v v v v v v v ve e po o o o o ov v v v ve e ed d v v v v ve e ej j jica pesnik samos st tal l l ln n n ni i i ik k k os se eb be ek i izvor o o o od d dv vi isnik poved d d d d d d izj j j jav va a e e ese e e e e e ej j j j j t t t te e e e e e e e e e b b b b b b b b b be e e e e e e e e es s s s s se e e e e e e e e e e e e e ed d d d d d d d di i i i i i i i il l p p pr r ri is sl l lo ov v vno določilo priredje p p p po o ov v v v v v ve e e e e e ed d d d d d d d d d d v ve ej ji i ic ca a a j j j j j j v v v vr r r rs st t te e e b b b b b b be e e e es s s s s se e e ed d d di il l l l l p p p pr r r r r r r r ri i i ir r r r r r r r re e e e e e e e ed d d d d d d d d d d d d d d dj j j j j j j j I 45 DIDAKTIČNI IZZIVI Eva Vrhovnik Gomboc I Osnovna šola Koroška Bela Jesenice, Osnovna šola Vuzenica Literarnozgodovinski časovni stroj 1 Medpredmetno povezovanje slovenščine in zgodovine Time Travel through Literature and History Cross-Curricular Integration of Slovenian Language and History Izvleček V šoli se pogosto srečujemo z neločljivim prepletanjem in nadgrajevanjem učnih snovi, h katerim pristopamo z različnih zornih kotov, pač glede na učni predmet, pri katerem obravnavamo določene tematike. Učence navajamo na povezovanje usvojenih znanj. Pri tem imajo učenci določene težave. Najpogosteje se mi postavlja vpra- šanje, kako pristopiti k oblikovanju navodil za skupinsko delo, ki bodo celostno obrav- navala in povezovala znanje, navodila, ki bodo zajela čim več formalnih in neformalnih znanj in sposobnosti učencev in ki bodo hkrati dovolj velik izziv za vse učence. Torej, da navodilo ne bo prestrašilo učencev s slabšimi sposobnostmi in da hkrati ne bo preveč preprosto oz. dolgočasno za tiste z visokimi sposobnostmi. Hkrati pa bodo prvine v na- vodilih od njih zahtevale, da so enakovredno vključeni v dinamiko skupinskega dela in bodo zmogli na podlagi lastnega truda/prizadevanja tudi primerno ovrednotiti svoje delo in delo ostalih članov skupine. Ob primeru iz prakse so predstavljene in pojasnjene prvine, ki učence lahko vodijo pri pripravi zapisa besedilne predloge in v procesu izdelave dokaza, ki bo ustrezal vnaprej določenim kakovostnim merilom in ki učence vodijo skozi proces združevanja znanj, pridobljenih pri različnih predmetih. Navodila so razčlenjena in pojasnjena po korakih, ki učencem pomagajo pri načrtovanju korakov izdelave takšnega dokaza dela, ki bo ustrezen in dovolj prepričljiv. Navodila so hkrati vodilo, na kaj morajo biti učenci pozorni v procesu dela. Abstract I n school, we oft en encounter the inextricable interweaving of and building on the learning content, which we consider from diff erent angles, depending on the subject. Students are taught how to connect the information they have obtained. However, issues may arise. Teachers oft en wonder how to design group work instructions that ad- dress and integrate knowledge holistically, cover as many formal and informal skills and abilities as possible and challenge all students suffi ciently. Th e instructions should not be intimidating for lower-ability learners and not too simple or dull for high-ability learners; the elements of the instructions should challenge them to be equally involved in the group dynamics and to be able to evaluate their work and that of the other members appropri- ately based on their eff orts. A practical example presents and explains the elements guiding students in writing a text template and producing the evidence that will meet predefi ned quality criteria, as well as training them to integrate the knowledge acquired in diff erent subjects. Th e instructions are broken down and explained gradually to help learners plan the steps towards produc- ing relevant and convincing evidence. Th e instructions also guide learners in what they should pay attention to. Ključne besede: združevanje znanja, samostojno delo, skupinsko delo, samovrednotenje in vrstniško vrednotenje, povratna informacija, kriteriji uspešnosti, reprezentativni izdelek Keywords: knowledge integration, independent work, group work, self- and peer evaluation, feedback, performance criteria, representative product 1 Naslov so samoiniciativno predlagali učenci. I 46 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVI I 2023 Uvod U čni predmet slovenščina z obsegom, številom ur, ra- znolikostjo in širino omogoča razvijanja dodatnega znanja. Še bolje je, kadar vse to združimo z ostalimi učnimi predmeti. V oblikovanju navodil so mi pomagala znanja s formativne- ga spremljanja pouka in orodja FS sem vključila v navodila za izdelavo kompleksne naloge, v kateri so učenci združili in pokazali znanje z interaktivnega področja ter iz učnih predmetov: slovenščina, zgodovina, glasbena umetnost, ge- ografi ja ... Predlagane teme so zahtevale znanja, pridobljena od 6. razreda naprej. Osredotočila sem se na dokaze o delu. Učencem sem pripra- vila povzetek različnih vrst dokazov (Pogovori med poukom, dokazi iz opazovanj in izdelki kot dokazi 2 ) iz priročnika FS v podporo učenju, 2 Dokazi. Navodilo je bilo sestavljeno tako, da so morali najprej prebrati povzetek. Nato je sledil pogovor v paru in nazadnje še v skupini z drugim parom. Razmisliti so morali, v katerem izdelku bi lahko prikazali uporabo čim več različnih dokazov o delu. Učenci so se razdelili v pare in najprej sami prebrali povze- tek o dokazih o delu. Nato so se obrnili k drugemu paru in skupaj ugotovili, katere dokaze bi lahko uporabili oz. izbrali za nalogo. Učence sem prosila, naj se postavijo v vlogo uči- telja in razmislijo, kakšen izdelek bi pričakovali, da bi uče- nec v dokazu – izdelku izpolnil komponente dobrega doka- za. Kakšen bi po njihovem mnenju bil dober dokaz o učenju in napredovanju v učenju. Nazadnje smo skupaj pregledali vrste dokazov o delu in razmišljali, pri kakšnem izdelku bi lahko vključili čim več in čim bolj raznovrstne dokaze. Ob tem sem si postavila tudi vprašanje o uporabnosti izdelka za utrjevanje usvojenega znanja za učence. 1 Izbira teme in oblika dela U čencem sem na osnovi učnih načrtov predlagala temo literatura, slovenščina in zgodovina. Učenci so imeli nekaj dni za razmislek, kako bi pojme zdru- žili. Izbrali so naslov Literarnozgodovinski časovni stroj po ozemlju današnje Slovenije. Skupaj smo pregledali predloge in oblikovali izhodiščne teme: obdobje ljudske književnosti, obdobje reformacije in protireformacije, obdobje razsvetljen- stva, obdobje romantike, obdobje realizma, obdobje moderne, obdobje med obema vojnama, obdobje sodobne književnosti. Ob tem so se opirali tudi na zgodovinsko razporeditev, ven- dar po današnjem slovenskem ozemlju: slovensko ozemlje v prazgodovini, slovensko ozemlje v starem veku, slovensko ozemlje v srednjem veku, slovensko ozemlje v novem veku, slovensko ozemlje pod Avstro-Ogrsko, Slovenci v Jugoslaviji in Slovenci v samostojni Sloveniji. 3 Z učenci smo se dogovorili o obliki dela. Predlagali so izde- lavo fi lma. Ob tem so predlagane teme uporabili za izbiro izhodiščnega naslova pri oblikovanju naloge in kot rdečo nit, ki mora biti v fi lmu prikazana in razpoznavna. 2 Navodila Z učenci smo skupaj načrtovali kompleksna navodila, v katerih so poudarili, kaj se jim zdi pomembno po- vedati in prikazati pri posameznem učnem predmetu in kaj združeno. Tako smo poudarili določene ključne ele- mente. Za del fi lma, ki bi ga lahko ožje umestili k slovenšči- ni, so predlagali, da morajo biti vključeni osrednji slovenski pisatelji/pesniki/dramatiki (avtorji) iz izbranega obdobja (lahko so glavni liki posnetka ...) in da naj bo prikazano oz. omenjeno po eno njihovo osrednje delo, pomembno za izbrano obdobje slovenske književnosti. Za del fi lma, ki bi ga lahko ožje umestili k zgodovini, so predlagali prikaz zgodovinskega ozadja obdobja, in sicer s prikazom 3−4 re- prezentativnih zgodovinskih dogodkov. Te naj bi prikazali na fi lmu, pri čemer bi lahko prizor posneli, naredili anima- cijo, odigrali prizor pri pouku. Izpostavili so pomembnost ustvarjalnosti, duhovitosti (če je pri izbranem dogodku primerna) in informativnosti. Filma si brez glasbene pod- lage učenci niso predstavljali in za del, ki bi ga lahko ožje umestili h glasbeni umetnosti, sem učence opozorila na ustreznost glasbene podlage, pri kateri naj upoštevajo glas- bo izbranega obdobja – če je le mogoče. Pri delu v skupinah je vedno izziv, kako enakovredno ovre- dnotiti delo vsakega učenca in tudi za to smo skupaj obliko- vali preprosta, jasna in jedrnata merila, s pomočjo katerih so poznali svoje zadolžitve in so se lahko spremljali med sa- 2 Dokazi, ki izhajajo iz pogovorov med poukom: vprašanja in odgovori, problemsko raziskovalno vprašanje, intervjuji, okrogle mize učencev, samovrednotenje in vrstniško vrednotenje, refl eksije učencev (nanašajo se na njihove vrednote, stališča, prepričanja, vezane na vsebino, procese učenja). Dokazi, ki izhajajo iz opazovanj: razvoj zmožnosti učencev (avdio-, videoposnetki), učenčevo načrtovanje in izvajanje dejavnosti, delo učencev v skupinskih, sodelovalnih dejavnostih, prispevki učenca k skupinskemu dosežku, razvoj pojmov. Izdelki kot dokazi: Digitalne predstavitve: projekcija, spletna stran, fotografi ja, fi lm, skladba. Medijska orodja: časopis, reklama, prospekt, uvodnik, oglas, strip, poročilo, članek reportaža. Temeljna pisna besedila: spis, poročilo, pismo, novica, scenarij. Vizualne predstavitve: stenska slika, plakat, diagram, oglasna deska, razstava, skica, grafi čni organizatorji. Ustne in prak- tične predstavitve: eksperiment, dramatizacija, igra vlog, skladba, zapeta pesem. (Prirejeno po FS v podporo učenju, 2 Dokazi) 3 Učenci so bili že med procesom oblikovanja izhodišč pozorni na termin Slovenija in so poudarili ter opisali ozemeljske spremembe skozi zgodovino od prazgodovine do osamosvojitve Slovenije. DIDAKTIČNI IZZIVI I 47 Eva Vrhovnik Gomboc I Literarnozgodovinski časovni stroj Medpredmetno povezovanje slovenščine in zgodovine I str. 45-50 mim delom. Oblikovali smo navodila za skupino, v katerih smo jasno določili korake: 1. Razdelite se v skupine. Določite delo vsakega posamezni- ka v skupini. Na koncu delo posameznika tudi ovredno- tite. (Pomagajte si s priloženo preglednico. Preglednica 1: Vstopni listek za skupino). 2. Oddajte zapiske skupine in scenarij (Pomagajte si s pri- loženo preglednico. Preglednica 2: Kriteriji za izdelavo povzetka scenarija). 3. Analizirajte delo skupine (Pomagajte si s priloženo pre- glednico. Preglednica 3: Izstopni listek za skupino). 4. Vsak zase zapiše doprinos k skupini. (Pomagajte si s pri- loženo preglednico. Preglednica 4: Samovrednotenje in vrstniško vrednotenje dela posameznika). Oblikovati smo morali še merila in priporočila za izdela- vo fi lma. Zaradi jasnosti in razumljivosti smo jih razdelili na vsebinska, v katerih se je povzel del, povezan z vsebino, in tehnična, ki so se nanašala na samo izdelavo fi lma. V vsebinskih navodilih smo povzeli ključne elemente vsebi- ne fi lma: naslov fi lma se ujema z vsebino, predstavljena so ključna dejstva, vključen je osrednji avtor predstavljenega obdobja, predstavljen je literarni prispevek posameznega av- torja (ključno delo) tega obdobja, vsebuje ključne podatke in pomembne podrobnosti, vsebina je členjena na uvod, jedro in zaključek, stavčne strukture so logične/ne preveč kompleksne/ razumljive ... (nanaša se na govorjeni del besedila v fi lmu), uporabljena je ustrezna zvrst jezika (govorjeni del vsebine) − v skladu z vsebino oz. žanrom, glasbena podlaga je skladna z obdobjem, v najavni/odjavni špici so upoštevana pravopisna pravila. Dodali smo še tehnična navodila, v katerih smo izpostavili: fi lm je primerno dolg, ima najavno in odjavno špico (vsebuje vse ustrezne podatke). Dodali smo še »varovalko« za pravočasnost dokončanja dela. Učenci so predlagali, da bi pravočasnost vrednotili, tako smo dodali še merilo: Izdelek oddan pravočasno (učenci so izpostavili, da bi se tako izognili prepozni oddaji ali more- bitnim izgovorom posameznikov v skupini, ker se jim splača upoštevati dane roke), v nasprotnem primeru dodamo še do- datno nalogo za skupino. Učenci so se v skupine razporedili sami, na voljo so imeli te- den dni časa. Sestavo skupine pa so mi morali povedati, saj sem tako imela nadzor, da ni kakšen učenec ostal nerazpo- rejen oz. izločen. Če bi se to zgodilo, bi učenca razporejala glede na ustreznost skupin. Z najustreznejšo skupino bi se pogovorila in s strinjanjem skupine učenca umestila v tisto, ki bi morebitno izločenega učenca najbolje vključila. Obvezno se mi je zdelo dodati tudi rubriko ne pozabi, v kateri sem učence še dodatno opozorila na določene obve- znosti med izdelavo naloge. (Nujno morate oddati scenarij, nujno morate oddati izpolnjene listke, ki so pripravljeni − moj doprinos k skupini itd. Predlagam aplikacijo za sestavljanje fi lmčkov (npr. Open Shot Editor, Movie Maker ...). Pazite na ustrezno zvrst jezika (odvisno, kakšen žanr izberete) in pri najavni in odjavni špici tudi na pravopis.) Učenci so prejeli splošna navodila za fi lm 4 po korakih. Razdelite se v skupine od 2 do 4 učencev in posnemite največ 40 sekund fi lma, ki bo temeljil na reprezentativnem dogodku iz izbranega obdobja. Naredite si scenarij, v katerem načrtujte kraje snemanja, pot- rebne rekvizite in čas/svetlobo (tudi besedilo, če bo vključeno). Obdobje je lahko avtentično prikazano ali povsem predela- no (posodobljeno, bolj zabavno, ironično, satirično …), le vtis oz. sporočilo po ogledu prizorov fi lma naj bo takšno, da se bo dalo obdobje in značilnost, ki ste jo želeli prikazati, prepozna- ti oz. razbrati. V fi lmu lahko igrate vi sami, če je res nujno, še druga oseba, lahko pa naredite tudi animirani fi lm. Kakovosti zvoka in slike ne bomo upoštevali, zato lahko sne- mate z mobilnimi telefoni ali fotoaparati. Program, v katerem boste fi lm urejali, izberite sami. Filmu dodajte naslov, hkrati pa napišite, katero obdobje ste posneli. Navedite tudi, kdo v fi lmu igra oz. ima druge vloge (režiser …) in kdaj je bil fi lm posnet. Bodite previdni pri glasbi – če jo boste vključevali, naj bodo avtorske pravice urejene oz. izberite raje glasbo, ki je prosto dostopna. Pozorni bodite na glasbila, ki so se v posameznem obdobju uporabljala. Uporabite znanje, ki ste ga usvojili pri pouku glasbe. (Lahko tudi: Poskušajte uporabljati različne tehnike – včasih samo glas, igralca se ne vidi, včasih samo igralec in nič ne govori itd.) Pri snemanju bodite pozorni na to, da je kamera čim bolj pri miru – najbolje, da jo nekam naslonite. Namesto da kamero obračate levo in desno, raje zrežite in zlepite fi lm. Uporabljaj- te različne plane (daljni, splošni, srednji – človek, bližnji – ob- raz, detajl – na obrazu recimo). Pri montiranju fi lma bodite 4 Navodila za fi lm je izdelala učiteljica Mojca Kavčič, prof slovenščine, na OŠ Koroška Bela Jesenice. Navodila so izhodišče za prilagajanje pri posameznih učnih predmetih oz izdelkih učencev. I 48 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVI I 2023 pozorni na različne prehode med kadri (rez, miks, zatemni- tev, odtemnitev, zabris …). Kadri naj ne bodo predolgi. Ne komplicirajte s kostumi, raje ne snemajte v šoli, v bližini cest, rek ipd. zaradi hrupa. Ne mešajte fi lmskih žanrov (ko- medije, drame …). Predvsem želim, da se pri delu tudi dobro imate in udejanjite svoje sposobnosti ter talente. 3 Sprotni elementi podpore za izdelavo fi lma Z a spremljanje navodil sem učencem pripravila učne pripomočke, s pomočjo katerih so načrtovali delo, dejavno spremljali potek dela posameznika in obli- kovali izdelek kot dokaz. 3.1 Vstopni listek Vsak član skupine je prejel vstopni listek, na katerega je mo- ral napisati svoje predloge za delo. Vsaka skupina je zbra- la predloge svojih članov, se o njih pogovorila in izpolnila skupni vstopni listek. Preglednica 1: Vstopni listek za skupino. 3.2 Filmski scenarij Učenci so morali izdelati scenarij. Preden so se lotili dela, so morali izbrati ključne elemente, ki smo jih zapisali v pre- glednico. Ob tem so kritično razmišljali in izluščili le tiste podatke, ki bodo ključni za izdelavo fi lma. Preglednica 2: Kriteriji za izdelavo povzetka scenarija. Kontrolna merila za izdelavo povzetka, ki ti bo v pomoč pri izdelavi scenarija. Samoocena učenca Mnenje učitelja Ima naslov, ki se ujema z vsebino. Vsebuje ključne podatke in pomembne podrobnosti. Stavki so kratki in jedrnati. Ima uvod, jedro in zaključek. V jedru so zapisane glavne značilnosti obdobja. DIDAKTIČNI IZZIVI I 49 Eva Vrhovnik Gomboc I Literarnozgodovinski časovni stroj Medpredmetno povezovanje slovenščine in zgodovine I str. 45-50 3.3 Izstopni listek za skupino V izstopnem listku so morali razmišljati o izdelku in njegovi predstavnosti. Ponovno so morali napisati, kaj so prikazali. Ob tem so skupine poročale, da so večkrat spreminjale in »čistile« odvečne podatke oziroma zastranitve, ki niso bile reprezentativne za njihov izdelek. Preglednica 3: Izstopni listek za skupino. Izstopni listek za skupino: Obdobje: Prikazali smo: 1. 2. 3. Naučil/a/Ponovil/a sem (se) … Znanje, ki ga moram še utrditi: Naloga, ki je nisem znal/a rešiti: Vprašanje za učitelja/učiteljico: Najbolj zanimivo se mi zdi: 3.4 Samovrednotenje in vrstniško vrednotenje Pri sestavi vprašanj za samovrednotenje posameznika in vrstniško vrednotenje smo sprva tvorili vprašanja, ki so se izkazala za neprimerna: Kaj sem naredi/a zaviralnega za skupino? in Kaj so drugi naredili zaviralnega? Učenci na ta tip vprašanj niso odgovarjali oz. so odgovorili le z Nič ali Nič, vsi smo sodelovali. Pri analizi smo ugotovili, da vprašanje razumejo izrazito ne- gativno, zato smo razmišljali, kako tvoriti vprašanje, ki jih ne bo postavilo v zaščitniško oziroma obrambno pozicijo in bodo na vprašanje lahko odgovorili brez občutka, da škodu- jejo sebi ali sošolcem. Vprašanja smo spremenili na takšen način, da so razmišljali v konstruktivno smer. Preglednica 4: Samovrednotenje in vrstniško vrednotenje dela posameznika. Kaj sem naredil/a koristnega za skupino? Kaj bi lahko naredil, pa nisem? Razlogi … Kaj so drugi naredili koristnega? Kaj še, bi po tvojem mnenju storili drugi, pa niso. Razlogi … Priporočilo za naslednje skupinsko delo: rom gla bese g č čr rt tica p vr r rs s st t t I 50 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXVI I 2023 3.5 Povratna informacija Pri podajanju povratne informacije sem si pomagala s pre- glednico, v katero je posamezna skupina vnesla ključne po- datke. Preglednico smo razmnožili, tako da jo je ob ogledu in analizi posnetkov vsak posameznik imel pri sebi in je po razmisleku vanjo zapisal svoje mnenje. Po ogledu posnet- kov smo naredili še skupno analizo. Preglednica 5: Povratna informacija učitelja Naslov obdobja: Skupina: Največ tri dejstva/prizori, ki opisujejo oz. prikazujejo značilnosti izbranega obdobja: Zelo dobro je predstavljeno … Pogrešal/a sem ... Predlagam naslednje izboljšave: 4 Sklep N a videz nepomembne malenkosti ali prenagljeno tvorjenje vprašanj lahko popolnoma ustavi sodelo- vanje in delo učencev in spremeni celoten pogled na delo ali nalogo. Pri nalogi je bila najpomembnejša ugoto- vitev o vplivu ustreznosti vprašanj na delo učencev (primer Samovrednotenje in vrstniško vrednotenje). Ob pravočasni intervenciji in spremembi vprašanja je delo steklo moti- virano in visoko storilnostno naravnano, saj so učenci ob spremembi vprašanja razmišljali le o tem, kaj vse bi še lahko naredili in kako bi posamezna izboljšava vplivala na kako- vost izdelka. Pri tem je bila izrazita medsebojna spodbuda. Učenci so brez težav povedali drug drugemu, kje še vidijo izboljšave, to pa je bil tudi poglavitni cilj naloge. Tako obliko dela redno uporabljam in jo prilagajam posa- meznim področjem dela. Elemente formativnega spreml- janja redno vključujem v pouk v različnih oblikah in obse- gih. Ozaveščenost učitelja in učencev ter osmislitev korakov dela vpliva na kakovost pouka in na usvojeno znanje učen- cev. Pomembno je tudi, da vsak učenec po svojih sposob- nostih napreduje in je svoje uspehe ter napredek sposoben ovrednotiti in ugotoviti, kaj še mora izboljšati pri doseganju lastnih osebnih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Viri in literatura Holcar Brunauer, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo uče- nju. Priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Poznanovič Jezeršek, M. idr. (2018). Učni načrt. Slovenščina. Program osnovna šola. MIZŠ, ZRSŠ. Kunaver, V. idr. (2011). Učni načrt. Zgodovina. Program osnovna šola. MIZŠ, ZRSŠ.