Poštnina plačana ▼ gotovim. Gana 25.- Up DEMOKRACIJA Leto X. - Štev. 47 Trst - Gorica 23. novembra 1956 Spedlz. in abb. post. I. fr. Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-V# Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-Ii Goriško uredništvo: Gorica. Riva Piazzutta It. II CENA: posamezne številka L 25 Naročnina mesečno L 100. letno L 1.200. Za inozemstva mesečno L 170. letno L 2.000. Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Začetek konca Zadnje tedne dežujejo v pisar* ne raznih komunističnih strank izjave pomembnih izobražencev, slavnih pisateljev in znanstveni> kov, časnikarjev in drugih javnih delavcev, ki izstopajo iz ko* munističnega gibanja ali pa mu kot njegovi dovčerajšnji sopot> niki odpovedujejo svoje nadalj* nje sodelovanje. Motili bi se pa, če bi mislili, da se to dogaja sa* mo zaradi razočaranja, ki so ga oboževalci ali vsaj častilci komu* nistične ideje doživeli ob prime> tu Poljske in Madžarske. Pri e* nem ali drugem so omenjeni ne* miri in nasilja res pospešili, da je bil napravljen zadnji in odločiU ni korak, a vse skupaj je sad doh gega dozorevanja. To dozorevas nje je začelo kmalu po zaključku druge svetovne vojne. Bilo je ta> krat, ko se je nakazovalo, kak* 5no svobodo so komunisti prines sli v satelitske države, kakšen je komunistični »prispevek« k med> narodnemu sožitju in ohranitvi svetovnega miru. Z gotovostjo lahko rečemo, da se vedno novi izobraženci že nekaj let odvra> čajo od komunizma. Izstopanja, ki smo jim priča zadnje tedne, so pač vzbudila večjo pozornost, ker je bilo precej veliko število takšnih primerov zelo znanih o« seb osredotočeno na sorazmerno kratko razdobje, vendar ni to noben osamljen oziroma nov po* jav. Stvari tečejo že dolgo to pot, ie da se množice povprečnih čy tat el jev dnevnega časopisja in državljanov tega niso jasno za> vedle. Posamezen komunistični ubežnik je tu in tam dvignil ne> kaj prahu, a je kmalu utonil v pozabljenje. Preraslo ga je pač zanimanje za druge dogodke. Sam pri sebi je pa mšlokdo se> iteval, koliko je bilo lakih ubeži nikov, čeprav bi samo na ta na* čin lahko dobil pravi pojem o tem, kar se je dogajalo. Kdor bi delal tako, bi se prepričal, da izo* braženci res množično zapušča* jo komunistični brod in bi se nujno moral vparšati: kaj to po* meni? Odgovor bi mu dala zgodovi* na. V njej vidimo, da so bili izo; braženci vedno glavni nosilci, posebno pa razširjevalci novih b dej. Bili so glasniki sveta, ki pri ha ja. Če so od nečesa odstopali, če so se od česa odvrnili, potem je tisto kmalu zamrlo. Francoska revolucija je najprej dozorela v salonih francoskih intelektualcev in šele nato na pariških banka--dah. Nekaj podobnega bi lahko rekli za predvojno in medvojno zadržanje velikega dela izobra* žencev, danes satelitskih, pa tu* di nekaterih drugih držav. Pot vsod so izobraženci bili pobud* niki takrat modernega levičar? *tva in s tem njegovega navidezt no najradikalnejšega in največ obetajočega komunističnega krU la. To so bile maloštevilne elite, ki so jih vodili ljudje misli in ab cije, peresa in lepe besede, ne samo pesti. Kdo sta pravzaprav očeta sodobnega komunizma, če ne dva prava knjižna črva, kot sta bila Fngels in Marx? In kdo je ka* sneje razširil vero v mesijansko vlogo komunizma, če ne cela ples jada izobražencev? Ta je enkrat spočeto misel vsestransko obde* lala in razvila ter jo ponudila množicam kot vse odrešujoči es v angeli j jutrišnjega dne. Odlo: čilno je hilo tudi — in to ie za uspeh obravnavane obnavljajoče vloge izbbraženstvi) obenem po* po j — cfa je izobraženstvo pru dobilo za fvo io zamisel predvsem mladino, tnrej fizične nosilce bo* dočnosti Tam, kjer so se dnhm s ne šile, zrelega razuma in fizične (Nadaljevanje na. 2. strehi) BISTVO TITOVIH IZJAV V PULI PRED AKTIVOM ISTRSKIH KOMUNISTOV NAMEN POSVEČUJE SREDSTVA Za ohranitev komunizma sc sme proti lastnemu narodu uporabljati tuje čete - Za ohranitev osebne oblasti so dopustne tudi aretacije drugače mislečih komunistov V svojstvu .generalnega sekretarja 'Zveze komunistov Jugoslavije je imel Tit' 11. novembra v Pulju pred aktivom istrskih komunistov -dolg govor., ki je močno odjeknil ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsem svetu. Tiuji .komentatorji so posvetili pozonnost predvsem tistemu detlu govora, v katerem je Tiito ostro polemiziral s sedanjimi sovjetskimi oblastnik5, katere je obdolžil, da skušajo zopet oživiti stalinizem. 'Istočasno je sicer Tito priznal, da so v vodstvu sovjetskih komunistov tudi, ljudje, ki mislijo drugače da .teh ljudi mi malo, vendar pa so zaen krat še v manjšini. O tem naj bi se prepričal .v svojih razgovorih s Hruščevom, še bolj pa naj bi ga v tem utrdil njegov nedavni obisk ,na Krimu, Dokončno pa naj bi to dokazal razvoj na Madžarskem. Tito je povedal, da je vse do pnznanj-skega upora bilo videti, da gre razvoj zares v smeni destaiinizacije, da Moskva želi iskreno sodelovati z Jugoslavijo. Po poznanjskem uporu pa se je položaj začel ohračarti. Sovjetski tovariši niso verjeli jugoslovansikm komunistom, ki. so jih o-pozarjali, kam bo pripeljalo vztrajanje pri stalinističnem sistemu, pri kultu oseiD-r.osti, pri podpiranju in ohranjevanju na oblatsti kompromitiranih klik. Nasprotno. Začeli so sumničiti Jugoslavijo, začeli so klevetati njen .sedanji režiim. To je v kratkem vsebina dolgega, uvoda, po katerem je Tito zavzel svoje stališče do razvoja na Madžarskem. Po Titovem mnenju se je prav zaradi predofgega oklevanja v izvajanju potrebnih sprememb »upravičeni revolt proti .klikrin na Madžarskem spremenil v »vstajo vsega ljudstva proti socializmu in proti Sovjetski zvezi«. Usodna napaka pa je bila nato »poklicati armado neke druge države, da bi dajaHa lekcijo narodu, pa četudi je bilo nekaj streljanja....« Do tu (torej vse v redu in je Titovo .stališče korektno. Toda čim »je bilo jasno videti, da bo prišlo do strahovitega -pokola, do strahovite državljanske vojne, v kateri hi t>il lahko socializem popolpo- je -bdi sovjetski poseg nenadoma opravičljiv, Je več, postal je nujen. Tita presneto malo briga, da s? je proti sovjetsk:3r> lutkam dvignil ves narod, da so pri teir. sodelovali celo vs madžarski delavci-komunisti. V trenutku, ko je bil v nevarnosti komuniszem, je bilo treba poklicat sovjetske čete, 'kajti za rešitev komuniz ma Je treba tvegati vse! Kaj je Titu mat ali se narodi v rdečem prisilnem jopiču počutijo prijetno ali ne, ali so srečni • Ji nesrečni. Sprijaznijo naj se s tem, da morajo živeti v komunističnem redu in basta! Prav lepo je povedal: »....če pripelje to do tega, da se ‘bo obranil socializem na Madžarskem, to je nadaljnja izgradnja socializma v tej državi in mir na svetu, potem bo to nekega dne postalo pozitivno....« Tako je zaključil Tito svoja izvajanja o nujnosti in upravičenosti sovjetskega klanja, madžarske' mladine in delovnih množic. Ce le obstane komunizem, pa bo vse prav. Vprašati pa se moramo: ali je Tito s tem res zavzel samo stališče do madžar- skih dogodkov? .Mislimo, da ne, čeprav so tiujii časnikarji to dejstvo izjiregledali. Kot državni poglavar je Tito v Pulju v izredno važnem .trenutku izpovedal nače- lo, iz katerega sledi, da bi opravičil in morda celo sam priklic,-! tudi nad Jugoslavijo poseg sovjetskih čet, čim bi to bito potrebno .za ohranitev komunizma' v driavi. To izhaija nedvoumno iz Titove raclage za. vsakogar, ki zna politično misliti in čitati. Nalmen pač posvečuje sredstva! In glavni Tittov namen je bil in še1 vedno o-staja komunizem, iPo govoru v Pulju1 je to še bolj jasn^ -kot prej. Z njim ni jugoslovanski diktator podal samo diplomatske izjave, tem več je presneto resno zagrozil tudi las* nim podložnikom. Po kremeljskih stopinjah: aretacija Djtlasa >Da je tako, je razvidno ..z 'a. rva- n;a Titovega .govora, v >kr*er-. m - de a:!, da i»so tudi v J.upo7 am'; taki. ki skrivaj žele zmešnjavo, da bi imeli pri tem kak šno korist«. Nakar :e cadaljeval, da. je »....danes tol kdaj koli potrebna e- notnost ljudstva in partije, toda ne zato. ker bi se bali....« S tem pozivom na enotnost ;e Tito odkrito -napovedal, da bo rbstor a! prot? vsem. ki po njegovem rtintnju fo enotnost ogražajo. Po objavi puljskega tovora ni bilo treba čakati niti teden ("n' da smo zvedeli, kako so v Beogradu o.:r-.r/:- 11 pri Milovanu Djilasu hišno preiskavo, po kat e ni so Djilasa aretirali ali — kakor je v torek svetohlinsko sporočil »Primorski dnevnik« — povabili s seboj.... Po men besed je vendar eden in isti, ne glede na to, koliko časa .bo ali je bila Djila1-sova svoboda omejena. Kje je pri tem sploh razlika med Kremljem in Titom? Eden in drugi hočeta imeti vsaik na svoji strani samo kimavce, služabnike in oprode, za vse druge pa je luknja ali internacija. Moskovska »Pravda« ima konec koncev v bistvu prav, ko poziva Tila naj se vendar ne vmešava v tuje posle, ko sam toliko govori, o nevme-šavanju, .k čemur bi bilo treba še dodati, naj nikar ne 'zameri dnu/gim ohranjevanja njim zvestih klik, ko tudi .sam prav po »ljudskodcmckratično« takoj lopne s policijo in .sodiščem, po glavi vsakogar, ki samo poskusi zamajati stolčke, na katerih sedijo n.egovi sedanji oblastniki. Ali ni deial tudi Staln prav tako? Samo .'zunau.i postopek je bil včasih drugačen. ‘To j a ne- :z_je.rmem,l bistva. Z: Ito bi. tudi Tito ne smyl ointaiti samo Hruščevu ir tovarišem, da jetsko zvezo v varljivem znammju »pomiritve«, ki je pokazala svojo prav o naravo v Budimpešti, bi pomenilo zaiti •’ zasedo. Spreoemati in častiti prijavne u-metniike srkupime, hlapčevske intelektualce, ki nam jih pošilja moskovski režim, bi pomenilo pozabiti glas mučeniških pisateljev, ki so nm poklicali iz Budimpešte. To bi bila izdarja njihovega testamenta. Vsakdo naj premis'' in se svobodno odloči o akciji, ki jio nameravu voditi v svojem osebnem ali državljanskem okolju; prati tistim, ki ploskajo zločinu; proti tistim, ki bodo hoteli, dri bi zapadel v pozabljenje ali ki bi iskali zanj opravičila. Vsi sintbodni duhovi, ki bi se hoteli pridružiti mednarodni akciji Kongresa za svobodo kulture, naj vedo, da bodo našli tu ljudi, ki niso gluhi za poziv pisateljev iz Budimpešte; ki ne bedo dopustil, da bi ga pozabili in katerih ves program je zdaj v tem, da odgovore-na ta poziv. Predsednik Izvršnega odbora Kongresa za svobodo kulture DENIS DE ROUGEMONT ’ *' * * To so krepke, močne in zlasti resnične besede. Verujemo, da jim bo prisluhnil ves razumniški svet, ki je v .preteklosti ' premnogih primerih slapo riasedad komunističnim lažem tn potvorbam. Resni cc pač mora ztrtagati. arabske države v skupen, proti Izraelu naperjen blok. To pa je bil tudi njen edini uspeh. Kot politična sila je odpovedala itn n>i mogla odstraniti nezaupanja, ki vlada rped posameznimi arabskimi državami. , ..vi • .. Jordanija je vezana a Veliko Britank,, jc k dvajsetletno .zavezniško pogodbo, k:, poteče šele lota 1968. Po tej pogodbi morata stranki pomaigati druga drugi kadarkoli bi .bila ene od njiju zapletena v vojno. Vendar Velika Britanija ni dolžna pomagati Jordaniji, ako ta sodeluje pri napadu na Izrael ali katerokoli drugo državo. 'Pri zadnjih volitvah so sicer v Jordaniji zmagale stranke, ki so naklonjene Egiptu, vendar se odgovorni jordanski politiki zavedajo, da prispeva Velika Britanija, vsako leto k jordanskemu preračunu 12,5 milijonov št eri in, t. j. skoro 20 milijard lir, od česar .gre 15 milijard za vzdrževanje »arabske legije«, ki velja za elito vojaških sil arabskih držav. Položaj Sirije je drugačen. Ta se je zvezala s pravo vojaško pogodbo z državami Vzhodne Evrope. S Sovjetsko zvezo jo poleg tega vežejo tesne gospodarske pogodbe. Sirijske čete so pod egiptovskim poveljstvom, v izameno pa krije Egipt 65 odstotkov izdatkov, ki so potrebni za vzdrževanje sirijskih oboroženih sil. Libanon je edini sosed Izraela, ki ni postavil svojih čet pod egiptovsko povelj, stvo. Libanon ni pristopil niti k Bagdadskemu paktu-, niti k egiptovskemu bloku. Pač pa je trenutno v sponi z ameri ško petrolejsko družbo I.raq Petroleum Compainy, in sicer zaradi odškodnine, ki ■naj bi jo ta plačevala >za svoje naftovode, ki potekajo preko libanonskega ozemlj-i in končujejo v. libanonskih' pristaniščih, Sidon in Tripoli. Prav zaradi teiga spora je družba zadnje čase preusmerila svoj glavni naftovod v sirijsko pristanišče Banias. Zaradi izpremenjeiaih razmer in politične usmerjenosti Sirije je pa s tem prišla z dežja pod kap. Madžari de odnehajo ■Obupni odpor madžarskega ljudstv itraja še vedno. 'Sovjeti so sicer z vojaško premočjo strli oboroženo vstajo, tod"> Madžari so prenesli .borbo na druga po dračja. Vztrajno in enodušno odklanjajo Sovjete in njihovo lutko Kadairja, ki se trudi na. vse načine, da bi spravil delavce nazaj v taverne. Uspelo mu je deloma prepričati delavski svet v prestolnici, ki je pozival pripadnike svoje organizacijo naj se vrnejo na delo in .s tem preprečijo, da bi v glavnem mestu in vsej državi zavladalo še večje pomamjkanje. Toda pretekli ponedeljek, ko je iztekel Radarjev ultimat za povratek na delo, se je izkazalo da je postavljeni cilj le deloma' dosežen. Samo v maloštevilnih tovarinah so delavci sledili pozivu delavskega sveta. Na deželi je položaj še slabši, medtem ko v državi vedno bolj primanjkuje vsega, posebno premoga. Brez njega ni rednega železniškega- prometa, ni energije, ki poganja stroje, ni toplote v zimi, ki pritiska vedno huje. Kakšno vzdušje pa vlada, celo med de* lavci, ki so se odzvali obupnemu. Kadar-jevemu pozivu, najbolje dokazuje dogo- dek, ki se je pripetil pretekli ponedeljek v neki budimpeitanski tovaanni: sovjetski častniki so obiskali delavce, kf so prišli na delo, in so jih vprašali, kaj lahko Ho-ri zamje. to delavci jo odgovorili: »telimo, di' čimprej zapustite nato deželo.« ,(Ntrv val, tokrat prav obupne** oej» -dovoljstva, pri katerem gre i« za reževa^' nje .golega življenja, je zajel Madžarsko zaradi vedno pogostejših deportacij madžarskega. prebivalstva v Sovjetsko zvezo. Kič ne pomaigajo sovjetska uradna zanikanja, zaman so tudi Kadarjeve trditve, ko pa so itve priče, ki to videle, kako ao šli čez madžarsko mejo proti vzhodu ze prti živinski vagoni, v katerih so biti ne samo mladeniči in molje, temveč tudi žene in otroci, te vagonov so .padali .lističi, ts katerimi so deportiranci prosili najditelje, naj obvestijo svojce. Tu in UK se je komu celo posrečilo zbežati. Madžarski železničarji, ki tega ne morejo gledati,! so zopet stopila v stavko. Pognali so v zrak neki most in so tako omogočili deportirancem, da so pobegnili. Te surove in nečloveške deportacije gotovo ne pomagajo .Sovjetom pri vapo stavljanju reda na Madžarskem. Toda- videti je, da je postopanje sovjetskih oblasti postalo odvratno celo sovjetskim vojakom, ki so začeli zapuščati svoje edi-nice ter so se ponekod celo uprli, da bi izvršili ukazane ukrepe. Zato naj bi sovjetsko poveljstvo zdaj zamenjalo stare zasedbene čete na Madžarskem z novimi, ki ne poznajo poteka dogodkov in stopajo na madžarska tla kot v sovražno, fašistov in reakcionarjev polno, ne pa s težko preizkušenimi in razočaranimi, ljudmi naseljeno ozemlje. Bulganinova miroljubnost Sovjetska iz.veza je pretekla teden razposlala predstavnikom treh velesil in Indije posebno noto, e katero predlaga, na'-bi sklicali novo konferenco štirih velesil in Ifidije, da bi tako preprečili vojno in napravili konec oboroženi tekmi. Dal e predlagajo Sovjeti še širšo konferenco vseh članic Atlantske zveote in Varšavskega pakta ter Kitajske ih nekaterih nevtralnih držav in 'končno še sklenitev ■nenapadalne pogodbe med Atlantsko zve> wo ter Varšavskim paktom. Sovjeti izjavljajo, da so za omogočite* i» zagotovitev razorožitve pripravljeni sprejeti tudi delno letalsko inšpekcijo. Slednjo je. svoječasno predlagal predsednik Ei«erehower, a so jo Sovjeti energično odklonili. Na Zahodu izjavljajo, da .te sovjetske predloge proučujejo. Neuradni zahodni krogi pa poudarjajo, da. so ti sovjetski predlogi samo poskus, s .katerim naj bi prikrili dogodke v Vzhodni Evropi in v sami Sovjetski zvezi, kjer je zadnje tedne opaziti vedno večje vrenje in težave. Pričakovati je, da Zahod ne bo nasedei novemu .sovjetskemu manevru, saj so prav Sovjeti «5 svojimi nedavnimi dejann uničili še zadnje zaupanje, ki bi ga lahko kdo imel v iskrenost njihovih min Ij.ubnih namenov. Tako se 'bo tudi ta najnovejši Bulga-ninov propagandni balon razpočil v vzdušju treskanja topov na Madžarskem in atomskih bomb v Sibiriji. VESTI z GORIŠKEGA llaše kandidatne liste potrjene Žrtvovali smo se nekaj tednov in neumorno delali, da smo do« vršili delo, ki smo si ga začrtali. Uspeli smo predložiti vse kandi* datne liste, ki smo si jih zamisli« li: Štiri občinske: v Gorici, v Do« berdobu, v Sovodnjah in v Šte* verjanu. Devet za provincialni svet: v petih okrožjih goriške občine, v Doberdobu, v Kapri vi', v Krminu in v Sovodnjah. Po« vsod z znakom lipove vejice. V Treh slovenskih občinah so nosi« tel ji liste trije predsedniki Kmet« skih delavskih zvez. V Gorici sva nositelja liste dr. Anton Ka« cin in jaz, kandidirajo pa tudi ostali člani vodstva Slovenske demokratske zveze. Tako smo se bili dogovorili in sklenili, tako "mo tudi storili. To pa je bila tu« di želja in volja naših ljudi iz mesta in z dežele. Program, s ka« verim nastopamo in ki ga »De« mokracija« in »Katoliški glas« ta teden objavljata, odgovarja želji in potrebam Slovencev v I« taliji. Zato je povsem jasno in iszumljivo, da ga morajo vodi« tel ji ne le samo predložiti, ampak tudi zagovarjati. Prijazno in radovoljno podpi« sovanje naših kandidatnih list od strani slovenskih volivcev nam utegne biti porok in voščilo za dober uspeh. Da bo uspeh bolj gotov in čim boljši, pojdimo vsi na delo. Obi« ščimo slehernega slovenskega vo« hvca in prepričajmo ga, da je na« ša stvar poštena in pravična. V Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu velja večinski sistem. Tam zmaga z dvajsetimi izvo« Ijenimi tista lista, ki odnese ve« cino glasov. Druga lista dobi v občinskem svetu pa ostala tri mesta. V goriški občini velja pa pro« porcionalni sistem in mesta v občinskem svetu bodo liste do« bile po številu prejetih glasov. Za izvolitev provincialne« ga sveta velja pa sledeče pravila: Provinca je razdeljena v 16 vo« Začetek konca (Nadaljevanje 5 1. strani) sile mladosti znašle na eni in isti strani fronte, tam je bila zmaga. Vse do konca druge svetovne vojne in morda še prvo leto po njej je ta proces v glavnem pot tekal v korist komunizma. Število komunizmu naklonjenih izo* bražencev ali vsaj komunizem opravičujočih razumnikov se je stalno večalo, za mlade ljudi je bitQ fManje s komunizmom vse: kakor moderno. In komunizem je —- ob širokosrčni podpori sov* jetskih bajonetov in politike — res slavil zmage, ki niso bile majhne. Potem so se pa stvari zasuka« le. Tok je zavzel drugo smer. b lobrazenci so začeli obračati ko; munizmu hrbet. Najprej sopotniki, zadnje čase, naravnost mno< žično, pravi in dolgoletni partijci. Mladina, ki jo je nekdaj privit čevala rdeča barva, umira vsaj tam, kjer je spoznala komu* nizem — zopet na barikadah, /o« da kot borec za komunizmu na« sprotne vrednote in načela. In kaj naj vse to pomeni? Za komuniste je odgovor grenak: razvoj napoveduje skorajšnjo, v vsakem primeru pa neizogibno propast vsega, kar jim je najsvet tejše. Za svobodoljubne duhove pa je to dogajanje zarja novega, težko pričakovanega dne, napoved gotove zmage, ki jo bodo rove sile dovčerajšnjih revolucionarjev, danes že reakcionar« jev, kvečjemu lahko še malo zadržale, a je preprečiti ne morejo več. * * * lilnih okrožij. V vsakem okrožju bo izvoljen tisti kandidat, ki od* nese relativno večino glasov. N.i ta način bo izvoljenih 16 sveto« valcev. Toda goriški provincialni svet mora imeti 24 članov in jih tedaj manjka še osem. Po zako« nu se kandidati različnih okrožij lahko povežejo med seboj, in to smo storili tudi mi vsi, ki imamo znak lipove vejice. Iz vseh okro« žij se seštejejo glasovi poveza« nih (in tudi nepovezanih) kandi« datov in komisija razdeli osem še razpoložljivih mest v provin« cialni svet proporcionalno po številu vseh glasov. Pri tem pa se glasovi 16 izvoljenih svetoval« cev z relativno večino seveda ne štejejo več! Leta 1951 smo postavili svoje kandidate v osmih okrožjih in smo dobili eno mesto v provi i« cialnem svetu. Ker imamo zdaj kandidate v devetih okrožjih, u« parno* da nam mesto v provin« cialnem svetu ne odide! Dr. AVGUST SFILIGOJ Nadi kandidati: za občino Gorica 1. Dr. SFILIGOJ Avgust, odvetnik 2. Dr. KACIN Anton, profesor 3. BRATINA Stanislav, profesor 4. Dr. MACUZZI (MAKUC) Andrej, odvetnik in profesor 5. Dr. KRANNER Martin, profesor 6. Dr. BIRSA Karel, odvetnik in prof. 7. BRISCO Gizela, trgovka 8. KACIN Marija, profesorica 9. ŠULIGOJ Albin, 'Učitelj 10. BRAiINI (Brajnik) Vojnomira, uradn. 11. BENSA Va, ntjn, kmetovalec 12. STANIČ Ciin, a cmoi. Kiaoner, urad. 13. PISCANC Zoa, u.a.inua 14. PERSOLJA AiOjZ, tovarniški delavec 15. NANUT Alojz, trgovec in gostilničar 16. BRAiINI (Brajnik) Ivan, upokojenec 17. VALENTINČIČ Franc, mizar 18. DOLES Fraoic, pleskar 19. GORJUP Leopold, upokojenec 20. VELIŠČEK Teodor; trgovec 21. NANUT Jožef, učitelj v pokoju za ob&ino So vod nje 1. CERNiIC Karel, tovarniški delavec —' Rupa 2. HMELJAK Nada ©mol, Rojec, profesorica - Sovodnje (ntodv.) 3. CAVDEK Roman, kmetovalec — Sovodnje 4. C^RNlC Venceslav, kmetovalec — Gabrije 5. CEVDEK Nikolaj, vojni invalid — Peč 6. GRILLO (GRILJ) Stefan, gostilničar — Vrh 7. MARA2 Dora Marija, učiteljica — Rupa 8. PAGLETTI (PAVLETIČ) Alojz, tovarn. delavec — Gabrije (neodv.) 9. PELICON Danilo, šofer — Sovodnje (neodvisen) 10. PETEJAN liven, kmetovalec — Sovodnje 11. TOMSIC Peter, kmetovalec — Sovodnje 12. TRAMPUŠ Jožef. kmetovalec — Rupa za občino Štever jan L tPODVERSIC Hermenegild, 2. HLEDE Alojzij — Steverjan 3. KOREN Franc — Steverjan 4. PUSNAiR Orland — Jaizbine 5. MARASSI (MARA2) Ig,nac — Ste- verjan 6. TOMAŽIČ Jožef — Steverjan 7. CORSI (KORSIC) Ivan — Sovenca 8. ŠKORJANC Albin — Steverjan 9. TERCIC Zdenko — Steverjan 10. GRAUNAR Jožef — Steverjan 11. KLANJŠČEK Stanislav — Steverjan. 12. TERiPIN Ciril — Steverjan za občino Doberdob 1. FR AN DOLIČ Evgen, delavec — Doberdob 2. FERLETIC Miloš — Doberdob 3. QUINZI (KOJNC) Jožef -r- Jamije 4. FRANDOLIC Alojz — Dol 5. JARC Roman — Doberdob 6. PACOR (PAHOR) Anton — Jamije 7. 8. 9. 10. 11. 12. FERLETIC Stefaa — Dol LAVRENČIČ Stanislav — Doberdofcr iPACOR (PAHOR) Jožef — Jamije FERLETIC Miroslav — Doberdob FERFOGLIA (FERFOLJA) Jožef DEVETTI (Devetak) Ludvik — Dr/ v* Kandidati za pokrajinski svet i Okrožje Gorica I. (Standrež in del mesta): Dr. BIRSA Karel, od vet nik in profesor » Gorica II. OPodgora In del me- sta) : KACLN Marijo, profesor. » Gorica III. (Pevma in del me’- sta): Dr. KACIN Anton, prct. » Gorica IV. (severni del mesta): Dr. SFILIGOJ Avgust, odve- # Gorica V. (Sent Rok in okolica): CERNIC Karel, .(©var. delavec » Krmin • Dolenje: PERIN Jožef, oskrbnik » Kapriva (Steverjam Kd.): POD- VERSIC Hermenegild, kmetov. » Doberdob (FoLjan, iSredipolje). BRATINA Stanislav, profesoir » Sovodnje (Gradiške, Fara): Dr. MACUZiZI (MAKUC) Andrej, odvetnik in profesor NOVICE IZ SLOVENIJE SMRT AKADEMIKA DR. VLADIMIR A PETKOVIČA V torek 13. novembra Je v Beogradu umrl akademik dr. Vladimir Petkovič, ki je 'bil častni upravnik arheološkega instituta Srbske akademije znanosti. Od leta 1932 je bil dlan raznih tujih znanstvenih ustanov, kot nemškega arheološke gl inštituta y Berlinu, avstrijskega arheolo škega inštituta na Dunaju, bolgarskega arheološkega inštituta in inštituta v Pragi. VEČJA IZMENA V RUDNIKIH V nekaterih rudnikih , so uvedli .štiridnevno izmeno . ,namesto’ prejšnjih treh izmen. Podatki plavijo! da so rudarji v šestih urah nakopali več rude kakor pa prej v osmih. "i, ' % '. POMANJKANJE KADRA JE SE VEDNO PEREČE Ljubljanska trgov Laska sttjorrtitij se že več let bavi z vprašanjem, ksJfo. povečali svoje kadre. Vend«r Jtijip* velikemu prizade vartfu;'je Se veliko pomanjkanje rto-. vih kadrov. Sedaj mislijo, da. bi sedaj obstoječe kadre ibolje izučili1 z izmenjavo kadrov z drugimi trgovinskimi [zbornicami. . Zlasti se občuti pomanjkanje moške delavne sile. Mladina se ne zanima preveč aa tngovino ker jo preveč izkoriščajo. V neki gostilni v Brdih je na primer starček moral čakati celo večnost, da so mu prinesli na mizo kosilo. SETEV GRAHA. V sončnih legah lahko začnemo s pripravo zemlje za setev zgodnjega graha. Zemljo najprej dobro prekopljemo. Ker to vrsto graha sejemo samo v položne sončne grive, bomo leht povlekli v. vrha navzdol, .tako da bodo d.o-bro izpostavljene soncu, ker le na ta način bomo obvarovali grah pred morebitno pozebo. Seveda izredno hud mraz. kakor minulega februarja, nam uniči grah v še tako -zavetrnih legah, toda. -to so 1« redke izjeme. Pognojiti moranto z dobrim hlevskim gnojem, ki ga dopolnimo s primerno količino superfosfata, in sicer po kakih 5 kg na 100 kvadratnih metrov. iJ hlevskim gnojem predvsem kolikor toliko obvarujemo grah pred pozebo, s su-perfosfatom pa dobimo boljši in prav gotovo obilnejši pridelek. Kdor misli pose jati. večjo. količino zgodnjega graha, je prav. da, setev, raizdeli v tri do štiri obdobja v presledkih dveh do treh tednov. Tudi grah napadajo že v zemlji razni škodljivci, predvsem miši in drugi. Proti mišim si pomagamo na ta način, da pred vsem zrnje pred setvijo pomešamo v petroleju. pozneje pa, ko grah že izraste, nastavimo vabe s tem, da na kos opeke natrosimo ščepec strupa »fosforo di zin-«/«, »Cast>rix« ali kak drugi, strup in nato . pokrijemo s strešnim korcem. Pred setvijo uporabljamo proti drugim škodljivcem f>rah »Aldrin« ali kakšen drugi sirup, ki ga dobimo v prodaji. Ta strup potrosimo v leho, potem .ko smo posejali in predno seme zagrebemo. Lahko pa tudi seme samo povaljamo v tem prahu pred setvijo, pred ali po namočenju s petrolejem. Zgodnji grah je prav. da sejemo nekoliko bolj gosto, da seme nekoliko 'bolj pokrijemo zaradi mraza (kakih 5 cm na debelo) ter da zemljo nekoliko stlačimo, n pr. z lopato. Ako je grah v rašči šibak in blede barve, ga ibomo pognojili z apnenim nitratom po približno 2 kg na 100 kvadr. metrov, in to samo ob suhem vremenu, da ne požgemo listov. Na grahu dela mnogo škode tudi divj. zajec. Nekateri se proti temu borijo na svojevrsten,—-a-nadovoljen način, ki jih včksih. ftamto. 4° £0$' -Y*at zarx>ril' ako se poprdj ne operejo s plačilom občutne Žito pa svetujemo, dia sc proti zajcu borimo na preprost in dovoljen način, V:-; grah -postavimo par slam-patih mol,- katerih >se to zajec bal, BRESKVINE NASADE prav, de sedaj, ko' je ifitj^- žt odpadlo, poškropimo ■r. brozgo triodstotne modre galice in ajmom. Škropili bomo ob t-epem, sončnem vremenu1 m ko ni vetra. To jesensko škropljenje je važno' zato, da drevje obvarujemo pred kodravostjo in pred r»i-Icom ter smoiik&vostjo. r Seveda lahko škropimo-, tudi -de nismo drevja še obrezali. NA, NJIVI bojno začeli z zimskim oranjem s traktorjem. Prav je orati detelji-šča In travnike, z oralom na dva lemeža, tak® da prvi podor j e travno rušo, a dur.gi nasuje, po v.rhu.-zemljo. Zlasti dateljišča iD travnike moramo preorati pred zimskim mrazom. Orali bomo, ko zemlja ni preveč mokra in čim bolj globoko. Gnoj potrosimo po vrhu i;n nato podorjemo s traiktorjem. Na ta način bo hlevski gnoj do pomladi že razkrojen. Posebno važno je, tako sedanje podora nje hlevskega gnoja zato. ker se s tem .zavarujemo pred raznimi škodljivci, ki se kaj radi izživljajo v svežem hlevskem gnoju, če 'ga pomladi podorjemo, ko ti škodljivci začne-jc njih škodonosno življenje. Ce .bomo gnoj sedaj podorali, .ni potrebno, da je ta gnoj dobro razkrojen in 'lahko rabimo tudi sveži gnoj. Na njive, ki jih na ta način sedaj pognojimo, borno pomladi potrosili umetna gnojila in nato iaorali v lehe. Na lehe pa posadimo krompir pod motiko ali pa posejemo koruzo s strojem ali na roko. OBLEKE SO PREDRAGE .Zadostna in kvalitetna izbira oblačil precej vpliva na življenjsko raven naro; da. V Jugoslaviji' je tekstilna industrija še precej razvita, vendar ne zadošča za motrenji trg. Zlasti fee čuti pomanjkanie blaga za vsakdanje obleke.. Posebno, veliko pomanjkanje je pa na področj-u težke konfekcije' V lahki' konfekciji pa so šele na, podpovprečni evropski ravni! Problem proizvodnji konfekcije je' v pomanjkanju obratnih kreditov. ' Poseben problem ;r> otroška, k-nfekeji ja, ki terja mnogo delavnega ca.s jen avitobuisni osebni promet iz Gorice v Ljubljano in obratno. Od 15. t. m. vozi vsak četrtek iz avtobusne postaje podjetja Ribi v .ul, IX Ago-sto ob 7 uri zjutra.j mednarodna kariera v Ljubljano preko Ajdovščine, Vipave, Spremembe v duhovniški službi C. g. Hilarij Cotič, dosedanji kapl-.-n v Bt-everjanu je premeščen v Standrež pvi Gorici. Na njegovo mesto v Steverjan j* prišel pa č. .g. Oskar 'Simčič, ki je rodom Iz Brd. Obema gospodoma želimo srečno in zadovoljno oastirovan/t med našimi ver-rik;. , ’ SMRTNA KOSA Pretekli četrtek >opaldne 15. t. m. jc nenadoma umrla v Steverjanu gospe Koršič .Alojzija roj. Jakim, matfelttgledne Kor-ši-čeve dnužhe. Bila je »tora 74 let in je' izgiedala še zdrava, in delavna, tako kot je bila vseljeno živijenje. Vzgojila je svojo ve&člansko družino z veliko ljubeznijo in poŽTitvovalnositjo ter je -bila ne le dobra in ljubezni va mati sv<^- £|-i{£ne. ampak tudi usmiljena dobrataiic«. -premnogih revnih in potrebnih ./laeaaifrinov in tujcev. ' 1 Pokopaili so jo v soboto predpoMne' 17. t. m. ob > obiini udeležbi mwčinov ter mnogih prijateljev in znancev! Korijfleve družine od drugod. < \ -H c«* ,x Na pogrebu je pel domači 'ib«!5, 'ifc bližnjega- Cerovega z onstran držav/i« meje' pa so prihiteli na pogreb 4 udi toiVi-ka^nji- pevci, da so jo spremili' k -veirie1-liiu počitku in ji zapeli nekaj žaJošttek. Preostalim sorodnikom naše sožalje pr tej tegki'izgubi. 1 1 ■■■ : t\i: *• ‘ -U nsdojs Pretekli teden je umrla v Gorfri gospa Karmela 'Devetak roj. Brajda žena odvetnika g. dr. Viktorja Devetaikav Pokojnica je bila po poklicu uč;teljrca in je šele pred kratkim dosegla priznanja do pokojnine, potem ko so jo fašisti v r gli kot Slovenko iz službe. ,t G. dr. Devetaku in sinu s. inžeinirju naše sožalje. AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za preooz potntkoo po Goriškem in v Jugoslaoijo leto X. - Štev. 47 DlM O K RAC IfA Stran S. Zakaj osoobodilna bakla ni uzplamlela po osem Dzhodu? Ko je 23. oktobra izbruhnila v Budimpešti odkrita ljudska vsta.a preiti komu-»ističnemu nasilju, je bila zahodna' jav »ost in z njo -tudi večina' komumstičn.h privržencev —/prepričana da bo ogenj revolucije vzplamtel po vseh evropskih ko-loni.eh. Na Poljskem je zagorelo že pred Budimpešto; zaito so se oči vs-ega sveta o-bračale proti Pragi, Sofiji, vzhodnemu Berlinu, proti: Bukarešti in Tirani. Tudi Beograda ti pogledi niso prezirali. In vendar:.sta Poljska n Madžarske' ostali o-san^jeni,.. i . Različna izhodišča Kako naj .si ta pojav razlagamo? Pred vsem je zmotno mišljenje, de so politični Mn .gospodarski' .pogoji po vseh sovjetskih kolonijah Vzhodne Evrope enaki. Res je, nezadovoljstvo ljudskih množic pod komunističnimi strahovladami vlada, brez dvoma od Vzhodnega pa do Črnega morja v enaki izmeri. V vseh teh deželah, se držijo komunistične oblike vladanja proti volji večine 'Z vojaškimi in policijski mi silami ter ob stalni prisotnosti tankov rdeče vojske,. TA čisto zunanji navidezno vistousmer-jen.i osnovni položaj po sovjetskih vzhodnoevropskih -priprežnicah pa se nujno spreminja,' ob raziskovanju tistih možnosti, ph, k aferih se splošno ljudsko neza-riovoi.stvo prtobraiuje v aktivno nasprotovanje. Viažno je v tem primeru dejstvo., da se je tako na Poljskem kot na Madžarskem splošno ljudsko nezadovoljstvo .in po XX. moskovskem partijskem kongresu -s titovatvom povzročeni ideološki razkol razpasel - no v.seh plasteh komunist,-čn, h jartiijskiih kadrov. V nobeni drugi komunistični partiji Vzhodne Evrope niso diskusije,-med titovci in .Stalinove! *ako globoke^.,-ippodirle kot prav na. Poljskem in .^adjarskem. Samo v teh dve^ ■priprežnicah. 'sta se lahko povzpela Go-mulka in Nagy, oba »titovska« šefa na ■samo vrhovno državno vodstvo.' Poleg teh aktualnih vidikov igrajo določeno vlogo seveda it udi zgodovinski pogoji in razvoji posameznih narodov odločilno vlogo. Razumljivo .je, dai Poljaki in M džari svojimi svobodoljubnimi zgodo,::- m močiti čisto dirugače reagirajo na ec v •:■ ‘'"O-izallranje, izžemanje in varu' tivo USČ"’ a n. pr. Romuni ali' Albanci. Z urfdštet ah.-m teh okoliščin je tiudi ra-.zumijlvo^da je je in da se bo tudi v _bo-dpče svobode prižigala v vzdušju ^nzjj&^.rvneitljivih snovi in prav tako z uporabo’ različnih svobodoljubnih kresil. V Bolgariji in na Češkem tli«.. '» neftrahjepolit ičnjli,. jtasšr jaovjj ,.v‘ teku,^zadnjih mesecev kažejo, da na Češkoslovaškem, v Bolgariji, Ronurni- j- j.rv.Albaniji' ni prihajala resno ve- . Tudi iž Moskve Ijavč :?.& sprpU^^abdu so v politbirojih teh d-ež.vl našli;'l^itrpko kislo oblikovanje. ’ Na Bolgarskem je sicer moral.teiezn-s-lajinovec Cervenkov že letošnjo , spomlad’ odstopiti, vendar je bil to pdstoo čista formalnost. Služil je zgolj za poro k -je nje Tjta .v , virsti laskan j ,, s kat^imi so tkikraf jugbs lova n ske g a diktatorja obSipa-h Stalinovi dediči. Cervenkov je ostal 'podpredsednik vlade in obdržal je tudi partijsko .organizacijo krepko V svojih rokah, .kar je neprimerno važnejša, funkcija kot pa predsedništvo vlade. Titovstvo se v Bolgariji ni. moglo organizirati' niti v najn.ižjih partijskih kadrih. Je pa zajelo velik del visokošolcev, 'ki iščejo v tej obliki sprostitve. Nav'de z-no ostaja vič/pri starem, čeprav ,se pod pepelom kpeš^o iskre. , , , - Bolgarski.'-javnosti so komunistični' o-blastneži dcflgd-'česa- prikrivali dogodike 'na 'Poljskem-: trt- Madžarskem. Končno so prišli'na dan s potvorbam-'-in lažmi. Radijske postaje in časniki so govorili o .... .. „• . 'mr- j »neznatni fašistični druhali«, ki da se je s pomočjo imperialistov hotela polastiti oblasti. Takoj pa so mobilizirali celoten policijski aparat in partijske aktiviste, da bi- zavrnili vsak poskus madžarskega posnemanja. Na državnih mejah se je kot za časa .Stalina spustila železna zavesa. Zgolj pripadniki diplomatske službe so smeli čez meje. Po mest ,h in po podeže lju so se pojavile do zob oborožene enote policije, vojaštva in partijskih aktivistov. Dnevno prinašata -tisk in radio, stroga opozorila. Ko pa, so se na vseučilišču v Sofiji in po nekaterih industrijskih središčih pojavili letaki solidarnosti s Poljsko in Madžarsko, je komunistična strahovlada pozaprla na tisoče dijakov in delavcev. Ana Pauker lira'rdeča vojska po zasedeni Evropi. Čaka pa jo tudi usoda Hitlerjevih divizij.... Romunija v senci sovjetskih divizij Tudi v Romuniji, se je prvemu tajniku KPR, Stalinovemu Gheorghiu-Deju do sedaj posrečilo, da je vsako opozicijo v deželi zatrl. Prev itako kot, Hruščev, je tudi ta moskovski K visi ing zvračal vse polomije komunistične politike v deželi na svoje prednike, predvsem na Ano Pankerjevo in Lucco. Ko je kljub vsem varnostnim ukrepom p-olicije in .partijskih najemnikov prišlo v prvih dneh tega meseca do nemirov in demonstracij, je tudi tu komunistična strahovlada nastopala .z vsem divjanjem. Predsednik republike, Groza, je moral prekiniti svoj dopust in .z vso naglico zbežati v Bukarešto. Posebno pozornost so partijci posvetili' obmejnim krajem proti Madžarski, kjer živi- močna madžarska narodna manjšina. Dosedanje tri sovjetske divizije so po- množili z novimi oklepnimi in pehotnimi divizijami. V strogem pripravnem stanju je ves vojaški im, policijski apaaat ne samo spričo madžarskih dogodkov, p_č pa tuid -zaadri domačih okoliščin. Tudi na romunskih državnih me.ah so železno zaveso spustili do ital. Vse .sumljive ljudi so pozaprli. ‘Na kako šibkih nogah .stoji komunistična vladavina, dokazuje dejstvo, da so letos prvič izostale vse javne proslave Oktobrske' revolucije. Komunistični poglavarji so se očitno zbali, da bi prišlo do protikomunističnih izgredov. Tito pol tič, pol miš S posebno čuječnostjo in pričokova njem je svetovna javnost v dneh madžarske tragedije zasledovala zadržanje Titove vladavine. Dejansko je Tito s svojim odklonom od Moskve leta 1948 postavil prve zametke »titovstva« po vseh sovjetskih kolonijah. Zahod pa se je spet enkrat razočaral nad Titom. Medtem ko je Titova Jugoslavija v prvih dneh mad žarsko revolucijo vsaj »ideološko« podpi- Skozi Sinaisho puščami Vsi ti ukrepi pa niso preprečili, da b: ljudistvo ne bilo poučeno o dogodkih na Poljskem in Madžarskem. Prišepetovalna propaganda je (neorganizirano delovala , z vso preciznostjo. Kljub železni pesti, ki vlade speit po vsej deželi, je javnost postala izredno čuječa. V Varni so se izkrcale tri sovjetske o-■klepne divizijo, ki naj bi čuvale zdravje komunističnih mogotcev. •Na Češkoslovaškem vladajo podobne razmere. Razlika je le v tem, da je javnost v deželi še neprimerno bolj obveščena o dogodkih ,in da stoji ves narod budno na preži. Kadar bodo tu vzplamtele iskre vstaje, ognja ne bo nihče več pogasil. Po nekih poročilih so tudi v Češkoslovaško prispele nove Bulganinove divizije .Tako se po Hitlerjevih vzorih parce- Slnajski polotok se je v teh dneh spet prerinil v ospredje svetovne javnosti. S naj. je velika, hribovita in' skoraj neobljudena puščava,. Na vsem ozemlju med naseljem El lAuja. -na palestinski meji in 200 km odtod oddaljenem Sueškem prekopu leži'o .komaj vsega 'tri majhne vasice. Visoka planota.,'ki se dviga 800 do 1100 m nad morsko gladino, pa- je popolnoma neobljudena. . Zato ni bilo prav n’č težko, da so se židovske četo popolnoma neopazno vtihotapile globoko- v egiptovsko- ozemlje in povsem presenetile' egiptovske postojanke. Državna meja med Palestino in Egiptom poteka od mesteca Aquabo ob Rdečem morju do naselja' Rafah ob Sredozemskem morju y skoraj ravni' črti. Le v bližini redkih naselij je meja označena z bodičasto’ žicu, drugače se dviga, le tu pa 'tam po kak osamljeni kamniti mejnik. ■Na. mestih, kjer divjajo peščeni viharji, so pritaknili po kak-obrabljen drog brzojavne napveljarve. Le v zelo vfiiikih presledkih leži po kaka na poj- zasuta vojaška baraka. Obmejni promet med Palestino in deželami, ki mejijo na njo, je že- tri leta u-stavljen. Malofcje na svetu vlada- tako sovraštvo med sosedi kot 'prav tu -na pragu svete dežele, na tleh, kjer ie Kristus ozna-"f ■- ■?-% ' : pr#' STAURov duh nad Budimpešto! * r:| .-to njeval mir in ljubezen med ljudmi in narodi. Na vsej dolgi progi med Palestino in Suezom so samo tri meota, kjer potnik lahko najde požirek plehke in prav nič osvežujoče vode. Mala oaza Bir El Had:-ra, ki spada med la »napajališča«, največ krat nima vode niti za lastno uporabo, .za vsega tri družine, kolikor jih šteje naselbina. Kamele morajo po več dni daleč prenašati dragoceno tekočino iz oaze Bir Hasana. Od oaze Bir Hasana vodi pc-t jugovzhodno mimo gorovja Ji’a-!laq po peščenih doli-nah, kjer oskrbuje kovinsko modro nebo deželo z vročino 50 stopinj Celzija. Ce ima človek srečo in ne obtiči preveč pogosto v -peščenih me-težih, bo dosegel Bir Ei Tamada, zadnje naselje pred Sueškim prekopom v približno dveh dneh. Tudi v zadnjem odseku puščavske vožnje, med Bir El Tamado in prekopom, to je sredi sedanje bojne črte, ne bomo v normalnih časih naleteli na živo dušo. Cesta je še vedno obupna,, vročina pa v nižinskih legah planote- samo še -narašča. V tem predelu so vse naravne prednosti dežele na strani- Egipčanov. Židje so od svojih dobavnih središč oddaljeni 200 km in pri, tako pomanjkljivem s-tanju cest nei morejo prav nič .računati, ali in kdaj bodo dospele oskrbovalne kolone. Bo poročilih iz svete dežele so Židje (zaplenili v Sinaj-u 'ogromne količine oroi • ja .in mu-nicije sovjetskega ih češkega izvora. 'Vrednos-t tega plena ocenjujejo na 50 milijonov dolarjev. Zato sklepajo vojaški strokovnjaki, da so Egipčani pripravljali s izdatno komunistično polhoč-jc mogočno ofenzivo, ki naj bi izbrisala judovsko državo z zemeljske oble, petrolejska bogastva Bližnjega vzhoda pa iz-, .redila v reke Sovjetom. Ista poročilu zatrjujejo, da je palestinsko - -britansko -francoski napad te načrte - zaenkrat izjalovil. Prav zato tudi tak bes Sovjetov na Angleže in Francoze. 2e bližnja bodočnost bo nepristransko ugotovi-la, ali so te vesti tudi resnične’ ali zgolj plod propagande. rala, so beograjski titovci takoj pretrgali vse vezi, ko se -je izkazalo, da madžarski-narod ne dela več razlik med »titovci« i* »stalinovci«, pač pa, da hoče obiečuu.ati s komunizmom, pa- noj -bo ta kremeljski ali beograjski. Ko so 4. novembra nastopili Čerkezi, Tatari in Mongoli, so te krvave in barbarske nastope titovci pozdravljali z besedami: »Na Madžarskem je socializem (čiitaj komunizem) v. nevarnosti.« (Tanjug) Tito je -zavohal, da bi z ustanovitvijo svobodnih demokratičnih strank v sosedini osvobojeni Madžarski nastale najresnejše nevarnosti za komunistično diktaturo v njegovi deželi. S tem -so se fi-tov-cl zopet enkrat razgalili. Slepomišenje v OZN o -zahtevi -po -umiku sovjetskih čel iz Madžars-ke -te golote ni moglo prikriti. Zato je Tito segel po učinkovitejšem sredstvu. -Spregovoril, je, v Pulju, o čemer poročamo na drugem mestu. Odgovor Moskve ni izostal. Ali smo spet na pozicijah 28. junija 1948? To bodo pokazali že bližnji dogodki. Vloge netopirja Tito v nedogled gotovo ne bo mogel i grati.... In bodočnost? Po kratki fatamorgani tako imenovanega »popuščanja« in- »mirnega sožitja« se je: železna zavesa spet hermetično zaprla. Moskva ie zaukazala: Madžarska- na« bo zadnji poizkuus, ki na,j bi raztrgal kolonialno verigo vzhodnoevropskih pri-prennic! Z »des-ialinizacijo« i-n s »titov-s-tvom« je pri kra-.u, V kratkem ibodo pričele nove krva-ve čistke. Vsaka zamisel in vsak ukrep, ki ne bo deležen kremeljskega -blagoslova, bodo ocenjevali kot »ve-leiz-da o« in -kaznovali s smrtjo, prisilnim delom ali deportacijo. Pa še nekaj: Sov jetija si je vsa-j m zu naj — in za nekaj časa — svoje politične in oblastniške pozicije v Vzhodni Evropi zagotovi-la. Za to pa je plača.L visoko ceno. Pred vsem svetom je namreč Vo-prinesla dokaz, da se pri podjarmljenih narodih komunistični sistem vzdržuje sa> mo s tanki rdeče armade. Na Madžarskem je komunistična svetovna revolucija doživela najodločilnejši poraz v vsej svoji zgodovini. Dogodki zadnjih tednov so brez dvoma odločilno zaobrnili svetovno-politični razvoj'. Ideologija svetovnega ko munizma je b nkrotirala. Do sedaj „.t o.-a sv ovna zgodovina ■še vedno na. vis. svetovno sodišče. Kri podjarmljenih narodov odtehta več ko* vsa »čuječnost« kupljenih rdečih Kvlslin-gov v Pragi, Sofiji, Bukarešti in Tiram. In še nekaj so dokazali poljski in madžarski dogodki: da namreč tisto milijardo komunističnih sužnjev, s katero so 3» teko redi postavljali' komunisti- tudi pri nas, sestavlja devet sto milijonov — pe-tokoloncev. Tega hi Zahod ne smel prejmi". - ’ POD ČRTO W 'g.»J|Um i - - „ TAKO JE ZAČELO... . i -Datso .bgrešili pet, tog je bilo sedaj jasno. Nemogoče je, da bi tako slaba cesta vadiilfe tž- Beograd. V -globokem blatu se ;;r avto le z največjo težavo prerival-dalje. Cfcsposki študent Kraigher se:je v*ne-mirjai.., Mr^čilo se je . in do Beograda je bilo še najmanj sto kilometrov poti, -Ck hregflii ,se jat®41 šoferja, ki se nijzn-a-kizo-giihalirhikenj,. in pošiljal k samemu to 'gaiču deŽfiK .fejer ni bilo videti, druge ga .kot same blatne hribe in doline, .ffotoem* vasi, nobenega človeka, ki bi ga lahko vprašali.za pojasnilo. Narkhhvje zapihalo. Tri dame--v' avto-mobif!u‘vSb 1 sf ovojne rute desnejč privile ■okrdg Vratu. ' Navzgor in navzdol je vodila pot brez ■konca. Izglodalo je, kot1 da- se gibljejo • talno na mest p. Le z, veliko težavo je ■avto predelal daljšo vzpetino in z vzhoda so se v nedogled izgubljali drogovi brzojavnih žic. Gosposki študent je kar naprej sitnaril: »Naprej, zgani se, testo šofersko, tam mora biti glavna cesta.« Šofer je s silo doda-jžl plin in večal ,hitrost. V trenu-tku pa, ko jc hotel prerezati, cestni ovinek, se je na cesti pojavila. čreda ovac. Ovce so se drenjale ob robu ceste. Velik, belo In črno lisasti dolgodlaki pes je besno lajal, in poskušal čredo zavrniti po bregu cestnega preseka navzgor. Mlad pastir, ki je še-le sedaj opazil vozilo, je kričal fri z dodgo palico žugal čredi. Izgledaio je, kot da bo avlo zavozil na- ravnost v sredo črede, vendair so se še v zadnj-em trenutku ovce razpršile na stran. Le peš, ki so mu ovce zaprle pot, se ni mogel izognit:.. Strahovito je •zaječal, ko sta mu- obe kolesi strli prsni koš. Ena iizmed -dam si je s prsti zamašila uhlje, da, ne bi poslušala, -lomljenja kosti. Ostali iqoq počasi plazije-po pobočjih gričevja. Nato pa so pastirji s svojimi; čredami odhajali proti jugu v makedonske, goličave, ki jih je ustvarila-.turška sekira. Tam ni bilo cest. Spomladi pa ..so,.-^e pastirji vračali-in od prvega., dne tjalje, je mladi pas-tir že spet presedal,- za leskovim, grmom s pu-Škc zraven se^e :n čiakai- . In nekoč ; preteklo je ycč kot eno leto, odkar so njft{ povostili psa — je spel zaslišal tisto stralw,U)0 brenčanje, ki mu je neprestano, šumelo, .po -ušetsih: v ponočnih sanjah in dnevnih mislih, ko je vodil ovce po obširini h pašnikih. • Avto je počasi vozil: po hribu navzgor in se prikazal-na cestnem ovinku. V vozilu sta sedela moški in ženska. Prav tedaj, ko je avto vozil-mimo grma-, je ženska dvignila -roko in pokazala nekam v daljavo. Moški-se je nasmehnil'in -j.i ponudil daljnogled. V tem trenutku je pastir ustrelil; ženska je -brez besede- omahnila naprej, moški je.zavpil,z dvignjenima rokama in živčno pritisnil na zavoro. Vozilo je zaplesalo in se -ustavilo. Pastir j,e samo srepo pogledat na voz, nato si je položil puško na ramo in počasi odšel po bregu -navzgor proti pastirski kolibi. Ostali pastirji- so ga molče pogledali. ko je prisedel k ognju. Ponosno in s smehljajem na ustnih je pokimal. Sa v isti noči so ga prijeli. Orožnikom je svojo zgodbo povedal z istimi besedai-mi kakor je to storil pred preiskovalnim sodnikom in šest tednov kasneje pred o-k-rajnim sodiščem. Niti en sam' trenutek ni mislil na- to, da bi ga mogli obsodili zaradi takega postopanja. P«.r,čemeča Ta' je ponovno sprar SLOVENSKI ODER V TRSTU priredi v ponedeljek 26. t. m. zvečer v Avditoriju veseloigro Janeza Prepeluha v treh dejanjih: Večer belih vrtnic v -režiji prof, Jožeta Peterlina. Začetek predstave je ob 20.30. Seval, zakaj je umoril nedolžno žensko, ki mu- ni -nikoli nič žalega storila? »Psa so mi ubili,« je odgovarjal pasitir. »Tega vendar- nisva midva storila!« je vzkliknil mlad mož, edina priča žalostnega dogodka. Mož je imel -roko obvezano. »Tega vendar nisva midva storila, ti zverina!« Mož se je spustil v jok. (Pastir se niti ozri ni nanj. »Mojega psa so mi ubili,« je ponovil z istim glasom. — Zaradi mladosti so ga obsodili na šestnajst let ječe. Dve leti pred potekom kazni je umrl, starček, -kljub svojim tridesetim letom. * * * Približno ob istem česu je nekdanji študent Kraigher, ki je med tem časom postal nečak socializma, obhajal dvajsetletnico svojega' javnega delovanja. V ma lem mestecu so e vsem pompom prosla. vili dogodek, saj je bil Kraigher prva politična in oblastniške osebnost vse dežele Predsednik ljudskega odbora je imel slavnostno govoranco. Dejal je, da je tovariš Kraigher vzor socialističnih čednosti. Kraigher ni bil skromen človek, zato je dejal: Ene stvari pa ne smem pozabiti! Pričelo je to -tedaj, ko smo se naskrivaj vozili v Beograd na partijski kongres Naša pot je šla naravnost naprej, ovire -smo odstranjevali no- desni in na levi; padalo je vse, kar nam je bilo na poti!« Starejši delavec, ki je stal ob strani, pa ie svojemu tovarišu pripomnil: »Enkrat teče zajec, to je bilo pred dvajsetimi leti, enkrat teče pes, to to morda čez nekaj mesecev! Tudi na Madžarskem ni bilo drugače!« ProstoDoljoi za Mad2ars!io Sedaj,' ko so se -razburjenja zaradi Bližnjega vzhoda nekoliko pomirila, se je britansko javno mnenje s toliko večjo gorečnostjo obrnilo k dogodkom *na- Madžarskem. S tem pa seveda ne želimo povedati, da bi krvava žaloigra madžarskega naroda ob času viška krize za Angleže ne obstojala. Ne, pač pa občutijo sedaj znatno povečano pozornost v tisku in radijskih poročilih. Zbirke za pomoč Madžarom so naraščale tudi v tem času in dosegle izredno velike uspehe. Okrog 400 angleških visc-košolcev se ie prijavilo v prostovoljsko legijo na »Madžarskem. Zunanje ministrstvo jim ne bo povzročalo zaprek. Viso-košolci so si že osnovali svoj štab, ki pa je iz -razumljivih vzrokov skrbno prikrit. Pravijo, da so študenti z vsem t>skrblje ni in da bodo po skrivnostnih poteh prodrli na Madžarsko. Istočasno se je oglasil v tisku znani profesor oxfordskega vseučilišča Salvador de Madariaga, ki v dnevniku »Manchester Guardian« sprašuje, zakaj Zahod ne pošlje prostovoljcev na Madžarsko, če Sovjeti pretijo, da bodo prostovoljce poslali v Egipt? Nadalje sprašuje sloviti, profesor, zakaj Zahod madžarskih rodoljubov ne priznava -kot vojskujočo se silo in zakaj ne priznava revolucionarnih voditeljev kot madžarsko vlado? Zakaj OZN ne odpošlje svojih policijskih sil tudi na Madžarsko? Ce Madariaga postavlja ta vprašanja, potem so mu jasni tudi odgovori prav tako kot slehernemu Angležu. Kljub neprikriti zagrenjenosti proti Američanom šo Angleži iz velikim olajšanjem sprejeli Eisenhowerjevo izjavo, po kateri bi vsak napad na Avstrijo avtomatično pognal v tek ameriško vojno mašinerijo. Izjava generala Gruenitherja, ki je nosila Eiscn-hotverjev blagoslov, da bodo sovjetske raketne grožnje Londonu in Parizu, če bi se uresničile, avtomatično sprožile povračilne atomske bombe, je bila prav tako sprejeta' •* zaddvščenjem. Sovjetski .tanki na Madžarskem so neverjetno razgibali- drugače tako hladne duhove britanskega javnega- mnenja, 2e po svoji naravi tako tolerantne Angleže je zajel ,n doživljen val protikomunističnega ogorčenja, ki je neprimerno hujši od ogorčenja proti nacizmu ob izbruhu druge svetovne vojne. Množice Angležev ir Angležinj so zapustile komunistično partijo in med njimi so številni nekdaj vodilni komunisti. Zavladal je splošni bojkot proti sovjetskim prireditvam i* sprejemom. Celo prvi komunistični, petolizec, -rdeči dekan Canterburvja, je končno uvidel, da ne more požreti sovjetskih grozodejstev na Madžarskem in je sestavil ostro protestno izjavo, ki pa jo je prečitala njegova žena. Bal se je, da bi ga vernik* nagnali z gnilimi jajci. Kaj bo s Sueškim prekopom? Tržaške gospodarske kroge i.n /tudi širšo javmost upravičeno vznemirja,© skrbi, ki jih povzroča ladijsko pokopališče ob vhodu- v Sueški' prekop pri Port /Saldu, kjer je potopljenih 12 ladij. Nadaljnje zapreke pa se razvrščajo pri rtu Abbas -Hilmi. Tu je egiptovski diktator brez vsake vo.aške taktične potrebe ukazal potopiti kakih petnajst plovnih objektov. E-gipčani so ladijske trebuhe napolnili ; peskom, nato pa dodali' še močno porcije dinamita ter zažgali. Do sedaj so ugotovili, da .bo le neznaten del potopljenega ladjevja mogoče dvigniti in popraviti. V -glavnem pripadajo potopljene ladje Sueški družbi. Angleži in Francozi so odločeni, nr glede na nadaljnji' potek vojaških in političnih dogodkov, da prekop očistijo. Na delu je že -nekaj britanskih posadk. Iz Hamburga ata odpluli dve reševalni ladji, -iz Anglije im Francije pa je na poti flotilja posebnega ladjevja za dviganje potopljenega brodovja. Računajo, da bo pri reševalnih delih /zaposlenih okrog tri tisoč strokovnjakov. V najboljšem primeru bo trajalo še tedne in mesece, predno bo prekop s-pet usposobljen za prevoz. Do tega časa bodo morale, ladje proti Daljnemu vzhodu okrog Afrike in temu stanju se 'bo moralo n-ujmo prilagoditi tudi tržaško gospodarstvo. Gotovo je, da nosijo Angleži in Francozi levji delež 'krivde za tako stanje, na drugi strani pa je krivda prav tako na strani Naserjeve histerične in vse ur. iče v a ne maščevalnosti, ki je skupna poteza v-suh diktatorjev. Ti prepotentni ur čeva : .narodnega premoženja u- krep'h vrd-o le po svojih lastnih muhavostih, brez slehernega čuta za odgo-vor-nrz:. Nar. komunisti, titovci in njiho- vi so;otnv.: pa o tem ne smejo razmišljati, ker vsaka taka misel lopne po zobeh prav nj hove / ©'-bogove. Bazovci so praznovali V Bazovk i smo na zelo slovesen- način praznova- i 100-letnico obstoja naše farne cerkve. Bred sto leti je namreč /mestna občina z veliko podporo domačinov sezida a našo- cerkev. Do takrat. so morali nr, redniki le s -težavo opravljati -svoje Skr dolžnosti. V - or osla vo tega pomembnega dogpdka ta n- ■; vas smo imeli več cerkvenih slovesno-.!'.. j;, -tržaški škof je opravil večernice. Tudi z lepo .kulturno prireditvijo v župnijski dvorani so nam postregli cerkveni -pevci, Slovenski oder pa je uprizoril »Tržaško -legendo«, ki jo je režiral prof. Peterim. Naš .gospod župnik še jfe v resnici zelo potrudil, de- je proslava tako -lepo uspela. Župljani smo mu Iz srca hva-taftni. Klavrna proslava rdeče revolucije v Nabrežini Pretekli petek 1«. t. m- je sklicala komunistična -partija y Nabrežini zborovanje, -n* kate/rem naj bi proslavili1 oblet ni-od rdeče revolucije. Za glavnega govornika je bil naznanj-e-n sam Viitorio Vida- ii. Ze pred pričetkom izborovanja so se začeli zbi-ra/ti me pristaši KP. pač pa- močan zbor ka-na/binje/rjev in policije. Toda vas ta močan aparat je bil popolnoma odveč, ikaj-ti udeleženci so kapljali zelo -po- časi v dvorano, tako -da je tekom zborovanje in govora- tov. Vidah-ju biio prisot-n.h komaj 30 oseb. Opaziti je -bilo, da. glavnih komunisitičnih prvakov Iz Nabr-e-ž ne, kakor Al-do Slavec i. dr., sploh ni bilo na spregled. Vidklija je sprejel le ožji' krog njegovih prijateljev, starih komunistov. Zadnji dogodki, ki se vrše po svetu, posebno pa -na Ogrskem, so začeli ljudem odpirati oči, 'kajti ljudstvo vidi, da kdor je komunističnemu nasilju na poti, pa bodisi to delavec, ki hoče in želi malo boljše življenje, -je neizprosno poman-dran od komunističnih tankov, topov in puškinih kopit. To pa ne velja- samo za ruske komuniste, pač pa za- vse vrste in kategorije rdeče diktature. Povsod in tudi v Nabrežini- -so ljudje začeli- spregleda-vati. S P M V TRSTU priredi v nedeljo 23. decembra 1.1. v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11 ob 10.30 predpoldne predavanje dr. F.r. Delaka: »Nekdanje kulturno in prosvetno življenje na Tržaškem« Vljudno vabljeni Slovenci iz mesta in podeželja. Poparjeni dolinski komunisti Dogodki na Poljskem in Madžarskem sc tudi naše komuniste mečno poparili. Našemu županu sicer na vlde-z še ni zmanjkalo korajže, rekli bi celo, da se v zadnjih dneh še bolj košati, vendar je c--sta a rdeča bratovščin... ker brez -besed. Naši ljud.e pa radi prinesejo ob takih zadregah po kako skromno zbadljivko, cd-govorov pa niso deležni. Nekatere celo -skrbi, kaj -bo, če se vse napihnjenost topega dne razpoči. S fašizmom smo že doživeli čase, ki so bili nekaterim hudo v napotje, s komunizmom pa konec tudi ne bo drugačen. Mnogi si že češejo glave, da so pri zadnjih volitvah vol-ili komuniste; posebno -nerodno je to novolistarjem, ki -so postati žrtev političnih tmbicij. pakliicme-žev. Igralci pogostokrat slavijo na napačne ka/r-te; taka je pač usoda. Mraz nas je močno presenetil. Mnogi drv in stelje še niso utegnili pospravit' domov, posebno so prizadeti tisti, ki imajo drva na drugi at-rani meje. Prezgodnjo je -letošnja -zima za Vse. Oglasil se }e««» Dvajset dni in noči je potreboval poklicni revolucionar rag. Viitorio Vidaii, da j,e strokovnjaško presodil dogodke, ki spadajo v njegovo stroko; da je presodil in ocenil revolucijo, ki enkrat ni bito. de- lo njegove lastne mojstrovine. Vsi knjigovodski strokovnjaki in meše te/rji so pri ocenah konkurence počasni. Ragioniere Vi-daili pa- ni čakal od 27. okt. do 17. nov. zato, ker bi ga- mogoče nadlegovali očitki vesti — kakor nekatere nu-n.ee pri »Novem listu«, ki so najbrž zaradi pozavaro-vanja za vsak slučaj objavili na 7. strani fj VIfcAU PLOSK* TARTARSKIM PO$N£ttALCEtt Hm.-C8.3A flli bomo dobili homisaria na občini? Na torkovi seji občinskega sveta so zopet razpravljali o uveljavitvi zakona št. 703. po večurni razpravi sta svetovalca MBN predlaga-, naj se vsakia nadaljnja diskusija o uveljavitvi zakona prenese pa čas, ko .bo občinski' odbor razpravljal O občinskem proračunu. Predlog je bil sprejet z 29 glasovi prati 27. Za odložitev sc glasovale vse opozicijske skupine, iz-vzemii socialista Teinerja, ki je glaso-val, skupno i demckrUtj*ni', socialdemokrati in republikanci za takojšnjo uvel javite v. Odložitev rajpiave na polnejši čas dejansko 'še ne pomeni -zavrnitev; toda če upoštevamo, da. je vladni generalni komisar izrecno zahteval od občinskega sveta, da ta zakon izglasuje do 22. novembra j grožnjo posebnega komisarja, pomeni -ta odlog praktično zavrnitev. Ce bo vladni generalni komisar izvršil grožnjo in .imenoval prefekturnega komisarja, bo ta seveda nadomestil občinski svet in zakon uveljavil in posledica’ bo, d* se bodo življenjske potrebščine Ecpet podražile, kar bo občutno prizadelo predvsem manj imovtte sloje. Hremelj slepari celo lastne pojahe Pet dgu so po /hud impeš tonskih ulicah mlete verige sovjetskih tankov. Ko so sedaj utihnili tudi zadnji borci za svobodo in se umaknili v hribe rn gozdove, prihaja prebivalstvo zopet na ulice. Lakota in -mraz naganjata žene in starčke, otroke in /bolehne neusmiljeno na cesto. Kdor Si ‘želi -obraniti golo življenje, ta mora za vsako ceno nekam, kjer bo našel -nekaj ta pod -zob. Švicarski dopisnik tednika »Schw£ize-rische attg. Vol-ks Zei-tung« ne popisuje zgolj junaškega zadržanja Madžarov, pač m j« posvetil svojo pozornost tudi Turskim vojakom, ki so prihatol-i iz jeklenih oklepov svojih tankov. Vsi ti slovanska chrazi — pripoveduje dopisnik — so najbolj začudeni. Mlad častnik je dopisniku dejal: »Ko so nas 29. oktobra mobilizirali, so -nam dejali, da pojdemo v Berlin, kjer da ie ta/bruhnila fašistična vstaja, ajtoni Jtl-ri -dni, ko smo tu razstreljevali fcišo za hišo, nisem niti -za trenutek podvomil, da nisroo v Nemčiji. Sele sedaj fem spoznali, da so -nas ogoljufali. Zakaj? He vem in niti ne želim, vedeti. Zel im samo člmprej domov « Stolno lahko opazujemo, kako se skupina Madžarov zbira okrog ruskega vojaka. Razgovarjajo se po nemško ali po rusko. Maršal Z-ukov je vedel« zakaj je najprej potegnil rusike čete, iki so že več časa živele na Madžarskem, nazaj v Ukrtr jino. Za svoj krvavi pokol je rabil enote, ki niso Imele' niti najmanjšega pojma, kje in zakaj streljajo. Učinek te potegavščine ruskih čet pa je trajal- -komaj teden dni. Danes lahko ugotavljamo, da so tudi v rdeči armadi vojaki in častniki, ki mislijo in preudarjajo z lastnim, razumom, resnični državljani v uniformi. Teh neverjetno številnih Rusov se je spričo madžarske tragedije polastila velika potrtost, ki ni nič manjše od potrtosti madžarskega prebivalstva Med sovjetskimi državltoni je število »idealistov«, pravih »velikih otrok« neverjetno veliko. Mlad, plavolas Rus se je pred hotelom »Astoria* ure in ure mučil, da bi množico, >ki ga je obkoljevala, pre pričat o plemenitih namenih -komandatu-.re, ki bo vsem iždatmo postregla s kruhom in maslom, če ljudje ne bodo »ne-prija-zni«. Ko je končno razumel in ko so mu delavci- pokazali svoje ožuljene dlani ter mu dokazati, da so trpini in ne politični spletkarji, je umolknil, se usedel na pločnik in v dlani zagrebel -svoj obraz. Drugi' rdcčearrmejci so množično odmetavali orožje. Preskrbeti so si civilna o-blačila in izginili. Za dva polkovnika je dokazano, d« -sta izvršila samomor, ker nisto, hotela streljati na nedolžno prebivalstvo. Ruski ranjenci v madžarskih bolnišnicah »e ne morejo prebuditi novemu svetu, ki' ga jim odpirajo madžarski ranjenci i-n bolničarke v prijateljskih razgovorih. Mlad zdravnik, ki jih zdravi in ki izg silo govori po rusko, prav nič ne -skri-va svojih prepričanj. Tako so ti ranjenci izvedeli, da ,so -njihovi »včerajšnji sovražniki« po veliki večini prepričani komunisti. Rusi pa * obotavljanjem priznavajo, da so jih generali osleparili. Sovjetski val, ki je drobil Madžarsko, pa so v glavnem sestavljali Cerkeizi, Tatari in Mongoli. Z njimi je ibla vsaka govorica 'bob ob steno. Ko je zadnji dan aktivnega odpora, v ulici Josefkorutca strelec no strehi neke hiše obstreljeval sovjetsko avtokolono in ko je -bil čez. deset minut nato na. mestu -Stalintank, je pridrvelo itz hiše napol odraslo dekle z ibelo krpo v rokah. Dekle ze steklo k -tanku in. pokazalo viden znak Rdečega, križa. Prosilo je častnika-vodnika, naj prizanese hiši, ker sta obe spodnji' nadstropji nabit-i ranjencev in -bolnikov. Azia-t pa jte odkimal z glavo dn s ponosom izjavil: »Mi Čerkezi ne poznamo pardona!« Nato je izginil v stolp tanka in v nekaj minutah je bila improvizirana bolnišnica le še kup razvalin. Ruski vojaki — -zaključuje švicarsk/i dopisnik — so krivi madžarske tragedije prav toliko, kolikor so 'krivi otroci, ki na ukaz, roditeljev naženejo govedo v tuje detelj išče. Skupine, 'ki zagovarjajo uveljavitev -zakona št. 703, 'stoje na stališču, da občinski svet sprejme vse zakone1'in jih spoštuje, tudi če šo v škodo prebivalstva. To je .res. Rek je pa tudi, dtobi se morali raztegniti -vah zakoni, slabi in dobri. Do sedaj pa, na žalost, se- -uveljavljajo povečini ie tiati. kh nam prinašajo-samo ;nova bremena in večjcrsdraginjo, medtem ko o dobrih, ki bi nam -prinesli koristi, se p« samo raz.prav.lja.iOd razpravljanja in pa do uveljavitve .‘.tehsaakbnov je, na. žalos-, še dolga- pot. Med razp-iavo-usoeiopozicijske .skupine poudarjale, naj. sg v Tršt-ui uvedejo n«j-pr-vo tisti ukrepi,.’ katere vlad« obljublja za rešitev gospodarske krize,, šele potem -naj se uvedejo nota bremena. Padli so •tudi očitki na račun vlade in na račun vladnega' konvsarja. Vsekakor torkov potek seie je za nadaljnje občinsko poslovanje silno važen, ker čeravno niso ie vsa vrata zaprta in obstojajo še možnosti, da do ime-nova/n.j < komisarja ne pride, je podana tudi možnost, da pride še predčasno do novih občinskih volitev. Ne vemo, ali je v tem času koristno z« 'katerokoli stranko, da ponovno izmeri svoje sile v našem mestu. Tiste stranke, ki nimajo -zadostnih finančnih sredstev, 'bi zašle v težak položaj, komunisti pa bi verjetno doživeli poraiz -na- celi črti. Izgubili bi vse konjunktur..-.o pridobljene glasove zadnjih volitev in. še kaj povrhu. Žato se verjetno ne bodo preveč ogrevali -za /razpis novih volitev. DHAULAGIRI Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa nas je /zopet presenetila z -novo knjigo. Topot nam Bertoncelj, kot prvi Slovenec, ki se je podal ne Himalajo, popisuje težavno pot, k si jo je zadala argentinska odprava, ko je sklenila, da prepleza 8172 m visok Dhaulagiri. Potopis in vzpenjanje po ledenikih je -tako napeto napisano, da kar vleče bralca; ki knjige ne more odložiti, dokler je ni prebral. Okrog 150 strani debela knjiga je zelo lr.po opremljena in polna/ fotografij, ki nam plastično prikazujejo, kako težko na- Mladinski literarni nateftaj SPNI Slovenska prosvetna ma* tiča v Trstu prireja svoj običajni mladinski natečaj. Trije najboljši prispevki (črtica, razprava, novela, pesem) bodo nagrajeni in objavljeni v božični števil* ki. Prva nagrada 3000 lir, druga 2000 in tretja 1000 lir. Ostale nagrade v obliki književnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na sedež društva v ulici Machiavelli 22/11 ali na uredništvo »Demokraci* je« v ulici S. Anastasio l/c. Odbor SPM logo so si zadali planinci Andov. 'Odprava se je vzpenjala po poti, ki so jo začrtali Švicarji 1. 1953, dokler niso bi- li pirsiljeni sestopiti. Lepo je popisano 'težko delo, ki ga izvršuje/jo šerpe (doma-činski vodniki). Brez njih bi bito vzpenjanje ne Himalajske vrhove skoraj nemogoče. - Čeprav nam je ca koncu žal, da odprava pi uspela- .zasaditi zastave na vrh, smo 'Vendar zadovoljni, da so bili planinci tako prežeti s športnim'duhčim in zdravo famtijo, da niso-tvegali gejtove pogube, Morda so- -najlepŠi -trimutki, ko na>m pisatelj prikazuje svojo veliko ljubezen do prijatelj-a-planlnca Tončka Pa/a-gerc.i in vodje odprave Francisca Itoine-za, 'katerima je knjigo-t/ud: pcsvetil. Pan-gfrc je podletgel, ker je hotel preplezati nemogoče šlene, ilbčncz pa zaradi male napake, ki jo je -naredil, ker je precenjeval svoje zd.uvstveno stanje. Slika Par,-gerca je sedaj skupno s scensko zastavico in misijonskim križem na maj višja dcacieni /točki. Vsakemu 1 jubileju planin to ta. knj i/ga prinesla veliko veselja, saj ob takem prikazovanju- -tako zaživi, kot da bi se sam vzpenjal po ledenih ste-nah Himalaje. Kulturna priredit« v Nabrežini Preteklo nedeljo 18. t. m. je mudi na L. krogov 'Prosvetnega društva »Igor Grude/n« priredila veseloigro v treh dejanjih: »Klatež«. Po dolgem presledku, nekaj let smo videli na odru spe/t čašo mladino, kar je dalo povod, da so ljudje skoro polnoštevilno napolnili kinodvorano. Čeprav ,/e 'bila ve-.iina igralcev prvič na od/ru, so svojo vlogo prav dobro podali, kar je gotovo velika- zasluga, neumorne 'učiteljice gdčne Slavice Tenee, ki je i/gro učila in režirala. Vsi prisotni so /hili prav zadovoljni. Igralci so žel/i mnogo priznanja. Želeli bi, da bi se -toke prireditve večkrat ponavljaje. TRŽAŠKI PREPIHI Djilasova zvezda vzhaja... Milovana Djilasa, nekdanjega velikega prijatelja /maršala Tito, so zapri i. Čudno bi bilo, če tega- ne bi storili, saj se j« čudil celo urednik revije »New Leader«, ko je prejel Djilasov odgovor na njegovo vprašanje, kaj misli o sedanjem razvoju komunizma. Pisma Američanu niso -niti cenzurirali- — se je začudil ameriški U-rednik. /Morda je »ljudsko obtos/t spodbudilo prav to opozorilo, do je hitele z dokazi, da je Titova. Jugoslavija še vedno komunistična diktature prvega red« in ne morda kaka na pol demokratična državna tvorba. Tako so.Djiiasa spet zaprli. Nekdo, ki je v svaštvu s -titovci, nem je v razgovoru o tem novem dok„zu »ljudske demokracije« dejal: »Bodite ven dar zadovoljni. Djilas je -bodoči mož! Vsi novi ministri po. i j uclsk i b demokracijah sedajo na ministrske naslonjače naravnost z jetnišniškib pričeti.« — »Res je,« smo dejali, »ampak prav tja odhajajo i-grelci ministrskih naslonjačov tudi naravnost na prične zaporov!« Naš sobesednik je skr-i-vnos/tno p/-mežik/v.I z levim o-česom proti ilustraciji, ki' ,;u ležala pred njim in prikazovala maršala Tita. kako meša po tonem v svoji dvorni kuhinji. Razumeli smo se zopet enkrat po dol- r*' * n;4 * V« svojega -zadnjega- proizvoda obširen seznam spreglednikov: Jean.-Paula Sartra, Rogarja -Igorja, Andrč Bretona, Alberta Camusa i. dr. 'Pridružili so se jim najslo- vi-tejši surrealistični umetniki, italijanski pisatelji in Mednarodni odbor za znanost in svobodo. -S svoj-e strani bi mi lahk-> dodali še -dolgo vrsto komunističnih im sopotniških razumnikov in celo komunističnih ideologov po vsem svetu, pa tega ne počenjamo, ker .je spreobrnjenje sicer zelo lepa čednost, pa jo strahotna razdejanja in -vnebovpijoči zločini, ki so zahtevali spreobrnjenje,. le postavlja v senco. Ne, 'ragioniere Vida-li v teh dolgih nočeh Ln dneh ni imel opravka z vestjo, pac pa s čisto kalkulacijo kot. vsi pravi ra-gionie-rji. Katkuliral in tehtal je — ter čakal, kako se bodo stvari, rila- Madžar skem zasukale. -Sam priznava v svojem uvodniku v »Del-u« z dne It. t. m., -kako je pos-lu-šal radijske postaje, prebiral časnike. poslušal po šolah in 'cerkvah »stare teme protikomunizma«. Pomislite samo, ali ima ali nima ra-g. Vidaii kosmatih ušes. Ničesar ni slišal o košnji tatarskih strojnic -madžarske«*, delavstva; ničesar o tankih Čerkezov, ki so mleli pod -seboj otroke in žene, starčke in starke madžarskih -kmetov; ničesar ne ve o klanju madžarskih študentov; ničesar o na-j-večji- slepariji .svetovne zgodovine,-ko Se beseda 'poglavarja dve- stomilijonske-1 države v nekaj- mim/uta-h spremeni v 'najbolj umazano -govno. Iz množičnega klanja otrok, študentov, delavcev i-n kmetov copra rag. Vidaii tržaškim /slovenskim delavcem naj višje kreposti' in moralne čednosti -morilcev. ,/cži-ga-lcev in roparjev. Krvoprelitja in uanbars/tva imenuje ra/g. 'Vidaii čedinosti. »ki jim bo sledil večji in širši vpliv komunističnega gibanja«. V is-^.-sapi ko rag, V dali napoveduje »neizogibni propad ko ioni-alnega sistemu«, pa se sam »o-b-rače ra Sovjetsko zvezo z zaupanjem, ki nini/koli izginilo iz naših src«. Obrača se na. tisto Sovjetsko zvezo, ki je na, Madžar skem preizkusila’ tako kolonialni sistem, s kakršnim -se ne more postavi/ti nobena .apitallstičma sile s-vetovne zgodovine; O tem /sov.etskem sistemu pa rag. Videli ni črhnil ene same 'besede v trenu/tic,u,l.lco je sloVsričik m deia/vcem razložil prgišče/ samohvale,, naročaj ciničnih prilizovanj in-nekej obliga-t-nih psovk proti vsem, ki niso, ne -bodo i-n bi jiih bilo 'tudi sram/-če bi bili komunisti po vsem, kar.se- je »godilo na Madžarskem. K ’ -‘ Množice zapušča/jo danes kojpuiiiaiično potapljajočo se -barko — ne samo prt na* na Tržaškem, pač pa po vsttp sv^tu.. Vt lika večina naših slovenskih jčoj^uniattov se je .-zbirala- okrog partije v u#anjiU,tda sl bbeto*’? njeno pomočjo iz^lj^U.jSj^pj potoJlij. Apostoli ih piejnš;; hitih z«mlsli pa' morajo sahrtf’1*. dobrin! vzgledom naprej! Kako tvaj'''"’kaJk.> naj ljudje izpolnijo oblj/ube, ko pa jim v srcih kraljuje zgolj sovraštvo in žavlsti1 Kako naj pričara- slovenskemu deja.vcu raj na zemlji partija in ljudje, ki ploskajo morilcem delavskih živ-lj-enj? Kak© naj slovenski delavec še veruje partiji ih njenim ljudem, ko pa so ie tolikokrat dokazali, da so jim laž, goljufija in, prevari/, dovoljena sredstva? Napočil je čas, ko revolucija požira svoje lastne pobornike. To Instinktivno čuti tudi -rag. Vidaii. Revolucijo vodljo-žele-zni zakoni in pod temi z-a.koni so padali Mussoliniji, Hitlerji, Stalini, Farkaši in drugi množični morilci-. Kar je /hilo leto 1944 za fašizem in nacizem, to je ver jeitno leto 1956 -za komunizem. Vsake muzike, rag. Vi/dali, je enkrat konec. f Silvester Pregare V sredo popodne -se je -bliskovito razširila med tržaškimi Slovenci pretresljiva vest, da je pod operacijskim nožem izdihnil priljubljeni in trdno zavedni u-radnik izterjeval/nega davčnega urada, gospc-d Silvester 'Pre-garc iz Kolonkovca. Zdravega in krepkega mladostnega in vedno dobrodušnega, gospoda v .naj/boljših lotih je -nadlegovala -navidezno nepomembna- nevšečnost. Prejšnji teden je z /nasmeškom odšel v bolnišnico na operacijo. 'Operativni poseg pa je bil usoden, nastala je sepsa in neusmiljeno pre režah-, nit življenja skrbnemu očetu in nenadomestljivemu -hišnemu gospodarju. Zapušča soprogo, sina in hčerko. Užaloščenim naše inaji&krenejše sožalje. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 24. t. m. ob 20,30 v SV. KRIŽU V nedeljo 25. t.m. ob 16. ,uri na KONTOVELU Rade Pregare ŠAGR A V sredo 28. novembra ob 20.30 v Avditoriju v TRSTU premiera Robert Anderson Čaj in simpatija Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d- d„ v Trstu