Štev. 29._V Ljubljani, 27. decembra 1918._Leto LV1II.
Glasilo jugoslovanskega uilteljstva. -
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 10. jan. 1919.
Ljuba Davidovič, minister prosvete.
V novem jugoslovanskem ministrstvu je prevzel ministrstvo prosvete Ljuba Davidovič, po poklicu profesor, kot politik pa šef (predsednik) tniadoradikalne stranke. — Naš urednik je imel priliko, da je preteklo nedeijo pod večer govoril v Ljubljani s srbskim polkovnikom Milanom fribičevičem, ki je prišel pregledavat in organizirat vojsko. Polkovnik Pribičevič je dejal našemu uredniku, da si učiteljstvo lahko čestita, ker je dobilo za svojega ministra tako odličnega moža, ki je vseskoz prevzet modernega duha ter je vnet in iskren prijatelj narodnega šolstva in učiteljstva. S Pribičevičem sta osebna prijatelja. Davidovič je uspešno sodeloval tudi pri »Narodni Obrani«, ki ji je bil Pribičevič organizator in vodja. Svojedobno je bil Davidovič župan Belgrada. Med srbskim narodom je znana in čislana osebnost.
Po izjavi polkovnika Pribičeviča vlada v odločujočih vladnih krogih stremljenje in voija, da se v prvi vrsti in predvsem porabijo vsa sredstva v svrtio povzdige in razvoja narodnega osnovnega šolstva in v svrho ureditve vsega položaja narodnega učiteljstva. Vsako prizadevanje učiteljstva, ki meri na povzdi-go šolstva in izboljšanje stanovskih razmer, dobi brez vsakega dvoma v- ministru Davidoviču navdušenega zagovornika in propagatorja. Jugoslovansko učiteljstvo naj s polnim zaupanjem gleda v bodočnost.
Ko se je polkovnik Pribičevič informiral o razmerah slovenskega učiteljstva, je dejal, da je sam učiteljski sin in da pozna dobro prilike in neprilike tega najvažnejšega stanu v narodu. Zanimal se je še posebno za naše delo in naše nazore glede reforme šolstva ter je izrecno odobraval organizacijo nadaljevalnega šolstva s strokovnim značajem.
Na njegovo vprašanje, koliko slovenskih učiteljev bi šlo lahko službovat v Srbijo, je moral naš urednik odgovoriti, da imamo — žal — tako malo učiteljev
LISJEK.
f Agaeza Zupanova.
Dne 11. decembra t. 1. se je vil po ljubljanskih ulicah dolg izprevod. Spremljali smo k poslednjemu počitku zaslužno mestno učiteljico tov. Agnezo Zupano-v o. Izprevod je šel iz Oorupove ulice preko Gradišča in Kongresnega trga, po Wolfovi in Prešernovi ulici, po Dunajski cesti do pokopališča pri Sv. Krištofu. Šolska mladina šentjakobske šole in Licthen-thurnovega zavoda se je postavila v vrsto od cerkve do grobnice Zupanovih iz Smokuča. Po končanem cerkvenem obredu je žalostno zapel mrtvaški zvonček; dvignili so krsto in jo odnesli mimo vrste šolske mladine na mesto, kjer je bil določen neumorno delavni pokojnici zadnji dom. —
In kako je bilo pred 40. leti? Tedaj je koleginja Zupanova kot mlada, krepka učiteljica po končanem odličnem zrelostnem izpitu stopila prvikrat na šolski oder v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani, kjer je ostala do konca julija 1879. Nato je bila imenovana na dvorazrednico na Bledu ter po izvršenem usposobljenostnem
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse lito velja . . 12-— K pol leta .... 6-— „ četrt l4ta .... 3"— , posamezna Številka po 30 h.
doma, da jih še na Korošho ne moremo j poslati, kolikor bi jih tam rabili. V Srbiji, je dejal polkovnik Pribičevič, nam je pobrala vojna vso inteligenco in toliko učiteljev, da smo v teh prvih hipih narodnega osvobojenja res v skrbeh. Samo v Belgradu je 9000 otrok, ki so ostali brez očeta in matere. Z delom, z zaupanjem v svojo moč in z bratsko ljubeznijo, ki naj druži vse Slovence, Hrvate in Srbe, premagamo sedanje težave in si ustvarimo srečen in lep skupni dom.
Svoboda, svoboda!
Z ustanovitvijo Jugoslavije nam je zasijala državljanska svoboda. Ali smo vedeli doslej, kaj je državljanska svoboda? Na papirju smo jo imeli v členu XIX. državnega osnovnega zakona, toda v praksi je nismo poznali. Tisti, ki so imeli usodo bivše Avstrije v rokah, so se neprestano trudili, da niso Slovanom in posameznim stanovom dali uživati tega, kar jim je zagotavljal zakon. Njih delo je bilo uspešno. Držali so nas v trdih sponah robstva in ponižanja, medtem ko so Nemci v zvrhani meri dobivali vsega, česar so potrebovali. In še preko te mere je šla radodarnost naših državnikov — na našo škodo. Pravico so prekrstili v krivico, enakopravnost so na eni strani dvignili na stopnjo protežiranja, na drugi strani pa so jo vrgli v globočino izkoriščanja in zapostavljanja.
Tak je bil splošni položaj, a nič drugače ni bilo z ozirom na naše šolstvo in učiteljstvo. V sedanjem slovenskem delu Jugoslavije so eksponenti dunajskih krivičnih vlad, obsevanih vedno z milostjo krone, z vso silo zatirali našo narodno kulturo in nje glavni temelj — ljudsko šolstvo. Poglejte kamorkoli, kjer bivajo Slovenci, pa se prepričate, da govorimo resnico! Hoteli so imeti neuko, v kulturi zaostalo ljudstvo, da bi ga lažje vladali in izžemali s svojim birokratskim, nein-škonacionalnim in policijskim aparatom. Ker nam niso dali narodnih šol, so hoteli naš naraščaj odtujiti jeziku in narodu. Namesto šol so nam ustanavljali vojaščnice janičarjev!
Pravo čudo je, da smo se ohranili in da nas je toliko ostalo, kolikor nas je še danes! Ne pretiravamo prav nič, ako tr-
izpitu ondi tudi stalno nameščena. Dne i 15. septembra 1887 je prišla na mestno slovensko dekliško šolo v Ljubljani, kjer je službovala do svoje smrti.
Dobro se še spominjam njenega prihoda na šentjakobsko šolo v Ljubljani. Prevzela je pouk v II. razredu. Bilo nas je približno 80 učenk. Kmalu smo jo vzljubile. Tako domača je bila do nas. Čutili smo, da je izšla iz naroda in da dela za narod. Pod visokim Stolom, v divni brez-niški župniji je bil njen dom. Imela je zato krepko gorenjsko nrav, neomajen značaj, kakršni so tako potrebni za vodstvo naši mladini. Posebno primeren delokrog zanjo je bil določen takrat, ko je bivši okr. šolski nadzornik Fr. Leveč uvedel v treh višjih razredih šentjakobske šole strokovni pouk kakor na meščanskih šolah. Koleginja Zupanova je prevzela pouk v slovenščini, zemljepisju in zgodovini ter v letu 1894. tudi napravila usposobljenostni izpit za meščanske šole iz teh predmetov. Slovenščino je obvladala v teoriji in praksi vzorno. Njena govorica je bila vedno lepa, tudi v privatnem pogovoru brez nemških pritiklin. V zemljepisju in zgodovini je imela obširno strokovno znanje.
Neumorna in vestna je bila v svojem I delu. Vsak šolski dan, najsibo poleti ali
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 30 h • , , , dvakrat. . 25 , , , , trikrat . . 20 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
dimo, da gre v glavnem za naš obstanek zasluga zavednemu učiteljstvu, ki je vzlic ;vsetnu uradnemu pritisku ostalo zvesto svojemu narodu ter mu je ohranilo mladino, v ljubezni vdano svojim materam. Proti temu učiteljstvu je ob izbruhu vojne nastopila vsa renegatska in naščuvana svojat z vso brutalno silo. Tisti, ki bi nas morali braniti, so se postavili na čelo našim krvnikom. Grofi, baroni, vitezi, glavarji in nadzorniki — vsa ta lepa avstrijska družba — so bih kakor obsedeni, ko jim je bila dana prilika, da so lahko razkazovali svoje črne duše. Vsi njih nizki instinkti so bruhnili na dan: razkrili so se v polni nagoti in v resnični krvoločnosti!
Veliko smo trpeli, a zatrli nas niso! Učakali smo dan "osvobojenja. V polni zavesti, da smo narodu potrebni, se vračamo na mirno, kulturno delo, kjer so že količkaj ustvarjeni pogoji za to. A že danes, ko je komaj storjen začetek novemu deiu in novemu življenju, spoznavamo z bridkostjo, da nas je premalo. Dela je dosti, a delavcev ni! Vsa Koroška, ki naj vstane prerojena v znamenju kulture, socialne, narodne in umske izobrazbe, sko-roda obupno kliče na pomoč kulturnih delavcev-učiteljev. To je le en primer. A nihče ne sme preslišati tega glasu. Brat nam je najbližji, njemu veljaj prva in naj-izdatnejša pomoč. In kolikor učiteljev pojde tja iz drugih slovenskih krajev, toliko jih bo primanjkovalo drugod. Vendar borno lažje ni i potrpeli in si kako pomagali, zakaj na Koroškem je treba zastaviti nemudoma vse sile, da se čimprej pokažejo vidni znaki svobode in kulturnega deia v njej! A kje dobimo do 300 slovenskih učiteljev za Koroško?!
Najžalostnejše je dejstvo, da nimamo učiteljskega naraščaja. Razmere, kakršne so bile in kakršne so še danes zlasti z ozirom na ves materialni položaj učiteljstva, so tako malo vabljive, da se ne moremo nikomur čuditi, kdor se ozira po boljši in lažji službi. Mnogo je še danes učiteljev vojakov (posebno častnikov), ki nečejo nazaj v učiteljsko službo, ampak so pripravljeni, da staro mizerijo nadomestijo z ugodnejšo eksistenco. Vsak je samemu sebi najbližji, in treba je v resnici najčistejšega idealizma tistemu, ki rajši zavrže lastne dobrine, nego bi se odpovedal službi narodovega kulturnega delavca.
pozimi, je prišla v šolo že ob 7. uri zjutraj. Ko smo drugi šele prihajali v šolske prostore, je ona že sedela ob kupu spisovnih nalog. To delo je vršila od generacije do generacije. Nebroj današnjih gospodinj, uradnic, učiteljic itd. je prejelo od nje jezikovno in strokovno izobrazbo. Veliko je bilo njeno veselje ob dobrih uspehih, zlasti v Levčevi nadzorniški dobi, ko je imelo dobro delo res svojo vrednost in je bilo ljubljansko ljudsko šolstvo na visoki stopnji. Pozneje so se razmere izpreme-nile. Prišli so na površje drugi nesposobni ljudje (Maier, Lavtižar). Kvalifikacija učiteljstva je bila odslej odvisna od politi-škega mišljenja. Ob tem je nazadovalo | šolstvo in je trpelo vse značajno učiteljstvo. Tudi Zupanovi je prizadela ta doba dokaj bridkih ur. Doživela je tudi čas, ko višja izobrazba pri kompetencah ni več odločevala. Tudi to jo je bolelo. Taka razočaranja se tem bolj začrtajo v dušo zna-čajnega človeka ter se ne pozabijo izlepa ali celo nikdar. —
Zato je pa s tem večjim zanimanjem opazovala sedanji preobrat, ki naj tudi v našem šolstvu zopet uveljavi načelo pravičnosti. Kot prava narodna Slovenka in Jugoslovanka je motrila vse pojave v javnem življenju, kolikor ji je dopuščalo nje-
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
Nujno in neobhodno je potrebno, da se predvsem pošteni človeški eksistenci odgovarjajoče in dostojno urede učiteljski službeni prejemki, sicer ostanemo brez učiteljev. In kaj nam pomaga še tako lepa, velika, bogata in slavna domovina, ako ji ne damo pogojev za delo in razvoj narodnega šolstva? A narodnega šolstva si brez učiteljstva ne moremo misliti. Zato pa je treba učiteljstvu zagotoviti eksistenco, potem smemo pričakovati, da dobimo dovolj učiteljev. • Vse to Narodna vlada že ve, zato pa tudi pričakujemo od nje, da stori nasproti učiteljstvu in domovini svojo dolžnost. Nobena vlada • bi ne bila narodna, ako bi hotoma ali vedo-ma zanemarjala šolstvo — tako tudi naša vlada ne! A rešitev tega vprašanja je tako nujna, da ne trpi nobenega odlašanja več. Vsakega dneva je škoda, ki bi ga zapravili z odlašanjem. To zbuja samo slabo voljo, ki tlači in mori deloljubnost.
Deloijubnosti je treba netiva, ki ne prihaja samo iz posameznikove notranjosti, iz njegovega prepričanja in navdušenja, temveč ki jo bodrč in dvigajo tudi zunanje okolščine; sicer se izpostavljamo nevarnosti, da prevzame delavca apatija in mržnja do dela. Izjeme so le jaki, izredni značaji, ki jih ima tudi naš stan.
Boj za kruh in skrb za obstanek ne bosta smela več ovirati naših moči, ki se naj bi poslej svobodno razvijale v službi narodne kulture. Koliko svoje energije smo morali porabiti za to, da smo ohranili sebe in svojce! To ravno je bilo v starem sistemu, ki se njega ostanki še današnji dan zajedajo v naše šolstvo in ga kaze kot črni madeži, da je storil vse, kar je bilo narodnemu šolstvu v škodo in učiteljstvu v kvar. Učiteljstvo hoče vse svoje moči posvečati zgolj pouku in izobrazbi ljudstva. Pri tem delu mu bosta vodnika zakon in vest, kakor sta mu biia tudi doslej. Toda do ustanovitve Jugoslavije so nas tudi in zlasti pri tem poučnem in izobraževalnem delu ovirale hudobne in sovražne sile, prežeče na nas izven našega stanu. Državljanska svoboda, ki je vsakomur zagotovljena v demokraški Jugoslaviji, nam daje poroštvo, da smemo poslej neovirano služiti svojemu narodu in domovini najprej z delom v šoli, zunaj šole pa tako, kakor komu veleva pošteno srce!	E. Gangl.
no rahlo zdravje. Dne 29. oktobra t. 1. je še prisostvovala jugoslovanski manifestaciji. Stala je na Resljevi cesti, ko je prišla mimo šentjakobska šola, ter mi krepko stisnila desnico, češ, radujem se z vami!
Mesec dni pozneje so jo prepeljali v Leonišče k operaciji. Pred odhodom v bolnico je še sestavila koncept prošnje za upokojitev, ki je pa po povratku iz Leo-nišča ni mogla več spisati sama. Roka se ji je tresla, govorjenje jo je mučilo. Njene misli pa so bile že pri naši Jugoslaviji. Želela je, naj ji pripovedujem o njej, ker sama ni mogla čitati. Dne 9. decembra ob 8. uri zjutraj pa je izdihnila. Bil je to dan pred štirideseto obletnico njenega službovanja. Dva dni potem smo jo pokopali. — Minil je že dober teden od tedaj, a moje misli se ne morejo privaditi dejstvu, da je ni več, da se ne vrne več med nas!
Prehitro je bilo to slovo iz naših vrst. Vsi bi ji bili po štiridesetih letih neumornega dela želeli še nekaj mirnih let, nekaj let, ko naj bi bila uživala sadove svojega truda.
Toda odšla je tja, odkoder ni povrat-ka. Naj počiva v miru! Ni živela zaman, zato pa ji bo ohranjen trajen in hvaležen spomin v srcih tisočerih in tisočerih! M.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
■■■■■■■^BaMMBHBHaMH^HHaBaHHaHMMHI

Jugoslovanskemu narodu! Slovanom!
Kakor svetel meteor je zablestel na zvezdnatem nebu naše kulture.
Do zadnje postaje našega križevega pota nam je svetil skozi najhujšo temo naše su/.nosti. Prav do zadnje postaje, do našega noveliranja...
Ko je dospel na zenit, ko je zažarela na vzhodu zora našega vstajenja, je ugasnil.
Toda zapustil je za seboj čudežen sled, ki ne mine nikdar...
Še nihče ni pred njim govoril svojemu narodu taku čudežno in krasno! Demonska je bila sila njegove besede.
Bil je glasnik Resnice, apostol Ljubezni — naš Ivan Cankar,
mož najblažji in najplemenitejši, kar jih je dodila slovenska mati, največji mrtvi genij, mož nesmrten ...
V	bedi rojen, je stopal po trnjevi poti navzgor — poslovil se je od nas kot — duševni kralj.
Ne bili bi vredni, da se nam je rodil, ako ne bi tudi na zunaj skrbeli za nesmrten njegov spomin.
Za Prešernom mu gre kot umetniku prvem« javen spomenik.
Vplik je dolg, ki mu ga dolguje predvsem njegov ožji narod slovenski — saj je tudi njega proslavil pred svetom ... Dole ki mu ga dolguje sleherni Slovan, n ml.. — svetovnemu geniju. Ni ga izgovora. | ki bi opravičeval odklonitev prispevka za ta spomenik! Časten dolg — neodložljiv naroden davek!
Zato ne prosimo, nego poživljamo narod, da; prispeva za Cankarjev spomenik, posebno pa vsak kulturni človek slovenski! Poživljamo posebe tudi vse denarne zavode, ki žive od naroda.
Prispevki naj se pošiljajo na uprav-nlštva listov — na »Jadransko banko« v Ljubljani na konto »Cankarjev spomenik«, ali p..-na naslov odvetnika dr. Jos C. Oblaka v Ljubljani, ki bo izkazoval vse prispevke (nakazila na banko) v tedenskih Izkazih.
Pripravljalni odbor za postavitev Cankarjevega spomenika:
F. S. FInžgar.	Dr. Pavel Grošelj.
D. Jos. C. Oblak.	Albin Prepeluh.
Oton Župančič.
Naredba
poverjeništva za uk In bogočastje o pre-ustroju okrajnih šolskih svetov bivše voj-vodine Štajerske.
§§ 25. in 26. deželnega zakona bivše vojvodine Štajerske z dne 8. februarja 1869. št. 11 dež. zak. o šolskem nadzorstvu, se razveljavljata in na njiju mesto stopajo začasno sledeče določbe:
Člani okrajnega šolskega sveta so:
1.	vodja političnega okrajnega obla-stva, ki je obenem predsednik;
2.	po en učitelj veronauka za vsako versko družbo, ki šteje v okraju nad 500 duš. Te predlaga cerkvena oblast in jih imenuje poverjenik;
3.	en okrajni šolski nadzornik, ki ga določi poverjenik za uk in bogočastje;
4.	en zastopnik učiteljstva, ki ga volijo v okraju nastavljeni učitelji na konferenci pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika ali pa tako, da pošljejo glasovnice vodji političnega okrajnega obla-stva;
5.	pet članov okrajnega zastopa.
Te člane voli okrajni zastop izmed onih. ki imajo volilno pravico za občinsko zastopstvo v dotičnem okraju. Ako je pa okrajni zastop razpuščen in postavljen gerent, jih voli gerentov sosvet.
Namestnik predsednika je okrajni šolski nadzornik, ki je član okrajnega šolskega sveta.
V	mestih z lastnim občinskim štatu-tom pristoja mestnemu šolskemu svetu delokrog okrajnega šolskega sveta.
Predsednik je župan ali od vlade postavljeni gerent, oziroma vladni komisar; sicer se imenujejo člani, kakor je določeno za okrajni šolski svet.
Poverjenik: Dr. Verstovšek s. r.
Vojna posojila*
Prav mnogo ugibljejo in svetujejo javno in zasebno o sigurnosti, oziroma ne-sigumosti vojnih posojil. Učiteljstvo je pri tem jako, jako prizadeto; ne toliko z ozi-rom na lastne malenkostne vsote, naložene v vojnih posojilih, pač pa z ozirom na vsote, ki jih je naložilo po posredovanju učiteljstva slovensko ljudstvo v vojna posojila.
• Za zadnjo 5t. prepozno došlo. — U r e d n.
Pred kratkim je bilo čitati v »Slov. Nar.« nasvet, naj bi se one denarne vsote, ki so jih bivša c. kr. sodišča naložila v imenu nedoletnih otrok v vojna posojila, prevzela od nove jugoslovanske države, druga vojna posojila pa ne, ker omenjeni otroci niso krivi, da je prišel njih denar v nevarnost, medtem ko so si vsi drugi pod-pisovalci vojnih posojil te nevarnosti sami krivi. Ali drži ta trditev? Da, a edino za one maloštevilne politike, ki so videli vse podrobnosti tudi za politiškimi kulisami, katerih nekaj se je sedaj že tudi nam drugim navadnim Zemljanom odkrilo. Ako so ti kaj vojnih posojil podpisali, so postavili svoj denar vedoma V nevarnost, za druge podpisovalce vojnih posojil pa to nikakor ne velja, zakaj do zadnjega vojnega časa niti Anglija ni računala z razpadom stare Avstrije, ampak je računala le z nje ponižanjem in zmanjšanjem, kar nam dokazuje londonski pakt z dne 19. aprila 1915 Italije z entento. Ako bi bila računala Anglija vsaj 19. aprila 1915 že z razbitjem, oziroma razpadom stare Avstrije in na samo-odločevanje narodov na podlagi Wilsono-vih načel, bi ne potekala demarkacijska črta Italijanov nikdar po krajih čiste Slovenije, kakor je to dandanes, žal, dejstvo. Kakor se kaže, se bo to na mirovni konferenci nam v prid popravilo. Iz povedanega izhaja jasno, da niso računali torej niti Angleži, ki so vendar dalekovidni svetovni politiki, s takim strahovitim koncem stare Avstrije, kakršnega nam je prinesel izid vojne. In mi navadni zemljani naj bi bili videli vse, kar ima priti za početnimi in nadaljnjimi dogodki vojne?
In učitelj v zadnjem gorskem kraju, ki so mu naravnost ukazovali, na vse možne načine delovati za podpisovanja vojnih posojil, na katerega so ljudstvo s prižnic, po občinskih uradih itd. opozarjali, da sprejema učitelj podpisovanja na vojna posojila, ki je bil k temu poslu pri-moran, naj bi bil mogoče v teh slučajih in ob vladajočih takratnih razmerah ljudstvo od sebe podil in mu podpisovanje vojnih posojil odsvetoval? In niso li prav vsi slovenski listi podpisovanje vojnih posojil po svojih najboljših zmožnostih podpirali in pospeševali? Niso nas li n a š i (slovenski) listi z omenjenim propagiranjem vojnih posojil zavajali in zavedli na napačno pot in z nami naše preprosto ljudstvo?! In niso li voditelji k slovenskih politiških strank, ki so njih glasila nas in naše ljudstvo sploh zavedla na nepravo pot z ozirom na vojna posojila, sedaj tvorilci naše vlade?! In ta vlada naj nas pusti sedaj na cedilu?! Upamo, da bo naša Narodna vlada SHS vse potrebno ukrenila, da odvrne od našega naroda gospodarsko nesrečo, ki bi bila v zvezi s propadom vojnih posojil. Pomisliti je, da je marsikakega hlapca in marsikake dekle zadnji vinar naložen v vojnem posojilu; leta in leta je zbiral ali zbirala svojo bridko zasluženo plačo, da bi mogel, oziroma mogla slednjič kupiti kako kočico za lastni kotiček. In sedaj naj bo ravno ob rojstvu Jugoslavije kar hipoma ob vso to sladko nado?! In koliko je očetov, ki so položili slednje vinarje v vojno posojilo na toliko in toliko let v dobro (sedaj se kaže, da v slabo) svojim nedoletnim otrokom. Vsi ti niso mogli računati s takim koncem Avstrije, kakršnega smo doživeli, ker smo namreč čitali, da ne računa niti ententa z razkosanjem bivše naše države. Vsak razsoden človek je pač moral računati od vsega začetka vojne, da bo zmagala ententa; zakaj najpreprostejše seštevanje razpoložljivih sredstev ene in druge nasprotujočih si strank na podlagi kake zemljepisne knjige nam je pokazalo, kje je zmaga in kje končni poraz. A ne oziraje se na razpad Avstrije — in na to se ni moglo misliti, ker so poročali iz ententnih krogov, da ne mislijo na nje razkosanje — je bilo pa za podpisovalce vojnih posojil vse eno, imeti denarje naložene v hranilnicah ali v bankovcih (v žepu) ali v za-dolžnicah vojnega posojila. Poraz Nemčije in njenih priveskov se je lahko videl v naprej. Nemožnost plačila ogromnih vojnih dolgov tudi. Na podlagi tega sledeč bankerot tudi. In v slučaju bankerota — tako je računal razum navadnega Zemljana — bodo izgubile vse državne za-dolžnice, naj se že imenujejo vojna posojila, bankovci ali kako drugače, enako število % na svoji vrednosti.
Kakor so bili denarni zavodi prisiljeni podpisovati vojno posojilo, tako je bilo učiteljstvo komandirano delovati za vojna posojila. Posledice izgube teh vojnih posojil utegnejo postati strašne za vso Slovenijo in to-ne samo iz gospodarskih ozirov.
Škodo, ki jo reprezentuje od Slovencev, oziroma Jugoslovanov sploh, podpisano vojno posojilo, je provzročila vojna. Je torej to vojna škoda. Nemčija in njeni priveski naj se na prizadevanje Narodne države SHS na mirovni konferenci primo-rajo, da Jugoslovanom to škodo poravnajo.
Naj nam nihče ne pride z izgovorom: »To ne gre, ker so nabavljali s temi vojnimi posojili morilno pripravo za ententne vojake!« S pomočjo vojnih posojil so nabavljali tudi živež in obleko beguncem in drugo slično. Sicer pa so se povrnili iz vojne še tudi vojaki Jugoslovani, ki so v vojni službi hrabro streljali na svoje slovanske brate in svoje prijatelje — ententne vojake, seveda v to prisiljeni. Kdo jih zato preklinja? Kdo jih poizkuša zato oškodovati? Kdo uničiti? Nihče! Mi se veselimo njih povratka, ententa pa jih z nami vred zaradi njih prisiljenega početja med vojno samo pomiluje — in vredni so pomilovanja. Ni li slično z ozirom na vojna posojila, ki so podpisana po Jugoslovanih?' Je! —
In še nekaj: Ob priliki vsakega razpisa vojnih posojil so trdili, da bo dala država toliko bankovcev na novo natisniti in si jih po avstrijsko-ogrski banki izročiti, za kolikor bi ljudstvo premalo podpisalo vojnih posojil. In tako se je v resnici vsakokrat tudi zgodilo. Iz tega sledi, da bi bilo v prometu toliko več bankovcev, kolikor manj bi bilo podpisanih vojnih posojil. Ni li torej v resnici vojno posojilo z bankovci enake vrednosti? Moralo bi vsaj biti.
Narodna vlada SHS blagovoli torej delovati na to, da dobe vojna posojila vseh kategorij, vštevši vojna zavarovanja, isto vrednost, kot jo imajo, oziroma jo bodo imeli sedaj veljavni bankovci.
Zaveza jugoslovanskega učiteljstva podvzemi vse potrebne korake v to svrho, da sprejme Narodna vlada SHS gori označeno prepričanje za svoje ter da zastopa in uveljavi isto stališče tudi na mirovni konferenci, ker sicer bo silno trpel ves naš narod, učiteljstvo pa bo imelo neznosen položaj.*
Napotila so me do tega razinotrivanja in razmišljanja člankov v »SI. Nar.«, in sicer »Vojno posojilo, naše lire in drugo« v štev. 281., »Predzgodovina kriškega pakta« v štev. 2»4. ter »Nekaj predzgodo-vine o naši svobodi« v štev. 288. in 289.
Svobodov.
Učiteljem - častnikom!
Začetkom meseca listopada je izdala Narodna vlada odlok, s katerim se odpuste uradniki in zlasti učitelji. Motivirala je ta odlok z dejstvom, da narod zdaj nujno potrebuje duševnih sil, da kliče predvsem učitelje, ki naj dvignejo spet moralo zanemarjenega šolstva in pričnejo takoj z vzgojo novega, čilega in zavednega rodu Jugoslovanov. Večina učite-Ijev-vojakov pozdravlja ta odlok, zakaj ni jim potreba referatov o sedanjem stanju šolstva, niti o epidemičnem zanemar-jenju mladine — dovolj jasno in očito govori ulica.
Živimo pa v času težkih gmotnih razmer, pod katerimi oinagujejo skoro vsi stanovi, posebno pa učiteljski stan. Izredno slabo gmontno stanje našega stanu in njegov slabi socialni ugled sta privedla mnogo mlajših učiteljev do sklepa, posvetiti se drugim, boljše situiranim stanovom. Tisti pa, ki vkljub temu vztrajajo pri svojem poklicu, naj odidejo in zasedejo svoja službena mesta z mesečno plačo 180 do 250 K, vštevši vse doklade. S to plačo pa danes absolutno nihče ne more izhajati niti z že urejenim gospodarstvom. Pomislimo, da se je učiteljem-vojakom med štiriinpolletno vojno pogu-bilo in uničilo še tisto malo, kar so imeli. Tako so danes brez vseh sredstev po^ stavljeni na cesto. —
Na sestanku dne 30. listopada so uči-telji-častniki izvolili odbor, ki je na podlagi zakona o odpravnini rez. častnikov izročil poverjeništvu za nar. obrambo resolucijo, naslovljeno na Narodno vlado. V tej resoluciji zahtevajo iz gori navedenih vzrokov enkratno trimesečno odpravnino, ki naj se izplača vsakemu pred vstopom v službo; dalje zahtevajo proti plačilu nabavo najpotrebnejšega perila obutve in obleke iz vojaških skladišč.
Narodna vlada je pristala na zahteve. Vsak učitelj-častnik dobi pred vstopom v službo trimesečno odpravnino naenkrat in iz skladišča blaga za dve garnituri perila in en par črevljev pod pogojem, da se zaveže s častno besedo, nastopiti v najkrajšem času učiteljsko službo. Važno je to posebno za tovariše, ki so že na mestih, pa o vsej stvari niso poučeni. Ti naj takoj predlože prošnje, naslovljene na Narodno vlado SHS (poverjeništvo za narodno obrambo) v Ljubljani, ter prilože odpustnico. Tovarišem, ki so že nastopili službo, naj to potrdi na prošnji dotično šolsko vodstvo. —
Omenim naj, da so učitelji - vojaki v Mariboru pridejali k tej resoluciji še drugo, v kateri zahtevajo takojšnjo podržav-ljenje šolstva in pa zakonitim potom zagotovitev štetja vojnih let v službeno dobo.
To sta predloga, ki jih je izročila Narodni vladi že Zaveza jugoslovanskega učiteljstva in Slomškova zveza — ali gre zato, da se razmere takoj urede, zakaj če se učiteljem izpolnitev njih zahtev ne za-, sigura v najkrajšem času, izgubi šolstvo nepreklicno število moških učiteljskih oseb. Zdaj so ti še na razpotju. T. G.
*) Predsednik Zaveze je že storil potrebne korake in je dobil na pristejnem mestu zagotovila, da vojna posojila v Jugoslaviji ne bodo izgubljena
Uredn.
Kaj pa to pomeni?
Razposlan je bil ta-le odlok: »Vsem javnim in zasebnim ljudskim šolam! — Narodna vlada SHS, oddelek za uk in bogočastje v Ljubljani, je z odlokom z dne 23. novembra 1918, št. 8731, sledeče ukrenilo: Uradno smo vprašali tvrdko Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, če Gaberšek-Razingerjev Abecednik res več ne izide, ali če izide, kdaj zagotovo bo nova izdaja dotiskana in knjiga zopet na prodaj. Tvrdka je z dopisom z dne 14. novembra 1918 odgovorila, da se bo novi natisk Gaberšek - Razingerjevega Abecednika zagotovo izdal do 23. novembra 1918. Z ozirom na to zagotovilo se zaenkrat tamkajšnjemu predlogu glede uvedbe Widrove knjige v tamošnjem šolskem okraju ne pritrdi.«
Dvomimo, da bi bil ta odlok izdan z vednostjo gospoda poverjenika, ker je 1. naperjen proti uvedbi dobre in po premnogih šolah vsega slovenskega dela Jugoslavije že več let z uspehom rabljene učne knjige, ker je 2.) naperjen proti založništvu knjige, ki morda ni vseč nadzornikoma Opeki in Gabršku, in ker 3.) dela reklamo za edino strogo nemško tvrdko v Ljubljani proti pošteno slovenskemu založništvu.
Proti temu odloku moramo javno ugovarjati in ne dvomimo, da gospod poverjenik popravi napako, ki jo je zagrešil višji šolski svet na besede slabih in neiskrenih svojih informatorjev. Ta odlok je treba razveljaviti, in sicer tudi iz teh stvarnih razlogov:
1.)	Widrovo »Moje prvo berilo« so po večini že vse šole uvedle, ker je ta knjiga sedaj najboljša, kolikor imamo takih knjig, in ker je bilo znano, da je Ga-berškov-Razingerjev Abecednik pošel in da ga nemška tvrdka več ne izda.
2.)	Za Widrovo »Moje prvo berilo« so se izrekli vsi stalni odbori, ki sedaj nadomeščajo učiteljske konference.
Ta dva razloga govorita dovolj tehtno besedo za Widrovo knjigo in proti go-renjemu odloku, zato je njega opravičenost stvarno neutemeljena. Končno pa še enkrat: Varujte se slabih in neiskrenih informatorjev! —
V Jugoslaviji!
Da tudi nas ne zaloti nepripravljene veliki dan vstajenja naše tako težko pričakovane Jugoslavije, kakor je zalotil mnoge politike, je dobro, da pregledamo takoj vso svojo organizacijo, jo takoj tudi izpopolnimo in preosnujemo tako, kakor jo zahteva veliki čas naše velike Jugoslavije.
Poudarjamo pa takoj, da deželnih meja ne pripoznamo pri naši učiteljski organizaciji, temveč da je naši organizaciji temelj celokupna država SHS kot taka, a vendar imej vsak narod, t. j. slovenski, hrvatski in srbski, svojo organizacijo, ki pa se združuj pod skupno zastavo SHS.
A preidimo k načrtu!
1. Skupno šolsko politiško glasilo.
Naša Zaveza ima že dolgo let —menda bo to najstarejši časopis — svoje politiško glasilo — »Učit. Tovariša«, ki je do danes zvesto in neustrašeno zastopal naš interes in je tudi marsikaj dosegel. Hrvatje v kraljevini imajo tudi nekako pol. glasilo »Učiteljski Dom«, ki se pa zaradi tamošnjih čudovitih politiških razmer ni mogel tako razvijati, kakor so želeli premnogi hrvatski učitelji, zakaj tam je vladal zavoljo korumpiranega madžarskega nasilstva — sistem nagobčnika. Svobodni srbski tovariši niso imeli svojega izrazito politiškega glasila — skupnega namreč, temveč kot nekako skupno glasilo je veljal do izbruha balkanske vojne list »Prosvjeta«. Da pa pokažemo slovenski učitelji, da vemo ceniti skupnost vseh jugoslovanskih narodov in da se čimprej in toliko tesneje združimo kakor tudi seznanimo, si osnuj-mo skupno jugoslovansko politiško učiteljsko glasilo.
To veliko politiško glasilo si mislimo tako-le urejevano: Vsa tri imenovana glasila naj prenehajo izhajati ter naj se strnejo v eno samo veliko politiško glasilo, ki naj bo verno zrcalo vsega Jugoslovan-

skega učiteljstva ter naj objavlja svoje prispevke v slovenskem, hrvatskem in sioskein jeziku, slednje lahko v cirilici, b tem skupnim glasilom pokažemo svetu najjasneje, da umejemo prav program bilS. — Za tak list naj bi bila tri uredništva, in sicer za Slovence eno, za Hrvate eno, a za Srbe zopet eno. Vsa uredništva bi zbirala tvarino svojega učiteljstva ter jo pošiljala glavnemu uredniku. List naj bi bil početkoma tednik, če bo pa pokazala potreba, dobimo iahko dnevnik. Kako naj se list imenuje in kje naj se tiska, o tem naj odločujejo naša zastopstva.
Lnako preosnovo si mislimo tudi pri naših pedagoških revijah. Združimo vse nase pedagoške revije, ki so naš »Popotnik«, hrvatski »Napredak« in srbska »Prosvjeta«, v eno skupno jugoslovansko pedagoško revijo, ki imej zopet tri posamezna uredništva za vsak narod zase, a enega glavnega urednika. Prepričani smo, ua nam bo tako skupno, na višku pedagoških zahtev stoječa pedagoška revija več koristita, kakor sto majnnih pedagoških revij, ki imajo prav maio naročnikov in bralcev.
Otresimo se tistega lokalnega patriotizma in obmejne ozkosrcnosti! — Poj-mujrno zahteve sedanjega veiikega časa!
2.	Zaveza se preosnuj v toliko, da postane najtesnejša združitev učiteljstva v smislu naše SnS; Zaveza združi v sebi tri plemenske učiteljske pododseke, to je pododsek slovenskega, hrvatskega in srbskega učiteljstva, in ti pododseki skupaj tvorijo šele skupno Zavezo, ki reprezentuj na zunaj našo organizacijo in bodi naš skupni stanovski parlament.
Deželne meje oopaciejo, kakor je sklenilo že Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani.
Okrajna učiteljska društva naj se tudi razdružijo; zakaj sedanja okrajna učiteljska društva imajo pač preobširen teren, učiteijstvo je preraztreseno in se ne more tako udeleževati zborovanj, kakor bi se rado. In da je to naše mnenje pravo, dokazuje slučaj Postojnskega okrajnega učiteljskega društva, ki se je preosnovalo v dva pododseka, oziroma v dve društvi.
Prepričani smo pa tudi, da se bodo naši dosedanji okraji tako politiško kakor šolsko v najbližji bodočnosti preosnovali v take okraje, ki bodo najprikladnejši tako potrebam ljudstva, kakor tudi krajevnim zvezani. Ti učiteljski krožki bodo morali imeti v svojih programih kot eno glavnih točk: redna javna predavanja za ljudstvo.
Pri ustroju naše centralne Zaveze poudarjam to, da trajaj poslovna doba njenega predsednika tri leta, a predsedniki naj se vrste tako, da imej vsak narod po eno dobo svojega predsednika, n. pr. prvo triletno dobo bi bil Srb, drugo Hrvat, a tretjo Slovenec predsednik. Ravnotako bi se morali vrstiti podpredsedniki. Tajniki bi morali biti pa stalni, in sicer trije, vsak narod imej svojega, zakaj le ti bi morali biti v trajnem stiku med posameznimi narodnostnimi Zvezami.
3.	Vdovsko društvo prenehaj. Pač pa naj se plačuje še vsem njenim dosedanjim udom do njih smrti običajni dosedanji pri-nos, a končno ostalo imetje se porabi v to, da bodo dobivali otroci, posebno sinovi sedanjih vdov, ki se posvete višjim pedagoškim študijam, posebne ustanove. — Kot vzrok, da to društvo prenehaj, navajamo upanje, da nas bo naša Jugoslavija plačevala tako, da nam ne bo treba znašati za svoje žene in otroke posebnih iondov.
4.	»Samopomoč« moramo tudi reorganizirati, in sicer v tem smislu, da raztegni svoj delokrog na vse dosedanje jugoslovanske dežele in da bodi včlanjenje obvezno.
5.	Našo Narodno šolo« bo treba tako preosnovati, da postani akcijsko društvo v najširšem pomenu, ki naj si postavi kot končni cilj lastno papirnico in pa lastno tvornico za izdelovanje zvezkov in šolskih potrebščin.
6.	Temeljite preosnove potrebuje tudi naša »Slov. Šolska Matica«. Strniti jo moramo najtesneje s »Hrvatskim pedag. književnim zborom«, da bosta izdajali toliko in toliko pedagoških publikacij, obvezno za vse člane v obeh jezikih, seveda pod dvema urednikoma. Če imajo pa še Srbi kako slično društvo, se združi tudi s tem, da postane eno telo.
7.	Dotakniti se hočem še naše posojilnice. Tudi ta deluj na to, da dobe ostala dva naša brata svojo posebno posojilnico, a skupno naj se osnuje osrednja učiteljska banka, ki posluj v vseh finančnih zadevah in ki financiraj vsa naša gospodarska podjetja.
8.	Tudi naša aprovizacijska podjetja,
ki so se pač porodila, a ostala samo pri porodu, bo treba prijeti drugače v roke, da postanejo življenja sposobna in da bomo od njih res kaj imeli. Menda so tovariši, ki so sedaj na čelu teh aprovizacij-skih odborov, izprevideli, da ni dovolj za
tako podjetje, ako jim je kak bivši »c. kr. glavar« dal prijazno besedo in obljubo, da bo pomagal, a je ostalo le pri obljubi.
No, o tem hočemo izpregovoriti pri-lično v posebnem poglavju.
Sklepno |e to-le: Prepričan sem, da bom s temi svojimi predlogi in preosno-vami naletela na marsikatero nasprotje, da me bo ta ali oni tovariš tako ali tako zavrnil. Dobro, naj me! Moj namen je pač v prvi vrsti ta, da spravim vsa ta vprašanja na dnevni red in v tek in trdno verujem, da bodo slednjič v veliki večini obveljali moji nasveti in predlogi.
Tovariši, ki ste dobre volje in čutite v sebi veselje do lepše bodočnosti in udobnejšega življenja v naši mladi Jugoslaviji, na dan s svojimi mislimi, ker bodočnost je naša!	Sv. Šega.
Opomba uredništva: O vseh teh in sličnih predlogih gre predvsem beseda upravnemu odboru in delegaciji Zaveze, oziroma občnim zborom imenovanih društev. Vsak predlog je lažji kakor njegova izvedba. Naša skrb bodi, da ob tem refor-mujočem delu ustvarimo res nekaj dobrega in stalnega.
Delo našega učiteljstva za Jugoslovanstvo.
Radoslav K n a f 1 i č.
(Dalje.)
Izpis iz zapisnika z dne 4. XI. 1918.
I. Neodvisna Jugoslavija in šola.
Predsednik otvori sejo ter naznani uradno že obče znano dejstvo, da se je te dni ustanovila in proglasila neodvisna država Jugoslavija z vrhovno vlado v Zagrebu ter za slovenske pokrajine z Narodno vlado v Ljubljani. Njegovemu vabilu, naj zakliče učiteijstvo svoji novi državi »Živela Jugoslavija!«, so se vsi pričujoči soglasno z navdušenjem odzvali.
Predsednik utemeljuje na to, naj se odslej na štirirazrednici na Dobju opusti učni predmet — nemški jezik. V smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. leta 1867., državnega zakonika broj 142, se že pod avstrijsko vlado ni imel nihče siliti k učenju drugega deželnega jezika; storili smo to vendar, ker nas je nemški birokratizem v to silil. Z ustanovitvijo Jugoslavije odpade ta protizakoniti pritisk, zato bi zakrivili na-silstvo in protizakonitost nad našimi malimi, ako bi ta predmet na narodnih šolah še nadalje poučevali. Od danes naprej odpade torej ta pouk.
Namesto odpadlih ur nemškega jezika se naj učenci vadijo v učnem, t. j. slovenskem narečju s posebnim ozirom na sorodne izraze srbohrvatskega narečja. Cenjeno učiteijstvo se blagovoli v to svrho vsak dan pripravljati, si dotične sorodne izraze sestavljati ter v dvomljivih slučajih vprašati za svet predsednika, ki je tega narečja vešč.
Kar se tiče cenjenega učiteljstva samega, prosi predsednik, naj blagovoli tudi vse svoje ravnanje in delovanje zunaj šole spraviti v sklad v vseh ozirilt z Jugoslavijo, tako kakor je bil to že omenil v 15. točki svojih opomb v zapisniku 1. domače učiteljske seje tekočega šolskega leta, zlasti naj si nihče ne vzdržuje nemških po-litiških in tudi ne nemških šolskih časopisov.
Veroučitelj Žagar Ivan predlaga, naj blagovoli učiteijstvo na to delovati, da se vse učne knjige potrebam nove države primerno preurede, zlasti se naj v zemlje-pisju in zgodovini posebno ozira na Jugoslavijo. Soglasno sprejeto.
Izpis iz zapisnika z dne 30. XI. 1918.
Radoslav Knaflič razpravlja zadatek »Nadaljnja izobrazba slovenskega učiteljstva.«
Uvod: Vsakega človeka uči življenje do smrti, t. j. ga vedno nadalje izobrazuje. To velja posebe o razumnikih (inteligen-tih), ki sodi med nje tudi narodno učiteijstvo. Ne samo službena, temveč i nravna dolžnost predpisuje vsaki učni osebi, naj se nadalje izobrazuje. Sredstva za učiteljevo nadaljnjo izobrazbo so:
1.	Vsakdanja priprava na pouk, ki je zaradi izprememb razmer in gotovih silnih zunanjih učinkov zlasti v vojnem in njemu sledečem času tudi starejšemu učitelju nujno potrebna.
2.	Čitanje didaktično pedagoških knjig, posebno onih^ki jih izdaja Slovenska Šolska Matica. \
3.	Čitanje pedag(&ke revije »Popotnik«, ki ga izdaja Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani.
4.	Čitanje zabavnih in znanstvenih knjig, ki jih izdaja Matica Slovenska v Ljubljani.
5.	Z ozirom na stanovski in socialni razvoj učiteljskega stanu in za konstela-cijo njegovega razmerja do naroda, ozi-
roma do države in za jačenje svoje notranje organizacije je vsaki učni osebi neobhodno potrebno čitanje učiteljskih in šolskih listov, ki jih izdaja Zaveza jugoslovanskega učiteljstva. Ker krene z ustanovitvijo Jugoslavije slovensko šolstvo na jugoslovansko pot ter se bo razvijalo v slovanskem duhu, se naj naročevanje nemških učiteljskih in šolskih listov docela opusti, to pa tudi zaradi tega, ker je prva dolžnost našega učiteljstva, podpirati književnost svojega naroda ter se mora na vsak način smatrati za narodni greh, ako jugoslovanski učitelj odtrgava naši književnosti dohodke ter jih naklanja nenjški književnosti. Kdor ima več gmotnih sredstev na razpolago, je njegova dolžnost, si z ozirom na izobrazbo jugoslovanskega jezika naročiti šolske in učiteljske liste srbohrvatskega narečja.
6.	Vsaka učna oseba mora biti član učiteljske organizacije, t. j. svojega okrajnega učiteljskega društva; zakaj le potom organizacije si pridobi učiteijstvo moč, vplivati na primernejši razvoj šolstva in učiteljskega stanu.
7.	K nadaljnji izobrazbi jugoslovanskega učiteljstva sodi tudi zanimanje za stanje in razvoj severoslovanskega šolstva^ Komur to dopuščajo gmotna sredstva ter če ima kaj več časa in volje na razpolago, naj si naročuje in čita namesto nemških severoslovanske knjige, časopise, revije itd.
8. Kar zadeva nadaljnjo izobrazbo slovenskega narečja jugoslovanskega jezika, je dolžnost slehrne učne osebe: a) se bližati v šolskem pouku in v svoji pisavi srbohrvatskemu narečju, b) se učiti srbohrvatskega narečja jugoslovanskega jezika na podlagi kake slovnice, oziroma časopisov — knjig in — če le mogoče — tudi konverzacije. Znanje jugoslovanskega jezika obstoji poglavito v znanju sorodnih izrazov slovenskega in srbohrvatskega narečja, n. pr. učenec = učenik, brati = citati, berilo = čtivo, šteti = brojiti, število = broj, koča = kuča, pohištvo = pokučtvo, krog = krug, pravec = pra-vac itd.
9.	Kdor čuti v sebi zmožnost, naj ne sodeluje pri razvoju jugoslovanske književnosti samo kot dojemalec (konsument) in čitatelj, temveč tudi kot proizvajalec (producent), t. j. pisatelj v katerisibodi Stroki, a vselej s težiščem k srbohrvatskemu narečju jugoslovanskega jezika.
10.	Da se dobi pregled, kako se člani posameznih učiteljskih zborov nadalje izobražujejo, naj o tej zadevi na domačih mesečnih sejah učiteljstva večkrat razpravljajo.
11.	Za nas veljaj vedno le načelo: Izobrazba jugoslovanskega učitelja bodi v prvi vrsti vselej jugoslovanska, a šele v drugi, če so k temu dani pogoji, severo-slovanska, nikdar pa ne tujerodna, iz-vzemši slučaje znanstvenih študij.
Ti stavki so bili po kratki debati soglasno sprejeti.
Draginske doklade za leto 1919.
NAREDBA poverjenika za uk in bogočastje in poverjenika za finance
o draginjskih dokladah za aktivne in vpokojene učiteljske osebe javnih ljudskih in meščanskih šol ter vdove in sirote po takih učiteljskih osebah za dobo od 1. januarja do 30. junija 1919.
§ 1.
Za aktivne učitelje ljudskih in meščanskih šol z izpričevalom zrelosti, oziroma tudi učne usposobljenosti se določajo draginjske doklade iz državnih sred-
stev za leto 1919 po sledeči razpredelnici:					
Skupna službena doba	I. razr, rodov, stan 1 oseba	H. razr. rodov, stan 2 osebi	ni. razr. rodov, stan 3-4 osebe	IV. razr. rodov, stan 5-6 oseb	V. razr. rodov, stan več kakor 6 os.
		1 e t n	i h k	r o n	
A. za	ljudskošolske učitelje:				
do vštetih 10 let ....	972	1440	1968	2496	3024
od 10 do vštetih 16 let	1272	1752	2280	2808	3336
od 16 do vštetih 23 let	1548	2016	2544	3072	3600
od 23 do vštetih 40 let	1752	2472	3000	3528	4056
B. za meščanske učitelje:					
do 10 let . . .	1272	1752	2280	2808	3336
od 10 do vštetih 17 let	1548	2016	2544	3072	3600
od 17 do vštetih 27 let	1752	2472	3000	3528	4056
od 27 do vštetih 40 let	1776	2916	3588	4260	4932
O p o m n j e: 1. V rodo vinski stan se uš te vajo osebe kakor pri odmerjevanju draginjskih doklad državnih uslužbencev.
2. Za učiteljice, ki so poročene z učitelji, se odmerjajo draginjske doklade po prvem razredu razpredelnice; take učiteljice se ne upoštevajo pri rodovinskein stanu učiteljevem.
§2.
Učiteljskim substitom, pomožnim učiteljem obojega spola in učiteljskim osebam, ki so nastavljene za nagrado, gre 548 kron draginjske doklade.
§ 3.
Nekdanjim učiteljem ljudskiii šol, ki uživajo pokojnino, se dovoljuje 576 kron, ako imajo skupne službene dobe do 15 let; 720 kron, ako imajo daljšo skupno službeno dobo.
Nekdanjim učiteljem meščanskih šol, ki uživajo pokojnino, gre 676 kron, ako imajo službene dobe do 10 let; 720 kron, ako imajo skupne službene dobe do 2(J let; in 756 kron, ako so še dalje služili.
§4.
Vdovam učiteljev ljudskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, se dovoljuje 468 kron, ako je imel umrli mož skupne službene dobe do 15 let, in 576 kron, ako je imel daljšo skupno službeno dobo.
Vdovam učiteljev meščanskih šol, ki uživajo preskrbninske prejemke, gre 4b^ kron, ako je imel umrli mož skupne službene dobe do 10 let; 576 K, ako je imel vsega skupaj službene dobe do 20 let, in 684 K, ako je še dalje služil.
§5.
Vsaki siroti brez staršev, ki uživa konkretualno pokojnino, nadalje vsaki siroti brez očeta, za katero gre učiteljevi vdovi vzgojevalni prispevek, se dovoljuje draginjsko doklado po pravilih, ki veljajo za državne uradnike, ako se sirota brez očeta ni že upoštevala ob odmeri draginjske doklade, ki jo dobiva ovdovela učiteljica.
§6.
Nekdanjim učiteljskim osebam, vdovam in vsaki učiteljski siroti, ki uživajo miloščino (milostni preskrbninski užitek), se dovoljuje draginjsko doklado po določilih za državne uradnike.
§7.
V	skupno službeno dobo, po kateri se odmerja draginjska doklada po §§ 1., 3. do 4. te naredbe, se šteje ves dejansko v javni šolski službi dovršeni službeni čas.
V	Ljubljani, dne 13. decembra 1918.
Dr. Kukovec 1. r. Dr. Verstovšek 1. r.
Ubogi Potokar!
(Z Dolenjskega.)
Naš tovariš Potokar, ki ga je tako neusmiljeno mesaril nadzornik Opeka — kakor smo v zadnjih dveh »Tov.« brali in kakor smo tukaj pri nas že dolgo vedeli — je zopet bolan. Bolan je že bil, ko ga je prišel razjarjeni Opeka nadzorovat, a od tistega dne si ne more opomoči. Preveč globoko so ga ranile v živo srce in v mehko dušo strašne besede nadzornika-duhovnika, izgovorjene na propovednici v cerkvi v pričo množice ljudstva in mladine! Ta duševna bolest, ta bolest tako kruto užaljenega nedolžnega našega tovariša, ga neprestano razjeda kakor črv. Telesne sile so mu pod pritiskom in vplivom duševne rane zopet odpovedale, da mora iskati zdravniške pomoči celo v daljnji Ljubljani pri Specialistih. Da, ali je vprašal Opeko, je li sme k zdravniku? In kdo mu povrne stroške? In kdo mu vzame črva iz prsi?
Na vsa ta vprašanja odgovarjamo vsi soglasno, da s tovarišem Potokarjem solidarno sočuvstvujemo, da je njegova bolečina naša bolečina in da čutimo kruto in predrzno žalitev od strani nadzornika Opeke mi vsi in da tudi mi vsi za to žalitev zahtevamo zadoščenja!
Kakšnega zadoščenja hočemo? Ako bi bilo v nadzorniku Opeki kaj možatosti, bi že takoj takrat izvajal posledice, ko se je razsula stara Avstrija in je pod njenimi razvalinami obležala razbita moč njegovega protektorja — dr. Šusteršiča. V zavesti, da je dogospodaril in da nima v novi dobi demokracije, svobode in pravičnosti ničesar več iskati, bi se moral prostovoljno Umakniti, saj je s svojim odurnim vedenjem, s svojo kopijo Šusteršiče-vega napuha in avtokratstva že dovolj dolgo poniževalno gospodoval nad nami! Spoznati bi moral — toliko inteligence menda vendar ima! — da ga živ krst več ne mara in da se mu obešajo na suknjo le še petolizniki, ki z njim vred zaslužijo enako usodo. Vedeti bi moral, da toliko dlje časa škoduje šolstvu in ovira učiteijstvo pri delu, kolikor dalje sedi na svojem nadzorniškem stolu! Toda teh edino možnih posledic dr. Opeka ni izvajal, ker si nemara misli, da je jugoslovanski učitelj še vedno isti suženj, kakor je bil prejšnji
avstrijski učitelj, privezan na uzdo tirana Kalteneggerja, tega Opekinega mojstra v morečein ozračju starega sistema!
Ako misli Opeka tako, misli popolnoma napačno! Mi hočemo, da dr. Opeka zapusti svoje mesto! Tako zadoščenje naj da Potokarju in nam vsem! Mi ga za nadzornika sploh več ne smatramo! Sklenili smo, da se od njega ne damo več nadzorovati. Ako se prikaže v kako učilnico, pojdimo iz nje! Opeka nas ne bo več nadzoroval! Njemu je podpisal dekret stari sistem zatiranja, a tak podpis sedaj nima več veljave. Za nas c. kr. deželni šolski nadzornik dr. Mihael Opeka več ne eksi-stira! Stran s senco preteklosti! —
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz naše Zaveze.
Na brzojavni pozdrav, ki sem ga v imenu Zaveze jugoslovanskega učitelj-stva poslal regentu Aleksandru, je došel ta brzojavni odgovor v slovenskem jeziku:
Beograd, dne 19. decembra: Pijo-nirjem naše kulture, ki so na Slovenskem dosegli tako krasne uspehe in ki so poklicani, da vzgajajo naš svobodni narod v duhu napredka in človečnosti, se iskreno zahvaljujem za poklon ter pošiljam slovenskemu učiteljstvu ter mili slovenski deci svoje presrčne kraljevske pozdrave! — Aleksander.
S tem obveščam vse Zavezino članstvo o tein odgovoru!
L. Jelene, predsednik.
Poziv vsem okrajnim učiteljskim društvom.
Vsa v Zavezi včlanjena okrajna, učiteljska društva nujno poživljamo, da po* vabijo na pristop v svoje društvo zlasti vse ono učiteljstvo svojega okraja, ki še ni doslej v stanovski organizaciji!
Vodstvo Zaveze.
Vsem Zavezinini društvom!
Zavezina društva le počasi plačujejo Zavezi članarino. Ob koncu leta smo; aH le nekatera društva so storila dosedaj svojo dolžnost; večina je na dolgu še vseletno članarino, nekatera so jo poravnala le deloma. Prosimo, da storijo blagajniki svojo dolžnost in urede čimprej to zadevo, ker mora tudi Zaveza poravnati svoje obveznosti.
Vodstvo Zaveze.
Nabiralne pole.
Zavezinim društvom smo poslali v začetku tega meseca po več nabiralnih pol za naročnike na Zavezine liste izven učiteljskih vrst. Nekatera društva, oziroma šolska vodstva so že vrnila pole. Uspeh je ponekod jako lep. Nekateri tovariši in tovarišice so pridobili mnogo naročnikov za »Zvonček«. Posebno so se odlikovali učiteljice in učitelji dekliške in deške ljudske šole v Kranju, ki so pridobili 52 naročnikov za »Zvonček« med šolsko mladino II., III. in IV. razreda. Posnemanja vredno! Vsem vrlim tem in drugim tovarišem in tovarišicam izrekamo za njih trud iskreno zahvalo!
Vodstvo Zaveze.
Društvene vesti.
+ Članom Vdovskega društva. Blagajnik sporoča vsem članom: Ker neredno posluje poštno-hranilnični urad na Dunaju, je Vdovsko društvo odpovedalo čekovni račun. Zato društve-niki ne dobe položnic in naj plačujejo članarino po poštnih nakaznicah, dokler ne začne poslovati poštnohranilnični urad v kraljevini SHS. Za dostavljanje naj priloži vsakdo 20 vinarjev.
+ Pedagoško društvo v Krškem je odposlalo dne 15. t. m. regentu Aleksandru nastopno brzojavko:
Ob priliki svečane proslave zgodovinskega dogodka ujedinjenja naroda SHS pod slavno dinastijo Karadjorddjevičev pošilja Veličanstvu Vašemu očetu in našemu gospodarju kralju Petru I. in Vaši kraljevski Visokosti v imenu organizovanega učiteljstva krškega okraja vdanostno izjavo.
Pedagoško društvb v Krškem. Dragotin Humek,	Leop. Levstik,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Na to brzojavko je dobilo Pedagoško društvo ta-le brzojavni odgovor:
Beograd, 20. decembra: Sporočam Vam iskreno zahvalo in pozdrav Nj. Veličanstva kralja Petra in Nj. Veličanstva prestolonaslednika Aleksandra za Vašo i-skreno, narodnega čuta prevzeto pozdravno brzojavko po najvišjem nalogu šef dvorne kancelarije — Balugžič.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj. Sklicujem s tem občni zbor na Sv. Treh Kraljev, dne 6. januarja 1919, ob 10. uri dop. v celjski okoliški šoli z nastopnim
dnevnim redom: 1. Zadnji zapisnik. — 2. Poročilo o tekočih aktualnih društvenih in organizacijskih zadevah ter poročila društvenih funkcionarjev. — 3. Nove volitve. 4. Predlogi. — Gotovlje, dne 23. decembra 1918. — Franc Brinar, t. č. predsednik.
+ Gornjegrajsko učiteljsko društvo
je imelo svoj redni občni zbor dne 10. novembra t. 1. v Gornjem Gradu. Po pozdravu, kjer je izrazil svoje posebno veselje, da se vrši ta skupščina prvič v svobodni Jugoslaviji, je prečital tov. predsednik došle dopise in nato poročal o dopolnilnih zapiskih društv. spominske knjige ter o uredbi društv. spisov po dotičnih kategorijah. Nato je razpravljal tovariš Krajnc kot blagajnik o društv. denarnem stanju. Navzoči člani so plačali članarino (po 12 K za osebo) za drugo polletje; ostali društveniki se pa nujno prosijo, da store to nemudoma, ker bi sicer blagaj-nica ne mogla izplačati svojih obveznosti napram Zvezi in Zavezi za leto 1918,
Društveni računi so bili v najlepšem redu in tovariš blagajnik je dobil oprostilo. Nato je poročal predsednik o let. jesenskem zborovanju Zavezine delegacije v Ljubljani, katero poročilo se je odobrilo. Na predlog tov. Pulka je bil soglasno sprejet stari odbor; sprejel se je nato tudi Pulkov predlog, da bi se naj naročile vse šole v okraju na Hrvatsko Matico in pa Hrvatski pedagoški-književni zbor. Tovariš Kocbek je predlagal, naj bi učiteljstvo pri vsaki šoli spisovalo krajevno kroniko z ozirom na razne sedanje dogodke, kar se je tudi z odobravanjem sprejelo. Gornjegrajsko učiteljsko društvo bi imelo praznovati letos 30 letnico svojega obstanka, katera slavnost se je pa morala preložiti na poznejši čas. Koncem zborovanja je prijavila svoj pristop v društvo učiteljica v Gornjem Gradu, to-varišica Marica Veninškova. Živela! — Prihodnje zborovanje se vrši spomladi 1919. — Fina Bizjakova, zapisnikarica.
+ Učiteljsko društvo za ormoški okraj objavlja izkaz prispevkov za vojni pomožni sklad Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem, in sicer za drugo polovica leta 1918. Darovalo je: 1. učiteljstvo Ormož - okolica K 125:35; 2) učiteljstvo Hum 67:60; 3) učiteljstvo Središče 126:46 K; 4) učiteljstvo Sv. Bol-fenk 76:76 K; 5) učiteljstvo Sv. Miklavž 97:14 K; 6) učiteljstvo Svetinje 50:30 K; 7) učiteljstvo Runeč 65:00 K; 8) učiteljstvo Sv. Tomaž 100r48 K; 9) učiteljstvo Sv. Lenart 55:72 K; 10) učiteljstvo Velika Nedelja 58:37 K. Učiteljstvo vseh 10 šol malega ormoškega okraja je torej skupaj darovalo 823:18 K. — Ker pa je učiteljstvo ormoškega okraja že prej za 1. četrtletje 1918 darovalo 118:05 K. a za 2. četrtletje 191:58 K, znaša vseletni prispevek 1132 K 81 v. S tem je tuokrajno učiteljstvo brez vsake izjeme poravnalo do zadnjega vinarja vse prispevke v izmeri, kakor jih je določila delegacija štajerske Zveze ob Veliki noči 1918. V »Učiteljskem Tovarišu:, z dne 13. decembra t. 1. objavlja Konjiško učiteljsko društvo tozadevni izkaz prispevkov. Tam izkazani znesek 145 K se nam vidi za velik konjiški okraj tako majhen, da pač gotovo ne odgovarja delega-cijskemu sklepu štajerske Zveze, po katerem plača vsak organiziran učitelj 1:5 odst. (ozir. v 1. plačilnem razredu 2 odst.) od vseletne vojne draginjske doklade za 1918. — Iz drugih okrajev pa sploh še ni bil objavljen noben tozadevni izkaz. Razmere so po vseh okrajih na Štajerskem približno enake in ako se učiteljstvo v e-nem okraju pokori sklepu svoje organizacije, se mora pokoriti tudi v drugih okrajih. Treba samo, da posamezna učiteljska društva povsod postopajo agilno in vkljub pojavljajočim se težkočam neizprosno in vztrajno. Potem gre! Dokaz temu ormoški okraj! Ako drugi okraji tega ne store, se nam morajo poslani zneski vrniti, zakaj enaka pravica vsem!
+ Učit. društvo za ptujski okraj ima 9. januarja 1919 ob pol 11. uri predpoldne občni zbor v okoliški šoli v Ptuju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Dopisi. 3. Poročilo tovariša Lešnika M. o ustanovitvi knjižničnega fonda. 4. Volitve predsednika in odbora. 5. Tajniško in blagajniško poročilo. 6. Predlogi. — Obilne udeležbe, posebno od tiste strani, ki do "zdaj ni imela smisla za svojo organizacijo, pričakuje — odbor.
+ Učiteljsko društvo za laški okraj
ima glavni občni zbor v nedeljo, dne 5. prosinca 1919, ob 10. uri dopoldne v laški okoliški šoli po sledečem vzporedu: 1. Dopisi in društvene zadeve. 2. Letno poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev dveh računskih preglednikov. 5. Razgovor o novih razmerah 6. Slučajnosti. Odbor pričakuje, da se udeleži zborovanja vse zavedno okrajno učiteljstvo v pravi stanovski slogi sebi — šoli in narodu v korist!
Anton Gnus na Dobu.
+ Kozjansko učiteljsko društvo. Učiteljstvo kozjanskega okraja je darovalo od vojnodraginjskih doklad za učit. podporni sklad znesek po 678 K 86 v. — Na posamezne šole v okraju se razdeli ta vsota takole: 1) Buče: Pečnik Vekoslav 25 kron, Volavšek Ladisiav 18. K, Arzenško-va Ljud. 2 K; skupaj 45 K. 2) Dobje: Knaf-lič R. 45 K, Serbah Iv. 24 K, Bitencova Ana 14 K, Podlesnikova Franica 19:08 K, skupaj 10.08 K; 3) Koprivnica: — ; 4) Kozje: lvanuš Rob. 10 K; 5) Olimje: Firm Štefan 34:20 K, Firmova Irena 14:58 K, skupaj 48:78 K, 6) Pečice: — ; 7) St. Peter: Moric Emerik 10 K, Gostinčar Fr. 10 K, Gherbasova Ivanka 5 K, Zolgarjeva Roza 4 K, Kokotova Ljudm. 2 K, Hoče-varjeva Milka 1 K, skupaj 32 K; 8) Pil-stanj: Grmovšek Miloš 38 K, Stanier Fr. 24 K, Vrečkova Cilka 16 K, Bertholdova Kristina 10 K, skupaj 91 K; 9) Podčetrtek: Lovrec Franc: 45 K, Jerin Vojteh 42 K, Kobale Karel 30 K, skupaj 117 K; 10) Pod-sreda: Majer Drago 38 K, Potočnik Ante 32 K, skupaj 70 K; 11) Polje: Gradišnik Anton 2 K, Gradišnikova Viktorija 2 K, skupaj 4 K; 12) Prevorje: Šetinc Franc 45 K, Cerjakova Zinka 15 K, skupaj 60 K; 13) St. Vid: — ; 14) Virštanj: Jordan Iv. 42 K; 15) Zagorje: Lovše Ivan 42 K, Gnu-sova Amalija 15 K, skupaj 57 K. — lz tega izkaza je razvidno, da je zadostilo Zvezi-nemu sklepu, po katerem je bilo treba oddati 1 in pol odstotka, 20 učnih oseb tuk. okraja popolnoma; 12 učnih oseb je prispevalo manj, 4 pa nič. — Vsem zavednim darovalcem izreka najlepšo zahvalo — M. Grmovšek, t. č. predsednik.
Društvo „Selbsihilfe der Lehrerschaft Steiermarks".
Mnoga vprašanja, ki smo jih prejeli od slovenskega učiteljstva in od članov našega društva so nas napotila, da podamo nastopno važno izjavo.
Društvo »Selbsthilfe« smo ustanovili pred 23. leti kot nepolitiško dobrodelno društvo. Ves čas svojega obstanka je delovalo in stremelo društvo za tem, da je prihitelo ob smrti rodovinskega očeta po možnosti z izdatno in hitro podporo na pomoč učiteljski rodovini v vsej deželi brez razlike narodnosti. Tako smo delovali doslej, tako hočemo postopati tudi v prihodnje. S politiko se društvo ni bavilo nikdar. Poiitiški prevrat na Štajerskem ne bo na naše dobrodelno delujoče društvo imel nikakršnega vpliva. Kakor doslej bomo postrežijivo prijateljsko in ko-legijalno občevali tudi v prihodnje s svojimi društvenimi člani. Razmerje našega društva do naših slovenskih društvenih članov ostane neizpremenjeno. Nasprotno pa pričakujemo prav zanesljivo, da bodo tudi slovenski društveni člani, kakor tudi vse slovensko učiteljstvo ohranili v prihodnje dobrodelnemu našemu društvu svoje zaupanje, da ostanejo zvesti njegovi člani in ohranijo svoje razmerje do našega društva neizpremenjeno. V to pomozi Bog!
Gaishorn, dne 10. decembra 1918.
Julij Eichmeyer, s. r. Ivan Slana, s. r.
tajnik.	načelnik in blagajnik.
*
Društvena člana Adolf Ganscheg, me-ščanskošolski ravnatelj v Brucku in Er-nest Nagele, šolski voditelj v Durnsteinu, sta umrla (3. X. in 7. XI. 1918). Zato morajo člani za ta smrtni slučaj plačati meseca decembra po 4 K, obenem opozarjamo na to, da se mora v mesecu januarju plačati prispevek za rezervni zaklad in o-pravilni prispevek. Prvi znaša kot dosedaj 2 K, drugi se je moral zaraditega, ker se je vse podražilo, zvišati na 3 K, tako da znaša ves letni prispevek 5 K. Za čekovno knjižico se mora poslati 1 K. Pristojbina za sporočilo vsakega posameznega slučaja znaša 1 K.
Gaishorn, v decembru 1918.
Društveno vodstvo.
Kronika.
= Iz Jugoslavije. Rekonstruirani kabinet je sestavljen tako: predsedstvo: dr. Stojan Protič; njegovo namestništvo: dr. Anton Korošec; zunanje stvari: dr Ante Trumbič; notranje stvari: Svetozar Pri-bičevič; vojna general: Račič; prosveta: Ljuba Davidovič; finance: dr. Momčilo Ninčič; pravosodje: dr. Marko Trifkovič; verstvo: dr. Tugomir Alaupovič; železnice: ing. Marko Vulovič; poljedelstvo: dr. Zivko Petričič; prehrana in obnova: Mi-loje Jovanovič; javna dela: Miloš Kape-tanovič; gozdarstvo in rudarstvo: dr. MehmedSpaho; socialna politika: Vito-mir Korač; pošta in brzojav: dr. Edo Lu-kinič; priprava za konstituanto: dr. Albert Kramer; zdravstvo: dr. Uroš Krulj; brez listnice: Miloslav Rajčevič (črna go-la.) V ministrskem svetu je bilo sklenjeno, da se bodo odslej poslaništva in kom
zulati nazivali uradno: poslaništva in konzulati države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadalje je sklenil ministrski svet, da se določi kot državna zastava kraljevine SHS trobojnica s horicontalno razvrščenimi barvami, in sicer tako, da bo zgoraj modra, v sredi bela in spodaj rdeča. Državni grb bo bel dvoglavi orel z naprsnim ščitom, razdeljenim na dvoje polj. Gorenje, večje je zopet razdeljeno na dvoje polj. Na desnem belem je rdeč križ s štirimi S (srbski grb). Leva polovica ima šahovsko ploščo belordeče barve, razdeljen no na 20 štirikotnikov (hrvatski grb.) Dolenje polje kaže grb stare Ilirije (Slovenije), namreč na modrem polju bel polume-sec, obrnjen navzgor in med njegovima krajcema peterožarno zvezdo. Prej omenjena zastava označuje državnost in se naj izobeša na vseh drž. in deželnih poslop-, jih ter na vojnih in trgovskih ladjah. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se na vsem ozemlju kraljevine SHS proglasi ravnopravnost latinice in cirilice ter da se vse meščanske in ustavne pravice kraljevine Srbije razširijo tudi na vse drugo o-zemlje Jugoslavije. Vse te sklepe ministrskega sveta mora odobriti državni svet. — Delegacija za mirovno konferenco je izvoljena. Načeloval ji bo Nikola Pašič. Člani delegacije so: dr. Trumbič, dr. Zol-ger in poslanik v Parizu Vesnič. Kot svetovalci s pravico glasovanja so jim dodeljeni: dr. Smodlaka, dr. Rybar in Mato Boškovič, bivši srbski minister v Londonu. — Z ozirom na izpremembe v sestavi skupne vlade je odstopila tudi Narodna vlada SHS v Ljubljani. Ker so sedaj re-sorti za prehrano, finance, promet in narodno brambo skupni, odpadejo funkcije naslednjih poverjenikov: dr. Tavčarja (prehrana), dr. Kukovca (finance), dr. Pe-stotnika (promet) in dr. Lovra Pogačnika (narodna bramba).
= Naše sedanje naloge. Pod tem naslovom razpravlja v »Slovenskem Narodu« prof. dr. P. P e s t o t n i k , poverjenik za promet in eden najboljših naših sokolskih delavcev, o naših sedanjih najnujnejših nalogah, ki naj ustvarijo v Jugoslaviji. s preporodnim delom nov tip etičnejšega človeka. Nekaj odlomkov iz te tehtne razprave, ki so za nas najvažnejši: Bivši državi opravičeno očitamo nenravnost in smo ji v svoji' notranjosti že davno pred vojno odrekali pravico do življenja: biia je brez načelne in znanstvene kulturne smeri. Besedilo zako-tov je bilo še dosti moderno, predpogoji za duševni razvoj poedinca in narodov so se naslanjali teoretsko na temelj enakopravnosti, v resnici pa je bilo izvajanje teh zakonov sirovo nekulturno nasilstvo v vseh panogah državnih in kulturnih zavodov in naprav posebno pa v šolstvu. Zaradi pomanjkanja zunanje ugodnih razmer so morali zaostati najboljši talenti. Pokopane so bile za vedno kulturno produktivne moči. Kje je ostala svoboda vere, vesti, naziranja, izražanja mnenj? Vzdrževale so se javne šole z očitno nasprotujočimi si smermi, v istem razredu se je po uradno odobrenem.učnem načrtu poučevala protiznanost ali neveda poleg znanosti in vede. Dosledna je bila učna uprava samo v pogledu ponemčevanja. Laž in breznačeinost v kulturni vzgoji je rodila laž in nemoralnost v ljudstvu. Navdušeno so klicali avstrijski patriotje pred štirimi leti: »Zivio vojna, cesar, Avstrija itd.«, hinavsko in škodaželjno so se smejali isti ljudje, isti vojaki, isti cesarski rodovini in isti Avstriji ob njih razpadu ... Etična anarhija je najbolj žalostna posledica te vojne, in ta utegne postati za naš narod usodna, če se nevarnosti ne zavemo in če pravočasno ne uporabimo primernih sredstev za zdravo konsolidacijo moralnih temeljev med vsemi sloji našega ljudstva. Surovo samoljubje in slepo drvenje po trenutnih užitkih žene celo duševno zrele in gospodarsko močne narode v propast, kaj šele narod, ki je po krivdi drugih gospodarsko in prosvetno slabo organiziran in ki se danes nahaja v zibelki lastne državnosti . . . Š o 1 a naj izobrazuje, še bolj pa naj vzgaja. Stara mehanična smer brez poznavanja sodobnih vzgojnih potreb naj se umakne novim narodnim in socialnim zahtevam. Soglasje med teoretskim šolskim spoznavanjem in jako sestavljenim življenjem v udej-stvovanju je vbodoče prav posebna važna pedagoška dolžnost. — Cerkve so poklicane vzgajati ljudstvo v verskem čuvstvovanju in etičnem nagnjenju brez potvarjanja in brez postranskih primesi in politiške navlake. Pomoč v vzgoji na široko odprtem polju je lahko za narod dragocena, toda metoda vzgoje se mora bistveno modernizirati, če hoče učinkovito vplivati in biti gibčen del v ustroju vzgoje narodnega organizma. Posvetno utemeljena kot družabna potreba demo-kratiške in socialno pravične države, posvetni smeri človeške duše lahko pristopna in pojmljiva, naj je razlaga o nujnosti

in potrebi moralnega ravnanja in življenja. Na otroka še vpliva strašilo z bav-bavom. Naš preprosti človek je v svetovni vojni mnogo videl in izkusil, njegov duh je izčiščen in njegova notranjost je drugače, bolj svetovno orientirana kot pred vojno. Premagal je otroško dobo in dvomim, da bo vzgoja k dobremu s pomočjo grozot ali radosti v posmrtnem življenju ali s pomočjo ljubezni do perso-nificirane nevidne in oddaljene bitnosti, kot si jo preprosti človek edino more predstavljati, dosti uspešna. Človeški duh po naravnih psihiških -zakonih prenese nekaj transcedentnosti (nadnaravnosti), v glavnem — in to sem hotel poudariti — pa naj se dobra in prava vzgoja v širokih plasteh našega naroda naslanja na racio-nalistično (umsko) spoznanje dobrega in slabega z ozirom na okolico, družbo, državo. Prepričanost o neobhodni potrebi moralno in etično dobrega v socialnem smislu rodi voljo trajnega notranjega razpoloženja za ravnanje po splošno priznanih etičnih načelih . . .
. = »Akademski Dom.« V ljubljanskih listih beremo, da se je po naročilu Narodne vlade osnoval pripravljalni odbor za ustanovietv društva »Akademski Dom«. Njegova naloga je, do 1. januarja 1919 pripraviti vse, da dobe slovenski akademiki v Zagrebu svoj dom, v katerem bodo dobivali ubožnejši dijaki za primeroma malo-odplačilo vso oskrbo, imovi-tejši pa bodo plačevali vso po društvenem odboru določeno svoto. »Akademski Dom« bo po možnosti otvorjen že s 1. januarjem. — »Akademski Dom« je namenjen vsem slovenskim akademikom brez razlike strank ali imovinskih razmer. Namen mu je, da omogoči slovenskim visokošolcem študij na zagrebškem vseučilišču, kamor bo poslej hodila velika večina slovenskega visokošolskega naraščaja. Težko nalogo prevzame snujoče se društvo, saj treba več kot 300 slovenskim akademikom pripraviti dom in bivališče ter oskrbeti vso oskrbo. — V pripravljalnem odboru so: odvetnika dr. Oton Fettich in dr. Milan Korun ter vladni svetnik dr. Fran Detela. Darove sprejema Ljubljanska kreditna banka pod označbo: »Za Akademski Dom«.
= Upravna komisija na Narodni vladi SHS v Ljubljani nam je poslala nastopni komunike: Upravna komisija, ki pod predsedstvom dr. I. Žolgerja posluje na Narodni vladi, je te dni izgotovila in predložila vladi načrte naredb, ki se z njimi določuje delokrog oddelka za notranje zadeve, oddelka za prehrano, oddelka za socialno skrbstvo, oddelka za uk in bogočastje, oddelka za kmetijstvo in oddelka za zdravstvo. Dalje je podala Narodni vladi zahtevano mnenje o vlogi škofijskega ordinarijata glede razmerja katoliške cerkve k državi SHS v prehodni dobi.
= Vseučiliško komisijo je ustanovila Narodna vlada. V tej komisiji so gospodje: odvetnik dr. D. Majaron kot predsednik, prof. bogoslovja dr. I. Zorč kot podpredsednik, docent dr. Ramovš kot tajnik in gimn. prof. dr. Debevec kot namestnik.
= Višji šolski svet. Za predsednika višjega šolskega sveta v Ljubljani je vlada imenovala profesorja Antena S u š-n i k a, za njegovega namestnika pa prof. dr. Fr. 11 e š i č a. Skrutinij o izvolitvi obeh zastopnikov učiteljstva in njiju namestnikov se še ni vršil.
= Telovadba sokolskega naraščaja. Poverjenik za uk in bogočastje, g. dr. K. Verstovšek, je sklical na dan 12. t. m. posvetovanje glede udeležbe dijaške in ljudskošolske mladine pri telovadbi obeh telovadnih organizacij — Sokolov in Orlov. Razgovora so se udeležili zastopniki poverjeništva za uk in bogočastje, pover-jeništva za socialno skrbstvo ter Slovenske Sokolske Zveze in Zveze Orlov. — Po dolgi debati pro in contra so sklenili: a) Naraščaj je dovoljen obema organizacijama (Sokolom in Orlom); odločitev se prepušča staršem; b) obe Zvezi naj pre-skrbita naraščaju dobrih vaditeljev; c) učiteljstvo naj v šoli opusti vsako agitacijo; č) uporaba šolskih telovadnic naj se določi enakomerno obema organizacijama; d) o podrobnosti se dogovorita obe Zvezi. — To poročilo posnemamo po »Slovencu«. Od učiteljskih organizacij ni bila na posvetovanje nobena vabljena.
= Ureditev selilne pristojbine. Po-verjeništvo za finance Narodne vlade v Ljubljani je izdalo naredbo, ki preureja selilne pristojbine državnih uradnikov in uslužbencev. Kot odškodnino za pohištvo dobi uradnik ali uslužbenec, ako je samec, dvomesečno temeljno plačo, ako ima pa poleg sebe enega ali več družinskih članov, štirimesečno temeljno plačo (brez funkcijske, aktivitetne in draginj-ske doklade). Preurejene so tudi ogledne in druge potne stalne pristojbine. Avskul-tanti, praktikanti in elevi dobivajo vse
te pristojbine v isti višini kakor uradniki XI. činovnega razreda.
= Regent Aleksander Jugoslovanski akademiji. Iz Zagreba poročajo: Na svoj pozdravni brzojav je dobila jugoslovanska akademija v Zagrebu od regenta Aleksandra odgovor, kjer poudarja, da ga posebno veseii, da je prejel pozdrave od Jugoslovanske akademije, ki ima nalogo, širiti ideje velikega Strossmayerja. Akademija je odgojila može, ki so proslavili jugoslovanski narod pred vsem svetom in pokazali, da ne smemo samo umirati »za krst častni in slobodu zlatnu«, ampak da smo tudi vajeni, držati v eni roki ostri meč, v drugi pa knjigo prosvete in vede. Regent Aleksander izraža svoje uverje-nje, da bo na temeljih najširšega demo-kratizma, stroge ustavnosti in popolne r&vnopravnosti vseh treh ver zgrajena Jugoslavija najboljša zaščitnica in opora znanosti in umetnosti. Regent zagotavlja akademijo o svoji naklonjenosti, ji obeta najdalekosežnejšo podporo in končuje z vzklikom: »Naj živi duh Strossmayerjev, Mazuraničev in drugih velikih Jugoslovanov!«
= Vojne izgube Avstroogrske. Listi priobčujejo statistične podatke o izgubah bivše avstroogrske armade. Armada je izgubila na mrtvih, ranjenih in pogrešanih skupaj 4 milijone mož. izmed teh je službeno dognano, da je mrtvih 800.000 mož. Od 310 aktivnih generalov jih je padlo le 8, od 2308 štabnih častnikov jih je padlo le 359, izmed nižjih aktivnih čsatnikov jih je padlo 3888, dočim jih je padlo izmed rezervnih častnikov 8970. Padlo je v celem 5 princev, med temi pa ni nobenega habsburškega ali parmskega princa.
= Madžarski jezik so v hrvatskih srednjih šolah odpravili z naredbo poverjeništva za uk in bogočastje. Dijaki iz oddelka z madžarskim jezikom morajo preiti v oddelek s francoskim jezikom dotične-ga razreda.
= Dr. Masaryk, predsednik češkoslovaške republike, se je dne 21. t. m. v triumfalnem prihodu vrnil v Prago in je prevzel svoje posle. Izven domovine je živel in delal za domovino ravno 4 leta in 4 dni.
= Za poslanika jugoslovanske države SHS v Pragi je imenovan Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski.
= Slovanski jeziki in Čehi. Učni tečaji, ki jih oskrbuje prosvetna zveza v Brnu, so se že vsi začeli. V štirih tečajih poučujejo ruščino (3 tečaji za začetnike, 1 tečaj pa za one, ki so že obiskovali rečene tečaje), v dveh tečajih poučujejo srbohrvaščino, v enem pa poljščino. Število teh tečajev, na katerih ni srednješolske mladine, priča, kako se češka javnost zanima za slovanske jezike. .
= Nemška Avstrija je svojemu uči-teljstvu dovolila nabavni prispevek za leto 1919.
= Italijani snujejo italijanske šole. Italijanske oblasti so jele v okolici Reke snovati italijanske šole z vsem pritiskom in terorizmom, ki ga jim daje v roko aprovizacija. Zlasti silijo nižje sloje, naj vpisujejo svojo deco v italijanske šole.
= Verouk na Češkem. Višji šolski svet v Pragi je izdal naredbo, ki morejo na njeni podlagi starši ljudskošolske in srednješolske mladine svobodno določati, ali naj njih otroci obiskujejo verouk ali ne.
= Duhovniki-nadzorniki na Pruskem.
Pruski državni tajnik za uk in bogočastje, prej ljudskošolski učitelj Adolf Hoffmann, je izdal naredbo, po kateri so odpuščeni vsi duhovniki, ki so okrajni šolski nadzorniki na Pruskem.
Polemika.
Ali ne gre brez zbadanja?
O glasilu Jugoslovanske socialno-de-inokraške stranke ne more nihče trditi, da ni resen list, ki s svojo odločno in zavestno pisavo izborno služi interesom svojih somišljenikov, obenem pa posveča tudi vsem drugim javnim zadevam in vprašanjem primerno pozornost. Mi smo iz »Na-preja« že večkrat kaj citirali, hoteč pokazati s tem, da se glasilo našega socialističnega delavstva zanima tudi za šolstvo in za naš stan. Saj je vendar v interesu delavstva, da pozna naše prilike in nepri-like. Kakor je šolstvo last vsega naroda, tako je tudi last delavstva, ki je del in člen naroda kot celote. Kdor pozna one kraje po naši domovini, kjer prebiva delavstvo, mora potrditi, da se učiteljstvo s posebno ljubeznijo oklepa delavskih otrok, ker pozna položaj njihovih staršev in ve, da ravno šola' postavlja tem otrokom prve temelje boljše in lepše bodočnosti. Ako bi kje ne bilo tako, bi bili mi prvi, ki bi vsako drugačno ravnanje učiteljstva z delavsko šolsko mladino odločno grajali in neizprosno obsodili! Na drugi strani pa moramo poudarjati, da je delavstvo učitelj-stvu za njegovo delo hvaležno, kakor tudi
učiteljstvo ne odreka delavstvu priznanja, da stoji ono, kolikor ga je zavedno orga-nizovanega, med prvimi zagovorniki naših teženj, o čemer nas prepričuje delavski tisk in o čemer so nas voditelji delavstva že večkrat uverili na naših zborovanjih in shodih. Ta samorodna harmonija, ki vlada ined nami, dokazuje, da drug drugega u-mevamo, da smo drug drugemu potrebni in da je končno v interesu obeh stanov, ako to harmonijo ohranimo in se zbližujemo, namesto da bi se po intrigah in klevetah trgali in si eden drugemu oteževali položaj. Resni in dostojni kritiki ni nihče nasproten, ker ve vsak socialno iZOul ctlivii človek, da ni nikogar pod solncem, ki bi bil brez napake, in da je vsako delo, izvršeno v javnosti ali namenjeno javnim interesom, izpostavljeno javni kritiki, ki mora imeti značaj stvarnosti in izboljševanja, ako reflektuje na priznanje resnosti in uvaževanja!
Ako smo svojedobno v gotovem časopisju brali gola natolcevanja in dostikrat molče prestrezali z napuhom, sovraštvom in lažjo otrovane puščice, smo vedeli, da morejo tudi taki ptiči peti le s svojim grlom in da iz rokovnjačeve torbe ne visi oljčna vejica. Mislimo pa, da bi »Naprej« takrat, kadar kritikuje naše delo in izreka svoje mnenje o njem, prav lahko izhajal brez zbadljivk, ki jih njegovi dopisniki vtihotapljajo v vrste stvarne vsebine in izkušajo na ta način našemu poštenemu prizadevanju pritisniti pečat manjvrednosti, nezavednosti in koristo-lovstva! Tudi socialnim demokratom bi ne bilo všeč, ako bi naš list njim nasproti postopal po taki nereelni metodi.
Tako beremo v 289. štev. »Napreja« z dne 17. t. m. članek »Uboga kultura in šola«, kjer govori člankar o šolsskem nadzorstvu, o» nekakšni barantiji »poljubljan-skih kotih in pisarnah ter o koritih in ko-ritarjih«. Kako neokusno in nestvarno obenem! Za šolsko nadzorstvo v tej prehodni dobi — dokler ne dobimo novega šolskega zakona za vso Jugoslavijo, ki bo tudi to vprašanje rešil v kar najbolj de-mokraškem in modernem smislu — velja za nas 4. in 5. točka spomenice, ki sta jo naša Zaveza in Slomškova Zveza soglasno sklenili, podpisali in izročili Narodni vladi dne 2., oziroma 3. novembra letos. Nominiranje se je doslej sklenilo glasom četrtega odstavka 4. točke imenovane spomenice na zborovanjih v Ljubljani, v Celju in Celovcu, kakor se bo pozneje, ko bodo razmere to dopustile, sklenilo takisto v Trstu, v Sežani, v Gorici in Tolminu. Vsa naša barantija obstoja v tem, da smo se strogo držali sklepov svojih organizacij, kateri sklepi so vendar in edino za nas obvezni, dokler hočemo biti orga^ nizovani učitelji. Povsod so se odločili za može, ki so o njih prepričani, da sodijo na taka mesta. Politika ni pri tern prav nič odločevala, in torej tudi ni res, kar trdi »Naprej« v stavku: Kdo bo zasedel to važno mesto, šolnik ali politik, to je seveda egalno in tega sploh ni na dnevnem redu!« Med kandidati naših organizacij je sploh le en sam aktiven politik, ki pa je doslej ta svoj mandat porabljal v prvi vrsti za to, da pribari šoli in učiteljstvu to. kar oba potrebujeta.* Ce je to greh in dokaz nekvaiificiranosti — pa naj bo! Da pa mora med organizacijami, ki sta si stali do sedaj stvarno in nestvarno nasproti, priti ob skupnem delu predvsem do kompromisov, temu ne more nihče oporekati, zakaj brez kompromisov ni zbližanja, brez zbližanja pa ni skupnega dela. Sicer pa — kakor že rečeno — velja to le za prehodno dobo. Ob definitivnosti ureditve nadzorniškega vprašanja bo itak dana učiteljstvu prilika, da se zopet izjavi, kakor se je moglo sedaj, ko nimamo nobenega zakonitega predpisa, izjaviti le potom svojih organizacij. To je resnica, vse drugo je temu nasprotno!
V štev. 295. z dne 24. t. m. beremo v »Naprejevem« članku »Kriza v našem šolstvu« stavek: »Žalibog je pa teh razmer (izrabljanje in zlorabljanje šole in učiteljstva; op. uredn.) deloma krivo tudi naše naivno učiteljstvo samo, ki ga niso izpa-metovale nobene brce in nasilstva, ampak je drvelo vedno in vedno čez drn in strn za svojimi nehvaležnimi »protek-torji«. —
Kakor se zdi, bodo frazo, ki smo jo že obilokrat ovrgli, ponavljali do sodnega dne, čeprav se ne strinja z okusom resnega in pravičnega socialista, da bi venomer metal našemu učiteljstvu v obraz naivnost, ki naj naš stan v očeh mase poniža na stopnjo bedaste črede oslov, hitečih namenoma in hotoma v lastno pogubo! Prijatelji pri »Napreju«: Est modus in rebus tudi v takih slučajih, kadar namakajo vaši člankarji peresa v boje in napore naše poštene preteklosti!
* Ob njegovi izvolitvi je socialistično dalavstvo, ki ga je tudi volilo, posebno poudarjalo, da mu da svoje glasove zato, ker hoče pomagati učiteljstvu, da pride do svojega zastopnika in zagovornika tam, kjer mu režejo kruh in dele pravico.-Uredil.
Šolska reforma in demokracija.
Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« z dne 20. t. m. (št. 293.) članek, kjer piše poleg drugega tudi to-le: Zadnja številka »Učiteljskega Tovariša« z dne 13. decembra zahteva, naj bo ljudsko-šolsko učiteljstvo državno, prav kakor srednješolsko in visokošolsko. Utemeljuje se zahteva s tem, da mora biti učitelju dana možnost, službovati kjerkoli v Jugoslaviji. Učitelj, ki mu sin študira na visoki šoli v Zagrebu, naj ima možnost, biti nastavljen v Zagrebu; pot naj mu bo prosta v Primorje itd. To so gotovo upravičene želje, deloma jako upravičene. S stališča učiteljstva je gotovo položaj učiteljev tem ugodnejši, čim širše je ozemlje, ki je prosilcu dostopno. Kako pa je s stališča šole? Ali je pri nas primerna enotna ljudska šola? Ali je treba znati učitelju na ljudski šoli na Gorenjskem isto kakor na primer v Dalmaciji ali Slavoniji? Bodoči ljudskošolski učitelj naj bo ljudski pedagog, naj uči mladino tega, kar bo v življenju rabila. Zato takoj omenim, da moramo priti do tega, da bo ljudskošolski učitelj na kmetih izobražen v poljedelstvu, da bo učiteljica na kmetih poznala kmetiško gospodinjstvo in vsa važnejša dela, ki jih bodo morale vršiti njene učenke kot bodoče gospodinje. To se bo seveda dalo izvesti šele, ko se preuredi v tem smislu učiteljska izobrazba na pripravnicah. Učitelj naj bo sam vzgojen nekako za kmeta, če ima namen, vzgajati svoje učence za ljudi, ki ne bodo imeli želje, se pogospoditi, ampak živeti lepše življenje nego starši na rodni zemlji. V tem oziru bo pa gotovo učitelj kme-.tiškega ljudstva rabil drugačno izobrazbo kot učitelj bodočega obrtnega naraščaja ali celo mornarskega naraščaja. Kakšna naj bo ljudska šola, da bo odgovarjala ljudskim potrebam, torej ne bo mogoče odločati centralno, ampak se mora to delo kar mogoče decentralizirati. Tu bo treba Specialnih študij in jako gibljivega aparata, da se bo lahko ljudska šola prikrojila po ljudskih potrebah in ne bomo vlekli naprej avstrijskega birokratizma. Ljudksa šola bo moralo biti drugačna med Slovenci s 14,6 odst. analfabetov, kakor med Hrvati z 61,7 odst. analfabetov ali med Srbi v Srbiji s 43,4 odst. analfabetov. (Statistika po navedeni številki »Učit. Tovariša«.) Višja splošna ljudska izobrazba stavi tudi na učitelja višje zahteve. Učitelji v jezikovno mešanih okrajih bodo tudi morali obvladovati oba jezika, ki se stikata v njihovem šolskem okolišu. Kar se tiče poznanja literature in jezika sploh, bo Slovenec tudi malokdaj poznal tako dobro n. pr. hrvatski jezik in slovstvo kakor Hrvat, in še bolj bo to veljalo obratno. — Ti razlogi bi torej govorili za decentralizacijo. Kako naj pa spravimo s tem v sklad želje učiteljstva po možnosti, da se nastavi po vsem obsegu Jugoslavije? Velik del izobrazbe učiteljeve bo itak skupen za učitelje po mestih in po deželi, med Slovenci, Hrvati in Srbi. Učitelj, ki bi torej želel iz važnih razlogov, preseliti se k bratskemu narodu, bi moral napraviti dodatno izpit. V prihodnji 4obi bo itak slovenski učiteljski material moral vsaj deloma izpolniti vrzel, ki vlada zlasti med Srbi. Za poznejši čas naj se pa določi ne preveč kompliciran modus, ki omogoča učiteljstvu pretnembo službovanja.
Tem »Slovenčevim« izvajanjem nasproti stoji naše stališče, da mora biti vse šolstvo — torej tudi ljudsko šolstvo — z novim državnim šolskim zakonom enotno urejeno in ga mcrra voditi centralna učna uprava. Temelje in principe vse osnovne narodne izobrazbe mora obsegati okvirni zakon, ki določaj v vsakem pogledu minimum — v nekaterih vprašanjih tudi maksimum — zahtev, pod katerega, oziroma nad katerega n« sme nihče in nikjer, ako hočemo državni celoti dati enotno lice tudi z ozirom na šolstvo. Govoriti ne bomo več smeli o slovenskem, o hrvatskem in o srbskem šolstvu, ampak kakor imamo sedaj samo državo SHS, tako moramo imeti tudi samo enotno državno šolstvo SHS. Prvi pogoj takega šolstva pa je njega centralizacija, ravno-tako kakor bo prvi uspeh takega šolstva odprava one, v odstotkih izkazane razlike med analfabeti dosedanjih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Za centralizacijo šolstva pa govori tudi in predvsem stvarni razlog, ker hočemo enotnost in važnost šolstva imeti očuvano pred vsemi in vsakterimi poizkusi, ki bi kdaj ravno potom decentralizacije stremili za tem, da izvajajo nasproti šolstvu svoje nešolske, strankarske ali polltiške vplive. Pod nobenim pogojem in za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da bi kdorkoli in kadarkoli še izrabljal šolstvo v kake druge namene in smotre, nego jim mora šolstvo služiti. Četudi bi ne imeli v tem pogledu slabih izkušenj, bi nam to načelo nareko-
valo naše pojmovanj© nalog našega šolstva, onih naiog, ki hočejo in morajo služiti eaino koristim in interesom naroda kot celoto in države kot celote! »Kdor ( ima šolstvo v rokah, tega je bodočnost!« so govorili doslej politiki in strankarji. Danes in vbodoče pa naj govori tako naša država, in z njo moramo govoriti tako vsi, ki smo zavedni državljani: »Država mora imeti šolstvo v rokan, ker hoče ona in ker hočemo mi, da je bodočnost njena!« ielo brez duše je mrtvo — država Drez soistva je tudi mrtva!
Naravnost naivno je, kako govori »Slovencev« ciankar o učiteljski izobrazbi. Učitelju na (iorenjskem ni treba znati istega, kakor učitelju v Dalmaciji ali Slavoniji. Kakor da t>i imeli tudi poslej gorenjske učitelje, dalmatinske in slavonske učitelje, in kolikor različnih učiteljev, toliko različnih učiteljišč. Učitelj naj bo izobražen za kmeta, za obrtnika, za meščana, za mornarja itd. . . Torej tudi tako: konkor stanov, toliko učiteljišč! In vsak, ki hoče na učiteljišče, mora že ob vstopu poveaati, kam pojde potem učite-ljevat: ali na kmete — ali v mesto, med obrtnike — ali med trgovce. Potem ga pošljejo na doticno učiteljišče ali na do-tičm oddelek učiteljišča, kjer dobi kandidat zahtevano specialno izobrazbo. Ne vemo sicer, kako si »Slovencev« člankar to predstavlja, a eno je skoro gotovo, da bi potemtakem dobili premalo učiteljev, ki bi se že od vsega začetka odločili, da pojdejo službovat na kmete, in preveč onih, ki bi hoteli ostati po mestih — ali pa obratno: enih bi imeli na izobilje, medtem ko bi drugih primanjkovalo.
Ze ta edini primer nam dokazuje, v kako zmedo bi zabredli, če bi se zavzemali in ogrevali za decentralizacijo šolstva: vsak kramarček bi ga meril s svojim vatlom ter ga strigel in krnil s svojimi škarjami. Bog nas čuvaj takih šolskih potvor! Ampak učiteljsko strokovno izobrazbo moramo postaviti na široki temelj enotnosti z odprto potjo navzgor do vseučilišča! To je naša načelna zahteva, ki jo bomo v interesu šolstva in stanu iz-kušali uveljaviti tam, kjer bo čas in prostor za to. Za posamezne panoge narodne kulture v najširšem pomenu te besede se bo posameznik špecializiral potem, ko bo na svojem službenem mestu ali pa že tekom svojih študij, kakor in kamor ga bo nagibala njegova Specialna darovitost in ga gnalo veselje, izvirajoče iz te darovi-tosti in naklanjajoče ga k tej ali oni stroki narodne kulture.
Glede jezikovne usposobljenosti je, stvar taka, da se mora na vsa jugoslovanska učiteljišča uvesti obligatno učenje slovenščine in srbo-hrvaščine. In vsak jezikovno kvalificiran učitelj bo imel odprto pot po vsej Jugoslaviji, ker ga bo ravno enotna strokovna izobrazba usposabljala za vsako službeno mesto, medtem ko ga bi enostransko znanje vezalo le na gotov službeni kraj.
Vseh teh važnih vprašanj smo se le deloma samo dotaknili. Rešitve čakajo drugod in ob pravem času. Diletanti, na-dahnjeni z neprevetrenim vzduhom starinske domačnosti, jih ne bodo reševali. Sicer nam zdrkne škripajoča samokolnica na stari kolovoz in obtiči že na začetku pota!
Iz Jugoslavije.
—	Dr. Evgen Lampe t- Dne 16. t. m.
je «mrl v Ljubljani dr. Evgen Lampe, stolni kanonik, papežev častni komornik, bivši deželni odbornik, član deželnega šolskega sveta itd. Učiteljstvu, zlasti onemu na bivšem Kranjskem, je Lampetovo ime predobro znano. Tudi v našem listu smo ga prav velikokrat imenovali. Od tistega časa, ko je začel kaplanovati na Bledu, pa vse do zadnjega, ko je še funkcioniral c. kr. deželni šolski svet in deželni odbor v Ljubljani, je bil dr. Latnpe najizrazitejši in najzvestejši oproda silovite in brezobzirne politike dr. Suster-šiča, ki je našemu narodu, našemu šolstvu in našemu učiteljstvu toliko škodovala in provzročila toliko gorja. V mnogotero rodovino se je naselila bridka žalost, mnogotera učiteljeva žena je točila grenke solze. Vse te solze so sedaj posušene. Smrt poravnava dolgove, smrt zbuja odpuščanje! — Dr. Lampe je bil velik talent širokega obzorja in vsestranske izobrazbe. To zdravo jedro njegovega bistva je zastrupil nesrečni zli duh dr. Šuster-šiča, ki je okužil vsakega, kogar je zapletel v svoje mreže. Skoda, da se mu je vdal tudi Lampe, ki bi spričo svoje bogate darovitosti lahko uspešno služil cerkvi, narodu in domovini. Naj mirno počiva v domači zemlji!
—	Strahovi. Komaj smo stopili v svojo državo, v svobodno Jugoslavijo, jo je nagloma popihal iz Ljubljane naš stari znanec in prijatelj — Kaltenegger. Besna jeza do vsega, kar je našega, ga je vrgla
iz našega središča. A ta jeza se mu je morata kaj hitro ohladiti, ker se je Kaltenegger vrnil v Ljubljano. Nemara se da med potrpežljivimi Slovenci le ugodnejše živeti, nego pa tam zunaj mtJ nemškimi brati. Tudi po višjem šolskem svetu je že strašil. Tam imajo v dveh zabojih skrito znamenito Opekino pesem: »Ajmo, ajmo, vinarje zbirajmo, jih za vojsko, za cesarja dajino!« In v tiste zaboje je butil Katteneggerjev korak. Zapuščena in skrita pesem se je v urah samote, zavrženo-sti m zatajenosti kar sama prepesnila, pa je zaklicala Kalteneggerju: »Ajmo, ajmo, stran korak ravnajmo, drugim prostor in besedo dajmo!« — Kaltenegger, od teh prijaznih oesed podžgan, se je začutil tujca v svojem bivšem pašaliku in jo je oakuril po stopnicah dol. Žalostno sta za njim strmela dva zvesta njegova služabnika — Bezjak in Opeka! »Ajmo, ajmo, stran korak ravnajmo, drugim prostor in besedo dajmo!« neprestano kliče varianta iz temnih zabojev I . .
—	Kako so oddajali službe! Sredi meseca maja so ustanovili začasni razred na oddelku pomožne šole pri IV. mestni deški ljudski šoli na Prulah v Ljubljani. V par dneh je bila že na predlog nadzornika Lavtižarja brez v s a -zapisane v svojem uradnem slovarju. Pravičnosti in zakonitosti nima Lavtižar Račun je že velik — treba bo plačila!
£ e g a razpisa stalno nameščena mlada suplentka M. Na starejše učiteljice ni nihče mislil, nanje se ni nihče oziral.
—	Nov slovenski list na Koroškem. V Velikovcu je začel izhajati »Jugoslovanski Korotan«. Izhaja po dvakrat na teden. Urednik mu je Srečko Puntar.
—	Hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom, bo pri-čenši s 1. januarjem 1919 obrestovala hranilne vloge po 4 Jo. Načelstvo.
—	Preosnova šolstva v Ljubljani. Šentjakobska dekliška osemrazrednica in II. mestna deška osemrazredna ljudska šola se izpremenita v petrazredni ljudski in trirazredni meščanski šoli. Mestna deška nemška lj. šola postane V. mestna slovenska deška lj. šola, nemška dekliška lj. šola pa III. slovenska dekliška lj. šola. Namesto sedanje šulvereinske deške štiriraz-rednice se ustanovi trirazrednica, ker za višje organizirano nemško šolo v vsej Ljubljani ni dovolj otrok.
—	Da ne pozabimo! Ko je ljubljansko učiteljstvo volilo pred šestimi leti dva učitelja - strokovnjaka v mestni šolski svet, sta zmagala napredna kandidata. Proti tej volitvi so vložili učitelji Šuster-čijanci priziv na deželni šolski svet in naposled pa še na naučno ministrstvo. Po preteku treh let je ministrstvo potrdilo oba izvoljena napredna kandidata. Mislih smo, da bo zdaj mir. Pa ni bilo tako! Oglasil se je namreč z novim rekurzom učiteljski zbor iz Spodnje Šiške, in sicer z motivacijo, da se je med tem časom priklopila Sp. Šiška Ljubljani in da se morajo zaradi tega vršiti nove volitve, ki naj jih bo deležno tudi šišensko učiteljstvo. Ta argument se je pa celo Kalteneggerju zdel neutemeljen in je vrgel priziv naravnost v koš. Značilno pri tem prizivu je pa dejstvo, ker ga je podpisal tudi »nadstrankarski« c. kr. šolski nadzornik Fran Lavtižar, ki je bil, kakor pravijo, izumitelj tega priziva. Tako se je nadzornik Lavtižar tudi ob tej priliki pokazal vernega slugo zlohotne Šu-steršičeve klike!
—	Poverjeništvo za socialno skrbstvo bo v kratkem potrebovalo več uradnikov, oziroma uradnic pri posredovalnici za delo in njenih podružnicah, ki bodo ustanovljene na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Zaradi tega se naj pismeno oglase na imenovanem poverjeništvu vsi oni, ki so že kdaj delovali v kaki posredovalnici za delo in bi bili pripravljeni prevzeti službo pri državni posredovalnici. Pismenim priglasom je priložiti dokazila o tozadevni sposobnosti, oziroma o tem, da je priglašeni že deloval v takem uradu. Razen tega je opisati v priglasu osebne sposobnosti. — Poverjeništvo za socialno skrb nujno potrebuje natančen kataster vseh strokovnih delojemalskih in delodajalskih organizacij na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Zato pozivamo vse tozadevne organizacije, da v lastnem interesu v najkrajšem času sporoče imenovanemu poverjeništvu podatke: 1. Ime in sedež organizacije; 2. število članov dne 1. decembra t. 1., imena vodilnih oseb, višino članarine, pravila, socialne uredbe; 3. ali ima organizacija posredovalnico za delo, njena ureditev in kdo jo vodi?
—	Upravni odbor dnevnih zavetišč v Ljubljani je dobil za nabavo črevljev u-božni šolski mladini znesek 29.545 K.
—	Tovarišem, ki imajo vidna odlikovanja bivše avstrijske vlade! V demo-kraški državi nočemo vidnih odlikovanj! Zavest vztrajnega dela za narod bodi na-
še priznanje! Priloženi križec III. r. izročam uredništvu »U. T.«, da ga odda Narodnemu Svetu in pozivam tovariše, ki imajo podobne igrače, da me posnemajo! Nosil ga nisem nikoli. — V Radečah, dne 15. decembra 1918. — Fran Rant, nad-učitelj.
—	Narodni praznik v šoli na Dobrni pri Celju. Bil je to najlepši dan, kar jih je doživela šola na Dobrni! Pred nekaj leti so ob priliki neke cesarske slavnosti strgali od zaves pri ovenčani cesarski sliki trobojniške trakove in tožili učitelja, ki je na slovenski grb napisal obletnico cesarjeve vlade. Da, mučeniško življenje je imelo narodno učiteljstvo na Dobrni! Na dan narodnega praznika pa se je odela tudi ta šola v slovenske barve. Ob 10. uri dopoldne so prikorakali gostje, društva in požarna bramba, na čelu jim narodna godba, v slavnostno ovenčano šolo. Načelnik kr. šol. sveta je slovesno snel šolski zastavi črnožolte trakove in ji pripel slovenske z napisom: »Šolska mladina obljublja Jugoslaviji ljubezen in zvestobo!« Nastopala je mladina, vsa v narodnih nošah, s prav čednimi dekiamacijami. Pazljivo, s solzami v očeh so poslušali navzoči slavnostni govor učiteljice Levstikove. Šolske stene so bile okrašene z zelenjem in raznimi napisi, reki naših prvoboriteljev, Aleksandra in Wilso-na. Zlasti ugajala je ljudstvu slika na sprednji steni, ki predstavlja osvoboditev naroda. Slika in vsa dekoracija šole je delo učiteljice Levstikove. Po tej slavnosti se je udeležila mladina tudi svečanosti v cerkvi in slavnostnega obhoda skozi toplice. S toplišk- balkona so se govorniki, gg. Re-keb iz Celja, Jarnovič iz Dramelj in župnik Kukavic, ponovno obračali do mladine z navdušenimi govori. Otroci so tudi s burnimi klici kazali svoje veselje in svojo navdušenost. Pred šolo je kaplan Hrastelj, ki je v prelepih besedah proslavljal Jugoslavijo in razlagal pomen dneva že v cerkvi in šoli, slavnost zopet zaključil. Res mnogo užitka je imela šolska mladina ta dan, ki ji gotovo ostane v najlepšem spominu. In šola! Prvič, kar obstoji, se je odela v slovenske barve — prvikrat je pokazala, da ima biti samo le slovenska šola. Učiteljstvo pa, ki je kdaj tukaj narodno delalo in tupelo pod nemškim jarmom, je prejelo ta dan zadoščenje — dokaze, da ni delalo in trpelo zaman!
—	Iz Tržiča na Gorenjskem poročajo: Po mnogih prošnjah krajnega šolskega sveta je višji šolski svet dovolil, da se otvori peti razred na tukajšnji slovenski šoli, ki naj dobi tudi vzporednico, ker je učencev in učenk za en razred preveč. S tem je ustreženo želji vseh, ker je dana prilika za višjo izobrazbo naše pila-dine. — Nemško zasebno šolo zaradi pomanjkanja nemških otrok kmalu zatvo-rijo.
—	Priznanje. Narodna vlada je priznala tov. nadučitelju Matiji B a r 11 u v Semiču ob vpokojitvi v priznanje njegovega zglednega dolgoletnega delovanja v šoli častni naslov šolskega ravnatelja.
—	Begunska podpora. Narodna vlada je sklenila: Vsem aktivnim in vpoko-jenim slovenskim učiteljem in učiteljicam iz Goriške in Gradiške, ki bivajo v ozem-luj Narodne vlade SHS v Ljubljani in niso nikjer zaposleni, se izplača begunska podpora, dokler ne dobe nakazane dra-ginjske doklade.
—	Obrtno nadzorništvo. Območje obrtnega nadzorništva za Kranjsko s sedežem v Ljubljani je razširjeno na vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani. Za obrtnega nadzornika v VI. činovnem razredu je začasno imenovan inženir A. Stebi.
—	Sestanek društva kmetijskih učiteljev ki je bil določen na 21. t. m., se je moral preložiti na soboto, dne 28. t. m.
—	Za bedno srbsko deco je trgovska šola, ki ji je vodja in lastnik ljubljanski tovariš Gaertner, darovala 700 K.
—	Na krsto Ivana Cankarja je tudi učiteljstvo položilo venec z napisom: »Pisatelju Kačurja — učiteljstvo!«
—	Zatvorjene šulferajnske šole. Šul-ferajnsko šolo v Suhorju so Nemci sami, kakor pravijo, začasno zaprli. Šulferajn-ska šola v Velenju na Štajerskem pa je bila zatvorjena na ukaz Narodne vlade.
—	Iz Celovca nam pišejo: Mestni šolski zaklad izkazuje za prihodnje leto 202.214 K potrebščine.
— Izpremembe na bivšem Koroškem. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za tik in bogočastje, je odstavila od službe okrajnega šolskega nadzornika za ve-likovški okraj Josipa S o c h e r-j a in nastavila Pavla Koširja začasno za okrajnega šolskega nadzornika za veli-, kovški okraj. — Narodna vlada SHS v i Ljubljani, oddelek za tik in bogočastje, je odstavila Ano Besoldovo, učiteljico v Pliberku, in Ivana S p o r č i č a, nad-učitelja v Mežici, ter nastavila Jadvigo S t r e 1 o v o za učiteljico v Pliberku in
Iva F e i n i g a, šolskega vodjo v Tunelu, kot nadučiteija v Mežici. — Narodna via-da Snb v Ljubljani, oddelek za uk in bo- j gocastje, je imenovala b. Nikolajo K r u 1-c e v o za učiteljico na dvorazredni ljudski šoli v ¡¿t. Jakobu v Rožu, Franca Aichholzerja za prov. okrajnega šolskega nadzornika za šole beljaskega okrajnega glavarstva in šrnonorskega soanega okraja, Zdravka Kovača v stuzoovanje slov. ljudski šoli v St. Jakobu v Rožu, Rudolla M e n c i n a zu okrajnega soiskega nadzornika za šole celovškega okrajnega glavarstva, v kolikor spaoajo v območje Narodne vlade oriS v Ljubljani, z začasnim sedežem v borovljah; Josipa R e i c h m a n n a za provizortcnega učitelja na ljudski šoli pri :viariji na ¿nji. — Narodna vlada btlb v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je imenovala Antona Koben terja, abs. učit. kandidata za namestnega učitelja v bt. Jakobu v Rožu. — Narodna vlada bnS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je imenovala 1 omaža K u p e r j a za začasnega učitelja v St. Jakobu' v Kožu. — Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je imenovala Julija Majerja začasno za učitelja in soiskega vodjo v bt. Janžu v Rožu. —* iNarodUa vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je dodelila Franca b k o i a v začasno službovanje kot šolskega voditelja k Mariji na Zilji pri Beljaku. •— Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odpustila Janeza Mačka iz službe nadučiteija v Kapli na Dravi in imenovala Josipa M a -c a r o 1 a, šolskega vodjo na Vojščici, kot šolskega vodjo v začasno službovanje v Kapli na Dravi. — Narodna vlada StlS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila Osvalda B e r n o 1 d a od službe nadučiteija pri Mariji na Zilji. — Narodna viada StlS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila Julija Bohatta o'd vodstva šole v Grobinju in ga začasno pustila istotam kot učitelja ter dodelila Franca Vendramina, nadučiteija v Dutovljah, kot šolskega voditelja v začasno službovanje v Grebinj (na bivšem Koroškem).
—	Izpremembe na bivšem Štajerskem. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila kot okrajna šolska nadzornika nadučiteija Tomaža Wernitznigga, okrajnega šolskega nadzornika za mesto Ptuj in za nemške šole okrajev Ormož, Konjice, Sv. Lenart v Slov. goricah, Ljutomer, Maren-berg, Maribor (okolica), Rogatec, Šoštanj. Slovenska Bistrica in Slovenjgra-dec, ter vladnega svetnika Klementa P r o f t a , okrajnega šolskega nadzornika za mesto Celje in za nemške šole okrajev Celje (okolica), Vransko, Sevnica, Brežice in Laško. Njima podrejene šole je podredila šolskim nadzornikom za slovenske šole dotičnih okrajev. — Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila Julija O g r i s -s e g g a kot nadučiteija nemške ljudske štirirazrednice v Brežicah ter ga dala na razpolago štajerskemu deželnemu šolskemu svetu.
—	Šolska mladina v Tržišču na Dolenjskem je nabrala narodnega davka dne 14. t. m. na dan narodnega praznika 136 K 57 v. Prireditev šolskih otrok dne 1. decembra pa je prinesla 346 K 50 v. — Skupaj je poklonila šolska mladina 483 K 7 vin. narodnega davka.
—	Umrla je pri D. M. v Polju dne 18. t. m. gospa Franja M i h e 1 i č e v a, soproga tamkajšnjega nadučiteija tovariša Viktorja Miheliča, ostavivši nedo-letna otroka Viktorja in Ljudmilo. — Bodi vrli slovenski ženi ohranjen ljub spomin! Preostalim naše sožalje!
—- Predstavniki naprednega dijaštva so odposlali v Belgrad naslednji brzojav: Vaša kraljeva Visokost! Slovensko napredno dijaštvo je trdno odločeno slediti korakom onih svojih tovarišev, ki so se junaško žrtvovali, da s smelim prevratom stresejo in vržejo raz sebe tuji jarem. Ljubezen naša, ki se tako strastno boji za težko priborjeni cilj, naj Vas uveri, da bo naša požrtvovalnost izpolnila mero naših dolžnosti. Z veseljem gremo v ogenj bodočnosti, ker vodstvo Karadžordževičev nas navdaja s popolnim zaupanjem. Živela kraljevina SHS! Živel kralj Peter I.! Živel naš Aleksander! — Jugoslovanska o-mladina s Slovenskega.
—	iz bivše Štajerske nam pišejo: Ne* davno je beležil neki politiški list z zadovoljstvom, da se je o priliki zavzetja nekega lepega, prijaznega kraja nadučitelj, precej prileten, Nemčur od pamtiveka, s solzami v očeh odpovedal svoji zmoti jter obljubil, da hoče biti odslej veren Slovenec in iskren narodnjak. — Ako bodo na merodajnih mestih poslušali take »skesane grešnike«, ki so si vedeli v prejšnji dobi tako postlati, da so uživali nemško [)rp-tekcijo in zasedli najlepša mesta, kdaj in
dkod pa naj dobe potem vsi oni zado-tenja, ki so zaradi svojega odločnega na-bdnega prepričanja, vkljub najboljši kva-fikaciji in najlepšim uspehom sedeli v rognanstvu v kakih zakotnih krajih? — [li ne uči izkušnja, da sedi najslabši uči-kljski material na najlepših mestih? U-jievno! Kdo je dobil lepa mesta? Odpad-jiki in mlačneži! — Bilo bi nezaslišano, ko i taki možje zaradi svoje »skesanosti« pet uživali one ugodnosti, ki so si jih bili riborili pod nemškim režimom v škodo (arodno delavnih in inteligentnih zatiran-ev prejšnje vlade! V sedanjih razmerah esnično ni težko biti narodnjak, in »ske-¡ma« vrnitev v naše vrste se ne sme in more šteti nobenemu v zaslugo, am-txk je ostudno in nečastno klečeplazenje j nasprotno smer od poprej!
—	Iz Maribora nam poročajo: Go-,pod Osterc, bivši vojni kurat, sedaj ka-ilan v Zrečah, je imenovan za verouči-elja na nemškem učiteljišču v Mariboru ja oba oddelka, t. j. za dosedanji ženski n temu novo pridruženi moški. — Bivše hoško učiteljišče, doslej seveda nemško, (o zanaprej slovensko. Za tozadevne lemške dijake so naredili oddelek pri ienskem zavodu pod skupnim vodstvom.
—	Sulverelnska šola v Spodnji Šiški. Zasebno šulvereinsko ljudsko šolo v Spod-iji Šiški razpuste. Prostore porabijo za tanovanja uradništva novoustanovljenih iradov.
—	Šulverelnske šole razpuščene. Iz
Celja nam poročajo z dne 25. t. m.: Na-[odna vlada SHS v Ljubljani je razpustila jolo nemškega Šulvereina v Šoštanju. — iiemško štirirazredno ljudsko šolo v Bre-ticah so razpustili, ker je imela le 27 nem-ikih otrok. Nemško štirirazredno trško judsko šolo v Ljutomeru so razpustili, uči-,eljstvo pa se je dalo na razpolago vladi v Gradcu. Imela je le 15 nemških otrok.
—	160 primorskih sirot, in sicer 100 Ječkov in 60 deklic v starosti od 3 do 4 let, pride tekom meseca januarja v jubljano. Milosrčne ljubljanske družine prejmejo te sirote deloma za svoje, de-Dma v začasno oskrbo.
—	Umrla je koleginja Pavla M a -! i n k o v a , učiteljica na Viču poleg Ljubljane. Blag ji spomin!
—	Iz Tržiča na Gorenjskem poro-iajo: Ker se je dosedanji učitelj Avgust vlinkuš odpovedal učiteljski službi, je Itopil na njegovo mesto kot suplent Va-bav Deržaj, ki je služboval pred vojno ' Ostrožnem Brdu. To je tisti Deržaj, ki ;a je podla duša, ko je bil v vojaški ltižbi, denuncirala in ponaredila podpis ov. Jakoba Dimnika. Upamo, da kmalu zsledimo tega denuncianta!
—	Nemška olika. V »Slovencu« z dne 16. t. m. beremo: Učenec I. gimn. razreda, Nemec, sin višjega uradnika, vpraša v šoli dva slovenska součenca: »Ali vesta, kako se bere SHS?« — »Ne!« — »Pa povem vam jaz; to se bere: Schweine - Hunde - Sammelstelle.« — Slovenca ogorčena to povesta doma. Drugi dan pride oni nemški učenec: »No, saj sta me že zatožila, kaj ne? Ampak :ega si nisem jaz izmislil, ampak po naši plici se tako splošno govori.« — Never-etno, koliko ponižanja moramo Slovenci .rpeti še dandanes v lastni hiši!_
Srednješolske vesti.
Občni zbor društva slovenskih pro-l< sorjev se je vršil v nedeljo, dne 15. t. m., ppoldne in popoldne. Občni zbor je v Imenu poverjeništva za uk in bogočastje pozdravil nadzornik dr. Bezjak. Predsednik se je zahvalil vsem činiteljem, ki so Podpirali društvo duševno in gmotno. — Poročali so: tajnik dr. Debevc, blagajnik ov. Maselj ter personalni referent tova-"iš Jeran. — Popoldne so razpravljali o >redlogih tov. M. Pirca (Maribor), dr. (oruna (Ljubljana), dr. Šmaidka (Ljub-jana). Sprejel se ;'e tudi predlog prof. Vad-ijala glede kooptacije primernih oseb v Iruštveni odbor. — Sestavila se bo spomenica na vlado SHS. — Odseke bodo klicali v najkrajšem času: odsek slavi-tov dr. Debevc, klasičnih filologov tov. Jočevar, modernih filologov dr. Grego-"in, zgodovinarjev dr. Žmavc, matematikov tov. Mazi. V vseučiliško komisijo se Odpošljejo: dr. Debevc, dr. Grošelj, dr. Kušar. — Končno se je vršila volitev: izvoljen je bil kot predsednik dr. Žmavc; v Pdbor pa so bili voljeni tovariši: dr. De-Pevc, Jeran, Presl, Maselj, ravnatelj Bevk, Osana, dr. Samsa, Pavlič, kot namestniki Gnjezda in Sodnik in kot preglednika računov dr. Kušar in Mazi. — plede na pozdrav nadzornika dr. Bezja-ka pripominja poročilo v »Slovenskem Narodu«: Neznačajnih ljudi pa ne gre trpeti na tako važnih mestih našega šolava. Zato kličemo ono resolucijo po odstranitvi takih mož zopet v spomin in od-očno vztrajamo pri njej, sicer moramo izdajati primerne konsekvence! —
Razpust nemške gimnazije v Kočevju. Kako nepotrebna je bila nemška gimnazija v Kočevju, kaže dejstvo, da je letos na zavodu vpisanih samo 32 dijakov in 3 privatistke. Da bi bilo naravnost neodgovorno za to peščico vzdrževati v Kočevju višjo gimnazijo, kakor je to delala pokojna Avstrija, je povsem jasno. Zato je le odobravati, da je vlada sklenila koncem tega tečaja nemško gimnazijo v Kočevju docela razpustiti. Koncem zimskega tečaja 1918/1919 lahko dijaki prestopijo na nemško gimnazijo v Ljubljani, ki je tudi jako slabo obiskana.
Pouk in vzgoja dijaštva. Narodna vlada je na svoji seji dne 18. t. m. razpravljala o sredstvih, kako se naj dvigne stopnja znanja našega dijaštva, ki je med vojno jako trpelo, in opozarja na potrebo, da vzamejo povsod pouk s primerno energijo v roke in polagoma popravijo zaostalost v vzgoji mladine. Stavljeni so bili tozadevni konkretni predlogi, ki jih bo poverjeništvo za uk in bogočastje po možnosti upoštevalo.
Razpis ravnateljske službe na ljubljanski realki. Na državni višji realki v Ljubljani se oddaja ravnateljska služba z zakonito določenimi prejemki. Prosilci za to službo naj predlože svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom višjemu šolskemu svetu v Ljubljani do dne 30. januarja 1919. Na zakasnele prošnje se ne bo oziralo. — Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Dunajski srednješolci za šolsko reformo. Z Dunaja poročajo z dne 24. t. m.: Dunajski srednješolci so priredili minulo sredo skupno demonstracijo, pri čemer ie prišlo do hudih spopadov s policijo, dasi so dijaki sami skrbeli, da se je vršil obhod po mestu v redu, in niso dali povoda nikakšnim izgredom. Iz svoje srede so izbrali desetčlansko deputacijo, ki je šla na deželni šolski svet in stavila naslednje zahteve srednješolcev: popolno koalicijsko svobodo, ustanovitev šolskih občin, opustitev prisilnih verskih obredov, torej šolsko reformo, ki naj pri njej vplivajo in odločajo tudi učenci sami. Naglašali so, da pri vsem tem nikakor ne sme trpeti pouk in da postani učni red višjih razredov primeren praktičnim časovnim razmeram. Šolski svetnik dr. Januschke je izjavil, da so disciplinirani predpisi brez dvoma zastareli, in da je treba dovoliti učencem koalicijsko svobodo. Tudi reforma pouka je neobhodno potrebna. Srednješolcem se morajo na vsak način priznati gotove državljanske pravice, saj so se v velikem številu bojevali za domovino. Tozadevno skličejo v kratkem enketo, ki se je udeleže razen profesorjev in zastopnikov deželnega šolskega sveta tudi zastopniki srednješolcev.
Književnost 3n umetnost.
Glasbena Matica v Ljubljani. Pevski zbor (moški) je izvolil za svojega predsednika tov. Andreja R a p 6 t a , učitelja v Ljubljani. V odboru so tudi ljubljanski tovariši: Vendelin Sadar, Alojzij Račič, Ljubo Dermelj in Josip Tratar.
»Popotnik« objavlja v zadnji številki letošnjega (39.) letnika to vsebino: 1. F. Krajnc: P. Natorpova socialna pedagogika. 2. Pavel Flere: Oblastvena ureditev socialnega skrbstva. 3. Frančev: Iz Bolgarskega šolstva. 4. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis Pictus«. 5. Iz šolskega dela: Nekaj navodil za pravo-pisje. — Spisje v ljudski šoli. — 6. Fr. Kocbek: Narodno blago. Slovenski pregovori, prilike in reki. 7. Slovstvo. 8. Razgled: Kultura. — Šolstvo. — To in ono.
—	Dosedanji »Popotnikov« urednik, tov. M. J. N e r a t, se poslavlja od lista s temi skromnimi besedami: »Z završenitn 39. letnikom zaključujem svoje uredniško delovanjem. Bil sem s podjetjem kar od spočetka v tesni zvezi in mu kot urednik posvečal nad polovico svojega življenja skromne svoje sile. Starost pa mi je za-gradila daljno delovanje na tem potu. Izročam torej uredništvo naše pedagoške revije mlajšim, čilim in spretnejšim rokam, poslavljajoč se od predragega mi »Popotnika« z gorečo željo, da se list pod novim vodstvom naprej razvija v prid šolstva mlade Jugoslavije in v čast učiteljstva slovenskega.« — Kar je tovariš Nerat storil dobrega za »Popotnika«
—	in tega je obilo! — to je storjeno v korist našega šolstva. Bil je naš duševni vodnik in temu plemenitemu poslu je žrtvoval vse svoje sile. Učiteljstvo mu ohrani hvaležen spomin z iskreno željo, naj se tov. Nerat še mnogo zdravih let veseli napredka in razvoja našega »Popotnika« ! Ta prehaja sedaj v roke tov. P. F 1 e r e t a , ki je bil že doslej listu glavna opora. Prepričani srno, da je dobil Nerat sposobnega namestnika, ki je v pedagoških vprašanjih vsestransko poučen. Zato
stavljamo vanj vse nade, uverjeni, da bo vse naše vrste krepko vodil v duhu moderne znanosti ter po zahtevah našega časa! lov. Flere je mlad, inteligenten in deloljuben pedagog, poln energije in iniciative. Delegacija Zaveze mu je izročila-uredništvo »Popotnika« v trdni veri, da je pogodila pravega moža. Mi želimo svojemu časnikarskemu tovarišu najlepših uspehov in od strani javnosti — pravične in objektivne sodbe, kakršne mi, žal, mnogokrat pogrešamo!
Vse francoske umetnine iz nemških muzejev hočejo po zahtevi akademije lepih umetnosti v Parizu odpeljati Francozi kot odškodnino za škodo, ki so jo napravili Nemci na zasedenem ozemlju na umetnih zgradbah.
Nova ilustrovana knjiga za mladino. Izšel je v založbi »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani« četrti zvezek Ganglovih Zbranih spisov za mladino. Str. 100. Čena vezanemu izvodu 2 K. V tem zvezku je zbranih 8 spisov pripovedne vsebine. Priporočamo!_
Zadnje vesti.
ZBOROVANJE UPRAVNEGA ODBORA.
ZAVEZE.	I
Danes od 8. ure zjutraj dalje zboruje vi magistratni dvorani v Ljubljani upravni odbor Zaveze pod predsedstvom tovariša L. Jelenca.
Po poročilu tov. E. Gangla o našem položaju je upravni odbor sprejel več predlogov, ki jih je deputacija takoj odnesla na poverjeništvo za uk in bogočastje. Predlogi se glase:
I.
Izvoli se takoj deputacija treh članov, ki naj gre še tekom seje do g. poverjenika za uk in bogočastje ter ga prosi jasnega in nedvoumnega odgovora na vprašanje, hoče li Narodna vlada nemudoma skleniti izenačenje in začasno regulacijo službenih prejemkov učiteljstva in hoče li <o uredi tev izvesti tako, da bo odgovarjala našim v spomenici z dne 2. novembra 1.1. izraženim zahtevam in izjavam vseh članov Narodne vlade, ki so jo podali učiteljskim deputacijam?
Na podlagi odgovora, ki nam ga prinese deputacija, sklepajmo potem, o nadaljnjih svojih korakih, ki bodo posledica dobljenega pojasnila.
V to deputacijo predlagam: tov. predsednika Jelenca ter tov. upravna odbornika Rajšpa in Aichholzerja.
Predlagam, da se tej deputaciji pridruži tudi zastopnik Slomškove Zveze, tovariš Fabinc.
II.
Glede šolskega nadzorstva vztrajamo na 3. in 4. točki spomenice, ki smo jo sprejeli dne 2. novembra in izročili v roke predsednika Narodne vlade dne ¿..novembra letos. — Pričakujemo, da naših načel poverjeništvo za uk in bogočastje ne bo prezrlo, ker govori spomenica tudi v omenjenih dveh točkah popolnoma jasno in nedvoumno, izrečno poudarjajoč, da se z drugače izvedenimi imenovanji ne bi mogli strinjati.
Poudarjamo, da je doba okrajnim šolskim nadzornikom na bivšem Štajerskem že davno potekla, onim na bivšem Kranjskem pa mine s tekočim letom. Zato je imenovanje novih nadzornikov na podlagi naše spomenice iz stvarnih ozirov nujno potrebno. Enako govori nujnost položaja za imenovanje vseh nadzornikov na bivšem Koroškem, kakor bo to imenovanje takoj pottebno, ko to dovolijo razmere na bivšem Primorskem s Trstom vred.
Solidarni se izjavljamo s svojimi srednješolskimi tovariši, ki pravijo v svoji spomenici. predloženi Narodni vladi, da v Jugoslaviji, ne smejo šolstva več voditi in nadzirati možje (nadzorniki), ki so se tekom vojne osebno kompromitirali za nemško-a\ strijski sistem. Zato izjavljamo, da višjima šolskima nadzornikoma, dr. Janku Bezjnku in dr. M. Opeki ne moremo priznati moralne opravičenosti, vršiti nadzorstvo našega šolstva. Udeležba na uradnih poslih, ki bi jih vodila ali izvrševala omenjena gospoda, je učiteljstvu s stanovsko- zavednega stališča nemogoča.
III.
Narodna vlada SHS v Ljubljani je imenovala za predsednika višjega šolskega sveta prof. Antona Sušnika, za podpredsednika pa prof. dr. Ilešiča. Ne da bi lic.-»eli demonstrirati proti imenovanima gospodoma profesorjema, izjavljamo, da se s tem imenovanjem ne strinjamo, in sicer iz teh razlogov:
1. To imenovanje se je izvršilo brez vednosti tako srednješolske kakor ljudsko-šolske organizacije; je torej čin avtokra-cije, nikakor pa ne odgovarja principom demokracije, ki bodi glavni temelj naše mlade države, kakor je to tudi poudarjal
regent Aleksander v svojem odgovoru na adreso Narodnega Vječa dne 1. t. m. v iz-rečui izjavi, da hoče vedno zvest ostati široko demokraškim načelom. S tem imenovanjem je to demokraško načelo kruto kršeno, ker se je izvršilo brez znanja strokovnih organizacij, katerih člani bodo imeli z višjim šolskim svetom odločno največ posla.
2.	S tem imenovanjem so ljudskošol-sko in meščanskošolsko učiteljstvo popolnoma prezrli, ker ni niti predsednik, niti podpredsednik vzet iz naših vrst, dasi je imenovano učiteljstvo v pretežni večini nasproti srednješolskim tovarišem. Po principih demokracije, enakosti in proporca bi moralo vsaj mesto predsednika pripadati članu naše organizacije, sedaj smo pa iz predsedstva višjega šolskega sveta popolnoma izključeni. To dejstvo zbuja v nas opravičeno prepričanje, da ni bilo imenovanje izvršeno na temelju objektivnosti, zato do imenovanega predsedstva ne moremo imeti zaupanja.
3.	Vsaka korporacija, ki je sestavljena in hoče poslovati na temeljih demokracije, voli predsedstvo samo iz plenuma. Tudi to najprimitivnejše pravilo zdrave ustavnosti in demokracije so s tem imenovanjem popolnoma prezrli.
4.	Z ozirom na vse navedeno je upravičena naša zahteva, da se to imenovanje razveljavi in v smislu demokracija poveri strokovnim organizacijam vsega učiteljstva, naj nominirajo za predsednika in podpredsednika višjega šolskega sveta svoja dva kandidata.
IV.
V	slovenskem delu Jugoslavije je okroglo število 3000 glav ljudskošolskega učiteljstva, srednješolskih profesorjev je pa najevč 360. A v višjem šolskem svetu ima naše število (3000) dva zastopnika, kakor jih dobi 360 profesorjev tudi dva. To ni pravično! Tem manj je to pravično, ker stopi proti dvema našima članoma v:šjega šolskega sveta večina manjšine profesorjev, ki ne dobe le dveh članov potom izvolitve, ampak imajo že sedaj 4 prc fesorje, ki so višji šolski nadzorniki (dr Bezjak, dr. Opeka, dr. Poljanec, dr. Grafenauer). Vrhu tega sta predsednik in podpredsednik višjega šolskega sveta tudi profesorja, tako da bodo imeli profesorji, ki jih je 360, 8 zastopnikov, mi pa, ki nas je 5000, bomo imeli samo — dva! Tudi g. poverjenik je profesor in še eden gospod. ki je prideljen višjemu šolskemu svetu, je profesor! Skupaj imamo 10 profesorjev na poverjeništvu, oziroma na višjem šolskem svetu, a mi naj bi se zadovoljili zgolj z ubornim številom svojih dveh zastopnikov! Na poverjeništvu samem ni sploh nobenega ljudskošolskega učitelja, medtem ko je tam stalno 6 profesorjev!
Proti taki sestavi višjega šolskega svtta in proti takemu preziranju našega stanu moramo najodločnejše ugovarjati. Ugovarjati moramo pa tudi proti načinu volitev v višji šolski svet, ki je bilo treba z nj.mi tako hiteti, da je bila splošna ude-ležitev nemogoča, a katerih izid še danes ni dognan, in ker je bila njih čistost vs^j iluzorična, ako ne onemogočena.
Iz teh razlogov zahtevamo:
1.	Z ozirom na število našega stanu gre ljudskošolskemu učiteljstvu tako na poverjeništvu kakor v višjem šolskem svetu drugačno zastopstvo, nego mu je priznano sedaj, oziroma ki ga sploh nima.
2.	Upravičenosti in utemeljenosti sedanje sestave višjega šolskega sveta ne priznamo.
3.	Ta sestava naj se v soglasju s prizadetimi strokovnimi organizacijami nanovo uveljavi, kakor to zahteva pravičnost in enakopravnost.
4.	Sedanje volitve naj se anulirajo in n;i podlagi novega ustavnega štatuta razpišejo in izvedejo nove po načelu enakosti, tajnosti, direktnosti, splošnosti in proporca.
V.
Dne 12. t. m. je zborovala na poverjeništvu za uk in bogočastje enketa glede udeležbe šolske mladine pri telovadbi naraščaja telovadnih društev »Sokol« in telovadnih odsekov »Orel«.
V	tej enketi so bili zastopniki poverjeništva za uk in bogočastje ter poverjeništva za socialno skrbstvo, dalje zastopniki Slovenske Sokolske Zveze in Zveze Orlov, niso pa bili na to posvetovanje vabljeni zastopniki nobene učiteljskih organizacij, dasi bi vendar te morale priti do besede, kadar in kjer je govor o vzgoji š( !ske mladine. Ako se stavljajo na učiteljstvo opravičene dolžnosti glede intenzivnega poučnega in vzgojnega delovanja se-
ai. ko sta zaradi vojnih divjih razmer pouk in vzgoja toliko trpela, smemo zahtevati, da nam priznajo tudi nekaj pravic, kadar razpravljajo o vzgoji šolske mladine.
Ker se to ni zgodilo, smo opravičeni proti temu ugovarjati ter se ne moremo z
ozirom tudi na to preziranje iznebiti slutnje, da vlada na imenovanem poverjeni-štvu močna struja proti ljudskošolskemu učiteljstvu in njegovim organizacijam.
VI.
Da bosti iz prvega in pravega vira o našem položaju, o naših težnjah, željah in potreDan obveščeni centralna vlada in ministrstvo prosvete v beigradu, pošljimo tja svojo deputacijo! Čimprej se to zgodi, len; boije bo za vse naše šolstvo in za ves naš stan. V to deputacijo predlagam: kot voditelja deputacije predsednika tovariša L. jeienca, kot člane deputacije pa tovariše Josipa Kajšpa, L rana Aichholzerja, Pavla tTereta in Josipa Pahorja.
Potne stroške za to deputacijo po-krijmo sami iz svojega tako, da prispeva vsak član, oziroma vsaka članica naše Zaveze takoj 1. januarja 1919 po 5 do 10 K organizačnega davka. Kolikor tega denarja po pokritju stroškov deputacije še ostane, se naloži in upravlja kot rezervni sklad Zaveze.
Pozoveta naj se Slomškova Zveza in Društvo slovenskih profesorjev, da imenujeta po dva ali tri svoje zastopnike k tej deputaciji, ki jim sama pokrijeta potne stroške.
Ta skupna deputacija naj pred odhodom sestavi spomenico o vseh naših šolskih in stanovskih razmerah, ki jo naj izroči ministru prosvete Davidoviču.
Pri tej priliki naj stopi deputacija v stik s hrvatskim Savezom v Zagrebu in s srbskim Udruženjem v Beigradu zaradi ujedinjenja vsega jugoslovanskega učitelj-stva in zaradi enotne reforme vsega šolstva v Jugoslaviji.
Vodstvu Zaveze se nalaga, da ob po-vratku deputacije takoj skliče Zavezino dtlegacijsko zborovanje, ako se mu to zazdi nujno in potrebno.
.VII.
Naraščajoče delo pri Zavezi in naše stremljenje, da se more to delo nemoteno in smotreno vršiti, nam narekuje potrebo, da kolikor možno hitro ustanovimo in or-ganizujemo v Zavezi urad stalnega tajništva.
Rešitve tega vprašanja naj se nemudoma lotita stanovsko-politiški in gospodarski odsek.
Iz preostanka v prejšnjem predlogu navedenih doneskov bi se krili stroški stalnega tajništva v prihodnjem letu; tekom prihodnjega leta pa bi ona dva odseka izgotovila vsa pripravljalna dela, ki bi za vedno zagotavljala obstoj našemu stalnemu uradu.
Potemtakem bi stalno tajništvo začelo
lahko poslovati že s prihodnjim letom. •
V Belgrad je bil poslan ta brzojavni protest:
Srečno bilo leto 1919!
Uredništvo in upiavništo § H „Učiteljskega Tovariša
Vsem cenjenim svojim odjemalcem in naročnikom želi
srečno Novo leto
v svobodni Jugoslaviji
„Učiteljska tiskarna"
. \ v Ljubljani, ¡f. *. ^_
@H
a

Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
Učiteljstvo, združeno v Zavezi jugoslovanskega uciteijstva v Ljubljani najod-locnejse protestuje proti naKanam imperialistične Italije, ki si noče pr Masti ti najlepši uei nase zemlje in najza eunejsi uei našega naroaa, ouega naroda, ki že od panmveka imenuje ono, sedaj zasedeno ozemlje svojo nepreklicno in najsvetejso last. učiteljstvo Izjavija, da ne priznava nooene najmanjše opravičene utemeljenosti tem pouiepmm aspiracijam itaUje ter ugovarja proti njim! Luako protestuje proti nakanam Nemške Avstrije, ki izteza svoje roue po uasein Horotanu in po naši Štajerski. Vsi ti slovenski deli Jugoslavije ostanejo iast države anS, in učiteljstvo, zaruzeno v naši Zavezi, svečano ooijuoija, da hoče kakor dosedaj, tako tudi poslej skrbeti z vsemi svojimi silami za kulturno veličino svojega nedeljenega naroda in svoje celotne domovine.
L. Jelene, predsednik. •
Deputacija ni dobila poverjenika dr. Verstovška v uradu. Odsoten je v Mariboru. Deputacija pojde k njemu jutri, v soboto. Ako bo njegov odgovor glede i. predloga neugoden, se skliče za Svečnico popoldne ob 2. uri velik shod vsega uciteijstva v Mestnem domu v Ljubljani. Za vsak slučaj bodite pripravljeni!
Poročilo o seji upravnega odbora prihodnjič.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ig. K. v M.: Cirilico objavimo, čim dobi tiskarna črke, ki jih je že naročila. A prometne razmere so še vedno tako neugodne, da je treba dolgo čakati.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Ker sestavlja upravništvo nove naslove, nujno prosi vsa okrajna učit. društva, naj nemudoma pošljejo zaznamke članov za leto 1919.
Vsem cenjenim naročnikom in naročnicam: Srečno, veselo in uspehapolno novo leto!
Upravništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega
uciteijstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Na£ denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. nov. 1918 K 159.969*79.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/£». do '/26. ure popoldne.
Štev. 1017.
Razpis učnih mest
v polit, okraju Celje,
I.	Šolski okraj Celje:
1.	Na trirazredni mešani ljudski šoli v Št. Lovrencu pri Prožinu, III. plačilni razred, eno mesto učiteljice.
2.	Na petrazredni mešani ljudski šoli v Petrovčah, 111. plač. razred, mesto nadučitelja in pa eno mesto učiteljice.
3.	Na štirirazrednici na Teharjih, III. plač. razred, mesto nadučitelja.
II.	Šolski okraj Vransko:
1.	Na štirirazrednici v Št. Juriju ob Tab., II. plač. razred, mesto učitelja.
2.	Na enorazrednici v Marija-Reki, I. plač. razred, mesto šolskega vodje.
III.	Šolski okraj Šmarje:
Na štirirazredni deški šoli v Šmarji, II. plač. razred, eno mesto učitelja.
IV.	Šolski okraj Gornji grad:
1.	Na dvorazredni ljudski šoli v Novi Štifti, II. plač. razred, mesto nadučitelja.
2.	Na trirazredni ljudski šoli v Ksave-riju, II. plač. razred, eno mesto učiteljice.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim službenim potom do dne 20. januarja 1919 na dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Celje,
dne 12. decembra 1918. Št. 802/11-1918.
Razpis mesta nadučiteljice.
Slovenska Bistrica okolica, 4 razredna dokliška ljudska šola, II. krajni razred, slovenski učni jezik, katoliški verouk.
Pravilno opremljene prošnje je upo-slati krajnemu šolskemu svetu Slovenska Bistrica okolica do 31. prosinca 1919.
Okrajni šolski svet Slov. Bistrica. Maribor, dne 13. decembra 1918.
Štev. 497.
Razpis nadučiteljskega mesta
Na šestrazredni narodni šoli z 1 vzporednico k 6. razredu pri Sv. Petru tik Radgone, 2. krajevni razred, se razpisuje nadučiteljsko mesto. Prosilci morajo biti rimsko katoliške vere in usposobljeni za slovenski učni jezik.
Prošnje je vlagati do 15. svečna 1919 na krajni šolski svet pri Sv. Petru tik Radgone, pošta Radgona.
Okrajni šolski svet Gor. Radgona,
dne 16. decembra 1918. Predsednik: dr. Vavpotič, s. r.
Št. 802/11-1918.
Razpis nadučiteljskega mesta.
Slovenska Bistrica okolica, 4 razredna deška ljudska šola, II. krajni razred, slovenski učni jezik, katoliški verouk.
Pravilno opremljene prošnje je upo-slati krajnemu šolskemu svetu Slovenska Bistrica okolica do 3l. prosinca 1919.
Okrajni šolski svet Slov. Bistrica. Maribor, dne 13. decembra 1918.
_____ Štev. 29. Štev. 496.
Razpis nadučiteljskega mesta.
Na štirirazredni narodni šoli v Negovi, 2. krajevni razred, se razpisuje nadučiteljsko mesto Prosilci morajo biti rimskokatoliške vere in usposobljeni za slovenskii učni jezik.
Prošnje je vlagati do 15. svečna 1919 na krajni šolski svet v Negovi, pošta Ivanjci.
Okrajni šolski svet Gor. Radgona, dne 16. decembra 1918. Predsednik: dr. Vavpotič s. r.
Uradnico,
veščo knjigovodstva, korenspondence in tipkarstva želi dobiti Učiteljska tiskarna. Plača po dogovoru. Prošnje s potrebnimi izpričevali je vlagati do 10. januarja 1919 na ravnateljstvo Učiteljske tiskarne. Za odgovor in vrnitev prilog, oziroma prošenj naj se priloži predpisana poštna znamka!
Ljubljana, 22. decembra 1918.
Ravnateljstvo.
SHS
V naši zalogi izidejo tiskovine za
šolska naznanila in izpričevala
ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol s podtiskom SHS
po risbi gospoda strokovnega Učitelja
Dragotina Humka.
a D □
Ravnotam izidejo
znz nastenske table -
s pisano in tiskano
= latinico in cirilico -
Prijave na eno In drugo prosimo čimprej, da nam bo mogoče določiti naklado!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
SHS
NaiveSa slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3.
je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000 —
hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000'—
rezervnega zaklada.........„ 2,000.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
01
0 ———
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
narodne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/«, izven Kranjske pa proti 5v«°/o obrestim in proti najmanj 1°» oziroma V/« odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„Moje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.	*
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.