteka v po- samezniku, je enostavno pogovor s samim seboj. To je normalen pojav in je navadno predhodnik ostalim oblikam komuniciranja. V tem primeru ima vsebina, ki jo človek pove drugim, enak pomen za njega samega kot za druge. Ta oblika je značilna zlasti za intelektualce pa tudi ljudi, ki živijo in delajo fizično osamljeni. Mednje pa sodijo tudi gozdarji in kmetje. Vendar, če je za prve značilno intra- personalno komuniciranje kot prelivek k ostalim oblikam, pa ostane pri kmetih in gozdarjih često Je pri intrapersonalnem pogovoru. To seveda ne izboljšuje in 414 ne zbistri medčloveških odnosov, temveč jih praviloma celo slabša, saj gre večinoma za miselno omejene, samosvoje, egoistične, nepreverjene, nesocialne in netolerantne zaključke. Sociološki vidik organiziranosti gozdarstva bi zato moral upoštevati to posebnost, ker je od nje včasih kar življenjsko odvisna poslovna uspešnost gozdarjev v zasebnem sektorju. Nujno bi bilo treba proučiti, kako zamenjati intrapersonalno komuniciranje z drugimi oblikami, kot npr. z interpersonalnim (čeprav je tudi ta oblika pogojena z razmeroma nizko proizvodno razvojno stopnjo). 2.2.2. lnterpersonalno komuniciranje lnterpersonalno komuniciranje je neposredno komuniciranje med dvema ose- bama ali več osebami v razmerah fizične bližine in z možnostjo uporabljanje vseh čutil ter ob neposrednem prvovrstnem vplivu (Džinič). Howland označuje inter- personalno komuniciranje kot situacijo interakcije, v kateri prva oseba (komuni- kator) prenaša stimulanse (ponavadi verbalne simbole) zato, da bi vplivala na vedenje drugih oseb (komunikantov) v neposrednem stiku. 2.2.3. Politično komuniciranje Politično komuniciranje je družbeno najpomembnejša oblika komuniciranja. Le-ta ima potencialni vpliv na politične razmere, na delovanje političnih institucij ali na politične procese. 2.3. Organizacijski sistem komuniciranja v združenem delu Ustava SFRJ, ustave socialističnih republik in pokrajin iz leta 1974 ter zakon o združenem delu iz leta 1976 so izoblikovali novo revolucionarno podlago celotne družbene organizacije pri nas. Osrednje mesto v tej organizaciji imajo oblike združevanja dela, saj iz dela (ne pa iz lastnine) izhajajo vse človekove pravice in dolžnosti, pa tudi njegov družbeni položaj. Le na tej podlagi je možen dominanten položaj delavskega razreda .in je možno zagotoviti uresničitev njegovih zgodovinskih interesov. Na tej osnovi uveljavljamo pri nas različne oblike združevanja dela in sredstev, ki razvijajo lastne komunikacijske sisteme ter se komunikacijsko povezujejo med seboj in z okoljem. Celotni sistem združevanja dela temelji na temeljni organizaciji združenega dela, ki je eden od dveh temeljnih elementov celotnega družbenoekonomskega in političnega sistema (drugi element je krajevna skupnost). Komuniciranje v temeljni organizaciji (tudi v TOK) se v prvi vrsti razvija inter- personalno. Samoupravljanje teži v načelu k neposrednosti, kar velja tudi za operativno upravljanje (vodenje). S tega stališča je temeljna organizacija optimalen okvir za prostorsko in socialno integriranost. Eden izmed zakonskih in ustavnih pogojev za konstituiranje v temeljni organizaciji je tudi tolikšno število in takšna razporeditev ljudi v prostoru, ki omogoča uresničevanje vloge in pristojnosti temeljne samoupravne enote. Očitno je torej, da mora na tej ravni združevanja dela prevladovati interpersonalno in medskupinsko komuniciranje. Tudi zago- tavljanje informacijske podlage tega komuniciranja mora temeljiti na neposrednem ustnem obveščanju in pojasnjevanju, medtem ko naj bi komuniciranje v pismeni obliki uporabljali le, če gre za kazalce izražene v številkah ali za posebno po- membne in zapletene vsebine. Organiacijsko poteka komuniciranje v temeljni organizaciji prek sistema opera- tivnega vodenja, vendar moramo vedno upoštevati, da v tem sistemu ne krožijo tiste informacije, ki so značilnost sistema samoupravnega komuniciranja (razen če gre za uresničevanje že sprejetih samoupravnih odločitev). 415 Prvi korak v komunikacijskem povezovanju združenega dela je temeljna organi- zacija. Poleg krajevne skupnosti je ta, kot smo že ugotovili, druga izhodiščna točka pri konstituiranju delegatskega sistema. Pri povezovanju družbenega dela pošilja temeljna organizacija svoje delegate v organe upravljanja na višjih ravneh. Te povezave imajo dvojno vlogo: po njih krožijo informacije v obeh smereh in prek njih se uresničuje skupno odločanje. Jasno je, da se na tej ravni združevanja razvijajo zapleteni in občutljivi komunikacijski odnosi. Ti odnosi ne morejo biti uspešni brez ustreznega sistema informiranja. Tak sistem mora pomeniti določeno nadstavbo. 3. Spretnost komuniciranja 3.1. Splošni elementi veščine komuniciranja Znano je, da ima veščina komuniciranja zelo dolgo tradicijo. Njene osnove so razvili že antični filozofi-govorniki (Aristotel, Ciceron). Poznamo različne tipe sporočil. Najpogostejši tip sporočila je tisti, s katerim izražamo notranja stanja, prepričanja, prijetnost ali neprijetnost. Na takšno sporo- čilo ponavadi ne pričakujemo odgovora. Drugi tip sporočila, pri katerem je govornik hkrati posrednik, sporoča sprejemniku tisto, česar sam ne bl opazil. Pri tretjem tipu sporočil pa gre za občevanje, ko pričakujemo bodoče ravnanje sprejemnika oz. ko sprejemnika spodbujamo k določenemu vedenju. Ne glede na tip pa je lahko sporočilo pismeno all ustno. Obe vrsti imata svoje zakonitosti, ki jih moramo spoštovati, če hočemo, da bo komuniciranje uspešno; vendar na to žal premalo pazimo. Tako denimo v mnogih naših tele- vizijskih oddajah ali v poročilih oddajnih postaj delovnih organizacij pogosto slišimo namesto jezika, ki ga uporabljamo v govoru, jezik, ki je značilen za izražanje v pismeni obliki. Tu je le spremenjen v zvočni jezik. Ne upoštevajo torej razlik med zapisano in izgovorjeno besedo, ki pa so nedvomno pomembne. Razlike se kažejo najprej pri hitrosti prenašanja sporočila. Hitrost branja je namreč veliko večja od hitrosti sprejemanja ustnega sporočila ali od oddajanja ustnega sporočila. (V minuti lahko izgovorimo v poprečju 100 besed, v minuti običajnega branja dojamemo okoli 250 besed, pri hitrejšem branju pa celo 600.) Kadar gre za večje število prejemnikov, je v načelu racionalnejša in ekonomič­ nejša uporaba pismenih sporočil, medtem ko je ustno sporočilo primernejše za manjše število prejemnikov. Pomembnejše pa je, da pri ustnih sporočilih obstaja možnost neposredne povratne zveze, kar sicer ne velja za pismena sporočila. Kadar si prizadevamo doseči neposredno reagiranje, bomo vedno uporabljali ustni način, saj so pismena sporočila v tem primeru že po svoji naravi manj učinkovita. Izbira načina sporočanja je pomembno vprašanje strategije informiranja in komuniciranja, pri čemer je vselej pomembno upoštevanje značilnosti konkretnega sporočila. Vselej se moramo zavedati, da dober govornik ni nujno tudi dober pisec, prav tako tudi ni nujno, da je dobro napisano besedilo primerno za ustno posredovanje. Ti dve aktivnosti nista identični. Dober govornik mora biti občutljiv za povratni vpliv oz. za reagiranje avditorija, mora biti kar najbolj prilagodljiv konkretnim razmeram, imeti mora tudi določene fizične lastnosti (prijeten glas in videz, dobro dikcijo itd.). Govor pripravimo drugače kot pismeno sporočilo. O pomenu teh vprašanj opozarja podatek, da je 75% naših vsakodnevnih komunikacij govornih in le 25% pismenih. Zato ni logično, da posvečamo veliko več pozornosti drugim komunika- cijskim aktivnostim kot govornim. 416 3.2. Kaj je pslhollngvistlka (Po Džiniču) Teorija informacij nas opozarja, da morata pošiljalec in sprejemnik sporočil uporabljati isto kodo in podoben način šifriranja ter dešifriranja, da bi bilo komuniciranje sploh možno. Iz teh problemov se je v zadnjih 20 letih razvila Ml"št'm •• fttt ...... psiholingvistika kot nova znanstvena disciplina. Jezik je najpopolneje ločil človeka od živali, zato lahko iz jezika tudi največ izvemo o človeku. Komuniciranje je kot človeška aktivnost izpostavljeno dvema nevarnostima: možnosti, da si poslušalci napačno razlagajo ustna sporočila, in možnosti, da pošiljatelj sporočila slabo interpretira podatke, kar pomeni, da lahko pride do napačne razlage sporočila na obeh straneh komunikacijske verige. Tovrstni ne- sporazumi lahko nastanejo zavoljo različnih vzrokov: zamenjave besed ali pred- metov, abstraktnih pojmov in konkretnega, dejstev in mnenj itd. Vzrok za to je 417 lahko tudi uporaba bipolarne logike (črno-belo), identificiranje podatkov po ob- čutku in z razumom, zloraba besed, pomanjkanje sposobnosti poslušanja, ne- poznavanje življenjskih razmer in kulture tistih, na katere se obračamo, pomanj- kanje iskrenosti itd. Za večino komuniciranja je nujno proučevanje in poznavanje vseh možnosti izražanja. Pri govornih komunikacijah nam pogled, nasmeh, gib, drža telesa in podobno daje obvestila in razlaga sporočilo. Brezizrazen obraz in t. i. objektivnost pri branju besedila, ki ima emocionalne elemente, nista skladna z naravo sporočila. Celotno vedenje pri interpretaciji teksta »obarva« sporočilo in prispeva k njegovi vsebini ter učinkovitosti. Očitno je torej, da sta sposobnost komuniciranja in zlasti uporaba jezikovnih simbolov, predvsem sposobnost njihovega organiziranja in prilagajanja različnim življenjskim razmeram, odvisni od posebnih sposobnosti človeka, ki jih je mogoče, pa tudi potrebno, razvijati s samoobvladovanjem in z učenjem. Kakšno naj bo torej pravilno sestavljeno ustno sporočilo? Predvsem moramo paziti, da je sporočilo prilagojeno poslušalcem, da je vsebina primerna in pri- lagojena njihovi organizaciji. Pomembno je naslednje: dobro govorimo lahko samo o stvareh, s katerimi smo emocionalno povezani in ki jih razumemo; le v tem primeru se razvija ustvarjalno mišljenje. Redki so govorniki, ki lahko enako dobro prenesejo katero- koli temo na katerikoli avditorij. Pri govorništvu je pomembno poznati še občinstvo, se izogibati odvečnim besedam. Jasnost je odvisna tudi od slovnične pravilnosti. Kadar govornika ne razumemo, je lahko torej cela vrsta vzrokov. Eno je gotovo, tisti, ki ga ne razumemo, naj ne govori, ker je to gola izguba časa. Karikaturna primerjava bi lahko bila naslednja: nekdo bi rad sprotno prevajal iz angleščine v slovenščino, pa se je angleščine naučil z blagovne embalaže. Za prevajanje je treba angleščino enostavno znati, torej se jo prej naučiti. Podobno je z govor- ništvom. 3.3. Elementi teorije informacij Zelo pomemben element komuniciranja je informacija. Obseg Teorija informacij je sestavni del kibernetike, kar pa nas v tem primeru ne bo zanimalo. Nekateri strokovnjaki so razvili matematično teorijo komuniciranja. Na to idejo jih je pripeljalo spoznanje, da gre za univerzalne oblike mehanizmov pri prenašanju sporočil in je zato v bistvu neintuitivna, torej kot sistem matematično izraz na. Osnovni del teorije je sama informacija. Ustaljeni pomen tega pojma je spozna- nje nečesa, česar prej nismo vedeli. Prenos informacij Prenos informacij je najbistvenejši del v množičnem komuniciranju oz. najpo- membnejši del njenega kibernetskega vidika. Zakaj najpomembnejši, vidimo iz njegove sheme, ki jo sestavljajo: vir informacije, kanal za prenos in sprejemališče informacije. Informacija je na poti od vira do sprejemališča izpostavljena šumom oz. motnjam, "ki povzročajo deformacijo sporočila; od kvalitete zvez je odvisno, 418 kakšne bodo te motnje, in koliko jih bo. Do pretoka informacij pa sploh ne more priti, če ni razlike v ravni informiranosti med virom in prejemnikom. Pri tem se običajno neopredeljenost prejemnika zmanjšuje do točke, ko prvotna razlika izgine. Količina informacije Količina je odvisna od števila alternativ (če sporočilo ponavljamo, je količina O) in od njihove verjetnosti. Sporočilo je bolj informativno, če je nepričakovano in manj verjetno. Zaradi tega matematični izraz za količino upošteva dve prvini: število možnih alternativ in verjetnost njihovega ponavljanja. Vsako omejevanje izbire (alternativ) zmanjšuje količino informacij. ln še nekaj praktičnega: po- membno je, da v človeškem govoru vedno ostajajo določene omejitve pri izbiri besed in njihovem zaporedju, tako ni nikoli izpolnjen pogoj maksimalne informa- cije. To priporočilo ni samo pogoj dobrega diplomatskega jezika, temveč tudi jezika lepega vedenja. Tega pa ne smemo mešati s poštenostjo, odkritosrčnostjo in podobno. Kajti omejitev ne izključuje drugih dobrih človeških lastnosti, ki so prvi pogoj tudi za uspešno delo s sicer nezaupljivimi prebivalci ruralnih sredin. 4. Dojemljivost kmetov za nove ideje Dojemljivost ljudi za nove ideje je situacijsko determinirana. To nas obvezuje, da analiziramo sestavine te situacije oziroma značilnosti življenjskega okolja kmeta, da bi lahko pojasnili, zakaj je morebiti manj dovzeten za nove ideje kot druge kategorije prebivalcev. Z značilnostmi okolja bomo poskušali pojasniti njegovo previdnost, počasnost, rezerviranost in nezaupljivost do idej in stvari, ki prihajajo od zunaj. če kmetje počasneje prevzemajo novosti kot drugi prebivalci, so za to razlogi, ki izhajajo iz nihovih življenjskih razmer in okolja. Gre za tradicionalen način živ- ljenja kmečkega prebivalstva, ki je na sploh manj dinamičen: v njem so bili kmetje izpostavljeni manjšemu številu stimulansov in so črpali ideje v glavnem od svojih bližnjih (sorodnikov in znancev), ki so imeli v preteklosti opravka z istimi stvarmi v skoraj enakih situacijah. Posledica tega je, da je kmetovanje še vedno bolj ali manj način življenja kot pa posebna vrsta poklicnega dela. Ločnica med lastnim, domačim, torej znanim, in neznanim, nevarnim in od- maknjenim je dosti bolj čvrsta kot pri ljudeh, ki žive v mestnem okolju. Množično komuniciranje prebija to ločnico, toda počasi. če so kmetje manj dovzetni za novosti, ki prodirajo na podeželje, to torej ni posledica nekih lastnosti, ki bi jim bile dane že ob rojstvu. Gre bolj za živ- ljenjsko oblikovan odnos do širšega sveta, ki potem tudi samostojno deluje kot filter ob prevzemanju novih informacij in družbenih vrednot (Mlinar). Kateri so za kmete glavni viri informacij kaže posebna raziskava, ki so jo izvedll na Slovenskem in v kateri so kmetje odgovarjali, od kod dobijo največ kmetijskih informacij. Od staršev ln sorodnikov Iz kmetijskih oddaj na radiu Iz Kmečkega glasu Od sosedov Od zadruge Iz šole Iz TV Iz kmetijskih tečajev 40% 39% 33% 26% 14% 3% 2% 2% (Po Mlinarju) 419 Najbolj zaprepascaJo zadnji trije viri. Zadruge, šole, tv in drugi »sodobni« mediji komuniciranja so iz raznih vzrokov odpovedali. Ob izredni dinamiki razvoja znanosti in tehnike razkrivamo napako v obliki komuniciranja, ki je lahko že sama po sebi vzrok za stagnacijo kmetijstva. če so starši in sorodniki glavni vir znanja, to pomeni, da še vnaprej vzdržujemo kmetovanje kot način življenja in ne kot posebno obliko poklicnega dela; s tem zanikamo vrednost strokovnega dela v kmetijstvu in se odrekamo napredku. 5. Oris nekaterih sredstev in oblik komuniciranja v zasebnem sektorju v povojnem obdobju Za domala vse povojno obdobje, zlasti pa nekako do 1965. leta, je za naše kmečko gozdarstvo značilno izredno skrčeno komuniciranje tako po prostoru, obliki in vsebini. Razmere obvezne oddaje niso dopuščale veliko alternacij. Komu- niciranje je bilo intrapersonalno, ne da bi dopuščala povratnih zvez, skratka enosmerno. Gozdna milica, frontne brigade, aktivisti, ki so zbirali obveznosti pri kmetu (obvezna oddaja), odloki, odločbe in povelja, so predstavljali strukturo oblasti in osnovni verbalni sistem ter obliko komuniciranja. Takšen sistem je nekako ustrezal razvojni stopnji in izjemnim političnim in gospodarskim razmeram. V mentalno ali komunikacijsko zoženem ruralnem prostoru je uspeval, toda intuitivnost množic je stagnirala oziroma je bila blokirana. Uslužbenci so dobivali dekrete, kmetje odločbe; vsi procesi odločanja so tekli »od zgoraj navzdol«, kar je danes značilno za vzhodno evropske centralno-planske gospodarske sisteme. Z ustanovitvijo zadrug in pozneje poslovnih zvez se v gozdarstvu sistem komuniciranja ni bistveno spremenil. Spomnimo se samo akcije t. i. pogodb, s katerimi so zasebni lastniki gozdov izročali svoje gozdove v gospodarjenje gozdnim gospodarstvom. S pogodbami, s katerimi smo hodili od kmeta do kmeta, smo izsiljevali »prostovoljni« pristop. lnterpersonalna oblika je bila potrebna zaradi učinka. Saj nismo ponujali alternacij, izbira je bila le ena. Takšnim ciljem pa je ustrezala le ta oblika komuniciranja. Resnici na ljubo je treba priznati, da kakršenkoli množični komunikacijski sistem na tedanji razvojni stopnji ne bi uspel. Primer: v neki afriški državi so uvozili filme, da bi prosvetlili domorodce, toda niso imeli elektrike. Zato so filmi še vrsto let ležali v državnem arhivu. V komunikacijskem sistemu gre torej za interakcijski učinek spleta socialnih in drugih družbenih elementov, ki pogojujejo uspešnost posameznih komunikacijskih oblik in sistemov. Bistveno so se razmere spremenile po letu 1965, ko so prišli zasebni gozdovi v skupno gospodarjenje po gozdnih gospodarstvih. Kmetje so se vključili v samoupravni sistem gozdnih gospodarstev, kar je prineslo določeno razširitev njihovega miselnega in komunikacijskega prostora, seveda postopoma in počasi. Tudi naloge gozdnega gospodarstva so se spreminjale, postajale so bogatejše in funkcionalnejše. Ker so bili kmetje vključeni (prek predstavnikov) v sistem gospodarjenja, postajajo ti vplivi interakcijski, torej dialektični. Ta proces pa ni prihajal samo v gozdnih gospodarstvih, temveč tudi v krajevnih odborih, krajev- nih skupnostih, v zadrugah, v kulturi, skratka kmet je bil tudi občan, ki je vedno bolj postajal tvorec novih družbenih pobud. S tem so se razmere na podeželju začele bistveno premikati, (toda žal včasih tudi nekontrolirano). Sedanja stopnja razvoja (tudi zasebnega gozdnega gospodarstva) omogoča hitro in subtilno preobrazbo kmeta iz togega prejemnika informacij, ki so navadno tekle le v eno smer (le k njemu) brez možnosti izbire, v tvorni subjekt v družbenem torej tudi·komunikacijskem sistemu, v katerem ima možnost sprejemanja, selekcije 420 in tudi oddajanja sporočil. To pa je tudi sociološka osnova samoupravnega sistema kot najaktivnejše demokratične človeške skupnosti. V takšnih razmerah bi morali pri izbiri oblik komuniciranja s kmeti, lastniki gozdov sodelovati ustrezni sociološki strokovnjaki. Bolj intenzivno in sistematično bi morali uporabljati sociološka zlasti komunikološka znanja in opraviti ustrezne raziskave, ki bi pomagale pri optimizaciji tovrstnega komuniciranja. Literatura Domača: 1. Cerne, F. in Ilešič, S.: Uvod v spoznavanje družbe, Ljubljana 1962. 2. Mlinar, Z.: Sociologija lokalnih skupnosti, Ljubljana 1973. 3. Trstenjak, A.: Oris sodobne psihologije 1, Maribor 1974. 4. Trstenjak, A.: Oris sodobne psihologije 11, Maribor 1974. 5. Džinic, F.: Komunikologija, Ljubljana 1980. Tuja: 1. Hotstiitter, P.: Psyhologie, Frankfurt 1957. 2. Lambrech, S.: Die Soziologie, Stuttgart 1958. 3. Farazza, A., Farazza, B. in Margo/is, P.: Guide for Mental Health Workers, University Michigan 1970. 4. Townsend, R.: Hoch lebe die Organisation, Zurich 1970. DIE BEDEUTUNG DER GEGENSEITIGEN VERST~NDIGUNG IM FORSTWESEN Zusammenfassung Die gegenseitige Verstandigung in Jandlichen Gemeinschaften, wohin auch das Forst- wesen des Privatsektors in Slowenien gehiirt, besitzt alJe Charakteristiken eines raumlich und zeitlich begrenzten Kommunizierungssystems. Es handelt sich dabei eigentlich um eine derart begranzte raumliche und zeitliche Freiheit, daB nicht einmal von einem System, sondern bloss von einzelnen Verstandigungsformen die Rede sein kann. ln den letzten 20 Jahren haben sich die Verhaltnisse natOrlich grundlegend verandert. Die Zeit und der Raum haben an Griisse gewonnen, die Auswahl der Alternativen ist reicher und die Sanktionen als die Antwort des Einzelnen oder der Gemeinschaft auf eine unerwOnschte Wah! sind nachgiebiger. AlJe diese Gesetzmassigkeiten fanden ihren Entwicklungsweg auch in der Weiterentwicklung der landlichen Gemeinschaften (das Forst- wesen des Privatsektors). Wenn der Verstandigungsprozess, welcher in der privaten Forstwirtschaft noch immer auf die interpersonale Fort beschrangt bleibt, beherrscht werden soli, ist die Kenntnis und Beherrschung der Fertigkeit einer guten interpersonalen Verstandigung von Bedeutung. Damit sind die Fertigkeiten des Schreibens, des Lesens, der Unterredung, der rednerischen Fahigkeit gemeint, kurzum die Verstandigungselemente, die insbesondere bei den professionallen Kontakten der Forstleute mit den Waldbesitzern in Frage kommen. Eine kurze Obersicht der Beziehungen zwischen den bauerlichen Waldbesitzern und den Organisationen und Forstleuten, welche in der Nachkriegszeit mit den Privatwaldern zu tun hatten, weist auf ein verhaltnismassig enges Wirkungsfeld und bescheidene Kom- munizierungsformen hin. Einige Gesetzmassigkeiten in der Kommunizierungstheorie diktieren eine Anderung der bisherigen Arbeitsmethoden, vor allem bei der Behandlung der Konflikte und Sanktionen. 421 UDK 634.0.682:634.0.923.4 POTA K URESNIČEVANJU ORGANIZACIJE~ KI Bl BILA PRIREJENA ZA GOSPODARJENJE Z ZASEBNIMI GOZDOVI V MARIBORSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Mag. Jože Ajdič 1. Gospodarjenje z gozdovi v območju 1.1. Prirodne osnove Prirodne osnove za gospodarsko izrabo tal so v mariborskem gozdnogospo- darskem območju zelo različne. Narava je tukaj kot malokje drugje v Sloveniji približala na tako kratkih razdaljah gozdnata sredogorje, vinorodne gorice in žitorodne ravnine. S sta1lišča gozdarstva lahko celotno območje razdelimo na karakteristične pod roč ja. 1.1.1. Pohorsko Podravje Je izrazito gozdnata pokrajina, kjer so kmetijstvu odmerjene le majhne površine. Vse najvišje lege in pobočja pokriva skoraj sklenjen gozd. Nekako od višine 1000 m navzdol pa se začno v gozdu javljati vse bolj pogoste ]ase s kmečke domačije, ki jih obkrožajo poljedelske površine, travniki in pašniki, vse ostale za kmetijsko izrabo manj prikladne lege pa porašča gozd. Temu primerno je tudi gozdnatost na Pohorju in Kozjaku zelo visoka (okoli 70 %), v nekaterih najbolj gozdnatih katastrskih občinah pa pokriva gozd tudi 95% površin. Gozdovi na Pohorju in Kozjaku so v glavnem dobro ohranjeni in po plodnosti rastišča, lesnih zalogah, predvsem pa po donosih močno prekašajo gozdove v Slovenskih goricah in na Dravskem polju. Posebej je potrebno omeniti stalno skrb pohorskega in kozjaškega kmeta, ki je v preteklosti, pa tudi danes, z redkimi izjemami vedno vzorno skrbel za svoje gozdove, saj je v njih videl moč, varnost in pa svoj obstoj. 1.1.2. Slovenske gorice V nasprotju s Pohorjem in Kozjanskem je z gozdom obraslih površin v Slovenskih goricah občutno manj. Ob ugodnejših talnih in podnebnih razmerah se je tu uveljavila kmetijska proizvodnja (vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja), gozd pa se je ohranil predvsem na osojnih in strmih legah, ki so za kmetijsko izrabo manj porabne, gozdna posest je tod močno razdrobljene. Gozdove v Slovenskih goricah štejemo med izkoriščene in degradirane. Od drevesnih vrst prevladujejo listavci, lesne zaloge so nizke, donosi (letni prirastek, etat) pa ne dosegajo niti polovico tistih, ki bi jih glede na rastišče smeli priča­ kovati ob normalnem stanju. 1.1.3. Dravsko polje Je izrazito poljedelsko območje in bo zaradi naravnih pogojev ostalo tako tudi v bodoče. Zanimivo je, da se je kljub temu ohranilo na Dravskem polju razmeroma mnogo gozdov, vendar so ti, podobno kot v Slovenskih goricah, preveč izsekani, njihove ]:aloge in donosi pa so nizki; prevladuje bor med iglavci ter hrast med listavci, gozdovi so razdrobljeni, a kmetje močno navezani na to lastništvo. 422 1.2. Stanje gozdov 1.2.1. Gozdna posest V območju imamo skupaj 93.455 ha gozdov, od tega je 33.528 ha družbenih (35,88 %) ter 59.930 ha zasebnih gozdov (64,12 %). Z zasebnimi gozdovi gospo- dari 25.380 gozdnih posestnikov, poprečna gozdna posest torej znaša 2,36 ha. Struktura gozdne posesti je v posameznih predelih območja zelo različna, zato jo bomo prikazali razolenjeno na hriboviti Pohorsko-Kozjaški predel in nižinski predel Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz. Velikost posesti ima velik vpliv na gospodarjenje z gozdovi, zato moramo ta faktor posebno pozornost analizirati. Struktura posesti je naslednja: Tabela 1. Struktura gozdne posesti Posest na kategorija delež na površ. do 1 ha 6.154 1.112 38,80 4,43 9.507 7.228 45,02 20,74 1,0 do 3,0 936 2.061 21,96 8,21 7.783 9.661 36,85 27,73 3,0 do 5,0 434 1.868 10,18 7,45 2.434 8.190 11,53 23,51 5,0 do 10,0 512 3.846 12,01 15,33 1.112 6.395 5,27 18,36 10,0 do 15,0 272 3.507 6,38 13,98 213 2.262 1,01 6,49 15,0 do 20,0 173 3.227 4,06 12,86 62 975 0,29 2,80 20,0 do 30,0 153 4.140 3,59 16,50 6 129 0,03 0,37 30,0 do 50,0 108 4.032 2,53 16,07 nad 50,0 21 1.297 0,49 5,17 4.263 25.090 100,00 100,00 21.117 34.840 100,00 100,00 Razdrobljenost gozdne posesti onemogoča smotrno gospodarjenje. Posebno nekmetje, ki iščejo v svojem gozdu le trenutne koristi, niso za aktivno sodelovanje v gozdni proizvodnji. Gozdnogospodarske posledice take razdrobljenosti so zlasti: gozdovi so slabše ohranjeni in imajo nizko zalogo in prirastek; stroški gospodarjenja so večji, ker ni možno uvajati sodobne organizacije dela in proizvodnje; delež tržne proizvodnje je izredno nizek, največ do 20% etata; - ni zagotovljen družbeni vpliv na gospodarjenje. Iz tega je razvidno, da bo morala glavna pozornost vseh nosilcev gospodarske politike biti usmerjena v reguliranje lastništva, in sicer v skladu s splošnimi družbenimi izhodišči. 1.2.2. Gozdni fondi Za primerjavo navajam podatke o gozdnih fondih, na katerih osnovi bo možno v nadaljevanju razumeti nekatere zaključke. 423 Tabela 2. Pregled gozdnih fondov v območju Sektor lastništva Podatki o fondih Enota SLP-1 NS 1. Lesna zaloga: iglavci m3 5,136.100 5,949.100 listavci m3 2,710.500 5,653.900 skupaj ma 7,846.600 11,603.000 na ha: iglavci m3/ha 183 99 listavci m3/ha 96 95 skupaj m3/ha 279 194 2. Prirastek: iglavci ml 122.1 oo 152.800 li stavci m3 72.600 151.600 skupaj m3 194.700 304.400 na ha: iglavci m3/ha 4,34 2,55 li stavci m3/ha 2,59 2,53 skupaj m3/ha 6,93 5,08 3. Etat: iglavci m3 112.400 121.700 li stavci m3 54.400 97.200 skupaj m3 166.800 218.900 na ha: iglavci m3/ha 4,00 2.03 listavci m3/ha 1,93 1,62 skupaj m3/ha 5,93 3,65 4. Etat: prirastku iglavci % 92,06 79,65 listavci % 74,93 64,12 skupaj % 85,67 71,91 Iz analize sečenj v gozdovih ZS za obdobje 1976-1980 opažamo zniževanje sečnje in blagovne proizvodnje. Podatki to zgovorno kažejo. Sečnja brutto Blagovna proizvodnja Leto 1 1 1 1 iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj 1976 125.463 85.414 210.877 90.478 27.701 118.179 1977 125.248 89.734 214.982 94.081 32.483 126.564 1978 115.180 97.598 212.778 82.872 33.846 11.718 1979 109.318 96.270 205.588 75.870 31.770 107.640 1980 109.000 99.700 208.700 80.300 34.950 114.250 424 2. Samoupravna organiziranost 2.1. Splošne ugotovitve in načela pri formiranju TOK gozdarstva Ko smo iskali rešitve za racionalno organiziranost gozdarskih temeljnih orga- nizacij v zasebnem sektorju, nas je vodila osnovna misel, da ni toliko važna oblika in velikost TOK, temveč njegova vsebina. Vsebino pa smo opredelili z naslednjimi cilji: - doseči neposredno in posredno odločanje; delavec in kmet naj se resnično vključita v nastali proces, - doseči ekonomski odnos, ki naj sloni na realnih temeljih; le tak ;lahko daje osnovo samoupravi ln rasti ekonomske moči TOK ter združenega kmeta in zagotovi njegovo socialno varnost, - doseči tako kadrovsko strokovno zasedbo, ki bo lahko uspešno opravila vse naloge v TOK ter nudila potrebno pomoč kmetu-proizvajalcu, - doseči delitev premoženja delovne organizacije na temeljne organizacije, tako da bodo te lahko normalno poslovale, - graditi na tradiciji bivših obratov; v njih je ustvarjal tudi gozdni posestnik, zato naj bo tradicija odločilna za obliko in velikost TOK, - ustvariti možnosti povezovanja s kmetijsko organizacijo, s katero naj se dosežejo taki odnosi, ki bodo omogočili skupno vlaganje dela in sredstev v čimhitrejšo preobrazbo vasi. Na teh načelih smo gradili organizacijo v ZS, vemo pa, da ni statična in dokončna ter da jo moramo kontinuirano dograjevati in prilagajati novim potrebam. 2.2. Organizacijska struktura DO GG Maribor 2.21. Splošna načela Naloga organizacije je predvsem v usklajevanju in povezovanju dejavnosti znotraj in zunaj poslovnega sistema, ki mora biti usmerjen k našim poslovnim ciljem. Skupni cilj izhaja iz specifičnosti gozdarstva in bi ga lahko oprede.lili z naslednjim: - zadovoljevanje družbenih potreb po lesu, - gospodarjenje z gozdovi po načelu trajnosti donosov in krepitev produktivne sposobnosti gozdov, - ohranjanje in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. To lahko dosežemo le z uresničevanjem naslednjih ukrepov: - z načrtno organizacijo, - z ustrezno kadrovsko zasedbo in dolgoročno kadrovsko politiko, - z negovanjem medsebojnih odnosov, ki bodo zagotavljali uporabo znanja in smotrno delitev dela med delavci in kmeti, z ustrezno strokovno in dohodkovno motivacijo. 2.22. Makroorganizacija Makroorganizacijski model, ki bi naj uspešno izpo;lnjeval naštete cilje in funkcije in ki je naslednji: temeljne organizacije, ki gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini, temeljne organizacije, ki gospodarijo z gozdovi v zasebni lastnini, temeljne organizacije skupnih dejavnosti, delovne skupnosti skupnih služb. 425 2.23. Mezoorganizacija Mezoorganizacijski model opredeljuje pristojnosti in odgovornosti znotraj temeljnih organizacij. ki jih bom grafično prikazal le za TOK. Model je sestavljen iz naslednjih prvin: 1. Vodenje; 2. Proizvodne enote; 3. Knjigovodstvo in administracija. 2.24. Mikroorganizacija Mikroorganizacija je funkcionalno povezovanje posameznih delovnih nalog in opravil, v delovna mesta. Z zaokroževanjem in povezovanjem posameznih delo- krogov smo oblikovali naslednje skupine: A. Strokovno-tehnični delavci: direktor temeljne organizacije, referent za izkoriščanje gozdov, referent za gojenje gozdov, revirni vodja (revirni gozdar), vodja odpreme, gozdarski delovodja, delovodja v drevesnici, merilec. B. Računovodsko-administrativni delavci: tajnik, blagajnik, knjigovodja osebnih dohodkov, blagovni knjigovodja, saldakontist, administrator, skladiščnik potrošnega materiala. C. Delavci v proizvodnji: gozdni delavec-sekač, gozdni delavec-gojitelj, gozdni delavec-drevesničar, gozdni delavec na ostalih gozdnih delih, traktorist, šofer, skladiščni delavec, cestar, ostali. 2.3. Ocena dosedanje organiziranosti Pri oceni dosedanjega stanja lahko ugotovimo, da se je nakazana organiza- cijska oblika zasebnega sektorja pokazala za primerno in tudi še kar uspešna. V tej organizaciji je bilo možno razvijati sodelovanje s kmetom samoupravljalcem in je imelo naslednje naloge: - delitev dela v gozdni proizvodnji in v pridobivanju lesa, realizacija etatov in zagotavljanje ustrezne blagovne proizvodnje, - uspešno izgradnjo cestnega omrežja in odpiranje gozdov v ZS ter gorskih kmetij, · 426 - doseganje primernih odkupnih in prodajnih cen ter večanje akumulacijske sposobnosti v TOK, - formiranje KHS, strojnih postaj, pospeševalna službe, kreditiranje razvoja usmerjenih kmetij in izobraževanje kmetov. Kljub dobrim rezultatom in uspešnemu gospodarjenju pa ugotavljamo po- manjkljivosti, ki bodo zavrle nadaljnji razvoj, če ne bomo stvari premaknili z mrtve točke in jih dograjevali. Glavne pomanjkljivosti v dosedanjem organiziranju temeljnih organizacij v ZS so naslednje: sistem parcelnega gospodarjenja in razdrobljena gozdna posest, - nepopolna kadrovska zasedba in pasivnost kadrov v obratih za kooperacije, - pomanjkljiva organizacija poslovanja v TOK: planiranje, vodenje proizvodnje, dogovarjanje o delitvi dela, - slaba priprava proizvodnje in usmerjanje kadrov le na odkazilo lesa in odkup gozdnih proizvodov, - dokaj slaba proizvodna opremljenost TOK zaradi nizke akumulativnosti, - neustrezen sistem informacij o položaju kmeta in njegovih potrebah ter ciljih, - pomanjkljive sistemske rešitve in majhna podpora širše družbene skupnosti. 3. Pota za uresničevanje organizacije v ZS 3.1. Oddelčno gospodarjenje Osnovni cilj nam mora biti izenačenje pogojev gospodarjenja tako v za- sebnih kot v družbenih gozdovih. Torej moramo intenzivnost ukrepanja prilagoditi le rastiščnim in sestojnim razmeram in pri tem paziti na širši družbeni interes, kateremu moramo podrediti lastništvo. Prvi in najpomembnejši korak pa je strokovno in kompleksno načrtovanje v gozdnogospodarski enoti. če je v parcelnem gospodarjenju odločal skoraj izključno lastnik gozda, gozdar pa je bil bolj ali manj le spremljevalec proizvodnega procesa, pa se to stanje pri oddelčnem gospodarjenju bistveno spremeni. Gozdar postane s svojim strokovnim pristopom in močjo strokovnih dokazov mentor kmetu in vodja proizvodnje. Vemo, da bo gozdar s strokovno avtoriteto dosegel, da bo kmet pristal na kalkulacije, ki mu tudi dolgoročno prinaša večjo korist. 3.2. Gozdni posestnik kot proizvajalec še dolgo se bomo srečevali s problemom, kako in v kolikšni meri vključiti gozdnega posestnika v proizvodno delo. Tu poznamo tudi več oblik sodelovanja in jih bo potrebno vključevati kombinirano in brez šablon, tako kot se bodo pojavljale potrebe v posameznem območju. Te variante so naslednje: - gozdni posestnik se ne vključuje v proizvodnjo, - gozdni posestniki opravi le del nalog, - gozdni posestnik opravi vse naloge po elaboratu v oddelčnem gospo- darjenju. Izredno pomembno je, da se kmet-lastnik gozda vključi v gospodarjenje z gozdom, da sodeluje s svojim delom in sredstvi v vseh fazah proizvodnje, od gojenja do pridobivanja lesa. Ker pa v gorskem in gričevnatem svetu želimo obdržati gozdne posestnike na kmetiji, moramo izkoristiti njihovo znanje in izkušnje z delom v gozdu, zato je smotrno, da jih vključimo tudi kot delavce v vseh gozdovih, tako v zasebnih kot družbenih. Na ta način bo dobil status delavca v združenem delu z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz dela. 427 3.3. Tehnično tehnološki vidiki Za dobro in racionalno gospodarjenje z gozdom je nujno uvesti podrobno načrtovanje proizvodnje. To pa je mogoče le v oddelčnem pristopu, kjer lahko uveljavimo določeno koncentracijo. Iz prakse vemo, da že sama površinska koncentracija pogojuje tudi vse ostale koncentracije. Sem spada koncentracija finančnih, materialnih in tehničnih sredstev, koncentracija znanja in ljudi, stro- kovnih in proizvodnih, ter načrtna izgradnja prometnic cest in vlak. Podrobne analize so nam pokazale, da so posestnik! dobro opremljeni z opremo in stroji za prvi dve fazi gozdne proizvodnje, posek in spravi:lo; vsi že razpolagajo s priključki (vitJi) za spravilo lesa. Na tej stopnji razvoja tehnike je potrebno izboljšati servisno službo za popravilo strojev in prodajo rezervnih delov. Sirše moramo postaviti mrežo strojnih skupnosti, ki bodo razpolagale s stroji in priključki za gozdno proizvodnjo. S skupnostmi upravljajo kooperanti sami, TOK pa jim nudi pomoč pri ustanavljanju in vodenju skupnosti ter zago- tavlja finančne vire iz dohodka. Tak način vodi k usmerjanju nabave opreme in strojev ter tudi k njenemu boljšemu izkoriščanju. To je edini način, s katerim lahko vplivamo na unifikacijo in strokovno izbiro. Kooperantu tako dajemo možnost, da se dobro opremljen lahko vključuje v proizvodnjo, kar pa vodi k trajnemu sodelovanju s TOK. Zelo pomemben element za smotrno gospodarjenje z gozdovi so gozdne, vlake. Intenzivno projektiranje in izgradnja vlak je osnovni korak k hitrejšemu poenotenju del in lažjemu pristopu kooperantov k oddelčnemu načrtovanju, saj jih z načrtno gradnjo vlak prisilimo na prostorsko koncentracijo. Tako s podrobnimi načrti, gojitvenimi in sečno-spravilnimi v največji meri, delo ra- cionaliziramo, naredimo pregledno in omogočimo kontrolo vseh vrst. Z navedenim pristopom bomo nehote in brez prisile vplivali na lastnike tudi strokovno. Ne smemo pozabiti, da bo tak strokoven pristop pustil pri lastniku gozda tudi velik psihološki vpliv; prišlo bo do večjega zaupanja v TOK, v strokovne kadre in gozdarstvo kot panogo. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi potrebni tehnični opremljenosti TOK. Ta mora usmeriti del sredstev iz dohodka za razširitev materialne osnove dela, predvsem v strojno opremo za transport. TOK mora biti usposobljena, da z lastno delovno silo in stroji poseže kadarkoli povsod tam, kjer opremljenost kmeta v prehodnem obdobju še ni zadostna, ali pa pri ostarelih kmetih, da proizvodnja normalno poteka brez zastojev. Tehnološka in tehnična opremljenost ter načrtovanje sta osnovi za normalno izkoriščanje etata in večanja deleža blagovne proizvodnje, kar pa je osnovni družbeni smoter načrtovanja v zasebnih gozdovih. 3.4. Organizacija Vsake spremembe v dejavnosti temeljne organizacije, ki je posledica spre- menjenih in novih nalog, zahteva večjo ali manjšo preosnovo dane organizacijske strukture. Mikroorganizacijska struktura, ki podrobneje opredeljuje smotrno raz- poreditev vseh nalog, mora biti v vsakem konkretnem primeru prilagojena novim razmeram, predvsem po strukturi in donosnosti gozdov in doseženi stopnji intenzivnosti pri gospodarjenju z gozdovi v ZS. Torej potrebno bo podrobno analizirati posamezna področja in za vsak primer izračunati ustrezno število kadrov ustreznih profilov in velikosti osnovnih enot (revirjev). Vedeti moramo, da povečana intenzivnost posegov v gozdove zahteva mnogo organizacijskega in strokovno po·gtobljenega dela. Da bi dobili jasnejšo sliko o potrebi prilagoditve 428 organizacijske strukture TOK potrebam oddelčnega načrtovanja, moramo izhajati iz osnovne postavke, da bomo vsa strokovna dela vezali na dejanski obseg proizvodnje in iz njega izračunali potrebno število tako proizvodnih kot tudi strokovnih delavcev. Ker je podrobne izračune obdelal ing. Kovačič, se poslužujem le njegovega podatka, da bi potrebovali na 900-1000 ha gozdov enega strokov- nega sodelavca, seveda tako da bi bilo razmerje kadrov izračunana za TOK naslednje: 1 gozdarski inženir: 2 gozdarska tehnika: 2 delovodje. Torej bi naša delovna organizacija v ZS potrebovala: diplomiranih inženirjev gozdarskih tehnikov gozdarskih delovodij . 12 26 26 vsega skupaj 64 Danes pa zaposlujemo v TOK: diplomiranih inženirjev gozdarskih tehnikov gozdarskih delovodij . 5 20 20 vsega skupaj 45 Razlika je očitna in v mnogočem posledica odnosa do dela v zasebnem sektorju. Pri prilagajanju sedanje organizacijske strukture novim potrebam bomo morali v prvi vrsti iskati notranje rešitve, ki so naslednje: - podrobno preverjanje nalog in opravil vseh delavcev v delovni organizaciji, - razbremenitev strokovnih delavcev z odvečnimi administrativnimi opravili in preusmeritvami le-teh na AOP, - preusmeritev dela v načrtovanje, organizacijo in vodenje delovnih procesov, - po potrebi premestitev strokovnih delavcev iz tistih TOZD, v katerih so ugotovljene rezerve, na odprta delovna mesta v TOK. - vezanje gozdnih posestnikov na opravljanje proizvodnih del v svojem gozdu. Usmeritev k cilju nam je torej poenostavitev poslovania in racionalizacija, ki ima v ospredju kot osnovni smoter prestrukturiranje TOK, pri katerem bomo upoštevali tako tehnično-tehnološke kot ekonomsko-sociološke vidike. Celoten sistem gospodarjenja z gozdovi bomo delili na tri podsisteme, in sicer: - podsistem gozdarstvo s: TOZD družbeni gozdovi, TOK zasebni gozdovi - podsistem skupin dejavnosti: s TOZD gradnje in mehanizacija, s TOZD CMS in trgovina - podsistem delovna skupnost. Organizacijska shema podsistema gozdarstvo ZS bi bila naslednja: zbor delegatov, direktor, delovne enote, revir ji. Ta organizacija je mnogo bolj prožna in ponuja več prednosti, ki so naslednje: - je usklajena z določili ZZD (člen 14 in 410) in sloni na dognanjih organiza- cije kot vede, 429 - predstavlja splošen družbeni interes, ker se podreja prizadevanjem za zniževanje stroškov in delitve po delu, - dana je možnost uvajanja večje standardizacije, specializacije in poeno- stavljanja v proizvodnji, - poenostavlja dohodkovno povezovanje prek skupnega prihodka in omogoča izenačevati pogoje gospodarjenja znotraj TOK, - poenostavlja poslovanje tako v tehničnem kot administrativnem smislu, - z uvajanjem načela racionalizacije bomo zagotovili rast dohodka, CD, OD, SSP in sredstev za razširitev materialne osnove dela. 3.5. Kadri Osnovni nosilec načrtovanja v oddelčnem gospodarjenju bo usposobljen gozdarski kader različnih rangov, predvsem tehnik in inženir, ki bosta kot stro- kovni team skladno delovala kot načrtovalca in izvajalca nalog ob neposrednem sodelovanju lastnika. Danes je resnica, da nekateri sposobni kadri neradi delajo v zasebnem sektorju, ker ne morejo razviti svojih kreativnih sposobnosti. Oddelčno gospodarjenje v ZS je strokovno enako zahtevno kot v družbenih gozdovih, toda organizacijsko mnogo zahtevnejše, saj mora biti kader še po- sebej usposobljen za stike z lastniki gozdov, ki imajo vrsto izobrazbenih profilov. Iz navedenega sledi, da bi moral imeti strokovnjak za delo v zasebnem sektorju naslednje kvalitete: - ustrezen izobrazbeni profil z širokim strokovnim znanjem, daljšo operativno prakso in samostojnost, - družbenopolitično angažiranost ter dodatna znanja o družbenoekonomski problematiki kmetijstva in razvoja vasi, - posebno nagnjenje in znanje za delo z ljudmi v ZS, potrebno kreativnost in delaven zagon za pripravo, izdelavo in izvajanje celotnega gozdnogospodarskega proizvodnega načrta, jasen in odločen pristop k študiju značilnosti v revirju in TOK; da bo usmerjal svoja prizadevanja v področja, kjer bo lahko s posegi hitro in učinko­ vito deloval in uspel. 3.6. Izobraževanje Splošno in strokovno izobraževanje kmetov moramo povezati v sklenjen proces izobraževanja na vasi. Vedno ostrejši ekonomski pogoji zahtevajo tudi večje strokovno znanje in usposobljenosti tako gozdarja kot kmeta. Program izobraževanja mora sloneti na točno opredeljenih izobraževalnih smotrih, ure- jenem financiranju, izdelanem dolgoročnem izobraževalnem programu, ki pa mora biti prilagojen možnostim na posameznih območjih. Programe naj izvajajo usposobljeni domači kadri. Poseben poudarek je potrebno dati sprotnemu uvajanju izdelkov sodobne gozdarske znanosti v prakso, kar pa terja tudi takojšnjo in objektivno informiranje kmetov. Uporaba nove tehnologije je za vsako kmetijo vprašanje stalnega prilagajanja, ki pa je iz leta v leto bolj zahtevno. Kmet, ki je seznanjen z novo tehnologijo, mora biti sposoben ocenjevati pozitivne učinke in tudi tveganja z uvajanjem novitet. Posebno pozornost moramo posvetiti pospeševalnemu delu v povezavi z drugimi panogami, še posebej s kmetijstvom. Zato mora gozdar usmeriti na področju ;izobraževanja svoje sile v naslednje: aktivno sodelovati pri splošnem izobraževanju kmeta in njegove družine, 430 pri racionalizaciji dela v gozdu mora biti osnovni svetovalec in strokovni mentor, - sodelovati s strokovnjaki drugih panog pri usmerjanju kmetij, - aktivno sodelovati v družbenopolitičnih forumih, ki pripravljajo programe razvoja vasi, intenzivno izpopolnjevati lastno znanje, ki bo omogočilo stvarno avtoriteto. Gozdno gospodarstvo ima torej nedeljiva dolžnost, da soustvarja možnosti za vsestranski razvoj vasi, katerega osnova je preobrazba in višja raven znanja gozdnega posestnika. 3.7. Samoupravna organiziranost Podrobne analize soodvisnosti delavcev in kmetov, združenih v TOK, in njihove organiziranosti, so dale odgovor, da je v skupnem delu samouprava brez dohodka prazna stvar. Iz dosedanje prakse lahko ugotovimo, da se bomo morali posluževati znotraj temeljnih organizacij kooperantov manjših samouprav- nih eont, temeljnih enot z visoko stopnjo samoupravne samostojnosti pri formiranju in razporejanju dohodka. S tako obliko in vsebino samoupravljanja ter z njegovim modifikacijami bomo sposobni slediti zahtevam vedno ožjega in- teresnega povezovanja vseh faktorjev na vasi, kjer živi in dela naš kooperant. Pri tem ne smemo pozabiti naraščajoče vloge krajevne skupnosti ter znatnega deleža zasebnega kmetijstva, gozdarstva in turizma, posebej še v območjih, kjer so gozdarstvo in kmetijstvo poglavitni vir dohodka. Dobre primere takega delovanja imamo pri nas na celotnem področju Pohorja in Kozjaka. To so prve oblike uvajanja dohodkovne enakosti in graditev pravih proizvodnih odnosov s samoupravno osnovo. Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v ZS pa ne more biti le skrb in naloga gozdnogospodarskih organizacij, delavcev in kmetov, ampak tudi skrb družbeno- političnih skupnosti. Gozdarstvo lahko bistveno pripomore, da se bodo kmetije hitreje vključevale v nove proizvodne odnose. Nadaljnji ukrepi gospodarske politike v zasebnem sektorju morajo vsekakor pospeševati tako usmeritev. 3.8. Dohodkovno povezovanje Dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami kooperantov in kmeti lastniki gozdov še niso zaživeli do take mere, kot to zahteva zakonodaja. Iz čistih odnosov na osnovi cen pa smo vseeno prešli na prvo obliko dohodkov· nega povezovanja. Kmetje lastniki gozdov namreč skupno z delavci v TOK sestavljajo in sprejemajo svoje plane in ustvarjajo in delijo dohodek in čisti dohodek. Med letom prejemajo kmetje lastniki gozdov za dobavljeni les le akontacijsko vrednost lesa, ob periodičnih poračunih in zaključnem računu pa delijo dohodek za poračun vrednosti lesa ter za razširitev materialne osnove dela. Tako se del sredstev izloči za izgradnjo gozdnih kamionskih cest in nabavo delovnih sredstev, del pa za pospeševanje razvoja kmetijstva. Delež blagovne proizvodnje, s katero zadovoljuje TOK potrebe regionalno lesne predelovalne industrije, je za našo delovno organizacijo izredno pomemben pri ustvarjanju celotnega prihodka in dohodka. Zaradi tega je nujno, da iz kupoprodajnih odnosov čimprej preidemo na dohodkovne odnose z lesno pre- delavo. Prvi koraki dohodkovnega povezovanja prek skupnega prihodka so že narejeni. Na podlagi teh prvih izkušenj bo potrebno nadaljevati z dohodkovnim povezovanjem z vsemi porabniki lesa. 431 Moramo priznati, da ni enostavno rešiti tega povezovanja v ZS. Zakon o združenem delu sicer to vprašanje rešuje zelo jasno, saj zahteva, da je treba ločeno izkazovati del čistega dohodka TOK, ki pripada združenim kmetom na podlagi lastništva, oziroma delovnih sredstev, ki jih združujejo, ostali del čistega dohodka pa razporejajo delavci in kmetje po vloženem delu. Ni še ustreznih meril, zato bo nujno, da komisija za ekonomska vprašanja pri poslovnem zdru- ževanju izdela metodologijo, ki bo omogočila TOK po vsej Sloveniji enoten pristop, in prehod iz odkupnih cen na dohodkovne odnose. V dohodkovnem povezovanju pa TOK ustvarja tudi sredstva za razširitev materialne osnove del in sklada skupne porabe. Tako ustvarjena sredstva moramo namenjati za: izgradnjo gozdnih cest in vlak ter nabavo strojev in opreme TOK, - nabava strojev in opreme za strojne skupnosti, - kredite, s katerimi pospešujemo razvoj kmetijstva v obliki nabave opreme, preusmerjanja kmetij in razvoj kmetijskega turizma, - za delovanje pospeševalne službe, - za izobraževanje kmetov. Oblik je mnogo, potrebno pa jih je prilagajati krajevnim razmeram, zato tu ne moremo računati na enotne in univerzalne modele. Pomembno vlogo pri uresničevanju programa gradenj cest in uvajanja so- dobne tehnike in tehnologije dela pa ima delovna organizacija, saj ta z zdru- ževanjem sredstev in enotno politiko enakomernega razvoja celotnega gozdno- gospodarskega območja lahko bistveno prispeva k uresničevanju navedenih ciljev v področjih, kjer delajo temeljne organizacije z manjšo gospodarsko močjo. 4. Sklepne ugotovi!ve Nadaljnje uveljavljanje samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah ko- operantov je pogoj, da bodo delavci in kmetje kot združeni proizvajalci odločali o pogojih in rezultatih svojega dela. Temeljne organizacije kooperantov je treba krepiti tako ekonomsko, kadrov- sko in organizacijsko; le to jim bo omogočilo, da bodo z združevanjem dela in sredstev sposobni učinkovito voditi celotno gozdno proizvodnjo k cilju: krepiti proizvodno zmogljivost gozdov. Temeljne organizacije kooperantov morajo skupaj z drugimi temeljnimi orga- nizacijami, s katerimi so povezane v proizvodnem procesu, urejati medsebojne odvisnosti in povezanosti na osnovi združevanja dela in sredstev ter se samou- pravno povezovati pri delitvi dela in optimalnemu izkoriščanju naravnih možnosti. Drobnolastniška posest in parcelno gospodarjenje je ovira tako v gozdno- gojitvenem kot tehnološkem načrtovanju, zato ga bo potrebno zamenjati z oddelčnim gospodarjenjem kompleksnega načrtovanja in gospodarjenja z gozdom. Rezultat teh prizadevanj bo povečanje blagovne proizvodnje. V organizirani proizvodnji ne bo več prostora za zastarele proizvodne postopke in za delovna sredstva, zato bo nujna tudi preobrazba lastnika gozda v stalnega in kvalificiranega proizvajalca. Gozdarski strokovni kader mora biti temeljito seznanjen s problematiko razvoja vasi, da ga bo kmet prejel kot strokovnega sodelavca, ki mu svetuje, načrtuje in organizira gozdno delo v sklopu kmetije. Temeljnih organizacij kooperantov ni mogoče unificirati, zato se morajo organizacijske oblike prilagajati območnim potrebam; biti morajo velike, ka- drovsko doldro zasedene in ustrezno proizvodno tehnično opremljene ter gospo- 432 darsko močne. V njih je treba oblikovati temeljne enote z visoko stopnjo samouprave pri formiranju in delitvi dohodka. Posebno pozornost je treba posvetiti odpiranju zasebnih gozdov s cestami in vlakami, ki so pogoj za produktivno in ekonomično delo. Med osrednjimi nalogami za prihodnost je sistematično izobraževanje gozdnih posestnikov. Pri reševanju problematike razvoja vasi je potrebno pritegniti vse zainteresi- rane, od kmetov, temeljnih organizacij gozdarstva, lesarstva, kmetijstva, turizma do krajevnih skupnosti in izvršnih svetov občin. Obrati za kooperacija pridobivajo velik družbeni vpliv v svojem okolju, trdneje vežejo gozdne posestnike na obrat, zato se kmet v njih počuti kot poslovni partner. Temeljne organizacije kooperantov in delovna organizacija združujejo sredstva za reševanje skupnih nalog v območju, ki povečuje ekonomsko moč gozdarstva. To pa vpliva na večja vlaganja v enostavno in razširjeno reprodukcijo vseh gozdov, kar je še posebej pomembno v območjih, kjer je gozdarstvo in kmetijstvo glavna panoga dejavnosti. UDK 634.0.3:634.0.923.4:634.0.946.2 (497.12 Tolmin) ZAKLJUČKI SEMINARJA »PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA LESA V ZASEBNEM SEKTORJU« Gozdarstvo ima v sredjeročnem obdobju, ki prihaja, izdatnejše naloge. Svetovne gospodarske in politične razmere pomagajo, da bo za Slovence, les postal »Strateška surovina«. Vemo, da lahko naši gozdovi, naša neizko- riščena rastišča dajo znatno več lesa kot ga dajejo sedaj; za to je več objektivnih in subjektivnih ovir. Ker dajejo zasebni gozdovi precej manj lesa kot družbeni, je bržčas pravilna ugotovitev in odločitev, da je treba na tem področju iskati rešitve, ki bodo bolj intenzivno vključevale zasebn8 gozdove v izpolnjevanje družbenih zahtev na področju gozdarstva. Zato so Splošno združenje za gozdarstvo SR Slovenije, VTOZD za goz- darstvo pri BF, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Zadružna zveza Slovenije organizirali posebno posvetovanje s temo več lesa iz zasebnih gozdov, ki je bilo 16. in 17. 1 O. 1980 v Tolminu. Ugotovimo lahko, da so pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi v Sloveniji značilni posebni družbeno-ekonomski odnosi. Med drugim jih označuje velika razdrobljenost gozdne posesti, zelo različna, pretežno pa majhna ekonomska navezanost kmeta in polkmeta na gozd, slaba opremljenost in pomanjkljivo znanje za opravljanje dela v gozdu, pa tudi slabe možnosti za opremljanje iz domačih virov. Za povečanje proizvodnje lesa iz zasebnih gozdov, lesa, ki ga družba vedno bolJ potrebuje, je treba izpeljati celo vrsto ukrepov. Po prilagojenih metodah je treba izvršiti pripravo dela in izdelati sečno­ spravilne načrte tudi v zasebnih gozdovih. Nujno je združevanje parcel v smiselne celote, kar je zlasti pomembno za smotrno načrtovanje prometnic. Za izdelavo prometnic, zlasti vlak, ki zaradi velike nenadne potrebe zahtevajo prednost pri vlaganju v gozd, je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva. To je mogoče izpeljati z enotnim sistemskim zbiranjem namenskih sredstev, z drugačno razporeditvijo dohodka od lesa, z angažiranjem družbenih sredstev 433 preko kreditov in temeljitih investicijskih načrtov, pa tudi s skupnimi vlaganji s potrošniki lesa, npr. s potrošniki drobnega lesa. Poskrbeti je treba, da bodo zasebniki opremljeni z zadostnim številom pri- mernih delovnih sredstev. Proučiti bi bilo treba (v okviru odbora Splošnega združenja gozdarstva), kakšna sredstva in koliko jih kmetje že imajo, ugotoviti možne proizvajalce, usmerjati proizvodnjo tudi ali predvsem v lastnih gozdarskih delavnicah in zagotoviti preskrbo kmetov z orodjem, primernimi motarkami in opremo traktorjev za spravilo lesa. Ustreznost teh sredstev bi morali tudi strokovno preveriti. Pri oskrbi z njimi naj bi člani TOK uživali večje ugodnosti. Analizirati je treba organiziranost servisiranja in vzdrževanja opreme ter zagotoviti finančna sredstva (tudi devize) za rezervne dele. Za spravilo lesa je treba izkoristiti veliko število kmetijskih traktorjev in najti izdelovalce priključkov in opreme za adaptacijo. TOK bi moral izvajati gozdarsko svetovalno in pospeševalna dejavnost. Zato bi moral biti opremljen z vzgledno opremo za spravilo lesa, ki bi jo lahko tudi posojal članom TOK. Tudi spravilna organiziranost TOK, ki je odvisna od razmer na posameznih območjih, je pomembna za uspešno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Morda se bo morala marsikje tudi spremeniti. Združevanje kmetov v TOK je prostovoljno, oddaja lesa območnih gospodarskih organizacij pa obvezno, ker je gospodarjenje z gozdom in lesom na vsem ob- močju enotno. Za urejene medsebojne odnose združenih kmetov in delavcev v TOK je pomembna sklenitev pogodb o trajnem proizvodnem sodelovanju. Doseganje boljših proizvodnih rezultatov vpliva na razvoj samoupravnih druž- beno ekonomskih odnosov in zagotavlja tudi socialno varnost kmetov. Pogoje zavarovanja, zlasti zdravstvenega je treba poenotiti po vsej Sloveniji. Proizvodnega člana TOK je treba izenačiti z delavcem. Seveda pa naj bo obseg zavarovanja vezan na doseganje proizvodnih obveznosti posameznika. Srednjeročne planske obveznosti bodo zahtevale vse večje vključevanje zdru- ženih kmetov v gospodarjenje. Z njihovo zaposlenostjo z vsemi gospodarskimi opravili, s to dopolnilno dejavnostjo prispevamo tudi k uresničevanju drugih družbenih ciljev (obnavljanje poseljenosti hribov). Za doseganje obsega proizvodnje je pomemben odkup lesa na panju in pridobivanje tega lesa z delavci TOK ali s člani TOK, vključenimi v proizvodnjo. TOK mora biti sposoben prevzeti delo, da se ne pojavi zasebna uslužnostna dejavnost, ki želi neupravičeno pobrati tudi del cene lesa na panju. Člane TOK je za trajno proizvodno sodelovanje mogoče pridobiti tako, da jim zagotovimo celoletno zaposlitev blizu doma, pravilno nagrajevanje za opravljeno delo in delovna sredstva (s krediti in tudi deviznimi pravicami). Glede na delitev in obseg posrednih stroškov v kalkulaciji lahko medsebojne usluge pri delu v gozdu obračunavamo po različnih cenah. Tudi normativi dela so lahko precej različni. širok okvir omogoča naravnavo takih cen dela, da bo dosežen cilj, večja proizvodnja lesa. Tolikšna cena dela, ki to zagotavlja, je prava cena. Dohodkovne odnose v TOK je treba urediti tudi knjigovodsko tehnično. Dohodek posameznika naj bo načelno odvisen le od vloženega dela. Večji del rente (cene lesa na panju) kot doslej bi bilo treba združevati v TOK, da bi bilo gospodarjenje v vseh zasebnih gozdovih uspešno. O celotni dohodkovni proble- matiki bi bila potrebna posebna razprava. Za var11tvo pri delu članov TOK ni nobenih formalnopravnih ovir, saj smo dolžni zagotoviti varstvo vsem, ki so kakorkoli na delu. Varstvo pri delu je 434 treba zagotoviti načrtno s programi, postopno in preudarno po obsegu nevarnosti za poškodbe. Proučevanje dela proizvodnih članov TOK kaže nekaj manjšo učinkovitost, kot delo delavcev. Pri delu delajo kmetje veliko tehničnih napak. Kljub temu sta lahko tehnologija in organizacija dela (npr. 1 + O) oziroma delo kmeta zelo učinkoviti. Organizacija dela zasebnika mora upoštevati tako učinkovitost človeka, kakor tudi izkoriščenost strojev. Nujno je treba poskrbeti za izobraževanje kmetov lastnikov gozdov, verjetno različno obsežno in temeljito po obsegu njihove udeležbe v gozdni proizvodnji. Začeti je treba takoj, pa čeprav improvizirano. Izobraževanje kmetov je zahtevno in Je ustrezen program in prilagojene metode izobraževanja, pa tudi družbeni vpliv bo kmete motiviraJo za izobraževanje. Revirni vodja je osnovni nosilec izobraževanja, zato mora biti strokovno in dopolnilno pedagoško izobražen. Zelo pomembni so instruktorji dela, ki morajo imeti dovolj delovnih izkušenj in ustrezno izobrazbo. Kmetom naj bi se znali krajevno pa tudi psihološko približati. Dolgoročno je treba zastaviti izobraževanje kmetov lastnikov gozdov z ovredno- tenimi programi. Izvajanje programov naj bo porazdeljeno na vse odgovorne izvajalce. Tudi kmetijske šole ne bi smele stati ob strani. Delo gozdarskih strokovnjakov v TOK je zahtevno. Zato bi bilo treba TOK kadrovsko okrepiti in nuditi strokovnim delavcem dopolnilno izobraževanje v obliki različnih seminarjev. Kljub povečevanju sečenj v preteklih letih v zasebnih gozdovih, pada obseg blagovne proizvodnje na račun domače porabe lesa. Očitno se povečuje nedo- voljeno odtujevanje lesa oziroma črni tretji trg z lesom. Večjo urejenost trga je mogoče doseči le z več celovito povezanimi ukrepi širše družbe: - vplivati na neurejeno politiko cen lesa, zagotoviti oskrbo individualnih potrošnikov z lesom, - izobraževati gozdarske strokovnjake in kmete, - znova opredeliti družbeni interes pri usmerjenem gospodarjenju v gozdu in na trgu z lesom, kjer lastništvo ne sme biti ovira, nedvoumno in natančno opredeliti zakonske in druge izvršilne tudi davčne predpise, - uvesti ostrejši nadzor in ostrejšo poenoteno kaznovalna politiko. Prekiniti bi bilo treba družbeno toleriranje negativnih pojavov in kršitev predpisov zlasti pri že na pol javni in organizirani črni trgovini z lesom. Za učinkovito gospodarjenje z zasebnimi gozdovi so potrebne spremembe različnih zakonov in predpisov. Sodelovanje vseh gozdarjev pri oblikovanju zakona o gozdovih mora biti večje. Organizirati je treba posebno razpravo o zakonu o gozdovih (DIT). Takoj je treba zahtevati osnutek sprememb zakona in o njem razpravljati v širšem krogu. Vrsta nerešenih problemov v zasebnem gozdarstvu zahteva zastavitev ene ali več raziskovalnih nalog in nato hiter in temeljit prenos izsledkov v prakso. Za dosego cilja seminarja, več lesa iz zasebnih gozdov ne zadostuje pre- pričevanje gozdarjev med seboj. Uspehov se lahko nadejamo le, če bodo ugoto- vitve seminarja ustrezno publicirane in se bodo gozdarji aktivno vključevali v razpravo in politično delovali v vseh sredinah. Zaključke je oblikoval dr. Marjan Lipoglavšek na osnovi razprave na seminarju Več lesa iz zasebnih gozdov dne 16. in 17. oktobra 1980 v Tolminu. 435 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana Novo s ti s področja arboricidov v gozdarstvu V gozdarstvu se arboricidom načeloma odpovedujemo, saj menimo, da moramo v gozdovih gospodariti po naravnih načelih. Vendar se pogosto znaj- demo v položaju, ko začnemo o njih razmišljati, ker nam to narekujejo specifični pogoji. Z namenom, da bi našo gozdarsko operativo seznanili, kakšne arboricide pri nas sploh prodajamo, kakšna so ta sredstva in kako se uporabljajo, smo dne 3. 10. 1980 organizirali za gojitelje in vse, ki jih ti problemi zanimajo strokovno demonstracijo. Razgovor in ogled sta bila na območju TOZD goz- darstvo Vrhnika, kjer Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana skupaj z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana že nekaj let spremlja in pre- izkuša novosti s tega področja. Posvetovanja se je prek Agrovojvodine iz Novega Sada udeležila tudi zastopnica firme DU PONT (ZDA), ki je ena izmed največjih svetovnih proizvajalk herbicidov, posebno pa arboricidov za gozdarstvo. Le-i~a je razložila izkušnje z njihovimi arboricidi, ki jih imajo v drugih deželah ter značilnosti njihovega proizvodnega programa. Objekt št.l (k. o. Zatočevo, n. m. v. 600 m) V poizkus so bili zajeti arboricidi: 2,4,5 T (npr. Arbokan EA 80, Tormona itd.), picloram (Tordon 101), 2,4,5 T + 2,4 D (Galepron T:D) in hexazinom (Vel par L, Vel par---- palete). Poizkusna polja so bila tretirana v dveh različnih časovnih terminih (30. 5.1980, spomladanska vzrast in 15. 8.1980, mirovanje). Znano je namreč, da je čas tretiranja zelo pomemben, predvsem glede vpliva na samo kulturo iglavcev. Ker so vsi ti arboricidi foliarni ali imajo kombinirane foliarne in talne učinke, bi morali najboljši arboricidni učinek doseči spomladi, v času najhitrejše rasti listavcev. V našem gozdarstvu so najbolj znani arboricidi 2,4,5 T (Arbokan EA 80, Tormona) in picloram (Tordon 101, Tordon 22 K). Ostali arboricidi v poizkusu so bili novi. ARBOKAN EA 80 je foliarni, translokacijski arboricid in ester fenoksi- ocetne kisline, zato je zelo hlapljiv. Tretiranje zatorej umestno le v mirnem vremenu. V poizkusu je pokazal odličen arboricidni učinek, na samo kulturo smrek pa je deloval škodljivo. Smreka je bila manj poškodovana na poljih, ki so bila tretirana v dobi mirovanja (sept.). TORDON 101 je kombinacija aktivnih snovi piclorama in 2,4 D. Učinkuje foliarno in talno. Je manj strupen od Arbokana, vendar ima nekoliko slabši učinek na listavce. Poleg učinkovanja na olesenele rastline, A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 436 A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana učinkuje tudi na nekatere širokolistne zelnate rastline. V poizkusu se je pokazal kot dober arboricid, vendar je pri njem kultura smreke še manj varna kot pri Arbokanu. VELP AR L je foliarni in talni arboricid, ki deluje tako na olesenele rastline kot tudi na zeliščni sloj. Selektiven je zač. bor, za smreko pa samo v času mirovanja. Foliarno delovanje na smrekah ni bilo opazno. (Tik pred rastjo, ko so smreke še mirovale). Kasnejše talno delovanje pa je poškodovalo tiste smreke, katerih korenine so prišle v dotik z arboricidom (smreke so bile takrat že v polni rasti). VELPAR v kroglicah (pellets) ovalne oblike. V gozdarstvu bi bile zelo pri· merne, ker jih enostavno trosimo v grmovje, ne rabimo vode, toda ne smejo priti do sadikinih korenin. Iglavci naj bi bili starejši od 5 let. V poizkusu so se pokazale poškodbe ne samo tam, kjer je kroglica padla v bližino korenin smreke. Učinek bil prostorsko ozek. GALEPRON je pravzaprav kombinacija že znanih aktivnih substanc 2,4,5 T in 2,4 D vendar v posebni oljni obliki, ki je primerna za ULV (CDA) tehniko uporabe. Ta tehnika je pri nas novost. Bistvo UL V metode je, da kapljice razpršimo v zelo majhne delčke, lahko manjše od 100 mikronov. Razporeditev kapljic v curku je enakomerna in vse so skoraj enako velike. Tako dosežemo optimalni učinek z zelo majhno količino škropiva. Za ULV metodo vporabljamo posebne aparate-atomizerje kot na primer Micron ULV-a 8 (Slika). S temi atomizerji dosežemo optimalni učinek že z 6-151 tovarniško pripravljenega škropiva po hektarju (namesto 500 1/ha pri običajnem škropljenju). Ugotovitve Pri vseh obravnavanih arboricidih lahko rečemo, da so imeli odličen arboricidni učinek na grmovje in listavce, žal pa tudi na smreko, ki je bila zelo poškodovana. Poškodbe so bile predvsem na tistih poljih, ki so bila tretirana spomladi pred odganjanjem. Na poljih tretiranih z arbokanom EA 80, Tordonom 101 in Galepronom, so bile suhe skoraj vse smreke. Pri drugem tretiranju (15. 9.) pa so bile smreke nepoškodovane. Zato je smiselno arboricidno tretiranje z grmovjem zaraščenih kultur v obdobju zaključevanja rasti (avgust, september), čeprav so učinki na grmovje v tem času nekoliko slabši. Izbor arboricidov in čas tretiranja pa je v vsakem slučaju potrebno prila· goditi danim okoliščinam. Objekt št. 2 (k. o. Zatočevo, n. m. v. 600 m) Na tem objektu je bil predstavljen le arboricid Krenite in sicer zaradi svoje specifičnosti. Poizkusi so bili opravljeni v treh koncentracijah. Izvedeni so A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 437 Pregled arboricidov in aktivnih substanc, ki so v proda,ji po Jugoslavi,ji AKTIVNA ODPORNE DO ARBORICID SNOV NAčiN LETALNA POTREBNA SREDNJE OBčUTLJI· - trgovsko ime trivialno ime DELO· DOZA KOLičiNA KAREN CA ODPORNE VEJ SE CENA ZA c (proizvajalec) (common VANJA (LD 50) po hektaru GRMOVNE KULTURE 1 kg oz. li •POMBE name) VRSTE -----'---- --- ARBOKAN EA BO 2,4,5 T foliarni 300 mg!kg 0,5-2,5 fJj() z 2 meseca jesen, kostanj, macesen, 172ND strupen je za (Chromos) vodo, 3-5% brin, kalina, iglavcl v času čebele z nafto gaber, javor, rasti (premaz) lipa, bukev, dren, divja hruška ... TORDON 101 picloram 1 O % foliarni in 8200 mglkg 1-3% z 12 mesecev jesen, dren, srnrekat 156 ND TORDON 22K +2,4 D 40% tal ni vodo, divja hruška, macesen 396 ND (Galenika, picloram 25 'lo 10-20 "lo z glog, Chromos) vodo trdoleska ... (premaz) GALEPRON T:D 2,4,5 T+2,4 D foliarni 300 mg!kg tovarniška 2 meseca isto kot pri macesen, ULV (CDA) metoda .j:>. (SILVAPRON) mešanica Arbo kanu iglavci v času (,) (GalenikaJ (ok. 6-10 Il rasti oo ha) VELPAR L hexazinom foliarni in 1690 mglkg 1-5kg 1-6 mesecev jesen, gaber, z. bor, macesen. 1200-1300 ND VELPAR Pal. tal ni 10-15 kg češnja ... tuja, cedra, (Ohis, Du Pont) cipresat brin iglavci v času rasti KRENITE !osami ne foliarni 24000 mg!kg 1-3 •;. 1-3 tedne iva, v. jesen, macesen, delno 300-350 ND uporablja se v (Ohis, Du Pont) ammonium kranjska bor jeseni pred krhlika ... odpadom listja in vse zimzelene vrste HYVAR X* bromacil tal ni 5200 mg/kg 3-30 kg 3 mesece jesen, bukev, totalni 465 ND (Ohis, Du Pont) (za 3 kg) malina, brest, arboricid srobot, dren, glog, kr. krhlika, GARLON* triklopir foliarni 2140-2830 2-5% trdoleska, (Dow Chemical mg !kg glog ... Company) kalina, hrast ... • Niso bili zajeti v ogled. A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospod.arstvo Ljubljana šoba atorrizer tulec Zi) baterije MICROtl ULVA 8 eli ke ta položaja ba ted j bili že v jeseni leta 1978, pozitivni učinki pa so še sedaj zelo izraziti. Pozi- tivnost učinkov je v doslednem uničenju grmovja in hkrati v nepoškodovanju in lepo razvijajoči se smrekovi kulturi. Uporaba v jeseni pred odpadanjem listja, zelo nizka strupenost (LD 24,000), odlično delovanje na olesenele listavce (grmovje) ter selektivnost za iglavce so značilnosti, ki dajejo Krenitu posebno mesto v primerjavi z ostalimi arbo- ricidi. Krenite ni sistemik, to pomeni, da se ne transportira po rastlini oziroma v korenine; rastline je zato potrebno dobro omočiti. Preprečuje nastanek novih listov in tako tretirana rastlina v času dveh, treh let odmre. če na primer listavec premalo omočimo, lahko ta po preteku nekaj let ponovno popolnoma oživi in se normalno razvija, torej takrat, ko iglavcev ne ogroža več. To pa je pravzaprav tudi naš cilj, saj bi v končni sestojni obliki radi imeli tako kvalitetne iglavce kot listavce. Vodja raziskave Marjana Pavle, dipl. inž. gozd. A K T U A L N E R A Z S K A V E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 439 UDK 634.0.304 VZROKI NESREč PRI DELU V GOZDARSTVU Poročilo z KWF Dr. Marjan Lipoglavšek V Gross Umstadtu blizu Frankfurta/M. je 5. in 6. marca 1980 Kuratorij za gozdno delo in tehniko organiziral delovno zborovanje z naslovom »Spoznavanje in upoštevanje vzrokov nesreč«. Simpozij je bil sestavljen iz treh glavnih delovnih oblik in sicer iz uvodnih predavanj, tematske razprave v 8 delovnih skupinah in terenskega dela. Udeležilo se ga je okrog 230 udeležencev iz Zvezne republike Nemčije, pa tudi posamezniki iz švice, Avstrije, Nizozemske, švedske in Jugoslavije. V uvodnih predavanjih je najprej dr. Rehschuh (KWF) govoril o varstvu pri delu v gozdarstvu na splošno. Da bi lahko preprečili nesreče moramo najprej spoznati njihove vzroke. Najboljše motivacije za varno delo so vzgledi predpostavljenega sodelavca, delavcu lastni cilji in priznanja ob upoštevanju varstva pri delu. Ing. Ruge (Schleiden) je z vidika gozdarske operative osvetlil varstvo pri delu. Iz statističnih podatkov je posnel, da se je število nesreč v gozdarstvu sicer zmanjšalo, vendar pa se ne zmanjšuje v primerjavi z zmanjšanim številom opravljenih ur proizvodnega dela. Največ nesreč se na obravnavanem gozdnem obratu zgodi pri sečnji in izdelavi (83 %), z ročnim orodjem; najpogosteje si delavci poškodujejo noge. Nesreče povzročajo gozdnemu obratu tudi neposredne in velike posredne stroške. Izhod vidi v poučevanju pravilne tehnike dela, uporabi osebnih varovalnih sredstev, v propagandnih akcijah pa tudi v premiranju de- lavcev brez nesreč in odpuščanju tistih, ki ne upoštevajo varstvenih ukrepov. Ing. Butova (ETH-Zurich) in dr. Hofle (Misburg) sta osvetlila uporabnost statističnih podatkov o nesrečah in izračunavanje stroškov delovnih nesreč. Statistika nesreč je le eno od sredstev za spoznavanje vzrokov nesreč. Na gozdnem obratu Dieburg je bil pripravljen terenski del posvetovanja. Delavci so prikazovali najrazličnejša napačna ravnanja pri delu v gozdu, pri sečnji in izdelavi, spravilu lesa pa tudi pri plezanju na drevje, osebnem prevozu ipd. Prikazana je bila uporaba neustreznih ali nevzdrževanih delovnih sredstev, neprimerna obleka in neuporaba osebnih varovalnih sredstev, zanemarjanje ukre- pov vgrajenega varstva oziroma napačna delovna tehnika, nepravilen prevoz ali odlaganje orodja ipd. Delo posvetovanja je teklo v osmih tematskih skupinah. 1. Kateri so po mnenju gozdarske prakse najpomembnejši vzroki nesreč, kako lahko nanje opozorimo in kako jih preprečimo? Vzroki nesreč tehnične narave so uporaba zastarelih, ergonomsko neustreznih delovnih in varovalnih sredstev. Vzroki organizacijske narave so predvsem nein- formiranost, preslaba delitev odgovornosti, neustrezne osebe za posamezna dela, varčevanje na nepravem mestu in neuporaba varstvenih sredstev. Vzrok nesreč je tudi napačno ravnanje delavcev, ki izvira iz prenizke izobrazbe, nihajoče delovne zmogljivosti, stremljenja po čim večjem zaslužku, iz prezahtev- nosti dela, iz težavnosti, zaradi uživanja alkohola in napačne prehrane. Ustrezni ukrepi bi bili naslednji: ugotavljanje primernosti delavca za delo, osnovno in dopolnilno strokovno izobraževanje, nadzor in prepričevanje, ustrezen način na- 440 grajevanja, ergonomska izbira delovnih sredstev in tehnologij, upoštevanje varstva pri delu ob načrtovanju in motiviranje za varno delo. 2. Kateri kriteriji naj določajo primernost delavca za posamezna področja dela? Zahtevane sposobnosti so odvisne od dejavnosti, ki naj bi jo delavec opravljal. Zato so kriteriji različni za gozdnega delavca, pomožnega delavca in za delavca specialista. Rednih posebnih zdravstvenih predhodnih in občasnih pregledov še nimajo, zato predlagajo, da bi take preglede začeli uvajati v delavske šole. Treba je zato izobraziti specialista medicine dela. Pregled za gozdnega delavca naj bi vseboval splošen pregled (splošna anamneza, pregled gibal) in poseben pregled zmogljivosti krvnega obtoka, periferno prekrvavljenost, ondiometriranje in pregled vida. Začasno in časovno omejeno naj bi veljalo 18 zdravstvenih telesnih in duševnih okvar kot kriteriji za izločitev oseb, nesposobnih za gozdno delo. 3. Kako je treba izboljšati obstoječe predpise o varstvu pri delu, da bi imeli večjo moč in da bi bili uporabnejši v praksi? Sedanji predpisi imajo splošna določila, ki jih mora upoštevati tudi gozdarstvo in posebna določila za gozdarstvo. Treba bi jih bilo združiti v enoten predpis in takega objaviti. Predpisi naj bi vsebovali splošna določila, določila o delu kmečkih posestnikov, določila o tehničnih sredstvih in določila o posameznih delih. Poleg predpisov bi bilo treba izdelati še navodila za varno delo, opozorilne liste za pouk in navodila za delo s posameznimi stroji. 4. Kakšno delovno obleko in katera osebna varovalna sredstva je treba uporabljati pri določenih delih? Delovna obleka je pri različnih delih lahko različna. Naj bo tesno prilegajoča s posebno zaščito proti dežju. Priporočajo tudi posebno perilo iz plastične tkanine (zanimivo je, da v Nemčiji obleka ne spada k osebnim varovalnim sredstvom). Udobnost čelade je treba še naprej izboljševati, varovalna mrežica za oči mora biti iz plastike, uporabljati je treba glušnike namesto vate in čepov, rokavice naj bodo iz usnja in blaga, čevlji naj imajo trdo kapico in mehak nevezan podplat. Proučiti je treba ustreznost ponovne uporabe golenic. 5. Kakšen vpliv imata načrtovanje in organizacija dela na varstvo pri delu? Delo je treba načrtovati in organizirati tako, da se odvija v ravnotežju med učinkovitostjo in humanizacijo dela. Pri tem pomeni bolj človeku prilagojeno delo tudi večje delovne učinke. Načrtovanje delovnega postopka in strojev, z odpiranjem gozdov, z izborom in nagrajevanjem delavcev, z oblikovanjem dela in delovnega časa oziroma odmorov vplivamo na varstvo pred nesrečami. Varstvo pri delu morajo upoštevati vsi od načrtovalce preko organizatorja dela do delavca. 6. Kako je mogoče delo z motorno žago ergonomsko in tehnično bolje oblikovati? Ustrezni ukrepi so: uporaba pravilne tehnike dela, načrtovanje in uvajanje rednih odmorov, zmanjšanje stremuštva za zaslužkom, redno vzdrževanje motorke, osnovno in dopolnilno izobraževanje delavcev, ureditev lastnine žag. Potrebna so dobra navodila za uporabo in vzdrževanje motorke. Delo naj bo oblikovano tako, da se delavci lahko pri delu izmenjujejo npr. skupinsko delo pri sečnji in spravilu lesa, saj je treba upoštevati škodljive vplive ropota, vibracij in izpušnih plinov. Poseben problem je zastarevanje žag v lasti drobnih gozdnih posestnikov in njihova nepoučenost pri delu z motorno žago. 7. Kateri posebni problemi varstva pri delu so v mali zasebni gozdni posesti? Delo v kmečkem gozdu opravlja zelo širok neizobražen krog ljudi. To so po- gosto premladi in prestari ljudje, ki delajo tudi popolnoma sami v gozdu. Ne obvladajo pravilne tehnike dela, ne poznajo varstvenih predpisov in ne uporabljajo osebnih varovalnih sredstev. Zanje ni delovna učinkovitost najpomembnejša, saj 441 obdelujejo le manjše količine lesa. Zato ne uporabljajo novejšega, ustreznega, dobro pripravljenega orodja. Privatnike je težko motivirati za varno delo. Učinkovito bi bilo poučevatnje s pogovori ob vsaki priliki in zlasti opozarjanje na ekonomske posledice nesreče za kmečko družino. 8. Kako doseči večji vpliv pooblaščencev za varstvo pri delu v praksi? Pooblaščence je treba pravilno izbrati med ljudmi, ki imajo dovolj znanja o gozdnem delu, pogosteje jih je treba dopolnilno izobraževati za varstvo pri delu. Nadalje jim je treba dati možnost delovanja npr. s preverjanjem upoštevanja varnostnih ukrepov, poročanjem o statistiki, poteku in raziskovanju nesreč. Za njihovo uspešnost je potrebno sodelovanje vodje obrata, obratnega sveta, delav- skih šol in nadzornih organov. V krajši diskusiji so posamezniki potrjevali navedena stališča ali pa jim, redkeje tudi nasprotovali. Tako so trdili, da je gozdni obrat odgovoren za ne- srečo ali poklicno obolenje svojega delavca, da delavca ni mogoče zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov odpustiti, ampak ga je treba došolati. Zagotavljali so še, da med učinkom in humanostjo ne more biti ravnotežja, ampak mora prevladovati humanost. Vsi zaključki posvetovanja izhajajo večinoma iz razmer v zahodno nemškem gozdarstvu, vendar pa večina velja splošno tudi drugod v sedanjem času raz- voja. Ne moremo se znebiti vtisa, da v Zahodni Nemčiji varstvo pri delu, zlasti praktično varstvo ni na zavidljivi višini, saj se ukrepi varstva človeka v kapita- lističnem sistemu gospodarjenja teže izvedljivi ali celo potisnjeni ob stran. Namen tega posvetovanja je zato tudi bil, da izboljša odnos gozdarskih strokovnjakov do varstva pri delu. Posvetovanje je bilo za tujce zanimivo kot informacija o stanju v Nemčiji, vendar ni prineslo novosti, saj npr. v Sloveniji že dolgo poznamo ukrepe, ki jih oni šele sedaj uvajajo (zdravstveni pregledi, testiranje znanja o varstvu). Ob posvetovanju so priredili tudi zelo zanimivo razstavo osebnih varovalnih sredstev najrazličnejših proizvajalcev, ki je prikazala kolikšna je ponudba in pestrost teh sredstev na njihovem trgu. Zavrteli so še zanimiv film z rekonstruk- cijami petih tipičnih nesreč pri sečnji in izdelavi drevja. Program delovnega zborovanja Kuratorija za gozdno delo in tehniko 1980 je bil torej zelo bogat, metode dela in izvajanja zanimiva, le vzpodbud za nadaljne delo na področju varstva pri delu ni dalo veliko. Gozdarski vestnik nima več svojega žiro računa. Zato morebitna nakazila odslej naslavljajte na ZIT GL SLOVENIJE -GOZDARSKI VESTNIK 501 01-678-48407 Pojasnilo bo objavljeno v GV 1981/1 442 CILJ RAZSTAVE NARAVA-DIVJAD-LOVSTVO Lojze Briški V lovskih organizacijah smo ugotavljali, da širša javnost ni dovolj seznanjena s spremem- bami, ki so bile dosežene v razvoju našega lov- stva. Posledica tega je čestokrat enostranska kritika in poenostavljeno ocenjevanje dela ln nalog lovskih organizacij, še vedno neprese- ženo staro pojmovanje lovstva, ali pa posploše- vanje napak in pomanjkljivosti, ki jih zagrešijo posamezni lovci oziroma lovske organizacije. Takšno gledanje se nedvomno precej ohranja tudi zaradi naše še vedno prevelike zaprtosti. Ali bolje povedano: na vseh ravneh organizira- nosti, od lovske družine do Lovske zveze Slo- venije, premalo storimo, da bi z našo usmeri- tvijo, doseženimi uspehi in prizadevanji seznanili družbenopolitične organizacije, posebej Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL), katere člani smo, svete krajevnih skupnosti, skupščine družbenopolitičnih skupnosti in druge samoupravne organe in organizacije, s katerimi sicer sodelujemo. Prav tako premalo storimo za to, da bi bilo o dejavnosti lovskih organizacij več v tisku, radiu in televiziji; dogaja se, da celo na neupravičene javne kritike ne odgovorimo. Da smo često tako »gluhi in nemi«, je povsem v nasprotju z našo temeljno opredelitvijo, da je lovstvo sestavni del družbenih dogajanj. Poleg tega je vprašanje objektivnega poznavanja in pravilnega vrednotenja lovstva ter s tem povezanega dela in nalog lovskih organizacij nadvse pomembno prav v času, ko utiramo pot spoznanju, da je varstvo divjadi naša skupna naloga, torej ne le naloga lovcev v njihovih organizacijah. Ko smo pred letom in več raz- mišljali o tem, kaj storiti, da bl dosegli boljše razumevanje ln poznavanje lovstva, smo se zedinili tudi za možnost, da pripravimo drugo slovensko lovsko razstavo. Menili smo, da bi bila primerna oblika razstava v republiškem merilu, s katero bi bilo mogoče na dovolj učinkovit ln prepričljiv način prikazati družbeno vlogo in pomen lovske dejavnosti. Razumljivo je, da te zahtevne naloge ni mogoče izvesti po vzorcu znanih lovskih razstav, na katerih so v ospredju lovske trofeje. Zato smo se odločili za razstavo, katere vsebina in ureditev naj odsevata pojmovanje, ureditev ln usmeritev lovstva v samoupravni socialistični družbi. Zato takemu namenu in cilju zgolj naziv »lovska razstava« povsem ne ustreza, se pravi, ponuditi moramo veliko več. V skladu s tem temeljnim izhodiščem je bila izdelana vsebinska zasnova raz- stave, na kateri naj bi prikazali: - divjad kot del našega naravnega bogastva in življenjskega okolja ter druž- beno skrb za njeno ohranitev; ureditev lovstva, njegovo sedanjo vlogo in pomen; družbeno vlogo, naloge, delo in organiziranost lovske organizacije; razvoj in delo drugih dejavnosti, ki so povezane z razvojem lovstva; najmočnejše lovske trofeje, ki so bile uplenjene na Slovenskem po letu 1972 (po prvi slovenski lovski razstavi v Mariboru). Zaradi navedenega smo izbrali naslov razstave »Narava - divjad lovstvo", ki najbolje označuje njeno vsebino. Zato je tudi izvedbo razstave podprla velika 443 vecma lovskih kolektivov po vsej Sloveniji, nakar je skupščina LZS enoglasno sprejela sklep, s katerim je prireditelj razstave Lovska zveza Slovenije. Odgovor- nost za organizacijske priprave in izvedbo pa je, kakor vemo, prevzela neposredno Zveza lovskih družin (ZLD) Ljubljana. Razumljivo je, da izvedba te zahtevne naloge ne bi bila uresničljiva brez finančne podpore vseh lovskih družin, območnih zvez in drugih lovskih organizacij, a tudi ne brez požrtovalnega dela številnih lovskih tovarišev, ki so z vso odgovornostjo prevzeli številne in zahtevne naloge pri pri- pravi in izvedbi razstave. Ze iz navedenega izhaja, da razstava ni namenjena le lovcem, ampak vsem, ki se želijo bolje seznaniti z vrstami, številčnostjo ter stanjem divjadi v našem prostoru ter z gospodarjenjem v njem. Posebej vabljiva in poučna pa naj bi bila razstava za mladino. Pričakujemo in želimo, da razstava »Narava - divjad - lovstvo, Ljubljana 1980« ne bi imela le enkratnega kratkega propagandnega učinka. Zelimo, da bi prispevala k boljšemu poznavanju lepot in bogastva naših naravnih dobrin, med katere sodi tudi divjad. Prispevala naj bi h krepitvi prepričanja, da je narava z divjadjo del človekovega razvoja in obstoja ter da je potemtakem tudi skrb za ohranitev divjadi nedeljiva. Skrb za ohranitev divjadi je skrb za zdravo okolje in življenje v njem. Z razstavo želimo opomniti javnost na to osrednjo usmeritev našega lovstva, !ovce pa, da so pred nami še velike naloge. Razstava naj bo hkrati ogledalo kulture človekovega in našega skupnega družbenega odnosa do narave in divjadi. Prepričan sem, da bomo te cilje, ki smo si jih zastavili, tudi uresničili, če bomo razstavo v vsebinskem in estetskem pogledu primerno uredili. S tem bomo privabili na ogled te naše pomembne prireditve vse !ovce in tudi čim več drugih delovnih ljudi, še posebej mladine, iz vse Slovenije. NOVE MEDNARODNE MERSKE ENOTE Nove mednarodne merske enote so od 12. 12. 1980 obvezne za vse države. Za nas je zanimivo, da ta mednarodni dogovor ne dovoljuje več prostorninskega metra temveč le kubični meter. Uradna ali javna raba nedovoljenih mer je sankcionirana in so določene znatne denarne kazni. Dodamo naj še, da vsebuje objavljena preglednica le najbolj znane enote in da je še cel kup drugih sprememb (v fiziki, elektriki, elektroniki, strojništvu itd.), ki jih boste našli, če jih boste potrebovali, v posebnih zdajah. Zap. št. 1. 2. Veličina Dolžina Cas Merska enota meter Znak m sekunda s Izjemno docustna enota morska milja minuta ura dan teden mesec leto mk Znak Prepovedane Znak Opomba merske enote min. h d 444 z 12. 12. 1980 angstrom A mikron m palec ali cola (inch) in čevelj (foot) ft jard (yard) yd 1 morska milja 1852 m 1A = 10-"m 1 = 10-'m 1 in = 25,399.10-'m 1 It = 0,3048 m 1 yd = 0,914399 m 1 min 60s 1h 3600S 1 d 86.400 s Zap. Veličina Merska Znak Iz) em no Znak Prepovedane Znak Opomba §l. enota dopustna merske enote enota z 12. 12. 1980 3. Masa kilogram kg tona 1t 10' kg kvintal ali metrski cent q 1 q 102 kg funt (pound) lb 1 lb 0,45359 k~ long-tona UT 1 UT 1016,04 g 4. Elekt. tok amper A 5. Tem peral. stopi nja 1° c 1 K termodinam. kelvin K Celzija oc 0° c 273,15 K 6. Svetilnost candela cd 7. Količ. snovi mol mol 8. Sila newton N dina dyn 10-'N kilopond kp 9,80655 N pond p 9,80655 mN 9. tlak pascal Pa bar bar 10' Pa tehnična atmosfera at 1 at 98066,5 Pa normalna, fi zi kalna atmosfera atm 1 atm ~ 101325 Pa milimeter živosrebrnega stebrička Torr 1 Torr = 133,322 Pa milimeter vodnega mmH,Q 1 mm H,Q 9,80665 Pa stolpca iO. Ener., delo, količina joule J watt-ura Wh 1 Wh 3,6 kJ toplote elektron- eV 1 eV 1,60219.10-"J volt erg erg 1 erg = 10-'J kilopond- meter kpm 1 kpm = 9,80655 J kalorija cal 1 cal 4,1863J 11. Moč, energija, 1 w = 1 J/j s termični watt w voltamper VA 1 VA 1W (za dolo- pretok čanje navidezne moči el. toka) var var 1 var 1 W (za dolo- čanje jalove moči konjska moč KM električnega toka) 1 KM 735,498 W 12. Plošči na kvadratni (m') ar a 1 a =100m' meter hektar ha 1 hr. = 10'm' = 10000 m' barn b 1 b 10_2Bm1 13. Prostornina kubični meter (m') liter 1 1 = 10-' m' registrska 1 reg. tona = 2,832 tona m' prostorninski meter prm 14. Hitrost meter na vozel = morska milja sekundo mis vozel čevelj na It/s na uro = 0,514 m/s sekundo lftls = 0,3048 m/s 15. Frekvenca hertz Hz 1 Hz= 1/s 16. Gostota magnetnega pretoka tesla T 1 T = 1N/1 m. 1A 445 GOZDARSKI IN LESARSKI JUBILEJ OSKARJA JUGA Letos se vrstijo jubileji naših gozdarjev kot na tekočem traku. človek lahko postane vražjeveren, statistik pa bi ta pojav enostavno razglasil za zakonitost, na okroglih 5 let so se rojevali najbolj znani gozdarji »Stare garde«. Vrsti, ki smo se jih letos spomnili v naši reviji, se pridružuje Oskar Jug, dipl. inž. gozd., ki letos preživlja že svoje 80. leto. Oskar Jug, ki je sicer končal gozdarsko visoko šolo in je svoje predvojna stro- kovno delo namenjal gozdovom, je eden prvih, ki se je po vojni v celoti posvetil organizaciji in izgradnji naše lesne industrije, ki je bila takrat zares pravi začetnik, saj je bila brez materialne in kadrovske osnove, skratka brez tradicije. Oskar Jug se je rodil 27. 8. 1900 na Colu nad Vipavo. Njegova službena oziroma strokovna pot je bila zelo podobna potem takrat sicer maloštevilnih mladih goz- darskih strokovnjakov, le da je bil eden redkih, ki je dobil službo v Sloveniji in mu ni bilo treba na delo v druge jugoslovanske pokrajine. V Kočevju ga je zatekla vojna. Tu se je vključil v NOB kot aktivist. Z aktivistič­ nim delom je nadaljeval v Ljubljani, kamor se je preselil. Prvi dve leti po vojni je vodil sedanje Gozdno gospodarstvo Postojna. Leta 1947 pa je bil imenovan za načelnika Uprave gozdnih gospodarstev Slovenije. To je bila hkrati zadnja »Čista« gozdarska služba. Odslej se je posvečal izključno razvoju naše lesne industrije. Kot direktor LIP Ljubljana (Lesnoindustrijsko podjetje) in šef kapitalne izgradnje pri generalni direkciji lesne industrije Slovenije je imel polne roke dela. Takrat so postavljali na noge prve lesnoindustrijske obrate. Kljub temu je našel čas tudi za teorijo obdelave in predelave lesa. V svojem strokovnem delu se ni posvečal ozko izbranim problemom. Nastajajoča lesna industrija je potrebovala strokov- njake, ki obvladajo kompletne postopke in procese. Zato je njegova bibliografija obsežna in pestra. V njej najdemo razprave o storilnosti v lesni industriji do razprav o tehnoloških vprašanjih kot je na primer izdelava vezanih vrat ali pro- izvodnja upognjenega pohištva. Sest let, od 1962 do 1968, je predaval na Višji lesni šoli v Ljubljani. Leta 1952 je postal direktor Biroja za lesno industrijo v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve. Ko pregledujemo njegovo strokovno delo, bi težko rekli, kateremu področju, usmeritvi ali problemu je posvečal posebno ljubezen in profesionalno voljo. Bržčas pa ne bo zgrešena ugotovitev, da je predvsem njegova zasluga, da je strokovna revija LES obšla številne čeri in prepreke in se naposled razvila v organsko spremljevalko stroke, brez katere bi bila visoka stopnja razvoja obde- lovalne in predelovalne industrijske tehnologije lesa nemogoča. Revijo je urejal najprej od 1953. do 1961. leta. Spet je prevzel skrb zanjo leta 1969 in še vedno skrbi zanjo kot urednik in kot organizator. Revija je zlasti v obdobju njegovega drugega urednikovanja zelo, zelo napredovala in se uvrstila ob bok revijam podobne vsebine po Evropi. O reviji bomo v kratkem spet spre- govorili. Tokrat pa naj ponovimo le, da je organski splet njegovega znanja in izkušenj, zagotavljal maksimalno učinkovito vzgojno vrednost revije LES, ki je še danes edina redna strokovna lesarska literatura v Sloveniji. Disciplina dela in disciplina življenja Oskarja Juga sta med kolegi že prislo- vični. Od njiju tudi sedaj ne odstopa. To pa jubilantu zagotavlja še naprej plodno delo v stroki in v Zvezi inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, kjer živo deluje že vsa leta po vojni. Njegove izkušnje bodo tudi, če bo odložil uredniško pero in zapustil uredniški koš, še naprej želene in nepogrešljive. Marko Kmecl 446 BITI ZVEST NARAVI, POMENI BITI ZVEST SEBI Portret Miloša Keliha, ob njegovi osemdesetletnic! Miloš Kelih je človek nenavadnih vrlin, kakršnih je v današnjem svetu malo. Njegova izjemna življenjska sila, ljubezen do ljudi in živali, gozda in gore, je v meni vedno zbujala radovednost, od kod izvori njegove energije? Spoznala sva se v prvih povojnih letih, ko smo skupaj s pokojnim generalom Jakom Avšičem in pokojnim pisa- teljem Matevžom Hacetom, delali na Ministrstvu za gozdarstvo. Miloš je bil takrat eden naših najboljših gozdarjev operativcev, direktor Gozdnega gospodarstva v Novem mestu, v Kranju, pomočnik direktorja na Bledu in do upokojitve polnih dvajset let upravitelj Gozdne uprave Pokljuka. Letos je dopolnil osemdeset let, pa ga gozd in življenje v njem privlačita še vedno z enako močjo, kot mladeniča. Strma, vijugava, težka, pa vendar lepa je bila njegova pot skozi viharno življenje dveh svetovnih vojn in revolucije. Odgrnimo zaveso spomina. Miloš Kelih se je rodil pred osemdesetimi leti v Selih na Koroškem. Otroštva se Miloš spominja z radostjo v srcu, izgube Koroške pa vselej z grenkobo in bolečino. Kot deček je večino časa preživel z očetom v gozdu. Tu se je spoznal z naravo in jo vzljubil z vsem srcem. Ni čudno, da se je Miloš Kelih odločil za gozdarski poklic. Vse izpite na Nižji gozdarski šoli v Velikovcu je opravil z odliko. Izkazal se je tudi v praksi, ko je delal kot gozdarski pripravnik pri lesnem trgovcu in lesnem posestniku Jugovcu na Koroškem. Prelomnica v njegovem življenju je bila izguba Slovenske Koroške. Kelih se je kot zavedni Slovenec v letih 1918/191'9 priključil Majstrovim borcem in se ude- ležil bojev za osvoboditev Koroške v IV. Koroškem bataljonu. 4. maja 1919. leta so ga ujeli Nemci in ga zaprli v Celovcu. Ušel je iz zapora. S pomočjo dveh hlodov je preplaval Dravo, takrat še ledenomrzlo in se vrnil v svojo bojno enoto. S težkim srcem je zapustil rodno Koroško. Moral je s trebuhom za kruhom. Kot gozdar se je zaposlil v Kamniku in se tu ukvarjal tudi z lovom. Ko so se začela v Kamniku strankarska trenja, se je umaknil v Novi Sad, kjer je delal v gozdarstvu in lovstvu. Pred Nemci se je umaknil v Surčin blizu Zemuna. Tu se je povezal z ljudskim odporom in partizani. Z družino je živel na samem, tako, da ga Nemci niso odkrili. Po golem naključju pa je ušel ustašem, ki so ga že imeli na spisku za likvidacijo. Po koncu vojne je organiziral gozdarstvo in lovstvo v okolici Beograda. Takoj pa, ko je bilo le mogoče, se je vrnil v Slovenijo. Najtežja povojna leta, ko je gozdarstvo reševalo naše gospodarske probleme, je Miloš Kelih delal kot direktor gozdarstva v Novem mestu in Kranju. To so bila leta velikih sečenj, frontnih brigad, težkih in neusmiljenih zadolžitev. Kot sposoben organizator se je odlikoval v izpolnjevanju nalog, zato je dobil naziv »Višji gozdarski tehnik« in je tudi odlikovan z »Redom dela s srebrnim vencem«. Nekoliko mirneje je zadihal, ko se je kot upravitelj ustavil na Gozdni upravi Pokljuka pri Gozdnem gospodarstvu Bled. 447 Je častni član ZIT GL Slovenije in častni predsednik Lovske zveze Gorenjske. Miloš Kelih pa je ves čas po osvoboditvi z isto vnemo, ko v gozdarstvu, delal na učvrstitvi slovenskega lovstva in za razvoj kinologije. Dobil je vsa slovenska lovska in kinološka odlikovanja. Upam, da mu bo življenje naklonjeno prav tako, kot je on naklonjen življenju. To mu želimo lovci in gozdarji in vsi njegovi iskreni prijatelji. Tone Svetina PROF. FRANJO SEVNIK - IN MEMORIAM Profesor Franjo Sevnik je bil dolgoletni pri- jatelj naše strokovne revije. Kako tudi ne, saj je bil eden izmed ustanoviteljev, ko je leta 1'938 začela izhajati; do poslednjih mesecev je so- deloval kot pisec, svetovalec in predvsem kot prijatelj. Letos 1. januarja je praznoval svoj 85. rojstni dan in ob čestitki, ki smo mu jo zapisali v naši reviji, v spoštovanju do njego- vega dela, je sam dodal naslednjo misel: Vesel sem, da lahko kot gozdar z dolgolet- nim strokovnim delovanjem na ta način izrečem vsem gozdarjem, zlasti pa bivšim borcem in aktivistom NOV iskrene čestitke za Novo leto z željo, da čvrsto skupno delo rodi še mnogo dobrega našim gozdovom. Takšen je bil profesor Sevnik na svoji živ- ljenjski poti: Slovenec domoljub, ki je ljubil ljudi in darežljivost te naše zemlje. Tej osnovi svoje življenjske in nazorske usmeritve je po- svečal ves svoj razum, čustva in telesno moč, ki jih je razdajal v svojem bogatem družbenem, strokovno operativnem, pedagoškem in znanstvenem delu. Ko sva še kratek čas pred tihim in skromnim koncem ure razpravljala, je živo in tvorno povezoval vse strokovne dogodke predvojnih in povojnih let v nanizanke sloven- skega gozdarskega strokovnega hotenja, ki je v povojnem času vzletelo strmo navzgor, kjer se je pridružilo evropskim narodom z najvišjo naravogospodarsko kulturo. V tem razcvetu je imel učitelj prvih generacij slovenskih gozdarskih inže- nirjev, ki so zaključili študij na njegovi, novi gozdarski visoki šoli v Ljubljani, pomembno vlogo. Franjo Sevnik se je rodil 1. 1. 1895 v vasi Zupelevec pri Brežicah v kmečki družini. V šole je hodil v Krškem in v Idriji, kjer je leta 1914 maturiral. V Grazu je končal 1 semester Tehniške gradbene visoke šole, na Dunaju 2 semestra Visoke šole za kulturo tal, gozdarski oddelek, da bi gozdarske študije zaključil na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1920. Najprej je kot gozdar delal na gozdni upravi v Bohinjski Bistrici in kasneje pri gozdni direkciji (državni gozdovi) v Ljubljani. 2 leti (1924-1926) je delal na gozd- nem uradu veleposestva v Vukovaru, nato pa 10 let na gozdnem uradu v Soteski kot gozdni upravitelj. Od leta 1936 do leta 1943 je bil šef centrale in predsednik upravnega odbora pri Začasni državni upravi razlaščenih veleposestniških gozdov. 448 Leta 1943 je odšel v partizane; pred tem je deloval v OF in tam organiziral pri Upravni komisiji gozdarsko službo na osvobojenem ozemlju. V tem času je postal tudi načelnik odseka za gozdarstvo pri predsedstvu SNOS. Leta 1945 in 1946 je bil pomočnik ministra za gozdarstvo. Leta 1947 je orga- niziral Inštitut za gozdarstvo Slovenije in ga vodil kot direktor do leta 1949. V tem času se je močno zavzemal in bil pobudnik za ustanovitev gozdarskega, lesno- industrijskega in lovskega muzeja v Bistri pri Vrhniki; takrat še pri gozdarskem inštitutu kasneje pa pri Tehniškem muzeju Slovenije. Leta 1'349 je bil postavljen za matičarja (skupaj s prof. Sotoškom) Gozdarskega oddelka pri Fakulteti za agronomijo in gozdarstvo v Ljubljani, kjer je bil leta 1950 izvoljen za rednega profesorja te fakultete. Vodil je katedro za gozdarsko eko- nomiko. Na fakulteti je opravljal tudi dekansko in prodekansko funkcijo. Predaval je do svoje upokojitve leta 1964. Do leta 1966 je bil tudi zunanji sodelavec Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo. Ne samo v pedagoškem in znanstvenem delu, sodeloval je tudi pri izredno plodnem društvenem delu v tedanjem času (Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije), kjer je bil večletni odbornik. Sodeloval pa je tudi v predvojnih gozdarskih društvih. Za svoje predano strokovno in družbenopolitično delo je prejel red zaslug za narod 111. stopnje, dvakrat red za hrabrost in red dela z zlatim vencem, bil pa je tudi častni član Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva. Kandidat za člana Komunistične partije Jugoslavije je postal leta 1942, leta 1944 pa je postal član KP Jugoslavije. Podrobnejša biografija in bibliografija sta v GV iz leta 1975 in v monografiji Ljubljanska univerza 1 in 11. Med stenami uredništva Gozdarskega vestnika bo še dolgo tiho odmeval njegov rahlo obotavljajoči se glas, kjer je do konca iskal svojo nenehno živo željo, kako še kaj prispevati, graditi, pomagati. Zednji njegovi spisi in razprave govore o organizaciji partizanskega gozdarstva. Vračal se je na inštitut, v svoj nedograjeni gozdarski muzej, nenehno se je vračal med gozdarje in v gozd. Srečanje z njim je bilo srečanje z ljubeznijo do ljudi in do narave, je bilo srečanje z gozdom, z milino in spoštovanjem, ki jih je razdajal prijateljem, kolegom in svojim učencem. Njegovo delo ima posebno ceno. Profesor Sevnik je gozdar, ki je že izpred vojne rastel skupaj s slovenskim gozdom, aktivno in živo, Razumniško je ocenjeval njegov pomen za razvoj naše mlade slovenske družbe in čustveno je doživljal vse njegove stiske in vzpone. Njegov prostor v raziskovalni misli slovenskega gozdarstva, šolstva in organizacije bo ostal trajno živ in nepozaben. Marko Kmecl 449 STROKOVNI OBISKI Xl. MEDNARODNI KONGRES IUFRO SKUPINE S 2.09 - ONESNAŽEN,JE ZRAKA V dneh od 31. 8. do 6. 9. 1980 sem se ude- ležil omenjenega kongresa v Grazu v Avstriji. V IUFRO skupini 2.09 sodelujem že od leta 1970 in sem se od takrat udeležil vseh sre- čanj, med drugim sem na zadnjih štirih imel tudi referate, ki so bili vedno (glede na živahno diskusijo) aktualni in ugodno spre- jeti. Letošnje srečanje je imelo za nas še po- sebno velik pomen zaradi dejstva, da je bilo v sosednji Avstriji, ki ima zelo podobno imisijsko problematiko, ki jo je pogosto treba reševati tudi skupno, kajti obe državi imata v neposredni bližini meje izvore onesnaženja. Obe državi sta turistično pomembni in za- radi tega naj bi v tem za Evropo pomemb- nem rekreacijsko-dopustniškem prostoru, zrak ostal čist kolikor se le da, najboljši in- dikator tega pa je gozd. Poudarjali so po- polno obvarovanje varovalnih, socialnih in okolje-krajinotvornih vlog gozda. V vsaki stroki, tudi v naši, so v nekem času raziskave osredotočene na trenutno najbolj aktualno problematiko; v tej skupini je to transport onesnaženja na velike raz- dalje (long distance transport) in katastro- falne posledice, ki jih dolgotrajno zaplinjanje lahko povzroči gozdu ali celotnemu gozd- nemu ekosistemu samo ali v interakcij! z drugimi škodljivimi običajnimi pojavi (suša, pozeba, latentne bolezni in škodljivci, ne- proučen! posegi človeka na gozd). Glede obeh obravnavanih glavnih proble- mov (za katerima seveda stoji problematika meritev onesnaženja in določitev dop. nor- mativov) smo z našimi raziskavami aktualni, vendar odločno premajhni (kadrovsko in po opremi). Z gozdarsko imisijsko problematiko se samo na Avstrijskem štajerskem ukvarja več kot 10 oseb (polno zaposlenih), poleg tega pa še mnogi z občasnim delom, zato nihče ne more razumeti, da v Sloveniji ob- ravnava to problematiko en sam človek in da se je še za tega smatra lo, da ni potreben! Na koncu moram povedati tudi to, da je organizaciji predhodnega X. srečanja te sku- pine v Ljubljani v uvodnih besedah v Grazu in zadnjih na zaključni slovesnosti bilo dano vse priznanje! ln na koncu: Ne samo v pogovorih, tudi v uvodnih nagovorih so govorniki ponovno visoko ocenilt organizacijo predhodnega X. srečanja skupine, ki smo jo organizirali na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani pred dvema letoma. Marjan šolar SODELOVANJE Z DRZAVAMI SEV NA PODROČJU RAZISKOVALNEGA DELA Jugoslavija sodeluje že več let na pod- ročju raziskovalnega dela v gozdarstvu in lesarstvu z deželami SEV (vzhodnoevropsi-•divjih" časih po vojni. Toda z zadovoljstvom so vzdržali, utrujeni, toda srečni. Njihovega zanimanja za strokovna vprašanja so se veselili tako gostitelji kot oni sami. 456 Hvaležni organizatorjem v Mariboru ter Splošnemu združenju za gozdarstvo, z večkrat ponovljeno željo, da bi takšna srečanja pripravili tudi v bodoče, so 30. 5. 1980 zvečer uspešno zaključili svoj letošnji strokovni »repetitlum«, ki naj bi bil prihodnjič še mno- žičnejši! mk EKIPNO IN POSAMICNO PRVI NOVOMEšCANI Rezultati IX. republiškega tekmovanja gozdnih delavcev v črni na Koroškem 14. 6. 1980. Posamezne razvrstitve: 1. Jože Grandovec GG Novo mesto 604,5 - 2. Ivan štrumbelj GG Novo mesto 593,5 - 3. Izidor Fink GG Novo mesto 593,0 4. Peter Obretan Lesna Slovenj Gradec 578,5 - 5. Emil Balajt ABC Pomurka 570,5 - 6. Ivan čuh GG Postojna 569,0 - 7. Franc Bajc GG Postojna 567,5 8. Ivan Rovan GG Kočevje 563,5 - 9. Jože Zamernik GG Nazarje 563,0- 10. Andrej Lenko GG Nazarje 561, 5. Ekipna uvrstitev: 1. GG Novo mesto 1791 točk 2. GG Nazarje 1685 točk 3. GG Postojna 1684,5 točk - 4. Lesna Slovenj Gradec 1684,0 točk 5. Tolmin 1580,0 točk 6. GG Celje 1546,0 točk 7. GG Kočevje 1520,5 točk - 8. ABC Pomurka 1508,0 točk 9. GG Maribor 1505,0 točk - 10. GG Bled 1466,5 točk - 11. TOK Nazarje 1441,5 točk 12. GG Brežice 1364,0 točk. Konec junija je bilo v Ivanjici (SR Srbija) medrepubliško gozdarsko tekmovanje, na katerem pa slovenski tekmovalci niso dosegli uspehov kot v preteklih letih in ki smo jih tudi letos potihem pričakovali. Ivan čuk (GG Postojna) je edini spominjal na dobro tradicijo slovenskih gozdarjev iz preteklih let; dosegel je drugo mesto. Vsi ostali (5) so se zvrstili slabše od 15. mesta. PRVI ORGANIZIRANI GOZDARSKI POHOD PO CIGLARJEV! PEšPOTI OD DRAVE DO JADRANA mk Prispevek smo si izposodili pri VIHARNIKU, glasilu Lesne iz Slovenj Gradca, kjer je Vida Vrhnjakova objavila zanimivo in sočna pričevanje o strokovno-rekreativnem podvigu članov DIT GL Slovenj Gradec. Zaradi razumljivih razlogov smo izpustili nekatere zabelke in intimnosti (recimo tisto, kako je moral nek gozdar za svojo ženo nositi na E-6 YU tudi plesirko in čeveljce z visokimi petami), ki dajejo orlginalnemu zapisu iskriva poskočnost in satirično kritičnost o naših (gozdarskih) navadah in razvadah. L:elimo, da bi vzgled iz Slovenj Gradca pritegnil, saj ne gre za vsakdanji izlet, temveč eno izmed oblik javnega gozdarskega dela, ki ga pri našem strokovnem delu vse bolj pogrešamo. Popotovanja po E6 se je udeležilo le dvanajst popotnikov z »gozdarsko-fizično kondicijo«. Organizator popotovanja, DIT Slovenj Gradec, ki je zbiral popotnike, je dal v razpis le en sam selekcijski faktor in to »gozdarsko-fizično kondicijo". Spričevala ali diplome namreč niso bila potrebna. Tako sta dva kombija s popotniki drvela po »lepi« občinski gozdni cesti proti Slemenu nad šoštanjem ln brisalci so komaj utegnili brisati stekla. »Dobro jutro« nazarskih gozdarjev taksatorjev Inž. Cirila in inž. Džolija, ki sta nas pričakala na Slemenu, je res prineslo dobro jutro. Po kratkem ogrevanju in žigosanju knjižic E6 smo zakoračili proti Mozirju že z dežniki v nahrbtniku. Udeleženci vojaških vežb na Slemenu so nas posmehljive pogledovali, ko smo šli skozi njihov tabor. Maršruta, ki je bila pred nami, bl lahko bila njim v čast, če bl jo zmogli. Sveže ln spočite noge so prehitevala normative o dolžini poti, čeprav se je Ciril vneto trudil in na poti razlagal ln opominjal na vse zanimivosti. Kljub postankom na kmetiji L:Jebnik, kjer je med vojno padel Kajuh in pri Mornovi zijalki (paleontološko najdišče), kjer je verjetno prebival predzgodovinski človek, smo bili že ob 9.30 na naslednji kontrolni točki pri Grebenšku v dolini Hudega potoka. Do tod se je naša E6 ves čas spuščala navzdol in kilometri so leteli izpod nog. Vroč rumov čaj in kratek klepet z lastnico gostišča, ki takšne vrste popotnikov že dobro pozna, nam je dal novega poleta za pot navzgor in nato dalje proti Mozirju. Pri ogledu Savinjskega gaja smo se srečali s tovarišico Danico iz Turistične zveze Slovenije (tudi sodelavka pri E6), ki je z družino pešačila ravno v obratni smeri. Njena 457 Na prijazni terasi motela v Grosupljem so ditovci zadovoljno iztegnili svoje utrujene ude. Foto M. Sekirnik ugotovitev: "· .. čudovito! škoda, da gre naša pot po E6 že h koncu ... ", nas takrat še ni popolno prepričala. Zanimivo je še to, kako vsi popotniki po E6, čeprav neznanci, takoj najdejo stik in temo za pogovor. Neverjetno, kako nam je prijalo popoldansko pešačenje navzgor po strmi gozdni vlaki, po senčnih, hladnih listnatih gozdovih, z vonjem po šmarnicah. Le Luka je zastajal zaradi dodatne obremenitve preveč zaužitih pijač. Sinov »atek, atek,« ga je spodbujal, da je z nekajminutno zamudo prisopihal za nami na travnate pobočje s čudovitim razgledam na Mozirje, Nazarje in Gornjesavinjsko dolino. Polurno sončenje oziroma sušenje premočenih srajc je dalo priložnost za živahen pogovor in smeh. še zadnji vzpon mimo romarske cerkve na Mariji čreti, 924 m, ter spust k planinski koči, pa je bil zaključen ob 18. uri naš prvi del poti. Prvi smo prišli tja še suhi, zadnje, med njimi Luko pa je že krepko močil naliv. V koči nas je ljubeznivo sprejel oskrbnik Janko, upokojeni učitelj in borec ter udeleženec bojev XIV. divizije na čreti leta 1941. O vseh podrobnostih teh bojev smo zvedeli še isti večer, ko smo skupaj zalivali naše popotne malice. Kljub kratki noči zbora ob sedmih nihče ni zamudil. čakal nas je že pravi kmečki zajtrk: sveže mleko in domač kruh od soseda Punčuha. čeprav je bila nedelja pa je bil že med nami inž. Vlado Vrtačnik, direktor TOK Vransko, ki nas je potem spremljal ves popoldan. Po stari gozdarski navadi nam je kolega iz Vranskega podal na prvi razgledni točki blizu cerkve Sv. Katerine okvirni oris gozdarstva TOK Vransko. Zanimivost in posnemanja vredno je dejstvo, da so gozdarji iz Vranskega že pred leti uspeli uvesti namenski občinski samo- prispevek za izgradnjo gozdnih cest, ki sočasno povezujejo hribovske kmetije. Na ta način gozdarstvo pridobi letno okrog 400 starih milijonov investicijskih sredstev. Za to so pretežno vse kmetije povezane z dolino s kamionskimi cestami. Tudi pri vzdrževanju cest gredo z roko v roki Komunala in gozdarstvo. Kljub taki družbeni zainteresiranosti za obstoj hri- 458 bovskega kmetijstva pa so kmetje izredno nezaupljivi pri najemanju kreditov in se jih načelno branijo, kar je za naše razmere popolnoma nerazumljivo. Kot smo prejšnji popoldan občudovali bujne naravske listnate gozdove s primeSJO kvalitetnega bora, smo tu pešačili skozi nepregledne, naravne smrekove gozdove, z boga- tim polnilom listavcev. Pot do Jošta, ki teče v glavnem po grebenu oziroma meji med naravskim in celjskim območjem, predstavlja strnjeno gozdno področje. Le Rapasove peči so nam razkrile pogled na vransko kotlino in okoliške zasavske gore. Pri Joštu, 937 m, stari romarski cerkvi, nas je vljudno sprejel kmet Mežnar in nam poleg žigov postregel z domačim moštom in dobrimi flancati. Tu nas je pričel prati dež, nazadnje z nalivi, točo, gromom in strelo. Dvakrat je treščilo prav blizu nas. Prav na hitro smo se poslovili od kolega Vrtačnika, ki je krenil proti dolini, mi pa prek grebena in opuščene kmetije Pianinc iz štajerske na kranjsko. ln kljub odprtim dežnikom je bila pot še posebej zanimiva in še hitreje smo stopili, čeprav smo že nekaj časa hodili v dveh skupinah. Oznaka poti E6 na vranskem področju je prav imenitna. V Motniku smo bili prvi ob dvanajstih, zadnji skoraj eno uro pozneje: seveda Luka z družino, Samo z deklico in najtežji član skupine Branko. V gostišču Grabnar sta naš že čakala inž. Damjan Pav:ovec, šef taksacije GG Ljubljana in inž. Tone Lesnik, taksator. Ljubljančana, ki sta tudi prvič hodila po njihovem delu E6, sta bila z nami vred navdu- šena, ko smo ob rahlem rosenju pešačili po mehkih lovskih stezah. Severna pobočja so bila vsa temna in čarobna od bujnih bukovih gozdov, južna na meliščih pa svetla in revna. Organizatorica pohoda in pisateljica tega zapisa je zmagoslavno osvojila dobroveljski vrh. Foto M. Sekirnik 459 Vodja TOK gozdarstvo Vransko je pripravil letečo »tekočo« pavzo. Foto M. Sekirnik Zadnji del poti proti Limbarski gori smo pešačili po kamionski cesti in marsikdo je že čudno prestavljal noge ter vzbujal posmeh pri mimovozečih avtomobilistih. Polurni postanek pri žigosanju knjižic nam je ohromel noge, da smo kot račke odracali iz gostišča. Strm spust po travnatem pobočju Limbarske gore je še pojačal bolečine v kolkih. toda le za kratek čas. Nočilo se je že, in pohiteti je bilo treba še skozi teman hrastov gozd, kjer je celo Ljubljančanom zmanjkalo markacij. Ob 20.30 smo bili v Moravčah, na kontrolni točki v gostišču Jurka. Lastnica in tudi znanka iz srečanja oskrbnikov kontrolnih točk E6 iz leta 1979 nas je prijazno sprejela in razveselila z obvestilom, da je pripravljena prha in topla voda. Le-to si je vsak po tihem najbolj želeL ln v dobri uri je bilo v našem prenočišču tiho kot v cerkvi. Prek Save se je pokrajina bistveno menjala. Redki hrastovi, kostanjev! in brezovi gozdovi so vedno bolj propuščali vse večjo opoldansko pripeko. Siromašen kmet je v pobočju škropil koruzo, njegov oče pa je užitkarsko posedal na zarah. Na naš podzrav je odgovoril v nemščini in nikakor ni mogel razumeti, da smo vendar Slovenci. Ali so tod ljudje res vajeni, da pešačijo po E6 samo tujci, ali pa je bil možakar prizadet še iz vojne? Na Janjčje, 794 m planotast vrh, smo prispeli okrog enajstih. Velik in skoraj prazen planinski dom je dal možnost klepetav! oskrbnici, da je bila ob našem prihodu še bolj glasna. Takoj nas je seznanila z dvema gostoma, ki sta bila tudi gozdarja. Sklep je bil na dlani: gozdarja, ljubljanska taksatorja, bosta zapeljala z avtom naše nahrbtnike do Trebeljevega, mi pa si za nadomestilo poleg obveznega čaja z dodatkom ostrega, lahko privoščimo en liter dolenjske kapljice. Vse je šlo na brzino, saj smo morali hiteti, ker smo imeli napovedano srečanje z ljubljanskimi gozdarji na Trebeljevem od 13. do 14. ure. čeprav nas ni bilo več devet v skupini, kot smo bili napovedani, smo morali biti vsaj mi točni. Pred Trebeljevim smo prvi počakali zadnje, si nadeli" čepice z oznako E6 in skupno zakoračili v vasico. Kontrolna točka na kmetiji Lončar je kot hišica iz sanj, vsa nova in lepa ter polna zelenja in cvetja, v njej in pred njo. Skoraj ne moreš razumeti od kod je zašla v to dolenjsko revščino oz. skromnost. Ura je bila 13.30 in pred turistično kmetijo so bili zbrani naš( gostitelji: profesor Bleiweis, predstavnik DIT GL Ljubljana, ing. Marja 460 Zorn, predstavnik odbora E6, ing. Pavlovec Damjan, predstavnik GG Ljubljana, ing. Sonja Kober, predstavnik GG Ljubljana, ing. Lesnik Tone, taksator pri GG Ljubljana in naša dva znanca taksatorja iz Janč {skrb in vzdrževanje E6 imajo na drugih GG pretežno taksa- torji!). Kako prisrčno je bilo srečanje, se skoraj ne da opisati. Zgovorna Sonja je pokazala še tiste dobre lastnosti, ki jih nismo poznali. Z domačo »kačjo slino« je ohladila zagorela telesa, kar je Marja sproti registrirala s fotoaparatom. Po pravem holcarskem kosilu, po količini namreč, se je vnel živahen pogovor, poln humorja in veselja ter popotniških in gozdarskih zgodbic. Od gostiteljev smo dobili priznanje, da je akcija DIT GL Slovenj Gradec hvale in posnemanja vredna. Sprejeli so naš izziv, da se nam priključijo pri naslednji etapi, morda že v jeseni. Težko se je bilo dvigniti od obložene mize, še težje od prijateljev in kolegov. Naslednji dopoldan smo molčeči prestopili iz avtobusa v avtobus in končno po peturni vožnji prispeli ob 13. v Slovenj Gradec. Na TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec so nas ženske posmehljivo sprejele "· .. gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor!« Res smo bili vsi precej zdelani, z različnimi posledicami, toda če pozabimo nevšečnosti s prevozom, so bila doživetja in spoznanja čudovita in enkratna. Vsega se ne da opisati ali povedati, treba je doživeti! Peš pot je kot Slovenska planinska transverzala št. 2, vključena v Evropsko peš pot šest {Baltik-Wachau-Jadran). Zato naj bi tudi v mednarodnem okviru utrjevala spoznanje o nujnosti varovanja narave in človekovega okolja ter misel o medsebojnem spoznavanju narodov zaradi sožitja in utrjevanja miru v svetu. Vida Vrhnjak 46i Prevelike razlike med temeljnimi organizacijami L:e kratek pregled naših gozdnogospodar- skih organizacij, njihove organizacijske strukture, kaže na veliko neenotnost. Neka- tera gozdna gospodarstva so oblikovala te- meljne organizacije po teritorialnem, druga po občinskem načelu, nekatera pa so upo- števala dotedanje razdelitev, obseg proizvod- nje. Torej gre za posamezne kriterije, ki so vsi upoštevanja vredni in jih moramo upo- števati, vendar v optimalnem razmerju. Sedanja raznolika organiziranost onemo- goča vzporejanje in primerjanje med temelj- nimi organizacijami posameznih gozdnih go- spodarstev; tudi primerjanje gozdnih gospo- darstev med seboj je nemogoče. Splošno združenje sedaj pripravlja enotne kriterije in merila kot osnovo za oblikovanje temelj- nih organizacij kooperantov. Kriteriji naj bi bili numerični (obseg gozdov, odkup itd.), ekonomski (rentabilnost) in vsebinski (pogoji gospodarjenja). Gozdarje na stranski tir če vas bo to sporočilo doseglo še pravi čas in razprava o samoupravnem sporazumu za elektrogospodarstvo SR Slovenije še ne ZA1Pl!S NA lB tU lK VJI Foto: prof. Franjo Rainer bo zaključena, ga proučile in bodite pozorni zlasti na 21. člen. V tem členu so naštete in- vesticijske dejavnosti, ki jim ni treba pla- čevati elektroprispevka. Med njimi ni več gozdnobioloških vlaganj kot je bilo dos:ej. Gozdarji, zaradi vpliva gozdov na hidrorežim, ki je v proizvodnji električne energije zelo pomemben, vse do sedaj tega prispevka nismo plačevali. Kaže, da gozdovi nimajo več nobene vloge kot regulator vodnega re- žima. Prav je, da se vse temeljne organizacije oglasijo. Splošno združenje za gozdarstvo svetuje, da pošljejo pripombe na ta člen neposredno na SlS za elektrogospodarstvo SRS. Vetrolom v NDR Letos je prišlo v NDR do katastrofalnega vetroloma, v katerem je padlo 6 mio m3 lesa. Nemci iščejo pomoč po vsem svetu. Ponu- jajo kompletne aranžmaje od poseka do nakupa pa tudi delne. V Sloveniji se nihče ni odločil, čeravno s takšnimi deli nismo brez izkušenj, saj smo pred leti že pomagali v ~Jvici in v Avstriji v podobni naravni ne- zgodi. Ob tem, ko moramo letno uvoziti skoraj 1 mio m3 lesa, tudi takšnega iz sredine Afrike se zdi, da po krivici odklanjamo takšno pri- ložnost. Združeno gozdarstvo Slovenije sku- paj s Tovarno celuloze in papirja f)uro Salaj iz Krškega, bi verjetno lahko organizirala podjetje za eksploatacijo v NDR. V nega- tivni lesni bilanci, ki nas pesti že nekaj let, bi takšen aranžman lahko mnogo koristil. 462 Disciplinirano gozdarstvo Septembra so na Splošnem poslovnem združenju za gozdarstvo ugotovili, da v de- vetih mesecih še nobena gozdnogospodar- ska organizacija v Sloveniji ni kršila reso- lucijskih in zakonskih določil o porabi druž- benih sredstev, ki veljajo za letošnje leto. Stara resnica je, da smo gozdarji vedno do pičice izpolnjevali vse dogovore in vse druge družbene normative. Velikokrat smo tudi ugotavljali, da smo se vedli zelo »neso- dobno« ob dejstvu, da so druge stroke in dejavnosti ravnale tako, kakor jim je najbolj koristilo. Tudi tokrat nekateri ravnajo se- bično in po svoje, pa še vedno nismo nič storili, da bi preprečili takšne nesolidarne postopke. Ali bo torej kdo lahko zameril, če vprašamo, ali je prav, da se znotraj de- lavskega razreda tolerirajo privilegiji, ki da- jejo možnost eni skupini delavcev, dobiti več na račun dela druge! Kje sta volja in korajža Skupščina Splošnega združenja za goz- darstvo je na svoji drugi seji ponovno ugo- tovila, da gczdarstvo (velja zlasti za nekatera gozdna gospodarstva) ravna in načrtuje ne- dopustno neambiciozno. Odklanja vse mož- nosti za hitrejšo razširjeno reprodukcijo. Ta ugotovitev velja zlasti za srednjeročne na- črte. V ta sklop problemov spada tudi vprašanje rezerv v drobnem lesu listavcev. Medtem ko so raziskave, ki temelje na eksaktnih opera- tivnih podatkih pokazale, da imamo precej- šnje količine takšnega lesa, ki ga ne izkori- ščamo, pa nekateri to ugotovitev odločno odklanjajo. Očitno imata oba problema iste korenine. Računalniška utesnjenost Slovenjgraška LESNA (vključeno je tudi Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec) je bila doslej kot večina slovenskih gozdnih go- spodarstev, članica gozdarske družine, ki je koristila zmogljivosti republiškega računal­ niškega centra. Letos pa se je odločila za osamosvojitev. Tako je že naročila svoj lastni računalnik tipa DEL TA, ki stane skupaj s pripravo prostorov 3,5 st. milijarde din. Zmo- gljivosti, do katerih je imela pravico pri Republiškem računalniškem centru, niso več zadostovale, zato je morala iskati novo re- šitev. Dobava bo končana do sredine 1981. leta in do takrat bodo lzvežball tudi raču­ nalniško posadko. Ali je res vedno manj možnosti Odbor za gojenje, varstvo in urejanje goz- dov pri Splošnem združenju za gozdarstvo Slovenije je prekinil z maratonskimi razpra- vami in prizadevanji, kako urediti in prepre- čiti vedno večje škode, ki jih povzroča divjad. Kaže, da so izčrpali vse možne ob- like urejanja tega problema, zato so sklenili o problemu obvestiti javnost; sledili so 3 (!) članki v strokovnih in dnevnih časopisih. Posebna skupina strokovnjakov je proble- matiko strnila v razglas, ki so ga posla:! predsedniku skupščine Splošnega združenja in predsedniku izvršnega odbora iste orga- nizacije. Torej tisti, ki se upravičeno potegujejo za rešitev tega problema, še vedno niso potegnili ostrih potez (v sedanjih razmerah niti ne bi prispevale k rešitvi!), ža! pa tudi lovci (razen izjem) po strokovni strani niso storili veliko, da bi se problem omilil. Vso problematiko še vedno rešujejo na osnovi osebnih odnosov do problema, ali celo na osnovi takšnih ali drugačnih odnosov med gozdarji in lovci. Praktično delo Priljubljen izrek - Teorija brez prakse je kakor kolo brez akse - je rodilo spoznanje, da je le kombinacija obojega, teorije in prakse, tisto znanje, ki resnično zagotavlja napredek. Niti praksa niti teorija sama nače­ loma nimata prednosti. Eno ne more brez drugega! To pravilo dosledno upoštevajo tudi orga- nizatorji šole za gozdarje v Postojni, ki so skupaj z gozdarji na Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, pripravili 1. in 2. letniku 1 O- dnevno terensko delo iz gojenja gozdov. Obžetev, nega letvenjaka in gošče, uravna- vanje zmesi so učenosti, ki so jih presajal/ iz šolskih klopi v naravo. Vrednost takšnega dela pa je še dos:i širša od povezovanja teorije in prakse. Mla- di gozdarji ob takšnih prilikah "zadihajo" z gozdom in z gozdnim delom. V zavest se jim vceplja pripadnost in spoznavajo bodoče sodelavce. Takšno "vživljanje" ima izrazito socialno vrednost, že v času šolanja obli- kuje mladega človeka v gozdarja in ne zgolj v absolventa. Zmanjkalo je strupa Navadili smo se že, da smreka ne bo preživela, če vsako jesen ne bo premazana 463 s strupom. Letos pa je tudi za ta "zdravila« zaškripalo, tudi ta namreč uvažamo. Tako se je odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri Splošnem združenju za gozdar- stvo že poleti spoprijel z nevarnostjo, da ostanemo letošnjo jesen brez CERVACOLA, ki je bil doslej najučinkovitejši zaščitnik mla- dih drevesc pred divjadjo. S kemičnimi to- varnami so pripravljali nov preparat, ki bi CERVACOL nadomestil. Zadnji hip pa je to- varna dušika Ruše sporočila, da bo uvozila 25.000 kg CERVACOLA in da bo le-ta že 1. 10. 1980 v prodaji. Problem je kratkoročno sicer rešen. Vsi pa napovedujemo, da bo stabilizacija trajala še nekaj let. Ali ne bi bilo potemtakem vseeno dobro, če bi nadaljevali z razgovori, kako doma izdelati nekaj podobnega kot je ta priznani preparat. Prihaja čas, ko bomo zavest dokazovali samo z delom. (Dolenjski gozdar). Gozdarski vestnik dodaja: Po načelu delitve dela bo še vedno dovolj tistih, ki bodo delali z jezikom. All drva nadomeščajo druge vire energije Letos smo v sredstvih javnega obveščanja večkrat prebrali, da gozdarji ob tako kritič­ nem času preskrbe z gorivi, niso najbolje izpolnjevali svojih nalog. češ: morali bi razu- meti težak položaj in ponuditi več drv za kurjavo, namesto, da jih prodajajo kot suro- vino za predelavo, ali jih celo izvažajo. Novomeščani so hitro reagirali in zapisali: lani so v l. polletju prodali 16.600 prm., letos pa v istem razdobju le 19.000 prm kljub za- dostni stalni ponudbi. Podobno je v Kočevju in v Ljubljani. Ali je potemtakem očitek upra- vičen? Sicer pa roko na srce: stiska z oljem in premogom bi morala biti zares huda, da bi centralne kurjave zamenjali spet za gaš- perčke, kraljice peči in drugo energijsko muzejsko šaro. 464 Za leto 1981 bo naša revija spet pripravila koledar. Slike in vsebina bodo posvečene gozdnim zdravilnim rastlinam, ki jih naši ljudje uporabljajo že stoletja in ki so čedalje popularnejše tudi v današnjem času KOLEDAR 1981 Fotografijam bodo dodana tudi kratka navodila za uporabljanje, kar bo zlast i zanimivo za naše kmete. Zato vabimo vse TOK in TOZD gozdarstva, da računajo na to novoletno priložnost