Leto 1872.	3(55
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIV. — izdan in razposlan dne 6. avgusta 1872.
LL8
Državna pogodba od 21. maja 1872,
mej Avstrijsko-Ogersko in mej nemško državo o napravi železnocestne zveze od Krnova v Gluhci ce in od Albrehtic v Niso.
(Sklenena v Berlinu dne 21. maja 1872, Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je vanjo pritrdilo na Dunaji dne 18. junija 1872, pritrdili sta se izménili na Dunaji dne 22. junija 1872.)
Mi Franc Jožef Prvi,
p«» milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, ga liski, vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski ; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo :
Ker je tncj našimi pooblaščenci in mej pooblaščenci Njegovega Veličanstva cesarja nemške zemlje in kralja pruskega zato, tla se napravi železnoccstna zveza od Krnova v Glubčice in od Albrehtic v Niso, bila v Berlinu dne 21. maja 1872 podpisana pogodba, katera sltWe od besede do besede tako :
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in apostolski kralj ogerski, in Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski, v imenu nemške države,
(Slo?eiiiMh.)	72
želeča, razširiti želvznocestne zveze mej obema državnima ozemlji jema, narekla sla za radi dogovora, ki ga je o tem skleniti, v pooblaščence :
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. in apostolski kralj ogerski :
Svojega sekcjjskega svetnika v c. kr. trgovinskem ministerstvu, Karola viteza pl. Puss-w a I d - a,
Svojega sekcijskega svetnika v c. kr. finančnem ministerstvu, Ferdinanda B u h a c z k a,
Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski:
Svojega ministerstvenega ravnatelja želvznocestne uprave, Teodora Weis hau p t - a*
Svojega tajnega legacjjskega svetnika, Vilhelma J o r d a n - a,
Svojega tajnega višjega finančnega svetnika, Ernesta Hi tz igra Ih-a, kateri, pokazavši si ter vzajemno pripoznavši pooblastila, dogovorili so, s prihrambo pritrditve, naslednje člene:
Člen I.
Vladi cesarsko-kraljevska avstrijska in kraljevsko-pruska se zavezujeta, da bosta dopustili in pospeševali delo železnih cest:
1. od Krnova v Glubčice, in
2. od Albrehtic v Niso,
da pride moravsko-sleška osrednja železnica v zvezo s pruskimi železnicami, ki se strinjaj0 v Glubčicali in Nisi.
Člen II.
Za kose v členu I pod I in 2 imenovanih železnic, kolikor jih leži na avstrijskem ozémljiji, dala je že cesarsko-kraljevska avstrijska vlada dopustnico delničarski družbi pu<* imenom : „Moravsko-sleška osrednja železnica.“
Ali ker po §. 3 naj višjega dopustnega pisma od 21. aprila 1870*) la družba n'J zavezana, cesto dalje od Krnova do državne meje proti Glubčicam in od Albrehtic do državne meje z gledjo proti Nisi Izdelati prej, nego je dodelana glavna črta Olomuc-Bruntal- Krnov-ska, to bode cesarsko-kraljevska avstrijska vlada skrbela, da se železnični kos od Krnove do državne meje proti Glubčicam, ako se bode dalo, ob enem z glavno potezo Olomuc-Bruntal-Krnovsko, torej zadnji čas do 21. aprila 1873, kakor roka v dopustnici za dovrši' tev te glavne črte postavljenega, dodela in z glavno črto vred javni službi izroči.
Kar se tiče železničnega kosa od Albrehtic do državne meje proti Nisi, gledalo se bode, da se, če bode moči, ob enem s krilom Krnov-Alhrehtiškim, in to zadnji čas <1° 21. aprila 1873, izdela in v kretnjo da.
Člen III.
Kraljevsko-pruska vlada je za kos včlenil I pod I imenovane železnice, kolikor Jc pojde po nje ozémljiji, podelila dopustnico v Vratislavi domujoči družbi gornjc-sle»ke železnice.
) Državni zakonik št. 77.
Kraljevsko pruska vlada zaveže koncesionarja ter ga bode z vsemi sredstvi, kar jih bode imela, primorala, da se bode v členu II avstrijskemu kosu te železnice postavljenega Toka za dovršbo in začetek kretnje pruskega njemu podeljenega kosa držal tako, da bode tudi tedaj, a ko bi se avstrijski kos pred gori povedanim rokom občni službi izročil, mogoče odpreti krčtanje po celi črti od Krnova v Glubčice.
Viko bi moravsko-sleški osrednji železnici ne bilo mogoče, dopuščeni jej avstrijski kos Krnov-Glubčiške železnice pravočasno dodelati, to podeli cesarsko-kraljevska avstrijska vlada brez odloga po prejetem priznanih, koncesijo tudi za kos, kar ga leži na Avstrijskem, koncesijo tistemu podjetniku, kateri j - dobil dopuslnico za pruski del te železnice, z istim rokom za dovršbo, kakor je gori povedan, ne nalagajo mu težjih »vetov, nego so v Avstriji za železnice brez državnega poroštva pod je te navadni, ter priobči to kraljevsko-pruski vladi.
Gl e n IV.
Kraljcvsko-pruska vlada je za kos v členu I, pod 2 imenovane železnice od Nise ' Ziegenhals, gredoč po nje ozčmljiji, dala koncesijo družbi gornje-sleško železnice. Ako *'■ se ti družbi dala koncesija tudi za kos od Ziegenhalsa do državne meje, priznani kraljev-sko-pruska vlada le-to cesarsko-kraljevski avstrijski vladi.
Kraljevsko-pruska vlada zaveže podjetnika, kateremu podeli le-ta poslednjič imenovani ter ga bode z vsemi sredstvi, kar jih ima, priganjala, da železnico brž kakor bode mo-S"če in to zadnji čas do 1. januarja 1874 dodela in javni službi izroči.
kos
Toda kraljevsko-pruska bode se, kolikor ji bode moči, prizadevala, da se pruski kos l;|kral, ko bi se avstrijski kos pred gori povedanim rokom dodelal, ob enem s tem dodela in 1 krčtanje d à tako, da se torej vožnja po celi železnici od Albrehtic do Nise h krati
začne.
Za la slučaj, ko bi kraljevsko-pruska vlada raje samo med Niso in Ziegenlialsom ležeči I111 pruskega kosa dala v delo družbi gornje-sleško železnice, o čemer izreče svojo voljo Zadnji čas do 10. julija 1872, podeli ona moravsko-sleški železnici koncesijo za delo in r,|ko pruskega kosa od državne meje do Ziegenhalsa, pod »veli na Pruskem navadnimi s to "''To, da mora na pruskem ozčmljiji ležeči kos železnice imeli po tanjeni določili kraljevsko -I"liske vlade takšna zidovanja, ki bodo narejena, da se lahko podero in vožnjo po železnici ■'* 'kilj časa ustavijo, postavivši, kolikor bode na njej, za dovršilev gori omenjeni rok, ter °«le to ccsarsko-kraijevski avstrijski vladi naznanila.
CI e n V.
Gesarsko-kraIjevska avstrijska vlada, in tako tudi kraljevsko-pruska vlada bosta avslrij-! 'mi oziroma pruskim podjetnikom, kal eri m sc po členih III in IV da koncesija, podeljevali ^ '* olajšila, katera v doličnih državah dani ali morebiti v prihodnje dati se imajoči ukazi ^ "{gnil brez državnega poroštva za obresti podjetim železnicam sploh načelno dodeljujejo 1 v prihodnje dodeli--, lato tako bodo tudi vsa postavna določila, katera bi počevši oil
72*
dneva sklenene te pogodbe o žcleznocestnih podjetjih cesarsko-kraljevska avstrijska, oziroma kraljevsko-pruska vlada izdala za pričujočo železnico, dokler teče rok koncesije, samo tedaj veljala, ako in v kolikor ne bodo vskriž s to pogodbo in s koncesijo.
Člen VI.
Mesto, na katerem železnice v členu I imenovane preidejo obojno državno mejo, naj se tanje določi na podlogi načrtov, katere naj izdelajo dotične železnocestne uprave, ako bode treba, tedaj tudi s tehničnimi komisarji, v to poslanimi.
Tem železnicam naj se sicer iz početka da povsod samo ena koleja, a uže naprej naj se ugotovi pridobljeno zemljišče za dvokolejno železnico.
Kadar se pokaže potreba, visoki vladi ukažeta, da se napravi še druga koleja.
Pribava zemljišč, potrebnih v napravo železne ceste, ako se udeleženci ne dogovore z lepa med sabo, naj se zgodi v enem in drugem državnem ozemlji ji po določilih ondi veljajoče, oziroma izdati se i maj oče razlastilne postave.
Svetle širjave med šinami bodi tako, kakor pri železnicah, katere so ž njo v stiku, 1 433 meter.
Tudi v ostalem naj se ustanovi, da bodo železnica, ki se po tej pogodbi napravi, in njena k ret» a sredstva ali vozila po enakih pravilih narejena, da bode mogoča enotna vožnja po vsej potezi, in da bodo zlasti vozila s te na pritične železnice lahko prehajala, oziroma da se bodo lahko vkope rabila.
Vozila, ki jih preskusi ena izmed obeli visokih vlad, bodo se smela rabiti brez nove preskušnje tudi na železnici, kolikor je teče po ozémljiji druge vlade.
Cie n VII.
Obe visoki vladi sc zavezujeta, da dopustita in ukažeta :
1. železnico Krnov-Glubčiško s pruskimi v Glubčice iztekajočimi se železnicami, in
2. Ziegenhals-Albrehtiško s pruskimi v Zicgenbals iztekajočimi se železnicami, a vsako teli zveznih črt z moravsko-slešk« osrednjo železnico na ravnost po šinali tako zvezati, da bodo vozila mogla prehajati, ter bode ena in druga obeh visokih vlad vsaka v svojem ozemlji,j1 skrbela, da se za to zvezo ne bodo postavljali uveli, kateri bi zvršitvo podjetja samega ovirali.
Ako bi bila dotičnih podjetnikov misel, omenjene železnice vpeljati v zdanji Glubčišk' kolodvor in v kolodvor, ki ga pruski podjetnik napravi v Ziegenhalsu, oziroma v projekti' rana kolodvora moravsko-sleške osrednje železnice v Krnovu in Albrebticali, bosta se obojestranski vladi, kolikor se bode dalo, prizadevali, da se sklene primeren dogovor o potrebni vkupni porabi omenjenih dveh kolodvorov in njih krčtnih naprav.
Cie n VIII,
Polna deželna vrhovna oblast (torej tudi zviševanje pravosodne in policijske oblasti) ostaja izključno pridržana glede železničnilt kosov obojestranski ozémljiji sekajočih n» avstrijskem ozémljiji Njegovemu Veličanstvu cesarju avstrijskemu, kralju češkemu i. 1. d. 111
m'""'	'	'	f|Pf;	■■
Ivos XI.IV. — 118. Državna pogodba t. nemško državo od 21. maja 1872.	3(59
apostolskemu kralju ogerskcmu in na pruskem ozémljiji Njegovemu Veličanstvu cesarju nemškemu, kralju pruskemu.
Člen IX.
Visoki vladi si pridržujeta ter v zviševanje vrhovne in nadgledne pravice o železnici, kolikor je gre po njijnem ozémljiji, postavita komisarje, kateri bodo razmerja svojih vlad do železnocestnih upravstev zastopali v vseh tistih slučajih, kateri niso taki, da hi se pristojna deželna ohlastva na ravnost svojih so d »j ih ali policijskih del poprijemala.
Člen X.
Ne krateč vrhovne in nadgledne pravice visokih pogodnikov o železničnih kosih, kar jih gre po njunem ozémljiji, in o d>tični vožnji imela hode zvi ševanje najvišje nadzorne pravice o železničnih družbah ali upravah, ki krč ta nje oskrbujejo, sploh tista vlada, v ozémljiji katere imajo one svoj sedež.
01 e n XI.
A ko hi avstrijsko podjetje na pruskem ozémljiji ali pruski podjetnik po avstrijskih tleh prevzela delo in k ré la nje vse v členu I omenjene železnice ali nekega dela, naj se ona gledé vseh odškodninskih zahtev, izvirajočih iz železnocestnega dela in k ré ta »ja, podvrže $odnji oblasti in postavam tiste države, v kateri se je škoda storila.
Člen XII.
Državljani enega izmed obeh visokih pogodnikov, katere železnične uprave vzamejo v službo pri krétanji železnice v ozémljiji druge države, ne izstopajo za rad tega iz državljanstva svoje domoiine. Vendar naj se mesta lokalnih uradnikov, r.izen kolodvornih načelnikov, telegrafskih in takih uradnikov, kateri pobirajo denarje, kolikor je le mogoče, jcmljo lz domačih državljanov.
Vsi uradniki brez razločka, kje imajo službo pri železnici, podvrženi so, kar se tiče 'lisciplinarnega postopanja, edino oblastni, katero jim je službo dalo, a v drugem postavam 1,1 oblastvom tiste države, v kateri stanujejo.
Clcn XIII.
Ustanovitev in potrditev voznih črtežev in tarif pridržuje se tisti vladi, v ozémljiji katere ima dotična želcznična uprava svoj sedež.
Vendar naj se tarife za železnične kose, ki leže v obojestranskih ozémljijih in katere v°di ena in ista uprava, postavljajo po enačili načelih.
Oba visoka pogodnika se še zavezujeta, da bosta gledala in prizadevala si :
1.	Da bode kos železnice imenovane v členu I pod 1 in pod 3, kolikor je leaf v "junem ozémljiji, opravljen s številom ohčenjii zadovoljuječim lacili vozil, ki odgovarjajo ’"‘ •oni \ vli-ini VI dogovorjenim ;
2. da se napravita po obeli teh železnicah tj e in nazaj in kolikor je moči v stiku z vlaki sosednih železnic najmvnj po dva vlaka vsak dan za ljudi (je in nazaj, in da se k reta nje tudi sicer uredi kakor hode občen j e zahtevalo ;
3. da se bodo ljudje in stvari po imenovanih železnicah vozili kar je moči po zmerni tarifi, in da se bodo ogljije, koaks, kamenje, rude, sirovo železo, gnojilna sol in druga gnojila v celili vozéh in na večje daljave, ako bode moči, prevažala za senik ali pet dvanajstin krajcarja od centa in milje s odpravnini prikladom od največ dveh tolarjev pruskih ali treh goldinarjev avstrijskega denarja 11:1 vsakih sto centov;
4. da uprave kretnjo po imenovanih železnicah vodeče, kolikor seje tiče, ne bodo v pira le se vvodu direktnih odprav za ljudi in blago, brž kakor hi v imenu občenja ena ali druga obeh visokih vlad izrekla, da bi bilo dobro v vesti jih.
Cl en XIV.
Zastran odpravnin in tako tudi zastran časa, v katerem se kaj odpravi po železnici, ne hode razločka med prebivalci obeli cesarstev, zlasti naj sc s transporti, ki bodo prehajali iz ozčmljija enega cesarstva v ozčmljije drugega, kar se tiče odprave in voznine, ne postopa neugodneje, nego s transporti, ki iz dotičnega cesarstva odhajajo ali ondi ostajajo.
Clen XV.
Železnično policijo bodo opravljali uradniki železnične uprave pod nadzorom oblastev k temu v enem in drugem državnem ozčmljiji pristojnih in to po propisili in načelih za eno in drugo ozčmljije veljajočih.
. CI e n XVI.
Menja krčtanju hodi :
1. na Krnov- Gluhciski železnici na Krnovski postaji,
2. na Nisko-Alhrehtiški železnici na Ziegenhalski postaji.
Vsaka obeli visokih vlad hode podjetju, kateremu je ona dala, oziroma da koncesijo, naložila dolžnost, krčlanjc na kosu od obojostranskc meje do menjalne postaje pri Krnovu, oziroma Ziegenhalsu prepustiti tistemu podjetju, kateremu je izročeno delo železnice pritičnc v sosednji državi in krčtanje po isti.
Toraj naj se uredbe dela in krčtanja, gornje delo železne ceste in signali od obojestranske meje do kolodvorov Knunskega in Ziegenhalskega ujemajo z uredbami, katere se na to stran potrdijo za kos teh železnih cest, ki pojde po sosednji državi.
Kolodvora v Krnovu in Ziegenhalsu sama se naredita in opravita po načelih v dotičm državi veljajočih.
Člen XVII.
() tanjili uvelih, pod katerimi sc prepusti krčtanje v drugem odstavku člena XVI omenjeno, pridržuje se dogovor med lastniki dotičnega kosa in upravo, katera prevzame krčtanje po njem. Vsa kak or pa naj cesarsko - kraljevska avstrijska vlada oziroma kraljevsko-pruska naloži tej upravi dolžnost, da hode oh svojem trosku redno v dobrem stanu držala kos'
t
železnice, ki se ji izroči, z vso pritiklino, z obnovitvami vred, ki jih zahtevajo splošna pruska upravna načela, in da hode lastnikom od napravnega kapitala, kar so ga za tist kos potrošili in katerega izkažejo, plačevala obresti po pet od sto.
Razširjave izvirnih železnocestnih naprav, katere bi cesarsko-kraljevska avstrijska, oziroma kraljevsko-pruska vlada spoznala da so potrebne občenju, izvedejo se ob trosku lastnikov dotičnega kosa, vendar se bodo izkazani troški takih razširjav prišteli napravnemu kapitalu, od katerega bode uprava krétanje vodeča obresti plačevala.
O soporabi kolodvora in kolodvornih naprav v Krnovu, oziroma Ziegenhalsu in o posebni odškodbi, ki se da za to lastnikom, naj obojostranski železnični upravi tudi sklenejo dogovor, katerega treba da doti eni vladi odobrita.
Ako ne bode dogovora, naj se železnični upravi ravnata po ukazih, ki jih visoki vladi po domembi vkupno izrečeta.
Clen XVIII.
V obeli postajah omenjenih v členu XVI napravita oziroma zložita z drugimi obe strani vsaka po eno mejno colnijo, da se doseže v členu 8 trgovinske in čolne pogodbe mej avstrijsko-ogersko monarhijo in Prusijo v imenu severnonemške zveze, in v imenu tistih udov nemškega colnega in trgovinskega edinstva , kateri ne spadajo v to zvezo , od 9. oktobra 1868 imenovana namemba.
Tema mejnima colnijama v Krnovu in Ziegenhalsu naj se od obeh strani dodelč trgovinskim razmeram odgovarjajoče odpravue oblasti, ter izrekujeta pogodnika, da jih je volja te oblasti razširiti, brž kakor bode zaradi večje trgovine potrebno.
Člen XIX.
Kar se tiče formalnosti colnijskega pregledovanja in odpravljanja potniških zvežnjev, po tem vvažanega in izvaža nega blaga, in pregledovanja potnih listov, ki jih bodo obojostranski komisarji o svojem času dogovorili, zagotovljata obe vladi vzajemno ena drugi, da se z železnicama v členu I imenovanima ne hode ravnalo menj ugodno, nego s katero drugo na tuje prehajajočo železnico, in da se bode v prid občenju to delo olajševalo in oprostilo kolikor koli bode mogoče po postavah veljajočih v obeh državah.
Clen XX.
Določila o zviševanji policije zadevajoče potna pisma in tujce, ki potujejo po železnici, katera so med obema vladama Že dogovorjena ali se še kdaj dogovore, naj veljajo tudi za to 2eleznocestno zvezo,
O uradnih oblastih, ki se dado kraljevsko-pruskim, oziroma cesarsko - kraljevskim avstrijskim policijskim uradnikom, kateri se utegnejo postaviti na Ki novskem, oziroma Zie-Srenlialskem kolodvoru, pridržava se poseben domenek mej obema visocima vladama.
Dotično pogajanje naj se začne najpozneje tri mesece, prodno sc dotična železnica dene v kretnjo, ter naj se, kolikor se bode dalo, popolnoma dožene in sklene, predno se 2ačne kretnja.
Cl en XXI.
Ureflbii poštne in telegrafske službe po železnicah v členu 1 imenovanih pridržava se posebnemu dogovoru med obojostranskima poštnima in telegrafskimi upravama.
Pri uredbi poštne službe bode veljalo za načelo, da bode menja službe na tistem mestu, katero je po členu XVI za menjo železnične kretnje in po členu XVIII za colno odpravljanje v misel vzeto, in da bosta troške za odpravo poštnih pošiljek nosili obojestranski poštni upravi vsaka med mejami svojega ozémljija ali okoliša, razen če bi se pri posebnih razpravah kaj drugega dogovorilo.
Člen XXII.
Kraljevsko-pruska vlada ne bode na kretnjo železnice na pruskih tleh ležeče, kolikor jo vodi avstrijsko podjetje, in cesarsko-kraljevska avstrijska vlada ne bode na kretnjo železnice na avstrijskih tleh ležeče, kolikor jo upravlja pruski podjetnik, udarjala druge ali večjo davščine nego je tista, katera sploh železnično kretnjo vnanjih železničnih delničarskih družeb v dotičnih državah zadeva.
Takisto ne bode cesarsko-kraljevska avstrijska vlada za la slučaj, akö bi kretnjo železnice na avstrijskih tleh ležeče kdaj vodila pruska delničarska družba, od nje jemala drugiI' ali večjih davščin nego so tiste, katere sploh železnično kretnjo dotičnih železnocestnih delničarskih družeb po avstrijski državi zadevajo.
9	Cie	n	XXIII.
Za ta slučaj, a ko bi se pozneje v lastništvu železnic te pogodbe kaj predrugačilo, skleneta obe visoki vladi za časa poseben dogovor o nadaljnji kretnji, kateri bode občenju 'n obojestranskim interesom odgovarjal.
Člen XXIV.
Pričujoča pogodba naj se na obeh straneh podvrže naj višjemu odobrenju in pritrdila1 pismi, ki se izdasla o tem, naj se najpozneje v štireh lednih na Dunaji izmenjata.
V dokaz tega so jo pooblaščenci podpisali in pod peča lili.
Tako storjeno v Berlinu, dne 21. maja v letu tisoč osem sto sedemdesetem druge1"'
(L. S.) Karol pl. Pusswald s. r.
(L. S.) Ferdinand Itnrlinfzek s. r.
(L. S.) Teodor Weisliaupt s. r.
(L. S.) Vilhelm Jordan s. r.
(L. S.) Ernest llitzigratll s. r.
Smo pretehtavši vse člene te pogodbe pohvalili jo in potrdili, ter obetamo tu ^ s Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Sc in za Svoje naslednike, dajo bodemo p vsem nje zapopadku zvesto izpolnovali in izpolnovati dali.
V potrdbo tega smo pričujoče pismo z Svojo roko podpisali ter ukazali, da se na-nj Naš cesarski in kraljevski pečat pritisne.
Tako storjeno na Dunaji dne osemnajstega junija v letu po odrešitvi sveta tisoč osem sto sedemdeset drugem, Našega cesarjevanja štiri in dvajsetem.
Franc Jožef s. N Æ Ë.
Aiidriissy s. r.
l*o N it j višje m posebnem povelji Njegov, ces. in kralj, apost. Veličanstva :
Wilhelm baron Konradslieim s. r. in kr. sekcijni svotovalee.
Zgornja državna pogodba se razglaša ter bodo veljala za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Na Dunaji, dne 20. julija 1872.
Auersperg s.	Kun	lia	us
s. r.
(Sluvomselt. f
7:\