Ve s t n i k. Inspekcija. Vodja c. kr. deželne vlade kranjske jj. dvorni svetnik Viktor baron Hein je v spremstvu g. deželnega šolskega nadzornika. J. Sumana nadzoioval i. s. dne 3. t. in. ljubljansko vifjo gimnazijo, dne 6. m. prvo mestno deško ljudsko šolo, kjer si je natanko ogledal vse poslopje, knjižnico in bogato zbirko učil, in dne 7. t. m. osemrazredno mestno dekliško šolo. Iz c. kr. deželneg-a šolskegra sveta zadnje seje: G. predsednik otvori sejo in zapisnikar poroča o stvareh, ki se od piejšnje seje sera kurentno rešile, kav se vzame na znanje. Več ueiteljeiii se dovolijo nagrade in podpore. Fr. Orožnova knjiga ..Metodika zeinljepisnega pouka" se odobri za ročno rabo go.jencem moškega in ženskega učiteljišča. Leopold Filipova učiteljska ustanova se za leta 1893, 1894 in 1895 podeli učiteljein v Lozicah, Rovtah, Šinartnem pod Šmarno goro, Zagradci in v Dolu (Mariathal). Državna in deželna podpora za zboljšanje šolskib vrtoi* za leto 1892 se razdeli raed 22 učiteljev. Dovoli se otvoritev posebnega šolskega oddelka za oddaljene otroke v šolskem okoliši Škofja Loka (Imenovanja glej doli!) Iinenovanje. Minister za uk in bogočastje je imenoval za dobo dveh let t. j. do 31. grudna 1894 nadzornikoina obrtnih nadaljevaluih šol i. s. Julija viteza Siegl-a za obrtno nadaljevalne šole v Kočevji in Julija viteza Siegl-a in Fr. Kneschaurek-a za obitne nadaljevalne šole v Postojini, Škofji Loki, Krškem, Kranji, Ljubljani, Metliki, Tržiči, Radovljici, Novem Mest.u in Kamniku. Osobne vesti. Gdč. Marijana Jamšek, začasna učiteljica na tretjem učnem mestu na trirazrednici v Domžalah, postala je stalna učiteljica na tem inestu. — G. Ivan Dolinar, uinirovljen učitelj, namestuje obolelo drugo učno inoč na dvorazrednici v Poljanah. — Na svojih službah so se stalno umestili: G. Frančišek Štefančič za tietje in g. Lovro Perko za četrto učno inesto na štii-irazrednici v Črnomlji, g. Martin Humek za drugo učno mesto na dvorazrednici na Raki, g. Feliks Nagu za tretje učno mesto na trirazrednici v Leskovci, gdč. Marija Sigon za drugo učno mesto na dvorazrednici v Sp. Idriji, g. Anton Sonc na jednorazrednici v Tržišči. Ubožne kiijige iz c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaji. Vsled razpisa c. kr. nauonega ministerstva z dne 23. grudna 1892 št. 27.910 je iz te zaloge za leto 1893/4. za Kranjsko določenih ubožnib knjig v vrednosti 1900 gld. 63 kr. Za načrt najboljše šolske klopi razpisuje dunajski mestni svet nagrade i. s. za najboljši načrt, ako zadosluje določenim zahtevarn, 1000 gld., za drugi 500 gld. in za tretji 300 gld. Načrte ,je predložiti do konca meseca rožnika t. 1. dunajskeinu mestnemu magistratu. Dobro uravuane šole. Kakor sploh v Švediji tako so kaj dodi-o uravnane l.judske šole v Stockhcilinu. Tam ima vsaka šolska soba največ 35 sedežev. Vsak otrok ima za se posebno mizo (pult) s posebnim njemu priinernim sedežam, tako da more učitelj z vsake strani k vsakemu otroku piiti. Za obleko in dežnike so posebne predsobe. Poučuje se samo dopoludne, popopoludanske ure pa so določene za telovadbo in deška in dekliška ročna dela; tam je nanireč pri vsaki šoli tudi šolska delarna. Po vsaki učni uri je čelrt ure odmora. Za malo južino je določeuib 20 niinut in se ta čas spuste otroci po zimi na široke mnstovže, po leti pa na igrališče, katero se nahaja pri vsaki žoli. ,,iV." Okrajni šolski nailzorniki y Cislitvaniji so večinoma ljudski in meščanski učitelji in sieer na Nižjem Avstiijskem 18 od 27, na Gornjem Avslrijskem 5 od 11, na Solnograškein 0 od 3, na Štajarskem 16 od 23, na Koroškem 13 od 14, na Kranjskein 7 od 13, na Primorskem 6 od 14, na Tirolskem 13 od 21, na Predai-lskem 1 od 2, na ČeJkem 39 od 78, na Moravskein 24 od 51, v Šleziji 2 od 7, v Galiciji 38 od 48, v Bukovini 7 od 20 in v Dalmaciji 6 od 10. Skupaj 190 od 332 t. j. 57°/o. K o 1 i k o j e j e d n a ra i 1 i j a r d a v z 1 a t u a 1 i v srebru. Neki Francoz je izi-ačunil nastopne podrobnosti, ki utegnejo zanimati posebno zdaj, ko se o inilijonih in milijardah tnliko govori glede na Panamsko afero. V zlatu bi tehtala jedna milijarda celih 322.500 kilogramov, obseg njen bi znašal kakih 12 kub. rnetrov. Ce bi se to zlato ra.rkovalo v zlato žico, prepregla bi se ž njo zemeljska obla in še bi preostal lep kos. Milijarda v srebru bi tehtala 5 milijonov kilograinov, volum njen bi iznašal 477 kub. metrov. Napraviti bi se dala 4 miliinetre debela žioa, s katero ki se prepregla zeineljska obla. Za prevoz milijarde v zlatu trebalo bi 64 železniških vagonov, ki bi zavzemali dolgost 4<X) metrov, za milijardo srebra bi pa trebalo 1000 vagonov po 5 ton zadržaja, ki bi zavzemali dolgost 6 kiloraetrov. Če bi se milijarda zlata sestavila v jeden kos, bi jo 6000 ljudij kornaj premaknilo z inesta. Ge bi se milijarda srebra pudelila ined 500.000 ljudij, dobila bi vsaka osoba lOkilogramov. Naše društvo je svojemu umršemu častnemu članu kanoniku Jožefu Marnu položilo na krsto lep venec s trakovi. Zahvala. Slavno podporno društvo ,Narodna šola" je izvolilo za malo poslano vsoto podeliti tukajšnji šoli obilo raznega šolskega blaga. Podpisana štejeva si v prijetno dolžnost, tem potem v imeni šolske mladine ternu prekoristnemu društvu izreči iskreno, prisrčno zahvalo. V Borovnici, dne 26. prosinca 1893. Fr. Papler, Jos. Verbii, nadučitelj pi-edsednik kraj. šol sv&ta. Zaliv«la. Slavno in prekoristno društvo .Narodna sola" je poslalo za malo vplačano vsoto tukajšnji ljudski šoli zelo mnogo raznih učilnih pripomočkov, kakor zvezkov, peres, svinčnikov i. t. d. za kar se v imeni uboge šolske mladine najtopleje zahvaljuje voditeljstvo ljudske šole v Dolenjetn Logatci dne 6. prosinca 1893. Najtoplejšo /ahvalo izrekata voditeijstvi ljudskih šol v Dolenjem in Gorenjeni Logatei častitemu odboru ženske podružnice družbe sv. Girila in Metoda v Logatci i. s. velecenjenim gospem Gruntar Mariji, L e v i <': n i k M a r i j i, M a j d i č A m a 1 i j i in R i b n i k a r Mariji ter gospicama Arko Ivanki in Rihar Frančiški za ves njihov ti'ud. katerega jim je provzročila prireditev veselic, osobito pa nabiranje daril, iz kateie zbitke se je napravila obleka ubožni mladini logaških ljudskih šol. Dneva 24. grudna 1892. in 5. prosinca 1893 ne ostaneta le v vednem spominu onim 100 otrokom. kateri so bili obdarovani, temveč vsem drugim. Bog Vam povrni stoterno, kar ste ubogi in potrebni mladini sprosili — kar ste taisti dobrega storili. Voditeljstvi Ijudskihšol v Logatcu, dne 6. prosinca 1893. \ojteh liibnikar. Ican Kernc. Zahvala. Slavno podporno društvo ,Narodna šola" je izvolilo lukajžnji šoli za znesek 10 gld. priposlati mnogo šolskega blaga. Istotako oskrbelo je tukajšnji šoli za znesek 33 gld. lep telurij; precej velik elektiični kolovrat s pripadajočimi aparati; zemljevid ,Evropa" in 12 tabel za nazorni nauk (Schreiber-Rokodelstvo), za kar se podpisani dobrodelnemu društvu najpiisrčneje zahvaljuje. Vodstvo šole v Vipavi dne 5. svečana 1893. Anton Skala, šolski voditelj. Zalivala. Častiti g. Rajčevič, tukajšnji katehet blagoizvolil je šolarski knjižnici podariti XXII. tečaj Vrteca. Podpisani si šteje v dolžnost, da blagemu šolskemu prijatelju in dobrotniku izreka najtoplejšo zahvalo. Vodstvo šole v Vipavi, dne 5. svečana 1893. Anton Skala, šol. voditelj. Zahvala. Ker sem letos tudi III. razred tukaj?nje štirirazrednice zapisal kot ustanovuik .Narodni šoli v Ljubljani", mi je blagoizvolila ,,Nai'odna šola" prav obilno šolskega blaga razne baže poslati. Zahvaljujern se v imeni obdarovanih učencev, ter želim prav veliko podpornikov ! Št. Jernej, 8. prosinca 1893. Jan. Saje, nadučitelj.