58. številka. (y Trstu, v soboto zvečer dne 15. maja 1897.) Tedaj XXII. „BDIHOBT" trhaja po trikrat na teden ▼ ieatlh is-danjih ob torkih, oatvtkSh ia sobotah. Zjntranje izdanje iz- Vaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane: trn J eden meseo . f. I.—, izven Avstrije t. 1.50 tri raeseo. . , 3.— » „ . 4.50 »t pol leta . . . 6.— , , , si vse leto . . » 1E.— . » , 1K__ Neredi!*« j« plačevati naprej m uriih )*rex priložene naročnine te sprava a« ozira, P<>ervau£jno številke ae dobivajo v pi o-dpjn,!aicah tobaku v Jrstu po S nvč, izven Trsta po 4 nvč. EDINOST Oglasi ae račune po tarifu v petita; s* naslove s debelini črkami ae plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vratic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu alioa Caserma it. iS. Vsako pismo nor« biti frank ovano, ker nefrankovana ae a« sprejemajo. Rokopial ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae spre-jema upravniitvo ulioa Molino pit-eolo hit. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije ao proate poštnine. 61 , r «1ttnoit* i• "»»•". Važen nasv&t. Kako zel6 se boje italijanski trgovci v našem Primorju slovenske konkurence in koliko zares jim mora biti ležeče na slovenskem — denarju, to priča njihovo prizadevanje sedaj, to konkurenco onemogočiti in jej izpodkopati tl&, predno bi »e uko-reninila v njih. Italijanska deviza je potemtakem ta: Slovenec ne bodi samostojen v svoji domovini, on bodi in ostani večni hlapec in rob tujcu za vsako ceno I Torej za vsako ceno! To je alarm-klic nasprotnikov in ta klic nam bodi opomin, da je skrajni čas, da se otresemo jedenkrat za osdej odvisnosti. A ta klic nam bodi tudi resno geslo: .zdaj, ali nikoli več!M Zdaj ali nikoli več! Kakor se v britki vojni pripravlja obupana četa na usodepolno glavno bitko, na bitko, ki ima odločiti usodo domovine, tako se moramo pripravljati mi Slovenci Primorja sedaj na odločilno glavno bitko. Nasprotnik naš je izdal parolo: Slovanstvo avstrijsko ne sme biti svobodno in samostojno; vsa njega prizadevanja za politisko in gospodarsko samostojnost treba uduUti v korenini! Prek potrte samostojnosti in politiške svoboda naše, hoče zmagonosno korakati naprej! „Sempre avanti!' je njegovo kruto geslo! Obseg te parole nam stopa sedaj pred odprte oči v vsej svoji grozi. Torej udušiti nas, udušiti tudi gmotno, kakor Škodljivo mrčes, — to hode naš nasprotniki Ali smo zares škodljiva mrčes Slovenci Primorja, vredna, da se stare in pokonča? Ali smo res strupeni. Ali smo res tako nevarno bitje, ki zasluži, da se ugonobi čim prej ? S čem smo smo si zadužili to ? S tem, da živimo ? 1 S tem, da živimo pošteno, nikomur v kvar, nikomur v škodo ? Zaradi tega se nas hoče streti, uničiti ? Vprašajmo se, ali ni marveč naš sovražnik do skrajnega brezsrčen in krut? Toda ne dajmo se! Slednji od nas, in naj je bil dosedaj še tako ponižen, brezbrižen in popustljiv, stopi naj sedaj pogumno v naše vrste 1 Gotovo se nahaja veliko ljudij med nami — in tč uboge žrtve uporabljajo nasprotniki za vabo drugim — nahaja se, pravim med nami ljudij, ki so veseli, da dihajo le božji zrak in se ne menijo za vso našo borbo več, kakor Jmedli črv, ki t cestnem blatu svojo pot naprej. Ti ljudje >^kajo navadno: kaj to briga mene,jaz kupuje* svoj denar, kjer se mi zdi in kjer dobim - ceneje. V teh ljudeh je naša nevarr^st, kajti njih se polotijo neprijatelji v prvi vrs^ da Jih vjamejo v svoje zanjke, da jim šepečejr ostudne laži na lahkoverna ušesa, češ, da je ^e naše prizadevanje po osamosvojenji sleparij zdražba, kovana njim le v škodo itd. Ti Ii*dje naši so naša nevarnost in qjlh se treba zagotoviti v prvo! Kako težka, težko je marsikomu zatrobiti na aha, za kaj se gre, kaka nevarnost nas obdaj*, ker mu je španska vas pojm vzvištnosti narodne idtfe. Kako težko iričalrnvati od teh ljudij — i* tu » k"1*! vrsti naše ženske — da bi žrtvovali le pol novca za narodno stvar 1 & žrtev je treba sedaj 1 Žrt<* in če tudi lbi se Slovenec proti Italijanom kasneje še le posluževal raznih pripomočkov ? Stvar je, žalibog, 1? prejasna! In da bi se poleg škode, ki nam jo prinaša sleparsko blago, še zamotavali v skrajie zoperne pravde, donašajoče le škodo, ter preiskovanja, to bi se vender ne splačalo! Boljše še vedno uživati moko, v katero ti je namedal slepar apna ali gipsa ali kake druge take reči, nego spuščati se v pravde, katerim je izhod fsikkUi:' uegotov. Ako pa, tako pravimo na podlagi treznega razmišljavanja, ako pa prodaja tujec dobro blage pod ceno vrednosti, tedaj pa je gotovo, da ne bo vztrajal dolgo! V tem slučaja pa kar naravnost svetujem : k njemu! Kupimo si gromal blaga, kije daje on v izgubo, nam donese izvesta) dober dobiček. A tu je treba stvar dobro umeti in v tem tiči žrtev, ki jo moramo prinesti narodni stvari. Ako tujec prodaja pod ceno vrednosti, d o b r o — zapomnimo si to in preiščimo blago! —, tedaj si nakupimo pri njem blaga za s v o j o p i o d a j a U n i c o 1 In to isto blago zamoremo prodajati po-j tem sami za navadno ceno br^z izgube za sloven-* skega prodajalca in brez i/gube za sbvenskega odjemalca! Upam, da se razumemo! Ako prodaja tujec dobro blago — botio videli, kako dolgo ga bode to vselilo — dobro: Id/mo k njemu, pokupimo vse to dobro bla£*> in ustanovimo si žnjim — svojo prodaj alnico. Sempre avanti! F. Dostavek uredništva. Ta nasvet je na jedno stran jako vabljiv, kajti gotovo je, da bi se tujeo kmalo naveličal prodajanja pod ceno. Ali stvar ima svojo drugo stran. Kaj pa naj bi začeli naši slovenski trgovci, ako bi naše slovensko ljudstvo na tak lep način direktno izkoriščalo srbori-tega tujca ? Naš trgoveo bi moral med tem zapreti svojo prodaj alnico. Zgodilo bi se, kar ravno hoče doseči nasprotnik: odpadla bi konkurenca in potem bi naše ljudstvo moralo z obrestmi vračati prejšnji dobiček. Po našem menenju se ta boj ne da urediti drigače : Naši trgovci naj gledajo, da bodo prodajali pošteno blago po primernih cenah, a ljudstvo naše naj kupuje pri njih, ne amenč se za tse manevre »znižanih cen" od nasprotne strani. Razmere na Primorskem. (Nadaljevanje govora dra. Gregorčiča v zbornici poslancev.) Ker pa v Gorioi ni bilo možno, da bi dali popolnoma duška svojemu mišljenju, odvelo se je nekoliko dečakov dne 19. aprila v Kormin in potem v Visinale preko meje, a tam se je dogodilo nekaj, kar je vzbudilo nevoljo cel6 med furlanskim prebivalstvom Kormina. V tržaški »Sera* od dne 24. aprila je rečeno v nekem dopisu iz Kormina, da so oni de« čaki, ki so bili onkraj meje, vsklikali v puntar-skem zmislu. Korminci so bili ogorčeni vsled tega, Čakali so jih na meji in so naklestili kričače, došle-v Brazzano. List navaja imena onih, ki so se udeležili pretepa in izvaja, da neki Alfred Lenarčič je bil tako pretepen, da so ga morali prenesti t lekarno, kjer so ga obvezali. List pravi, da so orožniki našli one, ki so se udeležili pretepa. Ni pa povedano, da so prijavljeni tudi oni, ki so se udeleževali zasramovanja onkraj meje. Vendar se je to zgodilo v zadnjem času, in sicer posredovanjem italijanskih orožnikov, ki so smatrali za svojo dolžnost, prijaviti avstrijski vladi, kar se je godilo na italijanskih tleh. Vsled tega so tudi zaprli nekoliko oseb. Vsa stvar se je iz> ročila sodišču. Med zaprtimi sta dva brata Lenarčič in jeden Koršič, torej sinovi slovenskih starišev. To je posledica temu, ako so Slovenci prisiljeni, pohajati italijanske šole in se raznarodovati. Pripomniti bi še bilo, da je zbežala preko meje dvojica izmed mladeničev, ki so se udeležili vsega tega. Ta dva sta se odtegnila aretovanju. Predsednik je opozoril govornika, naj vendar zaključi, a dr. Gregorčič je nadaijeval: Saj sem že povedal večino onega, kar se je godilo od italijanske strani. Ako hočem povedati, kar se je dogodilo od ital. strani, moram povedati tudi, kar ss je dogodilo dne 28. marca na cesti Gorica-St. Peter. Ta cesta je znana tudi njeg. ekscelenci, g. ministerskemu predsedniku.... Govornik je slikal dotične napade na Slovence od italijanske strani in pa, kako so gasilci goriški pri javnem vodnjaku klofutali slovenske žene ter je dokazoval, kako je postopala policija dne 25. marca na kolodvoru goriškem, lie-kel je: Med Slovenci so iskali palic; vojska občinskega sveta je bila oborožena palicami, toda tjakaj ni pogledal nikdo, za to se ni brigal nikdo; saj je običaj v Gorici, da mladeniči hodijo palicami na sprehod, to je tam tako v navadi, toda pri Slovencih so iskali palic. Redarji so udrli celo v gostilno in so hodili od mize do mize, gledali so ljudem v obraz in pravili: Poznamo te. Prosim gospodje, ako bi se kaj takega zgodilo na Dunaju v Praterju, to bi moral gledati redar, kako pride ven ; ali v Gorici ae sme storiti kaj tacega. Mladeniči so se pritoževali in so povpraševali: Zakaj nam delate to, saj nismo storili ničesar ? Ko je došlo iz Gorice pomnoženje policije, moiala je v gostilno, kjer so sedeli Slovenci. Po mojem menenju so državljani jednakopravni pred zakonom, in ako se je bilo bati, da nastane rabuka, ali ako se je že ta sestanek smatral rabuko, tedaj je bila dolžnost policiji, razgnati vse, ne pa samo jeden del. Ona pa se je vrgla samo na jeden del in je ta jedni del že v naprej smatrala sovražnim. Ta del so pritiskali, a drugi del je drvil za njimi. Potem je slikal govornik, kako je policija potegnjenimi sabljami proganjala mladeniče is Štandreža in kako je aretovala jednega le zato, ker je stopil na stran. Potem je nastala zopet kontroverza med govornikom in predsednikom, kateri poslednji je posegal govorniku v besedo, češ, da naj se drži le vprašanja nujnosti. Nadaljevaje svoj govor je pripovodoval go-vornik, kaj sa je zgodilo dne 16. aprila z mladenci, ki 80 prišli v Gorico na nabor (Ta dogodek je že man našim čitateljem. Op. uredn.) Da ne bi se omadeževal italijanski značaj mesta, šli naj bi bili mladeniči okolo mesta, preko trga za živino, po poti, kjer se goni živina. Nič ni pomagalo, da so županje iz okolice jamčili za red. Na dan nabora so prišli mladeniči se slovensko in avstrijsko zastavo; in ko so pr'šli blizo mesta in so hoteli v mesto, prišli so jim nasproti redarji in vojaki z nasajenimi bodali. Na ta način se vsprejemajo pri nas mladeniči, ki slave najslovesneji dan, ko naj bi presvitlemu cesarju posvetili svojo 'mlado kri in življenje (Čujte 1 Čujte 1). Polkovnik, ki je bil udeležen na tem, je bil nejevoljen in je vprašal, kdo da je to priredil. Seveda je bila to varstvena oblast v Gorici, in sicer na način, katerega ni možno odobravati nikoli in nikakor. Mladeniči so obrnili hrbte in so odšli zopet v Solkan. Okrajni komisar je šel za njimi in jim je dal obljubo, da bodo smeli skozi mesto in potem smejo se povrniti k nabornemu lokalu. Vsled tega so zopet prišli do pred mesta, toda vsprejeli so jih zopet istotako kakor poprej. Tako je bil onemogočen nabor. Vprašam, ali je mogoče, ali je politiSno, ali je dopustno, da se tako postopa z mladeniči in njih svojci ? V mestu imamo nrade, v mesto nas kličejo, tjakaj nas vabijo pismeno, in ako bote mladeniči tjakaj, kamor se glasi pismen poziv, gonijo jih nazaj vojaki nasajenim bajonetom...... Predsednik: Odvzeti vam moram besedo.... Politiiko vesti. V TRSTU, dne 16. meja 1897. Adresi na krono. Adresa na krono, ki jo predlagati desnica in srednja stranka gosposke zbornice, pozdravlja z veseljem posamične točke programa, ki so bile povdarjene v prestolnem govoru. Adresa povdarja potrebo, da se deželnim zborom odmerja potreben čas za reševanje naraščajočih nalog; povdarja potrebo mivu med avstrijskimi narodi; obljublja, da bode gosposka zbornica rada sodelovala, da se ugladijo narodna nasprot-stva. Znamenit je oni odstavek, ki pravi, da seje z jezikovnimi naredbami zadovoljilo vožnosti naroda češkega; »ko pa se Nemci čutijovznemirjene, se na* deja gosposka zbornica, da se skoro potolaži to vznemirjeni*. Gosnoaka zbornica želi, da se nredi jezikovno vprašanje potom primernega zakona. Ako hočemo, da državni zastop reši svojo nalogo, je treba, da se naseli mir med narodi. Gosposka zbornica se nadeja tudi, da se posreči modrosti vladarja in pa spoprijaznjenim velesilam, ublažiti grozoto sedanje vojne med Grki in Turki, a da se zajedno definitivno zagotovi krščanskim narodom turške države svoboden materijalni in kulturni razvoj. Adresa zaključuje : Narodi Avstrije bodo že v prihodnjem letu slavili vzvišeni praznik BOletuice slavnega vladanja Vašega Veličanstva. Naj bi avstrijski narodi v tem velepomeaibnem zgodovinskem trenotku stopili pred cesarski prestol kakor bratje in naj bi najboljšemu očeta podali zlati klas na-dnega združenja kakor najlepši sad mnogoletne, vse podanike z jednako ljubeznijo objemajoče vladarske skrbi! Genij Avstrije naj stoji na strani nje narodov na tem velikem slavju miru. Adresa, ki jo je sklenila večina adresnega od« seka zboru. posi. povdarja v svoji lojalnosti potrebo sprave. Stori naj se konec nar. bojem na korist stvarnemu reševanju zakonodavnih nalog. Narodni mir pa se da doseči le po vzajemnem pripoznanju zgodovinskih in prirojenih pravic avstrijskih narodovvvseh kraljestvih in d e ž e< lah. Za to bi bilo jamstvo jednakopravnost vseh narodov v vsem javnem življenju, v šoli in v uradu. Vsporedno z adreso gosposke zbornice povdarja tudi ta adresa potrebo, da se razširi delokrog deželnim zborom in da se deželam privoli veča svoboda v upravi. Šola naj se uredi primerno potrebam po-samičuih dežel. Adresa povdarja potrebo krščansko-nravne šolske vzgoje, socijalnih reform, povspeše-vanja kmetijstva, obrti, industrije in trgovine, preosnove davkov, pristojbin in pravosoistva. Slednjič pravi, da treba obračati vao skrb stvarem vojske. Adresa zaključuje: Veledušnega, obče priljubljenega čuvaja evropskega miru, mora zahvaliti monarhija, da se sme veselo nadejati, da ne bade vojna baklja kalila razvoja kulture. Zbornica poslancev se nadeja, da se sedaj, ko so se vztočne stvari obrnile v zmislu miru, posreči cesarju in njega vladi, da se združijo vse na Balkanu interesovane države v vzdrževanju miru, pa tudi v skrbi za krščansko prebivalstvo turških pokrajin. Jaka po modrosti Vašega Veličanstva, po požrtvovalnosti narodov, po velikosti in hrabrosti oborožene sile, kak. r tudi po svojem dobrem pravu, bode monar-/ h'ja vsikdar mogočno zatočišče miru med evropskimi I narodi. Kakor se vidi soglašati lepo adresa desnice in srednje stranke v gosposki zbornici in ona desnice, to je veČine v zbornici poslancev. »Slovenskemu Narodu" poročajo, da so vse slov. skupine jako zadovoljne z adreso. GrSko-turSki spor. Nam menda ne bode očital nikdo, da simpatizujemo s Turki. Nasprotni sme jim kakor krščani in Slovani. Gledć vprašanja krečanskega, smo bili povsem na strani Grški, ker je bila tu ideja pravice, i laja svobode, ideja krščanstva in velika narodna ideja. Ali sedanjega postepanja Grkov ne moremo razumeti in je moramo le obsojati. To postopanje se nam vidi nekam nelojalno nasproti — evropskim vlastim. Strta na bojišču po veliki premoči turški se je obrnila Grška do vlasti, da bi posredovale in žena prestolonaslednika se je obrnila v zasebnem pismu do lastnega brata, nemškega cesarja, v tem zmisln. Vlasti so se izjavile pripravljenimi za posredovanje s pogojem, da Grška brezpogojno poveri svoje interese evropskim vlastim. In kolikor je možno soditi po tem, kar je prišlo v javnost o nakanah vlasti, je soditi, da poslednje hotč striči turške zahteve, ako bodo iste pretirane. Grška je izjavila slovesno, da poverja oblastim obrambo svojih interesov. Nje dolžnoit bi bila torej čakati, kaj dosežejo evr>pski diplomatje na visoki porti? Poslaniki v Ca|rigradu so se jeli pogajati s turško vlado za premirje (vest o razpravljanju o pogojih za sklep rtiru, je bila namreč prenagljena, kakor poročajo danes iz Carigrada), a v istem hipu je došla v Carigrad vest, da je pred Preveso (v Epiru) stopilo na Mpno 3000 mož grške vojske, kar je neugodno uplivhlo nt razpoloženje porte. To postopanje je obžalovati, kajti na ta način delajo Grki posredovalcem le težave, a škodo bodo imeli le Grki sam'. Kakor rečeno, tako postopanje je kvarno za Grke in nelojalno nasproti vlastim in radi verjamemo brzojavki iz Carigrada, da so poslaniki nejeroljni, da je Grška ofenzivna v isti hip, ko prosi Evropo — milosti. Diplomatiški krogi da so tega menenja, da taki dogodki le zaprečujejo posredovane ali pa je utegnejo popolnoma preprečiti, zbok česar se lahko jako shujša položenje Grške. Zadijič smo tekli, da Turki hočejo zavlače* vati z odgovorom na predloge velesil, dokler ne završe vojaške akcije ztsedenjem Domoko*a. No, danes trdi carigrajsko poročilo, da je Domokos v rokah Turkev. S tem bi ^ila torej odprta pot za posredovinje. Obžalovati bi bilo torej Umbolj, ako bi se še sedaj Grki ne hoteli udati v svojo usodo. Bodisi britko kakor hoče, ali Grki se morajo ukloniti spoznanju, da sami niso doiasli Turčiji nr* glede števila vojske, ni glede nje sestave. Pariška „Agence Havas* javlja, da bode Turčija zahtevala 78 milijonov frankov vojne odškodnin«. Te dni pa smo že omenili, da bi Turčija vzela rada namesto denarja — grško brodovje. Toda gorenja vest trdi, da vlasti ne dovole v to. Po takem pa naj se Turki le pripravijo na dolgo čakanje 1 Grške finance so bile porušene že pred ; vojno, sedaj so seveda še bolj, morda popolnoma. Dolgov pa ni možno plačevati niti ob najbolji volji, ako — nimamo s čem! Mimo tega po hočejo oblasti baje skrbeti za to, da pridejo prvi na vrsto prejšnji upniki 1 Sicer pa naj si Grki ne be-j lijo glav, ako ne plačajo Turkom svojih dolgov, saj i bodejo le posnemali s tem — Turke 1 Različne vesti. K razpravi o nujnih predlogih glede odnoiajev v Primorju nam pišejo z Dunaja: Izvestni krogi bi bili radi preprečili to razpravo. Zadnji hip se je pokazalo, da si prizadevajo primorski Italijani, da se odloži nujna razprava. Ali hrvatski in slovenski, in sploh vsi poslanci krščanske narodno-slovenBke zveze niso hoteli odjenjati. Skoro vso sejo, od 10. predp. do 5. pop. se je razpravljalo o razmerah na Primorskem. Nujnost predloga ozi-rom na Istro je utemeljeval posl. S p i n č i d. Govoril je dobro uro. Navajal je dejstev, na katerih so se uprav zgražali poslušalci. Italijani so neka) cvilili začetkom, a kmalo so obmolknili. Govoril je tako, da je bilo videti iz vsake besede, da čuti, kar govori. — Za njim je govoril R i z z i, ali bolje rečeno, čital je nekaj s papirčkov. Same besede, prazne fraze. Sledil mu je drž. poslanec dr. Ignacij Žitnik. Govoril je prvikrat, govoril krepkim glasom, oduševljeno, izvrstno. Opozoril je na sršenovo gnezdo na jugu monarhije. Zatem je govoril goriški poslanec L e n a s s i. Rad bi bil pobil, kar jo govoril Gregorčič, ali ni šlo. — Poslanec Biankini je prispodobljal stanje v Istri z onim v Dalmaciji pred nekoliko leti. Za njim je priskočil Italijanom na pomoč liberaleo Pfersche. Mlad mož, židek. Povej mi, s kom le družiš, in jaz ti povem, kdo si I To so davni prijatelji: Italijani in nemški liberalci. Pfersche je govoril kakor slepec o barvah. — Izborno je gororil dr. Fer* j a n č i č o razmerah v Trstu. Protestoval je proti odgovoru miuistra-prediednika. Bil jako srečen. Glavna govornika sta bila Ho rt is in dr. L a« g i n j a. Hortia je človek, ki priča že svojim vedenjem, zlasti pa svojimi dolgimi lasmi, da mnogo Čepi med knjigami. Od njega bi bili pričakovali kaj boljega. Na mizo si je položil dve knjigi. V knjigi pa svoj sestavek. Deklamiral je teati-aiično, kar je — čital. In to je tista tržaška zvezda?! Tako si je mislil marsikdo. Citiral je tudi nekaj iz prošlih vekov, hote dokazati, kaki barbari so bili Hrvatje. — Uprav divno ga je p. bil dr. La-ginja, in to iz italijanske knjige .Notizie sto-riche di Pola". Iz iste je na vel štiri mesta, četvorice Italijanov, provediturov v Istri, ki so V svojih dopisih na beneško vlado opisovali stare prebivalce, iz katerih so postali Italijani, ki so sekali oljke in gozdove in delali druge škode, a kako marljivi in delavni so bili novo došli Hrvate. A ni bilo zadosti, da je Hrvat Laginja z besedami Italijanov pobil Italijana Hortisa, ampak še rogal se mu je, menć, da gaje smatral dosedaj izvrstnim zgodovinarjem, dočita je videl danes, da je samo pesnik in se to ne dober. Tudi v drugih izvajanjih je bil Lagmja jako srečen. Italijmi so si seveda Čestitali med seboj, pridružil »e jim je pa samo kaki Žid ali Sehonererjanec. Naše je poslušala innožiua poslancev in je ploskala v>em nenavadno, še nikdar tako. Niti protivniki jim niso mogli prigovarjati. Italijani so bili poparjeni. In kako ne, ko so bili pobiti popolnoma. 0»>i 13. »iaja je bil dan Primorja v zbornici poslancev, dau parlamentarne borbe med Hrvati in Slovenci na jedni, in Italijani na drugi strani. Iz te borbe so sijajno izšli Hrvatje in Slovenci; zastonj skušajo to prikriti židovske in neke druge novine. aBartoličM ni niti zinil. Nujnost se je sprejela veliko večino. O predmetn predloga samem se bode razgravJjalo v prihodnji seji, v torek. O razpravi o razmerah na Primorskem pravi »Mattino", da ni spravila na dan ničesar dmz^ga, nego smešnih malenkosti, a naii poslanci da sole zlorabljali parlamentariške običaje in prava. Torej ( malenkosti? Kaj pa, ako so se te „malenkosti' družile v veliko sliko, na kateri je videti, kako gospodovalna stranka na Primorskem odreka veČini poajška in narodna prava, kako bi se tej lojalni nar^n08ti hotel na vsak način pritisniti pečat duševue podrejenosti, kako se ta narodnost raznimi šikanami zlasti k^ečimi mahinacijami o volitvah zavaja a^ obupnih korakov, do — obupa ? ! Ali so lo res i^lenkosti ? Taki odnošaji so malenkosti le takim Ijuo^ ki ne znaj0 čitati v dusi užaljenega naroda, ki * 8voji „vzvišenosti* ne morejo pojmiti vrvenja v duš; naroda, borečega se za svoje uajprimitivneje pravo, za svoj — obstanek I! Novčič je malenkost, gotovo, toda le za oiega, ki ima mnogo novčičev. Ali siromaka boli, akt je zgubil jedan sam novčič. Taki .siromaki smo mi p-imorski Slovani v politiškem in pogletu. Nam je važna vsaka malenkost. Le oni, ki so ati, ne pojmi jo te naše borbe. Ni la sra-sramoto ™m, da se moramo boriti za malnkosti, ampak za^ue, ki nam — v zasmeh vsaki prvici — odrekajo c«6 malenkosti. Ta „malenkostna" razprava je bilapr«bna, Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" st. 58, več, izdanje. dA dobista zbornica in vlada vsaj nekoliko pojma o naših odnošajih, da izvesta, kako še danes, po 36 letih ustavnega življenja, niso našli svoje poti na Primorsko — ustavni zakoni. Slednji čas je res, da bi slavna vlada, in če treba, da tudi parla-' raent najodločneje pritisne na to, da se tudi a* Primorskem uvedejo normalni odnoaaji, taki odao šaji, kakor jih označati obe zbornici v ivojih adresah za neizogibno potrebe v omogočenje vspe snega zakonodavnoga delovanja. Takih odnošajev nam ustvarite, pa obljubljamo svečano, da ne bo demo nikdar več tratili časa v zbornici z — .malenkostmi 1" To pa si zapomnite : ui vse malenkost, kar vi označate za malenkost I Le po tržaikem receptu! Kako se vendar zgražajo moralno naša Italijani, ker so se referati o protestovanih volitvah Bartolija, Hortisa, Mau-roueija in Verzegnassija poverili slovanskim rokam! Kako so vendar občutni! Saj tega ne morejo ve ueti že v naprej, kaka bodo poročila in da bodo gg. referentje krivični. In tudi posl. Ferjančič jim je zaklical te dni v zbornici, da naj se nič ne boje, da poročila bodo povsem objektivna. Mimo tega je obrazložil tudi dr. Laginja v svojem go voru, zakaj so se referati poverili jugoslovanskim poslancem. Ker treba, da referent pozna jezike dežele in odnošaje. Ako ne pozna jezika, kako naj razume razne spise in izjave, kako naj sodi objektivno in kako naj sestavi objektivno poročilo? Uprav iz ozirov na potrebno objektivnost je neizogibno potrebno, da poročevalec pozna razmere in jezik I To bi moralo potolažiti Italijane. Potolažiti ? Ali pa so morda Italijani toli razburjeni zato, ker se boje — objektivnega poročila?! Ako je stvar taka, potem seveda je stvar sila neprijetna za Italijane. Ali pa hočete, da postanemo zlobni tudi mi ? Ali hočete, da uveljavimo načelo „zob za zob" ? Ali hočete, da svetujemo gospodom referentom, da naj kar predlagajo uničenje vseh omenjenih volitev, ne da bi si belili glave z utemeljevanjem in naštevanjem razlogov ? Ali hočete to ? Iu tudi če bi storili tako, vi, Italijani, bi morali molčati k temu, vi ste zgubili pravico do protestovanja proti takemu postopanju in nimate pravice zgražati se uad drugimi, ako store to isto, kar prakticirate vi sami nedosežno virtuvozuostjo 1! Kaj hočete reči, ako bode zbornica poslancev o verifikaciji postopala tako, kakor postopate vi v Trstu in Poreču P Mar niste v Poreču že opetovano uničili jednoglasnih volitev?? Ali niste uničili v Trstu izvolitev Nabergoja, ne da bi bili navedli kakov razlog in v /. J i c p o-r o č i 1 u v e r i f i k a c i j s k e g a odseka, da se je volitev vršila zakonito?!! Kaj, ko bi vam zbornica poslancev jeden k rat merila z vašo lastilo mero, kaj, ke bi posegniU malce po —■ tržaškem receptu?! Nadaljnje pokora Rojančanom. Zatrditi moramo še jedenkrat, da je to gola resnica in da se ne šalimo. Minolega četrtka je naložil župnik Jurca potrpežljivim Rojančanom: „Vsakdo naj prinese 5 nvč. v čast Materi Božji; a nikar praviti tega nikomur, da me ne d ene j o zopet V „E d i n o s t*". Včeraj pa je naloži! strašno kazen: „da se n i k d o ne s m e j e z i t i skozi 7 d n i M! Pridodal pa je, da pridejo še ostreje pokore! O današji nam še ni došlo poročilo. Gosp. župnik je jel izvajati „Ogni giorno una* po narečju „Piccola*! Zopet grobovi! Neka revna žena je želela postaviti svojemu pok. možu mal spomenik. Šla je na pokopališče in naročila spomenik. Ko je pa čul kamenosek, da hoče slovenski napis, rekel je: „Draga moja, se slovenskim napisom ne bode nič, ker magistrat ne dovoli !* Ker je pa videl, da žena zahteva, onda je rekel: .Dobro, dajte mi 80 nvč. za kolke in potem dovoli „morda"?!!" Dala je za kolke ali do danes nima še kamena, akoravno so minoii od takrat že 3 meseci! Na vprašanje, da-li mora vsakdo dati za kolke, je odgovoril, da L a h i i n N e m c i n e, nego samo Slovenci! Podpisani vzamem sam to reč v roke in sporočim ob svojem času izid te za tržaški magistrat nečastne afere. Nebodigatreba. Odločno 1 Nekdo piše v cen. „Edinost", da je bil žaljen na ulici in sicer, da ga je neki lakonski pobalin zmlrjal se „ščavi porki" itd. To ni nič novega! Novo je pada oni gospod, V je bil žaljen, ni storit svriolžnojkajnerji so nabrali na shodu 1. maja 12o stotji H. ma a 7 kron 40 st. Flejčkajnerji pri pett-ljn so darovali 2 gld. V veseli družbi pri Laka* na Kontovelju je nabral g. Jakob Oijak 120 atcj G. Trobec iz Predloke-Černikala je poslal S kra G. Marko Miletič trgovec v OtoČacu je posl,ti 1 kron 34 st. nabranih v prijateljski družbi po Jcijativi g. Dragotina Ber-gniera, trg. potovale« f Trsta. „Slovanska Čitaljca-' v Trstu poziva vse čestite društvenike n;tj glavni zbor, ki bode v soboto dne maja I $7. ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Govor preijeduikov. 2. Poročilo taj-nikovo o druitvenem fdovanji minolega leta, 3. Poročilo blagajnikovo. Poročilo pregledovalnega odseka društvenih račutiv. 5. Posamični predlogi in interpelacije. 6. Volit v predsednika in odbora. 7. Volitev treb pregledi'alte v računov. Odbor. oseb radi javnega nasil poškodovanji;iu radi pr nost. Tožb) je zastopal Fra us, branitelji pa so P r e t it e r in dr. K y b anom. Včeraj in danes se Križanom radi dogodkov Razprava proti Kr je vršila razprava roti povodom volitev za držami zbor. Obtoženih je 17 va, rabuke, radi t plesnega stopka zoper osebno var I rž. pravdni k a namestnik bili dr. G r e g o r i n, dr. r. O razpravi sami pri- N a p a d. V četrtek popnlndne je šel skozi Koper g. Knav, kapelan s Topolovca; tekla sia za njim dva Koprčana — lepo oblečena — kričaje : „Morte ai foresti! Fo a i foresti* ! Da bi ne im«l g. kapelan hitrih nog, ne vera kaj bi bilo. — To j* nj TiIa mir v Koptu ! Iz Jelšan nam pišejo: Gospo l nrednik : Dovolite i*i, da Vam kaj sporočimo tudi iz naše okolic-«. V tukajšnji župnijski cekvi, na pokopališču in njegovi kapelici, je vse predrugačeno. Ko smo prej ofci*ko»ali te sveto kraje o priliki službe božje, oMiajala nas je neka Žalostna srčna tesnoba, ker je bilo tu mnogo zanemarjanega. Drugače je se-{ daj: ceikcv je vsa olepšana znotraj in 2unaj. j Presbiterij ju uzuljšan krasnimi slikami, drugo je j aarrtiorizovano. Vsi altarji, svečniki, svetilnice itd. | s > prenovljeni in še več druzega popravljenega ali I pa novega. Na pokopališču je kapelica vsa predrugačena, tudi marmorizovaua in olepšana slikami. Zid okoli pokopališča je popravljen in čedno pobeljen, železna vrati nova in prelepa podoba Križanega diči dvor miru. — Vse je urejeno lepo in v splo mu o zadovoljnoat faranov. Iu kdo je vse to učinil brez naših stroškov ? Edino naš velečastiti gospod župnik, kateremu smo iz srca hvaležni v.-i farani brez izjema na tolikem trudu. Obožavane grlice in slavčki slovenski! Pred par leti izdal sera knjigo: „Slovensko petje v pre-tv.LUh dohnho kateri je lila ocena v slovenskih listih najngodiieja. Omeni'n samo, da ji je „Slov. Naru d* v oceno posvetil poseben „Podlistek", da je „Slov. rt vet* pisal o nji: „V tej knjigi podal umu je pisatelj lep kos kulturne zgodovine slo-| venske", in da se je slovenski skladatelj, gosp. , he.op. Helar, da ne omenjam drugih piizualnih i pisem, izrazil: „Ne poznam naroda, ki bi se v tej j stroki inogH ponašati z enako knjigo". —• Knjigo, obseg.jočo 171 strani, krasijo slike slovenskih | skladateljev. Prvotna cena ji je bila 80 nvč. Da i bi se mi tem preje povrnili znatni stroški in da bi mi bilo mogoče obelodaniti drugo knjigo, v kateri nadaljujem z životopisi slov. skladateljev, znižal sera ceno na 50 novč. Župnik Jemersič pravi: „Slovencu je v žalosti in v veselju sladko okrepilo — njegova pesem", a meni bilo bi v okrepilo, ako bi mogel doseči ravnokar navedeni namen. I1, n. pevci tržaških in oknličauskih pevskih društev in sploh vsak, kedor se za to zanima, dobe knjigo v .Delalskem podpornem društvu", Molino picc., list. 1. Vnanjim naročnikom pa postrežem jaz. F. /lulcuša, nadučitelj v Trstu. Velika zaloga za sladkor, kavo in sploli vse kolouijale s u otvori v Gorici do 1 junija. Velika slovenska tvrdka otven za Slovence na Goriškem svojo podružnico, ki bode mo^la ne le tekmovati t. vsakim trd«njirn trgovcem, ampak bode šo veliko ugodniša v vsakem oziru. Že sedaj naroča ta tvrdka nad tisoč vagonov blaga na leto, ima najboljše zveze, dovolj kapitala, je torej kakor navile za goriške Slovence. Toliko za danes. Podrobnosti bodo naznanjene odjemalcem na deželi s posebnim! okrožnicami — Evo napredek! Naprej 1 občimo razsežneje poročio prihodnjič. Od sv. Ivana nam j mi.iole sobote ste prrabč toivancev onim, ki so sejo : V večernem izdanju li zasluženo zahvalo Sve-blagohotno sodelovali na ua^i prelepi velici na korijt otroškemu vrtcu. Nemilo nas je pa dirnilo, da je bilo izpuščeno irtie gosp, H r a b r o s 1 a v a R a ž ka a, nusega pevovodja, ki se redko ljubeznijo trup za Širjenje naše pesmi po okolici. Ta mož pač le treba spodbujanja, kajti navdušen je že sam po tjebi, po svojem rodoljubju in po svoji narodni zaiiesti, tako, da nam daje vsikdar prelep izgled. Vendar treba tuli njetuu javno izreči zaslužeuo priznanje Toliko prosimo da objavite, d» ne bode krivda nikomur. Il Marezig pri Kopru nun pišejo: Samomor. Minolu sredo se je v tukajšnji župniji ustrelil neki nepoznani človek — civilno, lepo oblečen — v starosti okolo 50 let, prilično agent (!) pj lizijognomiji „Nemec" — pokopali so ga danes na tukajšnjem pokopališču — Natančneje se ne ve nič. \ Nesreča. Prel nekaj dn-vi se je tukaj v vasi Voganel vtopil 3 letni otrok, v vodi, globoki komaj V* metra. M j s* o cj & e vesti* Arta 14. Bitka pri Gribovu se je zaključila s tem, da so Grki zas-li več višav. Nesposobnih za boj je postalo 410 Grkov, med temi 30 častnikov. Boj *e bode jutri nada'jeval. Ateno 14. Okolo Nikopolisa je boj od včeraj. Grki dobivajo pomoč. Domokos 14. Turki so se umaknili proti Far-salosu. Danes fre pričakuje 1200 Grkov in 250 garibaldincev v pocuiož nje. Jedel del vojske želi mir, drugi sili na odločilno bitko. Prestolonaslednik ni ostavil Domoknsa. London 15. Ob 4. uri so ladije-topničarUe napadle Nikopolis iz zaliva, zajedno je napadla vojska ua kopnem. Tutki so se upirali ti dno. Boj se je zaključil ob mraku. MT Za slabotne bolehave vrilud poraiinjktinja krvi na Sircih, blede In «la-slabotno utroke ; izvrBtnega okusa in proiskuSenega uCinka jo železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dimnjaka centa) priporočeno od mnogih zdravnikov.— Pollitornka »toklonica velja 1 gld., pet pollitorskih Bteklenic 4 gld. 50 kr. Kako hitro zgublja konj moč o napornem delu. to je znano slehernemn lastniku. Otrpnclost k:tj* le prepogosto zli nasledek prehudega napora. K napornemu delu nsposobljt konje redna uporaba Kvvizde reaitucijskega lluida, c. in kr. pralne vode za konje. Ta se kaže posebno dobro, kakor podpirajoče sredstvo o zdravljenju, ako .se je zvenila ali »pahnila noga, proti otrpnelosti kit. slabosti členov, in v ojačenje pred in zopetno ojačenje po velikih naporih. Ntv.7ti0 Razglas. 99 Osmica"! Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa. Gasilno orodje MzpMce vseh strok brizgalnice na par sesal ko,, vodnjaki, oprave, cevi i. t. <1. pri Fr. Kcriircutar, DUNAJ Hernals — Haupstrasse 105. JPrevilarki in eeniki nu vse krnjo brezplačno. Občinsko glavarstvo v Materiji razglaša, da dne 24. maja 1897 od 10. ure do 12. opoludne se bode vršila potom z manj šav ne javne ustne dražbe oddaja cole zgradbe novega šolskega poslopja v Brezovici. Proračun, načrt in stavbeni poboji so vsakomu pri tem uradu, ob uradnih urah, razpoloženi. Klicna cena za vso zgradbo je 4666 glcl. 39 nvč. proracunjena. K tej dražbi se uljudno vabijo podjetniki s pripomnjo, da se mora pred dražbo položiti 10'70 varščine. Občinsko glavarstvo Materija dno 13. maja 1897. Obč. glavar : KASTELIC. Nova gostilna v prijaznem bližjem Rojanu z vrtom in igrami za krogi je. Podpisani uljudno javi, da j* odprl v Rojanu št. 6, na levi strani cerkve novo gostilno v kateri to<"-i izvrstno okoliransko belo in črno istrsko in dalmatinsko vino kakor tudi izvozno pivo prve vrste. Postreže dobro in točno sleherni tre-not.ek % gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilne obiske priporoča se slav. občinstvi! u dan o podpisani IVAN TRE VEN, vodja in lastnik. /lite Si gadniftll j] Via Nuova nu vogalu via S. Lazzaro £ Prijateljem in znancem naznanjam, da som odprl danes „osmico", da potočim svoj izvrstni domači pridelek, Crno in belo vino. ' Ivan Marija Bole, posestnik, v Rojanu št. 242. Voda Beaufort - Spontin iz vrelca v Neudorf-u pri Karlovih varih je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojno ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi naravnega ogljenčevega kisli ca. Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald TRST - Via Giotto TRST. Borzni trg št- H Sedanja razstava: NOVOST t Karneval v Rimu v tatu 1897. Mark Avrelij, voz Romn, voz Venere z angelj m ljubezni itd. Ustopnina 20 nove. otroci 10 novfi. G. T o n n i e s Ljubljana, Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Priporoča so al. slovenskemu občinstvu v nientu, okolici in na deželi zalogo manifakturnega blaga. Udo-biva se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in ileco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bomba/,ine bele in rujavc iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih Atof finih barvanih in belih. Udobivajo se razni perknli in satoni v najlepših novih in gotovih burvali. Velika zaloga najboljših modercev, nogovic, mkovic, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šiviljo in kitničarce, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nalmja tudi najnovejše blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno perilo. Nogovice za kole-arje. Stof 140 cm. širok od 65 kr. naprej iz najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev možicih oblek po najnovejšem Parižkctn in Dunajskem kroju. Cene po dogovoru in sicer jako nizke. Za slovenska društva udobivajo se trobojni trakovi v razni fti-rokosti in najboljšo blago za narodne zastave. Uzorci se pošiljajo tiikoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V mnogobrojen obisk najtopleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: ^^ Svojim k svojim udani Ajte & Zadnik. Trst. »r OLJE. f\ Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo. Naj fiiieje olje Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo Dobro poznane ~ in pripravne škropilnice inženirja Živica dobivnjo ho vedno pr> navadnih nizkih cenah v skladišču tvrdko Živio i*i druž. (Schivitz & €omp.) ulica Z o n t a Štev. 5 TRST. Na zahtevanje po&ilja ae oonlk. Agentje, ki obinkujejo zasebnike, iščejo se proti visoki proviziji za razprodalo fckrat prGmirnnili novovrstnih leMonih zastiral (Roulenui) in zatvornic (Jalousitn). Ponudb« h spričevali C. Kloment-u, tovarna zalouzij, Brnunau na Bavarskom. (Ustanovljeno leta 1878 Najvučo tovarno te vrste. moderoe za gospe, deklice prodaja se po nv, 50 do gld. 4 20. Veliku zaloga Acquedotto St. 9. (nasproti „Latteria Svizzera") | Ima so veliko korist in velik trud so prišpara, ako se poslužuje pri I. špediciji iti slov. firmi za olje, kis in t in i 1 o. Postrežba je t o Č n a, h i t r a in vrči so t r a In i. Prevzemajo se pošiljatvo zu celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brez ! are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32—36 nč. 1., finejše 40 na-j mizno pol fino po 44—48 namizno fino po 62—5« in 60 nČ. 1., ekstrafino G4—72 nč. 1. — Kis vinski in ci pers ki I po jako nizki coni. Milo kuhinjsko 18 nč. K„ fino 24, ft-: nojšo 2G—28 nč. K. Velika zaloga mila (žajfe) za toaleto I po zmernih cenah. Uilani Anton Člroa >laga za ženske obleke v svetlih in temnih barvah, od nv. 30—150, imamo veliki izbor perkalov, saten, zagrinjala 1 in pogrinjala po-J steljne in mizne, svilnato blago vsake vrste od 80 i nv. naprej, nakiti ili čipku, vsake vrste trakov širo-1 (kili in ozkih po i prav nizki ceni; velika zaloga ro kovic iz svile, iz konca, iz kože ter krink. Ovratnike in zvratnike, dežnike, nogovice raznih vrst. Blago za moške obleko na voliki izbor ZA KOLESARJE srajce (maje) trikot od 1-30—450 jako primernoin nogovice. JAKOB KLEMENC trgovec z manifakturo. Trat, ulica avr. Anton at. 1. Na najviiie povelje Njegovega ^ ces. in kr. apost. Veličanstva državna loterija za civilne dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljeno v 148 dobitkov se 3834 predobitki in 3834 zadobitki v skupnem znesku od 165.000 zlatih kron in 100.950 sld. avstr. veljave in sicer: dobitek /. 150.(00 Kron v zlatu n rt 1M0O „ „ „ „ M r>.'»oo „ „ „ „ 4,'»00 M „ „ „ „ 3J)00 „ ,, „ , „ 2J»00 „ „ „ „ » I .»00 n n „ „ H l.'»00 n „ „ , n l'»00 „ „ „ » * 1 fK)0 p „ „ j, rt '00 n n „ M ., »00 „ „ „ 100 u rt r 11 11 150.000 8 dobitkov po 175 goldinarjev . 1 400 15.000 14 n n 150 „ . . 2.100 5.000 18 n 100 „ . , i eoo 4.000 28 n n 75 „ . . 2.100 3.000 52 50 ... 2.600 2.000 96 n 30 „ . . 2.880 1.800 50 n n 25 „ . . 1.260 1.000 182 rt n rt 20 ... »640 1.300 584 15 „ . . 8.760 3.000 350 12 ... 4 200 8,000 1.350 10 „ . . 13.500 1.200 600 n 7 „ . . 4.G20 800 4.400 n n 6 „ ■ • 26.400 Srečko dobi pri Žrebanje nepreklicno dne lO. junija 1897. Jedna srečka stane 2 gld. avstr. veljave. obi vaj o se pri odlelkn za državno loterije na Dunaju, I. Kiemergasso 7, v loterijskih kolekturah, tobak arnah, i davčnih, poštnil in telegrafičnih uradih, menjalnicah, itd. Igralni načrt za prodajalce srečk gratiB. Sreike ntf jionIIJuJo poŠti m1 prosto. Od c. k. loterijske dohodninske direkcije (oddelek za drž. loterijo.) "'i- Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo ~j8if~~ CENE Z NOVA ZNIŽANE. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima najveću pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, liidrnvliške , stiskalnice, brizpnljke proti peronosperi, Veniiorelove sestave. To mojo brizguljke sn znane kakor najboljšo tei najcenejše", avtomatično brizgaljke, tlačilnice s priprav« za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Duneg Cenike in siK'čevah zastonj II/, Pralcrstrasse 49. lišćem zastopnikov! — ('uvnti so je ponarejanj ! Slovenci in venke! | spominjajte se r» ' « o vsaki priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda Svoji k svojim! To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju! Meter po Moderno modno blago 85 cm. široko 35 in40 nč Noveje , . 85 „ „ — 48 , Angleško volneno blago 85 „ „ — 50 „ NovostPepita-Kammgarn 90 „ „ — 65 , Moderno volneno blago 115 „ „ — 86 , , čisto vol. blago 115 „ „ gld. I.— „ Priporočljive novosti 115 „ „ , 1.20 a Angleško čisto vol. blago 118 „ „ , 1.35 „ Kammgarn Anglais 115 , „ „ 1.40 „ uni . . . 120 „ , n 1.50 „ Nov. novost! Cachemire 120 , , , |.60 , Priljubljeno Kamm. blago 120 , „ , |.70 „ Grosspepita CrSpe Chev. 120 „ „ , 1.70 „ HauteNovost ang.dessiue 120 , „ „ 1.75 „ Crfipe mele Parisienne 120 , „ „ 1.75 „ Zadnjanovostzaan.blago 120 » „ , 1.90 „ Crftpe Cheviotine colore 120 , „ , 185 , EtaminerayeHautenouvl20 „ „ „ 2.10 „ Haute nouveaute s svilo 120 „ „ „ 2.25 „ * . fafonne ensoie 120 , „ „ 2.45 „ Izbrane m. novosti »svilo 120 • „ „ 2.70 , Fini an. Kammgarn blago 120 , „ „ 2.25 „ Posebne specijalitete v angleških in francoskih novostih meter po gld. 1.90, 2.50, 2.80, 2.90, 2.95, 3.10, 3,30, 4.30, 5.60, itd. itd. Novejše za elegantne poletne toalete, čisto svi- Levantine, noveji načrti. leni najboljii Pongis imprime v tinih kvalitetah in „ „ lepih načrtih, meter po 85, 98 nč., gld. 1.10, 1.20, I 30, 1.35, 1.40, 1.45, 1.50, 1.55, 160. Serge-svila imprime, krasni načrti met. gld. I'90,j2.30 Nizko znižane oene: Blago iz čiste svile prej m. gld. 1.15 sedaj 50 nč. , „ fasonirano „ „ „ 1.40 „ 85 „ Cisto svHen-tafet raye „ „ . 1.55 „ 85 „ Zadnje moda: Pepita-blago iz čiste svile v vseh barvah meter po 98 nč., gld. 130, 1.40 itd. Novosti: Škotsko blago iz čiste svile meter po gld. 1.60, 1.70, 1.85, 3.10. Sivo-belo črtano blago iz čiste svile (novejše) meter po gld. 1.70. Crno-belo črtano blago iz čiste svile (novejše) _ meter po gld. 2 10 itd. Črno fasonirano blago iz čiste svile (novi načrti) meter po 95 nč., gld. 1.70, 2.40. Surova svila faconirana m. 48 nč. (znižana cena) ^ - « «« «gl 125 , Gladka surova svila meter po gld. 1.60, 190, 2.10 (boljša kvaliteta). Specijalitete v blagu iz čiste svile za blouse ; -] Stouristov! 1 v'jfi 9 m. 16, 22 nč. • 26, 32 „ 26 „ 35,42 50 „ 33, 35 „ 35, 38 „ 40, 58 , 58 m Praktični Zehpir....... Najboljši Zehpir v najmodernejih načrtih „ Pique dessine (mični uzorci) . . , Froisć dessine boljša kvaliteta . . „ Atlas-satin izbrani načrti in nijanse barv „ Serge Diagonal imprimč (noveji uzorec), Cachemir-satin vnajm. načrtih inbarvah, 65 Cachemir-Atlas imprime. . . . „ 68 Francoskibattist v novejih lepih načrtih meter po 45, 48, 52, 60 Battist carrć faponne (novejše) . , 54 ray6 . „ . . , 54 Izbrane francoske novosti meter po 58, 68, 75, 78, 80, 98, Battist-Etamire imprime ... m. 80, 85 Najnovejše! Svilen Zehpir v modernih najlepših načrtih po gl. 1.10, 1.15, 1.25, I 30, 1.40, 1.65, Beli a juor battisti lepi načrti meter 24, 28, 35, 40, 45, 50, 60, 65 Beli, vezan (štikan) Švicarski battist meter 75, 82, 95 nč., gld. 110, 1.20. A jour-Brocat v svetlih barvah . . . m. 35 Crni Atlas-Satin-Brocati......,50 Hiša * 0. LESSNER DUNAJ n, St. 81-83 JfitfT Za provinco zbirka uzorcev in ilnstrovan cenik, obsezajoči najposledne.je novosti na zahtevanje gratis in franko. 1 Pri naročbi uzorcev prosi se naznaniti vrst blaga in ceno. •tiite. . 4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplomov. Kvlzde mtitocpdiii c k.priv. opiralna voda za konje. Cena I steklenici I gl. 40 nč. a v Rabi se že 35 let v dvomih konjiških hlevih pri vojaštvu ir. civilu za okrepčanje in zo putno ojnčevanjo po velikih nnporih pri izpahnjenjih, otrp neiosti kititd., UBposoblja konja do izbornih del v treniranju. Dobiva Be pristen le z gornjo varstveno znamko v vseh lekarnah in trgovinah z uiiro-dijami v AvBtro-Ogerski, I Glavna zaloga Fran Iv. Kwlzda c. in k. avatro-ogoraki in kr. rumunaki dvorni liferant. okrožni lekar, Kornenbnrg pri Dnnajn. I— SojviSj« j, riz nunjr — na II. mejnar. farm. razstavi v Prapi 1896 London—Pariz—Žcnever 1892 iwt:t. Železnato vino preizkušenega, zanesljivega učinka, ima v sebi leliko prebavljiv železnat preparat, kateri učinkuje pri Hlabotnili, na pomanjkanju krvi iu na živcih trpečih osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otroke. III DoHRt prarnov tega preparata ima v sebi 25 railiRraniov že-luznatega kialeku iu 10 miligramov izlečka iz akorje kinei-kega drevesa. Lekarnar Piccoli T Ljubljani Jamii za ozna- --—_.ceno, zmeraj jednako se- Btavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr. H. Hagerja v I raukobrodu na Odri in prof. Balt. Knapit-seba, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani, Naročba odpošiljajo so točno proti postnem povzetju. Trgovec as vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna unica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča dalmatinsko vino iz Jelše in Šebenika, potem pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po žoleznici na vso kraje avstro-ogerBke monarhije v sodih od 56 litrov naprej, Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. __ Zdravljenje krvi Čaj „Tlto&er n I cvet" (Mllleflorl). Cisti kri tor je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidnm. Jeden omot za ozdravljanje, Btoji 60 nč, ter bo dobiva v odlikovani lekarni PRAXMftRER JU to Mori" Trst, veliki trg. Zaloga pohištva tvrdke Al e & »and r o Levi Minit l Trst, Via Riborgo, 21 In Piazza Veochla št. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega ia-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovun cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se paruik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. ■HIT I IM—|| M — Liniment Capsici comp. ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva so po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj so blagovoljno to splošno priljubljeno domaČe sredstvo na kratko kot Rlchterjev lišit f ter naj se previdnostno VBprejmejo le take steklenico kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro". Richterjeva lekarna „Pri zlatem levu" v Pragi a, 4J "SS __ 2 s-« 15 5 te" —< °J> ^ O) oj ^ »c=» — O t- of—> ^^ % S s ® « O .ie> » * 3 * l S s : 2 — *• O — (» * w , m n • M o. o a ST -o a m a h P K X S Hf B Cm I %— f^ tn O M o a ^ - — r > is ^ 9 « lo "frN « o> gg N "3T ^ _ „ _ ° a N @ or~J> es ® (JV m ti? tb ti r^ii ni' rmrnii 'Z 2«=- M "2 c2. S §81!. 03 •4 v, o -t H «• o ® ►s » a S w aro a * S m * S • • -- 3 <=> S d i 5 2 2 £ f i i • • * S 1 Lastnik kvnaorcij usta ,Edinoatr. Izdavatelj in odgovorni urednik :^Fran Godnik. — Tiskam* Dolenc t Trato.