CENA 80 SLT
SLOVENIJA, SREDA, 27. MAJ 1992
ŠT. 21, LETO XXVI
foto: LucaS
DRŽA V A ROPA ŠOLARJE^
pučmr
BALKANSKA
ZLORABA
KAKŠNE BODO
KMETIJSKE
ZADRUGE.
SLOVENK fiz' VUKOVARJA
MRZLE BOKE OSTREJOSE.
H Tslf
MINIRAJO
SLOVENCE
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE stran 27
KAJ JE SLOVENIJA DOBILA S ČLANSTVOM V OZN?
ODSKOČNA
DESKA
Državljani Republike Slovenije smo nedvomno veseli ob sprejemu naše deželice v veliko krilo Organizacije združenih narodov. Upajmo, da se ne bo uresničil rek »Petek, slab začetek!« Zakaj je ob veselju prisoten tudi kanček strahu?
Slovenija je vstopila v organizacijo, katere članice morajo izpolnjevati točno določene dolžnosti, lahko pa uveljavljajo tudi določene pravice. Katere od teh dveh relacij prevladujejo, je težko določiti.
Kakorkoli že, Slovenija je dobila možnost uveljavitve v mednarodnem prostoru. Kolikor bo pri tem uspešna, je odvisno od ljudi, ki bodo opravljali tovrstne aktivnosti. Če bodo slabi, bo Republika Slovenija pristala na dnu, med mnogimi anonimnimi državicami. V nasprotnem primeru lahko deželici na sončni strani Alp napovemo svetlo prihodnost.
S sprejemom v Organizacijo združenih narodov je Sloveniji na široko odprta pot za včlanjevanje v druge specializirane organizacije znotraj OZN.
Brezposelni mladi Slovenci lahko pričakujejo največ od Mednarodne organizacije dela (ILO) s sedežem v Ženevi, lačni klošarji in drugi nimaniči ter siti kmetje se veselijo članstva Slovenije v Organizaciji za prehrano in poljedelstvo (FAO) v Rimu, nadarjeni učenci in študenti, ki v slovenskem šolskem sistemu ne vidijo zase nobene perspektive, upirajo oči v Pariz, kjer uraduje Organizacija ZN za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO), lačni dojenčki in malce večji Slovenci, ki jim starši ne morejo zagotoviti ustrezne prehrane in razvoja, pa ne vedo, da je v Nev/ Yorku sedež Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF).
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) v Ženevi bo najbrž vesel Slovenije in njenih problemov z bosanskimi begunci, v Montrealu pa Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) komaj čaka, da dobi vpliv nad edinim slovenskim letalskim prevoznikom Adrio Alrvvels. Mednarodna poštna zveza (UPU) s sedežem v Bernu niti ne sluti, kakšne probleme bo imela s slovensko pošto, ki še vedno uporablja znamke tuje države.
Pol Ženeve se bo držalo za glavo, pol pa krohotalo, ko bo Slovenija postala, s svojimi astronomskimi cenami telefonov In nezmotljivimi meteorologi, članica Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU) in Svetovne meteorološke organizacije (V/MO). V tem mestu je tudi sedež Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki bo s članstvom Slovenije z njenimi neprekosljivlml Intelektualci nedvomno pre-zadovoljna, kar pa ne moremo trditi za Mednarodno agencijo za Jedrsko energijo (AIEA) na Dunaju, saj se bo morala ubadati z edino slovensko nuklearko, še to zgrajeno na črno, v Krškem.
Slovenijo bo mogoče na Dunaju s članstvom v Organizaciji ZN za industrijski razvoj (UNIDO) končno srečalo tisto česar nima — pamet. Je pa prav odvečno, s tako prefriganimi trgovci kot jih imamo v Sloveniji, potovati v Lausanno In podpisovati Splošni Trgovinski in tarifni sporazum (GATT). Nasprotno pa bo članstvo Slovenije v Mednarodnem monetarnem skladu (IMF) v VVashingtonu prav koristno, posebej zaradi reklame, saj bomo baje Imeli najlepše bankovce na svetu. Ker ni denarja nikoli dovolj, se bo lahko Slovenija v istem mestu včlanila še v Svetovno banko (WB) in v Mednarodno finančno korporacijo (IFC).
Ko bomo Slovenci v Ženevi postali člani Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), si bomo lahko privoščili tudi kakšen poceni košček tuje garderobe. Ni pa rečeno, da bomo s članstvom v Programu ZN za okolje (UNEP) v Nairobiju nehali svlnjati kolikor toliko ohranjeno naravo. Ko se bo Slovenija prepirala s Hrvaško glede meje, bo lahko spor reševalo mednarodno sodišče v Haagu.
S svojim bolnim zdravstvom pa je Slovenija že od 7. maja v Ženevi kot članica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
o
Franc Furland
Kaj je že zapisal Valentin Vodnik pred dvemi stoletji vrlem Kranjcu?
PRIZNANJE HRABRIM
Vojna in kriminalna grozodejstva na Balkanu so že zahtevala več življenj novinarjev, kot vojna v Vietnamu in desetkrat več kot vojna v Kuvajtu. Danes ga ni človeka, razen novinarja, ki bi za javnost nosil svojo glavo v Brčko, Sarajevo ali Zenico in v tiste, doslej zvečine anonimne vasi, kjer krogle žvižgajo vsevprek, kjer si ostrostrelci ostrijo svoje specialne puške na - novinarjih.
Zato objavljamo fotografijo Edija Einšpilerja, fotoreporterja Novega tednika, na kateri je LucaS, naš urednik fotografije in snemalec tistega usodnega dne v Pekrah in ki je z ostalimi fotoreporterji pred dnevi za to dobil od države priznanje.
POMOČ EVROPE
V začetku tega tedna se je v slovenski skupščini prvič sestala posebna parlamentarna skupina za begunce, sestavljena iz prostovoljcev, poslancev, ki že sedaj pomagajo pri reševanju begunske problematike ali pa se želijo tvorneje vključiti v pomoč razseljenim ljudem.
Parlamentarno skupino, ki je strankarsko raznorodna in nevtralna, vodi poslanec Li-beralno-demokratske stranke Franco Juri. Zavzemala se bo za spoštovanje civilizacijskih norm in za zaščito osnovnih življenjskih pravic. Za začetek se bodo člani seznanili z razmerami, v katerih živijo begunci, in z vsemi vidiki obremenitve, ki jo za Slovenijo predstavlja 55.000 prišlekov.
Še ta teden nameravajo obiskati vseh šestinšestdeset begunskih centrov v štiriinpetdesetih slovenskih občinah in o tem poročati slovenski skupščini. Vplivati bodo poskušali na javno mnenje v domovini in tujini in pozvali mednarodno javnost, naj se vendar zave problematike in bolje organizira pomoč lju-. dem v stiski. Svoje predloge in pobude bo parlamentarna skupina posredovala slovenski vladi.
Ena najpomembnejših nalog je vzpostavitev neposrednih stikov s parlamenti držav, ki so prisiljene sprejemati begunce. Z njimi se nameravajo dogovoriti o skupnem nastopu v Evropi in v Organizaciji združenih narodov. Povezali bi se radi s tistimi državami, ki so Sloveniji pripravljene pomagati, z njihovo podporo pa bi skušali prepričati še druge države, da bi
pričele sprejemati begunce in se bolj angažirale pri umirjanju položaja v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Razpravo o problematiki beguncev bi radi spravili v Evropski parlament.
Število beguncev je v Sloveniji doseglo kritično točko. V državi ni zadosti sredstev
za pokrivanje stroškov delovanja zbirnih centrov in odgovorni opozarjajo, da je potrebno čimprej zagotoviti stalen proračunski vir za oskrbo tisočih ljudi. Z zakonom o enodnevnem zaslužku v parlamentu ne bi več smeli odlašati in čas je, da poslanci s sklepčnostjo pokažejo zadostno zrelost in slednjič sprejmejo predlagani zakonski akt.
Prve seje posebne parlamentarne skupine se je ude-
ležila tudi predstavnica Visokega komisariata za begunce v Sloveniji Michele Voyer, ki je napovedala kadrovsko okrepitev svojega oddelka v Ljubljani. Opozorila je, da sosednje države očitno nimajo namena odpretih svojih meja za begunce, zato je predlagala, da bi ta skupina povabila svoje parlamentarne kolege iz tujine, naj se sami prepričajo o razmerah v Sloveniji in skušajo vplivati na svoje vlade, da bi spremenile stališče do beguncev.
DANES 5000 TOLARJEV
KDAJ PRAVI DENAR
UQQQ $

Banka Slovenije sporoča, da bo Služba družbenega knjigovodstva danes dala v obtok vrednostni bon za 5000 tolarjev. Bon je tak, kot so doslej znani, z drugačno oznako vrednosti in številkami, tiskan pa je v vijoličasti barvi. Nov slovenski denar si za zdaj le od daleč ogledujemo in ugibamo, kakšna bo njegova vrednost v primerjavi z nemško marko.
NOVf^OBA
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Renato Vedečnik
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode inform#tivne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
VOLITVE NA KOSOVU
PRVI
PREDSEDNIK RUGOVA___________________________
Minulo nedeljo so na Kosovu pripravili prve svobodne večstrankarske volitve. Prvi kosovski predsednik je postal dr. Ibrahim Rugova.
V vseh volilnih enotah je Rugovo kot edinega predsedniškega kandidata Demokratske zveze Kosova izvolilo oreko 98 odstotkov volilcev.
Tuji opazovalci, ki so spremljali volitve, izjavljajo, da so bile korektne in čestitajo organizatorjem za njihovo delo v izredno zapletenih in težkih okoliščinah.
SLOVENIJA IN RIZIČNI KAPITAL
PODPORA IDEJAM, IZOBRAŽEVANJU
Republiško ministrstvo za malo gospodarstvo je v okviru obrtnega sejmš v Celju pripravilo srečanje bančnikov, poslovnežev, predstavnikov zavarovalnic ter raznih skladov, na katerem so predstavili Evropsko združenje za rizični kapital — EVCA.
Predstavnikov tega pomembnega gospodarskega združenja žal na srečanju ni bilo, saj so bili zadržani drugje. Ministra za drobno gospodarstvo Maksa Tajnikarja pa sta zastopala njegova svetovalca Erik Tomas in Marjan Strle.
Predstavitve EVCA so se udeležili predstavniki tridesetih bank in skladov, svoja mnenja in poglede pa so izmenjali tudi direktorji podjetniških in inovacijskih centrov regije Alpe-Jadran ter Srednjeevropske iniciative. Vse te je predvsem zanimalo, kako priti do kapitala.
Na tem srečanju so predlagali, naj bi se pod okriljem ministrstva za malo gospodarstvo ustanovilo slovensko združenje za rizični kapital, govorili pa so tudi o ustanovitvi mednarodnega centra za pospeševanje podjetništva za trgovine med vzhodom in zahodom, ki naj bi imelo sedež v Sloveniji, saj bi le ta lahko imela pozitivno vlogo pri pretoku idej, izobraževanju, tehnologije in kapitala iz zahodnoevropskih držav v vzhodnoevropske.
Evropsko združenje za rizični kapital je nastalo zaradi
različne metodolgije in kriterijev, ki so se pojavili v EGS in EFTA, EVCA pa ima na tem področju enotne kriterije.
Združenje se pojavlja povsod tam, kjer nastaja največ inovativnih programov, industrijskih, storitvenih..., saj inovacije kapitala potrebujejo za čimprejšnjo realizacijo. Združenje servisira tudi ekspertne raziskave, predvsem za večje projekte v začetni fazi, razpolaga pa tudi z razvitim informacijskim sistemom, do katerega omogoča brezplačen dostop vsem svojim članom.
Popoldne se je srečanje nadaljevalo s predstavitvijo programa ministrstva za malo gospodarstvo na področju obrti in podjetništva. Predstavniki ministrstva so povedali, da je pripravljenih pet projektov, ki jih bo financiral sklad PFARE, vendar pa je njihova realizacija do konca junija ustavljena, predvsem zato, ker nas še vedno mečejo v isti koš s Hrvaško, ki za vključevanje v to organizacijo še ne izpolnjuje vseh pogojev.
Pripravljajo tudi nacionalni program podjetniško inovacijske mreže, v okviru ka-
terega bodo najprej usposobili 15 vladnih svetovalcev, predvsem za področje davčne politike. Ravno tako predvidevajo tudi usposabljanje kar 700 slovenskih inovativnih menedžerjev za vodenje malih podjetij. V okviru izobraževanja je tudi področje trženja ter program za specialiste poslovno informacijskih sistemov in mreže pospeševalcev obrti v občinah.
Po kriterijah PFARE morajo v vsaki regiji usposobiti dve konkurenčni podjetji. Zato je ta organizacija sprejela v svoj program tudi pripravljanje mreže pospeševalnih inovacijsko tehnoloških parkov.
Za te in druge programe je Sloveniji že odobreno 2,5 milijona ecujev nepovratnih sredstev, celotna vsota prve faze teh projektov pa naj bi bila 9 milijonov ecujev. Drugo fazo izobraževalnih in ostalih projektov naj bi organizacija PFARE podprla z 28 milijoni ecujev.
Na žalost, kot smo zapisali že uvodoma, na tem srečanju ni bilo gostov iz zahodnoevropskih držav, kar pa ni čudno, saj je ta vikend potekalo v Evropi kar 56 podobnih srečanj, kar govori o veliki aktivnosti na tem področju.
Janez Vodnar
LETALSKA POLICIJSKA ENOTA MNZ PRAZNUJE
ČETRT STOLETJA
Pred petindvajsetimi leti je bila 13. maja v okviru Ministrstva za notranje zadeve ustanovljena Letalska policijska enota. Takrat je Slovenija kupila svoj prvi helikopter znamke Agusta Bell 47, s katerim sta letela dva pilota, zanj pa je skrbel en sam mehanik.
Danes ima LPE pet modernih helikopterjev, s katerimi leti ducat pilotov, oskrbuje pa deset mehanikov. Helikopterje uporabljajo za nadzor meje in mejnih območij, za pregled terena ob odkrivanju storilcev težjih kaznivih dejanj, za reševanje v gorah, pravočasno zaznavanje gozdnih in drugih požarov, za nadzor prometa in podobno. Piloti helikopterjev so se doslej šolali v letalski tehnični šoli v Sarajsvu, pri Strojni
fakulteti v Ljubljani pa že deluje oddelek letalstva, ki bo v bodoče usposabljal tudi kadre za njihovo enoto.
V petindvajsetih letih so v LPE v nesrečah izgubili štiri letala in dva pilota. Ker je bil vzrok nesreče vedno subjektivni faktor, posvečajo usposabljanju pilotov zelo veliko skrbi. LPE ima v svoji sestavi različne helikopterje, vsi pa so znamke Agusta Bell. Nekateri izmed njih imajo dodatno opremo, s či-
BREZ DLAKE NA JEZIKU


Mimmmmi Iam* imiMUKVstereo
95SMHz .
mer so usposobljeni za posebne akcije. Poseben medico helikopter je namenjen za prevoz bolnikov in ponesrečencev.
Helikopterji LPE opravijo od 60 do 70 odstotkov svojih poletov v komercialne namene. Nepogrešljivi so pri izgradnji in oskrbi planinskih koč, gradnji pretvornikov, oddajnikov in žičnic.
Največja želja poveljnika LPE Mira Završnika in njegovega šestindvajset članskega kolektiva je, da bi lahko v bodoče sami servisirali helikopterje.
BERITE IN NAROČAJTE
mn
V BREGANSKEM SELU SO ŠE VEDNO MINSKA POLJA
MAČKE NAMESTO PIROTEHNIKE
Teritorialci pred vhodom v Remontno-tehični zavod
Jugoslovanska armada je v lanski t.i. vojni v Sloveniji postavljala minska polja iz dveh razlogov: za zaščito pred napadi slovenskih teritorialcev in za preprečevanje bežanja vojakov iz svojih vrst. Ob odhodu iz Slovenije jih jugovojaki niso razminirali. Za nevarna minska polja je prevzelo odgovornost Ministrstvo za ljudsko obrambo.
Vedoč, da so v Učnem centru Teritorialne obrambe v Cerkljah odstranjevali mine že pred kakšnim mesecem (kar seveda ni bilo dovolj hitro), smo bili presenečeni, da je tovrstna nevarnost še vedno prisotna v bivšem Remontno-tehničnem zavodu v Breganskem selu. V Cerkljah je ob eksploziji mine izgubil nogo pirotehnik, na srečo pa ni bil poškodovan nobeden od slovenskih regrutov.
V krogu zavoda v Breganskem selu, ki zavzema precej veliko zemljišče, so postavljene protipehotne mine na notranji strani žične ograje. V ustanovi, ki jo je prevzela Teritorialna obramba Republike Slovenije, je zaposleno okrog petinštirideset mehanikov, ki opravljajo remont in popravila vojaških vozil. Poleg njih je tu še oddelek rezervistov, ki varujejo objekt in njihov komandir, poročnik, ki je pozabil, kako se piše.
Teritorialci radovednih novinarjev seveda ne pustijo čez ograjo, ker nimajo dovoljenja Ministrstva za obrambo. Do takšnega dovoljenja pa je težje priti kot do ptičjega mleka. Seveda povejo, da jih nadzoruje profesionalec, vodnik po činu, in skrbi, da ne hodijo izven asfaltnih površin. Tri tedne, kolikor traja njihova dolžnost, bodo že zdržali, potem pa pridejo drugi. Da, slišali so o prihodu pirotehnikov, vendar jih še niso videli. Pokalo pa je že. Pred kakšnim mesecem sta menda mačka ali zajec aktivirala eno mino.
Da ne bi novinarji fotografirali, je ob ograji tovrstni znak. Opozoril, kakšna nevarnost je v bližini, ni opaziti. Zakaj bi tudi bila, saj so domačini vajeni vsega hudega. Tu in tam jih vidimo tik ob ograji (na zunanji strani seveda), kjer kosijo in grabijo travo. Seveda jo pokosijo tik ob žici, ker je tako lepa in je je škoda. Prijazno nam pokažejo, kje so tiste presnete mine: »Vidite tisti kol? Tu je ena, malce levo pa druga.«
Janez Mlatkovič, sosed vojaškega zavoda: »Po vojni so vzeli zemljo očetu, ki je precej daleč. Tudi sam sem bil zaposlen v Remontno-tehničnem zavodu kot ključavničar. Po umiku JLA, so me dali na čakanje.
Na mine smo se navadili. Slišali smo, da jih bodo pričeli odstranjevati, kar bi lahko storili že prej. Pred kakšnim mesecem so se otroci igrali z mačko in jo vrgli čez ograjo. Aktivirala je mino, katere drobec je lažje ranil enega fantiča.«
Protipehotne mine so smrtno nevarne vsaj v polmeru tridesetih metrov. Brez metra ocenjena razdalja od mine na oni strani žice do prve hiše na zunanji strani je deset metrov manj - deset metrov bližje smrti.
Kmetje so se na mine navadili. Za žično ograjo so mine.
JOŽICA CEMIČ, POŽRTVOVALNA GLAVNA SESTRA BOLNIŠNICE V VUKOVARJU, JE RAZOČARANA NAD RAVNANJEM HRVAŠKE
POZABLJENA DOBROTA
Vukovarska bolnišnica in njeni ljudje so se vpisali v hrvaško zgodovino s svojo herojsko požrtvovalnostjo. Slave in priznanj je bilo dovolj le za nekatere. Za glavno sestro vukovarske bolnišnice Jožico Cemič, ki je držala pokonci celotno ustanovo, jo je zmanjkalo. Zakaj?
Slovenka kot vez med acija, da je mož delal v isti
narodi
»Sem Dolenjka, doma iz Brestanice. V Brežicah sem končala gimnazijo, Šolo za višje medicinske sestre pa v Ljubljani. Pripravniški staž sem opravila v Kranjski Gori, nakar sem od 1966. do 1968. leta delala v bolnišnici v Krškem. Takrat sem nastopila delo v Vukovarju, kjer sem bila od leta 1972 na položaju glavne sestre.
Zdravniki in direktorji bolnišnice so se menjavali, jaz pa sem ostajala. Odgovarjala sem jim, ker sem znala ubrati srednjo pot med Srbi in Hrvati.«
Žena komunistu
Jožica se je v Vukovarju tudi poročila. Bolje, da se ne bi. Vzela je Črnogorca, ki je bil zagrizen komunist. Ona in otroka so bili v drugem planu. Ločitev. Neugodna situ-
v zbirnem centru v Krškem
ustanovi kot radiološki tehnik.
»Sama nisem biia nikoli v partiji. Bivši mož je mislil, da je prvi za Titom. Sedaj je na drugi strani, med četniki. Oni seveda sami sebe tako ne poimenujejo, pa vendar.«
Pekel v bolnišnici
»V bolnišnico sem se preselila 24. avgusta. V začetku septembra sem bila zadnjič v svojem stanovanju, ki je bilo že načeto od zadetkov, ni pa še bilo vlomljeno. V garaži je od golfa ostal le kup ožgane pločevine.
Tudi bolnišnico so načele granate. Potem ko je postal nadzemeljski del neuporaben, smo se preselili v kletne hodnike, kjer se je odvijalo celotno življenje. Nekateri zdravniki so bili zelo požrtvovalni. dr. Njauro je kljub bolezni operiral štiriindvajset ur na dan.
Takšnega življenja se nisem naveličala, saj sem upala, da bo tega nekoč konec. Nisem se bala smrti. Posebej hudo je bilo zadnjih štirinajst dni, ko sem bila prepričana, da bom umrla. S sabo sem imela družinski album s slikami, za katerega sem upala, da ga bo nekoč v ruševinah našel sin Rado. Takrat je bil v vojski na Reki, in sem se bala, da bo prišel k meni. Hčerka Darja je s prijateljem odšla v Subotico. Ne vem, kaj je z njo. Ko bi se vsaj lahko pogovorila po telefonu. Do njega je imela dostop samo dr. Bosanac. Ostalim ni dovolila telefoniranja, češ, da prisluškujejo. Ne vem, koga bi zanimal moj pogovor s sinom. Sigurno vem, da je moja mati iz Krškega dvakrat vzpostavila zvezo z bolnišnico v Vukovarju. Niso me obvestili.
Jožica Cemič: Prepričana sem bila, da bom umrla.
Še več. Če direktorice ni bilo v sobi, kjer smo imeli štab, ki so ga poleg Bosan-čeve tvorili še dr. Njauro, dr. Jan, sestra Biba, dr. Krstič in jaz, je le ta postavila stražo, ki ni dovolila, da bi kdorkoli telefoniral. Bila sem revolti-rana. Kot Slovenko, ki je delala za njih, so med Hrvati gledali po strani.
V bolnišnici so vsa zdravila in nega šli skozi moje roke. Skrbela sem tudi za skladišče obleke. V to skladišče smo zložili material, ki so ga gardisti nanosili iz porušenih trgovin. To so bile predvsem trenerke, namenjene, da jih ranjeni gardisti ob odpustu oblečejo pod uniformo. Bilo je pozimi. Nekateri zdravniki so me začeli obtoževati, da odtujujem stvari. Ko pa je enkrat zadela in poškodovala ta prostor granata, je ukradla copate ravno zdravnica, ki me je ves čas obtoževala.
Preko Zagreba domov
Po padcu Vukovarja je prišla v bolnišnico vojska. Bo-sančevo in Njaura so takoj
odpeljali na zaslišanje. Vojaki so iskali orožje. Na srečo smo vedno pazili, da ga v bolnišnici ni bilo. V moji sobi je vojak strgal strop, vendar ni ničesar našel. Ko smo se odpravljali na odhod, mi je bilo rečeno, naj počakam. Kolegica mi je svetovala, naj slečem bel plašč in se pomešam med civile. To me je rešilo. Naložili so nas na avtobuse in odpeljali. Pred Vukovarjem smo čakali štiri ure. Ves čas sem trepetala, da bodo prišli pome in me odpeljali. V Mitroviči so nas prevzeli evropski opazovalci in nas predali hrvaškim gardistom v Bosanski Krupi.
V Zagrebu razočaranje
»Ko smo prispeli v Zagreb, nismo nekaj časa hoteli dajati izjav, ker bi mogoče škodili Bosančevi v Njauru. Nekateri od bolnišničnega osebja so dobili delovna mesta, vendar slaba. Sestra Blba, ki je bila v Vukovarju višja sestra, je dobila delo navadne sestre s tremi izmenami in plačo 9000 HRD.
Obljubljali so mi zaposlitev, če se bom preselila v Zagreb
Zakaj bi morala stanovati v tem mestu, če sem doma le štirideset kilometrov stran? Ko sem dvignila novo delovno knjižico v Krškem in hotela vpisati podatke o pokojninskem zavarovanju v Zagrebu, so ugotovili, da vukovarska bolnišnica že dve leti ni vplačevala v pokojninski sklad. Zadnji dve leti sem v Vukovarju delala nezavarovana!«
Slava le za dr. Vesno Bosanac
»Z Bosančevo mi je uspelo govoriti le enkrat v hotelu In-terkontinental. Zame je imela le par besedic, saj se je, zvezdi, mudilo na snemanje na televiziji: »Nimam časa, Jožica. Kdaj drugič«. V Vukovarju mi je govorila še pred obkolitvijo, ko sem hotela oditi domov v Slovenijo, naj ostanem, ker se bo drugače vse sesulo. Bila sem pač dve desetletji glavna sestra, Bosan-čeva pa je postala direktorica šele lani.
Tudi na TV ni imela besede za katerega izmed nas. Vse
je bilo: »moja bolnišnica, moji gardisti, moje delo«, nič ni povedala o delu dr. Njaura, sestre Bibe, mojem... Ogorčena sem nad takšnim sprenevedanjem, ko je zasedla pomembno mesto v hrvaškem ministrstvu za zdravstvo.«
Jožica spet skrbi za druge
»Delo sem po zaslugi gospe Dolenjčeve dobila v Socialnem centru v Krškem. Sem namestnica upravnika zbirnega centra v Krškem, opravljam vso zdravniško delo, pri čemer mi je v ogromno pomoč Natalija Kranjc. Brez te študentke prava, ki se je v centru zaposlila preko javnih del, nalog najbrž ne bi zmogla. V centru imamo 260 beguncev iz BiH, predvsem žensk in otrok, pričakujemo pa še nadaljnjih dvesto.«
Jožica Cemič deli dobroto, ne da bi povprašala za plačilo. Veliko srce dobre Jožice potrebuje samo hvaležen pogled bosanskega begunčka. Priznanja in odlikovanja prekrije prah.
Franc Furland Foto Lucas
Jožici je pri delu med begunci v veliko oporo študentka Natalija Kranjc
Z NASTANITVIJO BEGUNCEV NE SMEMO ZAPRETI VRAT TURIZMU
BEGUNCI MED TURISTI
Ali si bomo res z nastanitvijo beguncev v slovenske obmorske kraje zapravili prvo možnost, da se kot samostojna turistična država predstavimo tujcem? Morda za koga zveni takšno vprašanje nehumano, toda, ali res nimamo tudi za begunce mirnejših in manj vpadljivih objektov, kot so obmorski kraji, v katerih pričakujemo ljudi željne sprostitve in oddiha.
Republiški štab za civilno zaščito je koprski občini pred dnevi naročil, naj uredi zbirni center za begunce, kar bi naj bilo v skladu z načelom, da se naj begunsko breme porazdeli po slovenskih občinah.
Za jasnejšo predstavo o življenju turistov skupaj z begunci lahko navedemo primer enega izmed hrvaških letovišč v Istri. Manjši kraj v bližini Labina je arhitektonsko in naravno ves namenjen turistom. Tik ob morju ležijo trije veliki hoteli z vsemi priti-
klinami. V dveh so begunci, v enem turisti.
Nekaj dni pred prvim majem, ko so prihajali prvi organizirani in samostojni turisti, so že ob vhodu v ta kraj lahko videli otroke, ki so se po morju vozili s plovili, namenjenimi gostom. Na igrišču za minigolf se je igralo nemalo otrok v spremstvu staršev. Na mizah za namizni tenis so se sončili gostje prvih dveh hotelov. Vse lepo in prav, če bi hoteli opisati, kako lepo je poskrbljeno za bosanske begunce na Hrvaškem. Vendar turistu, ki se pride drazvedrit in odpočit takšni pogledi niso v veselje,
V tem taistem kraju vedo trgovci povedati, da so prej imeli begunci nekakšne kartice, na katere so dobivali živila v trgovinah. Zadnje dni aprila je teh nakaznic zmanjkalo, vse več otrok in mater je hodilo prosit v trgovine. Prav tako je turiste, ki so otrokom kupovali sladoled ali druge priboljške, sprem-
ljalo nemalo žalostnih oči bosanskih otrok. Tudi sladoled namenjen begunčkom ni mogel odtehtati občutka krivde turista, ki je prišel, ker še vedno ljubi ta del Jadranskega morja in nima strahu pred dogodki na Hrvaškem.
V	Sloveniji sicer ni vojne, toda srečevanje turistov z begunci zaradi tega ne bo nič manj boleče. Prav gotovo pa si tudi begunci ne zaslužijo nenehnega pomilovanja na ulicah in bi tudi oni radi svojo bolečino preživljali čim manj vpadljivo.
V	Sloveniji imamo gotovo še nekaj manj »udarnih« točk, kamor bi lahko namestili begunce, kot so obmorski letoviški kraji sredi poletja. Prihranimo ponižanja tako našim turistom kot beguncem. Z denarjem, ki bi ga lahko zbrali s turizmom, bi ob splošnem ugodnejšem blagostanju naše države lahko beguncem pomagali tudi na humanejši način.
Jana Štrlekar
DR. JOŽE PUČNIK: BALKANSKA ZLORABA POLITIČNEGA IN MORALNEGA KAPITALA
POSLANSKEGA KLUBA DEMOSA NE MORE BITI
Dr. Jožeta Pučnika, nekdanjega voditelja Demosa, predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije, prvega podpredsednika Drnovškove vlade, ni potrebno posebej predstavljati, saj gotovo ni Slovenca, ki ga ne bi poznal. O trenutni aktualni politični sceni ter svojem mestu v novi slovenski vladi je dr. Pučnik razgrnil svoje poglede v tem intervjuju.
Vi ste v Drnovškovi vladi podpredsednik za splošne zadeve. Kaj to natančneje pomeni, s katerimi zadevami se boste na tem mestu ukvarjali?
»Sem prvi podpredsednik vlade in v primeru njegove odsotnosti nadomeščam predsednika vlade. Predvsem pa je moje delo koordiniranje tako imenovanih državotvornih ministrstev, kot so obrambno ministrstvo, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje in upravo ter ministrstvo za zunanje zadeve.«
Kaj menite o kritikah, ki jih je bilo slišati na račun strokovnosti vlade, katere član ste?
»Argumentov za to trditev še nisem videl. Nikakor pa ne moremo govoriti o nestrokovnosti vlade, saj vlado sestavljajo ministri, zato bi morali tisti, ki to trdijo, imenovati ministre, ki naj ne bi bili strokovnjaki. Analize, ki bi jasno pokazala kaj takšnega; še nisem videl. Trdim, da je ta vlada dovolj strokovna.«
Vaša SDSS se je s tem, ko je podprla Drnovškovo kandidaturo srečala z delnim neodobravanjem tudi v svojih lastnih vrstah. Nekaj vaših članov je zato tudi izstopilo iz stranke. Očitno vodstvo stranke ne zaupa svojim poslancem, saj ste govorili tudi o javnem glasovanju o vladi.
»Nekateri naši člani so res imeli velike pomisleke o sodelovanju v tej vladi in ker se s tem niso strinjali, jih je iz naše stranke tudi izstopilo
35. Kar se javnega glasovanja tiče, smo o tem res razpravljali na poslanskem klubu stranke, vendar v skupščini nismo predlagali javnega glasovanja.«
Zakaj ste sprejeli mesto podpredsednika, ko pa so vam svojčas ponujali tudi mandatarstvo?
»To mesto v vladi sem sprejel predvsem zato, ker menim, da je do jeseni nujno potrebno sprejeti nekatere zakone, ki sedaj nikakor ne gredo skozi skupščinsko proceduro. Drugi razlog je, da se je tudi naša stranka pridružila iniciativi sredinskih strank in podprla to vlado. Pomembno pa je tudi mnenje vodstva stranke, saj je predsedstvo stranke smatralo, ker smo v predvolilnem letu, pomembno sodelovanje v vladi.«
V čem vidite prednost te vlade pred Peterletovo?
»Prednost te vlade je povsem očitna in to je večinska podpora v parlamentu, ki jo je prejšnja vlada izgubila. Lojze Peterle si je že januarja prizadeval razširiti vladno koalicijo. Ko mu to ni uspelo, so mu zeleni odrekli svojo podporo in vlada ni imela več večine v parlamentu. Naša podpora Peterletovi vladi ni bila odločilna, saj je vlada že prej izgubila večino v parlamentu.
Krščanski demokrati in Ljudska stranka niso bili pripravljeni podpisati sporazuma o volitvah, zato smo tudi mi prenehali podpirati vlado.
Peterletova vlada je bila zelo uspešna vlada, naredila je veliko, izgubila pa je veči-
no in zato ni uspela izvesti reform gospodarskega sistema. Naša stranka si sedaj prizadeva za izvedbo te reforme, ki je bila tudi v demoso-vem programu.«
Smatrate, da se lahko SDSS primerja s podobnimi zahodnoevropskimi strankami?
»Naš program je od vsega začetka popolnoma socialdemokratski, za vzor smo imeli nemško socialdemokratsko stranko in se lahko mirno primerjamo s podobnimi zahodnoevropskimi socialdemokratskimi strankami.«
Kako gledate na bodočnost vaše stranke in njen pomen na slovenski politični sceni?
»Socialdemokratska stranka Slovenije ima prihodnost, kot jo ima tudi socialdemokracija povsod po svetu. Po volitvah bomo močnejši, kot smo sedaj. Seveda je potrebno volilce prepričati, da sprejmejo naš program. Na volitve se že pripravljamo, imamo svoj volilni štab, o načinu predvolilnega boja pa zaenkrat še ne bi govoril.«
Pri nas je veliko strank, ki se deklarirajo kot socialdemokratske. Kako se srečujete s konkurenco na tem področju? Se morda dogovarjate o združitvi s kakšno sorodno stranko?
»To je dvoplasten problem. Samo mi smo registrirani kot socialdemokratska stranka, vendar se nekatere levo usmerjene stranke približujejo našemu programu. Z njimi kontaktiramo in upamo, da bomo lahko uspešno sodelovali pri sprejetju nekaterih zakonov, vendar pa v tem trenutku ne razmišljamo o združitvi s komerkoli, po volitvah pa bi bilo možno razpravljati tudi o tem. Članstvo naše stranke prav gotovo ne bi sprejelo na primer
STARI MINISTRI KORAK PRED NOVIMI
NAJPREJ PLAČE
Medtem ko so novi ministri v Drnovškovi vladi te dni razen programov vlade spoznali tudi državno administracijo, tajnice, ki skrbijo za njih, poslušali nasvete in priporočila sekretarjev, ki so že stari mački v tem poslu, je bilo starim-novim ministrom to spoznavanje prihranjeno.
Podpredsednik vlade, Jože Pučnik, je še preden se je utegnil spoznati s svojimi podrejenimi državnimi uslužbenci odpotoval v Reykjavik. Slovenski javnosti je lahko prvi sporočil uspeh »nove« vlade o vzpostavitvi območja proste trgovine z EFTO.
Tudi delegacija ministrstva za delo se je lahko mirno napotila v Bonn, kjer jih bodo tujci poučevali o produktivnosti in humanosti dela na vseh področjih gospodarstva
in negospodarstva.
Slavko Gaber, nov minister za šolstvo, ni zapravljal dragocenega časa svojega ministrovanja in je takoj šolnikom povečal plače za dobrih 38 odstotkov. O njegovi priljubljenosti med šolniki tako v bodoče ne bo dvoma.
Janez Drnovšek je na prvi zaprti seji vlade od ministrov zahteval, naj mu dajo popis svojega premoženja. Ker je to dokaj čuvana skrivnost, baje ne zato, ker bi ministri imeli preveliko premoženje, je vso zadevo skrbno zaklenil v svoj predal. Kot najvišji slovenski politični predstavnik je imel tudi čast, da je lahko javnosti zaupal, kaj zanj in za državo pomeni sprejetje Slovenije v OZN. Ob izjavi je bil morda krivičen občutek opazovalca, ki je menil, da bi bil
Drnovšek raje v New Vorku kot doma.
Janez Kopač se te dni šele ubada s programom predstavitve svojega ministrstva. Rad bi poskusil stabilizirati slovensko gospodarstvo in pospešil njegovo vključevanje v svetovne finančne tokove. V začetku junija namerava obiskati Mednarodni denarni sklad, 8. junija pa bo imel drugo misijo Svetovne banke.
Vsem skupaj pa grenijo življenje poslanci Družbenopolitičnega zbora, ki se ne morejo ali ne želijo polnoštevilno zbrati. Dobro bi bilo, če bi sklepčnost po zborih ugotavljali po številu prejetih dnevnic slovenskih poslancev, takrat so poslanci polnoštevilni.
J. š.
združitve s prenovitelji. Namen naše stranke je povezovanje vseh, ki so se odločili za socialdemokratsko usmeritev, vendar je to možno le preko vključevanja v našo stranko.«
Kaj boste vi osebno in vaša stranka storili, da bo prišlo do čimprejšnjih volitev?
»Ravno danes smo o tem imeli razgovor s predsednikoma skupščine in vlade. Vo-
lilno zakonodajo bi morali sprejeti do konca julija, če hočemo imeti volitve jeseni. Za to pa bodo potrebni še pogovori in dogovori vseh strank. Smatram, da bodo tudi stranke, ki so sedaj v opoziciji, zainteresirane za čimprejšnje volitve in če jih bodo hotele imeti, bodo pač morale pristati na kompromis.
Socialdemokrati se pri volilni zakonodaji zavzemamo za liberalno rešitev, seveda
pa smo pripravljeni tudi na kompromis.«
Vašo stranko zastopate v vladi trije ministri in vi, ste s tem zadovoljni?
»Takšna zastopanost naše stranke ustreza naši realni moči, morda jo celo malo presega in se glede tega ne pritožujemo.«
Kaj bi lahko povedali o očitkih, ki letijo na vas, češ da ste izdali Demos?
»Takšne obtožbe so absurdne. Bil sem eden od pobudnikov Demosa in sem mu posvetil tudi ogromno časa ter energije.
Zaradi Demosa, ki sem se mu takrat popolnoma posvetil, sem zanemarjal tudi svojo lastno stranko, kar so mi naši člani večkrat očitali. Ko je prišlo do predloga, da se Demos razpusti, so se s tem strinjale vse stranke koalicije. Demos je bil dolgo enoten, v procesu samoosvaja-nja in ustvarjanja lastne državnosti je dobro delal, ko pa smo te cilje dosegli, so se pokazale razlike.
Vendar pa krščanski demokrati očitno pričakujejo, da bodo vse stranke za vedno ostale povezane z njimi.«
Demosa ni več, pojavu pa se je poslanski klub Demosa!
»To je zloraba imena, to je poizkus na balkanski način zlorabiti političen in moralen kapital, ki si ga je Demos v času svojega obstoja pridobil. Poslanskega kluba Demosa nikakor ne more biti, če koalicije ni več. Mislim, da je to vsem jasno in da bodo tudi ljudje znali jasno oceniti takšne poizkuse.«
Janez Vodnar
časopis slovenskih delavcev
V novi številki lahko preberete:
- Koliko le Tito kriv za klanje na jugoslovanskih tleh In koliko zaslužen, da ga prej ni bilo
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, nepreklicno naročam(o)_____izvod(ov) knjige Dnevnik Titovega sekretarja.
Naročeno pošljite na naslov:___________________________________________________
Ulica, pošta, kraj: -----------------------------------------------------------
Ime in priimek naročnika: _____________________________________________________
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju.
Kraj in datum:	Žig:	Podpis naročnika
SEDEMDESET MILIJONOV DRŽAVI, DA NE STORI NIČESAR ZA UČENCE
PIJAVKE NA UČBENIKIH
Kaj bi se zgodilo, če starši šoloobveznih otrok masovno ne bi hoteli kupiti učbenikov, ker so ti predragi, ker na njihov račun živi tako država kot se hranijo založbe? Bi država nad neposlušne starše poslala »biriče«? Za kaj takšnega bi imela dovolj denarja. Toda to so le iluzije. Dotlej pa vsi poslušni starši pridno kupujemo učbenike, čeprav so ti za 510 odstotkov dražji kot lani. Le kje ste Drnovšek, Peterle, Ocvirk, Kopač, ki ste nekaj govorili o inflaciji. Vzor si poglejte pri slovenskih založbah.
Številke vse izdajo
Oa bi situacijo lažje razumeli, smo poskušali nam znane ševilke konkretizirati in povezati. Rezultati so osupljivi.
Če vzamemo v precep zgolj normalno osndvnošol-sko populacijo (brez šol s posebnim programom in osnovnih šol na dvojezičnih področjih) bo v letu 1992793 v osnovnih šolah 192.000 otrok. Povprečna cena učnega paketa znaša približno 7000 tolarjev. In če ti dve številki pomnožimo, dobimo ogromen zmnožek. Za vse osnovnošolce^ bodo starši morali plačati 1344 milijonov 400 tisoč tolarjev.
V kateri žep' bo šel ta denar? Razdelila si ga bosta država in založba, plačali pa vsi lačni državljani.
Država si bo od tega zneska v obliki prometnega davka odvzela »komaj« pet odstotkov, kar znese približno 67 milijonov tolarjev. Če pri tem pomislimo na vse srednješolce, visokošol-ce in zvezke, pisala in druge nujne potrebščine, si kar ne
vod za šolstvo, ministrstvo za kulturo in vsa ostala ministrstva, ki se napajajo iz proračunske vreče. Pri vsem tem pa ministrstva in Zavod za šolstvo (niti ne poskrbijo, da bi preko javnega natečaja izbrala najcenejšega ponudnika za izdelavo učbenikov. Gotovo bi potrebovali kak-upamo te številke pomnožiti šen nov ministrski svet, ki bi s številom dve, kar bi lahko to uredil. Dotlej pa vse po realneje pokazalo, kolikšen starem, »botrskem« ključu, dobiček bo imela država od Svojega izobraževalnega in-novega šolskega leta. Za uči- ženiringa namreč tozadevne telje, stavbe in podobne se- inštitucije ne poznajo. Toda veda še posebej plačujemo vendar, zakaj bi delali druga-odstotke od bruto osebnega če kot do sedaj? Prodaja uč-dohodka.	benikov je zagotovljena z za-
Založbam šele pade sekira konom, posredno se ve. v med, ko se prično pogovar- Starši morajo hraniti založni-jati o učbenikih. Samo za os- ške gigante, ki s šolskimi uč-novnošolsko populacijo iztr- beniki pokrivajo druge ne-žijo približno 1277 milijo- profitne naložbe in prora-nov	tolarjev	letno. Tu- čun. Če bo to poletje otro-
kaj mislimo samo na učbeni- kom in staršem zmanjkalo za ke in delovne zvezke. Nikar hrano, naj poskrbi neko dru-naj nihče tega ne poskuša go »ministrstvo«. Pomemb-pomnožiti z ostalim številom no je le, da so učebeniki na
šolajoče populacije.
Subvencije
Morda še kje obstaja kakšen naivnež, ki si misli, da država subvencionira osnovnošolske učbenike. Le zakaj bi jih, ko je z zakonom določila obvezno osnovno šolstvo. Sedaj čaka, koliko denarja se ji bo priteklo preko prometnega davka od novega šolskega leta.
Pri »državi« mislimo tudi na Ministrstvo za šolstvo, Za-
evropski ravni in država zadovoljna, ker imajo njihovi osnovnošolci tako lepe didaktične učbenike.
Zavod za šolstvo
Še lansko šolsko leto je stal paket učbenikov za prvi razred 1450 tolarjev, letos stane 7407, kar je 510 odstotkov več kot lani. Če se pri tem spomnimo, da so se neto osebni dohodki v istem času povečali le za dobrih 82
Kje, kje bom jemal, da bom za šolo dajal?
Cene učnih kompletov (samo učbeniki in delovni zvezki) po seznamu ene izmed celjskih osnovnih šol.		
RAZRED	Novi učbeniki	Cene učnega paketa, kadar se učenci ob pomoči šole odločijo za uporabo starih učbenikov
1. razred	6.404 tolarjev	4.867 tolarjev
2. razred	6.220 tolarjev	4.321 tolarjev
3. razred	6.336 tolarjev	4.555 tolarjev
4. razred	8.006 tolarjev	3.902 tolarja
5. razred	14.168 tolarjev	7.324 tolarjev
6. razred	17.253 tolarjev	8.589 tolarjev
7. razred	15.752 tolarjev	6.606 tolarjev	»
8. razred	17.483 tolarjev	7.414 tolarjev
odstotkov, vidimo, kako je situacija osupljiva.
Na Zavodu za šolstvo smo želeli dobiti odgovor na enostavno vprašanje - zakaj so učbeniki tako dragi?
Dragica Posega, vodja oddelka za učbenike pri Republiškem Zavodu za šolstvo, je ob razgovoru z nami delila bes nad cenami, ki so se pojavile v trgovinah. Tisto razmišljanje o Škarjah in platnu, mi je tokrat prvič prišlo na misel.
»Cene učbenikov se oblikujejo tržno. Zavod nima vpogleda v oblikovanje cen. Učbenike subvencioniramo samo v specifičnih primerih, kadar gre za manjšo naklado pod tisoč izvodov, kadar se tiskajo za dvojezično področje in podobno,« pravi Dragica Posega.
Zavod za šolstvo sicer razpiše javni natečaj za pripravo učbenika, vendar, ko je strokovni del končan, delo predajo založbam. Pred leti je obstajal nek pisan dogovor, katere založbe tiskajo katere učbenike, vendar ta ni več
.	• s*'V:.' v,V
v veljavi, nov pravilnik pa še ni pripravljen.
Ministrstvo za šolstvo
Nevenka Tratnik, samostojna svetovalka v finančnem delu ministrstva pravi: »Za normalno populacijo subvencioniramo pripravo učbenika, to je relativno majhen znesek.«
Sliši se, da so se pred časom na ministrstvu do-govorjali, da bi naj učbenike tiskala le ena založba na katero bi imela država vpliv. Pa so založniki imeli v ministrstvu vsak svojega »botra« in dogovor ni uspel.

Država za učbenike še toliko ne naredi, da bi kontrolirala cene.
Foto: Severin
Kaj več je vedela povedati Marija Bitenc iz finančne službe ministrstva.
»Učbenikov za osnovno šolo niso nikoli subvencionirali. V času »samoupravljanja« so takšne ideje obstajale.
Ministrstvo za šolstvo plačuje avtorjem strokovno delo po avtorskih polah. Ta ima šestnajst strani in stane povprečno 18.000 tolarjev. Knjige imajo povprečno 200 strani, kar znese avtorju ali avtorjem približno 225.000 tolarjev. Če gledamo ceno učbenikov v enkratni nakladi, ki šteje 2400 komadov, to je število učencev enega letnika, vidimo, da avtor dobi le 10 tolarjev od izvoda.«
Na ministrstvu so povedali še, da na zadeve na trgu nimajo nobenega vpliva, založbe so samostojne pri oblikovanju cen. Učbeniki pa se tudi njim zdijo predragi.
Ponovno mi je prišla na misel tista ideja o Škarjah in platnu.
Založbe
Med založniki je težko dobiti sogovornika, ki bi dal izjavo za javnost. Tisti, ki delajo kalkulacije cen, »poslovnih skrivnosti« ne smejo izdati, tisti, ki pa lahko javnosti kaj povedo, niso dosegljivi.
Pri Državni založbi Slovenije gospod Janko Prestar pripravlja kalkulacije cen učbenikov, vendar ni pristojen dajati izjav javnosti.
Izvedeli pa smo, da je cena učbenika sestavljena iz cene tiska, stroškov honorarjev avtorjev, stroškov trgovine,
stroškov založbe in prometnega davka. Cena avtorskih pol založbe oblikujejo sporazumno in znašajo od 11.000 tolarjev do 22.000 tolarjev. Ob ponatisih dobivajo avtorji subvencije.
V založbah zatrjujejo, da so stroški, ki nastanejo ob tiskanju, ogromni. Tako si na primer niti predstavljati ne znamo, kako drago je ročno izdelovanje vložnih map spoznavanja družbe in narave za prvi razred. Pri tem pa lahko le pomislimo, kako visoko tehnično so opremljene * te založbe, a jim niti na misel, ne njim ne državi, ne pride, da bi kaj takšnega lahko izdeloval kdo drug, kakšen manjši kolektiv, ki nima tako visokih stroškov režije.
Še zadnji tolar
Kar nekako ne gre iz ušesa prispodoba slovenskega politika, ki je ob zagovoru pravici do splava dejal, da vsak otrok prinese na svet kos kruha. Tudi, če bi ga prinesel, bi ga pojedli njegovi bratci.
Iz modrega Janeza, kataloške prodaje učbenikov smo prebrali:
»Za pravočasen izid in kvaliteto učbenikov jamčijo Državna založba Slovenije, d. d. in založbe izdajateljice - izdajateljice s pogodbami, ki so jih sklenile z DZS (Cankarjeva založba. Mladinska knjiga, Založba Obzorja Maribor, Tehnična založba Slovenije, Domus, Mohorjeva založba.
Prav zanimivo bi bilo povprašati prejšnjega in sedanjega ministra za šolstvo, če si drzne stopiti pred otroke, ki hodijo v javne kuhinje ali iz šole domov brez malice. Verjemite, tudi otroci poznajo stiske staršev, morda se bo kdo odločil, da bo raje ponavljal razred, kot staršem naredil takšne stroške.
Pa tudi ideja o splošnem bojkotu staršev ob nakupu učbenikov ni slaba. Morda bi le dočakali »državne uslužbence«, ki bi prišli starše prisiliti k nakupu učbenikov. Vsekakor je treba premisliti.
Jana Štrlekar
TOP LISTA SIMPATIČNOSTI SLOVENSKIH POLITIKOV
PLEZALNA STENA LEPOTE
IZBERITE »MISTRA POLITICUMA«
Očitno je, da ste se bralci in še bolj bralke že ogreli za ocenjevanje simpatičnosti slovenskih politikov. Tudi nekaj novih predlogov za popestritev »plezalne lestvice lepote« ste nam poslali.
Tudi tokrat je najvišje po plezalni steni lepote priplezal Borut Pahor. Vztrajno mu sledijo Jože Školjč, Milan Kučan, Jelko Kacin in Dušan Plut. Tudi ostalih pet kandidatov ni ostalo brez vašega glasu, le da smo obljubili vsakič tretjič zamenjati pet politikov, ki ne zmorejo v višave. Tokrat smo jih nadomestili z vašimi predlogi. Opozorili ste pas, da smo pozabili na: Toneta Peršaka, Vaneta Gošnika, Marjana Podobnika, Marka Voljča in Mileta Šetinca. Ker tako po občutku bi rekli, da nas spremlja predvsem mlajša generacija žensk, če pri tem mislimo vse tiste do petdesetih let.
Torej, pred vami so novi in stari kandidati za »Mistra politicuma«. Oglejte si jih, premislite in nam telefonsko (063/441-215 ali 063/441-606) ali pismeno sporočite vaš predlog. Ponovno vas želimo spomniti, da bo s politikom, ki bo priplezal najviše po vaši plezalni steni lepote, opravil intervju o njegovem osebnem življenju Anton Koritnik, ki v našem časopisu ureja rubriko S.O.S. iz postelje.
Kandidati so razvrščeni po abecednem vrstnem redu, razen najvztrajnejšega Boruta Pahorja. Odločite se!
Borut Pahor je tudi tokrat najbliže nazivu »Mister Politicum«. Ali' mu bo uspelo obstati najviše v steni ob novih kandidatih?
Dušan Plut	Tone Peršak
Marjan Podobnik	Mile Šetinc	Jože Školjč	Marko Voljč
SLOVENSKI OBJEKTI ŠE VEDNO TARČA NEZNANIH TERORISTOV V ISTRI
EKSPLOZIJA V OBJEKTU PODJETJA SCT
Odborniki KS Novlgrad so pred kratkim na izredni seji sklenili, da se bodo organizirano In odločno upirali nasilju, ki povzroča nemire in negotovosti krajanov.
Teroristi, ki že nekaj časa povzročajo nemire so se pred kratkim zopet pojavili. Znesli so se nad zgradbo SCT-ja, katere lastniki so Slovenci. V naselju Karigador, ki je med Novigradom in Umagom, so razstrelili objekt nekdanjega počitniškega doma SCT (Slovenijaceste), ki so ga preuredili in oddali v najem domačinu oz. Hrvatu Enriku Jugovcu iz Novigra-da. Na srečo je ta eksplozija naredila vidno manj škode, kot pa njena predhodnica pred mesecem dni, ki je do temeljev porušila restavracijo Tomo.
Radovednost nas je popeljala na mesto dogajanja, vendar so bili domačini redkobesedni in so pridno odstranjevali posledice eksplozije. Ob poti so se ustavljali turisti, ki so verjetno mislili, da restavracijo prenavljajo.
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je na usodni dan osebje kot ponavadi zaprlo restavracijo Medusa in odšlo domov. To noč je bilo v tem delu Istre veliko neurje
z močnim grmenjem, taKO da niti sosedje niso‘slišali eksplozije. Ko so delavci zjutraj odprli restavracijo, so našli popokana notranja stekla in razbit inventar. Lastnika restavracije, ki jo je le-ta pred dvema letoma vzela v njem, smo poklicali po telefonu.
»Kaj naj vam povem? Sem domačin. Tudi rojen sem bil v tem kraju. Ne vem kdo ali zakaj bi lahko storil kaj takega. Nikomur se nisem zameril, nihče mi ni grozil. Strah me je, da to ni samo opomin, a tega početja vseeno ne razumem. Policija je našla ostanke podtaknjenega razstreliva,« je na kratko povedal Enriko Jugovac.
Ali bodo odgovorni za red in mir v tem delu Istre končno ukrepali? To vprašanje se zastavlja že dolgo, medtem ko se napadi teroristov ponavljajo.
Italijanski turisti še vedno prihajajo v Istro ob petkih, kot ponavadi, a se še istega dne zvečer vračajo domov. Drugi dan pa zopet pridejo. Ali to pomeni, da se boje pre-
nočiti na tem območju?
Javna skrivnost je tudi, da lastniki počitniških hišic iz Slovenije ponujajo v odkup svoje objekte po zelo nizki ceni, kot tudi to, da v Istro
čedalje manj zahajajo.
Edino, kar nekako vliva upanje, je to, da so se sami krajani odločili vzeti stvar v svoje roke. V pismu, ki so ga poslali republiškemu
MUP-u zahtevajo, da se v redno in rezervno sestavo policije vključi kar največ uglednih domačih krajanov, ki bi se prizadevali potešiti splošno napeto stanje in re-
šiti nastale probleme. Vabijo tudi vse krajane Novigrada, da v čim večjem številu sodelujejo z domačo policijo.
Kety Mavrič
POISKAL BOM ZAŠČITO PRI SLOVENSKI VLADI
Primer Tomaža Kastelica Iz Ljubljane, ki so mu teroristični skrajneži do temeljev uničili restavracijo Tomo v Novem-gradu, je nekako že znan naši širši javnosti. Pred kratkim smo ga obiskali, da bi izvedeli, kaj je novega.
»Storilcev tega hudodelstva še vedno niso odkrili. Na kraj dogodka so prišli predstavniki občine in urbanist je ugotovil, da hiša ni varna za bivanje. Obljubili so, da nam bodo pri iskanju rešitve pomagali,« pravi zelo zaskrbljen in prestrašen Tomaž Kastelic.
Kakšni so vaši predlogi?
»Izvršnemu svetu smo predlagali, naj nam pomagajo najti zamenjavo na območju Umaga, kar bi bilo povsem, na tržnih osnovah (po ceni sodnega izvedenca je gostin-* ski objekt vreden 600.000 nemških mark, hiša pa je v tem stanju vredna okoli 240.000 nemških mark). Poprosili
smo, naj nam poiščejo začasno namestitev in pomagajo v obnavljanju hiše ali pa naj nam omogočijo prodati vse in se vrniti v Slovenijo. Kaj mislijo o tem, bomo kmalu videli. Dejstvo pa je, da se v mestu, kjer smo živeli dvajset let, ne počutimo več varne in bi ga želeli zapustiti. V vsakem primeru pa nameravam kot državljan Slovenije poiskati zaščito pri slovenski vladi. V tem tednu nameravam odpotovati v Ljubljano in poiskati pristojne organe. Čudim se, zakaj molči slovenska javnost, saj je tako rekoč že javna skrivnost, kaj se dogaja s Slovenci v Istri,« je povedal Tomaž Kastelic in še dodal, da se njegov glas premalo sliši in da potrebuje pomoč sredstev javnega obveščanja. Slovenska televizija, na katero se je obrnil, se ni zmenila za njegovo prošnjo, da bi narejeno hudodelstvo pokazala še širši javnosti.
Kety Mavrič
MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (10)
IN VENDAR SE PREMIKA...
Srbi uživajo. Na ves glas se hvalijo, kako kaotično mesto je Sarajevo, saj se je moralo poveljstvo UNPROFOR preseliti v »miren in varen« Belgrad. Pri tem seveda »pozabijo«, da je prav ob sotočju Save in Donave razlog, da v Sarajevu vlada kaos in še kaj hujšega.
V	Vzhodni Slavoniji se le nekaj dogaja. Del JA odhaja, najprej s težkim orožjem. Res je, da se najprej nekaj dni vozijo v krogu, potem se zgovarjajo na vročino In ruski poveljnik jih povsem razume. Končno jih nekaj odide. In vendar se premika, bi lahko rekli. Z OZN opozarjajo JA, naj pohiti. V drugih delih okupirane Hrvšake UNPROFOR še ni prevzel odgovornosti, tudi JA se ne umika.
V	BiH se slabo piše tudi mednarodnemu Rdečemu križu. Enega predstavnika so ob opravljanju človekoljubne dolžnosti ubili, druga dva ranili. RK, mednarodni, je tako svoj štab preselil v bolj varne kraje. Kar zadeva begunce, jih nekaj vendarle sprejema tudi Evropa, ki pa še vedno močno zapira meje. ZDA so malo bolj trdo prijele Srbijo, vendar še dokaj nežno.
Precej vprašanj je nanovo odprla objavljena zamisel Hrvatov In Muslimanov iz BiH, da bi s Hrvaško BiH tvorila konfederacijo. Zamisel, čeprav morda zanimiva, je zagotovo nevarna. Hrvati, da bodo uresničili stare želje Tučmana in da bodo dobili del Bosne oz. Hercegovine, bodo najbrž zgubili Slavonijo, ki jo bodo morali zamenjati za suverenost na kninskem območju. Hrvati so na ta način odpisali tudi rojake v Vojvodini.
Ustanavljanje konfederacije bo potekalo v krvi. Tudi Slovenci bomo na hudi preizkušnji, pričakujemo lahko kakih 200.000 beguncev. Nujno bo tudi etično čiščenje BiH. Srbi imajo pri tem veliko prakse, zlasti so se marsikaj naučili od Izraelcev.
Svet se še vedno čudi nad barbarstvl, ki se dogajajo na Balkanu. Ne razumejo, da pri narodih, ki niso dali skozi evropskega prosvetljenstva, človeško življenje pravzaprav nima nobene vrednosti.
Čeprav se nekaj premika, je videti kot da Ameriki Balkanska kriza ustreza. Tudi Rusi se ne dajo in dokazujejo, da so tudi po razpadu SZ še sila na tem svetu. No, ZDA so edina. Gre torej tudi za to, kdo bo najpomembnejši v Evropi, No, k sreči so se precej Jasno oglasile islamske države, ki bodo zagotovo predvsem pomagale bratom v BiH. NATO pakt se je tudi odločil; njegovi vojaki bodo lahko posredovali zunaj držav članic, seveda v skladu z odločitvami OZN in KEVS. (OZN ima tri nove članice, tudi Slovenijo.)
Kako zapleteno je tam, kje že ima komando OZN, pa priča zgodba iz Belega Manastira v Baranji. Kabinet SAO Slavonije, Baranje In Zahodnega Srema je obvestil svet, da so hrvaški teroristi ubili 10 teritorialcev, med njimi tudi Hrvate in Madžare. Krivijo belgijske modre čelade, da niso budne. Zanimivo je, da je o istem dogodku že dan prej srbski časopis iz Bel-grada povedal resnico, 10 ljudi, Hrvatov, Romov In Srbov je res umrlo, ko so brskali po smetiščih, ki so bila minirana.
Isti kabinet SAO tudi prepričuje OZN, da je šele zdaj, po več mesecih, razneslo eksploziv, ki so ga Hrvati nastavili v katoliško cerkev v Dalju. No, tej zgodbi pač nihče ne verjame.
Da so modre čelade precej nemočne, pa dokazuje podatek, da iz okupiranih območij, ki jih zdaj že nadzirajo, srbske nelegalne oblasti še vedno izganjajo
Nesrbe.	Zbiegnevv Kochanovvski
PRODAJALNA
JASMIN
ŠLANDROV TRG 6 ŽALEC
Tel. 063/721-726
VAM V ČASU OD 15. 5. do 10.6.1992 NUDI 15% POPUSTNA BOGATO IZBIRO POROČNIH OBLEK OBLEK ZA SV. OBHAJILO OBLEK ZA SV. BIRMO
ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!
V BRČKEM UBILI.OČETA LEPE BRENE, KER BI NAJ IZDAL SVOJ NAROD IN POMAGAL ČETNIKOM
TRAGIČNA USODA SLAVNEGA MEŠČANA
Abld Jahič, oče Fikrete Jahič, bolj znane kot »Lepa Brena«, je bil ubit v Brčkem, ker so ga osumili, da je z vozili rdečega križa v bolnišnico na skrivaj spravil v krstah prikrite četni-ške ostrostrelce. Nekdaj nadvse spoštovanega in cenjenega meščana obsojajo, da je zaradi hčere prestopil iz muslimanske v pravoslavno vero, Lepo Breno pa zmerjajo s četniško prostitutko.
Grozljiva zgodba
Komaj je svet preletela slika srbskega policaja, kako ubija civila Muslimana na sredi Brčkega, že prihaja druga, nič manj tragična: v pouličnih borbah bi naj med četniki padel Abid Jahič, medicinski tehnik, dolgoletni delavec tamkajšnje bolnišnice, oče nekoč najatraktivnejše pevke Lepe Brene.
Kaj vse lahko naplavi vojna vihra, kaže tragedija Jahiče-ve družine, ki je bila še donedavna svetinja Brčkega, skorajda znamenitost, Abid Jahič pa eden izmed najslavnejših, najbolj spoštovanih meščanov. Da spomnimo, ta skromni možak do konca predan športu, je izven Brčkega »zaslovel« s hčerjo, nekdaj znano košarkarico in pozneje slavno Lepo Breno, ki je njega dni tudi v Bosni spravila na noge naenkrat več poslušalcev, kot vsi ostali pevci skupaj.
Prva zamera Abidu Jahiču je prišla za tem, ko je njegova hči Fahreta - Lepa Brena, zaradi ljubezni zapustila klop v mošeji in se zaradi Boba Živojinoviča, teniškega asa, prekrstila v pravoslavko. Po mnenju sveta starcev bi oče moral vplivati na hčer in vse njeno podrediti narodu in veri - muslimanstvu. Prava nesreča pa se je zgrnila nad Abida, ko se je po poroki njegove hčere v pravoslavni cerkvi razvedelo, da je tudi sam prestopil v pravoslavno vero. Razen najbližjih prijateljev so mu vsi obrnili hrbet.
Po poroki je Lepa Brena z Bobom odpotovala na Florido, kjer je zdaj njen drugi dom in še vedno živi, doma pa so jo razglasili za četniško - kurbo. Del hrvaškega in bosanskega tiska, zvečine prav tistih, ki so nekoč ure in ure prosjačili za kakršnokoli izjavo Lepe Brene ali se ji
skušali zriniti med stasite noge pod vedno prekratko krilce, zdaj tekmuje, kdo bo zlil več gnojnice in bolj očrnil nekdanjo svetinjo in njenega očeta.
Ostrostrelci skriti v krstah
Že omenjeni del tiska zdaj do nadrobnosti navaja »točne« podatke o tem, v kateri postelji in s kom vse bi naj Lepa Brena spala, s kom se onegavila, samo, da bi zlezla, kamor je pač zlezla, in še to, da v resnici ni nobena pevka, temveč navadna stremuša, ki je s svojim mednožjem uspela doseči vse ali skoraj vse.
Še hujše obtožbe dpživlja pokojni oče, Abid Jahič. Po že omenjeni zameri zaradi vere, ne smemo pozabiti, da gre za Balkan in Muslimane, so ga osumili, da je zaradi hčere podlegel srbizmu in se na skrivaj že pred vojno priključil Srbom, za katere je kot vohunka delala tudi Lepa Brena.
Po napadu četnikov na Brčko bi naj 60-letni Abid Jahič kot delavec tamkajšnje bolnišnice namesto ranjencev in mrtvih v vozilu rdečega križa prevažal v bolnišnico četniške ostrostrelce. Da je zgodba še bolj morbidna, ostrostrelce je spravil v bolnišnico tako, da jih je prikril v - krste. Tako je z reševalnim vozilom nemoteno kot eden najbolj znanih meščanov brez vseh težav vozil sem ter tja po mestu in prevažal - krvnike. Ti isti ostrostrelci bi naj za tem streljali iz bolnišnice po nedolžnih občanih ali v hrbet slavne branilce...
Nesrečni Abid bi naj krste, v katerih so bili skriti do zob oboroženi četniki dovažal do mrtvašnice, kjer so krste prevzemali srbski bolničarji, ki jih je vodil dr. Dragan Nin-
Fahreta Jahič, bolj znana kot Lepa Brena, zvezda, ki je padla z bosanskega neba in s sabo potegnila tudi očeta. Do včerajšnja svetinja je zdaj v očeh enega dela javnosti četniška lajdra...
kovič. To bi naj trajalo več mesecev dokler naj ta izdajalska rabota ne bi prišla na nos obveščevalni službi teritorialne obrambe, ki brambovcem ni znala pojasniti, od kod ostrostrelci v bolnišnici. Po odkritju bi naj prišlo do nekega spopada med pouličnim bojem, kjer je poleg četnikov izkrvavel tudi nesrečni Abid Jahič.
Sodeč po mržnji, ki veje iz tovrstnih zapisov, je težko
pričakovati resnico o drži pevkine družine in morebitno opravičilo, saj ni izključeno, da je pevkin oče izgubil življenje kot nesebični rešitelj prenekaterega ranjenca in da je prav na račun zaupanja lahko nemoteno z reševalnim vozilom odvažal ranjence s te ali one vojskujoče se strani.
Jani Sova
SRBSKI POSLI
UKRADEN HRVAŠKI AVTORUS
Zvonko Krmpotič, direktor reškega »Autotransa« je bil prijetno presenečen, ko je na potovanju v Budimpešti prepoznal avtobus svojega podjetja, ukraden januarja 1991.
Luksuzni TAM 260 A, izdelan leta 1988, je vozil na red-
ni progi Reka-Tuzla. Za njim se je izgubila sled, ko se enkrat ni vrnil na Reko skupaj z voznikom Srbom.
Avtobus so prelakirali, vendar ne tako, da ga ne bi mogli prepoznati. Kot njegov lastnik se je pojavil Jovan
Bogdan iz Szegeda, ki je povedal, da je kupil vozilo v Beogradu od nekega Zdravka Vrgiča. Po stiku s pravimi lastniki si »novi lastnik« ni hotel preveč komplicirati življenja, saj jim ga je prepustil. Na srečo je od vsote 75.000 DEM, za kolikor je bila skle-
njena nakupna pogodba, izplačal le 6000 DEM predujma.
V Beogradu se umazani posli sklepajo z lahkoto, kako pa je bilo lahko vozilo registrirano na Madžarskem, vedo samo naši sosedi.
KAKŠNE BODO KMETIJSKE ZADRUGE V BODOČE
USPEŠNA ZADRUGA
»Upam, da bo novi upravni odbor ujel pravo poslovno taktiko in poslovnost podpiral, ne zaviral«, pravi Karel Krašek, direktor Kmetijske zadruge Laško. Kmetijska zadruga Laško je lani odkupila 3,2 milijona litrov mleka, 800 ton žive teže goveje živine, 150 ton prašičev ter 6,5 milijona jajc, s svojimi kooperanti pa je vzredila tudi 180.000 jarkic.
Predstavitev zadruge
S čim vse se ukvarja vaša zadruga?
- »Prednostna naloga je sodelovanje s kmeti. Tu je na prvem mestu odkup mleka ter pitanje živine, v kar delno vlaga sredstva tudi zadruga«, pravi direktor Karel Krašek.
»S kmeti sodelujemo na področju perutninarstva, pri proizvodnji jajc ter vzreji jarkic in prašičev. V to dejavnost kmetje vložijo svoje delo, objekt in energijo, vse ostalo pa investira in organizira zadruga.
Naslednja naša enota je klavnica in predelava mase. V klavnici predelamo tržne viške govejega in svinjskega mesa. V okviru te klavnice so tudi štiri prodajalne, dve v Laškem, po ena v Celju in Radečah.
Ukvarjamo se tudi s trgovino, predvsem prodajamo repromaterial in ostalo tehnično blago za potrebe kmetov. V naših petih trgovinah, v Jur-kloštru, Laškem, Rimskih toplicah in Radečah pa najdejo kupci tudi blago za široko potrošnjo.
Četrta naša enota je transport, ki z dvaindvajsetimi kamioni pokriva vse potrebe zadruge, opravlja pa tudi
usluge za zunanje naročnike.
Vse te enote dopolnjuje lastna hranilno kreditna služba, katere osnovni namen je zbiranje vlog kmetov in delavcev zadruge in kreditiranje le-teh.«
Kako gledate na zakon o denacionalizaciji?
- »Ta zakon naše zadruge ne bo prizadel, saj je njen trajni kapital pridobljen s poslovanjem ali z nakupi in ga zadruga ni prejela iz fondov nepremičnin, ki so bile nacionalizirane. S tega vidika ta zakon za nas ni problematičen.
Na našem področju ni kompleksov, ki bi omogočali sodobno lastno proizvodnjo zadruge. Tudi zemlje v lasti zadruge je malo, pa še to imajo v večini v najemu kmetje.«
Kaj pa zakon o zadrugah, ta vas zadeva dosti bolj neposredno. Kar 33 predstavnikov podjetij v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji se je dogovorilo, da bodo zahtevali preverjanje skladnosti zakona o zadrugah z določili nove ustave.
»Zakon o zadrugah nas neposredno zadeva. Osnovni namen tega zakona je postaviti zadružništvo nazaj na klasične osnove, zaradi katerih je zadružništvo v svetu tudi nastalo. Z uveljavljanjem tega zakona bo prišlo do bistvenih sprememb pri upravljanju zadruge. V tem primeru je težko dati izjavo, ki bi zadovoljila tako kmete kot delavce, ki so v preteklosti le bili nekakšni samoupravljale! in odkrito povedano, delavci pač niso navdušeni nad to spremembo.
Ta zakon je celoten poslovni sklad zadruge spremenil v zadružno lastni-
no. To je še ostreje zastavljeno kot v ostali predelovalni industriji, ki ni bila v zadrugah. Delavci bodo morali iskati svoje pravice preko kolektivne pogodbe in zakona o soupravljanju. Potekajo pa tudi pogovori in priprava pravil, da bi tudi delavci, ki bodo izpolnjevali pogoje, lahko postali člani zadruge.
S sprejetjem novih pravil, ki bodo temeljila na zakonu, bo stekel tudi postopek novega včlanjevanja. Vsi kmetje, ki bi želeli postati člani zadruge, bodo morali plačati ali doplačati delež.
Skupina, ki ta pravila pripravlja, (sestavljajo jo kmetje, strokovnjaki in predstavnik sindikata), predvideva višino deleža od 600 do 1000 mark.
Zakon o zadrugah ni vsega natančni definiral, saj govori, da je lahko član zadruge pravna ali fizična oseba, ki poslovno sodeluje z zadrugo in ravno v tem je skrita možnost, da bi tudi delavci lahko postali člani zadruge. Nekateri kmetje imajo proti temu pomisleke, drugi pa vidijo v tej možnosti nekaj pozitivnega, saj je jasno, da bi delavec, ki bi bil tudi član zadruge, bolj zavzeto opravljal svoje delo.
Poglavitna sprememba bo pri upravljanju zadruge, saj bo upravni odbor, ki ga bodo sestavljali zadružniki, dobil suvereno funkcijo pri upravljanju. Do izraza bo bolj prišel osnovni namen zadruge, organizacije, katere glavni cilj je pospeševati gospodarski razvoj svojih članov. Ne bo se več toliko gledalo na ustvarjanje dobička. Mislim pa, da reorganizacija ne bi smela omejevati poslovno podjetni-
ških funkcij, ki jih zadruga sedaj opravlja v korist članstva.
Družba premalo pozna osnovne značilnosti zadružništva in še ne vidi njegovih pozitivnih smeri. Reorganizacij na tem področju je bilo veliko že v preteklosti in odtod tudi izvira precejšnje nezaupanje med delavci in kmeti. Vendar mi tudi vnaprej vidimo možnost uspešnega poslovnega sodelovanja.«
Kakšno pa je danes finančno poslovanje zadruge?
- »Zadruga ni nikoli imela velikih dobičkov in tudi izgub ne. Vedno smo namenili precej ustvarjenega dohodka za razširjeno reprodukcijo. Zgradili smo klavnico, trgovine, mesnice in nabavili transportni park, najemali kredite za obnovo kmetij, nabavo plemenske živine in kmetijske mehanizacije za potrebe kmetov.
V lanskem letu smo uspeli ustvariti nekaj dobička. V letošnjem prvem trimesečju pa so naši rezultati odraz stanja v gospodarstvu, kljub temu pa uspevamo obdržati proizvodnjo na lanskem nivoju.
Likvidnostne razmere so zaenkrat še solidne, čeprav imamo velike težave pri zagotavljanju plačil. Kupci nam izjemno slabo plačujejo - povprečen plačilni rok je kar 50 dni. Kljub temu plačujemo kmetom 20 dni po prevzemu, malo slabše je le pri mleku, ki ga plačujemo od 20-ega do 25-ega dne po preteku meseca, mlekarna pa nam ga plačuje celo z zamudo 70 dni. Obveznosti do dobaviteljev poravnamo v pogodbenih rokih, pa tudi sto dvajsetim delavcem izplačamo plače v rokih.«
VETERINARJI USTANAVLJAJO SVOJO ZBORNICO PO ZDRAVNIŠKEM VZORU
NI CEHOVSKA ELITA
Predsednika inciativne skupine dipl. vet. Janeza Črneja smo vprašali še marsikaj drugega
Slovenski veterinarij, tisti, ki neposredno zdravijo živali, so na Dobrni ustanovili zametek Veterinarske zbornice Slovenije. Več o tem smo se pogovarjali z dipl. vet. Janezom Crnejem iz Celja, ki vodi iniciativni odbor. Celjani sicer poznajo Črneja kot poslanca zbora občin, redkega, ki svoje volice obvešča, kaj dela. Črnej je tudi predsednik Društva za varstvo okolja v Celju, je pa zraven tudi pri raznih komisijah, ki se ukvarjajo s povojnimi zločini, zlasti okoli Teharij.
»Povezujemo se tisti vete- cesije. Inšpekcijske zadeve rinarji, ki neposredno zdravi- aN pa na primer kužne bolez-
mo živali. Tako je tudi po Evropi. Veterinarski inšpektorji so na primer za svoje pravice poskrbeli v okviru državne uprave, kamor sodijo, veterinarski pedagogi v okviru svojega sindikata, živilski higieniki so dobro organizirani. Res pa je, da tisti, ki ne bodo mogli postati člani zbornice, mečejo polena pod noge, pravi Črnej.
Veterinarji so pohiteli, saj želijo sodelovati pri sprejemu nove slovenske veterinarske zakonodaje. »Ta je v pripravi, vendar smo veterinarji odrinjeni. Sodelujejo tisti, ki so v državni upravi, na fakulteti ali sicer v administraciji.«
Kako ocenjujete sedanjo Janez Črnej še poudaril, da organizacijo veterine v Slo- ne gre za nikakršno elitno
ni, ki so pomembne za vso državo, bi še naprej opravja-la država oziroma javni zavodi.«
Zbornica bo imela pravzaprav edini vir dohodka iz članarine okoli 380 članov, kolikor jih bi tvorilo zbornico. Zbornica bo imela izvršilni odbor, predsednika, sestajala se bo na zborih. Zbornica bo tako osnovni partner nasproti državi za zastopanje cehovskih interesov. Računajo, da bo sedež zbornice v Celju, saj ni nujno, daje vse v Ljubljani. Zlasti še, ker so pobudniki za ustanovitev zbornice prav veterinarji s celjskega območja. Ob koncu tega dela pogovora je
venji?
»Preveč je zavodov, veterinarji pa imamo preveč raznih organov in posameznikov nad sabo. Z novo zakonodajo naj bi »operativci« ustanavljali zasebne družbe in se torej med seboj povezovali. Država bi dala nekatere kon-
cehovsko združbo, da pa bo nova zakonodaja morala prenesti na veterinarje odgovornost, konkurenco in zagotovila za dobro delo.
Nezaželeni varuhi okolja
Kot smo že zapisali, se čr-
nej ukvarja tudi z drugimi stvarmi. Najprej smo ga vprašali, kako je Društvo za varstvo okolja zapisano pri novi oblasti.
»V novem režimu je delo celjskega društva ovirano, celo nezaželeno. Nekateri pomembni oblastniki nam očitajo, da delamo škodo. Tako se borimo za tiste pozi-
žal ne izpolnjuje nekaterih programskih točk iz prejšnje SDZ. Zlasti zanemarja narodnostni interes in hoče za vsako ceno v Evropo, tudi na škodo interesov slovenskega naroda.«
O povojnih pobojih je nastala nekakšna tišina.
»Kolikor vem, v Celju delajo podlage, da bi lahko z odlokom zaščitili območja, kjer naj bi potekale najprej raziskave. Za spominski park Teharje bodo načrti kmalu nared. Veseli nas, da so upoštevali tudi pripombe celjskega društva za varstvo okolja. Da bo narejeno kaj več, pa so na potezi v republiki, zlasti v vladi.«	2 K
foto: LucaS
cije, ki smo jih v prejšnjem režimu že dosegli.«
Narodna demokratska stranka je zdaj v opoziciji. Zakaj niste odšli v Demokratsko stranko?
»Zgodilo se je pač, da je v parlamentu zmagala druga koalicija. To je normalno. Bomo videli, kaj bo drugače. Demokratska stranka se je odcepila, ne mi. Ta stranka
bio*WIII
Trgovsko podjetje, d.o.o., Celje 63000, Teharska 111; telVfaks: 063/29-144
AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ V MESECU MAJU
ZA GOTOVINO	30% POPUST
proizvajalci: GORENJE, UPA, MARLES, BREST, SVEA, vodilni italijanski proizvajalec CEZAR, lastna masivna kuhinja BI0-KU
Nudimo BREZPLAČEN nasvet in pomoč arhitekta pri načrtovanju kuhinj ter prevoz in montažo za nakup nad 50.000 SLT.
NAKUP JE MOŽEN NA ČEKE 1+3 BREZ OBRESTI ALI NA 1+5 OBROČNO ODPLAČEVANJE Z MINIMALNIMI OBRESTMI
PRED NAKUPOM SE PREPRIČAJTE 0 KONKURENČNOSTI NAŠE PONUDBE
STRAN 10
23. STRAN
27. maja
NOtfgjOOBA
-	da je Marjan Jerman odličen reporter. Ni pa res, da na sliki v Slovenskih novicah meri s protitankovskim raketnim orožjem »Oso«, kakor so napisali strokovnjaki«. Na rami namreč drži protiletalsko raketno orožje »Strela 2M«.
-	da bo slovenski denar najlepši na svetu. Ni pa res, da bodo tolarji tudi največ vredni.
-	da so mariborske Pekre nadomestile vstajniški Tacen pri Ljubljani. Tudi Štajerci imajo enkrat priložnost biti prvoborci.
-	da ima Igor Bavčar dolge noge. So pa vendar prekratke, da bi z njimi lahko dosegel dno Logaške jame. Ob njegovi spoštljivi kilaži je zato nastradal štrik, na katerega je bil privezan.
-	da bi bil letos Tito star sto let. Ni pa res, da ga je v dolgem življenju tako lomil kot njegovi nasledniki.
-	da se bo število Slovencev letos močno povečalo. Kje jih bodo dobili? Enostavno, največ jih naredijo na Mačkovi cesti v Ljubljani, kjer izdajajo potrdila o državljanstvu.
-	da se nameravajo v bodoče povezati slovenski poštarji s seksualnimi spolnimi odnosi. Za telefonske žetone bomo lahko kupovali kondome.
-	da je organizator koncerta skupine Parni valjak pričakoval val okoli 1.500 ljudi in je najel športno dvorano v hali Golovec v Celju, prišlo pa je okoli 200 ljudi. Poleg tega je najel še 40 redarjev, tako da je prišel na pet ljudi, en redar.
-	da je ustanovitelj stranke DONS Ivan Kramberger ostal brez nje. Stranka se mu je namreč odpovedala. Ogorčeni Ivek, ki trdi, da je v stranko vložil 100.000 mark, pravi, da bo stranka brez njega takoj propadla in nima nobenih možnosti za preživetje. Verjetno isto mislijo zanj tudi v stranki.
-	da je Kučan čestital hrvaškemu predsedniku dr. Franju Tudmanu ob njegovi 70-letnici. Glede na to, da ima Franjo že sedem križev, niti ne čudi preveč njegova senilnost.
-	da je finančna komisija ministrstva za zunanje zadeve sprejela sklep, da med drugimi neporavnanimi obveznostmi poravna tudi preostanek honorarja Karlu Smodeju, nekdanjemu predstavniku slovenske vlade na Dunaju v znesku 298.000 ATS.
Ja zunanja politika je draga zadeva.
-	da je celjska Cinkarna na moč »raztegljiv« pojem. Da imajo staro gumarno, smo izvedeli, ko je ta zagorela.
-	da nesojeni komunist (niso ga sprejeli) Silvester Drevenšek, prejšnji socialni demokrat, zdaj krščanski demokrat, v Celju mrzlično išče stranko, ki bi ga sprejela. Zeli pač biti tam, kjer so na oblasti.
-	da so slovenski študenti še kar tiho. Pa ne gre, da so zadovoljni, le organizirani niso. Peterle se je njihovemu besu izognil, Drnovšku to najbrž ne bo uspelo.
-	da knjigo Janeza Janše reklamirajo, kot niso še nobene slovenske knjige doslej. Pa gre le za pogled enega človeka na slovenska dogajanja. No, vsaj ne morem reči, da v Sloveniji zanemarjamo posameznika.
-	da ima Jože Gabršček, direktor Komunale, vse račune za svojo hišo-vikend v Kranjčiči. To smo zvedeli iz zanesljivih virov. Vendar... Iz istih virov smo še izvedeli, da so na računih precej manjše količine ali cene kot bi morale biti. Iz neuradnih virov pa smo še izvedeli, da se za primer Gabršček zanima uradno tudi tožilstvo, oziroma policija.
-	da se čedalje bolj kaže hrvaška pokvarjenost. Najprej je HTV spustila v svet vest, da smo Slovenci zaprli meje za begunce iz BiH. Zatem pa je Radio Hrvaška objavil, da je slovensko ministrstvo zanikalo vest, ki jo je objavil Radio Slovenija, da je Slovenija zaprla meje. Slovenski radio je sicer le poročal, kaj je poročala HTV. Kaj šele bo, ko bo imela hrvaška vojna mornarica vaje pred Portorožem...
____________27. maja __________________________
PARNI VALJAK: TRIJE KONCERTI PO SLOVENIJI
»KEKEC JE SLOBODAN, RED JE NA NAS«
Parni valjak se na rock sceni pojavlja že vrsto let. Ljubitelji rocka smo jih lahko videli že večkrat. Že pred pogovorom s člani skupine se je zdelo, da o politiki nima smisla govoriti, saj smo je že vsi siti. Vendar pa politika ni tek brez ovir, zato se ji ni lahko izogniti, tudi če ima človek namen besedovati o glasbi in vsem, kar spada zraven. Po končanem koncertu smo člane skupine poiskali v garderobi in jih našli v nekakšnem čudnem razpoloženju.
Poleg današnjega koncerta načrtujete še kakšno posebno, večjo turnejo po Sloveniji? Kdaj in kje?
»Neke posebne turneje ne načrtujemo. Včeraj smo igrali v Ljubljani, danes v Celju, jutri igramo v nekem kraju blizu Nove Gorice. Ljudje na Primorskem nas imajo zelo radi. Kadar igramo, je primorska na kolenih,« pravi bobnar skupine Dražen Šold.
Se vam je že kdaj zgodilo, da bi vas zdaj, ko so med Slovenijo in Hrvaško napeti medsebojni odnosi, občinstvo izžvižgalo ali kaj podobnega?
»Zadnja naša turneja, ki smo jo delali na bivšem jugoslovanskem območju, je že dala čutiti, da je zavladalo nekakšno zlo. To je bilo opaziti tudi med samimi glasbeniki, saj so bili mnogi ansambli kar Jugoslavija v malem. Prej je bilo zmeraj pomembno, kdo je kakšen človek, ne pa, kaj je po narodnosti. Sicer pa vsi vemo, kako je to in kdo je kriv. V Srbiji, na naši zadnji turneji, smo občutili negativen naboj. Od takrat naprej tja več nismo šli.«
Kaj pa, če bi vas Srbija povabila, da pojete pri njih. Bi šli?
Ne, nikakor in nikoli. Preveč stvari se je zgodilo. Rane so še zelo sveže. Sploh si ne morem predstavljati, da bi šli še kdaj v Srbijo.« Zopet se je vmes oglasil bobnar in dodal: »Srbija je Vzhod, mi pa delamo na tem, da bi čimpreje prišli na Zahod.« (Smeh)
V vaši skupini niste vsi Hrvati...
»Mi smo vsi Hrvati. No, Aki Akimovski pevec skupine, je rojen v Makedoniji, vendar ima hrvaško državljanstvo.« Laki, kitarist pripomni: »Ne, Aki je Citroen.« (Smeh)
Ali ste glasbeniki bivše jugo-rock scene, še vedno v stikih?
»Tiste, z Vzhoda nismo niti videli,« pravi Dražen Šold, bobnar skupine. »Mislimo, da tam nimamo več kaj iskati,« ga dopolni Hus.
Zadnje čase opažamo, da na glasbenih policah ni več kaset in plošč bivšega Jugotona, sedaj novega Croatia Ton-a?
»Veste kaj, mislim, da se bo tudi to uredilo. Zdaj smo vsak svoja država in te stvari drugače tečejo. Slišal sem, da bodo to uredili in da bo prodaja normalno stekla. Podpisali bomo pogodbo s Helidonom ali RTV Ljubljano, kdor bo pač zainteresiran. Če lahko prodajajo plošče od npr. Michela Jacksona, zakaj se ne bi tudi naše. Ko bo prenehalo to »sranje« in ko bomo začeli zopet normalno živeti in funkcionirati, bodo vse seanje težave kmalu rešene,« meni najbolj zgovoren član, Hus.
Na prireditvi za domovino v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu ste se predstavili s pesmijo »Kekec je Slobodan, red je na nas«, kakšen je smisel te pesmi in od kod ideje?
Hus (smeh)... Kekec predstavlja Slovenijo. Kasneje se mi je zastavilo vprašanje, ali bo v Sloveniji kdo užaljen, ker sem za simbol Slovenije postavil Kekca. Zame je Kekec v celoti pozitivna osebnost,... ni Beda-nec (smeh). S tem, naslovom je pač mišljeno, da je bila Slovenija prva osvobojena in priznana, sedaj pa smo
na vrsti mi. Pesem je nastala oz. bolj naslov pesmi, ko je bilo objavljeno, da je z območja Slovenije, to je iz Kopra, odšel še zadnji pripadnik bivše JLA. Takrat smo imeli tudi koncert v Sloveniji. Ko je bilo to objavljeno po radiu, je v dvorani nastalo veliko veselje. Takrat sem začutil, da je Slovenija res svobodna...
Kaj je z novo ploščo? Kdaj načrtujete njeno izdajo?
»Pred jesenjo je zagotovo ne bomo izdali. Sedaj, v času vojne ni imelo to niti smisla, moram pa priznati, da ni bilo niti prave volje za to. Čeprav se pri nas razmere počasi umirjajo, še vedno traja vojna, ljudje še vedno umirajo. Mogoče jo bomo izdali nekje v jeseni. V zadnjem času smo imeli veliko dobrodelnih koncertov. Denar je šel za RK, ipd. Vse to nam je zmanjšalo predhodne ambicije. Naslednjo soboto igramo na Open Air pri Dunaju, tako da zadnje čase veliko razmišljam o tem, da je to tudi naša pot v Evropo« je pojasnil Hus.
Kaj pa današnji koncert, kako ga ocenjujete?
Hus: »Danes sem imel konkurenco v Budimpešti, saj je okoli trideset avtobusov iz Slovenije odšlo tja. Tukaj so ostati tisti, ki niso imeli denarja (smeh). Ni čudno, da je bilo manj ljudi, saj se vsepovsod pozna, da ljudje nimajo denarja. Prj nas je še huje. Ljude imajo komaj za kruh in mleko, tako ni nenavadno, da se odpovedo tistemu, kar je manj pomembno za preživetje. Za danes lahko rečem, nisem pričakoval več ljudi. Mislim, da jih je bilo okoli dvesto, več pa jih tako nismo pričakovali. Slovenijo moramo še bolj »obdelati«.
Božena Balaš foto: Severin
Ful je the best, a ne...
NOVfjOOBA
HUMORESKA
LASULJA
DELA
NATURE
Mali oglasi so ogledalo človeške stiske. Če jih prebiramo, vidimo, da ponujajo vse od odlično ohranjene tuje avtomobilske kljuke do grobov - s pokojniki ali brez njih. Če imamo srečo, dobimo poceni nošen krznen plašč za novega, nekaj metrov še neuporabljenih bukovih drv (zajamčeno ravnih). Dobimo brezhibno nemško likalno desko z vsemi dodatki, Samsonite kovček zadnji model, suhe domače klobase brez škodljivih dodatkov, ali zelo malo rabljeno registrsko blagajno, ali kar nam sploh srce poželi. Mali oglasi so tudi mednarodna trgovina z najširšo izbiro. V njej lahko kupujemo suhe slive za devize, ali dobimo popolnoma novo uvoženo univerzalno lasuljo super de la nature za tolarje.
Da, da, prav nekaj takega sem dolgo iskal med oglasi. Doslej sem namreč nosil lasuljo iz sintetike, ki je pri snemanju povzročala iskre-nje po glavi (bolje bi bilo, če bi se iskrilo v glavi). Povrhu je že na daleč izdajala prevaro - imela je namreč vsaj dvakrat preveč las in to je seveda vsakdo brž opazil. »Ta pa ima goste lase, ampak kaj, ko niso pravi. Lasuljo nosi,« so govorili mimoidoči. Torej bom zdaj rešen takih pripomb.
Na vrat na nos sem poiskal oglaševalca. »Vi torej prodajate lasuljo super de la nature?« sem vprašal.
»Super lasuljo de la nature,« me je popravil. »Uvoženo, univerzalno, elastično. Kot vidite, je nisem kupil zase, je pravzaprav še ne potrebujem, čeprav imam čelo res že do vrha lobanje.« Z roko ga je pokazal in se nasmehnil. Nato je prinesel lasuljo.
»Kot skalp! Da ni to skalp?« sem poskočil in postalo mi je neprijetno.
»Kakšen skalp? To je lasulja, kakršna mora biti prava lasulja,« je odločno rekel prodajalec. »Kot vidite, nima mreže, ampak ima sintetično kožico, ki je kot prava koža, zelo elastična in se tesno oprime vsake glave. Ne odlepi se, pa če se postavljate na roke, ali če delate kakršnekoli akrobacije. In kar je važno, pleša normalno diha, torej se ne poti.,«
»Kaj pa lasje? So pravi?«
»Lasje so popolnoma naravni, le da niso vsi z ene glave, torej lastnik, če bi vas slučajno srečal, ne bi mogel reči: glejte, tole so pa moji lasje! Sicer pa gostota las, za razliko od sintetičnih lasulj, ni po vsej glavi enaka, se pravi, je na vrhu, kjer se najprej prikaže pleša, nekoliko manjša, in tako vsi/ki vas poznajo, dobijo vtis, ko da uporabljate učinkovito sredstvo proti pleši. Bi jo dala na glavo? E, takole,« je rekel in mi v trenutku vrnil lasišče. »Odlično, čisto drug človek ste. Poglejte se v ogledalo.«
»Res super lasulja,« sem rekel.
»In veste, kaj je na tej lasulji še posebej dobro?« je vprašal. »Lasje sploh ne gredo pokonci, pa lahko slišite še kaj tako groznega ali neumnega. «
Čudovito. Če boste torej srečali človeka, ki se mu lasje sploh ne dvigujejo, vedite, da sem to jaz.
FOTOREPORTAŽA
SE
POMNITE
TOVARIŠI?
Pekre pri Mariboru, kraj, kjer je okupator prvič dokazal, kaj in na kakšen način skuša doseči, so v sredo gostile svoje heroje. Prva obletnica je privabila vse, ki so si želeli znova okusiti vonj vojaščine, sedaj za marsikoga že dodobra pozabljen, za druge pa popolnoma drugačnega okusa. Tudi topli obrok je imel spremenjen značaj, saj je moral med drugimi nasititi tudi kakšnega veljaka. Medalj pa je bilo dovolj za vse.
LucaS
NI RES...
-	da je celjski župan Anton Rojec pozabljiv. Na vabilu, ki ga je razposlal novinarjem, je šele tretjič doslej pozabil napisati, kdaj naj se zglasijo pri njem.
—	da naši državniki segajo hrvaškim čez kolena. Mogoče v bistrosti, razsodnosti veljajo mnogo več, a to se na zunaj ne vidi. Medtem ko skromni Milan Kučan potuje kot vsak smrtnik v Združene države
z redno letalsko linijo, si veljak Tudman omisli zasebno, strahovito drago letalo in namesto poslovnega kosila kraljevsko pojedino za stotnijo visokih gostov. Naj živi razkošje na tuj račun!
-	da Američani ne potrebujejo pomoči iz tujine. Tako so župani največjih ameriških mest na demonstracijah v VVashingtonu, ki se jih je udeležilo 150.000 ljudi, med drugim zahtevali tudi pomoč iz tujine. Pa ne, da jim jo bodo poslali Srbi, ki pošiljajo v ZDA komisijo, ki naj bi ugotavljala kršitve človekovih pravic v tej državi.
-	da vodja slovenskih nacionalistov Zmago Jelinčič nima prijateljev. Njegovi prijatelji, ki se sklicujejo na človekove pravice in temeljne svoboščine so tudi med novinarji Slovenca, ki se zgražajo nad odločitvijo predsednice temeljnega sodišča v Kranju Jože Osolnik, ki je vložila ovadbo proti velikemu Fiirerju - Jelinčiču. To njeno odločitev imenujejo kar radioaktivno politično sevanje iz Somraka zloglasnega člena 133. Kot kaže, se gospodje, ki so se lotili zagovarjanja Zmaga Jelinčiča ne zavedajo, da sami izhajajo iz še bolj zloglasnega somraka nacizma.
-	da bo na slovenski znamki upodobljen naš najboljši strelec Rajmond Debevc.
-	da imajo vse občine že izdelane finančne načrte za leto 1992. Vedo pa, da bodo letos od prodaje stanovanj dobile 1974 milijonov in več denarja. Od tega bodo štirideset odstotkov nemenile graditvi in nakupu stanovanj, dodeljevanju kreditov, nakupu nadomestnih stanovanj in drugim namenom. Kar 60 odstotkov sredstev ostaja neopredeljenih, kar se prav lepo ujema z nepripravljenimi finančnimi plani. Upamo, da bo do konca leta 1992 ostal še kakšen tolar, ko bodo sprejemali plane.
-	da nas je treba biti strah pred krško nuklearko. Odkar je dr. Stanko Buser, republiški poslanec vnovič vladi postavil vprašanje, kaj je ukrenila vlada, ker je naša država že četrti mesec brez inšpektorja za jedrsko varnost, smo lahko potolaženi. Pravijo, da je tudi brez posebnega inšpektorja zagotovljena varnost. Brez komentarja.
-	da bomo imeli Slovenci že te dni nov denar. Zaenkrat si ga lahko le ogledujemo na razstavi projektov v Ljubljani. Da le ne bo ostalo vse pri ogledovanju.
CVBILL SHEPHERD
Odločna plavolaska, ki smo jo imeli priložnost spoznati v seriji Delo na črno, kjer sta z Brucem Willisom odlično odigrala detektivski par, ki se žali in zmerja zato, ker se ljubi. Pri šestnajstih je začela kot fotomodel, leta 1971 pa jo je režiser Peter Bogdanovich najel za svoj film. Od takrat se je njena popularnost počasi dvigovala, dokler ni nastopila v omenjeni seriji Delo na črno, ki je zaenkrat višek njene kariere.
TV PROGRAM
GLASBA
LESTVICE
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
	-
	
HOROSKOP
SOS IZ POSTELJE
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
ČETRTEK, 28. MAJ
SLOVENIJA 1
10.15	Program za otroke, Pe-denjžep
10.45	Stare japonske pravljice: Ribarjenje z repom »
11.00	Šolstva tv, ponovitev, Boj za obstanek: življenje v močvirju
11.25	Angleščina - follow me, 52. lekcija
11.45	Kemija: kaloidni sistemi
12.00	Poročila
15.20	Športna sreda, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Program za otroke, Ebu drame za otroke: voziček za vodo
17.35	Živ žav
18.30	Že veste..., svetovalno-izo-braževalna oddaja
19.05	Risanka
19.30	Tv dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Bobenček, glasbena oddaja Bobenček bo tudi tokrat
tako pester kot doslej: pred kratkim so posneli del nastopa in pogovor z dvema ameriškima country glasbenikoma, ki sta nastopila v Ljubljani. Predstavili bodo zanimivega mladega ustvarjalca Mateja Andraža Vogrinčiča, ki dela vesele in pisane dele vsakdanjih oblačil za mlade. Seveda v oddaji ne bo manjkala rubrika o Beatlih, prav tako tudi »Nostalgija« ne. V slednji bodo z Marjano Deržaj spregovorili o bližajoči se prireditvi »Trideset let slovenske popevke« na Bledu. Pa še odgovor na nagradno vprašanje in nova nagradna uganka...
21.35	Tednik
22.25	Tv dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.00	Mali koncert: C. Debussy: Zamorček, Miha Plevniki- klarinet, Maja Klinar - klavir
23.10	Sova, Dragi John, angleška nanizanka, 5/22, Hobotnica TV, italijanska nadaljevanka, 4/12, Singen, japonska nadaljevanka, 11/12
DRAGI JOHN
Johnova bivša žena Wendy si res želi imeti otroka z njim, vendar ne tako, kot si to on predstavlja, ampak z umetno oploditvijo. Za to pa potrebuje njegovo spermo. In John,
ki noče razočarati sina Matt-hewa, gre v laboratorij. Ko za to zve druščina v klubu, se na moč trudi in ga prepriča, da ga je neznansko polomil. Kirk in Ralph se ponudita, da gresta z njim, ko bo vlomil
v laboratorij in vzel spermo nazaj.
HOBOTNICA 4
Kdo hoče Frolovo smrt?
Corrado Cattani s pomočjo sodnice Silvie Conti doseže, da Tano ne dobi Grete, ki jo prevzame v varstvo Corra-dov prijatelj brat Bernard. Zelo je vznemirjen, ko izve, da se bo Ester Rasi poročila s Tanom. Čeprav ve, da hoče Tano pritisniti Esterinega očeta ob zid, poroke ne more preprečiti. Toda komisarja zasuje plaz drugih težav. Sal-vatora Frola, ki je ubil lastnika igralnice, v zasedi težko ranijo.
SLOVENIJA 2
15.50	Sova, ponovitev
18.00	Regionalni programi - Koper, slovenska kronika
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Serijski film
20.30	Zelena ura, umetniški večer, Povečava - Cannski filmski festival
23.30	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
12.50	Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Dekle, ki je preveč vedelo - ameriška barvna kriminalka, 1968
16.00	Oresedici - tv novice
16.05	Čarobna svetilka - otroški
program
16.20	Prodaja po tv
16.30	Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec
17.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
17.50	Prodaja po tv
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2 - informativno kontaktna oddaja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Agencija Rockford - serijski film
20.35	Meridiani - aktualna tema
21.15	Juke box - glasbena oddaja v živo - I. del
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Juke box - glasbena oddaja v živo - II. del
23.20	Na kalifornijskih cestah - serijski film
knpg; 17.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila;
18.05	Gremo naprej, nadaljevanje;
18.25	Santa Barbara, serijski film;
19.10	Male tajne velikih kuharskih mojstrov; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 3-2-1, kviz; 21.10 K SAMITU za ohranjanje zemlje;
22.00	Vox: 22.30 Dnevnik; 22.50 Glasba; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila. •
HTV 2
17.40	Pregled programa; 17.55 Skrivnostna ženska, nemški igrani film, ponovitev; 19.30 Dnevnik;
20.05	On in ona, humoristična serija; 20.30 Živalski svet; 21.05 Zgodba o Josephine Baker, serijski film;
21.50	Edvvard VII, serijski film;
22.40	D J is so hot; 23.40 Odjava programa.

itli!
\
HTV 1
6.55	Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Superbabica;
9.25	Risanka; 9.30 Smogovci, otroška serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Jutrofon;
11.35	Novopečeni princ iz Bel Aira, humoristična serija, ponovitev;
12.00	Točno opoldne; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila;
13.50	Zgodba o Josephine Baker, serijski film, ponovitev; 14.30 Glasba; 14.40 UNPROFOR, Danes smo z vami; 15.05 Malavizija, Vratolomni let, otroška nadaljevanka; 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Razstava znanstvenih
AVSTRIJA 1
Čas v sliki; 9.05 Mučenik srca;
10.25	Naše življenje je igra; 11.45 Dragocene orgle; 12.00 Zaupanje kot ogenj; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Čudovita leta; 13.35 Velika nagrada; 16.05 Ben Hur; 19.30 Čas v sliki;
19.50	Šport; 20.15 Zveneča Avstrija; 21.20 Jaz o sebi; 22.05 Predzadnji dvoboj; 23.35 Čas v sliki; 23.40 Mister universum; 1.20 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 9.30 Čas v sliki, 9.05 Heidi, 10.40 Čarovnik iz Oza, 12.20 Poklic kaskader, 13.05 Umetniški leksikon, 13.35 Čarobna piščal,
16.45	To je ostalo od dvoglavega orla, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Čudovita leta, 18.30 Slika Avstrije, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki,
20.15	Čudež na osmi cesti, 22.00 Čas v sliki, 22.05 Kraji moči, 22.50 Literarni kvartet, 0.05 Uroš Rojko, 0.35 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba; 9.05 Walt Disney vam predstavlja, filmi in risanke; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Z nahrbtnikom in ribiško palico ob vodah županije He-ves; 16.50 Otok-muzej, kratki film;
17.20	Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.45 Video spoti; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja; 19.15 Program za otroke in mladino; 20.00 Dnevnik, tele-šport; 20.40 Sosedje, 133. poglavje tv-romana; 21.15 Friderikusz show, garantirano nepolitični talk-show;
22.35	Aktualno; 23.05 Kraj zločina, nemška kriminalka; 0.40 Dnevnik; 0.45 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
16.50	Danes popoldne, magazin;
17.45	Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke;
18.35	Telešport; 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija; 19.43 Pravoslavna verska glasba; 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Debrecen, Pčcs, Szeged in Szombathely; 21.00 Debatni forum;
22.00	Večerni saldo; 22.30 Filmski klub TV 2: Sabotaža, Hitchcockov čb film.
VSE LJUBITELJE TENISA OBVEŠČAMO, DA SMO PRIČELI ZI6BA-NJEM NA 6 PEŠČENIH IGRIŠČIH, ZAGOTOVILI PA SMO TUDI IGRANJE NA 2 IGRIŠČIH POD LUČJO, KI BODO ŠE POSEBNO ZANIMIVA OB VROČIH DNEVIH.
Igrišča so odprta vsak dan od 7. do 23. ure.
CENA:
1 ura, 1 igrišče od 14. do 23. ure 1 ura, 1 igriščeobdelavnikihodS. do14. ure 1 ura, 1 igrišče pogodbeno za sezono 1 ura, 1 igrišče - asfalt
400 SLT 200 SLT 300 SLT 100 SLT
Prav tako vabimo vse ostale rekreativce v savno, bazen in kegljišče, po zelo ugodnih cenah:
CENA:
savna z bazenom bazen
kegljišče, 1 ura, 1 steza
250 SLT 100 SLT 160 SLT
VABUENI!
PETEK, 29. MAJ
SLOVENIJA 1
9.55	Program za otroke, Čira, čara, angleška nanizanka (5/6)
10.20	Jelenček, ponovitev 13. - zadnjega dela serije HTV
10.50	Zelena ura, ponovitev
11.50	Poslovna borza, ponovitev
12.00	Poročila
14.20	Umetniški večer, ponovitev, Povečava
16.20	Gospodarska oddaja: R-R, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, forum
20.30	W. M. Thackery: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka (3/8)
21.35	Pri Huxtablovih, 44. epizoda ameriške nanizanke
22.00	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.35	Sova, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 5/12, Strohfeuer, nemški film
Režija: Volker Schlbndorff scenarij: Volker Schlbndorff in Margarethe von Trotta fotografija: Sven Nykvist glasba: Stanley Myers igrajo: Margarete von Trotta, Friedhelm Ptok, Martin Liittge, VValter Sedlmayr
Režiser filma Volker Schlbndorff je delo označil kot žalostno komedijo, čeprav v njem ne bomo našli prav veliko komičnih prizorov. Film se namreč začenja z ločitvijo, ki jo Elizabeth, junakinja zgodbe razume kot ponovno pridobljeno svobodo in se konča z novo poroko, ki v resnici pomeni njeno kapitulacijo. Elisabeth je namreč verjela, da jo bo beg iz zakona osvobodil. Vrsto let je živela življenje gospodinje, odvisne od moža, zato od na novo pridobljene svobode veliko pričakuje. Prepričana je, da bo šele zdaj lahko uresničila svoje želje in pričakovanja in da bo končno lahko zaživela po svojih lastnih predstavah. Njena prva naloga je seveda najti zaposlitev. Dela, ki bi lahko izpolnjevalo njene želje, pa nenadoma ni. Stara je trideset let in tisto, kar se je naučila pred zakonom, je z leti že skoraj pozabila. Poleg tega ima sina, ki ga ima rada in ki se mu želi posvetiti. Sprva je sejemska hostesa, nato prodajalka v trgovini s krznom, nazad-njem pa le najde službo v galeriji. Ko ugotovi, da gre tudi v tem poklicu bolj za trgovino kot za umetnost in da šef od nje pričakuje tudi druge usluge, se od te službe poslovi in se nazadnje znajde za pisalnim strojem v ogromni pisarni.
Volker Schlbndorf in Margarethe von Trotta, zakonski par, sodita danes med najbolj znane nemške režiserje. Film Goreča slama zaznamujejo avtobiografske poteze avtorjev, čeprav je filmska
zgodba povsem drugačna. Margarethe von Trotta se je, za razliko od filmske Elisabeth, uspela realizirati v svojem delu in je s filmom Železni časi uspela prav tako kakor Volker Schlbndorff s Pločevinastim bobnom, če omenimo samo ta dva filma iz njune filmske bibliografije. Njun skupni film Goreča slama pa ostaja pripoved o tem, kako človek pogosto življenja vendarle ne more vzeti v svoje roke in kolikokrat se mora odpovedati lažnim upom.
SLOVENIJA 2
15.50	Sova, ponovitev
18.00	Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika
19.00	Jazz in blues
19.30	TV dnevnik ZDF
20.00	Koncert simfonikov RTV, prenos 1. dela
Spremljali boste prvi del koncerta simfonikov RTV Slovenija z dirigentom, gostom iz Francije, Laurentom Petitgirardom. Na sporedu bodo dela Eufonija, katerih avtor je dirigent večera in prva izvedba koncerta za violino in violončelo Janija Goloba. Solista bosta Duo Novšak.
20.40 Večerni gost: Andrej Kikelj
-	avadhuta d as
Tokratni večerni gost, Andrej Kikelj, je Bakhka, posve-čenec gibanja Hare Krišna.
Vsako nedeljo ob 16-ih se okoli dvajset članov Hrama in sto zunanjih privržencev zbere v ljubljanskem Hramu, da izkusijo transcendentalne vibracije ob prepevanju znanega besedila: Hare Krišna? Hare Krišna? Hare Rama, Hare Rama, Hare, Hare. Poskušajo izbrane vegerijanske jedi in poslušajo predvajanja o samospoznanju iz Bhavad Gite.
O zavesti Krišne, o štirih pravilih zdravega življenja na zemlji, o nesmrtni duši in najetem telesu, o ljubezni do vsega živega, pripoveduje večerni gost.
21.30	Slovenski magazin
22.00	Dobrodošli
22.30	Umetniški eksperimentalni program, studio City
23.30	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
12.50	Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Prodaja po tv
13.30	Agencija Rockford - serijski film
14.20	Miren konec tedna - angleška komedija
16.00	Oresedici - tv novice 16.05 Juke box - glasbena oddaja
-	vodi: Alex Bini
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10 Studio 2
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35 Bella tv - razvedrilni program v živo
22.20	Vsedanes - tv dnevnik
22.30	Globus
23.20	Miren konec tedna - angleška komedija
HTV 1
5.55	Pregled programa; 7.00 Do bro jutro, Hrvaška; 9.00 Vratolom ni let, otroška serija, ponovitev
9.25	Risanka; 9.30 Povejte mi, ka naj delam, V srečanju z mestom
10.00	Poročila; 10.05 TV šola
11.05	Jutrofon; 11.35 On in ona humoristična serija, ponovitev
12.00	Točno opoldne; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poroči la; 13.50 Zgodba o Josephine Ba ker, serijski film, ponovitev
14.30	Glasba; 14.40 UNPROFOR Danes smo z vami; 15.05 Malavizi ja, Bakla, otroška nadaljevanka
16.00	Poročila; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej, družinsko popoldne, nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara;
18.15	Risanka; 19.30 Dnevnik;
10.05	Vi in vaš video; 20.55 Spekter; 22.25 Dnevnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini
23.50	Poročila v angleščini
23.55	Horoskop; 00.00 Poročila 00.05 Filmska noč; 00.05 Tretji ključ, hrvaški igrani film
01.25	Stvor, ameriški igrani film
03.05	Poročila; 03.10 Odjava programa
HTV 2
17.20	Najava programa; 17.35 Potovanje v Melonijo, švedski animi rani film, ponovitev; 19.30 Dnev nik; 20.05 Po vojni, serijski film
21.00	Glasbena oddaja; 21.45 Ro seanne, humoristična serija
22.15	Nezlomljivi, nadaljevanka 00.20 Gardijana; 04.00 Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Ruščina; 10.00 šolska TV;
10.30	Sissi; 12.15 Teleskop; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Urad, urad; 14.00 Velika dolina; 14.50 Mojstri jutrišnjega dne; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bila Amerika; 15.30 Am dam des; 16.05 Šest milijonov sekund; 16.30 Mini kviz; 17.10 Wurlit-zer; 18.30 Trio s štirimi pestmi;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Evropski policisti; 21.25 Pogledi s strani; 21.25 Nihče ne trešči kot Camillo; 23.25 Šport; 23.55 Sam proti podzemlju; 1.05 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 15.40 Umetniški leksikon, 15.45 Drgulj v kroni, 17.30 Zveza za preživetje, 18.00 Simpsonovi,
18.30	Kolo sreče, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 22.30 Človeški obraz, 23.30 Ukrdeni obraz, 0.25 Drugi pogled, 2.30 Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini; 8.50 Pomoč v duševni stiski; 9.00 Dallas, 75. del ameriške serije; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Sosedje, pon.; Friderikusz show, pon.; 16.00 Popoldan ski saldo, pregled dogodkov dne va; 16.10 Pavarotti na Kitajskem
17.45	Svet denarja; 18.00 Okno
18.55	Vprašanja kristjanov
19.00	Pogled nazaj; pred Barcelo no; 19.15 Za otroke in mladino
20.00	Dnevnik,	telešport
20.40	Dallas, ponovitev; 21.40 Pa norama, svetovna politika
22.45	Arena; 23.30 Berlin, Alexan derplatz, nemško-italijanska serija; 0.30 Dnevnik; 0.35 Dnevnik »An-tenne 2«.
MADŽARSKA 2
6.00, 12.00 in 14.00 Regionalni program; 15.55 Danes popoldne
16.05	Tom, Dick in Harriet, angle ška serija; 17.45 Regionalni dnev nik; 18.00 Dnevnik, vreme 18.18 Za otroke; 18.30 Olimpizem olimpistika; 19.00 Letališče, nem ška serija; 19.50 Meje znanosti
20.25	50 minut o filmu
21.15	Rock na odru; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Šeherezada, 4. del serije;
23.40	Color Blues Festival.
SOBOTA. 30. MAJ
SLOVENIJA 1
8.15	Izbor: Angleščina - follow me, ponovitev 51. lekcije
8.40	Izbor, Radovedni taček: Hrana
8.55	Lonček kuhaj: Ocvrti zrezki
9.05	Klub klobuk
11.00	Izbor: zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok, tok, ponovitev
14.00	Večerni gost: Andrej Kikelj - avadhuta das
16.00	Tednik, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Izziv za Robina Hooda (Chal-lenge tor Robin Hood) angleški film
18.35	Golica, poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev
19.10	Risanka
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip
20.30	Komu gori pod nogami?
Zadnjo soboto v mesecu
se boste ob pol devetih zvečer spet lahko nasmejali prijetnim in simpatičnim neumnostim v oddaji Komu gori pod nogami. Trije izžrebanci bodo iskali geslo v Enciklopediji Slovenije, trije bodo pred vsako novo igro na vrtiljaku, sodelovali pa boste lahko tudi gledalci doma.
21.35	Zlata leta, ameriška nadaljevanka (3/8)
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
23.00	Sova, Murphy Brovvn, 26. epizoda ameriške nanizanke, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 6/12, Nobodys Fool, ameriški film. Nočne ure, 11. epizoda ameriškega varietejskega programa
SLOVENIJA 2
16.15	Sova, ponovitev
17.30	Da ne bi bolelo
17.45	Angleščina v poslovnih stikih
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Videomeh, 70. oddaja
19.00	Kremenčkovi, 13. epizoda ameriške risane serije
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.15	Klasika
20.30	Enemy Mine, ameriški znan-stveno-fantastični film
scenarij: Edvvard Khmara po zgodbi Barryja Longyearja režija: Wolfgang Petersen fotografija: Tony Imi glasba: Maurice Jarre igrajo: Dennis Quaid, Louis Gosset Jnr., Bumper Robinson in drugi
Film Vesoljska brodolomca sodi v žanr znanstvene fantastike; njegov čas je prihodnost, njegova tema pa je še kako aktualna za sodobnost. V 21. stoletju so zemeljske države končno začele sodelovati, namesto v medsebojne vojne so krenile v osvajanje vesolja. Toda v vesolju vesoljski kolonizatorji niso bili sami: v boju za vesoljska prostranstva so jim konkurirali prebivalci planeta Dracon. V eni izmed naštetih bitk med Zemljani in Orači je sodeloval tudi VVillis Da-vidge, spreten, a impulziven pilot. Ko je eden izmed dra-conskih pilotov sestrelil njegovega tovariša, je Davidge
v gnevu sledil svojemu sovražniku skozi stratosfero, kjer se je vnel njegov avion. Tako Fyrrine IV, planetu polnem nevarnih bitij in še z zlasti nevarnim meteorskim dežjem. Že od prvega trenutka preganja Zemljana ena sama misel: ubiti sovražnika. Toda v boju z nasprotnikom, ki spominja na kuščarja, potegne Davidge krajši konec. Čeprav sovražno razpoložen do Drača, še dodatno besen zaradi svojega položaja, se VVillis Davidge zaveda, da bosta z Dracom preživela samo,
če bosta sodelovala______Film
Vesoljska brodolomca sodi med bolj spektakularne znanstveno-fantastične filme v osemdesetih letih. Že leta 1984 ga je začel snemati Richard Loncraine. Prepričal je vodilne pri družbi 20th Cen-tury Fox, da so mu odobrili snemanje na otočku v bližini Islandije. Zaradi nevzdržnih pogojev je napetost med ekipo rasla in Loncraine je — potem ko je projekt že »požrl« devet milijonov dolarjev - opustil snemanje. Na njegovo mesto je prišel VVolfgang Peterson, ki se je uveljavil s fantastično filmsko pravljico Nedokončana zgodba. Peterson je postavil en sam pogoj - da film posnamejo v studiu Bavarie, da sodeluje z že preskušenim teamom. Velikanski Bavariini studii in računalniška grafika sta dali odličen rezultat, zelo močan vtis verjetnosti, resničnosti. Ta, do popolnosti simulirani vesoljski prostor, je odličen ambient za dramo sožitja, za zgodbo o prijateljstvu, ki premaga sovraštvo in predsodke. V vlogi Zemljana VVillisa Davidga je Dennis Ouaid - kot zmeraj - zelo prepričljiv...
22.15	Umetniški eksperimentalni program - Akcent
23.45	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
12.50	Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Premaganci - ameriški pustolovski film, 1953
15.30	Dove il si sounoa, skupna tedenska informativna oddaja italofonske skupnosti
16.00	Čarobna svetilka - otroški program
16.30	Phnx - ameriška glasbena komedija, 1969
18.10	Globus
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55	Agencija Rockford - serijski film
20.45	Agora - Andiamo Avanti - razmišljanja o našem vsakdanjiku
22.25	Vsedanes - tv dnevnik
23.35	Premaganci - ameriški pustolovski film, 1953
HTV 1
7.50 Pregled programa; 7.55Horo-skop; 8.00 Poročila; 8.05 TV koledar; 8.50 Slika na sliko, ponovitev;
9.00	TV šola; 10.00 Poročila; 10.05 Kaj se mi to dogaja, program za otroke; 11.05 Otrok, šola, dom, program za starše in učitelje; 11.35lz brano čez teden; 12.00 Poročila
12.05	Ali me je kdo iskal; 13.25 J Gotovac: Morana, opera, (3/3)
14.00	Poročila; 14.05 Mali lord Fa untleroy, ameriški igrani film; 15.45 Dopolnitev; 15.55 Poročila; 16.00 TV mreža; 16.45 Turbo limach show; 18.00 Poročila; 18.20 Santa Barbara; 19.05 V začetku je bila beseda; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Excalibur, ameriški igrani film; 22.30 Pod hrvaško zastavo (oddaja ob Dnevu državnosti);
23.15	Dnevnik; 23.35 Slika na sliko; 00.20 Poročila v angleščini; 00.25 Horoskop; 00.30 Poročila: Filmska noč: 00.35 Grmenje, ameriški igrani film; 02.10 Starinska zgodba, ameriški igrani film; 03.35 Poročila;
03.40	Odajava programa.
HTV 2
15.55	Najava programa: Šport;
16.00	Košarka: NBA liga, posnetek;
17.00	Rokomet: finale pokala Hrvaške, moški, prvi polčas; 17.45 Rokomet, drugi polčas; 18.20 Plavanje: »Zlati medved«; 19.30 Dnevnik; 20.10 Last Exit to Rio, dokumentarni film; 21.00 Cosby Show;
21.30	Hrvaška nogometna liga;
22.30	Košarka: NBA liga, polfinale, prenos; 00.00 Klič na pomoč, serijski film; 00.45 HIT-DEPO; 03.15 Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Umor kot po knjigi; 12.15 Težko življenje Eskimov; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki;
13.35	Ljubezen ob VVolfogang jezeru; 15.10 Jaz in ti; 15.30 Boule in Bill; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 Moja knjiga o džungli; 17.30 Cirkusanti; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Feliks in dvakrat kuku; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Vaški muzikanti;
22.05	Zlata dekleta; 22.30 Čas v sliki; 22.40 Šport; 23.45 Sodnik Dee in samostanski morilec; 1.20 Morilec klovna; 2.40 Poročila; 2.45 Ex libris
AVSTRIJA 2
8.00	Vreme, 15.05 Umetniški leksikon, 15.10 Boleči in veseli toni,
17.00	Kolumb in čas odkritij, 17.45 Kdo me hoče, 18.00 Čudovita leta,
18.30	Lokalni program, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura. 20.15 Ludvik II., 0.45 Čas v sliki, 0.50 Ex libris.
MADŽARSKA 1
6.15	Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes vaška TV z vaškim doktorjem; 8.10 Metodistični verouk
8.15	Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV magister; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova uli ca, za otroke; 14.30 Popevke McDonald's in M. Bakai; 15.00 Barometer, politični show; 16.00 Popoldne z Disneyjem: Črna luknja, ameriški film; 17.45 Tele - video ’92; 17.55 Za otroke; 18.25 Modna revija; 19.00 Gledališče Jčzsef Ka tona v Avstraliji; 20.00 Dnevnik, te-lešport; 20.40 Somewhere, Barbra Streisand show; 21.45 Beg pred smrtjo, francoski film; 23.25 Kramljanje; 23.45 Pegazus, zabavni pro gram z žrebanjem; 0.15 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
8.30	PC ABC, tečaj iz računalništva; 9.05 Za Cigane in ne le za njih
9.30	Narodnostne oddaje v hrvaščini in nemščini; 10.20 Challange Day, dan izziva; 10.45 Narodnostne oddaje v romunščini in slovaščini;
11.35	Čebelica Maja, risanka; 12.00 Familia DD, zabavni program;
12.30	Tekunice, otroški film; 12.55 Calyp-show, pon.; 13.15 Popoldne
13.25	Najstniške usode, dokumentarna serija; 14.10 Hiša iger, za otroke; 15.15 Dijaška zabava; 16.15 Narodopisje; 16.20 Živali iščejo dom; 16.35 Poezija meseca, izbor iz literarnih revij; 17.00 Za otroke, Smrkci; 17.45 Knight Rider, ameriška serija; 18.35 Telešport; 19.05 Živim z očetom, avstralski film;
20.45	Gledališče; 21.05 Plesno tek movanje v Szombathelyu; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva: vreme; 22.30 V čast mi je;
23.20	Mala večerna glasba, serija resne glasbe.
NEDELJA, 31. MAJ
r
SLOVENIJA 1
9.30	Program za otroke, ponovitev, Ziv žav
10.20	Ebu drame za otroke: voziček za vodo
10.45	Folk Art - ljudska glasbila
11.05	Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene (6/ 26)
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.10	Ljudje in zemlja
12.40	Videomeh, ponovitev 70. oddaje
14.10	Nočna izmena, ameriški film (čb)
16.00	S. Borg: Junak med barabami, angleško-avstralska nadaljevanka (4/4)
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Monsieur papa, francoski film
18.40	TV mernik
18.55	Risanka
19.20	Slovenski loto
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.35	Otoki, novozelandska dokumentarna oddaja, 2/2
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.55	Sova, ameriške video smeš-nice, 7. epizoda ameriškega varietejskega programa, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 7/12
SLOVENIJA 2
14.25 Sova, ponovitevl 5.45 Športna nedelja
19.30	TV dnevnik HTV 20.00 San Remo '92
20.30	Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija 8/9
Ljudje se že od nekdaj sprašujemo, ali svet zvezd obstaja od vekomaj ali pa se je vesolje nekoč začelo. Zdaj znanost počasi odkriva odgovor na ta temeljna vprašanja.
Pogled v globine vesolja je hkrati pogled v preteklost. Znanstveniki verjamejo, da se je vesolje začelo pred 15 milijardami let s silovito eksplozijo, imenovano veliki pok in da se odtlej širi. Vsa materija in energija, ki ju vsebuje, se je razvila v velikem poku in v naših telesih so še vedno atomi vodika, ki so nastali takoj po njem. Znanstveniki poskušajo gledati čim globje v vesolje, torej čim dlje v preteklost. Z najobčutljivejšimi teleskopi so zaznali kvazarje, starodavne galaksije, v katerih prepoznavajo zgradbo vesolja, kakršna je bila v času velikega poka ter temno snov, ki obdaja galaksije, oziroma jate galaksij,'imenovano praznina.
Človek, ki je na temelju Einsteinove splošne relativ-
nostne teorije dokazal ta veliki pok, profesor Stephen Hawkig, že dolgo vodi sodobno kozmologijo v razkrivanju kozmičnih skrivnosti.
In kakšna bo po njegovem mnenju prihodnost našega vesolja? Čez nekaj milijard let naj bi se znova sesedlo in ta »veliki hresk« bo konec časa, vendar to ne bi pomenilo tudi konca vesolja, temveč bi privedlo k rojstvu vesolja nove generacije.
21.20	Aleksa Šantič, nadaljevanka, TVBiH in TVS (4/8)
22.20	Športni pregled
22.50	Leopold Suhodolčan: Mož, ki je imel želvo, izvirna tv igra
V TV igri Leopolda Suhodolčana »Mož, ki je imel želvo« se srečujemo z zanimivo zasnovo dela, saj je usoda glavnega junaka presenetljiva in na začetku niti ne slutimo, kakšne razsežnosti in tragične preizkušnje vsebuje njegova življenjska pot. Šele postopoma vstopajo podatki, ki jih avtor dramaturško vešče predstavlja in tako širi junakov psihološki obseg, ki izstopa iz teme v vse večjo razvidnost in svetlobo. Kot nasprotje junakovi usodi prikazuje Suhodolčan še usodo družine, pri kateri stanuje glavni junak in ki je pravo nasprotje njegovemu svetu; označuje ga odtujenost, izgubljenost, ujetost v svet potrošniških predmetov in zunanjih uspehov, skratka, za-pisanost brezosebnemu svetu. Zanimiva nasprotja torej, ki ustvarjajo splet dramatsko izzivalnih situacij, ki se v njih dokončno razkrivajo različne nravi.
Scenarij: Leopold Suhodolčan, režija: Dušan Mlakar, igrajo: Danilo Bezlaj, Janez Albreht, Maja Šugman, Marko Okorn, Barbara Levstik
0.00 Formula 1, posnetek iz Mo-naca
HTV 1
7.35	Test; 7.50 Pregled programa;
7.55	Horoskop, ponovitev; 8.00 Poročila; 8.05 TV-koledar; 8.15 Slika na sliko, ponovitev; 9.00 Smogovci
-	serija za otroke, ponovitev (10/ 23); 9.30 Zgodbe o lisici - risanka (13/13); 10.00 Poročila; 10.05 Nedeljsko življenje; 11.05 Meteorologija: kanadski poljudnoznanstveni film; 11.30 Jegeduši - oddaja narodne glasbe; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje - oddaja za kmetovalce; 13.00 Mir in blago; 13.30 Hišni ljubljenci; 14.00 Poročila; 14.05 Mikser M; 14.45 Zlatko in detektivi;
15.30	V nedeljo; 18.00 Poročila:
16.05	V nedeljo, nadaljevanje;
17.20	Valdezovi konji - ameriški film; 18.53 Tom in Jerry kot otroka
-	risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vinjeta TV: Učka; 20.30 Hrvaška v svetu; 20.40 7/7:; 21.00 Sedma noč - neposredni prenos iz Gibone
22.45	Dnevnik II; 23.05 Šport; 23.20 Nova doba - oddaja resne glasbe;
00.20 Poročila v angleščini; 0.25 Horoskop; 0.30 Poročila
H TV 2
0 Test; 15.00 Šport; 19.00 Glasba;
19.30	Dnevnik; 20.05 Vrnitev Sherlocka Holmesa - serijski film (4);
21.00	Neskončnosti sveta - potopis (4/5); 21.35 Murphy Brovvn
-	humoristična serija (1); 22.05 Črno in belo v barvah - ameriški film;
23.35	Jazz;
KOPER
12.50	Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Prodaja po tv
13.30 Agencija Rockford - serijski film
14.20	Ryn - ameriška glasbena komedija, 1969
16.05	Čarobna svetilka - otroški program
16.40 Agora - razmišljanja o našem vsakdanjiku
18.200 Meridiani - aktualna tema
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35	Dekleta prihajajo - ameriški glasbeni film, 1953
21.50	Žrebanje loto
21.55 Vsedanes - tv dnevnik
22.05	Alpe Jadran - tednik
22.35	Na kalifornijskih cestah - serijski film
23.25	Yesterday - zgodovina Pop Musič
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Marundovo podeželsko življenje; 9.30 Kultura;
10.15	Dežela in hribi; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Čudovita leta; 13.35 Walt Disney predstavlja; 15.10 Komedija Ca-pers; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Skrivnost delfinov; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Čudovita leta; 18.30 Feliks in dvakrat kuku; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport;
20.15	Most čez Mosel; 21.05 Ameriški sen; 21.50 Shalom; 21.55 Od-strite zaveso; 22.40 Lulu; 0.20 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.00	Vreme, 9.00 Čas v sliki, 9.30 Začarana Jeannie 10.00 Panopti-kum, 10.15 Neukrotljivi, 11.50 Potujoči oblaki, 13.00 Domovina, tuja domovina, 13.30 Slike iz Avstrije,
15.00	Športno popoldne, 18.30 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki,
20.15	Dirty Diamonds, 21.50 Čas v sliki, 21.55 Šport, 22.00 L. A. Law,
22.50	Falotom je težko, 0,20 FBI,
1.05	Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
6.45	Vaška TV, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Biblijsko sporočilo;
8.00	Kava s smetano; 8.30 Telefonska igra; 8.40 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 Za boljši jezik; 11.10 Za otroke;
14.05	Financial Times, poslovne novice; 15.15 Festival v Isfahanu, reportaža; 16.00 Igra Barkochba;
17.00	Walt Disney vam predstavlja, filmi in risanke; 18.45 Za otroke;
19.30	Teden, dnevnik telešport;
20.40	Mignon je odpotovala, itali-jansko-francoski film; 22.25 Žrebanje loterije Bongo; 23.35 Umetnostna revija (do 1.15).
MADŽARSKA 2
7.00	Sončnica, magazin k zajtrku;
9.05	Program za otroke; 11.50 Kš-non, vera in kultura; 12.20 Huma-num, magazin o beguncih; 12.50 Popoldne; 13.10 Tretji kanal; 13.40 Usode, magazin; 14.20 Izobraževanje za kmetijce; 14.50 Kviz; 15.20 Odškodnina, privatizacija; 15.40 Tri želje; 16.35 Filmski muzej: Mesto zaljubljencev, 2. del francoskega čb filma; 18.10 Delta; 18.40 Familia DD, madžarska serija; 19.15 Pripravljamo se za Hag; 20.45 Holly-vvoodski intervju: Richard Gere;
21.30	Dogodki tedna; vreme; 22.20 Telešport, vmes Formula I, iz Mo-naca.
PONEDELJEK, 1. JUNIJ
TOREK, 2. JUNIJ
SLOVENIJA 1
9.10	Program za otroke, ‘Cyrano
De Bergerac, predstava mladinskega gledališča, 3/5
9.40	Antišola
9.55	W. M. Thackery: Smenj niče-
vosti, ponovitev angleške nadaljevanke (2/8)
10.55	TV mernik, ponovitev
11.10	Forum, ponovitev
11.30	Utrip, ponovitev
11.45	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
16.20	Dobrodošli, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Program za otroke, Radovedni taček: Voz
Vozovi in vozički so imenitna in udobna iznajdba, družno ugotavljata Marko in Taček. Poznamo pa jih celo vrsto: poštni voz, dirkalni voz, železniški voz, legionarski voz, otroški voziček, mlekarski voziček ter... veliki in mali voz tam daleč na nebu.
Scenarij Berta Golob, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn. Scena Tomaž Marolt, glasbena oprema Ivo Meša, dramaturg Jože Rode, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar.
17.25	J. Bevc: Ko je pomlad - kadar kupuješ hlače (4/6)
17.50	...
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.45	Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija (7/9)
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Politik novega kova, angleška nanizanka (9/14)
21.00	Za resnični konec vojne, dokumentarni film
22.40	TV dnevnik 3, vreme, šport
23.15	Sova, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 8/12, Zvezdne steze, 22. epizoda ameriške nanizanke
SLOVENIJA 2
16.35	Sova, ponovitev
17.30	Športni pregled, ponovitev
18.00	Regionalni programi-Ljub-Ijana, slovenska kronika
19.00	Videošpon
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.05	Simpsonovi, ameriška nanizanka
20.30	Gospodarska oddaja: Made in Slovenija
21.00	Sedma steza
21.30	Mostovi
22.00	Ciklus filmov L. Bunuela: Diskretni čar buržuazije, francosko španski film
Scenarij in režija: Luis Bunu-el, koscenarist: Joan-Claude Carričre, fotografija:	Ed-
mond Richard, igrajo: Fer-nando Rey, Delphine Se-yring, Stephane Audran, Bul-le Ogier, Jean-Pierre Cassel, Paul Frankeur in drugi.
Luis Bunuel je bil star 72 let, ko je snemal film Diskretni čar buržoazije. Toda leta se mu sploh niso poznala; scenarij za film je poln domišljije, med snemanjem je bil mojster zelo priseben in varčen, člani tehnične ekipe pa so ga z občudovanjem imenovali Don Luis. S filmom Diskretni šarm buržuazije se je Bunuel vrnil k tematiki, ki ga je okupirala leta, namreč seciranje buržoazije. Na njeno nemoč in izčrpanost je opozoril že leta 1962 s filmom Angel uničenja, v katerem filmski »junaki« španska buržouazija doživlja svojo ujetost kot najhujšo nočno moro. Isto temo je Bunuel v filmu Diskretni šarm buržoazije predstavil v komičnem tonu, če ne kar kot komedijo. Seveda Bunuel nikdar ne zdrsne čez rob banalnosti, hkrati pa neprestano ohranja izjemno bridkost, neprizanesljivost v svoji pripovedi. »Junaki« predzadnjega Bunu-elovega filma, trije pari iz visoke buržoazije, med njimi tudi ambasador fiktivne južnoameriške državice, si ves čas prizadevajo, da bi nekaj pojedli. Pa naj bo to slavnostna večerja ali obisk pri znancih, zmeraj jim spodleti. 23.40 Umetniški eksperimentalni program, Under 25
KOPER
12.50 Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20 Agencija Rockford - serijski film
14.10	Dekleta prihajajo - ameriSki glasbeni film, 1953
15.30	Dedkove pripovedke - serijski animirani film
16.00	Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški
program
17.00	Yesterday - zgodovina Pop Musič
17.30	Alpe Jadran - tednik
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio šport
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
HTV 1
6.40	Test; 6.59 Dobro jutro, Hrva-
ška; 9.00 Bakla - serija za otroke, ponovitev (1/6); 9.25 Risanka; 9.30 Jaz, lutkar: Vlasta Pokrivka; 9.45 Andersenove pravljice:	Netilo;
10.00	Poročila; 10.05 TV šola - razredni pouk: Program za učence I. in II. razreda; 11.05 Jutrofon; 11.35 Cosby Show, ponovitev; 12.00 Poročila; 13.00 Hrvaška v svetu, ponovitev 13.30 Ponovitev, 7/7; 13.45 Poročila; 13.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa, serijski film, ponovitev;
14.40	Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Malavizija - Silas - oddaja za otroke (4/12); 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje;
17.00	Besede, besede, besede;
17.30	Gremo dalje; 18.00 Poročila;
18.05	Gremo naprej, nadaljevanje;
18.30	Santa Barbara, serijski film;
19.15	Risanka; 19.30 Dnevnik I;
20.05	Aralica: tv drama; 21.05 Marie Octobre - francoski film; 22.40 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročilo v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila
HTV 2
17.05	Test; 17.25 Videostrani; 17.35 Kot v dobrih starih časih - ameriški film, ponovitev; 19.20 Meteor - izložba; 19.30 Dnevnik; 20.05 Svet športa; 20.35 Zmaga - serijski film (1/4); 21.50 Popolni tujci; 22.15 Velikani rocka; 22.50 Gabrielov ogenj - serijski film (14/18); 23.40 Električni kavboj


AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Lokalni program; 9.55 Natančno poglej; 10.00 Šolska TV; 10.30 Dirty Diamonds; 12.00 Visoka hiša;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Konflikti;
13.40	Zveza za preživetje; 14.10 Velika dolina; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nils Halgerson; 15.30 Am dam des;
16.05	Šest milijonov sekund; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Feliks in dvakrat kuku; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Športna arena; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Miami vice; 22.10 Apropos film;
22.40	Lulu; 0.35 FBI; 1.20 Čas v sliki
20.35 Ponedeljkov športni pregled
22.05	Vsedanes - tv dnevnik 22.15 Večer samospevov Huga
, Wolfa z mezzosopranistko Marjano Lipovšek
23.05	Na kalifornijskih cestah - serijski film
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 10.45 Svet za vse,
10.55	Umetniški leksikon, 11.00 Šport, 17.00 Svet od 1940 do 1960,
17.30	Lindenstrsse, 18.00 Čudovita leta, 18.30 Ljubezen na prvi pogled,
19.00	Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Dobro, da je Marija, 21.15 Teleskop,
22.00	Čas v sliki, 22.30 Bitka zoper kupcev duš, 23.15 Kolumb in kar sledi, 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj, 0.45 Čas v sliki, 0.50 Svet za vse.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Hiša lutk, za otročke, mamice in očke; 9.35 Muhasti letni časi, pon.; 10.05 Zdravilo, koristi - škodi? Serija; 10.20 Serijski film, pon.; 17.10 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija;
17.40	Risanka; 17.50 Katoliška kronika; 18.00 Gaia, ekološke novice;
18.30	Imamo le eno Zemljo, 2. del serije; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videospoti; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke - O veri - lahko noč - Cimbo-ra; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Bdite ta večer z menoj, Tamšs Vi-tray; 22.50 Aktualno; 23.15 Raketa, dokumentarni film; 0.05 Dnevnik;
0.10 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA2
15.00	Prenos zasedanja Parlamenta; 17.05 Popoldne, magazin, vmes poročila, vreme, telefonska igra;
17.45	Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke;
18.45	Gledališče; 19.05 Moj rojstni kraj Losonc; 20.05 Pop-real, madžarska lahka glasba; 20.30 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.30 Krotka pripovedka, Andršs Siitč o 19. marcu; 22.55 Enter, skupni program TV 2 in IDG.
SLOVENIJA 1
8.55	Program za otroke, Zgodbe iz školjke
9.25	...
LONČEK, KUHAJ!: PŠENIČNA JUHA
Ste že jedli pšenično juho? Velja poskusiti.
Pripravite 2 žlici olja, eno majhno čebulo, 1 por, 3 stebelca zelene, 1 liter juhe, 80 g pšenice (seveda namočene čez noč), sol, 2 žlici kisle smetane in pest sesekljanega peteršilj. Pa dober tek?
Kuhala bosta Janez Vinšek in detel (Peter Dougan in Karel Brišnik), obiskal pa ju je Zvone Hribar.
Urednica serije je Irena Struna Arko.
9.55	Šolska tv, Boj za obstanek: divja bitja - velika in majhna
10.40	Angleščina - Follovv me, 53. lekcija
10.40	Kemija: površinska napetost
11.00	Sedma steza, ponovitev
11.30	Da ne bi bolelo, ponovitev
11.45	Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev
12.00	Poročila
15.10	Diskretni čar buržoazije, francosko španski film
17.00	TV dnevnik
17.10	Program za otroke, Lonček kuhaj: Pšenična juha
17.20	Ex libris, ponovitev
18.10	...
18.40	Mostovi
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Osmi dan
21.20	Novosti založb: Prelistajmo skupaj
21.35	D. Decoin: Grad na soncu, francoska nadaljevanka (6/6)
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.10	Sova, Men Behaving Badly,
angleška nanizanka 1/6, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 9/12, Glasbeni utrinek:	Bizet:	Arležanka
BREZ ŽENSK MENDA NE GRE, angleška barvna humoristična nanizanka, 1991,
6 epizod (Men Behaving Badly)
scenarij: Simon Nye, režija: Martin Dennis, Glasba: Alan Lisk, igrajo: Karry Enfield, Martin Clunes, Leslie Ash, Caroline Ouentin Humoristična nanizanka Brez žensk menda ne gre je moška nanizanka; v ospredju sta namreč samska moška Dermot in Gary. Sicer živita v skupnem stanovanju,
razen tega pa nimata nič skupnega. Prvi je namreč uživač in ženskar, drugi pa dobrodušen nespretnež, ki se neprestano razhaja s svojo punco. Brez žensk manda ne gre, še zlasti, ko se v stanovanje nad njunim vseli lepa Deborah. Nova soseda, vitka in simpatična, je pravo nasprotje Garyjevi punci, debelušni in pogosto namršče-ni Dorothy. Zato ne preseneča, da sta Dermot in Gary povsem druga moška, ko je v bližini privlačna Deborah... Skratka, nova Sovina nanizanka si privošči domnevne, verjetne lastnosti samskih moških, njihove egocentrične, egoistične poteze. Mestoma je morda nekoliko groba, vendar je ta »grobost« že kar zaščitna znamka angleškega humorja ...
SLOVENIJA 2
15.40 Sova, ponovitev
17.20	Svet poroča
18.00	Regionalni programi - Koper, slovenska kronika
19.00	Orion
19.30	TV dnevnik BiH
20.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka, 11/13
20.30	Glasba, show in cirkus
Ne pozabite na oddajo Glasba, Show in Cirkus in na Gag mana, oddajo televizije Bratislava. Serija oživlja nemi film in vse, kar je z njim povezano. Gagman Al po vrsti neuspelih poskusov končno dobi delo v filmskem studiu Gagstone. V njem neutrudno snemajo filme, Al pa postane deklica za vse: Filmski scenarist, igralec in snemalec, vmes se tudi romantično zaljubi. Mimogrede marsikaj pokvari policaj Leopold.
21.30	Omizje
23.30	Svet poroča, ponovitev
KOPER
12.50 Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Ponedeljkov športni pregled - ponovitev
16.00	Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški
program
17.00	Samospevi Huga Wolfa z mezzosopranistko Marjano Lipovšek
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2 - informativno kontaktna oddaja
19.00	Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35	Vpliv gama žarkov na marjetice - ameriška drama
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	Skupna tedenska informativna oddaja italofonske skupnosti
22.50	Na kalifornijskih cestah - serijski film
HTV 1
6.40	Test; 6.59 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Silas - serija za otroke, ponovitev (4/12); 9.25 Risanka; 9.30 Mali svet; 10.00 Poročila; 10.05 TV-šola - razredni pouk: Jezično-umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Jutrofon; 11.35 Popolni tujci - humoristična serija, ponovitev; 12.00 Poročila; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 Zmaga - serijski film, ponovitev (1/4);
14.40	Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Batman: serija za otroke (31/34); 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje, 17.00
17.30	Gremo dalje; 18.00 Poročila
18.05	Gremo dalje, nadaljevanje
18.30	Santa Barbara - serijski film
19.15	Risanka; 19.30 Dnevnik I
20.05	Stalin, tuja dokumentarna serija (1/3); 21.00 V skupnem planu;
22.30	Dnevnik II; 22.50 Glasba;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila
HTV 2
17.20	Test; 17.50 Črno in belo v barvah - ameriški film; 19.20 Loto; 19.30 Dnevnik; 20.05 Na zdravje - humoristična serija (27); 20.30 Marlboro Musič Show (5/10); 21.05 Zmaga: serijski film (2/4); 22.00 Jezdeci zore - serijski film (1/5);
22.50	Pripovedujem ti zgodbo - P. Pavličič: Dioskuri

Cekuta Miran
POPRAVILO KAVNIH AVTOMATOV
Grize
\Pongrac5e tel.063 711550
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska TV; 10.30 Falotom je težko;
12.00	Tirolski gorski kmet; 13.00 čas v sliki; 13.35 Urad, urad; 14.00 Velika dolina; 14.45 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 šest milijonov sekund;
16.30	Mini atelje; 17.10 Wurlitzer;
18.00	Čas v sliki; 18.30 Feliks in dvakrat kuku; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Universum;
21.15	Vikend A Zuydccote; 23.15 Divji beg v Kaliforniji; 0.40 FBI; 1.25 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 10.00 Umetniški leksikon, 10.05 Športna arena, 11.00 Šport, 17.00 Usmeritev, 18.00 Čudovita leta, 18.30 Gaudimax, 19.00 Zvezna država danes, 20.00 Kultura, 20.15 Da ali ne, 22.00 Čas v sliki,
22.30	Šport, 22.45 Klub 2, Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina; 8.50 Ukradena miniatura, TV-igra po romanu E. Kastnega; 10.20 Šerijski film, pon.; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija;
17.40	Risanka; 17.50 Čar kina, filmski magazin; 18.30 Svet denarja;
18.40	Imamo le eno Zemljo, serija;
18.50	Videospoti; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke - Pravljica - Za mladino; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Potovalni kviz; 21.25 Twin Peaks, ameriška serija za odrasle; 22.15 Dejstva, družbena reportaža; 23.00 Studio Bčla Balšzs vam predstavlja; 23.55 Dnevnik; 24.00 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
10.00	Prenos zasedanja Parlamenta; 16.00 Popoldne, vmes poročila, vreme, telefonska igra; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.40 Telešport; 19.05 Kdo pa je ta deček? Francoska serija; 20.05 Halo svet! Potovalni magazin; 21.00 Usodna vprašanja: 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme;
22.30	Pomembni dnevi v našem stoletju: 1. junij 1958, De Gaulle.
SREPA, 3. JUNIJ
SLOVENIJA 1
9.10	Program za otroke, Polka je ukazana, originalni gorenjski plesi
V začetku sedemdesetih let je ekipa mladinskega programa TV Slovenija posnela oddajo z zelo uspešno šolsko folklorno skupino iz Preddvora, ki je pod mentorskim vodstvom znamenite zapisovalke ljudskih plesov, Tončke Maroltove, v pristnem gorenjskem okolju prikazala nekaj najlepših gorenjskih plesov: »Gašper in Urša«, »Suštarski« in »Svatovski ples« in seveda znamenito »Ta potrkano«.
9.30	F. Levstik: Martin Krpan
9.50	Leopold Suhodolčan: Mož, ki je imel želvo, ponovitev izvirne tv igre
11.00	Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke (6/6)
11.50	Poslovna borza, ponovitev
12.00	Poročila
15.55	Napovednik
16.00	Galaktična Odiseja, ponovitev japonske dokum. serije (9/8)
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Film tedna,
ŠESTI PRST, francoski barvni film, 1990, 93 min.
(Lo Sixieme Doigt) scenarij in režija: Henri Du-pare
v gl. vi.: Bamba Bakary, Naky Sy Savvane, Jean Carmet, Patrick Chesmais, Christien Pascal, Caterine Lachens, Zaumana Gbizie, Gabriel Zahon
Po koncu vojne je poročnik in princ Kvvalo poročil lepo, mlado in bogato belo žensko in se z njo vrnil iz Evrope. Toda, ko je žena odkrila kakšno je njegovo kraljestvo - zanikrna vas - je pobegnila. Tako se začne zgodba filma o črnskem fantu, ki po prvem ljubezenskem razočaranju poroči primernejšo črno lepotico. Tako mine deset let in zgodba, če ji tako sploh lahko rečemo, se odvija v slikoviti afriški vasici 1954. leta, v času, ko je bila Francija še kolonialna velesila, vendar so se njene kolonije vse po vrsti puntale in bile že na pragu osamosvojitve. Soočenje tradicije s prodirajočo civilizacijo z vsemi stranskimi učinki je v svojem bistvu lahko tragično, toda avtorji filma so rajši ustvarili lahkotno komedijo o življenju v vasi, kjer dolgočasje preganjajo s popivanjem, s pogovori o politiki in manj z delom. V ospredju je seveda še mladi Kwao, ki se ponaša s tem, da je bil v Evropi, da je spal z belko in celo ubil nemškega vojaka. Nesrečen je, ker v zakonu ni in ni otrok, zato je toliko bolj vesel, ko žena zanosi. Toda - otrok se rodi s šestimi prsti na rokah. Po tradiciji bi ga moral žrtvovati...
Film je prejel nagrado kriti-
ke na mednarodnem festivalu humorja v Chamroussu in ustvaril festival v New Vorku 1990. leta. Svojevrstna uspešnica je vsekakor osvežitev našega televizijskega sporeda, kjer v »tujem« programu prevladujejo zgodbe o problemih razvitega sveta, nasilju, kriminalu in medčloveških odnosih, ki jih mediji stiskajo v žanrske kalupe. Francoska kinematografija (in TV z njo) ni nikakršna izjema, le, da redno in kontinuirano spremlja življenje in probleme nekdanjih kolonij, francoskih držav in s filmi bogati lokalne frankofonske in svojo filmsko kulturo.
22.10	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.35	Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (8/26)
Prvi prispevek govori o ljudski republiki Kitajski, o Mao Ze Dongu, deklaraciji iz leta 1949 ter o spopadu med komunisti in nacionalisti. V Nigeriji je bil leta 1983 državni udar in dve leti zatem še eden. Tedaj je prišlo tudi do naftne krize. Smo se iz tedanjih dogodkov česa naučili? S področja tehnologije in znanosti bomo izvedeli nekaj o izumu laserskih žarkov, o njihovi zgodovini in uporabi te o Shannovi matematični teoriji, o komunikacijah in o tem, kako poteka komunikacija prek satelitov. Poslušali pa bomo tudi pesem We Are the World, s katero so poskušali ameriški pevci pomagati lačnim v Etiopiji.
23.10	Sova, nenadni uspehi, ameriška nanizanka, 3/19, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 10/12
SLOVENIJA 2
15.55	Osmi dan, ponovitev
16.45	Sova, ponovitev
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Psiho
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	Športna sreda
22.30	Koncert komornih del Uroša Kreka, ob skladateljevi 70 letnici
Prevajali vam bomo slavnostni koncert, ki so ga ob 70-letnici slovenskega skladatelja Uroša Kreka pripravili najimenitnejši slovenski in tuji izvajalci.
Na koncertu bodo izvedena dela letošnjega Prešernovega nagrajenca, prvič bomo slišali Invokacija za oboo in klavir in prvič v Sloveniji Godalni sekstet po temi Franka Martina.
Televizija Slovenija se s predvajanjem te oddaje pridružuje mnogim čestitkam in dobrim željam ob visokem jubileju tega uglednega slovenskega skladatelja in humanista.
KOPER
12.50	Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Vpliv gama žarkov na marjetice - ameriška drama
16.00	Oresedici - tv novice
16.05	Čarobna svetilka - otroški
program
17.00	Na kalifornijskih cestah - serijski film
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Agencija Rockford - serijski film
z vami na poti j
20.35	Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec
21.05	Sever vzhod - aktualna oddaja
22.05	Vsedanes - tv dnevnik
22.15	Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja
22.45	Otrokova pravica - francoska drama, 1948
HTV I
6.40	Test; 6.59 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Batman - serija za otroke, ponovitev (31 34); 9.25 Risanka:
9.35	He-man in gospodarji vesolja, risanka (1/13); 10.00 Poročila;
10.05	TV šola, razredni pouk, program za učence III. in IV. razreda;
11.05	Jutrofon; 11.35 Na zdravje
-	humoristična serija, ponovitev;
12.00	Poročila; 13.00 Slika na sliko;
13.45	Poročila; 13.50 Zmaga - serijski film, ponovitev (2/4); 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR
15.05	Šolski program: Ustna književnost danes (1/4); 15.35 Malavizi-ja: Superbabica - serija za otroke (16/13); 16.00 Poročila; 16.05 Mala-vizija, nadaljevanje; 17.00 Videobo-om; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej, nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara - serijski film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.05 Bloody Mama
-	ameriški film; 21.35 Glasba;
22.10	117. brigada - dokumentarna oddaja; 22.40 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila
HTV 2
17.15	Test; 17.45 Marie Octobre
-	francoski igrani film, ponovitev;
19.20	Meteor-izložba; 19.30 Dnevnik; 20.05 Doseči do neba - dokumentarna oddaja (2/12); 21.05 Avstralija, pokloni se (2/7); 21.40 Zmaga - serijski film (3/4); 22.35 Novopečeni princ od Bel-Aira-humori-stična serija (6); 23.00 Metal-mania;
AVSTI JA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Francoščina; 10.00 Šolska TV;
10.30	Sam proti podzemlju; 11.40 Arizona paraplaning; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Urad, urad; 14.00 Velika dolina; 14.45 La-urel in Hardy; 14.50 Povabljeni k mizi; 15.00 Jaz in ti; 17.10 Wurlit-zer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Me žene; 18.30 Feliks in dvakrat kuku;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Model in vohun; 23.00 Lucija; 0.10 Petrocelli; 0.55 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 11.45 Svet za vse,
11.55	Umetniški leksikon, 12.00 šport, 17.00 Foto panorama, 18.00 Čudovita leta, 18.30 Mrmrajoči lev,
19.00	Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Evropski forum, 21.30 Črno na belem, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Šport, Čas v sliki, Svet za vse.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Derrick, pon. kriminalke; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva;
17.10	Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.40 Risanka; 17.50 Video spoti; 18.00 Večer ZDF, vmes ob 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Nadaljevanje Večera ZDF; vmes Dnevnik in dnevnik ZDF.
MADŽARSKA 2
16.50	Popoldne, vmes poročila, vreme, telefonska igra; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke, risanka; 18.42 Zelena točka, rekreacijski šport; 19.00 Gledališče; 19.20 Nogomet: Madžarska-Islandija, kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo, prenos iz Nčpštadiona; 21.15 Igrajo gojenci glasbenih šol; 21.30 Izpoved, Frigyes Karinthy; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Igralka in relativnost, angleški film.
ŠPANIJA: PRESTOLONASLEDNIKOVA LJUBEZEN
w w
ZAGLEDAN V MEŠČANKO
Felipe, princ Španije, španski prestolonaslednik, visok, zagorel in odkrit mladenič, se je do ušes zaljubil v lepo mlado damo Isabel Sartorius. Vidita le drug drugega, globoko si gledata v oči in pozabljata na ves ostali svet. A Felipe je prestolonaslednik in njegova ljubezen je razdelila Španijo.
Za mnoge je nepojmljiva zveza med' dedičem španskega prestola in navadno meščanko. Nobene možnosti ni, da bi se prestolonaslednik lahko poročil s pripadnico nežnega spola, če ta nima plemiškega rodovnika in v žilah plave krvi.
Ta španska ljubezenska zgodba v mnogočem spominja na Edvvarda in gospodično Simpson. Več kot pol stoletja je minilo od Edvvardove odpovedi kroni in angleške krize, ki jo je njegova odločitev povzročila, sedaj v devetdesetih pa se podobna strastna ljubezen dogaja
v topli in vroči Španiji. V španskem kraljestvu stoji Felipe pred težko odločitvijo. Če bi ostanek življenja želel prebiti z ljubljeno žensko, se bo moral odreči španski kroni.
Doslej princ nikoli ni kršil svojih obveznosti. Šolal se je v Španiji in Kanadi, opravil vojno obveznost, sedaj na Univerzi v Madridu študira pravo in ekonomijo. Študenti ga imajo zelo radi. Opisujejo ga kot povsem normalnega fanta, s katerim se radi družijo, a v vsakem trenutku se zaveda pravil svojega obnašanja.
Tako kot oče, kralj Huan Carlos, se Felipe navdušuje nad hitrostjo, patenti in astronomijo, kot izvrsten jadralni pilot pa namerava nastopiti v španski postavi na poletnih olimpijskih igrah v Barceloni.
Z Isabel se je prvikrat srečal pred dvema letoma med nekim vikendom na jahti v neposredni bližini Palme na Mallorci. Oba je zadela strela, ljubezen na prvi pogled. Prijatelji so pričakovali, da se bosta sčasoma ohladila, a onadva tičita skupaj, kadar je le mogoče, seveda pod nenehnim pritiskom kraljev ske družine in novinarskih tračev. Za zdaj v kraljevski familiji še ne bijejo plat zvona, čakajo na razplet romance, saj je Isabela šele prvo resno prestolonaslednikovo dekle.
PANIKA MED FRANCOSKIMI POŠTARJI
KAKO PRELISIČITI PSA
Večina psov pobesni, kadar zagleda človeka v uniformi in še zlasti, kdo ve zakaj, sovražijo vsakodnevne prišleke - poštarje, ki so zaradi malobrižnosti hišnih lastnikov dostikrat izpostavljeni pasjim ugrizom in napadom, zato so si prisiljeni izmišljati vedno nove zvijače, kako bi prelisičili budne štirinožne hišne varuhe.
Petnajst francoskih poštarjev v pokrajini Garonne, kjer so psi menda najnapa-dalnejši, se je odločilo za poseben tečaj pasje psihologije, ki bi jim naj pomagal v nenehnem strahu pred krvoločnimi zverinami.
Po navedbah francoskih poštnih ustanov v Franciji psi letno ogrizejo okoli tri tisoč poštarjev, rane pa predstavljajo desetino vseh delovnih nezgod in zaradi njih so leta 1990 izgubili blizu šesto delovnih dni. Najbolj napadalni so, kot rečeno, psi v pokrajini Huate-Garonne, kjer dnevno napadajo naj-
manj enega poštarja, število pogriženih pa je lani preseglo dvajset odstotkov.
Zato je pošta v Toulousu pozvala v goste policaja, pasjega vodiča iz Centra za izobraževanje, ki so mu uslužbenci pripovedovali o svojih tegobah, dnevnih neprijetnostih, on pa jim je postregel z nasveti in pojasnil pasja reagiranja. S seboj je pripeljal na pogled prav prijaznega in nenevarnega štiriletnega nemškega ovčarja, ki pa se je takoj, ko se mu je približal eden od poštarjev, preteče naježil. Policaj je povedal, da ga je vznemirila prehitra poštarjeva kretnja.
Pogosti vzrok pasje razdražljivosti je kolo. Žival proti samemu kolesu sicer nima nič, ne more pa prenašati posebnih zvokov, ki jih povzročajo kolesne žice. Psi so občutljivi na posamezne vonjave, parfume ali dezodorante in jih povezujejo z določenimi osebami. Če mu je tak človek storil kaj žalega, prišlek pa uporablja enake vonjave, ga bo napadel. Pes zelo natančno zazna specifične izločke človeškega strahu, zato strahu pred psom ne bi smeli nikoli kazati.
Poštarji so izvedeli, da psa nikoli ne smejo gledati strmo v oči, ker si žival to lahko razlaga kot izziv, ni ga pametno božati po glavi, saj je kaj takega dovoljeno le njegovemu gospodarju, niti se sklanjati v pasjo višino.
VZHODNONEMŠKA REALNOST:
Z NEPLODNOSTJO 00 SLUŽBE
Številne ženske na področju nekdanje Vzhodne Nemčije, še posebej tiste med devetnajstim in triintridesetim letom starosti v vzhodnonemških pokrajinah, se v strahu, da ne bodo dobile službo, pustijo sterilizirati. Dejstvo je namreč, da imajo ženske s pisnim potrdilom o svoji neplodnosti precej večje možnosti za delovno mesto.
Nemški mediji navajajo, da delodajalci posredno silijo
ženske v taka dejanja. Navajajo primer mlade elektroni-čarke, ki se je potegovala za delo v neimenovani firmi. Podjetnik ji je najprej svetoval, naj se znebi moža, potlej pa se je ženska dala sterilizirati in dobila službo.
V magdenburški medicinski akademiji pravijo, da takšnih primerov ne poznajo in ženske ne navajajo kot razlog sterilizacije potegovanje za zaposlitev. Verjetno pa je, dodajajo zdravniki, da so
v sedanjem negotovem položaju v tem delu Nemčije ženske nedvomno pripravljene marsikaj storiti za vsakdanji kruh.
Na področju nekdanje Nemške demokratične republike se je število žensk, ki so se odločile za sterilizacijo, gibalo od dvesto do štiristo, v lanskem letu pa je ta številka silovito narasla, saj so v magdenburški kliniki napravili neplodnih tisoč dvesto nesojenih mater.
ZBIRKA ZA GUINNESSA: FOTOGRAFIJE Z NAJBOLJ ZNANIMI SVETOVNIMI DIVAMI
VSE PIPPOJEVE ZVEZDE
Giuseppe Motta, prodajalec iz Catanije, ima nenavadno strast. Fotografira se z osebami iz sveta spektakla. Doslej je zbral več kot štiri tisoč posnetkov različnih zvezd, predvsem žensk. Rad pokaže fotografije in pripoveduje o srečanjih z igralkami, plesalkami in pevkami, toda kot vsak uglajen moški, ne želi razkriti morebitnih seksualnih pusto-
lovščin.
Simpatični Siciljanec Giuseppe Motta, za prijatelje Pippo, ima oseminštirideset let, goste temne brke kot igralec Tom Selleck, je zakrknjen samec, a zelo vztrajen mož. Čeprav zastopa neko podjetje za prodajo opreme, nenehno obiskuje filmske festivale in mondena zbirališča. Ne zadovolji se z avtogrami, temveč želi biti ovekovečen ob seksipilnih ženskah mednarodnega slovesa. Ko zagleda »plen«, ne popušča, dokler ne napravi posnetka. Posameznice celo prepriča, da ga pred objektivom objamejo ali poljubijo.
»Brigitte Nielson mi je dala poljubček, fotografija ne laže,« je ponosen Pippo. »To je najbolj čutna igralka, kar sem jih spoznal. Izdajajoč se za njenega manegerja na letališču v Cataniji sem jo rešil divjaške trume navdušenih oboževalcev, ki so se je želeli
na vsak način dotakniti. Ko me je istega večera opazila, me je takoj povabila na večerjo. Naročila je raroge, mineralno vodo in lubenico. Ob tej priložnosti je dejala: »Zaslužil si si poljubček, ker si ljubezniv in simpatičen, my friend.« In me je poljubila na usta. Kakšna sijajna ženska.«
Pippo že šestindvajset let zbira fotografije. Začel je v mladosti z dvaindvajsetimi. Filmske osebnosti in slavni ljudje so ga od vselej močno privlačili. Rad je spoznaval protagoniste velikih filmov, se pogovarjal z njimi. Danes se ponaša z veliko zbirko svojih idolov, z več kot štiri tisoč fotografijami, ki jih urejeno vlaga v album, nekatere pa visijo na stenskih panojih v dveh sobah njegovega stanovanja. Tam so igralci Alain Delon, Andy Garcia, John Savage, Al Pacino in veliko ženskih umetnic.
Spomin na čarobna sreča-
Pippo z Ometlo Muti
nja z legendarnimi in očarlji- »Brez dvoma so najbolj vimj ženskami, ki jim je stis- simpatične Brigitte Nielson, nil roko, izmamil nasmešek Ornella Muti, Monica Guerri-ali namig z očesom, je za tore in Katheleen Turner, Pippa silno dragocen.	najlepše pa so Ornella Muti,
CARL LEVVIS OSVOJIL ŠE EN SVETOVNI REKORD
NEPREMAGLJIVI CARL
Carl Levvis, najboljši atlet vseh časov, se je v preteklih dneh zopet pojavil na zmagovalnih stopničkah, na atletskem mitingu v Philadelphiji. Bil je soudeleženec svetovnega rekorda. To se je zgodilo v neolimpijski disciplini, v štafeti štirikrat dvesto metrov. Ekipa Santa Monica je štirikrat dvesto metrov pretekla za 1:19,11 minut, kar je za 19 stotink hitreje od tri leta starega rekorda, v katerem je Levvis prav tako imel svoje prste vmes.
NBC Olympic Observer Kako ste se počutili, ko je (službeno glasilo Ol v Bar- vaš prijatelj in partner s tre-celoni) se je zaradi novega ninga Leroy Burell lani, svetovnega rekorda, še bolj v mesecu juniju, zrušil vaš pa zaradi medijske popular- svetovni rekord na 100 m? nosti, z njim tudi pogovar- »VeHko razočaranje je, ko jalo.	vam nekaj, kar vam veliko
Beamonov legendarni re- pomeni - svetovni rekord kord pri skoku v daljino ni bil - uide iz rok. Po njegovih zrušen polnih 23 let. Edini, ki 9,90 sem se odločil, pa naj bi ga lahko porušil, ste bili stane kar hoče, dobiti nazaj vi. Nepričakovano pa je to naziv svetovnega rekorderja, uspelo Mikeu Povvellu... ampak šele takrat, ko bom za
»Zadnja leta sem največ to popolnoma pripravljen, pozornosti posvečal tekmam v Tokiu sem začutil, da je to na 100 m, skok v daljino pa pravi trenutek. V življenju se sem nekoliko zanemaril, če- nikoli nisem počutil močnej-prav po nepotrebnem. Časa šega kot takrat.« je bilo dovolj. Končno me je Ali lahko tečete še hi-Tokio prepričal, da lahko treje? istočasno tekam in skačem »Zdi se mi, da sem takrat v daljino in to zelo daleč. Če v Tokiu na 100 m dosegel ne bi bilo nekaj manjših na- osebno perfekcijo in resnič-pak, bi mogoče preskočil ča- no mi je težko reči, kaj bi še robno mejo 9 m. Verjamem, moral vložiti v svoj tek.« da lahko skočim preko 9,90 v kateri disciplini imate m še velikokrat. Povvell pa je več možnosti osvojiti tretjo presenetil, ne samo mene, olimpijsko medaljo: na 100 ampak tudi sebe «	m a|| prj skoku v daljino?
»Mislim, da se to lahko zgodi v obeh primerih, čeprav mi je nekako ljubše, če se to zgodi pri teku na 100
m.«
Kako vse to prenesete, glede na to, da vam je že trideset let?
»O tem veliko razmišljam.
Vendar pa mislim, da glede na to, da delam z znatno mlajšimi partnerji, ki v meni vidijo veliko in še več potenciala, ni potrebno, da se obremenjujem s svojimi leti. Dokler je v meni še duh, ki me vleče naprej, nimam namera oditi s tekmovalnih stez.
KOLUMB IMA TEKMECE
Petstota obletnica odkritja Amerike, ki jo svet praznuje letos, močno jezi ameriške Indijance, ob njih pa se razburjajo tudi Kitajci. Kitajski strokovnjaki namreč trdijo, da so bili Kitajci tisti, ki so prvi odkrili Ameriko, ob njih pa podobno zagotavljajo še Skandinavci in Irci.
Profesor Fu je odkril dokumente iz obdobja dinastije Tang, iz katerih je razvidno, da so leta 640 ljudstva, bivajoča na Aljaski, plačevala davke kitajskemu vladarju in imela redne stike s tamkajšnjimi ljudmi. Papirji so nedvomno pristni, a moč jim je oporekati z argumenti, da bi bila dežela, ki jo omenjajo, lahko kjerkoli. Poznavalci kitajske zgodovine dodajajo, da se stara Kitajska ni zanimala za dežele izven svojega velikanskega cesarstva.
ENAJSTLETNA
MATI
V bolnišnici Ovada blizu Torina je neka enajstletna Italijanka rodila deklico, težko dobre štiri kilograme. Dete se odlično počuti in so jo imenovali Giulia. Mati, učenka osnovne šole, se je med vso nosečnostjo skrivala v domači hiši. 22-letni oče male deklice je prostovoljno prišel na policijsko postajo in dejal, da ni imel pojma, koliko je bilo dekle staro. Zoper njega so zaradi nasilja nad mladoletnico sprožili kazenski postopek.
Sofija Loren in Liz Taylor, ki ima nepozabne vijoličaste oči. Najbolj trmasti in prevzetni sta Ornella Vanoni in Enrica Bonacorti. Najbolj vesela je Sofija Loren, najmilejša Carmen Russe in Ornella Muti in najbolj elegantna meni najdražja Carol Alt. Najbolj neprijazen je bil Jo Sguillo, ki se nikakor ni hotel fotografirati z mano. Na koncu naj povem, da je ženska mojih sanj Kirn Basinger. Z njo bi se takoj poročil. V življenu sem se vedno ogibal zakonu, vendar lepi Kirn bi vsekakor rekel da. Žal še nisem imel sreče, da bi srečal to lepotico. Upam, da bo kmalu prišla na Sicilijo. Skušal se bom vtihotapiti v njeno sobo in dobiti vsaj poljubček.
Medtem ko pripoveduje o svojih srečanjih z lepimi igralkami in drugimi umetnicami, Pippo zadovoljno gleda svoje goste brke.
»Kelly Le Brock, gospa v rdečem, je zelo postavna ženska. Srečal sem jo na bazenu v Taormini. Prosila me je, naj posnamem njeno hčerkico med plavanjem. Ko sem ji naslednji dan prinesel sliko, me je povabila na kosilo in mi podarila orhidejo.«
Nekateri si predstavljajo, da ima Pippo velik profesionalni fotografski aparat, v resnici pa uporablja navadni kodak z enostavnim mehanizmom, ki pa ga doslej nikoli ni pustil na cedilu.
Kako se približa svojim »žrtvam«? Izbere čas, ko zvezde ne moti in poprosi za skupno fotografijo. Je redkobeseden, zelo obziren in ni-
koli napadalen. Njegova glavna skrivnost je maksimalna razsodnost. Nekatere med fotografiranimi je ponovno srečal, druge mu za Božič pošiljajo čestitke. V nič je dal glas, ki pravi, da je Liz Taylor zelo izbirčna in muhasta ženska.
Spoznal jo je leta 1965. »Vesel si in simpatičen, sicilski brkač! Želiš mojo fotografijo? Nimam je pri sebi, lahko pa se slikava skupaj, če želiš,« mu je tedaj rekla Liz. Imel je smolo, ukradli so mu aparat in od fotografiranja ni bilo nič. Nikoli kasneje ni imel priložnosti, da bi znova videl njene sijajne vijoličaste oči z magnetsko privlačnostjo.
Se je Pippo v šestindvajsetih letih lova za najlepšimi nogami in najbolj vznemirljivimi oprsji kdaj spustil dlje od fotografiranja?
»Enkrat me je potegnilo, a njenega imena seveda ne bom izdal, ker sem gent-lemen.«
O svojih srečanjih bi lahko govoril brez konca in kraja. Hiti od ene dogodivščine do druge in pove, kako imenitno je bilo fotografirati se z Juli-ette Greco, nato pa drugo zgodbo, kako požrešna sta bila za mizo Michele Placido in Bad Spenser. Pri tem si v svoji ogromni zbirki ogleduje fotografijo dolgonoge Sofije Loren in Carmen Rus-so z dekoltejem, da ti zaste-ne dih.
Samec razburljivo živi svoje zasebno življenje med zvezdami...
Vukica Vlajič
MOSKVA:
HAMBURGER V AVTO
V moskovski restavraciji znamenite verige McDonald’s je drenj, kot si ga je le mogoče zamisliti. To navdušenje Moskovčanov so znali s pridom izkoristiti nadebudni podjetniki na ulicah, fantiči, ki so odkrili pravi zlati rudnik. Za določeno napitnino postrežejo voznikom hamburger kar v avtomobilu in pri tem dnevno zaslužijo skoraj toliko, kot znaša mesečni budžet povprečne ruske družine.
Dvanajstletniki, trinajstletniki so prav spretni. V blok si zapišejo naročnikove želje, iz glave vpisujejo cene hamburgerjev, enojnih, dvojnih, s solato, z grenčico, pa raznih pit in shakov ter drugih priljubljenih dobrot ameriške hitre kuhinje, ki je osvojila Moskvo. Kupec jim plača deset rubljev in si prihrani najmanj polurno čakanje na želeni užitek. Otroci kot podlasice švigajo mimo vrste, neredko dolge tudi dvesto metrov.
Na desetine smrkavcev je preplavilo ulice ruske prestolnice. Zaslužijo od tristo do tisoč dvesto rubljev, odvisno od tega, koliko pouka žrtvujejo. Denar potrebujejo za modne artikle, za palice za baseball, kavbojke, kolesa in seveda - hamburgerje. Prestižne kavbojke v zasebnih trgovinah stanejo od tisoč petsto do dva tisoč rub-
ljev in v običajnih družinah, kjer mesečno razpolagajo povprečno s tisoč dvesto rublji, svojim otrokom takšnega razkošja ne morejo privoščiti. Starši menda nimajo nič proti otroški podjetnosti, saj nekaj denarja kane tudi za družinske potrebe.
Tekanje po hamburgerje je odličen vir zaslužka, mladi Moskovčani pa služijo denar še na kup drugih načinov. Na vsakem večjem križišču de-setmilijonske metropole čakajo kolone čistilcev oken. V skupinah po tri ali pet mladci v nekaj sekundah očistijo vsa avtomobilska stekla, za plačilo pa zahtevajo dva ali tri zavojčke cigaret ali pet rubljev. V strahotnih vrstah pred bencinskimi črpalkami spet drugi postopajo z ogromnimi kantami z vsemi vrstami goriv, kjer na ceno nabijejo dva do tri rublje.
»JURETOVA ŠKRINJA«
MRZLE ROKE OSTRE KOSE
Še dandanes, ko je na voljo mehanizacija, ko krmo za živino silirajo, se zgodi, da vreme v času košnje hudo nagaja. Toliko bolj so bili v skrbeh včasih, ko so morali vse storiti ročno in ko je morala biti krma za spravilo res suha. Običaji ob delu so nastali ravno zato, da so lahko ljudi za takšna velika dela dobili... Če so trdo delali, je bilo ob košnji običajno tudi veselo in običajno so tudi dobro jedli, boljše vsekakor, kot bi doma sami zase.
Ko je v velikem travnu trava dozorela, pravzaprav zrasla do svoje višine, je gospodar poskrbel za kosce, gospodinja pa za grabljice. Ce je kazalo na lepo, so kosci prišli s svitom. Potegnili požirek iz zelenke, posrebali nekaj žlic prežganke in šli kosit. Navadno je imel vsak svojo koso, ostro in čvrsto nasajeno na krepko kosišče. S seboj so nesli tudi klepec s klepico, če bi kdo potegnil po kamnu ali skriti veji.
Gospodar je obhodil mejo med svojim in sosedovim, potem pa se je prekrižal, od-kosil svojih deset korakov, za njim je vstopil drugi, pa tretji in tako vsi po vrsti, včasih tudi po deset in več. Vsake toliko časa so se ustavili, postavili koso pokonci, jo obrisali s šopom trave in brusili. Vmes je kateri zajuckal, potem pa je bilo spet samo slišati švist rezila skozi travo, drsenje korakov po redeh in polglasne izdihe ob vsakem zamahu.
Medtem je vzšlo sonce. Možje so že zdavnaj slekli svitre in lajbče. Pogosteje so se ustavljali in si otirali pot. Vlekli so na ušesa, kdaj jih bodo zaslišali...
In potem so jih. Prihajale so grabljice. Gospodinja je nosila jerbas, ali pa koš, katera od deklet culo s kruhom, druga pa putrih ali pletenko. Še šop pelina so grede utr-
gale, če bi katerega pekla zgaga. Gospodinja je pogrnila na senožet prt, kosci so prinesli vsak svoj otep trave za podse in sedli h kosilu. Košnja je dala ime prvemu močnemu obroku, ki smo ga posplošili za opoldanski obed. Iz ene sklede so zajemali podmeteno kislo zelje, iz druge močno zabeljene žgance...
Ženske so med tem trosile redi, grabile travo izpod dreves na sonce, gospodinja je pobrala posodo in odšla kuhat južino, kosci pa nazaj v redi. Tako so kosili, dokler ni bilo le prevroče, ali pa so travnik že pokosili. Možje so šli po drugih opravkih, fantje pa so šli pomagat trosit, potem obračat, ker seno se na grabljah suši. No in pri tem je prišlo do razposajenih šal. Dekleta so dražila fante, da je travnik še ves »kosmat«, fantje so jim vračali sprva
z besedo, potem pa hop, zgrabili vsako svojo, tesno objeli, zvrnili na tla in se po bregu tulčali v dolino. Tudi to je bilo treba znati, če ne, je bilo bunk in prask.
Južinali so doma v kakšni lipovi senci. Na mizi je moralo biti več vrst mesa, začetek štruklji v lastni juhi, pa solate in potica. Zgodilo se je, da so sredi južine vse skupaj pustili, ker se je pooblačilo, nadaljevali so potem, ko so prevelo krmo spravili pod streho in v late.
Če je vreme streglo, so ob večkratnem obračanju spravljali še tisti dan, če ne, so zgrabili travo v plaste in jih drugi dan dosušili. Pri nalaganju je bilo spet dosti šale. Ženske so grabile, moški znašali z vilami na voz, na vozu pa gospodar z grabljami »dirigiral« kam vreči. Povezano z vrvjo in žrdjo so visoko naloženo seno vozili do-
mov in če je bil čas, zmetali v svisli. To je bilo cviljenja v poltemi ko so tlačili seno, v kolikor si mečkanja niso privoščili že prej, ko so vlačili plaste na voz, ali ko so dekleta rinili na poln voz, da so se peljale, če za živino ni bilo prenavkreber.
Tako so složno na vseh kmetijah spravili krmo in si potem pri zadnji, ali pa pri dogovorjeni kmetiji pripravili likof. Košnja je bila prva večja priložnost za stik mladih. Kak fant je po obrazih za mizo iskal obraz tiste, ki mu je skrivaj zataknila pušelc za trak na klobuk. In kakšna je še na jesen spredaj deska, zadaj ploh, zdaj bujno vzcvetela in zdaj zardevala, čuteč na sebi vroče poglede... Poletje je šlo notri in tople, kratke poletne noči.
Na posnetku marijagraški »Tanči« ob prikazu kmečkih običajev spravljajo seno.
PAMETNE
Lumliago. ledteni usek HOBOTNICE
Splošni nasveti: Nosimo primerno obutev. Pijmo čaje, ki čistijo kri in preprečujejo tvorbo kurjih očes.
Zdravljenje:
1.	Čaji: kopriva.
2.	Kopeli: noge si najprej umijemo v topli slani vodi. Nato si pripravimo kopel a) s poparkom preslice: b) s poparkom senenega drobirja (ki ga ne precedimo!).
3.	Obkladki: a) s stolčenimi listi bršljana, ki jih pomočimo v osoljen kis; b) s surovo čebulo ali česnom (damo na kurje oko čez noč); c) z razmočeno kredo (namažemo večkrat na dan); č) z nastrganim krompirjem (za čez noč); d) s stolčenimi ali celimi listi lapuha; e) z vročo smolo smreke (za 24 ur izmijemo in postopek ponovimo); f) s švedskim kapljicami
4.	Sokovi: mlečnik (stebla).
5.	Tinkture: ognjič.
Kurje oko
Splošni nasveti: Varujmo se prevelikih naporov, hitrih, neprevidnih kretenj in sunkovitih dviganj težjih predmetov.
Zdravljenje: 1. Čaji: brin, kamilica, kopriva, lipa, repik (dve skodelici dnevno).
2.	Natiranje: a) izvleček (tinktura) arnika, glistovnice ali mešanice: angelika, arnika, brin, gabez, kamilica, kopriva, lučnik, preslica, trobentica; b) kafrno, šentjanževo olje.
3.	Obkladki: z naribanim hrenom.
Zoologi pravijo, da imajo hobotnice presenetljive intelektualne sposobnosti. Lahko se le z opazovanjem druge hobotnice naučijo novih spretnosti.
Učenje z opazovanjem se smatra za zelo napreden način učenja. Nekateri znanstveniki smatrajo, da se lahko tako učijo samo živali, ki že mejijo s sposobnostjo pojmovnega mišljenja. Do sedaj smo smatrali, da so takšne sposobnosti rezervirane le za višje živalske vrste, kot so sesalci, ne pa tudi za mehkužce, kamor štejemo hobotnice.
Raziskave s hobotnicami sta vodila Graziano Fiorito, neurobiolog raziskovalnega centra v Neaplju, in Pietro Scotto z univerze v Kalabriji. Z enostavnim poizkusom, v katerem je sodelovala Oc-topus vulgaris, navadna hobotnica, ki živi v toplejših in tropskih morjih, so zoologi prišli do presenetljivih odkritij. V prvi fazi poskusa so
hobotnico treniraiiplavati do ene od dveh različno obarvanih žog v akvariju.
Če je bila cilj rdeča žoga, bi hobotnica, kadar bi se namenila k beli, doživela lahek elekrični šok, če pa je krenila proti rdeči žogi, je bila nagrajena z ribo skrito za žogo.
Ko se je prva hobotnica tega naučila in vsakič to točno ponavljala, so še neistrenira-no hobotnico namestili v sosednji akvarij, da je lahko opazovala prvo. Hobotnica je štirikrat videla, kaj dela njena istrenirana sojetnica, nato pa so dali žoge tudi njej, vendar brez nagrade in kazni. V večini slučajev so hobotnice opozovalke takoj izbrale pravo žogo. Hobotnice, ki so jih trenirali ljudje, pa so potrebovale 18 poizkusov, da so se naučile.
Rezultati kažejo, da imajo hobotnice bolj zapletene možgane kot drugi mehkužci. Raziskave so pokazale, da so funkcije spomina hobotnice organizirane podobno kot tiste pri sesalcih.
SIMON AŠIČ
POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE Hripavost
Splošni nasveti: Varujmo se obolenja grla, kajenja, prahu, dima, prenapenjanja glasilk z glasnim govorjenjem ali petjem.
Zdravljenje: 1. Čaji: ajbiš z žajbeljnom, mlekom in medom (vsako jutro po eno skodelico) ali z limono (večkrat na dan), ječmenova voda (pest ječmena kuhamo v enem litru vode), jetičnik, lan, lapuh, pljučnik, slezenovec, vijolica. Za grgranje: bezgovi cveti (poparimo z mlekom), propolis (izvleček), slezenovec, žajbelj.
2.	Jedi: na tešče požvečimo 2 stroka česna; žvečino svež sporiš ali pa trpotec.
3.	Kopeli: divji kostanj (umivanje z vodo, v kateri so bili namočeni cveti ali plodovi).
4.	Sirupi: črna redkev (jo izdolbemo, damo vanjo dve žlici medu, pustimo tako tako čez noč in zaužijemo zjutraj 1 žlico tega medu); konjak (v katerem sta raztepeni dve jajci); sok limone; materina dušica (s čajem zalijemo zarumeneli sladkor in ga pokuhamo v sirup. Vzamemo po eno žličko zjutraj in zvečer).
Kap
Splošni nasveti: Nagnjenosti h kapi zmanjšujejo redni počasni sprehodi v naravi, zmernost v jedi, popolna odpoved alkoholu, pravi kavi in kajenju.
Zdravljenje: 1. Čaji: kopriva, materina dušica, omela (zjutraj in zvečer po 1 skodelico), žajbelj (čez dan 2 skodelici). Čajne mešanice: angelika, baldrijan, majaron, rožmarin, sivka, trobentica, vijolica, žajbelj. Ali: jetičnik, melisa, rožmarin, sivka, šentjanževka, žajbelj.
2.	Kopeli: sedeče s poparkom preslice in rmana (100 g), celotne pa s poparkom materine dušice (200 g).
3.	Natiranja: a) izvleček (gabez, materina dušica, plešec, rman, šentjanževka); b) olje (materina dušica, šentjanževka).
4.	Obkladki: z listi gabeza; s švedskimi kapljicami.
5.	Pripravki z vinom: 14 dni namakamo v vinu enako količino angelike, melise, rožmarina, sivke in žajbeljna. Pijemo zjutraj in zvečer 1 žlico.
Križ
Splošni nasveti: Varujmo se prehlada, revmatizma, prevelikih naporov, zlasti nepravilnega dviganja težkih bremen. Ležimo na žimnici, pod katero smo dali desko. Telovadimo v vodi, med kopelmii
Zdravljenje: 1. Čaji: pelin, rman, šentjanževka.
2.	Kopeli: s poparkom preslice (sedeče kopeli).
3.	Masaže: žganje (zjutraj, in zvečer 6 tednov. Po masaži se dobro zavijemo s topim šalom.
4.	Obkladki: a) s senenim drobirjem in mivko (ki ju vroča v vrečkah izmenoma dajemo pod križ); b) s kisom (vročina!); c) z listi repinca (s krpo jih ovijemo okoli križa za čez noč).
Nos
Splošni nasveti: Varujmo se nahoda. Kožo ranjene nosnice mažemo z olivnim oljem.
Zdravljenje: 1. Krvavitev iz nosa: a) čaji: janež, kopriva, plešec, rman. b) obkladki: z listi lapuha, plešca in solate (navežemo okoli vratu); z ohlajenim poparkom preslice; s švedskimi kapljicmi.
2.	Polipi: limonin sok (za izpiranje).
3.	Sinusi: sopara ali vdihavanje olj kamilice, smrekovih vejic ali naribanega hrena.
Kosti
Splošni nasveti: Uživajmo primerno vitaminsko hrano (zlasti je važen vitamin D) in čim več se gibajmo na zraku in soncu.
Zdravljenje: 1. čaji: koruzni laski, rman (za kostni mozeg).
2.	Jedi: korenje, ovseni kosmiči.	»
3.	Kopeli: s poparkom orehovih listov, preslice, rmana (proti kostni gnilobi), slezenovca (pri zlomih), s slano vodo (2 min, nato masiramo z oljem, tako delamo 1 mesec).
4.	Natiranja: olivno olje (po odstranitvi mavca, pri vnetju, po zlomih, počenih kosteh), rman (izvleček), rožmarin (kuhan v vinu, za utrditev otrokovih nog).
5.	Obkladki: s praškom gabeza (pregnetemo ga v kašasto obliko); s preslico (vlažno rastlino pogrejemo in damo s krpo na bolno mesto); s stolčenimi listi repinca; z zelnatimi listi.
6.	Ovitki: s skuhanim rožmarinovim vinom.
MUZIKA JE BIZNIS
Laibach je bila že od davnega Pengovovega TV deba-kla skupina, ki smo jo radi obrekovali, a se kljub temu nikdar nismo pozabili pohvaliti pred tujci, da imamo najbolj totalitaren bend na svetu. Tudi tisti, ki jim njihova glasba ni bila nikoli všeč so si morali na koncu priznati, da jih Laibach vznemirja, če že ne zaradi česa drugega pa vsaj zaradi naci imidža. Sploh pa je Laibach znal vedno poskrbeti za provokativen imidž.
Dandanes nam Laibach morda res ne delujejo več tako vznemirljivo, kot so nam leta 1982. Kljub temu pa ostajajo eden izmed ideološko najmočnejših bendov na svetu. Hkrati pa se Laibach z zadnjim albumom Kapital postavljajo v novo luč: kot najuspešnejši slovenski bend se Laibach vračajo k svojim večnim in nikdar do konca udejanjanim vzornikom Kraftvverk. In prav tu postanejo trboveljski težaki zopet zabavni. Kraftvverk iz prve polovice osemdesetih zvenijo namreč z desetletnim zamikom hudo naivno. Acid je napravil svoje, techno in D. J. culture spreminjata anonimne šestnajstletnike v pop zvezde. Prav tu Laibach nastopijo s svojo tevtonsko retro-rap in retro-electro glasbo kot nadvse zanimiva osvežitev. Ideološko zopet več kot le pop bend nam Laibach v letu združene Evrope ponujajo odsev transformacij in obratov, ki so in še pretresajo Stari kontinent.
Da ne bo pomote: Kapital je tipična Laibach plošča. Razvlečena, dolgočasna. In zopet jo je zanimivo poslušati. Laibach ostajajo fenomen, ki zna v sicer pusto strukturo vgraditi magično privlačnost. Če bo ta glasba pomenila kaj več kot le dva meseca na MTV-ju pa bo pokazal čas. Več o albumu Kapital, pa si preberite v rubriki albumi.
VIDENO
LES NEGRESSES VERTES, 20. 5. Cankarjev dom
Konec dober, vse dobro, kajne? Ja, ja, toda le za tiste, ki so se uspeli pravočasno zgrebsti do tistih dragocenih vstopnic za ta koncert. Po prosti oceni naivnega laika pa je najmanj 300 ljudi na dan koncerta ostalo brez vstopnic. Gallusova dvorana je premajhna in popolnoma neprimerna za koncerte takšne sorte, spoštovani gospodje!!!
In, spoštovani gospodje, če ne bi imeli Janija Kovačiča, da bi vam miril občinstvo, bi se danes lahko slikali za zavod za zaposlovanje. Sicer pa bi kaj takega morali narediti v vsakem primeru. Institucija s fondacijo iz proračuna si kaj takega nikoli in nikdar ne bi smela privoščiti!!!
Zelene zamorklje so bile več kot dobre. Razmerje et-no/funk so ustalili nekje na polovici, tako da ni bilo preveč hudo za nas, ki ne maramo Gipsy Kings. Zanimivo, bolj kot na Pouges so me spomnili na Specials, verjetno po zaslugi pleh sekcije. Toda to so že blodnje, ki ne sodijo v tole pisanje.
^ W
i? f 4* ^
.. 4	' m
J|
Les Nšgresses Vertes: harmonika In tečni redarji.
'V’-* ■ ..V-
Laibach: preberite navodilo za uporabo.
Na koncu le še trije postu-larni zaključki. Ena: škoda, da so Zamorklje nastopile v CD-ju. Dve: če gre za dober bend, se da tudi to preživeti. Tri: pod pogojem, da te ne dobi v roke Čar Gorazd, redar s potrpežljivostjo ziiri-škega narkomana na tur-keyu.
NoFx, SPOONS, INDUST-BAG, NON FINIRE MAI
Organizator Strelišče Dobrovo ni uspel privabiti lepega vremena. V dvorano na Humu pa je le prišlo za štiri divizijone opazovalcev in štiri od petih napovedanih skupin. Semitska vstopnina 600 tolarjev, več kot triurna zamuda in 250 kilometrov je le nekaj razlogov, da bi se ga človek napil.
Začelo se je ob trdi temi z Non finire mai. Kompakten in gladko tekoč nastop je oz-vočevalec prespal v škodo prisotnih. Kljub temu so Štajerci dvignili temperaturo, pa si jih bodo mnogi zapomnili po dobrem nastopu. Puljski pajki The Spoons so na drugem štartnem mestu prikazali kako tudi lahkokategorni-kom ni lahko. Precej zdraj-san bend se je trudil pošteno prikazati nekaj več. Plapolalo je. Ne vem zakaj se bojim za njihovo zdravje.
Tretji in edini, ki so mi ušli, so bili metliški Industbag. Ne morem pomagat.
Hardkorovska veselica se je začela okrog pol dveh zjutraj, ko so na visokem odru zaštemali Ameri Nofx. Vse prvine padalskega kvikstepa so bile prisotne in drvela je odlična glasba 80-tih. Zmečkal se mi je plastični kozarec in to je bil znak za vstajo. Juhuhu sem si prepeval in poskakoval ob zvoku simpatične skupine. Dvorana je bila polna skakalcev iz odra, ki pa niso ogrožali nastopajočih, kot se je zdelo nekaterim gorilicam, ki so stražile oder. Raketniki so vidno presenečeni nad odštekanim občinstvom dali vse od sebe in pripravili lepo predstavo.
Skupna
Ocena: tri do štiri - zaključeno tli. /viz.
THE KLF sta objavila, da nekaj časa ne bosta več nastopala. Prenehanje delovanja si firbci razlagajo z namero, da se genijalna čudaka zopet pojavita na pop sceni, le da pod drugim imenom.
THE POUGES so izdali maksi single s priredbo »Honky Tonk Woman«. V začetku junija pa naj bi izšla kompilacija najboljših, oziroma najuspešnejših pesmi z naslovom »The Best Of Rest«. Bend trenutno snema nov LP s producentom Ste-vom Lillywhiteom.
FUGAZI se nahajajo na turneji po Evropi. Prav tako JESUS LIZARD.
NAPALM DEATH bodo sredi junija nastopili v Ljubljani. Več o tem v naslednji številki.
LAIBACH - KAPITAL (navodilo za uporabo, ki ga I. V. redno pozablja prebrati na Drugem valu)
Nastanek Laibacha ter NSKja je trdno povezan z geografsko prelomnico Vzhod--Zahod, s stičiščem dveh pojmovanj koncepta kapitala. Diktat trga je kapitalizem prignal tako daleč, da njegov osnovni motiv - pohlep - začenja učinkovati negativno. Vladavina multinaci-onalnih korporacij je povzročila popolno zasičenost tržišča, in s tem neizogibno recesijo. Vzhod, ki tržne funkcije kapitala v pravi obliki ni nikoli poznal, je duhovne vrednote postavljal pred materialne, a se je bil zaradi krutih zakonov obstanka prisilen postopoma transformirati. Ključ do teh transformacij, katerih rezultat je »razklani svet«, je lahko le moč kapitala.
Laibachovo transnacional-nost determinira njihov položaj - na ideološki in geo-
grafski prelomnici Nove Evrope. Njihov vizualno-zvočni opus, kamor je vključen tudi najnovejši projekt Kapital, reflektira tako elemente vzhodne (pravoslavne), kot tudi zahodne (krščanske) duhovnosti/umetnosti, ne glede na formo in žanr. Laibachov Kapital je soundtrack nove, preoblikovane, »združene«, a še vedno razdeljene Evrope.
Od perkusivnega plesa uvodnega komada »Decade Nuli«, preko vplivov urbane Amerike (»Hymn To The Black Sun« z gostujočim rapperjem) in mehaničnega transa »VVirtschaft Is Tot«, je rdeča nit Kapitala plesni, elektronsko generirani ritem. Ritem funkcionira na identičen način v kontekstu pop koncerta ali političnega mitinga - kot osnova rituala.
Z uporabo retro metode so Laibach na plošči »Kapital« dosegli bogato zvočno sliko, primerljivo tako z ekspresivnostjo in militantnostjo hip-hopa in rapa (Public Enemy, Erič B And Rakim), kot z germansko natančnostjo in ekonomijo zvoka (Kraftvverk).
V času intenzivne promocije individualizma Laibach vztraja pri svojem tradicionalnem konceptu kolekti-
vizma. »V večni skupnosti ena plus nič ni ena, če ne razumeš pomena plusa.« (citat iz ovitka). Individuum je ranljiv in minljiv, kolektiv pa ima moč za neskončen obstoj,
Kljub tektonskim premikom v svetovnem redu in podreditvi Vzhoda Zahodu, je Laibach absorbiral oba principa, in hkrati do obeh, kot tudi do lokalne nacionalne evforije, obdržal kritično distanco.
TIRALICA
Skupina:
OMD
Ime in priimek:
Andy McCluskey Dan rojstva: 24. 6. 1959 Roj. kraj: Liverpool Telesna višina: 1,85 m Telesna teža: 79 kg Barva las: Temno rjava Barva oči: Lešnikovo zelena Starši: Margaret, James Sestri: Fiona, Helena
Spoznavati skrivnosti Taoističnega seksa v naravi.
Pero za Bosno: dobri človek s Kodeljevega.
Velika Britanija (NME) - alubml
LESTVE
ZDA (Billboard) - rap
1.	KRIS KROSS - Jump
2.	CVPRESS HILL - Hand On The PLmp
3.	2 PAC - Brenda s Got a Baby
4.	ARRESTED DEVELOP-MENT - Tennessee
5.	DAS EFX — They want EFX
6.	BROTHERHOOD CRE-ED - Helluva
7.	UMCs — One To Grow
• On
8.	COLLEGE BOYZ - Vic-tim Of The Ghetto
9.	CHI-ALI - Age Ain t Not-hin’ But A
10.	SIR MIX-A-LOT - Baby Got Back
Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi
1.	PAVEMENT - Slanted & Enchanted
2.	PJ HARVEV - Dry
3.	SPIRITUALIZED - Lazer Guided Melodies
4.	NICK CAVE - Henry s Dream
5.	RIDE - Going Blank Again
6.	MIDWAY ST1LL - Dial Sguare
7.	THE	CHARLATANS
-	Betvveen lOth & llth
8.	HONEY TONGUE - Nu-de Nudes
9.	OZRIC TENTACLES
-	Underslunky
10.	SNUFF - Reach
1.	THE CURE - Wish
2.	ANNIE LENNOX - Diva
3.	RIGHT SAID FREC - Up
4.	ZZ TOP - Greatest Hits
5.	SIMPLY RED - Starš
6.	MADNESS - Divine Madness
7.	OUEEN - Greatest Hits II
8.	CHRIS DE BURGH - Po-wer Of Ten
9.	TEARS FOR FEARS - Tears Roli Dovvn
10. SOUL II SOUL - Volume lil Just Right
Velika Britanija (NME) - singli
1.	RIGHT SAID FRED - De-eply Dppy
2.	SL2 ^ On A Ragga Tip
3.	KWS - Please Don’t Go
4.	MARC ALMOND - The Days Of Pearly Spencer
5.	CURTIS STIGERS - Yo-u’re Ali That Matters To Me
6.	CURIOSTTY - Hang On In There Baby
7.	SISTERS OF MERCY
-	Temple Of Love
8.	MICHAEL JACKSON
-	In The Closet
9.	KYLIE MINOUGE - Fi-ner Feelings
10.	EXTREME - Song For Love
ZDA (Billboard) - albumi
1.	DEF LEPPARD - Ader-nalize
2.	KRIS KROSS - Totaly Krossed Out
3.	BRUCE SPRINGSTEEN - Human Touch
4.	VARIOUS - Wayne’s World
5.	RED HOT CHILI PEP-PERS - Blood Sugar
6.	WYNONNA - Wynonna
7.	NIRVANA - Nevermind
8.	GARTH BROOKS - Ro-pin' The Wind
9.	UGLY KID JOE - As Ugly As They Want To Be
10.	U2 - Achtung Baby
Slovenija — Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	RDEČI BARON - Srečna
2.	MERCEDES BEND - Ona
ni	.
3.	STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva
4.	PANKRTI - Gospodar
5.	LET 3 - El Desperado
6.	THE KAMN’S - Kaj bi nared’u
7.	CZD Hanging Paradise
8.	PSIHOMODO POP - Frida
9.	CHATEU - Gremo v nebo
10.	LAČNI FRANZ - Srečno Kekec
UP REKLAMA, opravljanji- storilci s področja ekonomske pron Bande In trgovine. C F. UL. tl|. XIV divizije 6	'
19. STRAN	27 maja	N0Vf f 90BA
PRIREDITVE OD ČETRTKA, 28. MAJA DO SREDE, 3. JUNIJA 1992
Četrtek, 28. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 S. Beckett O, krasni dnevi, PDG, za izven, Mestno gledališče. 21.00 jazz koncert, Gary Lucas, ZDA, Druga godba, KUD France Prešeren. 20.30 premiera, Do konca sveta, ZDA, film, Linhartova dvorana, CD. 19.00 koncert, Bine Katarine Bryndorf, orgle, Evangeličanska cerkev. 18.00 K. Reisz Žena francoskega poročnika, V. Britanija, Kinoteka. 20.30 D. Šorak Čas vojaščakov, Hrvaška, Kinoteka. 18.00 rock koncert domačih in tujih skupin, Študentski domovi. 18.00 VVorkshop jazz glasbe, zaključek, galerija Škuc.
Štajerska
Maribor: 21.00 kabaret XX. stoletja, As time goes by, Daja Švajger, Peter Wegele, za abonente in izven, Mali oder SNG.
19.30	G. Verdi Traviata, dirigent Stane Jurgec, režija Wazlaw Orlikowsky, za izven, Opera Balet SNG.
Rogaška Slatina: 17.30,19.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, kino Zdravilišče.
Ruše: 9.00 22. srečanje slovenskih lutkarjev, 5. Linhartovo srečanje, predstave trajajo cel dan, Kulturni dom.
Laško: 19.00 koncert moškega pevskega zbora zdravilišča Rogaška Slatina, Zdravilišče.
Celje; 19.30 C. Marovvitz Sherlockov zadnji primer, režija Jaša Jamnik, za četrtek in izven, SLG. 19.30 celovečerni koncert MPZ PD Anton Bezenšek, Frankolovo, opatijska cerkev sv. Daniela. 16.30, 18.30 Zadni skavt, am. akcijski thriller, Union. 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union. 19.00 Nikita, franc, vohunski, Mali Union. 16.30,18.30 Predmestni komandos, am. akcijska komedija, Metropol.
Gorenjska
Kranj: 18.00, 20.00 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Center. 18.00, 20.00 Orel smrti, am. akcijski, Storžič. 18.00 Sneguljčica, am. risani fim, Železar. 20.00 Mojca punca, am. komedija, Duplica.
Petek, 29. maja
Ljubljansko
Ljubljana; 21.00 A. Adassinsky Človek poljublja dno' čolna, drugi del: Jezdec, Derevo, Linhartova dvorana, CD. 20.00 koncert simfonikov RTV Slovenija, Gallusova dvorana, CD. 20.00 R. Vitrac Victor ou les enfants au pouvoir, Les Theatreaux, Kosovelova dvorana, CD. 20.00 S. Shepard Pokopani otrok, PDG, za
VELIČASTNA
POROKA
David Bovvie, ki se je s svojo izvoljenko, temnopolto lepotico Iman, pred kratkim potiho poročil v švicarskem mestu Lausannu, napoveduje veličastno poroko junija na otoku Mustique. Med gosti bosta tudi Tina Turner in Mick Jagger. David ima dvanajstletnega sina in Iman dvanajstletno hčerko, srečna zakonca pa sta izjavila, da želita imeti še enega otroka.
ISAAC TUDI IGRA
Plejadi glasbenikov, ki se poskušajo kot igralci, se je pridružil tudi Chis Isaak. Od-dolžuje se Davidu Lynchu, ki je pred dvema letoma uporabil njegovo pesem v filmu Divji v srcu in ga dvignil s seznama bolj ali manj anonimnih izvajalcev. Isaac je sprejel manjšo vlogo v ekra-nizaciji Twin Peaksa.
izven, Mestno gledališče. 17.00 pevski zbor Tine Rožanc z gosti iz ZRN, KD Španski borci. 20.00 koncert, kvartet flavt, komorna glasba, KUD France Prešeren. 21.00 romski večer, Pero Petrovič, Kalyi Vag, Druga godba, Križanke. 18.00 J. Badham Vročica sobotne noči, ZDA, Kino-teka. 20.15 B. Schmidt Duka Begovič, Hrvaška, Kinoteka. 17.00 J. Pengov - N. .Simončič Zlata ribica, Lutkovno gledališče.
Štajerska
Maribor; 19.30 E. Kalman Kneginja Čardaša, režija Watlaw Orlikowsky, za izven, Opera Balet, SNG. 21.00 Kabaret XX. stoletja, As time goes by, Darja Švajger, Peter Wegele, za izven, Mali oder SNG.
Ptuj: srečanje mladih slovenskih gledališč, 5. Linahrtovo srečanje, Klet na Slovenskem trgu št. 1.
Rogaška Slatina: 17.30 Kraljevi ribič, am. črna komedija, kino Zdravilišče. 19.30 Zandalee, am. erotična adrama, kino Zdravilišče.
Ljutomer; 9.00 9. razstava izdelkov domače in umetne obrti,
traja do 6. 6., galerija A. Trstenjak.
Laško: 19.00 revija folklornih skupin občine Laško, Zdravilišče. Celje: 19.30 19. mednarodni mladinski festival, slavnostni koncert, Narodni dom. 16.30,18.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union. 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union.
19.00	Nikita, franc, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Predmestni komandos, am. komedija, Metropol.
Gorenjska
Kanj: 20.00 M. Zupančič Slastni mrlič, za petek I. in izven, Prešernovo gledališče.
Sobota, 30. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 20. koncert komornih del Uroša Kreka ob skladateljevi 70-letnici, dvorana Slovenske filharmonije. 20.00 D. Jančar - A. P. Čehov Dvoboj, režija J. Babič, PDG, za izven, Mestno gledališče. 21.00 Trevor Watts Orchestra, jazz, Druga godba, Križanke. 17.00, 19.00 izrazni ples, srednja glasbena in baletna šola, KD Španski borci. 18.00, 20.15 J. Badham Vročica sobotne noči, ZDA, Kinoteka. 17.00 M. Kubatova - M. Loboda Oh, te princese, Lutkovno gledališče. 17.00 R. Vitrac Victor ou les enfants au pouvoir, Les Theatreaux, Kosovelova dvorana, CD.
Štarjeska
Maribor: 19.30 W. A. Mozart Figarova svatba, dirigent Boris Švara, režija František Preislen, za red sobota I. in izven, Opera Balet SNG.
Ptuj: 10.00 srečanje mladih slovenskih gledališč, 5. Linhartovo srečanje, Velika dvorana, Narodni dom.
Radenci: 8.00 12. mednarodni maraton treh src, TD Radenci. Rogaška Slatina: 17.30 Barton Fink, am. črna komedija, kino Zdravilišče. 19.30 Zandalee, am. erotična drama, kino Zdravilišče.
Celje: 17.00 C. Marovvitz Sherlockov zadnji primer, režija Jaša Jamnik, za sobota popoldan in izven SLG. 5.00 odhod na spominski pohod na Stol, PD Zlatarna Celje, Glazija. 10.00 tekmovanje mladinskih zborov, traja cel dan, Narodni dom. 16.30, 18.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union. 19.00 Nikiza, franc, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Predmestni komandos, am. akcijski, Metropol.
Gorenjska
Kranj: 20.00 M. Zupančič Slastni mrlič, za izven. Prešernovo gledališče.
Nedelja, 31. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 Veselošolski odštekan dan, republiško tekmovanje iz Vesele šole PIL-a, Gallusova dvorana, CD, 20.00 R.
NOVA LOUTA
Samo sedem let je štela, ko je z vlogo v Spielbergovem filmu E. T. dosegla svetovno slavo, s štirinajstimi pa se je že zdravila zaradi alkoholizma. Gre seveda za Drew Barrymore, najmlajšo članico ameriškega filmskega klana. Zdaj, ko je odrasla in dopolnila sedemnajst let, se je odločila za svojo sočno in najbolj odraslo vlogo. V filmu Strupeni bršljan igra šolarko, ki se vrine v družino svoje sošolke, ubije njeno mater in zapeljuje očeta.
Vitrac Victor ou les enfants au pouvoir, Les Theatreaux, Kosovelova dvorana, CD. 18.00, 20.15 J. Badham Vročica sobotne noči, ZDA, Kinoteka. 10.00 prvenstvo veteranov Slovenije, kegljišče Maksa Perca, Kotnikova št. 8.
Štajerska
Maribor: 19.30 G. Verdi Traviata, dirigent Stane Jurgec, režija Wazlaw Orlikowsky, za izven, Opera Balet SNG.
Veržej: 9.00 26. praznik Narcis 92, td Verželj.
Rogaška Slatina: 17.30,19.30 Barton Fink, črna komedija, kino Zdravilišče. 20.30 koncert ŽPZ Zdravilišče Rogaška Slatina, Kristalna Dvorana.
Celje: 11.00 koncert združenih slovenskih mladinskih zborov,
dirigent Edvard Goršič, Mestni park, drsališče. 16.30, 18.30 Zadnji skavt, am. akcijska komedija, Union. 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union. 19.00 Nikita, franc, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Predmestni komandos, am. akcijska komedija, Metropol.
Gorenjska
Škofja Loka: 9.00 razstava likovnih del skupine KZA, galerija na loškem gradu.
Ponedeljek, 1. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 magična moč oblike, Nakit od nekdaj do danes, razstava, galerija CD. 19.30 koncert, Peter Roser - klavir, ZRN, dvorana Slovenske filharmonije. 10.00 Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski muzej. 10.00 razstava 70 let tovarne Saturnus, v okviru ICSID, kulturno informacijski center Križanke. 8.00 ogled stalne zbirke Farmacevtsko — medicinske zbirke Buhoslava Lavičke, Verovška št. 57.
Štajerska
Pesnica pri Mariboru: 9.00 srečanje otroških gledaliških skupin, 5. Linhartovo srečanje, Kulturni dom DPD Svoboda Sladki vrh.
Gornja Radgona: 9.00 INPAK 90, mednarodni sejem embalaže, transporta in pakiranja blaga, traja do 5. 6., sejmišče Celje: 16.30, 18.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union. 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union 19.00 Nikita, franc,, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Predmestni komandos, am. akcijska komedija, Metropol.
Primorska
Piran: 9.00 razstava Alfonsa Berridija, Španija, galerija Meduza
Torek, 2. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 razstava, Slovenski filmski plakat, Slovenski gledališki in filmski muzej, Mestni trg št. 7. 9.00 razstava, Južna železnica, Zemljepisni muzej Slovenije, Trg francoske revolucije št. 7. 10.00 izdelki zlatarne Celje in razstava grafik Janeza Bernika, ISCSID 92', Mednarodni grafični Likovni center. 10.00 razstava, Tomaža Kržičnik, Bežigrajska galerija.
Štajerska
Pesnica pri Mariboru: 9.00 srečanje otroških gledaliških skupin, 5. Linhartovo srečanje, kulturni dom DPD Svoboda Sladki vrh.
Celje: 19.00 tečaj igre GO, 4000 let stara miselna igra, brezplačni tečaj, CID Ulica 29. novembra št. 14. 16.30, 18.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union. 20.30 Pri Adamsovih, am. črna komedija, Union. 19.00 Nikita, franc, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Predmestni komandos, am. akcijska komedija, Metropol.	.
Primorska
Izola: 9.00 razstava slik, Azad Karim, kurdski slikar, galerija Insula.
Sreda, 3. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 koncert ob 20 - letnici Ljubljanskega okteta, Gallusova dvorana, CD. 20.00 koncert, Zvoki šestih strun, Šte-pan Rak - kitara, dvorana Slovenske filharmonije. 8.00 razstava instituta za gozdno in lesno gospodarstvo, galerija IGLG, Večna pot št. 2. 10.00 kultura omizja, svečniki, ICSID 92’, galerija Labirint.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union,
20.30	Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union. 19.00 Nikita, franc, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Predmestni komandos, am. akcijski, Metropol
Primorska
Lipica: 9.30 ogled stalne zbirke Augusta Černigoja, galerija August Černigoj.
Spoštovani gospod minister dr. Rupel,
pišemo vam o stvari, ki se marsikomu zdi verjetno že zoprna, lahko pa verjamete, da še najbolj nam, ki se z njo ukvarjamo že kakih dvaindvajset let. Gre za vprašanje vojne odškodnine žrtvam nemškega nacizma, v našem primeru za kategorijo taboriščnikov, ki je po dokumentarni knjigi dobila vzdevek ukradeni otroci.
Letos bo minilo pol stoletja, ko so nemški nacisti po strogo zaupnem navodilu reichs-fuhrerja SS Heinricha Him-mlerja (z dne 25. junija 1942) s Štajerske in Gorenjske odpeljali v taborišča šeststo narodno zavednih slovenskih družin. V krematorijih zloglasnega Auschwitza je končalo 114 mater, kot talke so jih postrelili 120, prav tako 256 očetov, 169 bratov, 70 sestra itd. Premoženje družin je bilo zaplenjeno v korist urada za utrjevanje nemštva in kasneje uničeno. Od šeststo otrok taboriščnikov, ob internaciji avgusta 1942 starih od šest mesecev do 18 let, se nas je septembra 1945 vrnilo kakih 400, danes nas je živih še približno 365.
Kot vam je gotovo znano, bivša Jugoslavija ni mogla ali hotela uveljaviti vojne odškodnine žrtvam nacizma, ker so se države vzhodnega bloka odpovedala odškodninskim obveznostim NDR (tako imenovana hallsteinska doktrina). Drug zadržek je bil, da ni podpisana mirovna pogodba med ZRN in SFRJ, tretji je očitno ta, da je ZRN kot pravna naslednica tretjega raj ha zavlačevala in še zavlačuje poravnavo svojih obveznosti žrtvam vzhodno evropskih držav, saj je znano, da jih je do zahodnih držav v glavnem poravnala.
Po podatkih nemškega zveznega ministrstva za finance, ki nam jih je posredoval Carl Di-ter Spranger, je ZRN do 1. januarja 1986 izplačala 102, 653 milijard DEM odškodnine. Bivše Jugoslavije torej ni na seznamu. Na našo izrecno prošnjo, da pojasnijo, kaj je pomenila milijarda DEM posojila (dogovor Tito - Brandt na Brionih 1973), smo dobili odgovor, da gre za posojilo pod ugodnimi pogoji, ki ga bo treba vrniti in nima nobene zveze z odškodnino. Pojasnilo se ujema z informacijo zveznega sekretariata za zunanje zadeve z dne 1. novembra 1989, ki pravi, da »je posojilo pomenilo Kapitalhilfe (obliko strogo namenskega kreditiranja)«. Pripominjamo, da se s tem v zvezi v javnosti pojavljajo mnoge špekulacije in dezinformacije in da jim naseda tudi sedanji veleposlanik Nemčije v Ljubljani dr. Seifert, ko pravi, da je Jugoslavija 1974. leta dobila 700 milijonov DEM in je s tem ZRN poravnala vojno odškodnino. y resnici je dobila ta denar kot drugo tranšo na temelju podpisanega protokola o posojilu milijarde DEM! Celotna vsota ne s pravnega ne kakega drugega vidika torej ni odškodnina, marveč je kredit. Je pa ZRN dodelila bivši Jugoslaviji 8 milijonov DEM za preživele žrtve poskusov. Prav tako je dobila 0,1 odstotka od 36,8 milijard dolarjev po osvoboditvi zahtevanih vojnih reparacij (v obliki starih transportnih sredstev in opreme).
Mislimo, da spremembe, ki so se dogodile z združitvijo Nemčij in pri nas, v nobenem primeru ne morejo izničiti odškodninskega vprašanja. Narobe. Z nastankom in mednarodnim priznanjem samostojne države Slovenije je najbrž prišel tudi čas, da bi ga dokončno uredili in bi slovenske žrtve nacizma, po zgledu tistih
iz 12 zahodnih držav, dobile, kar jim pripada. Nemško priznanje in stopnja naših medr-žavnih odnosov bi najbrž lahko presegla dosedanje zadržke in ne verjamemo, da naša vlada kot slišimo, ne bi hotela načeti vprašanja odškodnin, ker se boji, da bi to poslabšalo meddržavne politične in gospodarske odnose. Takšen strah bi bil skrajno poniževalen! Tudi po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov gre namreč izključno za zahtevo v duhu človekovih pravic, ki jim je Nemčija kot pravna naslednica tretjega rajha po mednarodno pravnih normah dolžna zadostiti. Ne nazadnje je 1968. leta podpisala mednarodno konvencijo o nezastara-nju vojnih zločinov, torej tudi posledice ne morejo zastarati.
Prepričani smo, da je moralna dolžnost države Slovenije, da čim hitreje uredi odškodninsko vprašanje. Žrtve nacizma doslej niso mogle nič narediti, ker ni bilo nič odvisno od njih, ampak od odnosa do njih. Prepričani smo tudi, da je za to prvo poklicano in pristojno ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Na vas pa se obračamo prav zato in ker vas cenimo tudi kot intelektualca, ki je izpričal pozitiven odnos do narodnoosvobodilne vojne, katere del so bile nedvomno tudi žrtve nacističnih taborišč (v tem pač ni bilo nič boljševističnega). Razumeli boste, da ni mogoče čakati še desetletja, niti zato ne, ker imajo prednosti nenehno nastajajoči novi problemi. Pripominjamo, da od naše države ne pričakujemo nič drugega kot to, da bo v okviru znanih postopkov načela odškodninsko vprašanje. To je vlada dolžna storiti ne zaradi sebe, ampak žrtev. Francija in nekatere druge države so, na primer, po združitvi Nemčij že začele ustrezne pogovore z nemško zvezno vlado (po informacijah iz njenih virov je predvideno za odškodnine še 25 milijard DEM). Zadržkov tudi pri slovenskih žrtvah nacizma ne more biti (ne političnih ne ideoloških). Če kljub temu ne bo odziva, bomo to razumeli kot dejstvo, da imamo pravico o tem obvestiti ustrezne ustanove, s katerimi smo navezali stike in so nam pripravljene pomagati. Vsaj naša kategorija si lahko to dovoli, ker je bila na nurnber-škem procesu označena kot zločin proti človeštvu. Gre pa seveda za vse slovenske žrtve.
V pričakovanju odgovora se vam zahvaljujemo za trud in vas iskreno pozdravlja
Odbor taboriščnikov ukradenih otrok: Jakob Zagožen, Ivan Doberšek, Helena Žnidarčič-Vodovnik, Tugo Sameja, Ladislav Hribar
Pripis:
Pismo |e dobil gospod minister pred mesecem in pol, pa nanj ni odgovoril. To je seveda čudno, ker bi smeli pričakovati najmanj kulturen odnos. Ker pa je odnos, ki so ga bili slovenski taboriščniki deležni prej in so ga zdaj (saj tudi na številna druga prisma ni bilo odgovorov), skrajno nepošten, umazan in nemoralen, bi kazalo o njem obvestiti nemško vlado in jo zaprositi, da mimo legitimnih zahtev slovenskih oblasti, ker so se jim pač odrekle, v duhu mednarodno pravnih obveznosti, sama poravna, kar jim je dolžna. Letošnja petdesetletnica od tragične golgote nekaj več kot sto tisoč Slovencev je dovolj tehten razlog za takšno odločitev. To je namreč tudi obdobje, ko države, povzročiteljice zločinov, poravnajo svoje račune. Za Nemčijo in vsoto 25 milijard DEM, ki jo bo namenila za vojno odškodnino, bo to pravi drobiž. Žal pa seveda niti tega drobiža ne bo ponudila sama od sebe.
Spoštovani možje Občine Celje!
Sprašujem se, kdo od mož, ki so v službi na odgovornih mestih v Občini Celje, je odgovoren za ulico Heroja Rojška pri Cerkvi Sv. Duha.
To je najbolj prometna ulica, saj povezuje sever in jug na dveh metrih široki cesti in kjer se odvija dvosmerni promet s tovornjaki in tudi avtobusi. Prah se tako vali, da stanovanja ne moreš niti zračiti, da o onesnaženosti okolja sploh ne govorimo. Tri leta si že dopisujemo z Gospodi na celjski občini, dosegli pa še do danes nismo nič.
Sedaj so le-ti naredili še eno napako, namesto, da bi obstoječo cesto popravili in označili s prometnimi znaki, so naredili še novo, ki je šest metrov široka makadamska cesta, speljana direktno od gradbišča Ostrožno na dva metra široko obstoječo cesto, in sicer pri izhodu dvorišča hiše št. 71, to je že tretje križišče na tej cesti, ki je speljana mimo naše hiše z ostrim nepreglednim ovinkom. To je prava past za otroke in stare ljudi, ki hodijo v cerkev.
Sprašujemo se, do kdaj se bodo možje, ki so projektirali to cesto in jo*dali v uporabo, spametovali in vprašali tudi občane, ki živijo na samem kraju.
Gospodje: Zimšek, Gabrijan in tudi g. Vranjek za promet, sprašujemo Vas, do kdaj se mislite sprenevedati, češ da nihče od vas ni odgovoren.
Sprašujemo se tudi, kdaj bo naša lepa država Slovenija postala pravna in odstranila s položajev gospode, ki uničujejo privatno lastnino državljanov Slovenije.
PRIZADETI OBČANI, Celje
Kar sam se je ustoličil!
Po naključju sem dobila v roke vabilo za otvoritev pomladanskega sejma v Celju, ki je bila v soboto, 16. 5. 1992 na celjskem Golovcu.
Podpis na vabilu, ne boste verjeli, me je šokiral: Direktor ŠRC Golovec, mag. dipl. oec. Franc Pangerl.
Ali se lahko ravno on proti kateremu se že nekaj časa zbirajo podpisi, kar sam ustoliči? Kaj morda ni res, da na Skupščini še ni bil potrjen kot direktor za Celjane tako pomembne ustanove kot je Športno rekreacijski center Golovec? Ali morda ni res, da je že imenovanje za vršilca dolžnosti direktorja povzročilo v Celju revolt!?
Se morda motim, ko trdim, da mora biti na čelu take ustanove Človek, ki je najmanj človekoljub - ne pa tiran - najmanj poznavalec, če že ne športnik, saj mora razumeti tiste s katerimi BI MORAL imeti največ opravka. Zanemarljivo pa seveda tudi ni, da bi moral poznati najmanj toliko kot šport tudi sejemsko dejavnost, o kateri milo rečeno imenovani magister niti slučajno ne ve nič drugega kot to, da mu mora na koncu sejma izračun pokazati črne številke, saj je to zanj - kratkovidneža - edina vstopnica za potrditev na Skupščini, pa kakorkoli že prišel do pozitivnih rezultatov.
Ali je bila storjena napaka in kdo jo je storil? Tiskarna, ki je vabilo tiskala ? Ali je bila napaka v koncertu, ki je bil predloga za tisk? Ali pa je bil takšen nalog podpisanega? Dobro bi bilo vedeti!
Vsekakor apeliram na vse Celjane, ki jim je kaj do sejemskega in športnega mesta Celja - naredite nekaj, da bo takšno tudi ostalo!!! Podpišite tudi Vi peticijo proti imenovanju v Skupščini, čeravno se gospod Pangerl, ki je zaenkrat
še vedno v. d. obnaša tako kot bi ga le-ta že potrdila.
Mimogrede, če ste si ogledali letošnji pomladanski sejem in ga primerjali s prejšnjimi, Vam mora biti jasno, da poleg ostalega kar v Golovcu šepa čez leto ali dve pod takšnim vodenjem v Celju tudi sejmov več ne bo.
GIZELA NOVAK, Celje
Problem so krivci za vojno in ne begunci
Vojna nastane, ko se politiki državniki ne znajo ali nočejo več normalno in odgovorno pogovarjati in dogovarjati. Žr-, tve tega so ljudje v imenu katerih politiki so. Ker za svoje nesposobnosti in posebne interese uporabljajo ljudi, ki niso nič krivi, imamo stanje kakršno sedaj doživljamo. Imamo vojno in begunce, vse za narodov blagor. Ljudje, ki se zaradi življenja želijo in morajo umakniti, bežijo, da si ohranijo golo življenje. Sedaj ti isti politiki državniki svojo oholost prikrivajo s skrbjo za te žrtve, zopet za račun drugih nekrivih in neodgovornih ljudi.
Ljudje spreglejmo to igro mačke z miško. Združimo se in se uprimo tej oholosti politikov, ki v imenu nas ljudi (posebnih nečloveških interesov in profita) povzročajo to stanje. Kje so zdaj mirovniki, da bi organizirali akcije proti vojni? Orožje ni nič krivo, če se nepravilno uporablja! Kje ste borci za zdrava mesta zdaj, ko se mesta rušijo in ljudje pobijajo, kot zna to edina živalska vrsta človek? Kje ste ekologi, ki zagovarjate zdravo okolje zdaj, ko se narava uničuje in uporabljajo strupeni plini? Kaj počnemo državljani? Začenjamo razprave in akcije za begunce! Toda begunci niso pro-. blem, problem je vojna, ki jo vodijo državniki v imenu nas državljanov.
Povsod je preventiva boljša kot kurativa. Torej ustavimo nesmiselno vojno in ne bo beguncev. To lahko storijo državniki in mi jim dajmo vedeti, da to vemo. Ne se slepiti z takšnimi in drugačnimi argumenti! Na naš račun se državniki pogovarjajo, smejejo, gostijo in potujejo. Mi jih pooblaščamo samo za to, da nam omogočajo življenje in razvoj, delo in ustvarjanje. Če to ni tako, so krivci med njimi. Zato bodimo pozorni pri volitvah, štejmo dejanja in ne besede! Zvestoba vrednotam in programom naj velja!
FRANC ZABUKOVŠEK, Šentjur
Kako do telefona?
Že avgusta lani sem plačal okoli 3.800 DEM v tolarski protivrednosti za napeljavo telefona v Prožinski vasi pri Štorah. Pri tem sem moral podpisati, da vse, kar bodo naredili, podarjam PTT Celje kot osnovno sredstvo. Ob tem sem razmišljal, da je še vse po starem. Zakaj mi ne bi dali delnic ali obveznic?
S tistim, ki naj bi kopal jarek, sva, ko sem mu pokazal potrdilo o plačilu izkopa, avgusta lani - zraven je bila tudi soseda - določila traso. »V ponedeljek pridemo!« je dejal. Potem sem nekajkrat vprašal, čakal pred hišo. Ker sem kot plačilo dal tudi obveznico PTT Celje vredno 1.000 DEM, na kateri piše, da ima prinositelj prednost in popust, sem povpraševal, kaj bom dobil. Zanimivo je, da so zaradi tega, ker so vzeli obveznico, pozabili, da bi tako kot tistim, ki so dali le denar, poslali nove obveznice, slabše.
Potem so rekli, da je zima. Čudno, saj v pogodbi piše, da bodo dela končana do konca decembra 1991, telefon pa bo zvonil do konca februarja le-
tos. Odločil sem se za pismo KS in PTT, saj kot novinar pogrešam telefon. Nobenega odgovora. Iz KS so mi le sporočili, da bodo kopali okoli prvomajskih praznikov, potem neki ponedeljek, potem neki konec tedna, potem spet ponedeljek. Kopali še niso. Zdaj pravijo, da bo kmalu.
Naj povem, da nisem edini, ki mu tako obračajo denar, ne da bi od tega kaj imel. Do danes mi tudi nihče ni dal navodil, kako naj pripravim za priklop telefona v hiši, niti nisem dobil hišne omarice (večina jo je dobila).
Sprašujem se, doklej bo PTT, katere direktor je dobil celo celjski grb za širitev telefonske mreže, še ravnala, kakor ji paše, se obnašala monopolistično, se po potrebi izgovarjala na KS ali izvajalca, ki ga je sama izbrala. Posebej tudi sprašujem, če bodo zdaj, ko smo krajani z veliko lastnega denarja in dela, asfaltirali cesto v vasi, to cesto prekopali!?
PETER KAVALAR, novinar Prožinjska vas
Spoznajmo
Slovenijo
Poznate Zgornjo Savinjsko dolino? Mogoče pa poznate najnovejšo publikacijo o tem slovenskem biseru?
Žepna knjižica Zgornja Savinjska dolina - vodnik nam na 200 straneh predstavi dolino Savinje od A do Ž. Izdala jo je založba Epsi, v Nazarjih. Na videz drobna in preprosta knjižica je prava enciklopedija podatkov in informacij. Vsebina je razdeljena na 17 poglavij, ki so opremljena s številnimi skicami, zemljevidi, razpredelnicami... Posamezne lastnosti so strokovno oz. znanstveno predstavljene in utemeljene, a na način, ki je razumljiv tudi laičnemu bralcu. Čudovite fotografije Matevža Lenarčiča nam živo predstavijo koščke prelepe gorske doline. Delo odlikujeta odlična tehnična oprema in videz, ki očara še tako trdosrčnega bralca. Le kdo bi se uprl čudoviti gorski idili na naslovnici? Droben napis Slovenija in zelen lipov list nehote vzbudita v bralcu ponos in ljubezen do naše majhne, a čudovite domovine. Avtorji besedil so znani in uveljavljeni slovenski strokovnjaki in znanstveniki. Posamezne teme so razdeljene na poglavja: krajina, zgradba, nastanek in razvoj; podnebje; rastlinstvo; gozdovi in gozdarstvo; živalstvo; družbeni razvoj doline; naselja; arheološki pregled; meščanska arhitektura; kmečka arhitektura; planinsko pašništvo; sakralni spomeniki; šege in običaji; pomembne osebnosti; naravne znamenitosti; jame; turizem in rekreacija. Vsebinsko je priročnik zelo kvaliteten in praktičen obenem. Priporočam ga v branje vsem, ki bi radi spoznali Zgornjo dolino in tistim, ki ne vedo kje najti informacije ali podatke o tem gorskem raju.
Predstavljam vam veliko knjižico majhne založbe. Publikacijo je mogoče kupiti v knjigarnah Mladinske knjige, cena pa je 1155 SLT. Če ste v teh težkih časih uspeli privarčevati kakšen tolar, ga lahko pametno in koristno vložite v nakup dobre knjige.
MOJCA VOČKO
Trpek spomin
Slovenska država, se s spraz novanjem svojega prvegt praznika v letošnjem koledar skem letu ljudem ni predstavi la v najlepši luči. Praznovanji 27. aprila - Dneva upora prot okupatorju - so se uspešne iztekla le v tistih mestih in krajih, kjer so se v proslave te pomembne obletnice vključil, udeleženci NOB. Pa tud, v takšnih primerih so naletel, na več polen kot podpore. V celoti je uspela le osrednja republiška proslava v organizaciji predsedstva Republike
Slovenije. Bila je 27. aprila zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Simfonični orkester RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta je na njej odigral Buc-knerjevo Simfonijo št. 7 v E-duru, slavnostni govornik pa je bil dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva RS. Poudarke iz njegovega govora je objavil le Dnevnik, drugi »neodvisni« časniki so modro molčali. Tudi sicer so se močno trudili, da bi ob letošnjih prireditvah ob 27. aprilu poročali v čimbolj drobnemu tisku, ali pa jih obšli.
Po slovenskih mestih je bilo razobešenih ob tem dnevu veliko manj zastav kot druga leta; na spominska obeležja NOB so prinašali vence in cvetje predvsem borci. Kako ne, ko je celo Ljubljana (naša »nova« prestolnica pripravljala na slovensko razglasitev svoje takšne prihodnje vloge 25. aprila, sodeč po pisanju Dnevnika z namenom, da bi kolikor mogoče zasenčila »borčevsko« praznovanje čez dva dni.
In kako so praznovanje 27. aprila praznovale ljubljanske borčevske organizacije?
Državni praznik so skupno počastile 27. aprila v prostorih mestne skupščine. Na proslavi je govoril Žoran Polič, saj je Jože Strgar, predsednik skupščine, govor odklonil, čeprav bi morala proslavo pripraviti sedanja mestna oblast. Tega srečanja nekdanjih ljubljanskih borcev so se udeležili številni gostje. Je pa že nekaj dni po proslavi g. Jože Strgar poslal borčevski organizaciji račun za uporabo dvorane, ki naj bi bil poravnan »v roku osmih dni«.
Na proslavi v občini Ljubljana Moste-Polje pa je vendarle spregovoril g. Janez Jančar, predsednik Skupščine - o pomenu 27. aprila za zgodovino slovenskega naroda, zatem pa podelil še tri občinske nagrade. Predstavnik Teritorialne obrambe je ob tej priložnosti izročil tudi 20 zahvalnih listin posameznikom in kolektivom - za požrtvovalnost v lanski junijski vojni.
Tudi v občini Lj. Vič-Rudnik niso sledili zgledu svojega mestnega predsednika:	na
proslavo so povabili vse nekdanje župane te občine, udeležencem je govoril predsednik občinske skupščine, nosilcem spomenice - jubilantom v letu 1992 pa so izrekli čestitke in podelili knjižna darila s posvetilom. Načelnik pokrajinskega štaba Ljubljana je posebej pozdravil borce in jim spregovoril o dogodkih v juniju in juliju 1991; tistim pripadnikom TO, ki so se še posebej izkazali v oboroženem boju lani, pa podelil priznanja. Borce pa je motilo, ker se ne ve, kdo je dolžan razobesiti zastavo na hiši, kje je bila ustanovljena OF, to je na Vidmarjevi v Rožni dolini in ob plošči, ki spominja na ta dan. Do predlani je venec polagala občina Lj. Vič-Rud-nik, saj je bil 27. april tudi občinski praznik, ko pa so ta praznik ukinili, zdaj takšna počastitev (da), ni več njena dolžnost. Tako, kot nekdanji borci iz drugih občin, tudi viški zahtevajo, naj bi takšna vprašanja čimprej rešili v okviru predpisov, kdo je dolžan razobešati zastave in polagati vence ob državnih praznikih.
Veliko bolj slovesno kot Ljubljana je 27. april počastil Maribor. Na proslavi je nastopil ženski pevski zbor Rotovž v mariborski kazinski dvorani, govoril pa Anton Rous, predsednik Izvršnega sveta mariborske skupščine, 29. aprila je prav tako občinska skupščina, skupaj z borčevsko organizacijo, organizirala krajšo kulturno prireditev v spomin na prvo organizirano akcijo mladih skojevcev, ki so tega dne leta 1941 zažgali dva nemška avtomobila. Ob tem datumu je Maribor vse do lani praznoval svoj občinski prazik.
Tudi v drugih slovenskih mestih - so predvsem borci - lepo počastili 27. april. Tako so Kočevju organizirali prome-
nadni koncert Delavske godbe Kočevje v središču mesta pri spomeniku osvoboditve, ki pa zanj predstavniki oblasti niso pokazali pretiranega zanimanja. V kranjski občini so proslavili obletnice ustanovitve OF povezali s tradicionalno množično proslavo bojev trinajsterice borcev Kokrškega odreda prvega sestava na Okroglem, ob sodelovanju tabornikov, mladih kulturnikov in ZB NOv Naklo ter občinskega odbora ZZB NOV Kranj. Na proslavi je govoril Aleksander Ravnikar, vodja občinskega poslanskega kluba SDP. Prireditveni odbor ljudskega zborovanja ob 50. letnici ustanovitve gorenjskega in kokrškega odreda je - v sodelovanju s ČP Gorenjski glas - organiziral »Glasovo prejo« na temo »Osvobodilna fronta in (ali) revolucija«, ki jo je vodil Viktor Žakelj, sogovornika pa sta bila Vinko Hafner in dr. Boris Mlakar.
V	razgovoru pred številnimi poslušalci je prevladala resnica o pomenu OF za slovenski narod. V Celju so organizirali vrsto predavanj o vlogi NOB v slovenski zgodovini (na vprašanja sta odgovorila dr. Janko Prunk in dr. Tone Ferenc), v Muzeju novejše zgodovine pa razstavili gradivo na temo: »Čas velikih preizkušenj«. Na prireditvi ob Dnevu ustanovitve OF v veliki dvorani narodnega doma je govoril Ivan Dolničar, v okviru sporeda pa so udeleženci slišali tudi partizanske pesmi. Podobno kot v drugih slovenskih krajih so nekdanji borci poskrbeli tudi za ure zgodovine v šolah na temo NOB.
V	Novi Gorici je na občinski počastitvi 27. aprila govoril Jožef Školjč, v kulturnem programu pa so nastopili Moški pevski zbor Drevon iz Nove Gorice, dramski igralec Janez Starina, pianistka Ingrid Silič iz Torina, rojakinja iz Bilj. So se pa borci kasneje svoji občinski organizaciji pritožili, zakaj jo praznovanje potekalo brez partizanskih pesmi. V občini Ptuj so 27. april počastili s proslavo v Ptujskih Toplicah, na dan obletnice pa položili venec na spomenik, ki stoji na kraju zadnjega boja slovenje-goriške Lackove čete. V novomeški občini so praznovanje 27. aprila in 1. maja združili s proslavo 50. obletnice ustanovitve prvih dveh partizanskih bataljonov na Dolenjskem - na Javorovici. Udeležilo se je je več kot 1.000 ljudi, spregovoril pa jim je Jože Penca-Dečko.
Med drugimi slovenskimi kraji je bila nedvomno najbolj uspela počastitev 50. obletnice ustanovitve Notranjskega odreda v Cerknici, 25. aprila v športni dvorani cerkniške šole. Na proslavo je prišlo nad tisoč ljudi, med njimi tudi Milan Kučan, pa nekdanji borci iz tržaškega in sosednje občine Čabar. O pomenu 27. aprila je spregovoril Peter Hribar, predsednik cerkniške občine, o razmerah na Notranjskem ob ustanovitvi in pomenu Notranjskega odreda leta 1942 (in sedanjih) pa prvi komandant tega odreda Bojan Polak-Stjen-ka. Tudi o vsebini tega govora slovensko časopisje ni poročalo.
Množično udeležbo so doživele tudi proslave Dneva upora slovenskega naroda v zasavskih občinah Trbovlje, Hrastnik, Litija in Zagorje, še zlasti pa v obmorskih - v Piranu in Izoli, kjer se ljudje zavedajo, kaj je za Slovenijo pomenilo priključitev naše Primorske k matični domovini. V nekaterih slovenskih občinah - kje vse, o tem kdaj drugič - pa so praznovanju Dneva upora izrazito nasprotovali. Tudi partizanskih pesmi, ki so jih naročili borci pri lokalnih radijskih postajah, niso predvajali - ali pa se izgovarjali, da ne sodijo v moderne koncepte njihove uredniške politike. V kamniški občini so 27. april »praznovali« v očitnem neskladju z zgodovinskim izročilom tega dogodka. Tako v tej, kot v drugih omenjenih občinah, je potekalo praznovanje 27. aprila pod vplivom strankarskih razprtij, ne pa v skladu z njegovim pomenom za zgodovino slovenskega naroda.
Če želimo doseči, da praznovanja tako pomembnih obletnic, kot je Dan upora slovenskega naroda proti okupatorju, ne bodo še napoti kamen spotike med ljudmi, se bo morala oblast bolj kot se je letos pobrigati, da bodo usklajena z zgodovinskimi dejstvi in njihovim pomenom.
VINKO BLATNIK, Ljubljana
Naii razgledi,
vam v premislek
koroški ■•))))
radio
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88,9 MHz STEREO
Spoštovani g. direktor Janez Sever!
Moja sveta obveznost je, da se vam zahvalim za članek v ND s priloženimi posnetki, ki bodo ostali meni pa tudi mnogim drugim v nepozabnem spominu ob priliki pokopa mojega zadnjega in najožjega sorodnika Marka Krajnca, ki je bil eden zadnjih zavednih Slovencev, ker je svojo zavednost moral zamenjati tudi z zaporom in preganjanjem vse do svoje smrti.
Pristaši Nove dobe se sprašujemo, kako to, da ni mogoče vedno dobivati Nove dobe, verjetno zato, ker je zelo zanimiva in cenjena.
S spoštovanjem!
vdani ing. JOHANN KRAINZ, Bad Radkersburg
Cenjeni bralci!
Vsem našim cenjenim naročnikom sporočamo, da je zaradi malomarnega odnosa v distribuciji Dela Izpadlo Iz računalnika večje število naročnikov našega časopisa, zato se vam opravičujemo In obljubljamo, da bomo to v najkrajšem možnem času uredili.
Hvala za razumevanje! Uredništvo in uprava Nove dobe
Ali je res, da »Slovenci ubijamo Bosance«?
Tako se sprašuje uvodničar prejšnje št. Nove dobe, g. F. Furland. To pisanje je namreč vzbudilo v marsikaterem bralcu NOVE DOBE veliko gneva in in ogorčenja, zato sprašujem odgovornega urednika, kako je mogoče, da lahko nekakšen novinar, kot je to očitno g. F. Furland, objavlja take sramotne uvodnike in blati slovensko državo skozi cel članek.
Ali ni g. F. Furlandu jasno, da je naša država že tako ali tako preobremenjena z begunci z juga in da bi že zdavnaj lahko s povsem čisto vestjo ZAPRLA MEJE glede na naše ekonomske in orga-nizacijsko-tehnične spodobnosti. Kje živite, g. F. Furland?
Dejstvo je, da so Muslimani zelo naivno dopustili vso to klanje v BiH in, da to Srbi vedo, po drugi strani pa je demografska podoba v BiH zelo nesorazmerna, če vzamemo v ozir spolno sestavo (večina moških je gastarbe-iterjev pri nas in v Evropi). In še v tem trenutku, se jih še veliko skriva pri nas in noče v BiH braniti svojega ozemlja. To so dejstva; IZETBE-GOVIČ je nesposoben in naiven politik, ki naseda tako Tudmanu kot tudi Miloševiču. Kdo se torej organizirano bori v BiH za svoje interese (Hrvati in Srbi) in sklepa sumljive kupčije na račun Muslimanov (Gradec). Tudi to so dejstva, g. F. Furland, zato ne pleteničite o tem, kako je slovensko vodstvo lani zadalo zahrbten udarec JLA (Vi pravite: »početje«) in, da je sedaj čas žetve (2. obletnica Manevrske zaščite). Takšno razmišljanje je preprosto izdajalsko in g. F. Furland, razmislite malo, kako in kaj je s temi dejstvi.
Tudi za Albance nas nič ne briga, sicer pa je res, da lahko tudi ti navalijo k nam in to kar po morju, kot so v Italijo. Zaboga, g. F. Furland, ali res mislite, da moramo sedaj Ml preživljati še najmanj kakšnih 200.000 beguncev. Nič
	r-		2	3	4	5	6	i n		r"	9	T"	11	n	
J	13 	|							u	14						j
16					m.	17		18	m	19		!			
					21				22			g	23		
24	'			m	25				26				27	(O,	28	
7š			30			^2.	31			(O		32	33		
r						35				36	37				
38	39			(C	S	40			(g	41				42	43
zr~		S	45	46	4/				48			(C*	49		
		511		52				53	_ ■	i	15	54			
55			56				57			'Oi	58				
69						60	H	'ei		62				r	
n	63		mmm	tmmm			II	jr~	■KM			mam		r	
Vodoravno: 1. prostor za shranjevanje živinske krme, 7. okrasni predmet, ki se nosi na verižici okrog vratu, 13. prehod čez oviro, 14. delavec, ki se ukvarja z vrtanjem 16. Odisejev oče, 17. umetnost (lat.), 19. tanek morski nečlenar, 20. angloameriška utežna enota, 21. slovenski slikar, zgodnji ekspresionist (Fran, 1881-1957), 23. figura pri četvorki, 24. ima arhitekta Mihevca, 25. egipčanski bog sonca, 26. del oblačila, ki obdaja roko, 28. kratica za »osebni dohodek«, 28. avstrijski pisatelj (Felix, »Bambi«), 31. ime bivšega kanadskega smukača Reada, 32. reka, ki teče skozi Firence, 34. veda o pticah, ptičeslovje, 38. reka, ki teče tudi skozi Slovenijo in se pri Beogradu izliva v Donavo, 40. ime pisateljice Peroci, 41. zvezna država v ZDA z glavnim mestom Juneau, 44. kemijski znak za svinec, 45. star izraz za ljudstvo Bantu, 48. poželenje, strast, 49. povrtnina, 50. nemško moško ime, 52. igra na srečo z žrebanjem številk, 54. žensko pokrivalo, 55. izloček žlez, izloči-na, 57. krilo rimske konjenice, 58. stara dolžinska mera za tkanine, 59. ime dveh gradov v versajskem parku, znanih po mirovni pogodbi po prvi svetovni vojni, 61. hujše duševno nerazvit človek, 63. knjiga zemljevidov, tudi atlas, 64. polotok v jugovzhodni Evropi.
Navpično: 1. igra na srečo z oštevilčenimi dobitki v blagu, 2. zavest o obstoju boga
in nadnaravnih sil, 3. jadranski otok blizu Molata, 4. avtomobilska oznaka Skopja, 5. najdaljša reka v Franciji (naša pisava), 6. ribje jajčece, 7. začetnici ruskega igralca Vidova, 8. ljubljansko letališče, 9. nravo-slovje, 10. tvorba v panju, 11. ime nemške igralke Sommer, 12. ameriški filmski komik (Buster), 13. bambusni medved, 15. nazira-nje, prepričanje, 16. sifilis, 18. pojav ob nevihti, ki nastane pri razelektrenju ozračju, 21. japonska filmska igralka (Yoko), 22. italijanski serialni skladatelj (Luigi, opera »In-tolleranza«), 25. veletok v zahodni Evropi, 27. urjenje, trening, vežba, 30. ozek kos blaga, 31. zasilno bivališče, koča, 33. ruski mehij in pustolovec, ki je imel velik vpliv na carski dvor (Grigorij), 35. energijska stopnja atoma ali molekule, 36. praznična obleka ali uniforma, 37. jezik črncev Bantu, 38. disciplina alpskega smučanja, smuk, 39. starogrško mesto, katerega prebivalci so veljali za omejene, 42. velika, navadno okrogla posoda za kuhanje, 43. plitko slano jezero v osrednji Aziji, 46. grška boginja modrosti in umetnosti, 47. svetlobni kvant, gamak-vant, 48. posušena stebla in listi omlatene-ga žita, 51. okras, 53. nizek otok severovzhodno od Zadra, 54. srednje velika domača ali divja ptica, 56. zorana zemlja, 58. stoletje, era, 60. začetnici izumitelja Tesle, 62. avtomobilska oznaka Banjaluke.
Nagradna križanka Nove dobe - Radio Opčine
1.	nagrada: 2 CD plošče (Oueen)
2.	nagrada: CD SKID ROW
3.	nagrada: 2 LP ERIČ CLARION
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 1. junija, do 9. ure
Nagrajenci nagradne križanke Nova doba
1.	nagrada: 2 LP INXS - Arko Marko, Hotimirova 14, 61107 Ljubljana
2.	nagrada: 1 kaseta Musigues Gauloises - Tašner Anica, Mariborska 110, 63000 Celje
3.	nagrada: Majica POCO-LOCO - Jordan Borut, c. Herojev 56, 68000 Novo mesto
Nagrajencem čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti.
Rešitev nagradne križnake iz prejšnje številke
Vodoravno: ČEŠNJA, STOLAR, SENČNIK, SRBENJE, KARNI, ROK, ALADAR, EDNA, HAVANKA, IVA, LAO, TIK, RILKE, KR, ATBARA, BAČ, READ, INSTRUMENTAL, OBLA, ALE, ERRATA, SA, SINID, ERG, SRK, ALA, MADONNA, STAN, MARTER, GOA RAISA, ASTENIK, ARMENKA, TOGOST, HELADA
jim nismo dolžni, mogoče ste jim Vi osebno kaj dolžni, g. F. Furland, mogoče se vam »kolca« po SFRJ. Na koncu, pa še nekaj, g. F. Furland, glede »navadnih« državljanov R Slovenije. Ravno ti bomo rekli kar kmalu »dost mamo«, saj smo ravno navadni Slovenci tisti, ki najbolj plačujemo ta »ceh« za pomoč beguncem. In še glede meja, g. F. Furland, vsaj 60 odstotkov Slovencev (naših) in ne južnih Slovencev (bivši
Ne Slovenci), jih je za to, da se meja ZAPRE in morebiti tudi dodatno fizično in tehnično zavaruje, pa naj je to »bosanski«, »berlinski« ali pa »železni« zid. Važno je, da bo učinkovit!
Pričakujem od odgovornega urednika cenjenega časopisa Nove dobe, da pojasni, kako je mogoče takšno izdajalsko razmišljanje v Vaši in naši SLOVENSKI NOVI DOBI.
GREGOR URANIČ, SNS za Štajersko
Beži, beži, g. Gregorček, bil sem tam, kjer tebe ni bilo in nikoli ne boš mogel biti.
Franc Furland,
gojenec vojaške akademije KoV, ki je iz JLA izstopil že 1986. leta, diplomirani obramboslovec, rezervni podporočnik TO.
S.O.S. IZ POSTELJE
NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER ANTON KORITNIK
Gospod Koritnik,
ne bi želel, da bi me narobe razumeli, ker nisem človek, ki bi bil v hudi stiski, ampak imam le manjšo težavo v zvezi s seksom. Nisem sfrustriran zaradi nje, le malce neugodno mi je. Vaše nasvete rad prebiram, zato sem včeraj pomislil, da bi mi vi utegnili povedati kaj vedrega in vzpodbudnega. Torej, moje spolno življenje šepa zaradi moje nesproščenosti. Kadarkoli spim s kakšno žensko, mi je nerodno in zdi se mi, kot da bi me kdo gledal. Ves čas me je sram. Pa ne pred partnerko, temveč pred samim sabo. Bojim se, da bi lahko to postalo resno. Ali naj grem k zdravniku?
BENJAMIN
Dragi Benjamin,
nikar ne pojdi k zdravniku. Zdravnik bo zahteval, da se slečeš in mu pokažeš jezik, nakar ti bo postalo še bolj nerodno. Baje razbij vsa ogledala, ki jih imaš v stanovanju. Tako te ne bo več tako sram pred samim sabo. Modri ljudje namreč pravijo, da so najbolj srečni tisti, ki sploh ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. In še posebej na njih. Po moje moraš že imeti kakšno repulzivno kožno bolezen, da se tako gravžaš samemu sebi.
Z nesproščenimi ljudmi je križ. Vendar ti moram v tolažbo zatrditi, da je s sproščenimi še huje. Vzemiva kot primer takozvanega Franjo Tudmana. Bodil se je v Zagorju belem, otrok sredi otrok. Danes je sproščen moški v najboljših letih, obkrožen s simpatičnimi telesnimi stražarji, ki ga branijo pred krvoločnimi pročetniškimi vdovami iz Vukovarja Cez pol leta se bo vsled vznesene sproščenosti dal oklicati za carja. Slovesnost bona trgu bana Franje Tudmana. Vidiš, Benjamin, temu se v psihološkem žargonu reče pretirana sproščenost. Možaku so popustile zavore. Zadeva je enako škodljiva, kot če bi bil neznansko nesproščen. In kar je najhuje, v celi Hrvaški ni enega samega sanatorija ki bi mu lahko pomagal.
Dragi moj Benjamin. Kot vidiš, obstajajo še hujše stvari, kot to, da te vedno snemajo, kadar spiš s kakšno žensko. Si pač takšen tip moškega.
Zaenkrat je najvažnejše, da ne zganjaš panike in da ostaneš še vnaprej lepo sramežljiv kot kakšna kmečka nevesta. Pomagati v nobenem primeru ne morejo več. Kar pa se tiče zdravniške pomoči, ti svetujem, da greš k dermatologu, ki ti bo dal kakšno mažo ali predpisal kopel za odstranjevanje mahu s kože. Če bo pomagalo, te bo veliko manj sram pred sabo. Pa tudi dekleta bodo bolj uživala, kadar bodo v postelji s tabo.
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
^“3 Pred vami so dnevi velikih uspe-Emm hov, ki bi se jih splačalo izrabiti. Uresničili boste celo načrt, ki ste ga že zdavnaj opustili. Obeta se razburljiv konec tedna in precejšen primanjkljaj v denarnici. Srečne številke 5, 19, 22, 23, 25, 44.
Bik21. 4.-20. 5.
odločitvijo ne odlašajte predol-MHI go. V mislih se še vedno ukvarjate z neko ponudbo, ki se vam zdi vabljiva. Vaše zdravstveno stanje ne bo dobro. Previdni bodite v prometu kot pri rekreaciji. Srečne številke 3, 7, 8, 28, 30, 33.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Ne pustite se zmesti, če bo občasno prišlo med kolesje nekaj peska. Vse težave boste premagali le s pametjo. Zasebno boste imeli polne roke dela, ki bo prineslo tudi koristi. Možnost denarnega dobitka. Srečne številke 2, 4, 6, 17, 31, 45.
Rak 22. 6.-22. 7.
Neko reč napačno presojate, kar utegne imeti slabe posledice. Najprej bi morali do konca speljati, kar ste začeli, šele potem boste lahko razmišljali o drugih rečeh. Dobro bi bilo več misliti na zdravje. Srečne številke 4, 5, 22, 24, 37, 40,__________________________________
Lev 23. 7.-23. 8.
fr J Sprijaznite se s težavami, ki vas pestijo in jih skušajte premagati s strpnostjo. Marsikaj vam ne bo šlo gladko od rok, a ne obupajte. Ob koncu tedna boste imeli v gosteh nekaj zelo zanimivih ljudi. Srečne številke 3,13, 23, 33, 40, 41.
Devica 24. 8.-23. 9.
B' *3 V začetku tedna bo v družini pre-BJajcej nesoglasij. Partnerja ne boste prepričali o važni stvari. V poklicnem delu bo na vidiku sprememba. Pri nekem testu se boste dobro odrezali. Pazite na denarnico. Srečne številke 6, 15, 22, 29, 34, 35.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Neke priložnosti ne boste mogli
_____I popolnoma izrabiti in se boste
morali nečemu odreči, a se bo kasneje pokazalo kot dobro. Partnerju pokažite več razumevanja. Naredite več za zdravje in svoje osebno počutje. Srečne številke 1, 12, 21, 30, 41, 44.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Neko razočaranje vas pritiska ■lillS k tlom in vam ne dopusti, da bi se posvetili važni zadevi. Poskusite se sprostiti ob delu doma ali pri športu. Ob koncu tedna se vam bo nebo nad glavo nekoliko zbistrilo. Srečne številke 4,14,21,29, 35, 36._________________________________
Strelec 23. 11.-21. 12.
uSI'
Ničesar vam ne bo podarjeno in vse si boste morali pridobiti z muko. Na koncu pa boste zelo zadovoljni. Ob koncu tedna pričakujte presenečenje, ki vam bo pripravilo veliko veselja in dobre volje. Srečne številke 8, 9, 11, 17, 19,
Kozo,-ob 22. 12.-20. 1.
V prihodnjih dneh se ne podajajte v kakšne večje kupčije, ampak raje zelo neizprosno hranite denar. Pred vami je namreč čas nevarnega tveganja. Vsako besedo temeljito premislite in se ne prepirajte. Srečne številke 19, 28, 37, 38, 39, 41.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
V prihodnjih dneh ne bo potreb-no. da bi bili ljubosumni, saj ne gre dvomiti v človeka, ki vas ima rad. Bodite zelo pozorni na svoje dokumente in denar, obstoji nevarnost, da boste marsikaj izgubili. Srečne številke 2, 3, 8, 12, 18, 19.
Ribi 20. 2.-20. 3.
To, kar boste potrebovali v prihodka« njih dneh, bo veliko potrpljenja in debela koža. Morali se boste spopasti z zelo trdovratno rečjo. Možno je, da se boste znašli v neki aferi brez svoje krivde. Srečne številke 13, 14, 17, 22, 29, 30.
BESEDE KRITIKA
JOSIP VIDMAR
(...) Kaj naj pomeni dejstvo, da mora pisec, ki hoče v nekem delu pokazati nekoliko bolj človeškega človeka, kot je povprečnost, da ga mora Iskati tako rekoč izven družbe, med potepuhi, Izobčenci ali vsaj med outslderjl? Ali to dejstvo nič ne pomeni za družbo? Ali ni to vendarle težka ocena in kritika družbe? Mislim, da vsekakor. Smešno bi bilo razlagati to ponavljajoče se dejstvo samo z romantičnostjo, s težnjo pisateljev po senzaciji, četudi je v tem ali onem primeru vpliv bosjakov Maksima Gorkega očiten. Sicer pa je pri Gorkem samem stvar v bistvu ista. In dejstvo, da se tl »pozitivni« izobčenci pojavljajo že dobrega pol stoletja v vseh literaturah našega kulturnega sveta, govori dovolj določeno o bolezni družbe v tej kulturni celoti. To je diskretno svarilo literature in njen protest, izrečen v posebni obliki, ki pa zato ni nič manj določen In intenziven. Družba ne rodi več svobodnih, lahkih, vedrih ljudi zdravega srca. Ti žive samo še izven njenih meja. Tako govori literatura samo na človeški osnovi in brez slehernega konkretnega programa že desetletja in njeno opozorilo je nedvomno signum temporis. (...)
(...) Literatstvo je izživljanje In pripovedovanje misli, mnenj in sodb, umetnost je intimno izpovedovanje osebne narave v podobah življenja. Literatstvo ustvarja kritiko življenja, umetnost mu kaže ogledalo. Literatstvo je Voltaire, umetnost je Shakespeare. Epigram, satira, prigodništvo, narodno politična pesem so v bistvu čistokrvno literatstvo. In vendar so lahko vse te literarne vrste po vsebini intimnejše izpovedi kot pa golo izražanje sodb, lahko ustvarjajo kritiko življenja, kažoč mu ogledalo, skratka: literatstvo lahko prehaja v umetnost in umetnost v literatstvo, da lahko eksistirata drug ob drugem in drug v drugem. Možfti sta umetnost literata in literatstvo umetnika in med umetnostjo in literatstvom lahko živi nešteto dragocenih zlitin teh dveh človeških udejstvovanj.
izbral: Slavko Ga bere
ANGELOS BAŠ:
OBLAČILNA KULTURA NA SLOVENSKEM
Državna založba Slovenije
Baš nas s svojim najnovejšim delom popelje v čas 17. in 18. stoletja ter nam predstavi oblačila in njihovo vlogo v življenju takratnih prebivalcev Slovenije. Prikaz zajema družbene dejavnike, ki so na različne načine vplivali na kulturo oblačenja.
Tako spoznavamo socialne sloje, med katerimi si nasproti stojita predvsem plemstvo in kmetje in od katerih je vsak sloj zavezan določenemu tipu oblačil. Seveda je bil izbor materialov in krojev poredvsem odsev ekonomskega položaja, svoj pomen pa so imeli tudi določena tradicija, običaji in navade, ki so bili močno zakoreninjeni še posebej pri prebivalstvu na podeželju. V tem času dobiva tudi meščanstvo vse pomembnejšo funkcijo v družbenem življenju in tako tudi oblikuje poseben tip oblačil, ki je pogojen z uporabno funkcijo, vsebovan pa je tudi prestiž.
Delo Angelosa Baša prikazuje oblačilno kulturo v njeni širši družbeni odvisnosti in s tem na strokoven in nazoren način določen segment narodne zgodovine.
Boris Gorupič
IZIDOR CANKAR:
ZGODOVINA LIKOVNE UMETNOSTI III
Slovenska matica
Založba je z omenjeno knjigo dopolnila celoto, ki jo sestavljajo trije deli. V prvih dveh opisuje Cankar srednjeveško umetnost in sta že bila predstavljena na teh straneh, tretji del pa prikazuje zgodovino in razvoj slikarstva, kiparstva in arhitekture v dobi renesanse.
Renesančno umetnost določata dve različni tendenci, ki sta geografsko pogojeni. Prvo predstavljajo italijanski umetniki, ki stremijo k idealu popolnega, lepega in je utemeljena na humanizmu ter znanstvenih principih. Značilni umetniki iz tega okolja so Bramante, Leonardo da Vinci, Michelangelo, Raffael. Drugo smer predstavlja umetnost dežel severne Evrope in ta razvija poteze pozne gotike in njen naturalizem. Tu nastaja izvirna in samosvoja umetnost, njeni poglavitni slikarji, kot so Bosch, Diirer, Bruegel, pa so zaznamovali evropsko umetnost vse do današnjega časa.
Velja omeniti tudi ugodnost, ki jo založba ponuja svojim bralcem, to je, da imajo ob nakupu knjig na sedežu založbe v Ljubljani 30 odstotni popust.
Boris Gorupič
19. MPF: SODOBNI EVROPSKI FESTIVAL
POJOČA MLADINA
V petek, 29. maja bodo v Celju s slavnostnim koncertom in nagovorom celjskega župana Antona Rojca odprli 19. mednarodni mladinski pevski festival, sodobno evropsko prireditev, ki bo v mestu ob Savinji zbrala cvet slovenskega zborovskega petja, nastopili pa bodo tudi zbori iz Hrvaške, Makedonije, Češkoslovaške federacije, dva iz Poljske, zbori iz Madžarske, Bolgarije in Celovca.
Festival bodo sklenili z množičnim koncertom v nedeljo dopoldne v mestnem parku, kjer bo pod taktirko prof. Edija v en glas zapelo dva tisoč mladih pevcev iz Slovenije, svojo spretnost bodo pokazali tuji zbori, vsem pa bo ob sklepu spregovoril predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan.
Nadomestni mladinski
ma preselili na Tomšičev trg in ob Vodni stolp. V goste so povabili libojski pihalni orkester, godalni kvartet Viva la mušica, beltinško Marko bando, Celjski godalni orkester, na drsališču pa bodo plesalci skupine Igen v nedeljo zaplesali ples Tiče Alda Kumarja in to na arhivski posnetek otroškega zbora RTV.
Festival so ob denarju re-
vov>iz regije pa prihaja na tekmovanje le zbor iz Velenja. V tekmovanju dekliških zborov sploh ne bo slišati slovenskih glasov.
Razlog ni prenizka raven, zbori so se dokazali na številnih javnih nastopih in samostojnih koncertih, otroci pojejo ubrano in kvalitetno, skromna udeležba je posledica šolskega sistema, v katerem ni pravih stimulacij za pevovodje, položaj glasbenika na osnovnih šolah visi v zraku, vse skupaj je nedorečeno in je pripeljalo že tako daleč, da so v Zagorju pričeli biti plat zvona, v Celju pa bodo verjetno na ta račun, ki ga plačujejo spet naši otroci,
itete v strokovnem, vsebinskem smislu, kar se sicer na prvem naslednjem festivalu še ne bo tako očitno kazalo, kasneje pa so lahko posledice katastrofalne. Festival je namreč plod dolgoletnih strokovnih vezi po Evropi, mnogokje se napaja iz osebnih kontaktov, plasiralf smo ga v vse mednarodne glasbene organizacije in dvignili na visoko kvalitetno raven. Ne vidim razloga za reorganizacijo, bi ga pa bilo treba profesionalizirati in mu zagotoviti sredstva za uspešno mednarodno promocijo,« pravi Alenka Domjan, ravnateljica Zavoda za kulturne prireditve Celje.
pevski festival, ki so ga lani zaradi negotovih razmer morali zadnji hip odpovedati, je torej pred durmi in nedvomno bo na zavidljivo visoki ravni. Še pred razpadom Jugoslavije so ga organizatorji preoblikovali v festival zahodnega tipa, brez vmesne faze zveznega tekmovanja, zato se domači zbori neposredno kosajo z inozemskimi in zanje veljajo enake propo-zicije, bistveno strožje ocenjevanje mednarodne žirije.
V Zavodu za kulturne prireditve, ki je nosilec in koordinator festivala, so letos pripravili tudi več prireditev na prostem in del pevskega, glasbenega in kulturnega dogajanja iz Narodnega do-
publiškega Ministrstva za kulturo in občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Celje omogočili sponzorji na čelu z generalnima pokroviteljema Cetisom Celje in podjetjem lnisys d.d.o. Ljubljana ter radodarni Klasje, Frupi Mestinje, Ljubljanska banka - Splošna banka Celje, prodajalna Gala Blagovnega centra Celje, Etols, Ko-vintrade in NT - RC.
Slovenija: zborovsko petje na razpotju
Manj svetla značilnost letošnjega festivala je skromna udeležba slovenskih pevskih zborov in v tekmovalnem delu popolna abstinenca tradicionalno dobrih in v Zagorju nominiranih celjskih sesta-
rekli še kakšno gorko.
Festival s koncesijo v zasebne roke
V reorganizacijski evforiji in ob mikavnem zvoku podjetništva so se v Celju domislili, da bi v bodoče festival dali v zasebne roke in vsakič najboljšemu ponudniku dodelili koncesijo. Nekateri so se ob takšni zamisli prijeli za glavo, v Zavodu pa le utrujeno pojasnjujejo, da naj se ne igrajo s prireditvijo slovenskega nacionalnega pomena, ki jo že generacije volonterjev pomagajo brezplačno pripravljati.
»Bojim se, da bo v takšnem primeru festival bistveno dražji, še bolj pa se bojim, da bo prišlo do diskontinu-
»Mladinski pevski festival je inštitucija, ki zahteva svoj stalni naslov in nenehno kontinuiteto v pripravah, kar velja za vsak podobni festival v Evropi, na njem delamo dve leti nepretrgoma, sestavni del teh priprav pa je tudi strokovno spremljanje zbo-rovstva pri nas in v svetu. Ni treba pogledati daleč, da vidimo, kako so podobni rekonstrukcijski nameni kaj hitro klavrno propadli,« razmišlja prof. Nenad Furšt, glasbeni sodelavec Zavoda, ki nosi levji delež vsebinskega glasbenega programa.
Enči Šibila
SLG CELJE: ZADNJA PREMIERA
Zadnja premiera te sezone SLG Celje. Odrsko detektivko ameriškega dramatika Charlesa Ma-rovvitza ZADNJI PRIMER SHERLOCKA HOLMESA so pripravili prevajalec Lado Kralj, režiser JAŠA JAMNIK, dramaturginja Ira Ratej, scenografa Tomaž Štrucl in Vili Korošec, kostumografka Tanja Pavšič, skladatelj Gregor Strniša, lektor Marijan Pušavec in asistentka dramaturgije Staša Mihelčič, študentka AGRFT.
Sherlock Holmes je STANE POTISK, dr. Wat-son MARJAN BAČKO, igrajo pa še Jana Šmid, Bogomir Veras in Maja Sever k. g. Premiera je bila v petek, 22. maja.
RAZSTAVA DOROTEJE JE ZBLIŽALA MESTA DVEH DEŽEL
OD RAZSTAVE DO KARITASA
Morda bi tokratna priprava razstave Doroteje Hauser potekala mirno in brez posebne medijske pozornosti, če ne bi naključje hotelo, da so se ob otvoritvi v avstrijskem mestu B&rnbachu zbrali tudi predstavniki Karitasa, župana obeh občin in cerkveni dostojanstveniki
Naklučje
Že dolgo je tega, ko je obiskovalce razstave stekla in keramike iz Barnbacha Wal-ter Kienreich v Rogaški Slatini opazil posebej bogato dejavnost celjskega pokrajinskega muzeja na področju keramike. Pozorneje se je pričel zanimati za razstave celjskega Pokrajinskega muzeja, posebej tiste, ki jih je organizirala kustosinja Milena Moškon.
Obiskal je tudi lanskoletno razstavo v spomin Doroteji
Hauser v Vojniku pri Celju, ki jo je želel predstaviti tudi domačemu občinstvu. Dogovorjeno je bilo, da bodo razstavo pripravili v avstrijskem Barnbachu, v plavem salonu muzeja stekla ob Stolzle - Glas - centru, tovarni znani po steklarskih izdelkih.
Predstavniki avstrijskih organizatorjev z Walterjem Ki-enreichom so odšli v Celjski Pokrajinski muzej. Ob prihodu v mesto so obiskali tudi celjski Karitas in ponudili pomoč Sloveniji za begunce.
DOROTEJA HAUSER
Slikarka Dorothea Hauser je bila rojena 1877. leta v Gradcu. Živela je v Vojjiiku pri Celju. Slikarstvo je študirala v Gradcu, Dresdnu in drugih kulturnih središčih Evrope.
V	Vojniku je živela na Stallnerjevem vse do noči med 15. in 16. januarjem leta 1946, ko je žalostno končala svoje življenje. Vznemirjena in utrujena od tegob ni zmogla več preživeti nepredvidenih dogodkov, zlasti ne strahu pred krutostjo, pred možnostjo izgube svojega doma, brez katerega si ni znala predstavljati življenja. V hiši je zanetila požar in se v plamenih ustrelila. Zgorelo je vse, tudi slikarski atelje in vsa likovna dela. Telesne ostanke slikarke so domačini z veliko prizadetostjo spravili v zemljo ob stari pokopališki vežici. Od leta 1984 pa celo njenega groba ni več.
Glavna posebnost Doroteje Hauser je bilo njeno miniaturno portretno slikarstvo. Druga njena uspešna zvrst so bile male silhuetne podobe, njeni škarjerezi. Od časa do časa se je posvetila tudi barvnim tihožitjem.
V	svoje fine miniature je znala vnesti vso eleganco stila. Izražala se je v glavnem na svoj način. Ustvarila in zadržala je nivo določene kvalitete zlasti v miniaturnem slikarstvu in v »umetnosti črnih silhuet«. Ustvarila je vrsto dobrih miniatur z nanašanjem barv, največkrat na slonokoščene ploščice v črticah, v načinu, ki je značilen zlasti za dunajske miniaturiste.
Doroteja Hauser je naša edina miniaturistka, ki se lahko primerja z največjimi mojstri te, na žalost izumrle umetnosti.
Marija Švajger-Rober ob svojem dekliškem portretu risbe s svinčnikom slikarke Doroteje Hauser.
Organizirali so zbiranje različnega potrebnega materiala, ki so ga pripeljali v petih tovornjakih. Predstavnica celjskega Karitasa Silva Železnik je videla, da se ob organizaciji razstave lahko dostojno zahvali za pomoč.
Avstrijski organizatorji so na otvoritev povabili tudi Karla Neuhauserja, župana
Barnbacha, medtem ko se je celjski organizaciji pridružil predsednik IS Mirko Krajnc.
Ker Barnbach po svetu slovi tudi po veličastni cerkvi Svete Barbare, so organizatorji povabiti tudi gospoda Friderika Kolška, celjskega opata. Karitas je organiziral prevoz vseh udeležencev in
nastop moškega pevskega zbora iz Vojnika.
Nepozabno doživetje
Pokrajinski muzej, Karitas, oba župana in cerkveni dostojanstveniki so v Barnbachu priredili nepozaben kulturni dogodek.
Gospod Friderik Kolšek je v cerkvi Svete Barbare, ob pomoči monsignora dr. Zec-ka imel mašo v slovenščini.
Karl Neuhauser, župan Barnbacha, je odprl razstavo Doroteje Hauser, ki jo je ob pomoči mnogih, tokrat že četrtič, pripravila kustosinja Milena Moškon. Obiskovalce je pozdravil Mirko Krajnc, moški pevski zbor iz Vojnika je pod taktirko Mire Korun glasbeno popestril prireditev. Ernest Lasnik, poslanec avstrijskega kongresa, se je spomnil skupnih korenin obeh narodov, medtem ko je Peter Simoniti avstrijski jav-
nosti predstavil Balantičeve pesmi.
S soljenci v jerbasu, slovenskim vinom in lepo besedo ob miniaturah, grafikah in škarjerezi h Doroteje Hauser so javnosti pokazali, da je muzejska naloga dobesedno oživela, zadružila je kulturo, humanost in prijateljstvo. Nadaljevanje nepozabne uradne slovenosti so kulturno dopolnili do večernih ur.
Dogodki ob razstavi so odmevali v avstrijski javnosti, saj je radio Gradec poročal o tem nenavadnem kulturnem doživetju, časopis Kleine Zeitung je kar tri članke namenil temu dogodku.
Celjski Pokrajinski muzej, ki se bo ob tednu muzejev te dni predstavil v ljubljanskem Cankarjevem domu, ima za sabo bogato, prijetno izkušnjo.
Jana Štrlekar
REMBRANDT PO LONDONSKIH GALERIJAH
PODPIS NE JAMČI ORIGINALA
APARTMANT ARI V MOSKVI
Britanska prestolnica je preplavljena z Rembrandtovimi slikami, grafikami in risbami, na kupu so kar tri velike razstave holandskega mojstra v Nacionalni galeriji, v Britanskem muzeju in v galeriji Walla-ce. V neposrednem sooča-
nju z ogromnim opusom strokovnjaki preverjajo, katera so slikarjeva dela in katera dela njegovih sodobnikov, ki jih Rembrandtu pripisujejo in na katerih je ponekod celo njegov podpis.
Vprašanje, ali so vsa nje-
mu pripisana dela res njegova. že stoletja buri duhove. Število podob niha in do dandanes ni razčiščeno avtorstvo genijalnega slikarja. Tem dvomom naj bi napravila konec leta 1968 formirana skupina nizozemskih kustosov in akademikov, ki je po dolgem in počez obredla svetovne muzejske zbirke in domovanja zasebnih kolekci-onarjev. Doslej so skozi ostro sito od tisoč in več Rembrandtu pripisanih del spustili vsega tristo eksponatov.
Na razstavah na enem mestu, v živo in neposredno boljši poznavalci baročnega mojstra lahko opazijo določene razlike med njegovim rokopisom in slikami iz mojstrovega ustvarjalnega kroga. Tematski pristop in obdelava površine sta edinstvena in neponovljiva. Na Rembrandtovih, tudi najbolj poduhovljenih in vzvišenih podobah je vselej kanček realizma, je vselej trenutek spontanosti. Slike so strukturno silno slojevi-
te, včasih vzbujajo celo občutek reliefnosti,, kar slikar z leti še stopnjuje.
Tehnična dokumentacija o njegovem opusu je nadvse obširna, strokovnjaki so opravili cel kup analiz z rentgenskimi in infra rdečimi žarki, pod lupo so dali lesene osnove ali uporabljena platna, pregledali pigmente in slojevitost barvnih nanosov. A kljub temu zadnje besede o avtorstvu še niso rekli.
Razstave v Londonu so priložnost za nova dognanja o Rembrandtu in njemu pripisanih slikah, grafikah, risbah. Kustosi Nacionalne galerije pravijo, da je do resnice najlaže priti, če slike obesiš eno ob drugo, kar je neprimerno bolj učinkovito in definitivno od dolgotrajnega brskanja po literaturi, po fotografski dokumentaciji in tudi popotovanja od ene do druge slike. Nekatere napake so v londonskih muzejih že odkrili in popravili vedenje o avtorstvu velikega baročnega ustvarjalca.	A
Od 10. maja do 10. junija 1992 se skupina IRWIN iz NSK udeležuje pri umetniškem projektu APT-ART (Apartmant Art), ki traja eno leto v Moskvi.
IRVVIN sodeluje s projektom »NSK Ambasada Moskva«, koncept projekta APT-ART - stanovanje kot razstavni prostor, je postavitev v stari kontekst bivše sovjetske umetnosti, ki se je v preteklosti razstavljala po privatnih stanovanjih, sodelovala pa je izbrana publika. Koncept NSK Ambasada Moskva se ne osredotoča le na predstavitev svoje umet-
niške produkcije, pač pa želi predstaviti NSK kot umetniško organizacijo. V ta namen so za en mesec najeli stanovanje na Leninskem prospektu 12, tem pa se poleg razstave odvija program predavanj in javnih pogovorov. S predavanji sodelujejo Rastko Močnik, Marina Grži-nič, Matjaž Berger, Vesna Kesič in Katarina Pejovič.
Akcijo spremljajo nekateri slovenski in tuji mediji, filmska ekipa pa tam nadaljuje s snemanjem dokumentarnega filma Predictions Of Fire.
VEČER ŠANSONOV S KATJO LEVSTIK
Odbor za materinski dom je organiziral v soboto, 23. maja, 1992 ob 20. uri Večer šansonov v izvedbi Katje Levstik. Prireditev se je odvijala v prostorih Državne založbe Slovenije d. d., na Ma-
lem trgu 6 v Ljubljani. Med prireditvijo so si gostje ogledali tudi prodajno razstavo slik in skulptur, ki so jih
umetniki podarili za materinski dom.
KDO JE UBIL MILIJONARKO
Smrt 58-letne Otilije Pečovnik iz Selnice ob Dravi še vedno buri duhove. Potem, ko so nesrečnico šele po nekaj dneh odkrili v kleti njene hiše s prestreljeno glavo, ljudje namigujejo, da je umrla zaradi - milijonov.
Pečovnikova je sama živela v hiši nad izredno bogato gramoznico ob Dravi. Prav zaradi te gramoznice so letos o Pečovnikov! razpravljali tudi poslanci občinske skupščine v Rušah. Šlo je namreč za nevsakdanji spor, lastnica bi naj izkoriščanje gramoznice, strokovnjaki računajo, da gre za milijone vredno gramoznico, po ne-
soglasju odstopila podjetju SCT. Že v omenjeni skupščini pa je direktor Konstrutorja zatrjeval, da je njegovo podjetje z lastnico sklenilo pogodbo o izkoriščanju gramoznice, predstavniki SCT pa, da so lastnici plačali 350 tisoč mark za uporabno pravico.
Spor okrog te gramoznice se vleče že nekaj let, podrob-
nosti pa so bile znane lastnici in najemnikom. Ker lastnica že dve leti ni dovolila izkopov mariborskemu Konstruktorju, ta pa je dokazoval, da ima do tega zakonito pravico, je spor prišel do poslanskih klopi.
Kakorkoli že, doslej ni bilo še moč ugotoviti ali je nesrečna ženska bila žrtev roparja, ki se je na osnovi govoric o bogati kupčiji spravil nad njo. Prav tako varnostni organi niso mogli takoj ugotoviti ali je bila kupnina že
sploh in kako izplačana, oziroma, s kakšnim premoženjem je Pečovnikova v hiši sploh živela. Ob dejstvu, da je Pečovnikova nekaj dni pred ubojem v ruški banki vložila nekaj malega denarja je moč sklepati, da 21 milijonov, kolikor bi naj znašala kupnina v tolarjih, ne bi upala imeti skritih doma v - nogavici. Preiskovalce tudi čudi, ker so nekaj denarja nedotaknjenega kljub vsemu našli v hiši. Preiskava je v teku.
SPET GROZOVIT ZLOČIN NA REKI
Nesrečni oče je svojo dvanajstletno hčer našel v grmovju ob poti zadavljeno in posiljeno. Dekletce je bilo namenjeno v bližnjo videoteko in ko je dolgo ni bilo nazaj, se je na isto pot odpravil še oče.
Ob grozoviti najdbi je bil nesrečni oče še toliko priseben, da je pohitel v bližnjo hišo poklicat reševalce. Žal
zdravnik nimnogel več pomagati, nesrečno dekletce je bilo najprej zadavljeno in nato še posiljeno.
Grozodejstvo je spravilo na noge vso Reko. Tudi za to, ker se je podoben zločin pripetil v neposredni okolici zdajšnjega. Pred petimi leti je namreč devetnajstletni mladenič posilil in ubil štiri-najstlenico. Po skrbni prei-
skavi so varnostni organi storilca odkrili, ta se je roki pravice skušal izmakniti s pobegom v Italijo. Po izročitvi našim oblastem je bil obsojen na dvajset let zapora. O tokratnem storilcu še ni sledu.
DOMNEVNA TERORISTKA IZPUŠČENA IZ ZAPORA
OSEMNAJST LET JEČE
Po osemnajstih letih, dveh mesecih in sedemindvajsetih dneh, so iz zapora izpustili domnevno teroristko Judith Ward. To je osemnajsta oseba, ki so jo izpustili, ker je bila po nedolžnem obsojena zaradi zlonamernih akcij organizacije IRA. S tem se zaključuje neslavno poglavje britanskega pravosodja, ki je bilo imenovano za reševanje krvavih primerov organizacije IRA v sedemdesetih letih. Takrat atentatih v zapore ponavadi strpali
so po masovnih nedolžne Irce.
Judith Ward je izjema zato, ker je angleška katoličanka in ne Irka. Ko je bila mlada, je bila naklonjena irskemu republikanskemu gibanju, nekaj časa je živela in delala na Irskem, po povratku pa se je hvalila, da pripada organizaciji IRA. Ker so vedeli, da je nagnjena k izmišljanju, je ni nihče jemal resno. Hvalila se je s svojimi »vezami« z republikanskim podzemljem, v resnici pa je samo prodajala njihov časopis.
Leta 1974 je v nekem vojaškem avtobusu eksplodirala bomba, pri tem je bilo ubitih devet vojakov in ženska z dvema otrokoma. Kmalu zatem je v Liverpoolu policija zajela Judith Ward zaradi po-tepuštva. Le-ta je pričela trditi, da je podstavila bombo v avtobus. Raziskave so pokazale, da je to nemogoče, saj je bila v tistem času na drugem koncu Anglije. Judith pa je izjavo spremenila in trdila, da je bila izvidnik na avtobusni postaji. Prostovoljno je sprejela krivdo, domnevajo, da je želela s tem pritegniti pozornost nase. Ko je v zaporu spoznala, da se je obroč okoli nje zaprl, si je dvakrat poskusila prerezati žile.
S čarovniško metodo, ki se je izkazala za nezanesljivo in je ne izvajajo več, je bilo dokazano, da se je ukvarjala z eksplozivom. Test je opravil Frank Skuše, ki je bil kasneje suspendiran zaradi nesposobnosti, vendar je prav on »pomagal« spraviti za rešetke »birminghamsko šesterico«, to je skupina Ircev, izpuščenih leta 1991, po šestnajstih letih zapora. Pred
tremi leti pa so osvobodili tudi »gilfordsko četvorko«, kakor tudi sedem članov družine Maguire-lrci, ki so bili obsojeni po krivem.
Judith Ward se je v zaporu znašla prva, izpuščena pa je bila zadnja. Dolgo je nasprotovala ustanovitvi javne kampanje za njeno izpustitev. Britanski minister za notranje zadeve ji je cinično svetoval, naj ne dviguje prahu, ker bo to škodilo njeni začasni izpustitvi.
Judith, ki je bila obsojena na dvanajst paralelnih doživ-Ijenjskih kazni ni imela nobenih monžosti za pomilosti-
tev. Edina možnost je bila obnovitev sodnega procesa.
Sprva so jo izpustili proti kavciji. Na dan so prišle mnoge nepravilnosti o poteku postopka, od tega, da sodniku in poroti niso bile predložene vse njene protislovne izjave, do tega, da niso dobili v roke zdravniškega poročila, v katerem piše, da je obtoženka duševno nestabilna in nagnjena k izmišljanju.
BARCELONA: IZJEMNI VARNOSTNI UKREPI NA OLIMPIJADI
PRVIČ TUDI ŽEPNE
OSEM MESECEV JEČE ZA NAPISANO RESNICO
NOVINAR V JEČI
Novinarja Velizarja Brajoviča, sodelavca beograjskega tednika »Vreme« In črnogorskega neodvisnega tednika »Monitor«, so obsodili na osem mesecev zapora, dve leti pogojno, ker je po oceni občinskega javnega tožilstva pisal porogljivo o najvišjih predstavnikih najvišjega organa Republike Črne gore. Novinar je dospel v arest zaradi članka »Besede pretočene v meč«, objavljenega v Monitorju 11. septembra prejšnjega leta. Obtožnica ga bremeni, da se je rogal predsedniku predsedstva Črne gore Momirju Bulatoviču In predsedniku vlade Milu Buka-noviču, ker ju je predstavil Javnosti kot osebi podvrženi kreiranju In podpiranju nezakonitih dejavnosti.
Brajovič je napisal: »Ostale so, seveda, z ničemer ovržene argumentirane obtožbe, da je trojka (Bulato-vič, Dukanovlč, Čolovlč) z zlorabo položaja n organov obstoječe oblasti, prišla do znatnih materialnih sredstev. Kriminalne aktivnosti so dovolj In preveč, da se vsaj Umaknejo s funkcij, ki jih trenutno opravljajo... Vseeno se bo nekoč Izvedelo... kako se je delil nezakoniti denar ustvarjen z Izsiljevanji In pritiski, zakaj so zamenjani mnogi direktorji... zakaj so nekateri ustoličeni na silo... takrat se bo izvedelo, kdo je kupil stanovanja v vili Medvidovlč v Herceg Novem, podobno kot je to naredil Milan Dukanovlč v Ba-ošiču.«
Brajoviča so obsodili kljub temu, da je želel del dokazov predočltl na svoji obrambi. Boro Dukanovlč (menda ni v sorodu z Milom Dukanovičem), sodnik, je ugotovil, da so dokazi v obrambi pri tovrstnem kaznivem dejanju prepovedani z zakonom.
Brajovič Je na sodišču izjavil, da je ščitil ugled Črne gore pred tistimi, ki Jo vodijo. Dodal je še, da država ostaja, oblast In novinarji pa so prehodni.
Gonja proti nerežimskim novinarjem se je začela tudi na Hrvaškem. Občinski javni tožilec iz Zagreba je začel kazenski postopek proti glavnemu uredniku tednika Globus zaradi širjenja lažnih novic.
Na sodišče bodo morali menda priti tudi nekateri pronicljivi hrvaški novinarji, med njimi tudi znana kolumnistka Tanja Torbarlna.
PODMORNICE
ZLOČINI VZHODNONEMŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE NA OČEH JAVNOSTI
ŠEST MILIJONOV KARTOTEK
Po združitvi obeh Nemčij prihaja na dan resnica o minulih desetletjih in o terorju policijske komunistične države. Luč sveta so ugledale tajne kartoteke zloglasne vzhodnonemške obveščevalne službe STASI, za katero je ob rednih uslužbencih delalo še 150.000 vohljačev, ki so oskrbovali šest milijonov kartotek, v zaporedju dolgih sto kilometrov.
Španske oblasti nameravajo z vsemi sredstvi zavarovati udeležence in goste poletne olimpiade v Barceloni in to ne le s kopnega, temveč tudi z morske strani. Oborožili so se s pravim arzenalom zaščitnih inštrumentov in v barcelonski zaliv pripeljali tudi štiri žepne podmornice, ki bodo križarile po obrobju. V previdnost jih silijo grožnje teroristične organizacije ETA, ki je letos v okolici Barcelone spravita s sveta že sedem ljudi.
Civilna španska garda je na demonstraciji novinarjem predstavila varnostne ukrepe. Štiri žepne podmornice bodo nadzorovale obrežje olimpijskega naselja, v katerem je prostora za petnajst tisoč tekmovalcev in strežnega osebja. V podmornico gresta dva varnostnika, ki se lahko spustita do petdeset metrov globoko. Plovila, eno je vredno 47.000 dolarjev, so dopolnjena z roboti, posebnimi oklepnimi vozili in da-
ljinskim upravljanjem z obale, ki ga bodo uporabili pri nadzoru nad težko dostopnimi tereni.
Obalna policija ima na voljo štiri hitre izvidniške ladje, devet čolnov zodiac z ultrazvočnimi pripravami za lociranje, pripravljene so lovilne mreže in nad gladino močne jeklene žice, s katerimi bodo blokirali poti v pristanišče,
vse skupaj pa se bo dogajalo pod budnim očesom posebej strenirane skupine special-cev, ljudi-žab.
Vsi varovalni pripomočki bodo preko telekomunikacij na vrhu stolpa Mapfre povezni s centrom civilne garde, od koder bodo spremljali dogajanja na kopnem in na morju.	K. L.
Nemški špiclji so vohunili za sosedi, za kolegi v službi, celo za lastnimi soprogami. Med šestnajst milijoni Vzhodnih Nemcev je bilo enako število žrtev kot vohunov.
STASI tudi sedaj ne miruje, iz dneva v dan se rojevajo afere, vsak teden je slišati sumničenje, da je ta ali oni ugledni politik z vzhoda povezan z Milckejevo policijo. Začelo se je s padcem Ho-neckerja, ko je moral iz javnosti izginiti znani konzervativni politik Schnur in to le dva dni pred prvimi vzhodnonemškimi demokratskimi volitvami. Podobno usodo sta doživela še dva vodilna nemška politika, legendarni B6h-me, eden ustanoviteljev vzhodnonemške socialnodemokratske partije in na prvih svobodnih volitvah legalno izvoljeni premier de Ma-izieke.
V obtožbah je tudi precej podtikanj. Žrtev teh naj bi bil v teh mesecih v Nemčiji brandenburški minister Manfred Stolpe, dolgoletni pred-
stavnik evangelistične cerkve in njen goreč zagovornik, ki se je desetletja zoperstavljal komunističnemu režimu in pri tem seveda kontaktiral tudi s tajno policijo. Nekateri mu očitajo vohunjenje, cerkev in večina javnosti sta na njegovi strani, konec afere pa je še vedno nepredvidljiv.
V Nemčiji se zavzemajo za čiste račune in jasno sliko o grehih preteklosti. In to zato, da včerjašnja oblast z umazanimi rokami ne bi spet prišla na močne položaje, in da nedolžnih ne bi nihče po krivem obsojal. V Nemčiji kartotek niso zažgali ali jih zaklenili, osnovali so službo, ki se ukvarja z njimi, vsakdo, ki so ga preganjali, pa lahko pogleda v spise, jih fotokopira ali odnese domov za spomin. Mediji jih brez žrtvinega dovoljenja ne smejo izrabljati. Dokazane zločince čaka kazen, ne maltretiranje, pač pa sodni proces po demokratskih pravilih.
K. L.

^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
I NAGRADE ZA ZVESTOBO NAGRADE ZA PRUATEUE1
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE I
Začenjamo z veliko nagradno igro NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste naročili na naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri
mesece.
1.	nagrada - TV sprejemnik
2.	nagrada - Videorecorder
3.	nagrada - Glasbeni stolp In 10 tolažilnih nagrad.
Preverite, če ste že naš naročnik!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
ARAFAT JE PO LETALSKI NESREČI MIROLJUBNEJŠI IN STRPNEJŠI
JASER PROTI PUŠČAVI
Italijanskemu časopisu II Venerdi Je uspelo po dolgotrajnem molku narediti intervju s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom. Prvič je Arafat spregovoril, kaj se mu je pravzaprav dogodilo v letalski nesreči nad puščavo, ko se je pol dneva ves svet spraševal, ali je še živ ali ne, ali je bil atentat ali nesreča.
Po tej nesreči se je Arafat me je izraelski Knesset obso-spremenil, postal je mirnejši, dil na smrt. Morda v Ženevi drugačen, pravi novinarka, ali VVashingtonu, ali pa tudi Na vprašanje, če se je pri- v Rimu. pravljen srečati s Shamirom, je odgovoril:« Če je on za to, sem tudi jaz. Edino morda	_
nekje izven Jeruzalema, ker	Janja Krajnc
PIJANEC JELCIN V VOJNIK?
priredila:
Antonov 26
Slab mesec dni po strmog-Ijavljenju letala Antonov 26 v Libijski puščavi se Arafat dobro počuti, piše novinarka Alix van Buren. Ima le še nekaj oteklin nad desno obrvjo in malo zabuhel obraz.
»Ravnokar smo poleteli nad letališčem Khofri v Libiji, ko so nam letališke oblasti sporočile, da zaradi viharja ne moremo pristati. Bil sem v pilotski kabini, sonce je ravnokar pričelo zahajati, ko sem videl, da pod nami divja peščeni vihar,« pravi Arafat.
Kaj ste takrat naredili?
»Prevzel sem radio. Iz kontrolnega stolpa so nam sporočili, naj vožnjo nadaljujemo proti 300 kilometrov oddaljenemu letališču Al-Sara-hu, južneje. Poklical sem Al-Sarah in jih povprašal, kakšna je vidljivost pri njih. Odgovorili so, da je dobra in da lahko pri njih pristanemo, ponudili so nam vso pomoč. Čez dobrih pet minut so nam sporočili, da se je vidljivost poslabšala in je ničelna, pri njih ne moremo pristati. Krožili smo nad letališčem, naredili smo prvi krog, pa drugi in tretji. Gledal sem iz kabine, ničesar nisem videl, niti najmanjše svetlobe. Nevihta je vse zamračila. Pogledal sem
števec za gorivo, primanjkovalo ga je. Z njim ne bi prišli ne do Bengazija ne do Tripo-lija, niti do Sirte.«
In tako ste se odločili pristati v puščavi?
»Točno tako. Leteli smo na slepo. Edino vodilo nam je bil višinomer. Deset minut pred zasilnim pristankom sta mi dva pilota rekla, naj sedem v rep letala. Takoj zatem smo že čutili udarec.«
Govorilo se Je, da so vas vaši ljudje s telesi zaščitili pred poškodbami. Ali res?
»Kje pa! Vsi smo si najenostavneje pritrdili varnostne pasove. Med sebe in človekom, ki je sedel ob meni, sem dal neko pokrivalo. Kot blisk so mi skozi možgane šinile vse možne posledice pristanka. Kasneje so nekateri pisali, da sem se onesvestil, da sem izletel iz aviona in podobno. To ne drži.«
In kakšna je potem resnica?
»Vse se je zgodilo v dveh minutah. Letalo je treščilo in se razbilo na tri dele. Pilotska kabina je bila na eni strani, srednji del je bil obrnjen na hrbet, rep je bil nekje drugje. Sam sem se našel še s štirimi drugimi v repu kabine. Čakali smo, da vibracije ponehajo. Nato smo skočili
ven. Letalo je že bilo v plamenih. Najprej smo pohiteli gasiti požar, drugače bi vse razneslo.«
Kako ste to uspeli?
»Z rokami smo metali pesek na plamen. Mojo torbo, ki se je razletela na dva dela smo uporabljali kot lopato. Neverjetno, toda uspeli smo! Pesek nam je zasipal obraz in oči. Bilo je mračno. Verjemite mi, bil je peščen vihar.
Tedaj smo se ozrli okoli sebe. Poskušali smo ugotoviti, kje smo in kdo je še živ. Od dvanajstih smo ostali le štirje zdravi. Poskrbeti smo morali za ranjence s tistim, kar smo imeli pri rpki. Zavoje smo naredili iz naših oblačil. Iz razbitin smo morali rešiti štiri ujete ranjence, ki so bili ujeti v pilotski kabini.«
Med njimi je bil tudi vaš osebni pilot?
»Da, ime mu je Bassam. Za njega in še za dva nismo mogli storiti ničesar. Bassam je živel še pet ur, ves čas smo se pogovarjali z njim. Po prsih in po glavi je bil oblit s krvjo. Šele ob zori smo uspeli izvleči ostale. Skrbelo nas je, kako bomo zaščitili ranjence. Vdrli smo v prtljažnik in naredili neke vrste priročno ambulanto. Nato smo se morali skriti pred nevihto in puščavskimi zvermi. Prišle so hijene in kasneje tudi mrhovinarji. Bili so povsod, leteli so nad našimi glavami in skakali po pesku. Privabil jih je vonj po krvi. Da se niso preveč približali, so zdravi
varnostniki tekali proti njim in jih odganjali.«
Ali niste bili oboroženi?
»Imeli smo dve puški. Mojo in še eno, ki smo jo izvlekli iz prtljažnika. Nismo ju uporabili, kajti če je zver ranjena, je še nevarnejša. Vihar nam ni dopustil, da bi natančno streljali. Medtem sem sam poskušal popraviti radio.«
Kdor koli je kdaj potoval z vami pravi, da nikoli ne potujete brez dveh specialnih kovčkov. Pravijo, da Imate v njih center za telekomunikacije. Ali je to res?
»Res je, vendar je bilo vse razbito. Niso delovali. Delal ni niti baterijski radio. Bili smo povsem izolirani. Domislili smo se in napravili veliko grmado. To je bil edini signal, ki smo ga lahko poslali z upanjem, da nas bo kdo opazil iz zraka ali z morja. Pobrali smo vse, odeje, oblačila, vse, kar bi lahko gorelo. Iz notranjosti kabin smo potrgali izolacijo, ki dobro gori.«
Kako ste zanetili grmado?
»Z vžigalnikom, normalno. Morali smo se pripraviti, da preživimo v puščavi. Med letalskimi razbitinami smo našli dve polprazni steklenici vode. V pesku je bilo razsutih 11 pomaranč. To je bil dober znak, pomenil je, da lahko preživimo dva dni s pol pomaranče na osebo. Dogovorili smo se, da urin zbiramo v prazne steklenice. V teh pogojih je bilo nujno ohraniti vsako tekočino.«
Splošno znano je, da ruski predsednik Boris Jelcin rad pogleda v kozarec. To se mu opazi tudi na zapitem obrazu. Na svoji prvi turneji po Ameriki je obilno pijančeval. Zadnja novica o njegovih izpadih je prišla iz Taškenta, kjer je na konferenco voditeljev ŽND prikolovratil pijan.
Nekateri Jelcinovi prijatelji mu svetujejo, naj preneha piti. Ali spada med takšne tudi voditelj komunistične parlamentarne frakcije Vladimir Isakov, ki je na zasedanju Vrhovnega sovjeta Rusije zahteval, da se razišče kronično pitje ruskega predsednika?
Čisto mogoče je, da želi Jelcinovo odvisnost od alkohola izkoristiti proti njemu. V to so namreč prepričani deputati vladajoče Demokratske Rusije, ki zahtevajo, da se začne proti Isakovu kazenski postopek zaradi žalje-
nja osebnosti šefa države. Na zdravljenje pa bi Jelcina seveda radi poslali voditelji opozicijskih parlamentarnih frakcij.
Ruski državljani imajo pravico do treznega predsednika, ki jih bo vodil v tem za njih zelo težkem obdobju. Bati se je samo, da bi bil ozdravljeni Jelcin še ostrejši sogovornik. Ali pa tudi ne.
JAPONCI PONUJAJO NA POSODO TUDI »DRUŽINO«
SPOSODITE Sl ŽENO!
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d., Celje
Zakaj si ne bi sposodili sina in snahe samo za popoldne? Na Japonskem je to čisto mogoče. Neko združenje se je odločilo pomagati tisočim starejših Japoncev, katerih otroci so preveč zaposleni in jih nimajo časa niti obiskati.
»Mi ne moremo spremeniti sveta, lahko pa nudimo zadovoljstvo starejšim ljudem,« pojasnjuje Satsuki Oiwa (37 let), predsednica »Japonskega centra za uspešnost«, ustanovljenega leta 1987, zaradi usmerjanja poslovnih ljudi v medčloveške odnose.
Pred tremi leti, ko je pomagala neki prezaposleni osebi, ki ni imela časa obiskati svojih staršev, gospa Oiwa ni oklevala napotiti »zamenjave«. To je bil uslužbenec njenega podjetja, ki je nekaj ur krajšal čas strankinim staršem.
Takrat se je porodila ideja o »posojanju družin«. Danec se na čakalni listi nahaja kar
87 strank, kljub nedosegljivim cenam od 150.000 jenov (1.400 dolarjev) za triurni obisk »sina«, »snahe« in »vnuka«.
Dogaja se, da si nekatere starejše stranke želijo »olajšati dušo in povedati vse, kar mislijo o svojih otrocih«, pojasnjuje gospa Oiwa, medtem ko v sosednjem prostoru pet učencev »zamenjave« ponavlja v ritmu: »Treba je prevzeti iniciativo, skrbeti za svoje zdravje in biti prepričan v dosego ciljev.«
Učenci so samo del skupine dvanajstih izbranih med petstotimi kandidati. »Ostali 'so odpadli, ker jih je zanimal samo odenar,« dodaja gospa Itsuko Momii, direktorica
združenja, Šolanje traja tri mesece, po štiri ure tedensko. Učenci, stari od 20 do 40 let, se učijo osnove psihologije in fizolozifije, največ pa vadijo vajo »sprostitev, na kakšen način bi se lahko prilagodili kakršnikoli situaciji«. Če po treh mesecih naredijo izpit, delajo polovico delovnega časa, strokovnjaki pa postanejo šele po šest mesečni preizkusni dobi, kil stane 50.000 jenov (3.800 dolarjev).
Vrste uslug, ki jih združenje nudi, so zelo impresivne: spremstvo za družabne sprejeme, za odhod v kino, za opravljanje dolžnosti strežnika ali gospodinje, »zamenjava« za oboževalce slavnih show-zvezd, »zamenjava«, ki bo poslušala oštevanje šefa in »zamenjava«, ki vas bo nadomestila v pogrebni ali poročni povorki.
OKRNJEN TRADICIONALNI UGLED KRALJEVSKE DRUŽINE
PREDRAGA ZA RRITANCE
Bi radi poslovali s tujino, pa ne veste kako izvršiti plačilo oziroma kako dobiti devizni priliv. Morate plačati obveznosti na Hrvaško, pa vam nihče ne ve svetovati kaj morate storiti.
Pridite k nam v Ljubljansko banko Splošno banko Celje d.d., Celje v Devizni sektor, kjer vam ponujamo svoje sodelovanje na področju:
-	opravljanja plačilnega prometa s tujino, izvrševanje nakazil, odpiranje akreditivov, odkup ter prodaja deviznih prilivov,
-	odpiranje deviznih in tolarskih nerezidentnih računov ter opravljanje vseh poslov v zvezi z njimi,
-	opravljanje plačilnega prometa s Hrvaško v SLT in CRD
-	deviznega kreditiranja
-	garancijskega poslovanja s tujino,
-	izdajanje blagajniških zapisov - lastnih in Banke Slovenije.
Za vse zgoraj navedene dejavnosti vam nudimo tudi svetovanje strokovnih delavcev, tako da bo sodelovanje res potekalo v obojestransko zadovoljstvo.
Če ste zasebna ali družbena firma se osebno oglasite v Deviznem sektorju v Vodnikovi 2, lil. nadstropje ali pa nas pokličite po telefonu: 26-240 oziroma 441-212. Če pa ste fizična oseba se napotite po informacijo v najbližjo ekspozituro Ljubljanske banke Splošne banke Celje d.d., Celje.
Prepogosto pojavljanje članov britanske kraljevske družine v rumenem tisku je močno okrnilo ugled te nacionalne institucije. Mnenje večine Britancev je, da je kraljevska družina preplačana in nima nobene zveze z realnostjo, povrhu vsega pa daje slab zgled družinskega življenja. Po mnenju poznavalcev razmer je to do sedaj najostrejša ocena kraljevske hiše Windsor.
Njihovemu ugledu naj bi najbolj škodila razveza princese Anne in najavljena razveza princa Andrevva od Sarah Ferguson. Kot nam je znano, so Britanci močno naklonjeni tradiciji, njihova kraljevska družina je bila zanje nekaj posebnega, vzvišenega. S tem, ko so se med njimi začeli krhati odnosi, pa so dokazali, da niso nič dru-
gačni od navadnih smrtnikov.
Večina Britancev misli, da bi morala monarhija priti pod parlamentarni nadzor. S tem bi zmanjšali stroške apana-že, ki letno znašajo okoli 30 milijonov mark, glavnina pa se odvaja za stroške kraljičine državne reprezentance. Kar Britance moti, je to, da prejemajo denar tudi daljni
sorodniki in otroci, ki ga niso z ničemer zaslužili.
Zadnja anketa je pokazala, da je publiciteta za Britance dvorezen meč, saj po eni strani neprestana pozornost tabloidov povečuje popularnost kraljevske družine. Vendar je to nevarna igra, kajti rumeni tisk dvigne nekoga do nebes, zatem pa ga vrže v blato in ga potepta. Mladi pripadniki kraljeve družine pa tudi sami poskrbijo za to, da trobezljači s Fleet Streeta pišejo o njih, kar vsekakor ni pogodu kraljici Elizabeti, ki se trudi s pomočjho princese Diane ohraniti ugled kraljevske družine.
NAČRTUJEJO SVOJ DENAR
SLOVO 00 RUBLJA
Po posvetu voditeljev držav članic ZND v Taškentu je ustrezne mednarodne spora-med njimi ostala samo ena skupna točka: rubelj. Že sedaj zume. Rusija je članicam pa je vprašljivo, če bo skupni denar vzdržal do poletnega ZND, kot predukrep, zmanj-sestanka v Moskvi.	izdajo sveže tiskanega
Ukrajina, Belorusija in Ker jim je v Kremlju jasno, da denaria-Gruzija so že začele s tiska- se bo vpliv rublja zelo zmanj-
njem svojega denarja, le šal, je ruski parlament spre- Kot fantastična so se poka-vprašanje časa in njihovega jel odločitev, s katero se bo zala Jelcinova pričakovanja interesa je, kdaj ga bodo da- uporaba te valute v sosed- o Zvezi neodvisnih držav, le v obtok. Po tej poti so kre- njih državah dovoljevala le, enotni ekonomski coni s pro-nile tudi tri pribaltske države, če bodo le-te podpisale zornimi notranjimi mejami.
tttl
64220 Škofja Loka - maloprodaja Kidričeva 66 tel. 064/631-301 fax. 064/631-551
Izjemna priložnost - Akcijska prodaja vseh tipov zamrzovalnih skrinj - dodatni popusti - cene za gotovinsko plačilo (vključno s prometnim davkom)
ZS-220	21.359 SLT
ZS-300	27.214 SLT
ZS-380	29.346	SLT
ZS-530	36.425	SLT
ZS-350	29.550	SLT
Možnost tudi na obročno plačevanje, polog 40%, ostalo na 3 čeke
Naše izdelke
potrebujete skozi vse leto.
KITAJSKA MAFIJA OSVAJA RIM
Uboga italijanska mafija. Človeku bi se še zasmislila. Ne samo, da jo je v New Yorku izrinila in ponižala kitajska mafija, temveč je le-ta začela zadajati udarce tudi v samem Rimu, kjer je odkrita prva mreža rumenih mafija-šev, ki izsiljujejo trgovce in gostitelje. Samo da še nasmejani gansterji z oznako »Rdeče sonce« dospejo v Palermo, pa bomo že lahko rekli, da je italijanska mafija obsojena na
propad.
Če ne bi bilo.politikov (ki ne samo izsiljujejo, temveč tudi kradejo glasove na samih volitvah za izbor predsednika republike), bi lahko Italija postala zemlja poštenih ljudi v Evropi. Na vso srečo, četudi propadejo ostali lopovi, bodo politiki preživeli in tako uspeli ohraniti nepoštenje, kot neobhodno začimbo, brez katere bi folklorna civilizacija bila neokusna.
V Italiji je torej, v to folkloro dodana tudi kitajska začimba. Kitajska kolonija je tako ali tako bila do sedaj najtišja in neznana v celi Italiji. Poseben znak njenega prepoznavanja je bila nesmrtnost. Za razliko od drugih etničnih skupin, kitajski zdomci v Italiji niso umirali. Točneje, niso prijavili niti
ene smrti. Svoje mrtve (naravne in ostale) na neki način eliminirajo in njihove dokumente predajo drugim Kitajcem. '	'
Chu Xang, lastnik dveh restavracij v samem centru Rima, se je obrnil na policijo, saj so se pri njemu začeli pojavljati pripadniki »Rdečega sonca«.
Rimska policija pripoveduje, da so vsi ostali lastniki restavracij zelo tihi, čeprav je zelo malo verjetno, da lahko mafija »Rdečega sonca« živi samo od dveh restavracij. Kitajski zakon tišine je močnejši kot znamenita sicilijanska omerta. Manjka samo še japonski Vakuza, pa bo kozmopolitska gangsterija v Rimu kompletirana.
TRDOŽIVI
JAPONCI

*!-'i
'-V'.''

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije najdlje živijo Japonci, ženske v povprečju 82,5 let in moški 76 let. Najkrajša je življenjska doba v Afriki, kjer ljudje dočakajo le dobrih petdeset let.
MALI OGLASI
STAREJŠI barvni televizor, v dobrem stanju, ugodno in poceni prodam. Tel. 45-052 AMATI bariton prodam. Robert, 746-145
RAČUNALNIK atari ST, monitor, disketnik, miško, programe, prodam. Tel. 701-591 KLAVIRSKO harmonikoi weltme-ister, 120 basov in 80 basov, prodam za 60.000 in 20.000 SLT. Tel. •32-221


__~
Tačas so v svetu med vzroki za smrt daleč na prvem mestu možganske in srčne kapi, ki povzročajo kar četrtino vseh smrti. Najbolj so k samomorilstvu nagjnjeni v Surinamu, tam dobrih 33 ljudi na sto tisoč dvigne roko nase. Najmanj | :fsjovi TEDNHcTADio^EUE samomorilcev je na Malti, 1,6 na sto tisoč ljudi.	1	-

VANESSA
POJE
Bivša manekenka in bivša prva temnopolta lepotna kraljica, ki so ji naslov Miss Amerike odvzeli, ker je Pent-house ponatisnil serijo fotografij, na katerih se tedaj sedemnajstletna gola objema z belopolto lepotico, je zdaj pop zvezda, igralka in televizijska povezovalka. In delo gre Vanessi VVilliams zelo dobro od rok. Postala je najnovejša pop zvezda, se prebiva na vrh svetovnih top lestvic in začarala je Američane.
N1SC
EHMEm
DVOSOBNO stanovanje ugodno prodam. Lahko delno na blagovni kredit. Inf. na tel. 27-650 STANOVANJSKO pravico za dvosobno stanovanje, 52 m2, 450 DEM za 1 m2, prodam ali zamenjam za starejšo hišo. Tel. 36-085 ENOSOBNO stanovanje v Celju prodam. Tel. 061/311-954 STANOVANJSKO pravico pro-i dam. Stanovanje je veliko 69 m2.
| Tel. 37-925
ENOINPOLSOBNO stanovanje s telefonom, ck, v Celju, ugodno prodam, tel. 061/150-001, int. 335 DVOSOBNO centralno ogrevano stanovanje, takoj vseljivo, v Celju , Na zelenici, lahko s telefonom in garažo, prodam. Tel. 713-703 ENOSOBNO stanovanje v Celju zamenjam za večje. Najraje izven Celia. Tel. 35-671
;
STANOVANJE oziroma stanovanjsko pravico, 30 do 40 m2, ku-1 pim v Celju. Tel. 441-100, Boštjan KARAMBOLIRANE zastavine avtomobile odkupujem. Tel. 771-035, popoldan
STANOVANJE v Celju, s telefonom, takoj kupim za gotovino. Tel. 32-444
TELEVIZIJO kupim. Tel. 731-217 MANJŠO hišo, del hiše ali dvosobno stanovanje na Hudinji ali v bližini, kupim. Ponudbe poslati pod šifro: ZDOMKA 93 OBVEZNICE PTT Celje, kupim. Tel. 771-065, od 7. do 14. ure, Brane
STANOVANJE v Celju, velikost 20 do 50 m2, kupim. Tel. (063) 749-107
KRABBEJEVA TBENIBA
Plavolasa tekačica Katrin Krabbe ne popušča. Nepremagljiva v zbjranju medalj in sponzorskih milijonov se pripravlja na svojo tekaško zmagoslavje na svoje tekaško zmagoslavje
POSEST
HIŠO z vrtom, na Ljubečni pri Celju, prodam. Ponudbe pod POSEST
HIŠO na Hudinji prodam. Tel. 063/28-805
GRADBENO parcelo na lepi sončni legi, 563 m2, v centru Dramelj, prodam po 20 DEM/m2. Justi-ka Kos, Dobrna 25 GRADBENO parcelo, z manjšim objektom v Trnovljah, prodam. Cena po dogovoru. Inf. na tel. 31-615, od 19. do 21. ure GRADBENO parcelo v velikosti 3.600 m2, z opremljeno brunarico, 6x6 m, prodam. Leži ob cesti na relaciji Jurklošter-Lisca. Tel. 063/ 27-437
PARCELO, 55 arov, na lepi sončni legi na Dobrni, prodam. Inf. pri Švent, Klanc 9, Dobrna KOMUNALNO urejeno parcelo, 319 m2, v Celju na Ostrožnem, prodam. Tel. 32-865 NOVO še nedokončano, toda vseljivo hišo, 18 km iz Celja proti Vitanju, prodam. Kupec resen — cena ugodna ali menjava za novejši avto. Tel. 760-050, zvečer STARO hišo z nekaj zemlje in gozda, na lepi sončni legi, na lokaciji med Grobelnim in Šentjurjem, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 063/37-540
HIŠO, 100 m2, ob glavni cesti v Šempetru, Dobreteša vas, posebno primerno za poslovno dejavnost, prodam. Tel. 701-685 VIKEND v Dramljah prodam za
65.000	DEM. Možne razne kombinacije. Tel. 36-928 ZEMLJO, 1 ha, primerno za vinograd ali vikend, prodam. Daniel Jošt, Svetelka 27, Dramlje HIŠO - gospodarsko poslopje, vrt, garažo, 16 arov njive, prodam. Ob asfaltni cesti, Jože Klančnik, Podgora 17, Šmartno ob Paki KOMUNALNO urejeno parcelo vrstna hiša, na Ostrožnem, ugodno prodam. Tel. 063/27-667 PARCELO za vikend, v okolici Atomskih Toplic, zelo ugodno prodam. Tel. 829-503 VIKEND brunarico blizu Dobrne, na lepi sončni legi, 430 m2, voda, elektrika in dovoz, vse urejeno, prodam. Cena po dogovoru. Šifra: BRUNARICA
ZAPOSLITEV
ŠOFER z B, C in E kategorijo išče zaposlitev. Simon Winter, Lopata 55, Celje, tel. 33-751 IŠČEMO dekle za strežbo. Plačilo po dogovoru. Tel 731-649 od 7. do 8. ure zjutraj
ŽELITE izboljšati standard? Nudimo odlično plačano delo. Pogoj lasten prevoz. Inf. 857-294 SAMOSTOJNE komercialiste z večletno prakso, sposobne samostojnega trgovanja v vseh trgovinskih strokah po vsej Sloveniji, iščemo. Ponudbe na Novi tednik pod šifro: KOMUNIKATIVNI DELO v strežbi v gostilni, dvoizmensko, honorarno ali redno, nudimo, Gostilna Intihar, Levec PRODAJALKO za prodajo tekstila na stojnici zaposlim. Inf. na stojnici pred Našo knjigo v Stanetovi ulici
HONORARNE zastopnike za terensko delo iščem. Ponudbe pod šifro PROVIZIJA
DESETIM akviziterjem nudi delo uspešno podjetje. Zaslužek od 20.000 SLT naprej. Prijave sprejemamo do 31.5.1992 na Vir d. o. o., p. p. 9, Žalec
DELAVKE v gostinstvu - družbena prehrana zaposlim na določen čas. Delo je dvoizmensko. Šifra: DOBRO PLAČILO IŠČEM šiviljo za izdelavo butičnih izdelkov za šivanje v butiku. Inf. na tel. 741-068
ŽIVAH
KOZI z mladiči prodam. Stanko Rezec, Cesta v Debro 30, Laško TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Matevž švent, Klanc 29, Polzela KOZO in kozliče prodam. Tel. 33-700
PET kozličev, starih 3 mesece, prodam. Tel. 741-769 KOZLIČA, stara 5 tednov, prodam. Brečko, Tremerje, tel. 25-794 JARKICE prodajamo. VVinter, tel. 063/33-751
KRAVO, tik pred telitvijo in breio telico, obe simentalki, prodam. Škofja vas 29 a
NEMŠKE ovčarje, stare 3 mesece in rodovniške, stare 9 mesecev, prodam. Tel. 063/701-034, Silvo, popoldan
OPREMA
na poletnih olimpijskih igrah v Barceloni. Kariera visokorasle in stasite 22-letne atletinje se je močno zamajala, ko naj bi v njenem urinu odkrili sledove dopinga, a, kot kaže, so ji napravili krivico in bo vseeno lahko nastopila na srečanju športne mladine sveta.
KUPIM
ZAZIDALNO parcelo ob cesti, na relaciji: Šempeter-Gomilsko, Šentrupert-Parižlje, Šempeter-Polze-la, Šempeter-Prebold, kupim. Plačilo v DEM. Tel. 711-954, dopoldan KRAŠKEGA ali nemškega ovčarja, starega več kot 1 leto, kupim. Šifra: OVČAR
PLATIŠČE za traktor deutz, letnik 1977, za gumo št. 12, 4/28, kupim. TEI. 063/731-011
NOV štedilnik kuppersbusch ugodno prodam. Inf. na tel. 778-064 RABLJEN pralni stroj gorenje poceni prodam. Čuprijska 19/11 SEDEŽNO garnituro in otroško posteljo ugodno prodam. Tel. 776-024
KOMBINIRANO omaro, dolžina 265 cm in okroglo raztegljivo mizo ugodno prodam. Tel. 063/35-338 NOVO peč emocentral, 23 tisoč kalorij, prodam. Celinšek, Polzela 72
RJAVO spalnico, most, termo-elektr. peč št. 5 in kombiniran štedilnik 2+4, ugodno prodam. Tel. 063/411-106, po 19. uri HLADILNIK gorenje, 501, tovarniško zapakiran, nov, ugodno prodam. Inf. na tel. 29-431
RAZNO
BARVNI tv, nov, ugodno prodam. Tel. 714-830, po 17. uri COMMODORE 128 D, disketnik, printer commodore, prodam. Bogdan Gerlj, Podjavorškova 11, Celie
BUKOVA drva, 12 m3, 2.000 kosov rabljene strešne opeke trajan-ke, gliser GT 402 z motorjem in prikolico, prodam. Tel. (063) 714-751
PRIKOLICO za traktor TV prodam za 15.000 SLT. Ivan Zimšek, Šentjanž 13, Štore STANOVANJSKO pravico enoinpolsobnega stanovanja, rezervne dele za tam 2001, večjo količino, ugodno prodam. Inf. na tel. (063) 21-600
JUGO 45 in lado 1500, oba registrirana in kobilo haflinger prodam. Majda Benčina, Spotinsko 2, Loka pri Žusmu
ITALIJANSKI otroški voziček, po-vijalno mizico, hojico za dojenčka in otroško posteljico, prodam. Tel. (063) 714-751
PARCELO, približno 6.000 m2, blizu Vojnika in spalnico prodam. Tel. 773-068, zjutraj od 7. do 9. ure NOV braun multipraktik plus UK 110 in malo rabljeno nemško moško kolo city bike, znamke st. tro-pez, ugodno prodam. Tel. 711-311, Škrabnar, dopoldan BRAKO prikolico in tomos avto-matik A 3 L, nov, prodam. Tel. 32-146, od 10. do 12. ure VEČJO novo leseno pasjo uto prodam. Inf. na tel. 778-064 PRIKOLICO adria, vespo 125 cm3, ugodno prodam. Tel. 711-550 MONTAŽNO garažo ali gradbeno barako prodam. Ivan Zeme, Pečov-Ije 31 b, Štore
OPEKO ristovec, približno, 1.000 kosov, novo, prodam 20% ceneje. Prodam še stiskalnico na vijak, Vinko Ropaš, Jeronim 3, Vransko JABOLČNIK in domače vino prodam. Gotar, Spodnja Rečica 61, Laško, tel. 732-040
APN 6, letnik 87, dve čeladi in kasetofon prodam. Mojca Kantu-žer, Na otoku 4, Celje BCS kosilnico, moped APN 6 in hondo CB 400 N prodam. Štekliče-va 1, Ljubečna
ZAMRZOVALNO skrinjo, 380 I in avtomobilsko prikolico ugodno prodam. Tel. 36-631 ČRNOBELO kožo prodam. Tel. 34-942
NOVO hišo in hlev na Grobelnem pri Celju prodam. Tel. (063) 28-444 RABLJENE, dobro ohranjene radiatorje prodam. Tel. 411-160, popoldan
PLINSKI bojler - pretočni ter vrtni sušilnik za perilo - dežnik, ugodno prodam. Tel. 34-291, popoldan
OTROŠKO povijalno mizo z banjo, novo, za 5.000 SLT, letno-zim-ski voziček, prodam za 8.000 SLT. Tel. 34-291, popoldan
KOMPLET gorilnikov za plamen-sko varjenje, 2 kisik, 1 acetilen - jeklenko, prodam. Tel. (063) 711-471 MOTORNO kosilnico muta kombi, kosilnico za TV in motor LA 300 za muto prodam. Vončina, tel. 063/ 781-156
PUHALNIK tajfun, nov, brez elektromotorja, prodam. Anton Siter, Trnovlje 8, Strmec OBRAČALNIK SIP, širina 160, za manjši traktor, snežno frežo za gol-doni 14, garnituro za plinsko varjenje brez jeklenk, vse zelo ugodno prodam. Tel. 745-258 STROJ, lušči, melje, koruzo, storže, prodam za 400 DEM. Timpran, Klanc 49 Dobrna TRAKTOR pasguali tip 990, 21 KM, s priključki: plug, freza in škropilnica, ugodno prodam. Franc Strašek, Kristan vrh 16 b, tel. 27-411, int. 706, od 7. do 14. ure ENOOSNO traktorsko prikolico, malo rabljeno in kiper prodam. Jurkošek, Griže 124 PFAFF industrijske šivalne stroje, zelo dobro ohrajenjene, pror dam. Tel. 701-685 TRAKTOR ursus 335, 1.000 delovnih ur, prodam. Tel. 785-262 MOTOR mag za kosilnico bucher prodam. Tel. 063/721-029 KOSILNICO za traktor ferguson, bočno, prodam. Podpečnik, Hotu-nje 31, Ponikva
KOSILNICO BCS prodam. Cena po dogovoru. Tel. 744-275
ZIDAKE Modul ugodno prodam. Tel. 772-436, zvečer
V Kranju, prodam tri novejše termoakumulacijske PEČI 2,5 kW 3,5 kW in 4,5 kW. Tel. 061/214-647.
Prodam TROSED (raztegliv), DVOSED in klubsko MIZICO, ugodno. Langerholc, Novi svet 15, Šk. Loka.
Zelo ugodno prodam starejšo SPALNICO. Tel. 78-082.
Prodam KAVČ. Jože Šubic, Su-ška 41, Šk. Loka. Tel. 064/631-600.
Ugodno prodam skoraj nov raztegljiv DVOSED. Tel. 51-956.
Ugodno prodam OMARE za dnevno sobo, KUHINJSKO OPREMO, MIZO in 4 STOLE, tel. 329-478.
KUPIM
Kupim OSEBNI AVTO do 2000 DEM, tel. 66-355.
Kupim ZEMLJO za vrt, tel. 323-116.
KUPONE za brezplačne oglase GORENJCA, kupim. Tel. 633-488.
Smrekove suhe, mizarske COLARIČE, PLOHE in 8 ali 10 cm prizme, kupim. Tel. 725-254.
Zazidljivo PARCELO, gospodarsko poslopje ali kmetijo, kupim. Šifra: ŠK. LOKA-KRANJ.
Kupim smrekovo HLDOVINO. Tel. 41-100.
ŽIVALI
Prodam ovoletno pol noriško KOBILO, Skumavec, Zg. Laze 20 Prodam KOZO z dvema kozličkoma, starima 3 mesece, Gorice 13, pri Radovljici
Prodam brejo KRAVO. Florjančič, Zg. Gorje 20 Kupim KRAVO pred teletvijo. tel. 802-042
Prodam KOZO, dobro mlekarico, tel. 46-489
Prodam brejo TELICO, Janez Dornik, Podhom 12 Zg. Gorje Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg, tel. 79-619
ZAPOSLITEV
i®IEimigJEJIGLAS
STANOVANJSKA
OPREMA
Prodam nove nerabljene, zložljive strešne STOPNICE WIPRO 235-70 in dvokrilna stranska, vhodna VRATA, tel. 802-610.
Iščemo izučeno ŠIVILJO, iz okolice Radovljice, za šivanje na našem domu, tel. 78-965, interna 241 od 9. do 12. ure in od 16. do 19. Ore Iščemo TRGOVKO za honorarno delo v trgovini na Bledu, tel. 78-965 int. 241 od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Iščem honorarno DELO. Tel. 325-011
Zasebno podjetje išče mlajše DELAVCE in DELAVKE, začetniki honorarno, kasneje redno, šifra: META
Iščemo več PLESKAFUEV in oddamo SLIKOPLESKARSKEGA DELA. Inf. na tel. 41-638 'Kava bar PRIMADONA redno ZAPOSLI več simpatičnih, mladih in marljivih deklet za strežbo, hrana in stanovanje lahko v hiši, OD po dogovoru, tel. 43-402 Čimprej vzamemo v najem hladilno KOMBI VOZILO, za temperaturo do +10 stopinj, voznika z izpitom B kategorije, kličite na tel. 211-744, vsak delavnik od 7. do 15. ure.
ZAPOSLIM fanta za PEKO pizz. Klementina, Pungert, Škofja Loka Dekle za STREŽBO, v kava baru, ZAPOSLIM, tel. 78-965, int. 235, Moulin Rouge, Trgovski center Bled
Kava bar COKLA Tržič, ZAPOSLI mlado dekle za pomoč v gostinskem lokalu, tel. 218-110 in tel. 50-109
Honorarno ZAPOSLITEV dobi vestno, pridno in pošteno dekle za delo v kiosku (trgovina), ponudbe pod Šifra: POŠTENA Gostilna pri TRŽIČU išče samostojnega KUHARJA, tel. 57-585 Takoj ZAPOSLIMO honorarno SNAŽILKO, tel. 41-700 od 11. ure dalje
Iščemo PASTIRJA za planino Prevalo, inf. na tel. 75-049 Za delo v pizzerijl, kuhinja in strežba, zaposlimo fanta oz. dekle. Lahko je začetnik. Možnost redne ali honorarne zaposlitve. Za delo v diskoteki KLUB KANU, zaposlimo več simpatičnih fantov in deklet. Penzion KANU, Valburga 7, Smlednik
Renomirana avstrijska firma, vabi sodelavce za redno ali honorarno ZAPOSLITEV. Tel. 9943 463 503740 ali 061/448-856 Pizzerija TONAČ v Gradu pri Cerkljah sprejme KUHANJA za peko pizz. Tel. 422-271 Pridružite se uspešni skupini pri PRODAJI NA TERENU. Ne bo vam žal. Izplačila tedenska, tel. 84-662 Želite delati v sodobnem ZAVAROVALNIŠTVU. Vaš zaslužek je lahko odličen. Inf. na tel. 422-760 Honorarno DELO dobi simpatična ženska ali dekle, za delo v lokalu v Kranjski Gori, možnost brezplačnega bivanja. Šifra: KRANJSKA GORA
Gostinski lokal na Bledu išče dekle ali fanta za DELO za šankom in v strežbi, tel. 78-861 od 19. do 20.
NOV^OOBfl



OSTALO
Prodam PAJKA na 4 vretena in ZGRABAUALNIK FAVORIT 220, Praproše 1, Podnart.
Prodam OBRAČALNIK in SEDEŽ z BCS kosilnico. TeT 723-427.
Prodam nerabljen STROJ za šivanje ovratnikov (katlerco), cena 800 DEM. Tel. 327-375.
Zaradi preusmeritve, nujno prodam univerzalno STRUŽNICO. Telo. 215-259.
MOTOKULTIVATOR diesel s priključki, prodam. Tel. 241-178, po 20. uri.
Prodam MERCEDES 1113, registriran in tračno ŽAGO za razrez hlodovine, Janez Razinger, Sr. Dobrava 9.
ROČNO KOSILNICO, v dobrem stanju in ORALNI PLUG, prodam. Tel. 802-581.
Prodam rotacijsko KOSILNICO 165. in OBRAČALNIK Favorit 220. Strahinj 64.
Prodam STROJ za rofkati in drobiti koruzo, tel. 213-822.
MEŠALEC za beton, prodam, tel. 51-461.
Prodam nerabljeno enoosno 3,5 t, kiper PRIKOLICO ali zamenjam za BCS KOSILNICO tel. 723-510.
Prodam barvni TV AKVAMARIN, v okvari, tel. 45-147.
Prodam SILOREZNICO EPPLE 900. dobro ohranjeno, tel. 64-103.
OVERLOCK PFAFF - entlarico, novo, prodam. Tel. 215-650.
Industrijske ŠIVALNE STROJE, enoigelni, dvoigelni, luknjičarko in entlarico OVERLOCK, prodam. Tel. 069/56-010.
Prodam RAČUNALNIK DAPRO 286 AC ter tiskalnik A3 formati, vse novo, scanner Genius, nov. Cena 1200 DEM in telefonsko TAJNICO Compur 385, za 150 DEM. Tel. 064/ 325-727.
Prodam IBM PISALNI STROJ z več pisavami, primeren tudi za manjšo tiskarno. Tel. 064/48-103
Prodam malo rabljen HIDROFOR in HIDROPAK, cena po dogovoru, tel. 44-029
Prodam ustrojeno KRAVJO KOŽO, velikost 4,4 m2, rjavo bele bar-
,/P tpl 67-99?
Prodam Tomos AVTOMATIK, ŠTEDILNIK 2-2, CIRKULAR Tajfun in termoakumulacijsko peč 6 kW. Hrastje 20. Tel. 327-067
Prodam FIČOTA 850, MOTORKO husgvarno, ŠOTOR za dve osebi, tel. 422-771
Prodam TELIČKO simentalko in rotacijsko KOSILNICO, tel. 51-018
Ugodno prodam skoraj nov električni 50-litrski BOJLER, tel. 46-574, Gorice 32
Prodam bukova in mešana DRVA, tel. 421-345
Prodam 1 m3 suhih, 3 leta starih, bukovih DESK, colaric, tel. 49-012
Prodam PEČ za centralno ogrevanje, kurjavo na trdo gorivo in olje, 50.000 kcal. z bojlerjem, cena po dogovoru. Tel. 861-077
Prodam strinski ŠTEDILNIK in STOL (iz Nemčije), v obnovljenem stanju, tel. 79-087
Prodam delovno MIZO (ponk), tel. 325-330
Ugodno prodam venecijanski TLAK (granit), 20 m2. Tel. 242-471
Ugodno prodam rabljeno PEČ TVT 23, za etažno centralno ogrevanje. Tel. 632-054
Zelo ugodno prodam nove KLETKE za kokoši. Tel. 403-013
Prodam rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO 380-litrsko, tel. 65-314.
Prodam novo KLETKO za kokoši in gorenjske NAGELJNE. Tel. 47-190.
Prodam KOLO BMX, star 10 let in kupim ČELADO, tel. 68-066.
BANJO, litoželezno, dolgo 120 cm, okno 60x60 in HLADILNIK, prodam, tel. 422-790.
Ugodno prodam pravkar izdelano mlado, junčjo KOŽO, tel. 78-681.
Prodam manjši GLISER z motorjem, 4 konjske sile, na volan, Kropa 3.
Prodam STOJALO za izdelavo butar in BUTARE, tel. 217-203.
Prodam cca 1 m3 suhih, hrastovih DESK, debeline 30 mm. Tel. 74-637.
Prodam rabljena OKENSKA KRILA in rabljene macesnove ROLETE, tel. 242-149.
Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin, tel. 65-103.
Prodam 100 m2 STIROPORA - debeline 4 cm. Tel. 212-710.
Prodam novo strešno KRITINO Dravograd, Beleharjeva 18, Šenčur.
Prodam BETONSKI MEŠALEC, uporabljen za eno hišo in nekaj gradbenih elementov, tel. 801-626.
KLINKER, 2x pečen za fasade, rdeč, prodam. 1 kos/26 SLT, tel. 50-702.
Prodam smrekove PLOHE, debeline 5 in 8 cm, tel. 64-032.
N0m490BA
.'.j
primorske
novice
STANOVANJA
STANOVANJSKO PRAVICO za trisobno stanovanje, 78 m2, v Kopru Žusterna III, Kozlovičeva 13, prodam. Tel. 066/ 22-753, vsak dan od 16. do 20. ure.
GARSONJERO in GARAŽO, blizu Domžal zamenjam za enakovredno stanovanje v slovenskem Primorju. Tel. 061/ 27-713.
MANJŠE STANOVANJE, v Piranu, najame za daljši čas, zakonski par, brez otrok. Tel. 0608/ 31-660.
ODKUPIM stanovanjsko pravico za stanovanje v slovenskem Primorju. Tel. 062/24-718.
ENOPOSTEUNO SOBO, blizu Kopra, oddam nekadilcu. Tel. 066/ 31-952.
ENOSOBNO stanovanje, v Sežani zamenjam za podobno na slovenski obali ali po ugodni ceni, prodam. Tel. 067/72-768.
PUNCA išče garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice v Novi Gorici. Tel. 065/ 23-890.
5-članska družina najame stanovanje ali hišo za dobo 1 leta v Novi Gorici, Sežani ali v Primorju. Tel. 040/200-237, Trst.
NAJAMEM stanovanje v Šempetru za 6 mesecev. Tel. 065/ 31-375.
GARSONJERO v Novi Gorici oddam v najem. Tel. 065/ 26-300.
V	Novi Gorici prodam enosobno stanovanje v II. nadstropju. Pisne ponudbe na novogoriško uredništvo pod šifro: 45 m2.
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Novi Gorici prodam. Tel. 065/ 21-297.
V	ZAMENJAVO za 3-4 sobno stanovanje nudimo dvosobno ali enosobno ali garsonjero v Novi Gorici. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Pl.
TRISOBNO stanovanje na Markovcu, prodam. Tel. 066/ 36-740.
DVOINPOLSOBNO stanovanje, v Semedeli, oddam v najem. Tel. 061/212-732, po 17. uri.
DVOSOBNO stanovanje, novo, Žusterna 3, prodam. Tel. 066/ 21-963, popoldan.
ENOSOBNO, komfortno stanovanje, v Kopru, oddam. Tel. 066/ 71-227.
GARSONJERO, s posebnim vhodom, v Luciji, oddam. Tel. 066/ 71-227.
ŠTIRISOBNO stanovanje, v Ol-mu-Koper zamenjam za 2 manjši. Tel. 066/32-025.
i\SwiH\a
cenik za odkup hlodovine:
daa
Mariborska 116, 63000 Celje, p.p. 77 Telex: 33619 YU SAVLIK Telefax: 063/32-460 Telefon 063/32-421, 32-487, 32-031
DREVESNA VRSTA	KVAL.	PREMER	CENA/m3
OREH	F ex	50 cm	18.000,00 SLT
	F 1	40 cm	13.800,00 SLT
	F 2	35 cm	9.568,00 SLT
	F 3	30 cm	5.520,00 SLT
	1	30 cm	4.600,00 SLT
	II	25 cm	2.300,00 SLT
ČEŠNJA	F	35 cm	10.532,00 SLT
	1	30 cm	4.864,00 SLT
	II	25 cm	3.944,00 SLT
HRUŠKA	F	35 cm	8.200,00 SLT
	I	25 cm	4.312,00 SLT
	II	25 cm	3.208,00 SLT
HRAST	F 1	40 crri	12.200,00 SLT
	F 2	35 cm	7.200,00 SLT
	I	30 cm	5.320,00 SLT
	II	25 cm	3.720,00 SLT
JESEN	F	35 cm	11.720,00 SLT
	I	25 cm	5.400,00 SLT
	II	25 cm	3.420,00 SLT
JAVOR	F	40 cm	11.392,00 SLT
	L	35 cm	9.520,00 SLT
	I	25 cm	4.360,00 SLT
	II		3.240,00 SLT
BUKEV	F	40 cm	9.500,00 SLT
	L	35 cm	8.336,00 SLT
	I	25 cm	4.520,00 SLT
	II	25 cm	3.240,00 SLT
LIPA	F	40 cm	4.840,00 SLT
	L	35 cm	3.560,00 SLT
	I	25 cm	2.600,00 SLT
JELŠA	F		5.500,00 SLT
	L I I	30 cm	4.200.00	SLT 3.560.00	SLT 6.300.00	SLT
			
SMREKA			
	II	25 cm	4.680,00 SLT
KAVČ, dva fotelja, tamburin, pro-. dam. Tel. 066/ 65-606.
SEDEŽNO GARNITURO, ugodno prodam. Tel. 066/ 34-850, po 18. uri.
ZAKONSKO SPALNICO, starejšo, dobro ohranjeno, prodam za
20.000	SLT. Tel. 065/ 24-060.
POSEST
GRADBENO PARCELO, 672 m2, z vso gradbeno dokumentacijo, prodam. Pisne ponudbe pošljite na’ novogoriško uredništvo pod šifro: V Vrtojbi
V	bližini Nove Gorice (Loke), prodam hišo s 600 m2 zemljišča za
40.000	DEM v t. p. Inf. po tel. (065) 26-739, po 16. uri
ODDAM vpeljan gostinski lokal na izredni lokaciji v Soški dolini. Možen ogled in inf. v dopoldanskem času. Naslov na novogoriškem uredništvu
MANJŠE stanovanje ali starejšo hišo v centru Kopra ali Semedeli, kupimo. Tel. (066) 34-428.
GOZD, 14.000 m2, v okolici Kopra, prodam. Tel. 066/ 33-027.
HIŠO, vseljivo, v Elerjih, prodam. Tel. 066/ 22-285.
HIŠO, v Piranu, prodam. Tel. 066/ 72-406.
VRSTNO HIŠO, v Izoli, ugodno prodam. Tel. 066/ 62-849.
PARCELO, 2.800 m2, v Av. Antonu, primerno za vikend, prodam. Tel. 066/ 54-352.
V	AJDOVŠČINI prodamo enonadstropno starejšo hišo z garažo na parceli 422 m2 z lepim razgledom. Inf. po tel. 061/ 193-061, v službi, Dušan, in 199-094, doma.
V	NAJEM oddam poslovni prostor, v velikosti 16 m , v Ajdovščini - C 2, v pritličju - najboljšemu ponudniku. Odlična lokacija v centru mesta - pri Ljubljanski banki. Pečnik, tel. 065/ 61-543.
V	podmelcu prodam 1 ha kmetijskega zemljišča. Inf. po tel. 065/ 23-933.
POSLOVNI prostor v Novi Gorici, primeren za boutigue ali predstavništvo oddam. Tel. 065/ 21-414, od 8. do 11. ure.
LOKAL, v Solkanu, 14 m2 oddam. Tel. 065/ 22-180.
CENIK VELJA OD 20. 5. 1992 DALJE PRODAJALCU SE OBRAČUNAVA 10% PROMETI DAVEK CENE FCO KAMIONSKA CESTA
ROK PLAČILA: OD 30 DO 40 DNI	SE PRIPOROČAMO!
KOZO z dvema mladičema prodam. Tel. (065) 53-506
TELIČKO, 4 tedne staro, prodam. Tel. (065) 57-334, Branik
KOZO mlekarico, 4 leta staro, s 3 kozlički, prodam. Tel. (065) 23-666.
BIKA za zakol prodam. Tel. (065) 53-342.
KRAVO, 4 leta staro, 5 mesecev brejo, prodam. Bratina, Skrilje 68.
NOVOFUNDLANCE, čistokrvne mladiče, z rodovnikom, prodam. Ogled in inf. Bojan Kutin, Slap ob Idrijci 53, tel. (065) 89-014.
PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg, prodam. Pavel Jagodnik, Koseže 58, Ilirska Bistrica, tel. (067) 81-519.
BIKA v četrti, prodam. Tel. (067) 89-179.
DOBERMAN samičke, črne in rjave barve, z rodovnikom, prodam. Tel. (066) 59-149.
Za CELODNEVNO nego na domu, iščem eno ali dve osebi (zaželeno medicinske stroke). Plačilo po dogovoru. Tel. (066) 33-507 PRESS CLUB KAVA BAR KOPER, išče izkušeno natakarico. Ponudbe na tel. (066) 21-074 IŠČEMO komercialiste za terensko delo na področju cele Primorske. Obvezen lasten prevoz in tel. na tel. (061) 262-570 ali (061) 264-077
ZANESUIVE ZASTOPNIKE iščemo. Zaželeno iz področja Kopra, Postojne, Ilirske Bistrice, Idrije. Tel. (066) 35-255, zvečer NATAKARICO, za delo v Kava baru, v Ankaranu, zaposlimo. Tel.
(066)	33-057, od 7.do 8. ure KUHARJA ali kuharico s prakso
za delo v Pizzeriji in natakarico, lahko priučeno, potrebujemo v juniju za novi lokal v Simonovem zalivu. Možnost stalne zaposlitve. Tel.
(067)	67-710, po 18. uri
IŠČEM DELAVKE, za strežbo ob točilnem pultu na plaži v Simonovem zalivu. Sezonsko delo. Javite se na tel. (066) 22-387 ZAPOSLIM prodajalko za delo v trgovini v Novi Gorici. Inf. po tel. (065) 24-759, od 8. do 12. ure DELAVCA iščem za nedoločen čas. Tel. (065) 45-389, po 20. uri PENZION ŠTERK MOST NA SOČI takoj zaposli kuharja-ico in več vajencev v gostinskem poklicu. Tel. 065/87-065.
PENZION TIMI išče pomoč v tr-govini.Tel. (065) 25-209 IŠČEMO trgovko za delo v trgovini z živili. Tel. (065) 22-206 IŠČEMO PRODAJALCA posteljnine po domovih. Kličite po tel. (065) 32-028, od 15. do 19. ure.
HLADILNIK, 140-literski, zelo ugodno prodam. Tel. 065/ 24-775.
ULIČNI STROJ carpigaiani za sladoled prodam. Tel. 065/ 53-788.
ZAMRZOVALNO SKRINJO, staro 11 mesecev, prodam. Tel. 065/ 48-401.

STANOVANJA
TRISOBNO lastniško stanovanje zamenjam za manjše. Tel. 21-853
HIŠO-VIKEND okoli Novega mesta, Ljubljane, opremljeno za stanovanje, s telefonom, po možnosti z delavnico ali garažo najame slikar. Tel. 24-666
NOVO DVOSOBNO STANOVANJE v Šentjerneju prodam. Tel. 78-098
NAJAMEM garsonjero v Novem mestu. Tel. 068/73-111, po 15. uri
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
PUHALNIK italijanske izvedbe za seno in BCS kosllico, prodam. Marko Sirk, Biljana 21, Dobrovo-. DOGNOJEVALNIK za koruzo in krožno brano prodam. Pavel Figelj, Grčna 50, Nova Gorica, tel. (065) 21-309.
BALIRKO za seno in slamo, znamke LIFAM, še nerabljeno, ugodno prodam. Tel. (067) 41-670.
TRAKTORSKO KABINO IMT 539, novo, prodam. Tel. (066) 57-432.
KOSILNICO BCS FIAGRO 110, prodam ali zamenjam za klavno živino ali les. Tel. (061) 738-619. BALIRKO in NAKLADALKO, za seno, prodam. Tel. (067) 21-618.
TRAKTOR Fiat, goseničar, prodam. Tel. (065) 464-058.
MOTORNO KOSILNICO BCS, prodam. Tel. (067) 68-408.
KOSILNICO BCS, nizka kolesa, prodam. Bizjak, Erzelj 31, Vipava.
KOSILNICO BCS (petrolej), širina 110 cm, prodam. Brje 18/a, Dobravlje
KOSILKO BCS prodam. Tel. (065) 56-593
KOSILNICO BCS prodam. Tel. (065) 56-851
KOMBAJN klas 2,60 m in zmaj 780 za rezervne dele prodam. Tel. (065) 53-304. N
ŽIVALI
PURANE, bele, za nadaljnjo rejo in kosilnico LAVERDA, dobro ohranjeno, prodam. Zafeed, Nova Suši-ca 27, tel. (067) 55-682.
PODARIM majhnega črnega kužka, starega 7 mesecev. Tel. (066) 36-807.
MLADEGA psička, podarimo. Šempeter, Feidlova 24, tel. (065) 31-628.
PURANE IN HRANO, prodamo. Narin 49 pri Pivki. Tel. (067) 55-542.
ROTTVVEILER - mladiče, rodovniške, stare 2 meseca, prodam. Tel, (061) 271-552.
PURANE, stare 1 mesec, prodam. Bošamarin 30, Koper, tel. (066) 33-462.
RODOVNIŠKE, rjave koker špa-njele, prodam. Markovec, Kvedrova 4, Metelko.
POSAVSKE GONIČE, stare 2 meseca, z rodovnikom in belo kozo, prodam. Vinko Močnik, Pot v čelo 29, tel. (065) 75-609
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
TRAKTORSKI PASCUALI, 30 KM in traktorsko škropilnico (200 I), prodam. Jože Rozman, Tomažja vas 23, Škocjan, tel. 76-311 ali 76-137
NOVO NAKLADALKO Sip 20 za krmo prodam. Tel. 068 23-311 int. 341, dopoldne ali 0608/60-076, popoldne, Prekopa 10
PUHALNIK TAJFUN prodam. Tel. 65-255
MOTOKULTIVATOR LABIN, 8 KM s koso prodam. Tel. 22-331, od 7. do 14, ure ob delavnikih
KOSILNICO BCS 127, bencin, petrolej, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 068/64-142
ŠROTAR za koruzo Mio Standard, rabljen eno leto, ugodno prodam. Inf. od 7. do 13. ure na tel. 53-200
TRAKTOR IMT 539, letnik 1988, prodam. Črmošnjice 55 pri Stopičah
VENTILATOR za sušilno napravo za seno, 4 KW, prodam za 50% ceneje. Tel. 73-331
STAREJŠI traktor Steier, 28 KM, ugodno prodam. Tel. 85-863
HRBTNO kosilnico nalaks, Alpina 32, ugodno prodam. Tel. 52-903
OBRAČALNIK sena za traktor TV od 18-21 KM, v odličnem stanju, ugodno prodam. Prodam tudi kvalitetno belo vino, od 50 I naprej, ugodno. Hudoklin, Brusnice 10
RAZNO
GARAŽO v Olmu-Koper, prodam. Tel. (066) 32-330, med 10. in 13. uro ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 84 in dva telička, težka 120 kg, prodam. Tel. (067) 76-573 V KOPRU na Tržnici, prodam dokončan lokal, 30 m2. Tel.(066) 22-328 ali (061) 264-197 POCENI PRODAM različne barve bombažnega žarseja. Tel. (066) 63-429
OTROŠKI VOZIČEK In pisalni stroj, prodam. Tel. (066) 65-016 TRGOVINO, od 30 do 50 m2, naja: mem v Kopru. Zaposlim lastnika ali delimo dobiček ali po dogovoru. Tel. (066) 56-542 ali (066) 76-921, zjutraj
SKRINJO, 310 I in gugalnik, prodam. Tel. (067) 61-628 80 m2 zaprtega prostora v Ilirski Bistrici, dam v najem. Tel. (067) 82-207
PEČ emo central, 23.000 kcal, ugodno prodam. Tel. (065) 46-138, popoldne-
PLETILNI STROJ PFAFF, dvored-nl, z mizo, stroj za šivanje majic in električni stroj za previjanje volne, prodam. Tel. (065) 32-705.
PLETILNI STROJ Brother, dvo-redni, prodam. Tel. (065) 21-467.
MARMORIN, krem barve, za fasado, prodam. Tel. (066) 58-390, po 20. uri.
OPEKO goriški modelar, 1000 kosov, ugodno prodam. Tel. (066) 35-755 24 m2, klasičnega hrastovega parketa, extra kvalitete, prodam. Tel.(066) 31-439, popoldan.
VHODNA VRATA (po naročilu), obloge vseh vrst, balkonske in notranje ograje in stopnice (možnost montaže). Inf. po tel. (064) 691-742.
DESKE morale in polce za opažanje prodam. Tel. (065) 77-238 ŽELEZNA GARAŽNA vrata, 265x205, prodam za 10.000 SLT in več novih jogijev de luxe po 6.000 SLT/kos. Tel. (065) 25-966.
PLINSKI ŠTEDILNIK Gorenje, 140 I, bojler Gorenje TIKI, 10 I, ugodno prodam. Tel. 066/ 37-204 ali 066/ 35-850.
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 310 I, prodam. Tel. 066/ 51-431.
ROVOKOPAČ MF A-50, letnik 76, v dobrem stanju, prijavljen v Sloveniji, ugodno prodam. Tel. 0531/ 71-382.
PRALNI STROJ, nov, nerabljen, prodam. Tel. 066/ 56-143.
ŠTEDILNIK, kombiniran in hladilnik, 170 I, oboje novo, nerabljeno, zelo ugodno prodam. Tel. 067/ 79-153.
KUPIM
KUPIM suhe macesnove plohe. Splošno mizarstvo Kramar, Jersla-vec 1/a, 68258 Kapele, tel. 0608/68-347
PRODAM
PRODAM KRAVO. Jože Mihalič, Vel. Brusnice 18 126 P, letnik 1978, in kozo mladico prodam. Tel. 068/42-956 HRASTOVE PLOHE in prikolico, 2 t, prodam. Avgust Gabrič, Titova 90, Senovo. Tel. 0608/79-360 AVTOPRIKOLlCO prodam. Tel. 25-785
OKNA, rabljena, z roleto in brez vezana prodam. Tel. 068/84-896 DVIŽNA garažna vrata, rabljena (200 x 230), prodam. Tel. 23-562 BETONSKI MEŠALEC, 150 I, Li-fam, z bencinskim motorjem, malo rabljen, prodam. Tel. 068/25-800 GOZDNI STROJ timberdžek prodam. Tel. 047/76-322 190 komadov OPEKE Bramac, 33 m2 rjave tegole ugodno prodam Tel. 068/22-893
IMV KAMP prikolico prodam. Tel 25-364
DVE TELICI in kosilnico mini pa dam prodam. Tel. 43-820 POČITNIŠKO prikolico, 4 ležišča in kuhinjski hladilnik ugodno pro dam. Tel. 068/27-728 KRAVO s teletom, voz 15 col, mo ped 5 brzin, prodam. Tel. 068/40 094
LEGLO črnih labradorjev, rotvaj lerjev, prodam. Tel. 061/576-679 GABROVA drva prodam. Tel. 87 554
BASSEC HOUND, veseli psički z žalostnim pogledom iz vrhunske ga legla, so naprodaj. Tel. 063/712 875 (zvečer)
POSEST
V BLIŽINI Dolenjskih Toplic, vas Verdun, prodam posest (1 ha) s starejšo nevseljivo hišo. Na parceli je vodovod. Tel. 28-643	•
25 AROV mešanega gozda (hrast, bukev, smreka) pri Škocjanu prodam. Jelka Fink, Kolarjeva 2, Šentjernej
HIŠO v bižini Novega mesta pod ugodnimi pogoji prodam. Ovniček, Bršljin 61, Novo mesto ZAZIDUIVO PARCELO, 1500 m2, z gradbeno dokumentacijo, v Sevnici, prodam. Tel. 061/714-923
V OREŠJU pri Bizeljskem prodamo: montažno vikend hišo, podkleteno, z elektriko in vodo, vinograd površine 10 arov, sadovnjak 18 a, njivo 11 a ter 102 ara veliko parcelo, delno pašnik delno gozd, z možnostjo postavitve vikend hiše. V Bistrici Ob Sotli pa prodamo 30 arov veliko njivo. Hišo in posest prodamo skupaj ali vsako posebej. Inf. na tel. 061/443-471
PRODAM ali oddam manjšo hišico blizu Trebnjega. Ogled in cena po dogovoru. Tel. 061/554-339 VINOGRAD, star 4 leta, 300 trt (rizling, kraljevina), zemljišče 28 a, na Hrastu pri Metliki, ugodno prodam. Tel. 58-047 POČITNIŠKO hišico na Stari gori pri Semiču in dva soda 300 in 400 litrski, nova, prodam. Tel. 52-608 NJIVO, 30 a, v Metliki prodam. Tel. 60-234
VINOGRAD s hramom v Osredku pri Krškem prodam. Parcela je 35 arov, asfalt do parcele, vodovod in elektrika na parceli, možnost gradnje. Tel. 041/234-430 ali 0608/31-538
ZAZIDUIVO PARCELO v Črnomlju, v naselju Kočevje, velikost 514 m2, s telefonom, vodo in elektriko, prodam. Tel. 068/51-480, 52-458 GOZD in košenino ugodno prodam. Tel. 061/267-304 HIŠO na Bregu v Novem mestu prodam. Inf. v petek dop. na tel. 22-441 int. 569
PARCELE v okolici Rake (telefon, asfalt) prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 061/577-817
DELO
FRIZERSKI SALON JELKA, Dolenjske Toplice, sprejme pomočnico, stanovanje preskrbljeno. Tel. 65-086.
HONORARNO ZAPOSLIMO prodajalko. Resne ponudbe sprejemamo v butiku na Kastelčevi 1 v Novem mestu
ZA SLOVENIJO IŠČEMO knjigotrške komercialiste in skupine za individualno prodajo. Zaželen lasten prevoz. Tel. 061/103-026
Z VESTNIM DELOM do dobrega honorarja. Tel. 24-781
ŽELITE DOBER HONORAR s prodajo dobro prodajanega artikla? Tel. 23-977
HARMONIKARJE za igranje v gostinskem lokalu iščemo. Inf. v četrtek in petek dopoldne na tel. 48-303.
KLJUČAVNIČARJA z nekaj prakse zaposlim. Oglasite se osebno na naslovu: Roletarstvo Medle, Žabja vas 47 Novo mesto
ZA ČIŠČENJE STANOVANJA iščemo mlajšo upokojenko. Naslov v oglasnem oddelku
MESAR s 17-letno prakso išče zaposlitev v Novem mestu ali okolici (Brežice). Tel. 0608/60-264, po 20. uri.
PROSTOR 45 m2 oddam v najem. Tel. 27-134
POTREBUJEM VARSTVO za triletnega otroka, nekaj ur dnevno v popoldanskem času, najraje v Ločni (v Plavi laguni), takoj. Tel. 22-243, ob delavnikih od 15. do 18. ure.
DNEVNO NOČNI LOKAL oddam v najem. Možnost sprotnega plačevanja, možen odkup inventarja ali partnerstvo. Tel. 0608/62-056
VARSTVO dveh otrok v Črnomlju iščem. Tel. 51-503, po 20. uri
INŠTRUIRAM matematiko in fizi-ko za osnovne in srednje šole. Tel. 22-481
DELAVNICO, na dobri lokaciji, velikost 30 m2, oddam v najem. Tel. 068/84-870
POSEST
26 AROV NJIVE v Murski Soboti prodam. Možnost obročnega odplačevanja. Tel. 061/373-992 PRODAMO HIŠO v središču Bo-' gojine 74. Turnišče, Travniška 14 PARCELO, 260 m2, s staro hišo v Gornji Bistrici 25 ugodno prodam. Tel. 061/331-204 ABSOLVENT IN ABSOLVENTKA VETERINE najameta stanovanje v Murski Soboti. Tel. 21-906, dopoldan
STAREJŠO HIŠO v Moravskih Toplicah, prodam. Tel. 48-253 STAREJŠO VSELJIVO KMEČKO HIŠO (elektrika, voda), primerno tudi za počitniško hišico, v Čikečki vasi, s sadovnjakom (13 arov), obdelovalna zemljo (1 ha) in vinogradom (5 arov), prodam za 18.000 DEM ali tolarsko protivrednost. Ladislav Koren, Pordašinci 14 KOMUNALNO UREJENO PARCELO in 20 arov travnika prodam po dogovoru. Babinci 40 NJIVI 75 in 18 arov, v Černelav-cih, R 4, starejši letnik, karamboli-ran in traktor Steyr, 18 KS, s priključki in avtomatik prodam. Tel. 32-406
MARKET
Ljubljanska 16, CELJE
delovni čas: ob delavnikih in sobotah od 7.30 do 19.00 ob nedeljah, od 8.30 do 12.00
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
AZSjET/JA LEŠH\Y,
Te!. : 77$ -
ENOSOBNO STANOVANJE, južna lega, v Murski Soboti, prodam. Tel. 31-040	*
STANOVANJSKO PRAVICO kupim, kjerkoli v Pomurju. Nagrada v DEM. Tel. 23-430, po 18. uri KMETIJO manjšo, voda, elektrika, na lepi južni legi, zaradi bolezni lastnika in osamljenosti prodam. Jože Gjureč, Gerlinci 128 26 AROV NJIVE v Murski Soboti prodam. Možnost obročnega odplačevanja. Tel. 061/373-992
DELO
ZAPOSLIM DEKLE za delo v gostinskem lokalu v Idriji. Dobro plačilo in stanovanje. Tel. 065/71-539 ali zvečer 065/75-005, Škrjanc VEČ POTNIKOV potrebujemo za prodajo 60 vrst tekstila na terenu za območje Štajerske Tn Prekmurja. Spodbudna provizija in zelo lep zaslužek. Možnost vodenje skupine in redne zaposlitve. Tel. 062/724-662
KUHARJA ALI KUHARICO zaposlim. Tel. 69-079
MLAJŠO UPOKOJENKO za oskrbo starejše ženske na domu v Murski Soboti, dopoldne, iščemo. Plačilo po dogovoru. Tel. 21-282, popoldan
DEKLE ALI ŽENSKO za občasno pomoč v gospodinjstvu iščemo. Tel. 24-671, po 18. uri KUHARICO, kvalificirano ali priučeno, in natakarico takoj zaposlim. Tel. 72-073
GOSTIŠČE PIRAMIDA zaposli KV kuharja ali kuharico za nedoločen čas. OD okrog 40.000 SLT. Tel. 41-556 doma ali 42-073, gostilna
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
NIZKOTLAČNO BALIRKO VA-GLER prodam. Pečarovci 92 OBRAČALNIK PANONIJA, 2,20 m, prodam. Tel. 48-253 TRAKTORSKO FREZO PANA-GRA TLR 155, novo, ugodno prodam. Bakovci, Vrtna 17, tel. 43-153 TRAKTOR FORDOR 42 KD, generalno obnovljen in motor za opel ascono 1600, menjalnik za opel kadeti 1300 prodam. Štefan Bunder-la, Grad 64, tel. 53-157 NOV TRAKTOR Tomo Vinkovič tv 826/30 prodam za 405.000 SLT. Tel. 82-676, po 12. uri
STROJ ZA POBIRANJE SLADKORNE PESE Neptun in osebni avto vvartburg, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tel. 81-118 ROTACIJSKO KOSILNICO CRE-INA VICON, 1,65 m, prodam. Lukavci 33, tel. 87-588 NAKLADALNO PRIKOLICO SIP PIONIR 20, novo, še nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam. Jože Grašič, Mala vas 3, Tomaž pri Ormožu ali tel. 062/33-286 TRAKTOR ZETOR URSUS in IMT 35 do 50 KS kupim in prodam motor za zastavo 750 in termoakumulacijsko peč Elind 2,5 kW, tel. 41-138
KOSILNICO LAVERDA, dizel, prodam. Gaberje, tel. 76-136 MOTOKULTIVATOR GOLDONI, 10 km, nov, nerabljen, prodam. Tel. 26-555
SREDNJETLAČNO PREŠO ZA SENO ali slamo prodam. Tel,- 23-152, po 15. uri
N0W l 90BA
W-\
Avtomobili
JUGO 45, letnik 1991, garaži-ran, prodam. Tel.: 063/33-767, *po 18. uri
FIAT 850 special, letnik 1975, generalno obnovljen, prodam, cena 500 DEM, neregistriran. Tel.: 063/ 714-418 VVARTBURG KARAVAN, letnik 1977, registriran do 4/93, obnovljen ter rezervne dele zanj, prodam, cena 1.300 DEM. Tel.: 063/ 714-418
Ostalo
FANT 37 let iz Bosne išče žensko iz Velenja ali okolice, zaradi prijateljstva. Tel.: 063/856-535, Sreten TRAKTOR STVER 18 KW, prodam. Tel.: 063/772-173 GARAŽO na Hudinji, dnevno sobo Meblo in mešalec za beton, prodam. Tel.: 063/36-160
HARMONIKO VVELTMEISTER 120 bas (60.000 SLT) in 80 bas (20.000 SLT), prodam. Tel.: 063/32-221, popoldan VIOLINO, staro, koncertno, prodam, cena 14.000 DEM, možno na 2 obroka. Tomaž-ls-kra, C. revolucije 9, Jesenice ŽELIM SPOZNATI MAMICO, staro 26 let, ki je doma iz okolice Grobelnega, javi se po telefonu št.: 063/27-411, 28-411 int. 747 ali pridi prvo soboto po objavi na avtobusno postajo pod št. 6, ob 12. uri v roki bom imel časopis
ATRAKTIVNO KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE, lahko delno opremljeno, na Brilejevi v Ljubljani, 61 m2, prodam, cena 1500 DEM/m2. Tel.: 061/113-103 od 8. do 18. ure in 061/572-305 po 18. uri ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, prve štiri knjige prodam za 80 DEM po izvodu. Prodam tudi več knjig s področja: grobov, zastav, rodoslovja, pečatov, kovancev... samo resne ponudbe v delavnikih od 19, do 20. ure, na tel.: 061/313-137 ali na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-dobim, obveznice, delnice, bone, žetone, kreditne kartice..., sploh vse papirje, povezane z bančništvom. Odstopite mi jih ali pošljite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: 061/313-137, od 19. do 20. ure
PROSTOR ZA SKLADIŠČE oddam v najem, 50 m2 v bližini Celja. Tel.: 063/ 34-127, med 7. in 15. uro
GOVEJO ŽIVINO po izbiri, brejo kobilo, 2 leti staro kozo ter osebni avto Z 750, I. 76, cena 300 DEM, prodam. Gobec Štefan, Laška vas 19, 63220 Štore
HIŠO 60 m2 stanovanjske površine prodam, ob glavni cesti blizu Pristave z 20 ari zemlje, centralno in telefonom, ogled sobota in nedelja. Tel.: 063/ 823-196.
RJAVE JARKICE, stare 14 tednov, prodam. Tel.: 063/ 732-156
FANT 37/173, želim spoznati žensko za prijateljevanje ali za zakon iz Velenja ali okolice. Tel.: 063/ 856-535, Sretan
FANTOVSKO ŠPORTNO KOLO na 5 prestav prodam. Tel.: 063/ 31-308
GOSPODINJE! Na vaš dom pridem likat, pospravljat, vrtnarit, popazim tudi na otroke, sem iz Ostrožnega pri Celju, stara 25 let. Kličite v soboto od 13. ure dalje ali v nedeljo, ves dan. Tel.: 063/ 36-840
KUPIM KLETKE za kokoši nesnice. Tel.: 063/ 732-156
ŠIVALNI STROJ DANICA EX-TRA z omarico prodam pb zelo nizki ceni. Vse inf. po tel.: 063/ 36-439
PARCELO ZA VIKEND prodam po ugodni ceni ali menjam za avto. Parcela je lahko velika po želji kupca. Pilko Štefan, Lek-marje 2, 63264 Vinski vrh ZAPOSLIM KV ŠIVILJO, OD
25.000	SLT. Tej.: 063/31-401 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopljem 7 km iz Celja, primerno za obrt, prodam. Inf. po tel.: 063/33-767, po 18. uri OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, hojico, vrečo za nošenje dojenčka, avtosedež, Pampers plenice za dečka od 8-18 kg, prodam. Tel.: 063/731-868 DRUŽBENO STANOVANJE V BLOKU, centralna, balkon, telefon, zamenjam z možnostjo odkupa za manjše, manj vredno z doplačilom. Tel.: 063/ 731-868
ENOREDNI ČEŠKI PLETILNI STROJ, nov, prodam, cena 1.500 DEM. Tel.: 063/850-294 DNEVNO SOBO-starejšo, poceni prodam. Tel.: 063/27-410, popoldan
BARVNI TV, 20x30 cm, dobro ohranjen, prodam, cena
20.000	SLT. Tel.: 063/831-068 ČISTILKO ZA 2x TEDENSKO ČIŠČENJE poslovnih prostorov honorarno zaposlimo. TEI.: 063/441-215 ali 441-606, od 8. do 14. ure
CraFočno oblnkovAlcn, DEsnqNERjn on VSO, ko pRO SVOj*EM dElu UpORAbljATE
OSEBNE RAČUNALNIKE PC Aln APPLE MACINTOSH
IMATE MOŽNOST SVOJE IZDELKE OSVETLITI NA PAPIR ALI FILM (RESOLUCIJA 2940 DPI)
SIMONA VOVK OSTROŽNO 113» CCUC TCL & FRX: 063/34-222
I
Ime................................priimek
naslov....................................
NAROČILNICA
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite...............izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
KONCERT ZA BOSNO JE BIL »FUL DOBER«
Deja in Tomaž: »Pa kam jih bomo tol’k sprav’1...
Šerbi: Pa dej pust ga, saj ne ve kva dela...
Organizator koncerta g. Vidmar: A zdej me bo pa zaradi znakov zajebavu, al kaj...
LJUBO DOMA, KDOR GA IMA
foto: LucaS
Mami, kje je moj dom...
Samo nova doba nam je še ostala...
Kje sem, kdo sem, kaj sem
Ne grem se več...