PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! fi DELAVSKA ENOTNOST, | 16. MAJA 1970 - ŠT. 19 — L. XXVII ! I (moAUFVA/VJF PRIHCPNJIC ) 5 g (_J / j3J£-£r^T3' ~T$ SGI^r — Bliskovit razvoj neke cene t0M****w*gitw*WMM0M**M£FwwtM0/urwgjraMtrrswttr SlIlIlHIIIIlUllIllUlllljl I m !il!ll!li!lllilIlJI!llllil!l!l!ll!tt!!illll!1l!lll[l!1![lllllllil:!!l!!!!l[l]![llll!!lll!lli!lll!!ll]!llll!!lll![|ll!!lilil!l[!!!lll!!!lil!! lll!!lil!!ii;il!!l!l!!ll!nil!:illl!!H!llllin!!: ■ * O t U 2 f M O 2O0atftfg A** 'turislično 'transparliti LJUBLJANA TITOVA C 32, TELEFON 311851 IN aiiasi biro MARIBOR, Partizanska 50, tel. 21-217 CELJE, Titov trg 3, tel. 34-48 POSTOJNA, Tržaška 4 PULA, Ulica M. Valote 4 ZAVAROVALNICA SAVA . .M Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka ^^^^^AAAAAAAAAAAAA/NAAAAAAAA/SA^/^^^AA^^^A/,^^^V/NAA/\AAAAA/\/VN/vy\/\A/,VAA/V/'yv/'^^NA/^S/VAAAAAAAAAAA^ NA VRSTI JE KONKRETNA POMOČ Samo z ekonomsko utemeljenimi naložbami odpirati nova delovna mesta na ekonomsko nerazvitih področjih # Na jesen že lahko pričakujemo prve konkretne ukrepe za razvoj nerazvitih predelov 0000500000*000000000*000000000000*0000000009 Dolgo, da VI. kongres ZKS, ali še točneje, do letošnjega januarja, ko so člani konference ZKS s prstom pokazali na Kozjansko in na druge odročne predele Slovenije, smo si zakrivali oči pred dejstvom, da imamo tudi v Sloveniji kraje, kjer se ljudje brezupno otepajo revščine. Ta resnica nas je vzdramila torej šele letos. In kaj smo doslej napravili? V resoluciji VI. kongresa ZKS piše, naj bi razlike v razvitosti posameznih območij znotraj Slovenije odpravljali tako, da bi bolj načrtno gradili objekte infrastrukture in razvijali z ustavo zagotovljene oblike minimalnega družbenega standarda. Gospodarski razvoj na manj razvitih območjih naj bi usmerjali tako, da bo spodbujal mobilizacijo lastnih sil in integracijske procese najrazličnejših oblik, stopenj in smeri. Če hočemo bolezen pozdraviti, moramo poznati njene vzroke. Kaj povzroča neusklajen razvoj Slovenije? Po menju konference ZKS, ki je obveljalo na prvi seji konference, je nerazvitnost posameznih območij Slovenije posledica predvsem skrajno neugodne gospodarske in socialne strukture kinetijstva. Takšno stanje terja jasnejšo opredelil tev nadaljnjega razvoja in vloge zasebnega pa tudi družbenega kmetijstva, ki ga bo mogoče doseči le z njegovo modeniza-cijo in z razreševanjem problemov, ki jih prinaša deagrariza-cija. Na celotnem področju kmetijstva uresničujemo reformo zelo počasi, kar povzroča številna socialno-ekonomska in politična protislovja ter probleme. Kako pomagati manj razvitim? Kakor je znano ZKS odklanja težnje po ekonomsko neutemeljenih naložbah na nerazvitih območjih zgolj zaradi ustvarjanja novih delovnih mest. Zavzema pa se za povečanje sedanjih ali za gradnjo novih ekonomsko upravičenih zmogljivosti, ki bi na podlagi utemeljenih razvojnih programov lahko pomagale razreševati probleme nezaposlenosti. Takšne naložbe je potrebno spodbujati. Le s takšno usmeritvijo lahko trajno rešujemo izredno neugodno socialno ekonomsko strukturo manj razvitih območij. In kakšno pomoč smo že organizirali? Konferenca ZKS je s stališči o pospešenem razvoju manj razvitih območij v SR Sloveniji spodbudila aktivnost vseh dejavnikov na tem področju. Za pospešen razvoj manj razvitih območij namreč niso pomemb-(Nadaljevanje na 9. strani) Sindikat v Železarni Jesenice STRAN 4 Ob prekinitvi dela v »Avto-prometu« STRAN 5 Ob referendumu, ki ga je razpisala logaška občinska skupščina in s katerim bodo občani odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka, nam je inž. BORIS GODINA, predsednik občinskega sindikalnega sveta, dejal: »Sindikati smo bili pobudniki te akcije, ker smo ugotovili, da si bomo morali sami, s svojimi močmi urediti šolstvo in zdravstvo. Kolikokrat smo na naših sestankih — v delovnih organizacijah in v občinskem vodstvu — grajali zdajšnje razmere na teh področjih, zdaj pa smo končno od besed prešli k dejanjem. Res je, da vsak zase skrbimo za svoje otroke, izkazalo pa se je, da to ni dovolj Zato smo se združili v skupno akcijo, in prihodnjo nedeljo, 24. maja, bomo na referendumu pokazali, da smo pripravljeni tudi nekaj storiti za ureditev razmer v našem šolstvu ih zdravstvu.« Na sliki: logaški otroci pred svojo šolo. PREDSEDSTVA LJUBLJANSKIH SINDIKATOV: REKREACIJA MORA BITI PROGRAMIRANA Ljubljanski sindikati menijo, da bi program političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov moral točneje opredeliti odnos do celotnega področja rekreacije — Rekreacija in njeno regresiranje ni in ne more biti nekakšna sociala; rekreacija delovnih ljudi mora biti sestavni del politike vseh delovnih organizacij, saj je tesno povezana s proizvodnjo in z delovnimi uspehi, prav zato pa mora biti programirana, imeti mora svoje mesto v interni zakonodaji delovnih organizacij, seveda pa tudi ustrezno finančno osnovo. To je bil eden izmed zaključkov članov predsedstev mestnega sveta zveze sindikatov in mestnih odborov strokovnih sindikatov Ljubljane, ko so minuli teden razpravljali o pro- gramu političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov in pri tem znatno pozornost posvetili rekreaciji delovnih ljudi in stališčem sindikata do tega področja svojega dela. In naj takoj povemo, da ljubljanski sindikalni, delavci niso bili zadovoljni z mestom, ki ga je rekreacija našla v programu političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov. Menili so, da je ta dokument posvetil rekreaciji premalo pozornosti in da glede stališč do rekreacije ni dosegel opredeljenosti, kakršno do tega vprašanja izpričujejo zaključki zadnjega kongresa jugoslovan- lllllll!lll![IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllll!IIIIIIIIM^ SINDIKALNE ORGANIZACIJE) Nudimo vam letovanje na Kaštelskl rivieri, In sicer v | Kaštel Starem In Kaštel Novem, kjer imamo v zakupu g zasebne sobe I. In II. kategorije. Vse sobe s komfortne, | z urejenimi sanitarijami, s toplo in hladno vodo. Prehrana g je možna v veliki restavraciji »Plavi Jadran«, Pri nas lahko rezervirate letovanje v vseh drugih turističnih mestih in naseljih. Organiziramo izlete po domovini in tujini po vsakomur dostopnih cenah. Huni! iMlIlllIllIlllIlllIMMIMiuiiiiiiiiiiiiM skih sindikatov, pa tudi ne komplesnega pogleda na rekreacijo, ki ga je dal eden lanskih plenumov ljubljanskih sindikatov. Zato so udeleženci sestanka tudi sklenili, da bodo avtorjem predloga programskih ciljev in nalog slovenskih sindikatov predlagali ustrezne izboljšave tistega dela tega dokumenta, ki govori o rekreaciji. S takšno oceno in zaključkom se je strinjal tudi tajnik RS ZSS Jože Marolt, ki je na tem sestanku podal uvodno besedo v razpravo o programu političnih ciljev in nalog slovenskih. sindikatov. Menil je, da je ta dokument, kar zadeva rekreacijo, res preozek, da pa je sicer dokaj konkreten in da želi preprečiti, da bi se precejšnje razlike v položaju delovnih organizacij odrazile tudi na višini regresa za rekreacijo. Po njegovih besedah naj se razlike, ki nastajajo med delovnimi organizacijami zaradi različnih možnosti in sposobnosti pridobivanja dohodka, odrazijo v osebnih dohodkih zaposlenih, ne pa tudi v regresiranju rekreacije, kjer se morajo sindikati zavzemati za odpravljanje prevelikih razlik. Od tod tudi predlog, naj bi (Nadaljevanje na 2. strani) Kako ugoditi vsem, ki prosijo za pomoč STRAN 8 Tradicija vendarle izgineva STRAN 10 REZERVIRANI STOLPEC Marijan Čeme predsednik osnovne sindikalne organizacije »Metalka«, Ljubljana 9 Smo priča nenehnemu naraščanju cen, med drugim tudi osnovnim življenjskim artiklom. Znana so stališča slovenskih sindikatov do tega vprašanja — povejte nam, kako jih ocenjujete v vaši delovni organizaciji? 1 Nič ne rečem, lepo se slišijo ta stališča, toda — žal — pomenijo čisto iluzijo! Zakaj? Zato, ker ni mogoče zadrževati cen samo na nekem področju, čeprav tako važnem in občutljivem, kot so cene osnovnih življenjskih potrebščin, ob tem pa pozabljati na vse drugo. Vedeti namreč moramo, da tudi za nizkimi cenami teh potrebščin »tičijo-« ljudje. Ne moremo in ne ! smemo jih obsoditi na nizke osebne dohodke samo zaradi tega, I da bi zagotovili standard vsem drugim. Ker tako mislim, sem J globoko prepričan, da bi se morali sindikati zavzeti za stabilizacijo cen nasploh in ne zgolj cen nekaterih vrst izdelkov. Zdaj pa je tako, da vsi samo govorimo o stabilizaciji cen, nazadnje pa jih le povišamo, če to kakorkoli že lahko tudi opravičimo. V mojem kolektivu zdaj pripravljamo pravilnik o postopku za sprejemanje novih cen, kar od nas zahtevajo novi predpisi. Prepričan sem, da se bo v zvezi s tem razvila tudi razprava o tem, kako naj kljubujemo naraščanju cen, da zavoljo tega ne bi bil prizadet standard naših delavcev. Tudi mi namreč iz dneva v dan plačujemo surovine po vse višjih cenah, z izboljševanjem tehnologije in podobnimi notranjimi ukrepi pa ni mogoče »pokriti-« vseh podražitev. Vsako zviševanje osebnih dohodkov, čeprav bi bilo potrebno, bi torej nujno vplivalo na zmanjševanje dohodka podjetja. To bi kajpak škodovalo našim dolgoročnim interesom, saj bi bilo ogroženo uresničevanje razvojnih in drugih načrtov. Kako se bomo izkopali iz tega začaranega kroga, ne bi vedel povedati. Odgovor pa, kakršen bo že, najbrž ne bo mogel biti vsem po volji... Albin Erklavec vodja plansko-analitske službe v Papirnici Količevo 9 Zaupajte nam vaše mišljenje o stališču slovenskih sindikatov v zvezi z oblikovanjem cen osnovnih življenjskih potrebščin! Tema je dokaj široka in po svoje, če se lahko tako izrazim, precej nehvaležna. Zelje in prizadevanja so namreč eno, možnosti, s katerimi moramo računati, pa drugo. Seveda smo na naših sestankih izrekli marsikatero na račun nenehnega naraščanja cen. Sodimo, da je problem boleč, za nas vse, še posebej pa za delavce s podpoprečnimi osebnimi dohodki Mislim pa, da pri vsem tem ne gre le za cene najosnovnejših življenjskih artiklov, to je kruha, mleka, mesa itd., temveč tudi za cene drugih proizvodov, brez katerih si danes človek oziroma družina skorajda ne more več zamišljati minimalnega oziroma osnovnega življenjskega udobja. Glede na noro naraščanje cen delavec namreč sploh ne more več realno planirati svojih nakupov, saj se mu vsi načrti sproti podirajo. Moram tudi povedati, da smo kot trgovina močno prizadeti zaradi nenehnega naraščanja cen. Gre namreč za verižno reakcijo saj zviševanje cen osnovnih življenjskih artiklov potegne za seboj tudi druge cene, to spet narekuje zviševanje osebnih dohodkov itd., itd. Skratka, v naši delovni organizaciji z vsem srcem podpiramo prizadevanja slovenskih sindikatov po stabilizaciji cen osnovnih življenjskih artiklov in obenem pozdravljamo vsa prizadevanja, ki bi utegnila obdržati cene na sedanji ravni. Vprašanje zase pa je, kako se bodo te naše želje v praksi tudi uresničile... V OBJEKTIVU RAZGOVOR Z MIRO FROLOV, TAJNICO REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: __________ Pripombe, ki jih bo treba upoštevati inles ribnica OKNA 1 VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT V juniju bo konferenca slovenskih sindikatov, na kateri bodo delegati med drugim sprejeli tudi programsko in delovno osnovo sindikatov v obdobju do kongresa. O osnutku tega dokumenta pa v osnovnih sindikalnih organizacijah, občinskih sindikalnih svetih ter na ravni republiških odborov strokovnih sindikatov razpravljajo že nekaj mesecev. Razpravi pa se je v minulih dneh pridružil tudi Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Člani odbora so izoblikovali konkretna stališča in predloge za spremembo posameznih poglavij v dokumentu. O tem nam je pripovedovala MIRA FROLOV, tajnica republiškega odbora. da morajo biti ukrepi, s katerimi se določajo pogoji za koriščenje zdravstvenega varstva, taki, da se delavec zdravstvenega varstva ne bo izognil in se ga ga poslužil le v skrajni sili, kar prav gotovo povzroča upadanje splošne zdravstvene sposobnosti in s tem tudi zmanjšanje delovne storilnosti. Med omenjene ukrepe nedvomno sodijo nadomestila za čas bolezni pa tudi osebne participacije za zdravstvene storitve in podobno.-« »■Znano je, da se je vaš odbor vedno boril za Izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, zaposlenih v storitvenih delovnih organizacijah. Kako ste zadovoljni s tem področjem, ki ga obravnava omenjeni • • NOVO MESTO j Zdaj še l konkreten I akcijski j program * Na četrti seji občinskega § sindikalnega sveta v Novem ^ mestu so izvolili Janka Gole- Tajnica republiškega odbora sindikata storitvenih delavcev nam je zagotovila: »Naš odbor podpira osnutek političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov in njegova osnovna izhodišča. Strinjamo se tudi z vsemi sugestijami zadnje plenarne seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki narekujejo izpopolnitev osnutka, Toda kljub temu smo v tistih delih omenjenega dokumenta, ki govorita o krepitvi družbenega položaja delovnih ljudi in o usklajevanju različnih interesov s potrebami družbenega razvoja, predlagali nekatere spremembe.« »Glede višine najnižjega osebnega dohodka, materialnega standarda in socialne diferenciacije je bilo že doslej precej različnih stališč in pripomb. In kaj mislite o teh vprašanjih v vašem odboru?« »Naj omenim dve naši bistveni pripombi. Prva zadeva osebne dohodke zaposlenih, druga pa politiko cen. V zvezi z osebnimi dohodki zaposlenih vsekakor podpiramo cilj, da bi osebni dohodki praviloma in povsod naraščali v skladu s povečanjem produktivnosti. Menimo pa, da bi bilo primerneje namesto produktivnosti’ uporabljati izraz .rezultati dela’, kar jasneje opredeljuje pojem produktivnosti v širšem pomenu besede. Podpiramo tudi stališče, da osebni dohodki ne rastejo vedno v skladu s produktivnostjo, če je to v interesu delovnih ljudi in glede na razvojni program vsake delovne organizacije posebej. Stališče dokumenta, da lahko ostanejo V posameznih primerih osebni dohodki zaposlenih nespremenjeni, pa prav gotovo ni v skladu s prav tako predlaganim stališčem, da naj materialni standard delovnega človeka raste, oziroma ostane le izjemoma nespremenjen. Zavedati se namreč moramo, da se je še zmeraj izkazalo, da standard delovnih ljudi pri nespremenjenih osebnih dohodkih pada, in sicer v sorazmerju s porastom življenjskih stroškov. Zato je predlagano besedilo v tem primeru precej protislovno.« »Omenili ste tudi politiko oblikovanja cen?« »Izhajamo iz tega, da naj se cene v principu oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti, pri čemer je vpliv družbe na gibanje cen posreden, se pravi preko različnih gospodarskih ukrepov. Neposreden vpliv družbe na gibanje cen pa naj bo izjemen in naj med drugim velja le za osnovne življenjske potrebščine« »Slišali smo, da ste imeli precej tehtnih pripomb tudi na tisti del dokumenta, ki govori o socialni varnosti?« »Res je. Predlagamo, da se pri obravnavanju konfliktnih situacij v delovnih organizacijah, ki izhajajo iz delovnih razmerij in odnosov med ljudmi, vloga sindikata poudari z naslednjimi besedami: Zastavljamo si naloge, da aktivno delujemo v razreševanju individualnih in skupinskih konfliktov, ugotavljamo njih vzroke in usmerjamo politično akcijo v preprečevanje takšnih pojavov...« »Samo to?« »Ne samo to. Tudi glede zdravstvenega varstva menimo, dokument?« g »V glavnem smo s tem, kar Q je zapisano v političnih ciljih, | zadovoljni. Menimo pa, da bi bilo primerno v tem dokumentu < bolj, jasno izoblikovati stališča m in naloge sindikatov na področ- J ju stanovanjske politike. Ta p namreč prav v tem času priza- “ deva življenjske razmere delav- g cev in vse bolj zmanjšuje nji- < hove perspektive, da bi zadostili g svoji osnovni življenjski potre- § bi.« g »V vašem sindikatu pogosto razpravljate o zaposlenih pri • zasebnih delodajalcih. Ste v > tem primeru zadovoljni s poli- g Učnimi cilji in nalogami slo- < venskih sindikatov?« »Dokument te problematike g ne obravnava. Zavoljo tega pred- m ša za delegata na republiški konferenci slovenskih sindikatov in obravnavali osnutek političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov. Na splošno so menili, da je tak program sindikatov dobrodošel, vendar pa v njem pogrešajo bolj konkretne naloge ter roke in izvajalce, ki naj bi posamezne cilje in naloge uresničili. Zato bi bilo treba na osnovi sprejetega dokumenta izdelati še poseben akcijski program. Poudarili so, da mora sindikat odločilneje vplivati na družbena dogajanja, pri čemer je seveda treba angažirati vse lagamo, da vanj vnesemo naslednjo nalogo: sindikati si bodo prizadevali, da bodo na področju dela z zasebnimi sredstvi za delo delovali predvsem pri urejanju delovnih razmerij med delavci in zasebnimi delodajalci, pri uveljavljanju pravic, ki gredo delavcem iz delovnih razmerij in pri ustvarjanju takih delovnih razmerij in nagrajevanja po delu, kot jih uživajo delavci v družbenem sektorju. Da bi lahko uresničili te naloge, se bodo sindikati zavzemali za prenos čim širših pristojnosti tega področja na republike; za izpopolnjevanje republiške zakonodaje in za učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonskih predpisov, za uveljavljanje kolektivnih sporazumov med sindikati, zbornicami in za čim širše vključevanje teh delavcev v sindikate.« M. Ž < članstvo, kajti če program ne m bo dobil podpore vsega član-^ stva, ga tudi izvajati ne bo mogoče. g Na seji so člani sveta še po- < sebno skrbno obravnavali gi-Z banje osebnih dohodkov, re-Z gresov za dopuste, naraščanje ^ cen in izobraževanje. Podprli * so program v tistem delu, ki O pravi, da je treba zaposlenim ^ zagotoviti take osebne dohod-^ ke, ki bodo zadostovali za živ-g Ijenjski minimum. Ob tem pa cn so poudarili, da ni nujno, da < je prav 700 dinarjev osebnega 52 dohodka spodnja meja. Zlasti < ob tako hitrem naraščanju m cen je namreč utemeljena bo-g jazen, da ta vsota kmalu ne ^ bo več zadostovala. Zato je § hkrati nujno, da sindikati na- REKREACIJA MORA BITI § stopijo proti nekontroliranemu S zvišanju cen. Posebno pozor-• nost pa bo treba v prihodnje ^ posvetiti tistim delovnim or-ganizacijam v kmetijstvu, go-g zdarstvu, pa tudi v industriji, S ki v novomeški občini še z niz-m kimi osebnimi dohodki rešuje- PRIPRAVE ZA KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV V dogovoru s predsednikom mestne konference SZDL In sekretarjem mestnega komiteja ZKS Ljubljana Je predsednik ljubljanskih sindikatov Rudi Bregar sklical posvet o vsebinskih in organizacijsko-katlrovskih pripravah na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Po plodni razpravi, v kateri so udeleženci posvetovanja poudarili zlasti potrebo po temeljiti vsebinski pripravi na kongres v delovnih organizacijah samih in skrbnih volilnih pripravah, saj bodo na območju Ljubljane v 62 volilnih enotah neposredni proizvajalci izvolili 71 delegatov za kongres, se Je konstituiral sedemnajstčlanski mestni koordinacijski odbor za priprave drugega kongresa samoupravljavcev, v katerega so vključene vse politične organizacije mesta in družbeno politične skupnosti. Za predsednika tega koordinacijskega odbora je bil izvoljen Rudi Bregar, za tajnika pa Zvonka Hafner. PROGRAMIRANA < jo svojo rentabilnost, o , {2 Sindikalni svet je podprl Sj predlog, naj bi letos vse de- (Nadaljevanje s 1. strani) minimalni regres znašal 300 din, maksimalni pa 600 din. Sicer pa — je zaključil tov. Marolt — letos verjetno še ne bomo mogli v polni meri vplivati na politiko delovnih organizacij glede regresiranja rekreacije; takoj ko je bil v Delavski enotnosti objavljen osnutek programa političnih ciljev in nalog, že so številna bogata podjetja pohitela in razdelila sredstva po svojih prejšnjih kriterijih. Pri tem so ponekod izplačali tako visoke regrese, da je to povzročilo upravičeno nezadovoljstvo pri vseh delovnih ljudeh, ki morajo dohodek in sklade ustvarjati s trdim delom. Člani predsedstev ljubljanskih sindikatov so se strinjali s tem, da se regres za dopuste giblje med 300 in 600 dinarji in da se praviloma deli vsem upravičencem v enaki višini, ne glede na njihove osebne dohodke. Navedli pa so, da bodo v marsikateri delovni organizaciji s težavo izplačali tudi minimalni regres 300 dinarjev; v Ljubljani bo te težave čutilo na svoji koži predvidoma kakih 40.000 zaposlenih, v Sloveniji pa bo odstotek zaposlenih, ki bodo težko prišli tudi do omenjenega minimalnega regresa, verjetno še precej večji kot v Ljubljani. Sicer pa so predstavniki ljubljanskih sindikatov menili, da določanje višine regresa še zdaleč ne daje odgovora na številna vprašanja s kompleksnega področja rekreacije: kaj pa je s preventivnim oddihom, ki ga šele uvajamo v delovnih organizacijah, kaj je s športno dejavnostjo, kaj je z izleti ipd.? Dejstvo je, da večina delovnih organizacij nima svojih programov rekreacije, niti zagotovljenega financiranja te dejavnosti, ki je tudi v aktih notranje zakonodaje delovnih organizacij redko omenjena. Skratka — sindikati se morajo boriti tudi za to, da bo politika rekreacije v vsej svoji razsežnosti postala sestavni del poslovne politike delovnih organizacij, saj je od njene pravilne organiziranosti v veliki meri odvisno zdravje zaposlenih, s tem pa tudi poslovni uspehi delovnih kolektivov. Razveseljivo je, da so se sredstva skladov skupne porabe v zadnjem času precej povečala; v Ljubljani na primer so leta 1968 znašala 7 milijard starih dinarjev, lani pa že 14 milijard. Zato predstavniki ljubljanskih sindikatov tudi odločno nasprotujejo odtujevanju počitniških domov, s čimer se zožuje baza delavskega turizma. Objekti komercialnega turizma so po svojih cenah za večino delovnih ljudi nedostopni — in zato bi sindikati morali tudi v svojem programu političnih ciljev in nalog zapisati, da se bodo z vsemi sredstvi borili proti odtujevanju počitniških domov, ki samo poslabšuje pogoje za prepotrebni oddih in rekreacijo delovnih ljudi. . M. P. k lovne organizacije v občini iz-g plačale zaposlenim najmanj < po 300 dinarjev regresa za do-Z pust; pri tem pa naj bi upo-z števali tudi nezaposlene dru-^ žinske člane. * Zelo živahna je bila razpra-O va o izobraževanju. Večina je ^ menila, da so sedanji učni •2 programi osnovnih šol prena-g trpani, zato v osmih letih pre-w malo učencev dokonča osnov- < no šolo. Od tod pa tudi P°' 52 manjkljiva izobrazba zaposle-^ nih, po drugi strani pa vpra-w Sanje, kje in kako zaposliti Z tiste, ki osemletke niso kon-^ čali. Nekateri so celo predla' Z gali, naj bi za določene pokli' Z ce, kot so na primer zidar, te-S sar in podobno omogočili mla' • dim sprejem v uk tudi s sed-g mirni ali celo s šestimi razre-^ di osnovne šole. Glede na se-ki danjo strukturo študentov s° S na seji menili, naj bi bili sin' m dikati pobudniki za ustanovi' < tev posebnega republiške^3 m sklada za štipendiranje štu ^ dentov iz socialno šibkih dro Ej žin, predvsem pa iz obrobni Z in manj razvitih območij Si° ^ venije, saj je splošno znan0' z da je zdaj prav iz teh krajeV 9 najmanj študentov. « S --------- R- s' JESENIŠKI ŽELEZARJI O POLITIČNIH CILJIH IN NALO-GAH SLOVENSKIH SINDIKATOV Še bolj konkretno r V petek, 8. maja, se je sestal tovarniški odbor osnovne organizacije sindikata Železarne Jesenice. Pregledu sklepov in dela predsedstva med obema sejama je sledila razprava o osnutku programa političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov. Uvodne misli v raz- jajo v predstavniških ali dragih organih, potem ne izvajajo v vsakodnevni praksi ali pa delajo celo nasprotno. Ob tako neenakih ekonomskih pogojih posameznih gospodarskih vej in ob številnih odprtih sistemskih vprašanjih pa bo pri uresničevanju predlaganega programa političnih ciljev in nalog sindikata marsikdaj problematična tudi odgovornost sindikata za uresničevanje predvidenega programa. Izrečena pa je bila tudi bojazen, da v osnovi dober program političnih ciljev in nalog sindikatov ne bi ostal samo mrtva točka. —je ZA OBLIKAMI ŠE VSEBINA IX. tednu bratstva in prijateljstva na rob Z gospodarskimi in geografskimi vzroki je že. od nekdaj pogojeno sodelovanje Slovencev in Hrvatov, ki jih sicer loči, toda tudi povezuje reka Drava. V želji, da bi te stike še bolj negovali in jih tudi poglobili ter razširili, so sindikati ptujske občine že pred desetletjem uresničili zamisel o vsakoletnem tednu bratstva in prijateljstva. O vitalnosti in koristnosti takšne zamisli, ki sta jo že prvo leto podprli tudi občini Varaždin in Čakovec, priča zlasti dejstvo, da zdaj v vsakoletnih prireditvah v okviru tedna bratstva in prijateljstva sodeluje že šest slovenskih in hrvaških pobratenih občin: Čakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. Za organizacijo letošnjih prireditev, ki so se časovno nekako »ujele« s praznovanjem dvajsetletnice samoupravljanja, 25-let-nice osvoboditve in stoletnice Leninovega rojstva, so pod pokroviteljstvom živilskega kombinata PODRAVKA poskrbele družbeno-politične organizacije in skupščina občine Koprivnica. Kaj lahko zapišemo letošnjemu, že IX. tednu bratstva in prijateljstva na rob? Predvsem to, da sodelovanje navedenih šestih občin dobiva čedalje bolj konkretno vsebino. Tako se je tudi letos zvrstila vrsta športnih prireditev, kultumo-umetniška društva in organizacije so za prebivalce Podravja pripravile kar 700 nastopov in prireditev, ki jih je gledalo ali poslušalo kakih 20.000 ob- čanov. Oboje nedvomno priča o tem, da se prebivalstvo želi kar najbolj seznaniti med seboj; da želi spoznati tudi tovrstna prizadevanja sosedov. Za prihodnji razvoj sodelovanja in za potek tedna bratstva in prijateljstva pa je veliko bolj pomembno povezovanje njihovih skupnih gospodarskih interesov. Po vrsti posvetovanj, ki so jih v preteklosti organizirali v zvezi z različnimi gospodarskimi in drugimi vprašanji, se zdaj vse bolj krepijo tudi konkretne vezi med delovnimi organizacijami navedenih občin. V večini primerov sicer še vedno gre za čisto trgovske stike, vendar se čedalje bolj krepijo tudi dogovori o poslovno-teh-ničnem sodelovanju in kooperaciji ter o skupnem nastopanju na trgu turističnih in drugih storitev. Podravje, na primer, razpolaga s tolikšnimi turističnimi in drugimi posebnostmi, da bi lahko, če bi združili moči in prizadevanja, na evropskem trgu turističnih storitev pomenilo svojstveno celoto, kakršni pri nas ni primere. Za oblikami sicer raznovrstnega, plodnega in uspešnega ma-nifestativnega sodelovanja torej prihaja tudi globlja vsebina tega povezovanja. Zato verjamemo, da bo mogoče ob letu, ko bo občina Slovenska Bistrica prireditelj jubilejnega — X. tedna bratstva in prijateljstva, o vsem tem mogoče povedati že precej več. -mG pravo Je podal predsednik občinskega sindikalnega sveta Štefan Rodi. V zelo živahni razpravi o vsebini osnutka so se prepletala tudi konkretna vprašanja in težave, ki spremljajo delovni kolektiv jeseniške železarne. Čeprav je v nekaterih pogledih osnutek programa še premalo konkreten, so člani odbora menili, da je narejen velik korak naprej, s tem da je sindikat izoblikoval zelo jasna politična stališča do posameznih vprašanj in nalog sindikalnih organizacij. Največ so na seji govorili o vprašanjih, na katera delovni kolektiv ne more vplivati, ki sodijo bodisi v republiško ali pa zvezno pristojnost, se pa premalo sistematsko in prepočasi rešujejo. Stalno naraščanje cen osnovnih metalurških surovin in dragega materiala ob določenih cenah končnih izdelkov ter še ob vedno zaostreni nelikvidnosti, ogroža redne osebne dohodke in je ob takem stanju o zagotovljenih najnižjih osebnih dohodkih težko govoriti- Cela vrsta še nerešenih ali vsaj ne dovolj jasno rešenih sistemskih vprašanj v gospodarstvu in v politiki cen onemogoča učinkovito delovanje sindikata v smislu postavljenih političnih ciljev in nalog. Razen tega so merila za merjenje osebnega dohodka, družbenega standarda in drugo v Sloveniji še tako raznolika, da je skoraj nemogoča objektivna primerjava med posameznimi delovnimi organizacijami, gospodarskimi vejami, krajevnimi območji itd. Precej kritike je bilo na seji tovarniškega odbora izrečene tudi na račun neenakopravnega obravnavanja posameznih pa-n°g gospodarstva. Govorili pa so tudi o vprašanjih družbenega dogovarjanja, ki ima v nekaterih primerih zaradi konjunkture ali monopolnega po-tožaja posameznega partnerja značaj izsiljevanja in ne dogovarjanja. V osnutku programa je tudi Premalo poudarjena osebna od-§9vornost, ki bi se morala stopnjevati z delovnim položajem in tunkcijo. Ostro so člani odbora kritizirali tudi pojave dvojne tn?rale posameznikov, ki se ka-saj stali-zagovar- na vseh ravneh, Sca< ki ga posamezniki CENE IN KADRI Iz razprav o osnutku političnih ciljev in nalog osnovnih sindikalnih organizacij na Goriškem Po prvomajskih praznikih so na območju ObSS Nova Gorica začeli razpravljati o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov tudi v nekaterih osnovnih sindikalnih organizacijah. V »-Iskri-« v Šempetru so ob razpravi o osnutku tega dokumenta s konkretnimi primeri iz lastne prakse in s podatki o poslovanju delovne organizacije skušali ugotoviti izvedljivost predlaganih programskih nalog. Primerjava je pokazala, da je predlog političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov realen in da so dejanske možnosti za njihovo uresničevanje. Pri tem pa so opozorili zlasti na potrebo po stabilizaciji cen kot predpogoju za uspešno programiranje in gospodarjenje. Nedavno dviganje cen je povzročilo precej upravičenega negodovanja v kolektivu. Delovni kolektiv »Iskra-" se je namreč odločil nameniti ustvarjena sredstva tudi za nove investicije, ki bodo omogočile povečanje obsega proizvodnje, in se je s tem zavestno odrekel izplačevanju višjih osebnih dohodkov. Dviganje cen je še po- ® ZASAVJE Pred kratkim so zasavski občinski sindikalni sveti pripravili posvetovanje o zveznem predlogu za izpopolnitev sistema invalidskega zavarovanja, pred njim pa so imeli sestanek, na katerem so spregovorili o izpopolnitvi sistema pokojninskega zavarovanja. Na obeh razgovorih so sodelovali predstavniki društev upokojencev, svetov zavarovancev, komisij za sociaino-zdravstvena vprašanja občinskih sindikalnih svetov in svetov za zdravstvo in socialno politiko občinskih skupščin iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi. sebno občutno v obmejnem področju, kjer so cene življenjskih potrebščin višje kot drugod v notranjosti. O zadevi naj bi na junijski konferenci slovenskih sindikatov razpravljal novogoriški delegat, ki naj bi se odločno zavzel za stabilizacijo cen. Tudi v Podjetju za popravljanje voz in strojev so skušali ugotoviti realnost in izvedljivost predlaganih ciljev in nalog. Ob skrbi za uspešno gospodarjenje mnogokrat puščamo skrb za • MURSKA SOBOTA 24. aprila Je kolektiv tovarne perila »Mura« v M. Soboti praznoval 45-letnico obstoja tovarne oblačil in perila ter 20-letnico samoupravljanja. Proslava 45-letnice obstoja tovarne ni praznik le kolektiva Mure, temveč praznik delovnih ljudi celotne občine ob 25-letnici osvoboditve. V program proslave so poleg ostalega uvrstili tudi podelitev nagrad in priznanj najzaslužnejšim delavcem tovarne, otvoritev novih proizvodnih prostorov v obratu oblačil in položitev temeljnega kamna za gradnjo objekta ženske konfekcije. A. H. Značilno za vse dosedanje razprave je to, da so izoblikovali številne nove predloge, tako v zvezi s pokojninskim kot invalidskim zavarovanjem in jih posredovali ustreznim republiškim oziroma zveznim komisijam. Nekaj posvetovanj o tem so pripravile tudi osnovne organizacije sindikata v zasavskih delovnih kolektivih, ki pa so bila posvečena bolj seznanjanju neposrednih proizvajalcev z najbolj bistvenimi stališči zveznega predloga. -m- © CELJE Minuli torek so se na S. redni seji zbrali člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Osrednja točka razprave so bili politični cilji in naloge slovenskih sindikatov. Razprava pa je tekla tudi o predlogu pravilnika o delitvi pomoči nezaposlenim in o upravljanju s skladom za pomoč nezaposlenim. Na tej seji so razpravljali tudi o predlogu kandidatov za II. konferenco slovenskih sindikatov. M. B. ljudi ob strani in nimamo dovolj posluha za njihove želje, skrbi in težave. Prav zaradi tega je. prav, da sindikat izhaja v svojem delovanju iz hotenj in položaja članstva. Da bi zagotovili kvalitetnejše delo samoupravnih organov, se bodo zavzemali za sistematično vzgajanje članov teh organov. V podjetju je v zadnjem času postalo zlasti pereče vprašanje kadrov, saj je v druge delovne organizacije odšlo kar osem tehnikov in več kvalificiranih delavcev. Glavni razlogi za njihov odhod iz podjetja pa so neustrezni osebni dohodki, težke delovne razmere in nejasna bodočnost podjetja. Ekonomsko dobro stoječe delovne organizacije v občini so uvedle stimulativno nagrajevanje kadrov, kar povzroča odliv delavcev iz tistih delovnih organizadjj ki tega ne zmorejo. Da bi preprečili nadaljnje odhajanje kadrov, bodo v Podjetju za popravljanje voz in strojev proučili nagrajevanje in medsebojne odnose v kolektivu. To podjetje je sedaj glede osebnih dohodkov na zadnjem mestu med kovinsko-predeloval-nimi delovnimi organizacijami, kljub temu pa zavestno nadaljujejo z začrtano modernizacijo strojev in opreme. Čeprav že dalj časa vzrajno zahtevajo jasnejših perspektiv za bodoče delo, ki jih zaradi prevelikih kapacitet v tej stroki v republiki za enkrat še ni, niso še uspeli dobiti zagotovila za svoje delo. Težki pogoji gospodarjenja so jim kljub vsestranskim prizadevanjem za uspešnejše gospodarjenje onemogočili formiranje zadostnih sredstev za sklad skupne porabe. Tako so se morali odločiti, da z regresiranjem dopustov stimulirajo le tiste, ki dopust izkoriščajo zato, da se dejansko odpočijejo. Za prihodnje leto pa se bodo zavzemali za zagotovitev regresa za dopust vsem članom kolektiva, kot to predvideva program nalog. T. B. i PREDSEDSTVO RS ZSS MITJI RIBIČIČU J e Predsedstvo republiškega sindikalnega sveta je 8. ma- # • ja letos poslalo predsedniku ZIS Mitji Ribičiču pismo, v • • katerem ga sezanjajo s stališči Zveze sindikatov Slove- • • nije do stabilizacije na tržišču. Predsednik slovenskih • ® sindikatov Tone Kropušek je v imenu predsedstva žago- * q tovil zveznemu izvršnemu svetu podporo pri vseh ukre- _ • pih, ki bi umirili gibanja na tržišču in na področju cen. • • »Preko vaše izjave javnosti smo obveščeni«, je rečeno • • v pismu predsedniku ZIS, »da namerava zvezni izvršni • • svet predlagati zvezni skupščini nekatere ukrepe, ki bi * 0 stabilizirali položaj na tržišču in preprečevali nesmotrno ~ 9 in nebrzdano naraščanje cen. Dovoljujemo si vas obve- • • stiti, da je predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije v me- • • seču marcu podrobneje analiziralo gibanje cen, zlasti ti- • stih artiklov, ki neposredno vplivajo na osnovni stan- * ^ dard delovnih ljudi. Nekatera stališča in predloge, da bi _ 0 zajezili ali pa vsaj omilili sedanjo nevzdržno »dirko« cen, 0 m smo posredovali vsem občinskim skupščinam, republiški • ® skupščini, njenemu izvršnemu svetu pa tudi zvezni skup- • • ščini.« • • • ............................................ POGOJ ZA POKOJNINO NAJ BO DELOVNA DOBA Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Srbije je na eni zadnjih sej obravnaval stališča Javne razprave o izpopolnitvi sistema invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Svoje mnenje pa Je v tej razpravi izreklo več kot 100 delovnih organizacij, ki zaposlujejo skupno 120.000 delavcev. Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Je pri sumiranju rezultatov te javne razprave upošteval mišljenje večine delovnih organizacij, da naj bo pogoj za polno pokojnino delovi staž in ne starostna doba. Večina delovnih organizacij, ki se izreka za uveljavitev tega načela, namreč pristavlja, da je delo pri nas osnovna kategorija družbeno-ekonomskega sistema, na kateri so zasnovane in od katere so odvisne vse pravice, materialni in družbeni položaj človeka. Razen tega pa so tudi glavni viri v financiranju zavarovanja odvisni od dela in od rezultatov dela. stva Srbije sprejel stališče, da ni objektivnih pogojev za vsesplošno skrajševanje delovnega staža; zato pa je treba skrajševanje delovnega staža na delovnih mestih, ki to resnično terjajo, reševati prek beneficiranega delovnega staža ter na osnovi znanstveno izoblikovanih in družbeno zasnovanih meril in kriterijev. Zavoljo tega je republiški odbor sprejel sklep, naj bi bil pogoj za dosego polne pokojnie 40 let delovnega staža za moške in 35 let za ženske. Pravico do pokojnine — čeprav ne polne — pa bi naj imeil tudi vsi moški, ki so dopolnili 60 let, in ženske, ki so dopolnile 55 let, a tudi v tem primeru pod pogojem, da imajo delavci za seboj 20 let delovnega staža, Ker je naletela na splošno podporo pravica delavcev, da se lahko predčasno upokoje s 55 leti starosti moški in s 50 leti ženske, se je republiški odbor zavzel, naj bi bila ta pravica vključena tudi v novi sistem in naj bi do leta 1980 na ta način upokojeni delavci prejemali 70 >/, od pokojninske osnove, zatem pa naj bi se tovrstna pokojnina obračunavala na osnovi ekonomskih izračunov se pravi v odvisnosti od dolžine in višine vlaganj. IVavna posvetovalnica DE 9 VPRAŠANJE: Od poletja lani sem brezposeln In sem do sedaj vložil že več prošenj za zaposlitev, obenem sem se prijavil tudi na več razpisov prostih delovnih mest. Nazadnje sem se Prijavil na razpisano delovno mesto KV ključavničarja, a čeprav izpolnjujem vse pogoje tako glede zahtevane kvalifikacije kot tudi glede delovne dobe v razpisu in čeprav nihče drug od prijavljenih teh pogojev ni izpolnjeval, nisem bil sprejet na delo. Na mojo intervencijo v podjetju, zakaj nisem sprejet na delo, so mi odgovorili, da me niso dolžni sprejeti na delo, čeprav izpolnjujem vse pogoje. Smatram, da tako stališče podjetja ni Pravilno, zato vas prosim za vaše mnenje. B. R., Ljubljana © ODGOVOR: S pritožbo in nato s tožbo lahko kandidat, v, seJe Priiavil za razpisano delovno mesto, izpodbija po določilu čl. 23 TZDR le, da razpis ni bil izveden po določenem postopku in da je kršitev postopka lahko bistveno vplivala na sklep o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje Predpisanih pogojev. Sodišče lahko tako izreče za neveljaven sklep o izbiri kandidata ali izreče za neveljaven razpis in izbiro ndidata. Dragih zahtevkov kandidat, ki ni uspel po razpisu, e more uveljavljati in tako ne more zahtevati, da se ga sprej-® na delo, čeprav je edini izmed kandidatov, ki izpolnjujejo Pogoje razpisa za zasedbo delovnega mesta. Delovne organiza-^ja seveda ni dolžna sprejeti na delo kandidata, čeprav le-ta izpolnjuje pogoje razpisa, saj pri tem, koga bo sprejela delovna skupnost v članstvo, svobodno ukrepa. • ------------ A. POLJANŠEK © VPRAŠANJE: Z ženo sva v delovnem razmerju in imava otroka, ki hodi v šolo. Na zemljiški parceli, ki meri 925 nr, sva si zgradila hišo. Od vrta nama je občinska uprava za dohodke za leto 1969 predpisala prispevek od kmetijstva v znesku 20 dinarjev. V letu 1969 je znašal najin skupni osebni dohodek 217.521,11 din. Zavod za socialno zavarovanje je zavrnil zahtevek za priznanje pravice do otroškega dodatka, češ da skupni dohodek na enega družinskega člana presega dovoljeni cenzus za 15 par. Zanima me, ali je občinska uprava za dohodke ravnala prav, ko je odmerila dohodnino od zemljišča, ki meri manj kot 1000 m!. © ODGOVOR E. J. — Ptuj Prispevkov od kmetijstva so oproščeni dohodki od zemljišč pod stavbami in od dvorišč do 500 m!, če niso oddana v zakup ali se ne uživajo ločeno od stavbe. To je določeno v 65. členu republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/69). Ker vaše dvorišče meri več kot 500 m1, ni pogoja za davčno oprostitev. M. VEHOVEC © VPRAŠANJE: Z odločbo o razporeditvi mi je naloženo, da nastopim delo na novem delovnem mestu v roku enega tedna. Vložila sem pritožbo na višji organ upravljanja, kot to določa pravni pouk, zato bi bila moja dolžnost, da nastopim novo delovno mesto šele tedaj, ko bo postala ta odločba dokončna. Za- nima me, kakšne sankcije lahko podjetje izvaja, če do odlo-citve pritožbenega organa ne nastopim novega delovnega mesta, A. J. — POSTOJNA • ODGOVOR: Vaše stališče, da morate nastopiti delo na drugem delovnem mestu šele tedaj, ko je postala razporeditve-na odločba dokončna, je pravilno, saj to vašo pravico izrecno določa tudi TZDR. Ker se tako opirate na zakonite pravice, ki vam gredo po zakonu, delovna organizacija ne more uvesti zo- ■ X----1 V iv V ivu o a. e v vudv/v 1IC mti vam ne more izreči ukrepa zaradi kršitev delovnih doli nosti. Edino v primeru, če bi bili razporejeni začasno na drug delovno mesto zaradi izrednih okoliščin, ki so nastopile v pod jetju, bi morali delo na drugem delovnem mestu takoj nastc piti, ker v takem primeru ugovor ne zadrži izvršitve razpc reditvene odločbe. A. POLJANŠEK PRIPRAVE NA II. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE V tej rubriki bomo objavljali zanimive primere iz naše samoupravne prakse, povzete iz več kot sto prispevkov, ki jih delovni kolektivi Jugoslavije pripravljajo za II. kongres samoupravljavcev in ki bodo nedvomno najprepričljivejši dokaz globine in širine delavskega samoupravljanja, ki smo ju že dosegli. Sindikat v Železarni Jesenice HBBHHHHHHHHHHHHHBHHHHHGHIHHHHHBHHflHHHBBHBHHHHi Jeseniški železa rji so v statutu svoje delovne organizacije spregovorili tudi o mestu in vlogi sindikalne organizacije, ji omogočili delovanje, hkrati pa tudi materialno osnovo !■■■■■■■■■■■■■■■■■ VELEBLAGOVNICA MEHM # priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen naknp vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo ® potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje 0 za tuje kupce je v hiši menjalnica LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah! TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, BLAGOVNICA NAMA, Kočevje i S SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Kot prvi primer objavljamo najpomembnejše značilnosti o tem, kako statut železarne Jesenice obravnava pravice in delo sindikalne organizacije v železarni. Povzemamo jih iz prispevka »Neposredno samoupravljanje, položaj družbeno-političnih organizacij in samoupravno razreševanje konfliktnih situacij v Železarni Jesenice« in iz razgovora z avtorjem tega prispevka Milanom Polakom in Tomažem Ertlom. Tovariš Polak je sekretar organov samoupravljanja v železarni, Tomaž Ertl pa je bil sekretar tovarniškega komiteja ZK v času pripravljanja statuta železarne. NAJVAŽNEJŠE FUNKCIJE SINDIKATA Kako torej statut Železarne obravnava mesto in vlogo sindikata? Delovna skupnost Železarne omogoča in posebej podpira delovanje sindikalne organizacije s statutom ZSJ, ZSS in s pravili osnovne organizacije sindikata Železarne ter v statutu določa, kako se njena funkcija uresničuje v sistemu samoupravljanja v tovarni. Po določilih statuta se njena funkcija uresničuje zlasti v naslednjem: • da v soglasju s pristojnimi samoupravnimi organi ali pa samostojno, kadar je njena pobuda neutemeljeno zavrnjena, sklicuje sestanke delovnih skupin o vprašanjih, ki zadevajo koristi posameznikov ali delovne skupnosti; • da daje svoje predloge ob sprejemanju ali spreminjanju statuta in drugih splošnih aktov, o katerih morajo razpravljati samoupravni organi;................. • da organizira volilni postopek za volitve članov samoupravnih organov na vseh samoupravnih ravneh v tovarni ; • da je nosilec kandidatne liste za člane samoupravnih organov, ki jo sprejemajo zbori volilnih enot v tovarni; • da še pred odločitvijo v samoupravnih organih obravnava vse tiste programe, ki zadevajo neposredne interese članov delovne skupnosti ; • da predlaga in zahteva izvedbo referenduma o vprašanjih, ki jih določata zakon in statut; • da predlaga ali zahteva odpoklic posameznih članov ali kolektivni odpoklic samoupravnega organa v obratu, delovni enoti ali tovarni oziroma predlaga delavskemu svetu železarne glasovanje o zaupnici individualnemu izvršilnemu organu. VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN KONTROLA f NJIHOVEGA DELA Po zakonu o volitvah organov delavskega samoupravljanja sindikat ni bil nosilec kandidatne liste, čeprav to ni bilo izrecno prepovedano. Po sprejemu XV. ustavnega amandmaja pa delovne organizacije to vprašanje lahko uredijo po svoji volji. Jeseničani so ga tako, da so odkrito pooblastili sindikalno organizacijo za izvedbo volitev, trdno prepričani, da s tem prav v ničemer ne bo kršena demokratičnost volilnih priprav, saj kandidatna listo tako in tako potrjujejo, spreminjajo in dopolnjujejo zbori volivcev. Sindikalna organizacija je močno prisotna vse do osnovne celice združenega dela, do delovne skupine in če upoštevamo, da se v posredne organe upravljanja v železarni voli kar kakih 900 ljudi, potem ni dvoma, da v svojih premišljenih pripravah za volitve lahko bolje oceni ustreznost kandidatov, kot pa bi to lahko stihijsko opravili na samem zboru volivcev. _ ..... Če ima sindikalna organizacija že pravico organizirati volitve in biti nosilec kandidatne liste za člane samoupravnih organov, ima potem, logično, tudi pravico, da predlaga razrešitve oziroma odpoklic posameznikov ali pa celotnih samoupravnih organov, ki po njenem prepričanju niso opravičili izkazanega zaupanja volivcev. Zato ima tudi pravico vpogleda v delo samoupravnih organov; v skladu z določili statuta jo morajo samoupravni organi obveščati o svojih sejah in jo seznanjati z gradivom za te seje enako kot svoje člane, dobiti pa mora tudi zapismke in vso dokumentacijo o delu organov. OMOGOČANJE DELA SINDIKATA Statut železarne mimo naštetih pravic in možnosti za delo sindikalne organizacije določa tudi materialno osnovo za to delo — s tem, da zagotavlja potrebna materialna sredstva, ustrezne prostore za redne in izredne sestanke, dopušča sklic sindikalnih sestankov med rednim delovnim časom, predsednikom sindikalnih odborov pa prizna nadomestilo osebnega dohodka za cas, ko zaradi opravljanja svojih funkcij zapustijo svoje delovno mesto. V okviru izobraževalnega programa je voljenim sindikalnim delavcem zagotovljeno izobraževanje v okviru svoje orgamzacije (letno največ tri dni plačanega dopusta), zag0TtT0''IJe^ P? 50 tudl sredstva za izobraževanje. MILAN POGA pa so jAČNIK ■1 V Modni hiši si lahko izberete bogat asortiment damske poletne konfekcije. Izbirali boste lahko med najrazličnejšimi modeli za šport, počitnice, službo ter modeli za sve-čanejše priložnosti. Poleg tega so na oddelku damske konfekcije v prodaji ekskluzivni, visoko modni modeli v omejenem številu. PRODAJNI SERVIS | modna hiša i .- L [ LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK ■ PRED NOVIMI DOGOVORI?! Osnutek o samoupravnih sporazumih v industriji opečnih izdelkov v javni razpravi Glavna točka dnevnega reda 15. seje predsedstva republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki je bila minuli petek v Ljubljani, je bila razprava o osnutku samoupravnih sporazumov v industriji opečnih izdelkov Slovenije. Že uvodoma moramo poudariti, da so bile sindikalne organizacije gradbenih delavcev Slovenije v minulem letu izredno aktivne in uspešne pri urejanju medsebojnih družbenih odnosov. Dogovorile so se o osnovnih elementih gospodarjenja z družbenimi sredstvi in standarda svojih delavcev. V temelijti javni razpravi so delovne organizacije tudi uskladile svoje in družbene interese ter jih zapisale in sankcionirale v samoupravnih sporazumih. Aktivnost gradbeništva pri pripravi prvih osnutkov spora-iumov in kasnejše konkretne razprave o vsebini dogovarjanja so zajele tudi industrijo gradbenega materiala. Odbor skupine proizvajalcev opečnih izdelkov pri svetu za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala gospodarske zbornice Slovenije je na osnovi določil sporazuma o postopkih za samoupravno dogovarjanje in načelih za izvajanje samoupravnih dogovorov v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala ter na pobudo Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije že na svoji seji ob koncu minulega leta sprejel sklep, da se delovne organizacije industrije opečnih izdelkov dogovarjajo samostojno, ločeno od drugih skupin industrije gradbenega materiala. Republiškemu odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Gospodarski zbornici SRS in Biroju gradbeništva Slovenije pa je predlagal sestavo organizacijske komisije za vodenje postopka in za prilagoditev vsebine že veljavnih sporazumov v gradbeni operativi specifičnim potrebam industrije opečnih izdelkov. Sporazum o postopkih za samoupravno dogovarjanje in o načelih za izvajanje samoupravnih dogovorov v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala je dala organizacijska komisija v javno razpravo že v decembru minulega leta. Ta sporazum je temeljni in sestavni del vseh preostalih sporazumov; opredeljuje možnosti in pobude, zagotavlja nadzor nad izvajanjem, arbitražo in učinkovitost sankcij, kadar podpisniki dogovorov ne bi spoštovan določil sporazumov. Ta dogovor je sprejelo 62% delovnih organizacij, ki zaposlujejo _ 68,7 % delavcev v industriji opečnih izdelkov. . Za javno razpravo v delovnih organizacijah pa so tudi ze pripravljeni osnutki naslednjih sporazumov: sporazum o naj-nižjih obračunskih osnovah za delitev osebnih dohodkov in o vrednotenju dela v kalkulacijah, sporazum o osnovnih kriterijih za delitev dohodka v delovnih organizacijah industrije opečnih izdelkov, sporazum o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov in delavskih naselij za delavce v industriji opečnih izdelkov in sporazum o zaposlovanju in izobraževanju delavcev v industriji opečnih izdelkov. Vsi predlagani osnutki samoupravnih sporazumov imajo tri skupne osnovne cilje: 0 Določiti enotna izhodišča in pogoje gospodarjenja v delovnih organizacijah, kar naj omogoči pošteno medsebojno tekmovanje na trgu. Razlike pri osvajanju trga naj se pokažejo le kot posledica višje ali nižje produktivnosti, ekonomičnosti poslovanja in doseganja boljše ali slabše kvalitete proizvoda. • Zaščititi delavce pred posledicami slabega gospodarjenja in životarjenja v nerentabilnih delovnih enotah z določili, kako se mora v izhodiščnih osnovah vrednotiti delo in kako urejati življenjske in delovne razmere delavcev. O Pospešiti reševanje tistih problemov v delovnih organizacijah, ki vplivajo na. oblikovanje dohodka. Ti problemi pa so povezani bodisi z integracijo proizvajalnih sil v industriji opečnih izdelkov, ali pa izhajajo iz dolgoročnega programa razvoja industrije: specializacije, delitve dela, racionalizacije osnovnih sredstev, uvajanja sodobne tehnologije in organizacije dela itd., itd. če je komisiji uspelo zbrati dovolj tehtnih argumentov za sprejem samoupravnih sporazumov v industriji opečnih izdelkov, bo pokazala javna razprava, ki se je začela v začetku tega meseca. Po končani javni razpravi, predvidoma bo to _v začetku junija, bo organizacijska komisija obravnavala pripombe in spreminjevalne predloge. Izpolnjene osnutke sporazumov pa bodo potlej prejeli v obravnavo in potrditev vsi samoupravni organi industrije opečnih izdelkov v Sloveniji. Kljub temu, da na seji predsedstva republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev ni bilo pomembnejših pripomb na osnutek samoupravnih sporazumov, ne moremo mimo pomisleka bojazni, ki so jo izrekli nekateri člani, češ da dajejo sporazumi vse premalo poudarka skrbi za strokovni kader. S tem v zvezi smo na seji slišali tudi mnenje, da je predvideni odstotek dohodka za potrebe izobraževanja odločno prenizek. Toda ta in druga »sporna« vprašanja, naj razreši javna razprava. —a IS It MI ST POHIŠTVO ZAHODNA NEMČIJA SKOZI NASA O C AL A PRIHOD V DVSSELDORF Danes je Diisseldorf spet bo- datkov nam daje površno sli- Delegacijo mestnega odbora sindikata delavcev industrije Ljubljana in ObSS Kranj, ki je bila gost lndustriegewerk gato in ekonomsko pomembno mesto za ta del ZRN, ki je gospodarsko izredno razvit. Od leta 1946 dalje je Diisseldorf je bila gost inaustriegeiveru- nQ mesto po]irajine Nord schaft Chemie-Papier-Keramik yheirn_WestfaUja, kje v Dusseldorfu 18 članov. Kot je sestavljalo vodja delega- heim—Westfalija, kjer živi 17 milijonov ljudi in kjer je 40 zahodnonemške 18 elanov. Kot vam aeiega- odstotkov vse zahodnonemške cije sem se ze lam seznanil z industrije Samo mesto mssei-nekatenmi predstavniki tega dQrf z bužnjo okoUco zaposlu. sindikata m sem bil zelo vesel ip 420.000 delavcev. V nepo- ponovnega srečanja z dobrimi znanci in prijatelji Jugoslavije ter našega samoupravnega sistema. Po 18-urnem potovanju smo prispeli v Diisseldorf, ki je bil cilj našega potovanja. Na železniški postaji nas je pričakal Dieter Kretschmer — eden izmed sekretarjev sindikata IG Chemie, ki nas je nato 10 dni spremljal na naši poti. Po prisrčnem pozdravu sem predstavil člane delegacije, nato pa smo šli na sprejem k predsedniku sindikata mesta Diissel-dorf Rudolfu Kirnbergu, ki nam je med drugim takole zaželel dobrodošlico: »Različne poti za dosego končnega cilja nas ne ovirajo, da bi ne mogli biti prijatelji in sodelovati pri medsebojnem spoznavanju in razreševanju proble-mov.<< Mesto Diisseldorf leži pretežno na desnem bregu Rena. Ima nekaj več kot 700.000 prebivalcev in je tipično indu- je 420.000 delavcev. V neposredni bližini pa so še mesta Kbln, Essen, Leverkussen, vsa industrijsko zelo razvita. ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE DELAVCEV Pri nas vlada prepričanje, da je življenjski standard v ZRN zelo visok in se o tej državi govori s prizvokom obljubljene dežele. Mi pa smo se lahko prepričali tudi o nasprotnem. Plača nekvalificiranega delavca se giblje med 400 in 600 markami mesečno, kvalificirani delavci pa tudi ne zaslužijo dosti več. Na splošno lahko ugotovimo, da so življenjski stroški izredno visoki. Tako velja mesečna najemnina za skromno podstrešno stanovanje 250 mark. Stanovanja nasploh zelo draga. V ko o življenjskih razmerah v ZRN, na vsak način pa sledi iz njih ugotovitev, da realni življenjski standard delavca v Zahodni Nemčiji ni bistveno višji kot pri nas. BLISC IN BEDA SODOBNEGA KAPITALIZMA V Dusseldorfu nas je impre-sionirala ureditev cestnega omrežja. Ceste, ki povezujejo Diisseldorf z Essnom, Kbl-nom in drugimi mesti, so skoraj povsod speljane nad hišami, tako da tranzit ne ovira mestnega prometa. Prav tako smo občudovali organizacijo proizvodnje in druge tehnične dosežke. Ko sem našemu gostitelju Dieterju Kretschmerju omenjal svoje vtise, mi je odgovoril naslednje: »V teh nekaj dneh bivanja pri nas vas je impresionirala organiziranost naše potrošniške družbe. Videli ste dobro organizirane tovarne, lepe ceste, urejene trgovine, lepo oblečene ljudi in še marsikaj drugega. Toda videli niste bede, ki se skriva za zunanjim bliščem. Dobro si oglejte vse tisto, kar je znotraj tovarniških zidov, poslušajte OU 1LU.AUIUH. u., u.yu.. v me- -- - - - stu ni mogoče dobiti v najem delavce m spoznali boste na-solidnega stanovanja za manj Vuh in bedo sodobnega kapita-kot 300 mark mesečne najem- Uzma.« bivalcev 'in je tipično indu- novan^e jTtrtba^odšteti^d^OO znanili tudi s to drugo^platjo, sirijsko mesto z dokaj ureje- do 500 mark mese6no Tega sj o kateri je govoril nas gasilnimi komunikacijami in urba- delavci ne morejo privoščiti, foli '7 kmeta in odbornika občinske skupščine. Ker ga ni doma, m® Jolanda, njegova hčerka, ki hodi v 6. razred gomjelogaške šole in je »vseskozi odličnjakinja«, popelje v gozd, kjer ata dela. »2elimo, da bi bili pri tej akciji vsi ljudje solidarni.« Zanj je krajevni samoprispevek edina rešitev. »Šole so skupno delali naši dedje in prav je. da delamo še mi. Je pa bilo to naše prizadevanje nekaj let zamrzni«/ no. Zdaj je odjuga in izkoristil jp moramo. Tudi kmetje. So pa^ taksni časi, da nešolan kmet malo pomeni.« Ob koncu mojega popotovanja po logaški občini ebiščen1 še Draga Tršarja, upokojenega krojaškega mojstra In očeta Mihe Tršarja, ki je posnel slik*’ objavljene na teh dveh straneh- »Kako rad bi študiral,«, tarna Tršarjev oče, »pa mogel. Zdaj so možnosti. gospodarstvo ne bo napredovali če nimamo urejenega šolstva. S navaden delavec rabi strokovnega ih splošnega znanj«-Človek pa tudi ni kot člov® dober, zlasti še mož in oče, c nima znanja, ki ga posredni šola. Zato sem za šole in °or' glasoval za uvedbo krajevne® samoprispevka.« Vem, da so v Logatcu Ij0^' ki ne mislijo tako, kot tovari ' s katerimi sem govoril. Veri mem pa, da jih ni veliko. Posebno izdajo za občino Logatec napisal Janez Volji« fotografije Miha Tršar Posebna izdaja za občino Logatec NEKAJ MISLI PRED REFERENDUMOM LOGAŠKIH OBČANOV Samoprispevek je edina možnost za ureditev šolstva in zdravstva Logaška občina Je v letih po osvoboditvi doživela pravcati preporod. Mnogi kmetje so postali delavci, majhne žage v Dolenjem Logatcu so spremenili v velik kombinat, precej občanov, zlasti mlajših, je zapustilo hribovske kmetije in se naselilo blizu delovnih organizacij, v katerih delajo. Hkrati z rastjo gospodarstva je rasla tudi življenjska raven, in tisto, kar je bilo Logatčanom še včeraj veliko in zadostno, jc danes premajhno in jih ne zadovoljuje. To velja še zlasti za šolstvo in za zdravstvo, pravzaprav za prostore, namenjene šolstvu In zdravstvu, kj so zaradi dotrajanosti ali preobremenjenosti neustrezni in že resno ogrožajo normalno delo. O teh zadevah so že mnogokrat razpravljali na setankih, v delovnih kolektivih in na vaseh, v občinski skupščini in v vodstvih družbeno-političnih organizacij. Sprejeli so celo nekaj sklepov, toda do konkretnih akcij ni prišlo. Manjše, kratkoročne rešitve (adaptacije) so težavne razmere podaljševale in stop. njevale, Zato so se odločili za korenite spremembe. Na pobudo občinskega sindikalnega sveta ter sveta za kulturo in prosveto občinske skupščine so ustanovili komisijo, ki naj bi ocenila razmere in potrebe šolstva ter zdravstva po novih prostorih in predlagala občanom najboljšo rešitev. Komisija za gradnjo objektov, namenjenih šolstvu in zdravstvu, je oblikovala odbor za šolstvo In za zdravstvo, ki sta vsak zase pripravila analizo potreb in program dela za svoje področje. Na osnovi njunih ugotovitev je komisija pripravila skupni program. V dokument, ki so ga na tej seji sprejeli, so zapisali: »Komisija ugotavlja, da potrebujemo v Dolenjem Logatcu nov zdravstveni dom, novo šolo s 16 učilnicami in drugjmi prostori (kabineti, telovadnico, upravnimi prostori), novo šolo v Razmere v zdravstvu * v Rovtah, 5 novih učilnic in telovadnico v Gorenjem Logatcu, hkrati pa moramo z večjimi ali manjšimi popravili na podružničnih šolah v Lazah, v Hotedr-ščici, na Medvedjem brdu, na Vrhu in v Rovtarskih Žibršah usposobiti te šole za sodoben pouk.« Ker so vedeli, da jim sredstev, ki jih potrebujejo za uresničitev tega programa, nihče ne bo podaril, so se odločili, da bodo uredili šolstvo in zdravstvo tako, kot so gradili svojo industrijo — sami! Komisija je ugotovila: »Naš program lahko realiziramo v naslednjih petih letih le s pomočjo samoprispevka delovnih organizacij, prispevka iz proračuna občinske skupščine in s krediti, ki jih bomo dobili od republiške izobraževalne skupnosti pod zelo ugodnimi pogoji.« Skupno potrebujejo za zdravstveni dom 90 milijonov starih dinarjev, ki jih nameravajo zbrati sami, za šolske prostore pa kakih 800 milijonov, od tega bi sami zbrali 310 milijonov (občani, delovne organizacije in občina bi dali vsak tretjino), za kakih 500 milijonov pa bi dobili posojila. In občinska skupščina je na nedavni seji sklenila, da bo razpisala referendum o krajevnem samoprispevku. V nedeljo, 24. maja, se bodo logaški občani na referendumu odločili, kako se bodo v bodoče šolali njihovi otroci in kakšne zdravstvene usluge jim bo v prihodnje lahko nudil njihov zdravstveni dom, Bolni Logatčan se počuti, kot da bi bil kaznovan Logatčani že dolgo tarnajo in se jeze zavoljo razmer v njihovem zdravstvenem domu. Obveljalo je mnenje, da je kaznovan, kdor je bolan. In ko poslušaš njih pripovedovanje, kaj vse Morajo prenesti, preden pridejo do zdravnika, spoznaš, da je to brnenje upravičeno. Rekli so mi: »Prostori, v katerih je zdravstveni dom, so že dolgo glavni vzrok, da zdravstva nimamo tako urejenega, kot zahtevajo osnovni pogoji dela v medicini.« Naj navedem nekaj številk. V zdravstvenem domu je bilo v letu 1969 več kot 22.000 pregledov. Ce pa upoštevamo, da nekateri bolniki potrebujejo spremstvo, zvemo, da se je gnet- v čakalnici kakih 30.000 ljudi. Prostor, namenjen za čakal-"loo, pa je velik komaj 10 kva-dratnih metrov. V njem se zbere 15° ljudi na dan. , V gradivu, ki ga je objavila komisija za graditev objektov, namenjenih šolstvu In zdrav-tVu> je med drugim rečeno: »Vsj Logatčani dobre vemo, Kf-ko stojimo v čakalnici ob ste-zfr’ na todniku in celo zunaj, oprav je zima. Stoje čakati na Pregled je za bolnega človeka resnična muka. In v tem pro- Prug drugemu so nevarni, In zdravstveni delavci moramo mirno gledati, kako se širijo okužbe, kajti pri tem smo brez moči. Tudi naše delo je močno prizadeto, ker imamo v en} sobi prostor za previjanje, za dajanje Injekcij, za preglede In za sterilizacijo, Neprimerna sta dl. gpanzerja za otroke, da o sanitarijah sploh ne govorimo. S takšnimi in podobnimi težavami se ubada tudi zobozdravstvo. Vse te službe pa bodo. lahko nudile bolniku resnično zdravstveno zaščito le tedaj, če bomo dobili nov zdravstveni dom.« tebavr solnikov IN UCENCiV štoru se srečujejo nosečnice, do. •j " oicruujt i bčki, bolniki s tuberkulozo in l^gimi nalezljivimi boleznimi, ^oškodovanci, alkohoUki itd. Vse je prestaro, preozko in premajhno Ko sem zbiral gradivo za pisanje o logaškem referendumu, mi je vsakdo, s katerim sem govoril, dejal nekako takole: »Želimo, da bi se naši otroci šolali v boljših razmerah, smo se mi.« Vsak bi bil vesel in zadovoljen, če bi njegov otrok več vedel in potlej svoje znanje tudi koristno uporabljal. V logaški občini se šolniki trudijo, da bi otroka izučili za dobrega občana in samoupravljavca, toda kaj pomaga ves trud, ko pa so skoraj povsod pogoji šolanja takšni, da sodobnega pouka ni moč uresničiti. Imajo dve osrednji osemletni osnovni šoli — v Dolenjem in v Gorenjem Logatcu, in vsaka ima nekaj podružnic. Organizacije šolstva tudi v bodoče ne nameravajo spreminjati. Ohranili bi obe centralni šolski ustanovi, v katerih pa bi zagotovili enoizmenski pouk in podaljšano bivanje v šoli, kjer bi lahko učenci, »ob primernem varstvu«, kot pravijo učitelji, »opravili vse delo za šolo«. V osrednjo osnovno šolo v Dolenjem Logatcu hodi letos 684 učencev, se pravi v dolenjeloga. ško šolo 565, v podružnično šolo Laze 27, na Medvedje brdo 28, v Rovte 74 jn v Rovtarske 2i-berše 11 učencev. Zdaj imajo v Dolenjem Logatcu pouk v dveh izmenah. Dopoldne prihaja v šolo 313 učencev višjih razredov, ki bi potrebovali deset učilnic, imajo pa jih devet, in to vrzel nekako zamašijo s kabinetskim poukom. V popoldanski izmeni je 252 učencev nižjih razredov. Prihod, nje šolsko leto bodo morali odpreti še dva oddelka, toda ne vedo, kam naj bi dali otroke. Imajo še druge nevšečnosti. Telovadnica TVD Partizan je slaba in bi jo bilo treba že zdavnaj popraviti, prostori za tehnični in gospodinjski pouk v nekdanjem otroškem vrtcu ne nudijo možnosti za sodobno vzgojo. Tudi vse podružnične šole so potrebne večjih popravil, v Rovtah pa se občani zavzemajo za gradnjo nove šole, saj je pouk v stari šoli že življenjsko nevaren. Podobne težave ima tudi šola v Gorenjem Logatcu, kamor hodijo še učenci višjih razredov jz Hotedrščice. Ima šest učilnic in pouk v dveh izmenah; če pa hočejo urediti pouk v eni izmeni In na višji stopnji še kabinetski pouk, nujno potrebujejo pet novih učilnic. Tako bi lahko prihajali tja učenci višjih razredov iz Medvedjega brda in Rovtarskih Žiberš skupno pa bi imeli 16 oddelkov z nekaj manj kot 400 učenci. V obe šoli prihaja zdaj in bo tudi v bodoče kakih 250 učencev iz oddaljenih krajev in če jim bodo zagotovili tako imenovano podaljšano bivanje v šoli, bo šolski uspeh boljši in osip manjši. Nisem popisal vsega, kar je potrebno storiti, da bi bil pouk v logaških šolah sodoben. Logatčani sami vedo, v kakšnih razmerah se šolajo njihovi otroci, in vem, da jim želijo samo dobro. Torej tudi nove in sodobno urejene šolske prostore. OB REFERENDUMU Pavle Kranjc, kmet iz Kalc in odbornik občinske skupščine, ter njegova hčerka Jolanda, učenka VI. razreda, »vseskozi odličnjakinja«. Oče Kranjc je dejal: »Sole so skupno delali naši dedje in prav je, da jih skupno delamo še mi.« ZDRUŽENI INTERESI OBČANOV Ing. Jože RUPNIK, sekretar občinskega komiteja ZKS: Referendum za samoprispevek se uvršča med akcije, ko občani razen vprašanj osebnega standarda razmišljajo tudi o skupnih potrebah kraja, zlasti na tistih področjih, kjer so vsi življenjsko zainteresirani. Odločitev za združevanje sredstev vsekakor poudarja tn krepi čut odgovornosti občanov pri ugotavljanju Skupnih potreb lq pri načrtovanju njihovih rešitev. Šolstvo in zdravstvo sta prav tisti področji, kjer se združujejo interesi občanov. Verjetno ni družine, ki ne bi razmišijaja e tem, kakšno znanje si bodo pridobili otroci v osnovni šoli in kako bedo pripravljeni za nadaljnji korak v življenje. Pridobljeno znanje pa je odvisno tudi od razmer v šoli. Delovanje zdravstvene službe v pogojih, ko zdravstveni delavei ne morejo normalno delati, bolniki pa zgubljajo potrpljenje, Oas vznemirja in opozarja, da je vendar treba nekaj napraviti. Sanacija tako pomembnih področij kot sta zdravstvo in šolstvo pa ni možna brez solidarnosti in samo-odrekanja vseh, tako občanov, delovnih kolektivov in občinske skupščine. Seveda Je «a tako odločitev občanov potrebna vsestranska obveščenost in utemeljenost programa. Razgovorov z občani je bilo mnogo. Povspd jo bilo čutiti razumevanje in podporo, bar kaže, da smo resnično začeli tam, kjer najbolj vidno zaostajamo za razvojem. Razumljivo je, da so želje tistih, ki se trudijo za razvoj drugih področij, večje od trenutnih možnosti. Toda bistveno je nekje začeti in ne odlagati stvari, ki smo jih dolžni urediti za sedanjo generacijo. Ing. Anton ANTIČEVIČ, glavni direktor KLI Logatec: Kombinat lesnopredelovalne industrije Je mlado podjetje — ustanovljeno je bilo pred šestnajstimi leti, vendar smo v tem času povečali vrednost naše proizvodnje za 20-krat. Danes izvozimo več kot polovico svojih izdelkov na konvertibilna tržišča. Kljub velikemu izvozu ustvarimo dovolj dohodka za sklade in osebne dohodke. Lani je bilo izplačanih na zaposlenega poprečno 105.500 S dinarjev, kar je več, kot znaša poprečje v lesni Industriji Slovenije. V prvem letošnjem tromesečju so naši osebni dohodki presegli U5.000 dinarjev. Kljub temu pa skrbimo za materialno bazo podjetja, saj smo vrednost osnovnih sredstev povečali od ustanovitve do danes za 14-krat. V srednjeročnem programu razvoja predvidevamo 3 milijarde S dinarjev novih investicij. Ker pa vemo, da za normalno delo In za razvoj potrebuje naše podjetje razen kadra z visoke ali višjo izobrazbo tudi podmladek, ki mora imeti končano osnovno šolo v primernih pogojih, in ker vsi tudi vemo, kako nujno potrebujemo dobro urejeno zdravstveno službo, podpiramo akcijo za uvedbo občinskega samoprispevka. Kakih 30.000 ljudi na leto odpre vrata, ki jih vidite na sliki. Komisija asa graditev objektov, namenjenih šolstvu in zdravstvu, je V svojem poročilu napisala: »Logatčani vemo, kako velika je čakalnica V zdravstvenem domu, zlasti tisti, ki stojimo ob stenah, na hodniku in celo zunaj. Stoje čakati na pregled pa je za bolnega človeka prava muka.« Franc URBAS, lef gozdnega obrata: Tudi v gozdarstvu uvajamo sodobnejše stroje in delovne naprave. Taka tehnologija dela pa zahteva vedno bolj kvalificirane In zdrave delavec. Strokovno izobraževanje delavcev, ki je sestavni del našega dela. Je najbolj uspešno pri tistih, ki imajo končano osnovno šolo. Strinjamo se z zamislijo o sodobnejšem pouku in s programom za obnov** ter graditev šel. Težka dela v gozdarstvu, ki zahtevajo umsko in fizično zdravega delavca, terjajo t4ko zdravstveno službe, ki bo imela možnosti za preventivno zdravljenje. Gozdni delavci si želimo sodobnejšega pouka za naše otroke kakor tudi sodobnejšega in uspešnejšega zdravstva, predvsem pa zdravstvene preventive. Anton ARH, sekretar kmetijske zadruge: Nujno je, da začnemo urejati kmetijstvo na sodoben način, če hočemo, da bo kmečka mladina ostala na kmetijah. V vseh povojnih letih je mladina odhajala s kmetij y tovarne za boljšim zaslužkom, in dosti je kmetij, na katerih so ostali le še stari in onemogli ljudje. Kmečki otroci nujno potrebujejo dobro osnovnošolsko izobrazbo, ki pa je šole v današnjih pogojih, ob pomanjkanju prostorov in opreme ne morejo nuditi, se prav), ne morejo zagotoviti tako kvalitetne, kot želimo. Nujno moramo zgraditi nove, manjkajoče šolske prestare in urediti šole v vseh krajih ohčine po programu, ki ga je izdelala občinzfca komisija za gradnjo učilnic in zdravstvenega doma, Marcel ŠTEFANČIČ, predsednik komisije za graditev objektov, namenjenih šolstvu jn zdravstvu: 2e zdavnaj so se začeli ljudje na Logaškem pogovarjati o tem, kako malo šolskega prostora je na voljo vse večjemu itevllu učencev. Sole, ki po bile v prejšnjem stoletju zgrajene za nekaj Z to otrok, morajo danes poučevati že 1000 otrok in več. Toda ljudje so besedovali, zdaj pa se ponuja prav centralni osnovni šoli v Dolenjem Logatcu tretja izmena pouka- Ne same to, da zgolj ugotovitve niso mogle zgraditi novih šolskih učilnic; ob predolgem modrovanju in čakanju so se začele šole celo podirati. ZPto smo sredi decembra lani uztap>vl!| komipjjo, ki je ugotovila, da nujno rabimo za ureditev šolskih prostorov in zdravstvenega doma kakih sna milijonov starih dlnarJfcv. Toliko denarja pa občani z delovnimi organizacijami vred PO bi zlepa zbrali in komizija Je predlagala uvedbe samoprispevka. Le tako bomo lahko v petih letih Zgradili in obnovili razen zdravstvenega doma ie šolske prostore. Iz naše družbe 7 razpravah o mestu kulture v naši družbi pogosto y ugotavljamo, da se ljudje vse manj zanimajo za amatersko kulturno-prosvetno dejavnost. Tudi denarja odštevamo za to dejavnost vsako leto manj. V Sloveniji je tako vsako leto manj amaterskih in kulturno-prosvet-nih društev, le-ta imajo vsako leto manj članov, malo ljudi si še krajša prosti čas s kulturno-prosvetno aktivnostjo. Zakaj? Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kulturno-prosvetno dejavnostjo, so ugotovili, da s spreminjajočo se socialno strukturo prebivalstva amatersko-kulturno delo izgublja tisti pomen, ki ga je imelo v prvih povojnih letih in da prav zato slabijo organijacije, ki združujejo kulturno-prosvetna društva. V zadnjem desetletju so se poleg amaterskih oblik kulturnega dela začele vse močneje uveljavljati še druge, pri čemer so imele znaten vpliv tudi organizacijske spremembe (ustanovitev Zveze delavskih in ljudskih univerz). Izvenšolska izobraževalna aktivnost se je naslonila bolj na posebne zavode, družbeno-politično in družabno živlejnje pa je zaživelo v klubih. S tem so se, razumljivo, spremenile tudi oblike financiranja kulturno-prosvetnega dela. Od izrazito družbeno podpirane nepoklicne kulturne dejavnosti so kulturno-prosvetna društva in delavske univerze morale vse bolj PREMALO DENARJA IN VOLJE prehajati na sistem dohodka, pri čemer v zadnjih letih svojo dejavnost močneje opirajo na lastne vire in na podporo gospodarskih organizacij. Klubske oblike kulturno-zabavnega življenja v mladinskih organizacijah so ponekod še deležne gmotne pomoči iz občinskih proračunov, kulturno-prosvetna društva pa se morajo vse pogosteje ukvarjati z akcijami, ki jim prinašajo čim večji zaslužek. Imajo pa društva še druge skrbi. Več kot polovica dvoran za kulturne prireditve v Sloveniji je bilo zgrajenih pred drugo svetovno vojno, zato so mnoge med njimi zastarele in za zdajšnjo funkcijo povsem neprimerne. Večina dvoran je tudi slabo vzdrževanih; po analizi sociološkega inštituta 80 odstotkov občin sploh ne daje sredstev za investicijsko vzdrževanje prostorov, ki so namenjeni za kulturne prireditve. Med 121 po vojni zgrajenimi dvoranami jih je večina funkcionalno in estetsko neprimernih. Med njimi je glede razsežnosti in bogate opreme le nekaj izjem. To so kulturni domovi v Trbovljah, Zagorju in Velenju. Kulturnega centra, ki naj združuje prostore za vse poglavitne kulturne dejavnosti v manjših krajih, v Sloveniji še nimamo. Prvi poskus take gradnje je znan v Lescah pri Bledu, kjer pa so v petih letih zgradili le tretjino projektiranega poslopja. Nadaljnja rast amaterskega kulturnega dela bo torej odvisna predvsem od prožnejših organizacijskih oblik in od vsebinske usmeritve, kar pa naj bi ne bila skrb le ene, marveč vseh družbeno-političnih organizacij. Pri ustvarjanju gmotne osnove se sicer velja vse bolj naslanjati na neposredni interes občanov, na lastne dohodke. Za amatersko kulturno-prosvetno dejavnost pa bi potrebovali tudi več družbenih sredstev iz proračunov občin, za vrhunske dosežke pa tudi rednejši dotok sredstev iz republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Občine in krajevne skupnosti z gospodarskimi organizacijami pa naj bi bolj kot doslej skrbele za gradnjo in vzdrževanje kulturnih domov in družbenih centrov. Brez izdatne in stalne družbene pomoči, le z lastnimi silami, se amaterska kulturno-prosvetna dejavnost že ne bo postavila na noge. V. B. V KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJAH TOŽIJO, DA NIMAJO LITERATURE, KI BI JIM POMAGALA PRI DELU. ZAKAJ JE NIMAJO?______________________ OBSEŽNI NAČRTI »PROSVETNEGA SERVISA« Založniški oddelek zavoda »-Prosvetni servis« je tudi za leto 1970 pripravil maksimalne programe svojih izdaj, ki pa jih bo najbrž zelo težko uresničil, saj odobrijo skladi navadno le del sredstev, za katera zavod prosi. Kljub temu pa namerava »Prosvetni servis« izdajati vse svoje dosedanje zbirke. Njihova uredništva, predvsem pa naročniki namreč sodijo, da jih ne kaže ukinjati, saj so že upravičile svoj socialni smisel. Tako bo uredništvo publikacije »Dramska knjižnica« namenilo še več pozornosti izvirni slovenski dramatiki in si prizadevalo izdati čimveč del, ki obravnavajo sodobno slovensko življenje. Mimo tega bo uredništvo pripravilo vrsto adaptacij takšnih dobrih pripovednih del, ki že s svojim notranjim ustrojem omogočajo dramaturške priredbe. Uredništvo revije »Umetnost in kultura« bo posvetilo še več skrbi kot doslej tokovom, ki so neposredno navzoči v našem kulturnem življenju in jih interpretiralo ter tako približalo čim širšemu krogu ljudi. »Filmske publikacije« bodo še naprej zasnovane tako, da bodo predstavljale trdno oporo za delo v filmskih krožkih in klubih. Njihovo uredništvo želi predvsem zagotoviti hitrejši izid publikacij, zato bo zbirki »Novi filmi« menjalo obliko. Uredništva glasbenih publikacij pa bodo v prihodnje posvečala še več pozornosti slovenski literaturi, zato navezujejo delovne stike s slovenskimi skladatelji, da bi se. lahko sodobna glasbena tvornost neposredno izrazila tudi v glasbenih edicijah zavoda. Ko je sestavljal program svoje letošnje aktivnosti, je kolektiv »Prosvetnega servisa« razpravljal tudi o možnosti medrepubliškega sodelovanja na področju tiska, namenjenega kulturno prosvetnim organizacijam. Posvet v Novem Sadu. za katerega je pripravil gradivo slovenski zavod, je nakazal stvarne možnosti za tako sodelovanje, saj je mnogo edicij takih, ki niso vezane zgolj na nacionalno območje. Tako sodelovanje bi nedvomno vneslo nove vidike v delo založniškega oddelka »Prosvetnega servisa« in bi lahko obogatilo njegovo delo. »Prosvetni servis« namerava v prihodnjih letih — če bo imel materialna sredstva — posvetiti več skrbi svojim servisnim službam, ki naj bi izšlo literaturo posredovale med ljudi in jo tudi popularizirale. Tako želi oživiti Kako ugoditi vsem, M prosijo za pomoč? Obračam prošnje raznih družbenih organizacij, društev, odborov, komisij, oddelkov šol in univerze in premišljujem, kaj naj predlagam izvršilnim organom podjetja v zvezi s prošnjami. Kakšen prispevek oziroma pomoč naj damo prosvetnemu društvu »Bratje Kefer« iz Hrušice za njihovo pri-'editev in tekmovanje pod geslom: rita j veš! Kaj znaš! Kaj zmoreš!«. Avto-moto društvo Moste urgira ■ > w 05 o h < Z O H C, J O H Ul o smo se pred pičlimi petimi leti odločili za reformo gospodarskih in družbenih odnosov, smo imeli v načrtu, da bo v dveh, treh letih prišlo v roke gospodarstva dovolj sredstev za njegovo razširjeno reprodukcijo in za kreditiranje izvoza na tuja tržišča. To se — kakor je znano — ni zgodilo. Federacija še vedno skrbi za gradnjo številnih »-ključnih objektov-«, pri sebi pa bi rada tudi še naprej odbržala sklad za. kreditiranje izvoza opreme. Težnje, iTaj bi v zvezni skledi še naprej ostal lep kup denarja za interven- dustrijo opreme glede na podjetniški, bančni in rentabilitet-ni vidik mnogo manj "kapitalno intenzivne«, kot pravimo, kot so v resnici. Z drugimi besedami: kdor želi investirati v tako industrijo ali pa obdržati polno proizvodnjo sedanjih podjetij, mora prevzeti tudi financiranje prodaje in omejiti druge investicije. Obstoj zveznega sklada pa bi, nasprotno, omogočal, da se tovrstna proizvodnja preveč razraste na račun prelivanja sredstev preko federacije. Pri meddržavnih kreditih, ki jih daje naša država drugim drža- Kako pospešili izvoz opreme? cije v gospodarstvu, še niso odmrle. Zakaj bi kazalo sklad za kreditiranje izvoza opreme preseliti na področje vpliva gospodarstva? Po mnenju gospodarstvenikov zlasti zato, ker bi morali logično upoštevati — če smo res za reformo — da je kredit za prodajo opreme doma ali v izvoz normalni sestavni del financiranja investicij v industrijo opreme. Ko sprejemamo investicijske odločitve na tem področju, bi morali v analizi posameznega projekta računati ne samo z investicijami v proizvodni kapital, ampak tudi z investicijami v terjatve, ki izhajajo iz prodaje opreme na obroke. To pa pomeni, da financiranje prodaje na obroke ne more biti specifičen intervencijski ukrep, ampak stvar gospodarskih organizacij in bank, ki morajo pri razvoju take industrije upoštevati njene celotne potrebe po kapitalu. Če bi odstopili od tega stališča in bi računali, da kapital za kreditiranje prodaje opreme avtomatično odšteva federacija preko svojega sklada za te namene, bi bile investicije v in- vam, pa mora federacija dobavo opreme in drugih dobrin ali plačati dobaviteljem iz proračunskih sredstev ali pa jim zagotoviti normalno odplačilo odobrenih komercialnih ali bančnih kreditov. Slišati pa je mogoče tudi mnenja, po katerih ne bi bilo prav, če bi sklad za kreditiranje izvoza hitro ukinili. Razlog za takšno stališče je zlasti v dejstvu, ker gre ža podedovano strukturo industrije, ki se ni sposobna v kratkem času gospodarsko postaviti na lastne noge. Kakršnakoli odločitev bo končno obveljala — povsem nesprejemljivo je, da bi se področje dejavnosti sklada razširilo tudi na vlaganje v lastne in tuje mešane družbe v tujini, kot je predvideno v predlogu za izdajo zveznega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu za kreditiranje in zavarovanje nekaterih izvoznih poslov. To bi ne bila pot za ukinitev sklada (letos, prihodnje leto ali kasneje), ampak za njegovo krepitev. S tem pa bi se skrbniška vloga države pri uravnavanju gospodarstva lahko samo povečala. V. B. i ■ R ■ B B B B 'B B B B fl B B B Kibernetika • in samoupravljanje f V zadnjem času bolj kot kdajkoli poprej razmišljamo S o prihodnosti. Načrtujemo razvoj gospodarskih vej, uvajamo sodobno tehnologijo in se zavzemamo za optimalno a izkoriščanje naših naravnih in tehničnih možnosti. Kako pa bo tehnizacija spremenila naše družbene odnose — g ali bodo v prihodnosti namesto nas res odločali stroji, b elektronika, računalniki? Na nedavnem posvetovanju Kibernetika in samoupravljanje — pripravil ga je centralni odbor sindakata de- h lavcev industrije in rudarstva Jugoslavije — so pribili: še tako zapleteni detektorski računalniki ne morejo na- ^ domestiti ljudi. O tem so se že prepričali tudi v nekate- ig rih naših delovnih organizacijah, ki so kupile te napra- j* ve ... Stroji nam lahko pomagajo predvsem povečati našo jg učinkovitost. Ker nam lahko izredno hitro posredujejo a številne najrazličnejše informacije, nam pomagajo obvla- g dovati proizvodnjo in jo hitro usklajati s spremembami ^ tehničnih, tržnih in ekonomskih pogojev, ne morejo pa žS z njimi nadomestiti računovodij, knjigovodij ... Že sedaj deluje v Jugoslaviji 142 komputerjev, samo g v Sloveniji pa jih je 42. V desetih letih jih bomo imeli B še osem do desetkrat več. V svetu se elektronski račun- jj* ski centri povezujejo v prave informacijske sisteme in ni g daleč čas ko nas bodo nekakšni hišni sprejemniki pove- 3 zavali s temi sistemi in nam nudili najrazličnejše podatke. B Gotovo se bodo spremenili tudi naši družbeni odnosi. Ce Q je doslej še vedno pretežna večina najrazličnejših sestan- H kov namenjenih informiranju in pripravi najrazličnejših ■ podatkov, potem nam bodo v prihodnje pri tem pomagali g stroji, nam pa bo ostalo več časa za odločanje o posameznih možnostih. In s pomočjo vseh omenjenih naprav ® bomo veliko hitreje in laže nadzorovali uresničevanje po- g sameznih odločitev. Tako kot večina človekovih iznajdb služijo tudi. ra- ® čunalniki človekovemu boljšemu vsakdanjiku in njego- g vemu osvobajanju. In če jih bomo smotrno uporabljali, g nam lahko v marsičem pomagajo za boljše odločanje, za p večjo demokratizacijo in bolj humane medsebojne odnose. J; B. P. wgffMWMWW0MMWM*irwrwrrwtrwwwgM*t0wrrwr0MsaMM * Ste slišali..: S ^ ... da bo v 16 nerazvitih V občin republiški sklad Hr-vaške vložil letos 65 milijo- ^ nov N dinarjev za gradnjo S cest, trafo postaj, šol, vo-^ dovodov in zdravstvenih ^ domov. Od 1965. leta dalje S je Hrvaška vložila v te ob- ^ čine 250 milijonov N dinar- y jev. S temi sredstvi ter z S udeležbo občin in državlja- ^ nov je bilo med drugim ^ moderniziranih 400 km cest ^ in 35 osnovnih šol; V ... da bo v razpravah o S srednjeročnem planu raz- ^ voja Makedonije potrebno <«i odgovoriti na precej deli- £ katno vprašanje, in sicer: ^ kako rešiti vprašanje total- ' ■ V. ■: •• ■ ; PODOBE . r ■> ■' w 1_. . . V NAŠEGA ČASA Kakor veste, je naše kmetijstvo že dalj časa v hudi stiski in kliče na pomoč. Jok in stok, ki se razlega z opuščenih gorskih kmetij in odprtih dolinskih hlevov, je končno vzdramil tudi merodajne subjekte na vsem našem prostoru od Karavank do Jadrana. Leti pa so se že spustili v vroč, neizprosen boj za obstoj in napredek našega delovnega človeka — kmeta. In zdaj pomaga, kakor kdo more in zna: eni pišejo peticije carini, naj miži ob uvozu |f Učinkoviteje moramo reševati socialne probleme kot posledice različnosti pogojev pri ustvarjanju dohodka z osebnim delom v kmetijstvu, zaradi razUke v velikosti in potencialne sposobnosti produkcijskih enot, zaradi razlik v položajni renti in vrednosti minulega dela in zaradi razlik v delovni in umski sposobnosti aktivnih ali pasivnih subjektov, ki se preživljajo v kmetijstvu; • razvoj samoupravnega socializma je omogočil demokratizacijo v odnosih, kar razvija različnost, protislovnost in heterogenost interesov med subjekti, katere pa je potrebno tekoče usklajati; 9 pospešeno je potrebno razvijati horizontalno in vertikalno integracijo (poslovno, tehnično in organizacijsko), da bi čimprej izoblikovali gospodarsko močne in stabilne ter samoupravno trdno organizirane agroživilske komplekse na posameznih območjih; KAKO DVIGNITI NAŠE KMETIJSTVO tako imenovane drobne kmetijske mehanizacije, drugi se zavzemajo za preseganje sektaškega odnosa do individualnega dela na zasebnih sredstvih za delo, tretji spet zbirajo ponošene obleke za prebivalce odročnih krajev. Kakor kdo! Nekaj pomembnih pogovorov pa se o tem — kakor smo zvedeli — pripravlja tudi na visoki in celo na najvišji ravni. Da bi ne zaostali za razvojem situacije, so se nekateri tudi že dokaj ustvarjalno vključili v te priprave, še zlasti občani Suhe rebri in člani krajevne skupnosti »Trdoživa tradicija«. Tako so na primer Tončku, ki je hodil v mestne tečaje in šole, dali nalogo, naj vrže nekaj na papir. Ampak ne nekaj, kar mu slučajno pade v glavo, marveč nekaj takega, kar bo kmetijstvu resnično pomagalo na noge. Tri dni in tri noči je Tonček sedel pri učenih knjigah, ki govore o dosedanji poti naše kmetijske politike, nakar je strastno zgrabil za pero in nametal na papir tele misli, ki zdaj živahno angažirajo vse samoupravne strukture v suho-rebrski občini. O razvoj družb eno-ekonomskih odnosov terja napore za razreševanje ne samo ekonomskih ampak tudi družbenopolitičnih razmer v kmetijstvu in še širše, v kolikor je tudi vpliv teh razmer širši; O potrebna je večja in bolje organizirana aktivnost pri odkrivanju in razreševanju napak v samoupravnih aktih in v praksi samoupravljanja ter v ekonomskih odnosih v okviru posamezne kmetijske organizacije; 9 organizirana mora biti učinkovitejša akcija za razvoj krajevnih skupnosti oziroma krajevne samouprave ter jača-nja njene materialne baze. Razviti je treba aktivnost kmetov v krajevnih skupnostih ter povečati njihov delež v organih krajevne skupnosti, občinske, republiške in zvezne skupščine. Škoda, da bi ta klena zrna med tolikimi plevami, ki jih vsak dan meljemo, ne zglodala belega dne tudi na kakšni višji ravni. Tu sem jih natrosil torej samo zato, da bi vzklila na bolj pognojeni zemlji, kot je suhorebrska, in rodila bogate sadove. VINKO BLATNIK Spomin na to Ljubljano je danes živ in svetel, je med divgih1 v svojem pozdravnem govoru vsem udeležencem rekel podpred' sednik mestne skupščine SERGEJ VOŠNJAK. Spomin je svete posebno med mlajšo generacijo, ki hoče in prav gotovo tudi »o nadaljevala s tistimi vrednotami, željami in ideali, katere so » tako veliki meri izoblikovali Ljubljančani v organiziranem boju med zadnjo vojno. nf- F5 W1 _ I L Strumno, kot nekoč, so prikorakali borci slovenskih partizan5^ enot z zastavami na Trg revolucije Glasilo republiškega sveta ZS sa Slovenijo, izOaJa Czp oelavska slov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 1, poštni predal nilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-10-3204-486 - Posamezna številka stane »/tUopKov oe vračamo - enotnost v Ljubljani. List Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. (Treta ga uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik MILAN POGACNO*-,,,.«' •edal 313 VI. telefon uredniStv? 316-672, 316-69.5. Račun prt Narodni bunki v Ljubljani. St NB 5°^-1-991,^devizni Pf1 ^ Naročnina ~ * “ * ’ * “ •- - - -- -• ~ J“ *- ** 50 N par 50 S-din Po5lnin«a plačana v gotovini - |e četrtletna Mi* n din Tisk in klišeji C/V t Mid »; din p*»tn» na pravica« Ljubljana N-dln . 1300 S-din in letna 26 N-din - 2600