NASA TEMA AKTUALNO Delo na daljavo str. 12-13 Otroci na bris tudi ob prehladu str. 6 TV SPORED ■o ■t Im It- ■cn im "o St- novi tednik Z . odo ljubezni stopil na solo pot Štejte Jobs TUJA ZGODBA . ClSyek, ki je spremenil svet tjjj Tednik za Savinjsko regijo / št. 7/ Leto 76 / 18. februar 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Pust ohranjal tradicijo Pust je trdoživ in niti virus mu ni povsem prekrižal načrtov. Na Vranskem so generali vranarji pripravili povorko, drugod so se po mestih in krajih sprehodile posamične maškare in pogrešale pustno dogajanje. V Celju je zavod Celeia z okrasitvijo pričaral nekaj duha tega praznovanja, medtem ko se učenci iz Osnovne šole Lava niso izneverili 16-letni tradiciji in so v prilagojeni izvedbi tudi letos na sprehodu po mestu pokazali doma izdelane skupinske maske. str. 43 Foto: SHERPA INTERVJU ZDRAVJE Milan Čepin, dobitnik celjskega srebrnega grba Iz bolnišnice s krvavimi preležaninami str. 15 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Rešil ga je brat str. 28-29 str. 26-27 2 AKTUALNO ZADETKI »Lanska izkušnja z Mo-som nas je prepričala, da postavljati sejem na splet v časih, ko ima že vsako podjetje svojo spletno stan, nima prav nobenega učinka. Bistvo sejma so namreč osebni stiki in neposredni dogovori.« Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem »Delodajalec pri delu na domu zaupa delavcu, da bo kljub manjšemu nadzoru opravil vse zastavljene delovne naloge. Na drugi strani razmerja pa delavec zaupa delodajalcu, da mu bo omogočil zdravo in vzpodbudno delovno okolje.« Ajda Erzar, dr. med., spec. medicine dela in športa »Bolezen spremeni človeka. Spoznaš, da po močni bolečini drugače občutiš srečo. Srečo, ki je prej nisi poznal.« Natja Šketa Miser, mama Nejca, ki je prebolel raka »Med jugoslovansko elito se nikoli nismo uvrstili zato, ker so nas ovirali močvir-niki. To je bil poglaviten razlog. Mislil sem, da bom znorel, ko je zveza registrirala Hauptmana za Olim-pijo.« Milan Čepin, dobitnik srebrnega grba MOC »Veseli smo, ker je Mednarodna drsalna zveza odobrila izvedbo mednarodnega tekmovanja Celje Open 2021. Dobrodošlo je bilo tudi za morebitno izpolnitev norm za nastop na svetovnem prvenstvu.« Polona Čmer, predsednica Drsalnega kluba Celje ČETRTEK 1 1 PETEK / \ 1 / 13 / " o SOBOTA I I NEDELJA \ 13 \l/ 13 4 3 CÜ < Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe se je iztekel Starejši spet ostali prepuščeni sami sebi? Pred letom smo opozarjali na nujnost sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot uvod vanj so v zadnjih dveh letih tudi na Celjskem izvajali pilotni projekt, ki je bil namenjen celostni oskrbi predvsem starejših na domu, a tudi nekaterim invalidom, starejšim od 18 let. Opozarjali smo, da bodo, če zakon ne bo sprejet, na prehodu v leto 2021 tisti, ki so bili deležni tovrstne celovite oskrbe, z danes na jutri ostali brez nje oziroma bodo morali takšne storitve, če bodo na voljo, plačati sami. In točno to se je zgodilo. SIMONA SOLINIC Projekt dolgotrajne oskrbe je izvajal Zdravstveni dom Celje s Centrom za socialno delo Celje, JZ Socio in Domom sv. Jožefa. Projekt je nudil tudi e-oskrbo. Gre za takojšnjo elektronsko povezavo z zdravstveno službo v primeru morebitnih odstopanj na domu oskrbovanega. To pomeni, da je imel starostnik doma senzorje, ki so takoj osebju javili, če je bilo kaj narobe. Če je oskrbovani padel, je lahko z enim pritiskom na gumb aktiviral zdravniško pomoč. Ce je bil dementen in je odšel od doma, so ga na podlagi posebnega elektronskega sistema hitreje našli. Tako so lani storitve pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe tudi predstavljali. Šlo je za izjemno pomoč predvsem starostnikom, ki so prepuščeni sami sebi doma ali finančno me zmorejo plačati domske oskrbe. Toda na ravni države so politiki sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi bil podlaga za uvedbo teh storitev v prakso, ponovno zamaknili. In s tem zadali nov udarec najranljivejšim, čeprav bi vsi, ki so bili vključeni v nudenje pomoči v projektu, radi tudi naprej zagotavljali tovrstno pomoč. A imajo ta trenutek zvezane roke. »Možnosti za podaljšanje ni« »Izvedba vsakega projekta je časovno omejena. Izvajanje projekta Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se je začelo 17. 9. 2018, se je pri upravičencu - Zdravstvenem domu Celje - končalo 31. 12. 2020. Ker gre za projekt, ki je finančno in časovno omejen, možnosti za ponovno podaljšanje ni,« so nam odgovorili na Ministrstvu RS za zdravje. Ob tem na ministrstvu pravijo, da sta tako ministrstvo kot Zdravstveni dom Celje ves čas poudarjala, da gre za projekt, ki je časovno omejen. »S tem so bili med trajanjem projekta večkrat seznanjeni zaposleni v projektu in tudi osebe, ki so bile upravičene do storitev v okviru projekta,« še dodajajo na ministrstvu. Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi naj bi bil v javni razpravi in v uskla- jevanju v okviru pogajalske skupine ekonomsko-social-nega sveta. »Predlog zakona bo posredovan v medresorsko usklajevanje. Pričakujemo, da bo posredovan v obravnavo na Vladi RS v prvi polovici leta 2021,« še dodajajo na ministrstvu. Vprašanje, ali je projekt prekinjen, smo poslali tudi v Zdravstveni dom Celje, ki je bil osrednji partner v njem, a so nam od tam poslali nekoliko dvoumen odgovor: »Ne, projekt ni bil prekinjen, ampak se je pogodba z ministrstvom za zdravje o izvajanju projekta dolgotrajne oskrbe končala 31. 12. 2020. Vse upravičence, ki smo jih oskrbovali, smo že ob vstopu v program seznanili z informacijo, da se bo pilotni projekt dolgotrajne oskrbe končal konec leta 2020.« Od zdaj plačljivo Za vse oskrbovance in tiste, ki so bili vanj vključeni, to pomeni, da so konec decembra v okviru pilotnega projekta izvajalci prenehali izvajati storitve dolgotrajne oskrbe na domu uporabnikov. Ti so bili predhodno obveščeni o vseh možnostih v lokalnem okolju, se pravi o storitvah dnevnega centra, pomoči na domu v okviru Doma ob Savinji in Večgeneracijskega centra v Celju. Potrebe po pomoči na domu izvajalci od 1. 1. 2021 izvajajo na način, kot so jih pred pridobitvijo pozitivnega odgovora na podano vlogo o sodelovanju v projektu,« še odgovarjajo v Zdravstvenem domu Celje. Prav tako so prenehali izvajati oskrbo na daljavo, tako imenovano e-oskrbo, razen v primeru, kjer je upravičenec kot fizična oseba podaljšal pogodbo z dobaviteljem. Strošek e-oskrbe se je v tem primeru »prenesel« na fizično osebo - podpisnika pogodbe, torej na oskrbovanca, kar pomeni, da mora zdaj to plačati, medtem ko je bila v pilotnem projektu ta oskrba brezplačna. »Zdravstveni dom Celje od 1. januarja namreč ne izvaja storitev dolgotrajne oskrbe v drugačni obliki.« Kaj to pomeni za zaposlene? Vodstvo doma smo vprašali tudi, kaj to pomeni za zaposlene v projektu. »Tisti, ki so bili prerazporejeni na delovno mesto v projektu in imajo pogodbo za nedoločen čas v Zdravstvenem domu Celje, so se vrnili na prejšnje delovno mesto. Zaposlenim, ki so bili sprejeti v delovno razmerje z namenom izvajanja storitev v pilotnem okolju dolgotrajne oskrbe, se je pogodba o delovnem razmerju prekinila. Imeli so možnost, da podajo vlogo za aktualna prosta delovna mesta, ki jih je Zdravstveni dom Celje objavil na portalu prostih delovnih mest Zavoda za zaposlovanje RS,« so še odgovorili. Dve zaposleni sta imeli pogodbo o zaposlitvi v celjskem zdravstvenem domu za nedoločen čas in sta se vrnili na staro delovno mesto, devet se jih je prijavilo na aktualne razpise za prosta delovna mesta in so bili po opravljenih osebnih predstavitvah tudi sprejeti za določen čas. »Velja poudari- V zlato odeti gradovi BRASLOVČE, POLZELA, ŽALEC, CELJE - V ponedeljek je bil mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Junaki 3. nadstropja so ob tem pozivali ljudi, naj si pripnejo zlato pentljo in tako pomagajo osveščati o tej bolezni. Dnevu so se pridružile tudi nekatere občine v naši regiji, ki so v znak podpore pomembne zgradbe osvetlile z zlato barvo. V Sloveniji zaradi raka zboli 70 do 80 otrok na leto, vsak teden raka na novo odkrijejo pri enem ali dveh. V razvitem svetu je to drugi najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, starih od 5 do 14 let. V Sloveniji zaradi raka na leto umre 10 do 15 otrok. Občine Celje, Braslovče, Polzela in Žalec so v podporo malim borcem na ta dan osvetlile gradove in dvorce. Celjani so z rumeno obarvali Stari grad Celje, Braslovčani grad Žov- nek, Polzelani grad Komenda in Žalčani graščino Novo Celje ter obrambni stolp v središču mesta. Tako so z ostalimi slo- venskimi mesti širili glas o najmlajših onkoloških bolnikih z njihovim simbolom - zlato pentljo. ŠO Foto: Občina Braslovče raka, je eno ban AKTUALNO 3 V Zdravstvenem domu Celje to, da država ni našla možnosti za podaljšanje projekta, komentirajo tako, da demografske spremembe okolja kažejo na veliko potrebo po pomoči osebam, ki so nezmožne skrbeti zase krajše ali daljše časovno obdobje: »V času izvajanja projekta smo oskrbovali 229 upravičencev, vendar so bile potrebe v okolju veliko večje kot zmožnosti projektne kadrovske zasedbe. Do konca izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na terenu pomoči na domu ni prejelo 89 upravičencev. Vsi vlagatelji in kasneje tudi upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe so bili tudi že na začetku izvajanja obveščeni, da se pilotni projekt po dveh letih zaključi. V času izvajanja projekta dolgotrajne oskrbe smo uspeli z dodatno vlogo podaljšati projekt za šest mesecev.« ti, da so osebe, zaposlene v projektu, v času trajanja projektnih dejavnosti, pridobile številne nove delovne izkušnje in bile udeležene na številnih dodatnih usposabljanjih, kar verjamemo, da predstavlja velik doprinos k večji zaposljivo-sti oseb, enako tudi doprinos za delovna okolja, v katerih se bodo osebe zaposlovale, in tudi za širše družbeno okolje,« dodajajo na zdravstvenem ministrstvu. Čeprav so na državni in lokalni ravni pristojni še pred letom optimistično napovedovali, da bi bila takšna oskrba ustaljena v primeru sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi, nas iz zdravstvenega doma na odgovor o tem zdaj napotujejo na ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo: »Vprašanje je primerno za strokovne službe teh dveh ministrstev ter na tiste, ki pripravljajo osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi.« »Skupna vrednost sofinanciranja projekta je znašala več kot 2,3 milijona evrov,« pravijo na zdravstvenem ministrstvu. »Partnerji projekta so prejeli sredstva ne le za stroške dela, ampak tudi za vzpostavitev infrastrukture za izvajanje storitev na domu. Tukaj imamo v mislih posebno specialistično opremo, brez katere teh storitev ne bi mogli izvajati. Približno 90 odstotkov skupnih sredstev je bilo namenjenih stroškom dela,« dodajajo v celjskem zdravstvenem domu. Kaj pa občina? Na Mestno občino Celje se je z vprašanji o pilotnem projektu dolgotrajne oskrbe obrnil tudi eden od občinskih svetnikov. A so mu iz občine odgovorili, da občina zagotavlja glede na Zakon o socialnem varstvu javno mrežo pomoči družini na domu in da se te dejavnosti resnično ne more primerjati s projektom dolgotrajne oskrbe, saj je bil slednji zasnovan kot prehod na sistemski Zakon o dolgotrajni oskrbi. »Do brezplačnih storitev dolgotrajne oskrbe so bili upravičeni posamezniki, starejši od 18 let. Iz navedenega sledi, da v okviru projekta ni bila organizirana samo pomoč na domu, ki jo moramo organizirati lokalne skupnosti,« so mu odgovorili iz občine. Torej vsi uporabniki imajo možnost, da se v primeru potrebe po storitvi obrnejo na Dom ob Savinji, ki v okviru svoje zmožnosti nudi pomoč na domu. »Ne moremo mimo tega, da imamo v mestni občini Celje zelo veliko vključenih v sistem pomoči na domu, kar je posle- dica tega, da preko cene storitve za posameznika poskušamo zagotoviti dostopnost do te storitve. V letu 2020 smo za program, ki ga izvaja 34 redno zaposlenih oskrbovank, porabili proračunska sredstva v višini 690 tisoč evrov. Zavedamo se, da gre za storitve, ki so ključne za starejše, vendar gre za storitve, ki ne sodijo v okvir storitev pomoči na domu in posledično zanje ne moremo zagotoviti sredstev oziroma prevzeti njihovega izvajanja,« je občina še zapisala v odgovoru občinskem svetniku. Za primerjavo: v Občini Krško so zagotovili denar za nadaljevanje projekta dolgotrajne oskrbe, potem ko se je lani iztekel z evropskimi sredstvi podprt tako imenovani projekt Most, s katerim so vzpostavili koncept integrirane oskrbe na domu. Centru za socialno delo Posavje bo občina v ta namen letno zagotavljala malo več kot 110 tisoč evrov. Pogodba o tem je bila v Krškem podpisana nedavno, odločitev o finančni podpori so podprli tudi vsi tamkajšnji svetniki. Center za socialno delo Posavje bo tako s sodelovanjem občine in drugih ustanov nadgrajeval storitve pomoči na domu in tako rešil marsikatero stisko. Hkrati bo pomagal razbremeniti zdravstveni in socialni sistem. Občina bo sicer zagotavljala polovico potrebnega denarja za ekonomsko ceno storitev. Slednjo je določil občinski svet, znaša 29,73 evra za efektivno uro storitve enote za oskrbo ter 47,58 evra za efektivno uro storitve enote za ohranjanje samostojnosti. Po navedbah krške občine koncept integrirane oskrbe na domu, ki so ga vzpostavili v okviru projekta Most, vključuje ukrepe, storitve in dejavnosti v pomoč ljudem, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil dlje ali trajno odvisni od pomoči drugih. Največ točk si je prislužil Jože Doberšek z Netopirčki v očeh (priredba skladbe Krokodilčki v očeh, ki jo izvaja skupina Čuki). Koronavizija navdušila Mesec kulture v Velenju ponavadi obeležijo s srečanjem kulturnih ustvarjalcev, ki ga organizira občina. Tokrat srečanje zaradi znanih razlogov ni bilo mogoče. A zato kultura ni obmolknila. Nasprotno. Še glasneje je spregovorila in dosegla tudi tise, ki jih morda v normalnih časih ne bi. Spletna predstava Koronavizija je navdušila. Mesec kulture so tako v Kuzman. V njej so se lokalni rudarskem mestu obeležili s spletno glasbeno predstavo, za katero je za scenarij poskrbel domači stand up komik Uroš kulturni izvajalci na šaljiv način dotaknili tegob, ki jih je v naša življenja prinesla zdravstvena kriza. »Gre za novo, posodobljeno različic ubranega >jamranja<, v kateri je glavno besedo dobil majhen človek,« je tokratni projekt v svojem slogu komentiral Kuzman. V klasičnem evrovizijskem formatu so tako spregovorili lokalni glasbeni ustvarjalci, ki so gledalcem s pesmimi zaupali vse svoje skrite želje in hrepenenja v teh nenavadnih časih. Projekt Koronavizije je plod razpisa, ki ga je pred časom objavila Mestna občina Velenje, ki je v podporo domačim kulturnim ustvarjalcem postavila izziv in jih povabila k oblikovanju spletnih proslav in sprejemov ob tradicionalnih občinskih svečanostih. »Na poziv sem se odzval tudi sam in pripravil koronsko parodijo Eurosonga. V njej sem petim zasedbam pripravil predelave znanih komadov, nato smo z računalniško tehniko izdelali videospote zanje. Pri tem se nismo usmerili v politično satiro, ampak predvsem na malega človeka in njegove glavne travme med epidemijo. V bistvu je šlo za >Ubrano jamra-nje, verzija 2021<,« je o projektu povedal avtor Uroš Kuzman, ki je predstavo tudi vodil. Poleg njega so nastopili še Urban in Katarina Meža, The Hišn' band, Ansambel Smeh, Alenka Podpečan, Dejan Ikovic in Jože Doberšek. Izvajalci so tako prepevali o zaprtih tehničnih trgovinah, šolanju na daljavo, o ljubezenskih težavah med epidemijo, o zaprtih gostilnah in obraznih maskah. LKK, foto: Koronavizija Novo-staro vodstvo bolnišnice Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je pretekli teden za poslovno direktorico bolnišnice potrdil Margareto Guček Zakošek. Tokratni razplet je epilog vseh postopkov, ki so se vlekli že od lani, ko naj bi v prvi polovici decembra svet zavoda bolnišnice moral glasovati o novem poslovnem direktorju. A je bila takrat ta odločitev umaknjena z dnevnega reda, saj na njem ni bila predvidena ponovna predstavitev kandidatov. Drugi kandidat je bil namreč nekdanji župan Dobrepolja Janez Pavlin, ki je v preteklosti kandidiral tudi za direktorja ljubljanskega kliničnega centra. Kot je znano, je nastala situacija posledica odločitve ljubljanskega višjega delovnega sodišča. To je namreč razveljavilo sklep o imenovanju Guček Zakoškove za direktorico bolnišnice februarja 2018. Takrat je razpisna komisija iz nabora kandidatov izločila Branka Gabrovca, ki naj bi se prav tako potegoval za to delovno mesto. Gabrovec je nato sprožil tožbo in jo tudi dobil. S tem je dokazal, saj mu je sodišče pritrdilo, da je bil izločen nezakonito. Posledično je bilo nezakonito tudi imenovanje Guček Zakoškove. Zato je sodišče odločilo, da mora biti imenovanje ponovljeno, toda Gabrovec je kandidaturo umaknil, enako je storila tudi Irena Nunčič, ki se je pred časom tudi prijavila za to delovno mesto. Politične žogice Ponovljeno imenovanje je v zadnjih tednih dobilo tudi velik politični pridih, saj ga mnogi povezujejo s tem, da je Guček Zakoškova blizu stranki SMC. Veliko se je govorilo o pritiskih na člane sveta zavoda, ki so se vmes tudi menjavali, nekateri so iz sveta izstopili. V celjski bolnišnici so bili ob državni aferi z nabavo respiratorjev tudi kriminalisti. Guček Zakoškova se je nato morala braniti pred očitki o mobingu nad zaposlenimi, na kar je opozorila nekdanja vodja finančne službe bolnišnice Vesna Lavrič, ki je v dopisu svetu zavoda bolnišnice Guček Zakoškovi očitala šikaniranje. V bolnišnici so mobing zanikali in dejali, da tovrstnih prijav zoper Guček Zakoškovo niso dobili. So pa dodali, da je bilo nekaj pritožb podanih zoper Lavričevo. Guček Zakoškovo mora zdaj potrditi še vlada.SŠol Člani Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje so pretekli teden izglasovali tudi novega predsednika. Z večino glasov je bil za predsednika sveta zavoda imenovan član sveta, predstavnik ustanovitelja mag. Peter Požun. Robot, ki pomaga pri razkuževanju Podjetje KLS Ljubno je Splošni bolnišnici Celje doniralo tako imenovanega UVD-robota, ki je poseben samohodni robot, ki z uporabo ultravijolične svetlobe temeljito razkuži prostor. Pri svojem delu je dokaj hiter, saj v 10 do 20 minutah razkuži prostore in s tem prihrani delo osebju, hkrati to ni izpostavljeno tveganju za okužbo. V bolnišnici ga uporabljajo predvsem v prostorih s fiksno postavljeno opremo, na primer v operacijskih dvoranah centralnega operacijskega bloka. Podjetje KLS Ljubno je aparat v vrednosti 50 tisoč evrov bolnišnici predalo že v začetku decembra, simbolna predaja donacija pa je bila pred dnevi. SŠol, foto: SBC 4 GOSPODARSTVO Za Mednarodni industrijski sejem, ki naj bi bil junija (fotografija je s predlanske prireditve), je zanimanje veliko, saj je družbi Celjski sejem doslej že uspelo napolniti dve tretjini predvidenih razstavnih površin. Na celjskem sejmišču letos skromno število prireditev Samo trije sejmi in morda zbor čebelarjev Seznam sejmov, ki naj bi jih letos pripravila družba Celjski sejem, ni dolg. Na njem so oba največja sejma, ki podjetju prineseta tudi največ denarja, ter sejem Eroticland. Mednarodni industrijski sejem, ki ga celjski sejmarji organizirajo vsaki dve leti v aprilu, naj bi bil od 8. do 11. junija, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti naj bi bil v svojem običajnem času, to je v septembru, erotični sejem naj bi bil konec novembra. Že v aprilu naj bi se v Celju zbrali slovenski čebelarji, vendar Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, meni, da možnosti za izvedbo njihovega dvodnevnega srečanja niso ravno velike. JANJA INTIHAR »Odločitev o tem, ali bo 10. in 11. aprila na našem sejmišču največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi, prepuščamo Čebelarski zvezi Slovenije. Če bodo epidemiološke razmere dovoljevale, bomo sejem ApiSlovenija vsekakor izvedli, vendar se bojim, da država do takrat prepovedi zbiranja večjega števila ljudi še ne bo ukinila,« pravi Robert Otorepec. Izvršni direktor Celjskega sejma tudi dvomi, ali bo družbi uspelo junija izvesti Mednarodni industrijski sejem. Več možnosti je za izvedbo Mosa, ki ga načrtuje za jesen, saj je tudi Nemčija, po kateri se Celjani ravnajo, za september že napovedala več svetovnih sejmov. »Ali sejma bosta ali ne, ni odvisno od nas. Če bi bilo, bi marca pripravili tradicionalnih šest spomladanskih sejmov, ki bi jim aprila sledil Mednarodni industrijski sejem, maja sejem Avto in vzdrževanje, septembra Mos in nato še sejem Eroticland. Poleg teh sejmov bi letos na sejmišču gostili še različne razstave in kongrese,« našteva Robert Otorepec. Prijave razstavljavcev že prihajajo Za Mednarodni industrijski sejem in za Mos so v družbi Celjskem sejem že začeli vabiti razstavljavce. Kot pravi Otorepec, bi bil industrijski sejem letos manjši kot običajno. »Pričakujemo, da bi napolnili štiri sejemske dvorane in po dosedanjih prijavah razstavljavcev imamo dve tretjini prostora že zasedenega.« Seveda bodo sejem izvedli samo v primeru, če bo dovoljeno, da se v eni dvorani lahko hkrati zadržuje do 500 oseb. »Vsako manjše število bi bilo nesmiselno, saj je običajno že število razstavljavcev v posamezni dvorani veliko,« pojasnjuje Otorepec. Če bodo junija še vedno veljali strogi ukrepi o zbiranju ljudi, bodo v družbi Celjski sejem Mednarodni industrijski sejem prestavili na november, čeprav konec leta razstavljavcem ne bi bil najbolj pogodu in bi jih zato v Celje najbrž prišlo manj. O tem, da bi sejem tako kot lani Mos prestavili na splet, ne razmišljajo. »Lanska izkušnja z Mosom nas je prepričala, da postavljanje sejma na spletu v časih, ko ima že vsako podjetje svojo spletno stan, nima nobenega učinka. Ne za razstavljavce ne za obiskovalce in tudi za naše podjetje ne. Bistvo sejma so namreč osebni stiki in neposredni dogovori,« pravi Robert Otorepec. Tako kot na industrijski sejem Celjani že vabijo razstavljavce tudi na jesenski Mos. Prijav imajo že kar nekaj, tudi Madžari so povedali, da še vedno velja lanski dogovor o partnerstvu na sejmu. Pripravljen je tudi že osnutek spremljevalnega strokovnega programa, v katerem bodo, napoveduje Otorepec, dali poudarek vsebinam o pokoronskem okrevanju gospodarstva, zeleni preobrazbi kot edini poti do čiste prihodnosti ter digitalizaciji. Najmanj pol milijona evrov izgube Družbi Celjski sejem je lani od načrtovanih trinajstih sejmov uspelo pripraviti le sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agrotech, ki je bil februarja, ter spletni Mos. Upad prihodkov je bil zato več kot 80-odstoten, dokončnih številk o tem, koliko je bilo izgube.šeni. RobertOto-repec praei,dn bbbegotooo znašala več kot pol milijona evrov. »Država je do zdaj pri delitvi finančnih pomoči pozabila na industrijo srečanj, kamor sodi tudi naša sejemska dejavnost. Obljubljala je marsikaj, vendar nam doslej posebne pomoči še ni dodelila. Upamo, da bo to končno storila z naslednjimi protiko-ronskimi paketi, vendar se bomo, dokler novih zakonov ne bo sprejela, lahko zanesli le sami nase,« opozarja Oto-repec. Res je, da celjski sejmarji že ves čas uveljavljajo državno subvencijo za pokrivanje plač delavcev, ki so na čakanju doma, ter od konca lanskega leta tudi za delno pokrivanje stalnih stroškov, vendar je denarja premalo, da bi lahko normalno poslovali. Zato so lani že kmalu po začetku epidemije morali odpuščati, tako da je v podjetju ostalo le sedem redno zaposlenih, a še od teh je večina že ves čas doma na čakanju. »Nekaj jih bomo kmalu spet poklicali na delo, ko bomo vedeli, da bomo lahko pripravili oba velika sejma, bomo tri ali štiri ljudi še na novo zaposlili. Najprej za določen čas, ko bodo razmere to dopuščale, jih bomo zaposlili za stalno,« napoveduje Otorepec. O tem, kakšne poslovne rezultate lahko Celjski sejem pričakuje v letu 2021, raje ne govori. »Tudi če nam bo uspelo pripraviti Mednarodni industrijski sejem in Mos, dobička še ne bomo imeli, bomo pa imeli denar vsaj za stalne stroške Oo za poplačilo nekaterih dolgov, ki so nastali v času epidemije,« pravi. Foto: arhiv NT (SHERPA) Država o namerah z delnicami Cetisa molči Državi nikakor ne uspe prodati lastniškega deleža, ki ga imata Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba v Cetisu. Zadnji javni razpis, s katerim je zbiral zavezujoče ponudbe, je SDH objavil konec lanskega leta, a se je ponovno vse skupaj končalo brez prodaje delnic. Ali namerava objaviti še kakšen razpis in kdaj ali se bo odločil za kakšen drugačen način prodaje, v SDH ne razkrivajo. Država ima v lasti 15,3 odstotka delnic Cetisa, od tega je SDH lastnik 7,5-odstotnega deleža, Kapitalska družba 7,8-odstotnega. Do zdaj je objavila že tri razpise, da zanju išče kupca, enega v letu 2018 in dva lani. Koliko bi rada za delnice iztržila, ni znano. Pred tremi leti na primer ni sprejela prevzemne ponudbe, ki jo je za odkup delnic Cetisa objavila ljubljanska družba MSIN. Ta je za delnico ponujala malo manj kot 62 evrov. V SDH takrat razlogov za zavrnitev ponudbe niso pojasnili, češ da svojih poslovnih odločitev ne komentirajo. Po nekaterih informacijah je bila prav cena.kinajbi bila zanjo prenizka, razlog, dadržava ponudbe ni sprejela. Ob tem je že večkrat dejala, da želi delnice prodati, ker nima nobenega vpliva na poslovanje in vodenje celjskega podjetja. Družba MSIN je večinska lastnica Cetisa že od leta 2012. Po odkupu deležev nekaterih manjših delničarjev ter Kovi-noplastike Lož, ki je imela 9,3 odstotka delnic, je v minulih letih svoje lastništvo povečala na 78,4 odstotka. Poleg države je s 4,5-odstotnim deležem pomembnejši delničar tudi družba Optimus naložbe, ki je v lasti izvršnega direktorja Cetisa Romana Žnidariča. Pred kratkim se je med lastnike celjske družbe vpisal še izvršni direktor Rade Mijatović, ki je 2,5 odstotka delnic odkupil od MSIN. JI Inovatorji, pozor, zbornica že zbira ! prijave! Regionalna gospodarska zbornica Celje že zbira prijave na razpis za podelitev priznanj inovacijam v celjski regiji za leto 2021. Prijave je treba oddati najkasneje do 31. maja. Na razpis se lahko prijavijo podjetja, samostojni podjetniki, samostojni inovatorji in tudi drugi posamezniki iz celjske regije, inovacija pa ne sme biti starejša od dveh let, ali pa je bila v proizvodnem ali poslovnem procesu prvič uporabljena po 1. januarju 2019. Inovacije so tudi letos razdeljene na pet kategorij - produktne, procesne, trženj-ske, organizacijske in družbene. Letošnji inovacijski izziv so inovacije, ki rešujejo izzive covida-19. Lani se je pozivu celjske gospodarske zbornice odzvalo štirinajst podjetij, ki so prijavila 19 inovacij, pri katerih je sodelovalo 89 inovatorjev. Tri najbolje ocenjene inovacije, ki so bile deležne tudi nacionalnih priznanj, so bile delo inovatorjev v podjetjih Kronoterm, Weiler Abrasives in Deltahub. JI GOSPODARSTVO 5 Prihodki v Thermani lani nižji za 30 odstotkov i V V ■ I ■ V V II" I ■ Lascani sodiscu poslali zadnje poročilo Thermana je celjskemu sodišču poslala še zadnje poročilu o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja. Poročila je morala pripravljati zaradi prisilne poravnave, ki je bila v podjetju uvedena oktobra 2014 in potrjena leto kasneje. V njih je sodišče obveščala o svojem poslovanju in o plačevanju terjatev. Konec lanskega decembra je Thermana poplačala ves svoj preostali dolg do upnikov, ki je znašal malo več kot 10,6 milijona evrov. JANJA INTIHAR Thermana je namreč pri dveh bankah najela posojilo v enakem znesku in poplačala terjatve. S tem se ni rešila samo nadzora sodišča, ampak je tudi lažje »zadihala«, saj je posojilo bolj ugodno, kot so bile obveznosti iz prisilne poravnave. Vrniti ga bo morala do sredine leta 2029, poleg tega bodo letni obroki vsako leto enaki in se ne bodo tako kot do zdaj zviševali iz leta v leto. V svojem zadnjem poročilu sodišču o poslovanju v četrtem trimesečju leta 2020 vodstvo Thermane navaja, da se je zaradi ponovne razglasitve epidemije poslovanje družbe v tem obdobju spet poslab- šalo. Zapreti je morala hotel Thermana Park, hotel Zdravilišče Laško in dom starejših sta delovala v omejenem obsegu. Zato prihodki niso bili takšni, kot jih je načrtovala. V zadnjih treh mesecih minulega leta je Thermana ustvarila le 3,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 47 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019 in 44 odstotkov manj, kot je predvideval načrt finančnega prestrukturiranja. Nižji od načrtovanih so bili tudi celotni poslovni prihodki, ki so znašali 4,7 milijona evrov. Čista izguba v zadnjem četrtletju je znašala 655 tisoč evrov. Zaradi ukrepov, ki turistični dejavnosti še vedno ne dovolijo delati, bo poslovanje tudi v letu 2021 zelo težko, pravijo v Thermani. Letošnji cilj je ohranitev položaja na trgu Zaradi omejitve poslovanja na podlagi protikoronskih ukrepov je Thermana tako kot celotna turistična industrija lani kolikor toliko normalno delala le na začetku leta in poleti. Njeni čisti prihodki od prodaje so v primerjavi s predlanskimi, ki so znašali 22,8 milijona evrov, upadli za 30 odstotkov. V poročilu sodišču družba navaja, da so znašali 15,8 milijona evrov. Čeprav je v tretjem tromesečju, ko je normalno delovala, ustvarila celo malo več kot milijon evrov či- stega dobička, je poslovno leto zaključila z nekaj sto tisoč evri izgube. Vodstvo Thermane ocenjuje, da bo zaradi epidemije kornavirusa in ukrepov, ki turistični dejavnosti še vedno ne dovolijo delati, poslovanje družbe tudi v letu 2021 zelo oteženo. Ob tem upa, da bo zaradi ugodnejšega finančnega položaja, ki si ga je zagotovilo z najemom dolgoročnega posojila, koriščenja vseh pomoči, ki jih država namenja turističnemu gospodarstvu, ter ukrepov, ki jih je sprejelo samo, podjetju vendarle uspelo ohraniti položaj na trgu. Foto: arhiv NT (SHERPA) Po dveh desetletjih spet v celjski zadrugi Peter Vrisk se je po dveh desetletjih vrnil v Kmetijsko zadrugo Celje, kjer je na predsedniškem mestu zamenjal Marjana Kovača, ki se je konec januarja upokojil. Vrisk je celjsko zadrugo vodil že v letih od 1991 do 2000. Od takrat do danes je Peter Vrisk deloval v vrhu slovenskega zadružništva, kjer je bil dva mandata predsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije, skoraj četrt stoletja je bil na čelu zadružne zveze, bil je tudi predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenija in Semenarne Ljubljana, kar dvajset let je bil v državnem svetu predstavnik kmetov in zadrug. Skratka, Kmetijska zadruga Celje ima v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore malo več kot 90 članov, kar v primerjavi z ostalimi zadrugami ni veliko, ima pa tudi več sto kooperantov po vsej Sloveniji. Med kmetijskimi zadrugami, ki delujejo na območju Savinjske statistične regije, je peta po prihodkih od prodaje in šesta po številu zaposlenih. Ni ozko specializirana, saj polovico njene dejavnosti predstavljata odkup živine za zakol in nadaljnjo rejo ter odkup mleka in nekaterih žit, drugo polovico pa trgovska dejavnost. Celjska zadruga letno od svojih kooperantov odkupi malo več kot 5 tisoč glav živine, predvsem mladega pita-nega goveda, in je med zadrugami največja dobaviteljica Celjskih mesnin. Nekaj živine proda tudi v Italijo. Na njenem območju je tudi 40 pridelovalcev mleka, od katerih na leto odkupi približno 3 milijone litrov mleka in ga proda Mlekarni Celeia. Poleg odkupa živine in mleka zadruga za potrebe konzorcija hmeljarjev organizira in tehnološko vodi tudi pridelavo hmelja. IJ foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA) Marjan Kovač (levo) in Peter Vrisk na praznovanju 70-letnice Kmetijske zadruge Celje oktobra 2018. Iščete novo banko? Izberite modro. Urejene finance so temelj varne in brezskrb-nejše prihodnosti. Zato je pomembno, da že danes naredite vse, kar lahko, da se nanjo dobro pripravite. Enostavno in ugodno z NLB paketi Izbira zanesljive in zaupanja vredne banke je gotovo prvi korak, ki ga lahko naredite takoj. Vabljeni v NLB, kjer lahko enostavno odprete osebni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov (Osnovni, Aktivni, Premium ali Moj svet). Prednost paketov je ravno v tem, da za storitve, ki jih potrebujete, plačujete enotno mesečno nadomestilo, kar je ugodneje, kot če bi plačevali vsako storitev posebej. Mobilna banka Klikin, spletna banka NLB Klik, kartica z odloženim plačilom in mobilna denarnica NLB Pay, v kateri lahko varno in enostavno potrjujete tudi spletne nakupe, so v zadnjem času postali nepogrešljivi, zato smo jih, poleg ostalih storitev, vključili v prav vse naše bančne pakete. Edina banka, odprta 24/7 Uporabniki mobilne banke Klikin boste lahko prek svojega mobilnega telefona enostavno preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili Hitri kredit do 35.000 EUR v le nekaj minutah ali naročili ostale bančne storitve (npr. sprememba limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu, obrnete tudi na svetovalce v NLB Kontaktnem centru. 6 mesecev brezplačno za nove stranke Izberite NLB in izkoristite: • 6-mesečno brezplačno vodenje paketa Osnovni, Aktivni ali Premium (ponudba velja do 28.2.2021) • 6-mesečno brezplačno vodenje poslovnega paketa Osnovni in Celoviti (ponudba velja do 31.5.2021) Poslovni paketi za podjetja Osnovne storitve, ki jih podjetja najpogosteje uporabljate in potrebujete za sodobno poslovanje, smo v NLB združili v poslovna paketa Osnovni in Celoviti. Oba vključujeta napredne digitalne storitve, zato lahko večino bančnih storitev opravljate brez obiska poslovalnice v e-banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve Hitrega kredita in Hitrega limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji NLB Odkup terjatev. Paketa lahko dopolnite tudi z drugimi ugodnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovično članarino za prvo leto. Kartico lahko odslej tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje. Menjava banke je enostavna Postopek menjave banke je hiter, enostaven in brezplačen. Oglasite se v najbližji NLB poslovalnici z osebnim dokumentom in potrdilom o davčni številki in skupaj bomo uredili vse potrebno. Fizične osebe pa lahko odprete račun tudi prek video klica, brez obiska poslovalnice. 6 AKTUALNO Prihaja čas prehladnih obolenj in ostalih okužb dihal Otroci na bris tudi ob najmanjših simptomih Kakšne so ločnice med prehladom in med stanjem, ko je treba predšolske otroke testirati za ugotavljanje okužbe s koronavirusom? Vprašanje je ponovno aktualno v času, ko se vedno več otrok vrača v igralnice vrtcev in razrede osnovnih šol, zunaj pa je še nestanovitno vreme. Pediatri so že pred časom opozarjali, da vsak prehlad ne gre enačiti s koronavirusno boleznijo. A zadnji napotki pristojnega ministrstva nakazujejo, da bodo v prihodnjih dneh in tednih otroci pogosti obiskovalci točk, kjer jemljejo brise. Starši se nemalokrat znajdejo v precejšnjem precepu. Vstop v vrtec je namreč mogoč le z negativnim testom na koronavirus. TINA STRMČNIK, LEA KOMERIČKI KOTNIK Da je dilema precejšna, nam je potrdila tudi mati, katere otrok je med podaljšanim koncem tedna prebolel prehlad, le prvi dan je imel vročino. Ker je želela otroka še en dan obdržati doma, da bi si pozdravil nahod, je otrok pred odhodom v vrtec spet potreboval negativen test na okužbo s koronavirusom, nad čimer je bila mama sila presenečena. In še zdaleč ni bila edina. Zgodbo nam je zaupala tudi mama samohranilka, katere otrok obiskuje enega od celjskih vrtce. V minulem tednu so v skupini njene malčice zaznali prvo večjo odsotnost otrok zaradi bolezni. Manjkalo je dve tretjini otrok iz skupine, večina je imela podobne znake, povišano temperaturo, rahel kašelj in izcedek iz nosu. Razumljivo je, da so informacije o zdravstvenem stanju otrok hitro zaokrožile med starši, tudi strokovni delavki sta o stanju v skupini nenehno obveščali starše prisotnih otrok, v stiku sta bili tudi s starši obolelih otrok. Polovica obolelih otrok je bila v tem času testiranih in prav pri vseh je bil izvid na prisotnost koronavirusa negativen. Redno sta testirani tudi vzgojiteljici. Ker je deklica gospe, ki ne želi biti imenovana (ime hranimo v uredništvu) zelo občutljiva na vse zdravstvene posege in je že pogovor o testiranju izzval silno nelagodje, skoraj histerični napad, se je mama po posvetu s pediatrinjo odločila, da hčerke ne bo peljala na test. Ker pa so se v tem času tudi pri njej pojavili enaki znaki, je prosila, da testirajo njo. V prepričanju, da bo njen test veljal tudi za otroka, saj skupaj preživita prav vse ure, ko otrok ni v vrtcu. Pogosto tudi spita v skupni postelji, pripoveduje. Test je bil pričakovano negativen, saj, kot še pripoveduje sogovornica, sama ni bila v nobenem rizičnem stiku. Po treh dneh je bila deklica že povsem zdrava, a jo je mama do konca tedna preventivno še obdržala v domačem varstvu, misleč, da se bo lahko z novim tednom vrnila v vrtec, ki ga zelo rada obiskuje in so bili meseci v domačem varstvu zanjo že resnično predolgi. Sledilo je novo presenečenje. Ko je v petek poklicala pediatrinjo, da bi sporočila, da je z deklico vse v redu in da je bil tudi njen izvid na testiranju negativen, je presenečena izvedela, da hčerke tudi v ponedeljek še ne sme peljati v vrtec. Razlog naj bi bil v tem, da je imela predpisano obvezno karanteno, ker ni opravila testa. »To, da bom sama še rahlo virozna morala na delo, ni bila težava. Zdrav otrok pa po preboleli virozi, ki je potrjeno razsajala v skupini, ni smel med vrstnike. Lahko sem jo peljala v varstvo k mami oziroma h katerikoli drugi osebi,« se začudeno sprašuje sogovornica. Zaostrili ukrepe Še ne dolgo tega so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) povedali, da so za odgovor, kdaj je pri predšolskem otroku potrebno testiranje za ugotavljanje okužbe s koronavirusom, najbolj pristojni pediatri, ki dnevno ocenjujejo zdravstveno stanje otrok. Dodali so, da ločnica med prehladom in okužbo s koronavirusom ni vedno jasna. Otroci okužbe s koronavirusom namreč prebolijo v blagi obliki, lahko imajo znake blagega prehlada ali bolezenskih znakov sploh nimajo. Še lani jeseni je namreč veljalo, da vrtčevskim otrokom ter šolarjem iz prvega triletja kljub znakom okužbe dihal ni bilo treba na testiranje za ugotavljanje okužbe s koronavirusom, če ob znakih okužbe dihal niso imeli vročine in driske. To priporočilo danes ne velja več. Ministrstvo za zdravje v novem priporočilu, ki ga je pred dnevi, natančneje 12. februarja, poslalo vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, pravi da je nujno vsakega otroka, ne glede na njegovo starost, že ob najmanjših simptomih koronavirusne bolezni napotiti na odvzem brisa. To priporoča zaradi spremenjene epidemiološke slike, zaradi katere je omogočeno odprtje šol in vrtcev. Na ministrstvu so dodali, da je vprašanje testiranja otrok obravnavala strokovna svetovalna skupina ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19, ki se strinja s testiranjem vseh simptomatskih otrok. »Testiranje otrok je pomembno tudi z vidika zagotavljanja čim manj motenega procesa šolanja in varstva, saj dokaz prebolele okužbe s koronavirusom hkrati odpravi potrebo po karanteni otroka ob rizičnih stikih in s tem omogoča nemoteno prisotnost v šoli oziroma v vrtcu.« Dodali so še, da priporočilo, ki so ga strokovnjaki glede testiranja otrok sprejeli konec septembra lani, ni več uporabno. Brez pravega pojasnila Podrobnega primera niso komentirali oziroma pojasnili ne ministrstvu ne na NIJZ, čeprav smo jih za to prosili. Iz ministrstva so poslali sporočilo, da so izvajalcem posredovali navodila in pripeli zadnji dopis. Ob tem so zapisali še: »Večina vaših vprašanje je strokovnih, zato predlagamo, da se obrnete na predstavnike pediatrije, saj na vprašanja ministrstvo za zdravje kot upravni organ ne more odgovarjati.« Z enakimi vprašanji in z zgodbo, ki jo z nami delila mamica samohranilka, smo se sočasno obrnili tudi na celjski zdravstveni dom, od koder pa so nam sporočili, da za razlago navodil ministrstva in NIJZ niso pristojni in prav tako pripeli zadnji dopis ministrstva. Foto: splet Otroci bodo morali, ne glede na starost, na testiranje za novi koronavirus že ob prvih znakih prehlada. Plačati morajo vsi Še vedno starše razburja tudi dejstvo, da bodo morali vrtec po vnovičnem odprtju plačati vsi, tudi tisti, ki bodo otroke še zadržali v domači oskrbi. Zmedo in obilo nejevolje je zakrivilo ministrstvo za izobraževanje, ki je v razmaku nekaj dni vrtcem poslalo nasprotujoči si okrožnici. Čeprav ministrstvo napoveduje, da bo spremembe prinesel deveti protikoronski zakon, starše zanima, kdo bo plačal januarske položnice. Tako ravnatelji vrtcev kot starši so bili v zadnjih dneh pred vnovičnim splošnim odprtjem vrtcev (26. januar, spr- va v rdečih regijah) zmedeni in zavedeni zaradi nasprotujočih si okrožnic za plačevanje vrtcev. 20. januarja so ravnatelji vrtcev od ministrstva za izobraževanje dobili okrožnico, v kateri je pisalo, da bodo starši, Igralnice so dolgo samevale in konec januarja so se vanje končno vrnili otroci. Ne vsi. Nekatere so starši iz različnih ki otrok v času epidemije ne bodo pripeljali v vrtec, oproščeni plačila vrtca. Informacijo so vodstva vrtcev takoj posredovala tudi staršem. 28. januarja so nato prejeli novo okrožnico, na podlagi katere so plačila vrtca oproščeni samo starši, ki imajo otroke v »črnih« regijah. In vsebina te okrožnice velja tudi za nazaj, torej od 26. januarja, ko so vrtci znova odprli vrata za vse malčke. Kot je takrat pojasnjeval državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Oreho-vec, ministrstvo za oprostitev plačila nima pravne podlage. Med starši je završalo. Kdo bo odgovarjal za »napako«? Ogorčena in razočarana nam je o tem pisala tudi mama, katere otrok obiskuje vrtec v občini Laško, enota Rimske Toplice. Kot je pojasnila, otroka sprva v vrtec še ni vključila tudi zaradi napovedi, da bodo v tem primeru oproščeni plačila, pa tudi zaradi tega, ker naj bi vrtec v tem času deloval na prilagojen način. »Poleg tega imamo doma starejšo osebo in ker je zaradi epidemije okrnjeno tudi delo, otrok vsakodnevnega varstva ne potrebuje,« je pojasnila mama, ki želi ostati anonimna. Kot je še pojasnila, je bilo sprva v enoti še zelo malo otrok, v začetku februarja pa so se v skupino vrnili skoraj vsi: »Kar je glede na dejstvo, da bodo morali starši storitev plačati, tudi razumljivo.« Podporo in pojasnila je, kot je povedala, iskala tudi pri odgovornih na laški občini, a neuspešno. Do danes, ko je že prejela tudi položnico, ni prejela še nobenega odgovora ali namiga, da bi nastalo zagato starši, vrtec in občina kot ustanoviteljica zavoda, reševali družno. Vlada »spregledala« predlog ministrstva Po burnem odzivu staršev po vsej Sloveniji so z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sporočili, da že pripravljajo pravno podlago, ki bi to zadevo uredila in da jo bo vlada obravnavala v okviru osmega protikoronskega paketa. A je ta predlog, namerno ali nenamerno, spregledala. Tako so vrtci z ministrstva v začetku februarja prejeli nov dopis, ki ni rešil veliko: »Spoštovane ravnateljice, spoštovani ravnatelji, kljub prizadevanjem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da bi bili star- ši v času razglašene epidemije oproščeni plačila za vrtec, predlog ni bil upoštevan v PKP8, zato vas obveščamo, da v času od 26. 1. 2021 do 29. 1. 2021 ni pravne podlage, da bi bilo plačilo staršev za otroke, vključene v vrtce na območjih rdečih regij, financirano iz državnega proračuna.« Tovrstne pravne podlage še vedno ni. In tako za zdaj velja, da vrtec plačajo vsi starši, katerih otroci so vanj vpisani, ne glede na to, ali ga v tem času obiskujejo ali ne. Znesek pa se zmanjša za strošek prehrane. »Če se bo zgodilo, da kdo zaradi kakršnega koli razloga otroka ne bo poslal v vrtec, bodo ti starši imeli vrtec brezplačen. Na ministrstvu smo pripravili te podlage in bodo uvrščene v naslednji protikoronski zakon in bodo veljale tudi za nazaj,« je v izjavi za Televizijo Slovenija 5. februarja miril državni sekretar Damir Orehovec. Vprašanje pa je, ali bo vlada predlog v deveti pro-tikoronski zakon tudi vključila ali se bo ponovila zgodba iz osmega protikoronskega zakona, kjer o plačevanju vrtcev ni bilo govora. LKK, foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) IZ NAŠIH KRAJEV 7 ŽALEC - Prostovoljno gasilsko društvo praznuje 140 let Žalski gasilci nazdravljajo z lastnim pivom Člani PGD Žalec nadaljujejo tradicijo svojih prednikov ne samo na gasilskem, temveč tudi na pivovar-skem področju. Prvi zametki organiziranega gasilstva v Žalcu so bili tesno povezani z razvojem hmeljarstva v tem spodnjesavinjskem kraju. Žalski gasilci so se odločili, da bodo temu v čast ob 140-letnici delovanja zvarili svoje lastno pivo Heroj. Ob tej priložnosti nameravajo izdati knjigo o zgodovini in zanimivostih svojega gasilskega društva, medtem ko je v teh dneh v prostorih Medobčinske splošne knjižnice Žalec že na ogled priložnostna razstava o začetkih in razvoju žalskega organiziranega gasilstva. SPELA OZIR Avtorica razstave, vodja domoznanskega oddelka v žalski knjižnici Karmen Kreže, pravi, da zametki segajo v čas slovenskega narodnega prebujenja. »Kmalu po praznični nedelji, 6. septembra 1868, ko je bil na takratnih žalskih travnikih II. slovenski tabor, kjer so med drugim zahtevali Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenskega jezika v vse šole, urade in cerkve, se je ne samo v Žalcu, temveč tudi po drugih krajih Spodnje Savinjske doline razcvetelo društveno življenje. Ustanavljati so začeli najrazličnejša društva. Med te organizacije štejemo tudi 13. februarja 1881 ura- dno ustanovljeno Požarno brambo Žalec.« Zibelka slovenskega gasilstva Slovenski prostovoljni gasilci so leta 1897 ustanovili Zvezo slovenskih požarnih bramb za takratno Spodnje Štajersko in za njen sedež izbrali Žalec, ki je postal zibelka takratnega slovenskega gasilstva. Za prvega načelnika te zveze je bil izvoljen Žalčan Josip Širca, ki je imel nenazadnje veliko zaslug za leta 1899 izdani slovenski »vežbovnik« za gasilce. Po tem učbeniku so vsa v zvezo včlanjena društva vpeljala V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je na ogled priložnostna razstava ob 140-letnici PGD Žalec. Avtorica je vodja domoznanskega oddelka Karmen Kreže, ki z dogajanjem v sklopu Utripa domoznanstva poskrbi, da pomembne obletnice v Spodnji Savinjski dolini ne ostanejo neopažene. slovensko poveljevanje. »Leta 1904 so nato v Ljubljani ustanovili Zvezo slovenskih gasilskih društev za vso Slovenijo. Tako so se tudi takratne požarne brambe preimenovale v prostovoljna gasilska društva ali čete,« še med drugim ugotavlja vodja domoznanskega oddelka. Zagorela Hmeljarna Eden največjih požarov v Žalcu je bil požar Hmeljar-ne v noči s 14. na 15. januar leta 1960. Zgradba je stala nasproti stare osnovne šole in železniške postaje Žalec. V času požara je bilo v njej polno uskladiščenega hmelja. Kljub velikemu trudu gasilcev je Hmeljarna pogorela. »V zadnjih 20 letih se je gasilstvo zelo spremenilo. V ospredju ni več toliko požarov, temveč je vedno več tehničnih intervencij. Gasilci pomagamo pri poplavah in drugih naravnih nesrečah, odklepanju vozil in stanovanj, rešujemo domače živali in otroke ter posredujemo pri nesrečah na cesti,« pravi aktualni predsednik žalskih gasilcev Vid Blagotinšek in dodaja, da so lahko vsemu temu kos s pomočjo lokalne skupnosti, ki je njihovemu delu zelo naklonjena. »V primeru težjih intervencij, ki trajajo dlje časa, Občina Žalec za gasilce pri njihovem delodajalcu pokrije stroške dela za dan, ko so doma bodisi zaradi intervencije bodisi zaradi počitka po njej.« V takšnih in drugačnih intervencijah sodeluje 55 operativnih članov, medtem ko ima društvo vsega skupaj trenutno 202 člana, ki imata svoj domicil v gasilskem domu v središču Žalca, zgrajenem leta 1980. Med njihovo opremo izstopa gasilsko vozilo z lestvijo, s katero rešujejo in gasijo požare na višjih zgradbah v celotni občini Žalec in na območju Gasilske zveze Žalec. Heroj v fontani piva Kljub odgovornemu delu jim ne zmanjka niti zanimivih idej, kako popestriti dogajanje v kraju. »Ker smo žalski gasilci veliki porabniki pitne vode, smo se najprej odločili za svojo pollitrsko pitno vodo. Glede na to, da smo doma v Žalcu, kjer imamo fontano piva, smo si rekli, zakaj ob 140-letnici ne bi dobili svojega piva, na katerega bomo sokrajane povabili, ko bomo praznovali obletnico,« pravi Blagotinšek, ki je vesel, da sta jim pri tem priskočila na pomoč žalska občina in zavod za kulturo, šport in turizem. »Prvič, drugič, tretjič nam varjenje ni šlo ravno najbolj od rok. Naposled nam je le uspelo. Nekaj piva smo ustekleničili, nekaj ga imamo v sodih. Septembra in oktobra si ga bo mogoče natočiti celo iz pipice na fontani, namenjene gostujočemu pivu.« Zaživel promet po novem mostu čez Savinjo LAŠKO - Minuli petek opoldne je Direkcija RS za infrastrukturo, ki je investitorka projekta, omogočila promet po novozgrajenem mostu čez Savinjo v Marija Gradcu. Dela na 123 metrov dolgem mostu so se začela februarja 2019 in končala konec minulega leta. Nov most in ostala že prej zgrajena sodobna cestna infrastruktura pomenijo razbremenitev tovornega prometa skozi središče Laškega, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev v tem delu mesta. Hkrati je nova pridobitev tudi dobro izhodišče za nadaljnji razvoj občine Laško v njenem vzhodnem delu. rG radio celie novi tednik Tuš le še najemnik POLZELA - Trgovsko-poslovna zgradba v središču kraja, v kateri med drugim domuje supermarket Tuš, je januarja dobila novega lastnika. To je postalo podjetje Tobs nepremičnine. Trgovina in droge-rija Tuš v centru ostajata dolgoročni najemnici. »V Tušu imamo v lasti nekaj nepremičnin, v vseh ostalih smo dolgoročni najemniki. Nepremičnino na Polzeli smo v skladu s finančnim prestrukturiranjem Skupine Tuš in v sklopu monetizacije nepremičnin prodali s hkratno vzpostavitvijo dolgoročnega najema za vse obstoječe najemnike v centru,« je pojasnila Anja Marjetič in dodala, da je odprodaja nepremičnin predvidena v sklopu finančnega prestrukturiranja in zmanjšuje zadolženost Skupine Tuš. »V vseh letih od začetka finančnega prestrukturiranja smo zmanjšali zadolženost za več kot 300 milijonov evrov. Hkrati vsako leto vztrajno izboljšujemo poslovni rezultat podjetja s pomočjo zagotavljanja najboljše nakupovalne izkušnje za naše kupce v vseh pogledih. Osredotočenost na strateško dejavnost trgovine je glavna in najpomembnejša dejavnost Skupine Tuš.« Zgradba, v kateri domuje Tuš supermarketa Polzela, banka in pošta ter še več manjših najemnikov, je bila zgrajena leta 2006. Samopostrežno trgovino so nato ob njeni desetletnici obnovili in posodobili. Njen kolektiv je nenazadnje pred nekaj leti v internem izboru trgovin Tuš postal »naj kolektiv« omenjene trgovske verige. ŠO Novi lastnik trgovsko-poslovne nepremičnine v središču polzele je podjetje Tobs nepremičnine. S prodajo je bil vzpostavljen dolgoročni najem za vse obstoječe najemnike v centru. Domačija dobiva novo podobo POLZELA - Kako malo je treba, da se nam življenje obrne na glavo, je konec januarja spoznal Janez Tajnšek iz Andraža nad Polzelo. Nič hudega sluteč je zakuril v štedilniku in se odpravil na obisk k sosedu. Med tem časom se je ogenj iz štedilnika razširil na vso kuhinjo in mu jo povsem uničil. Na srečo se požar zaradi zaprtih vrat ni razširil na vse ostale prostore, a so ti zaradi saj in gostega dima, ki se je vil po vsej hiši, prav tako postali povsem neprimerni za uporabo. Andražanu, ki je tako v zgolj nekaj urah ostal brez strehe nad glavo, so poleg Občine Polzela nemudoma na pomoč priskočili še prostovoljci in sosedje. Mesec po neljubem dogodku v požaru povsem uničena notranjost hiše dobiva novo, prenovljeno podobo. Koordinator obnove, strokovni sodelavec za infrastrukturo v Občini Polzela Rok Železnik, ocenjuje, da naj bi bila groba gradbena dela končana že v teh dneh. Janeza Tajnška, ki po smrti partnerice že nekaj let živi sam, veseli, da v nesreči ni ostal sam. Še posebej je hvaležen županu Jožetu Kužniku, ki si je osebno prišel ogledat požarišče, zagotovil takojšnjo pomoč pri obnovi in s tem pokazal velik čut za občane, ki so se zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin znašli v stiski. Občina je dosedanjo obnovo financirala s pomočjo lastnih sredstev, donacij in s prispevkom Krajevne organizacije Rdečega križa Andraž. Tajnško-va nizka pokojnina namreč skoraj ne zadošča niti za osnovne življenjske stroške, kaj šele za obnovo po požaru uničene hiše. ŠO Po požaru uničena domačija v Andražu nad Polzelo v teh dne dobiva novo podobo. 8 IZ NAŠIH KRAJEV ROGATEC - Nič več odpadajočega ometa in pohištva, starega skoraj pol stoletja Preporod dotrajane šole in »podhlajenega« vrtca Številnih obnovitvenih del je bil v zadnjem času deležen Vzgojno-izobraževalni zavod (VIZ) Rogatec, ki ima pod svojim okriljem tako osnovno šolo kot vrtec. O tej ustanovi smo pretekla leta poročali predvsem zaradi očitanih nepravilnosti, ki naj bi jih pri vodenju storil nekdanji ravnatelj. Ta je dobil izredno odpoved zaposlitve, postopki na delovnem sodišču še niso končani. Njegovo naslednico so ob prevzemu mandata med drugim pričakali močno dotrajani prostori. TINA STRMCNIK Alenka Virant je ravnateljski mandat nastopila v drugi polovici septembra 2019. Že prvi dan na novem delovnem mestu je izvedela, da ima ustanova 97 tisoč evrov primanjkljaja in likvidnostne težave, saj so dobavitelji zaradi neporavnanih obveznosti hoteli prekiniti dobavo hrane. Virantova ni mogla spregledati niti dotrajane in neuporabne opreme, ki ni bila obnovljena desetletja. »Streha je puščala, ometi so odpadali, sanitarije so bile kar v učilnici prvega razreda, otroška igrala so bila neustrezna, šolska oprema je bila razpadajoča, kemikalije iz učilnice so postajale nevarne, otroke v vrtcu je zaradi slabe peči leta in leta zeblo, zmanjkovalo je tople vode, železne knjižne police so postale nevarne, okolica šole je bila zaraščena,« je opisala. Zapleti z nekdanjim ravnateljem še niso končani, saj izpodbija imenovanje nove ravnateljice šole, na delovnem sodišču se pritožuje zaradi izredne od- povedi dela. Nova ravnateljica je kljub sodnim sporom v zadnjem letu in pol poskrbela za številne izboljšave. Mojstri so prepleskali zgornje nadstropje matične šole ter učilnice in telovadnico v podružnici. 47 let staro pohištvo so nadomestili z novim. Iz učilnice prvega razreda so odstranili sanitarije in tam vzpostavili normalne higienske razmere. Povsem na novo so uredili in opremili učilnico za gospodinjstvo, ki po besedah Virantove resnično ni več ustrezala svoji namembnosti. Vrtec ima zdaj novo peč, nov vodni grelec, tudi tam so dotrajane prostore prepleskali. V rogaškem vzgojno-izobraže-valnem zavodu so kupili novo omaro za kemikalije ter kar nekaj gospodinjskih aparatov, in sicer pralni stroj, sušilni stroj, sesalec. Kupili so še nove skodelice, igrače, šolske table in še vrsto manjših dobrin. V matični šoli v Rogatcu in po- »Odnos med zaposlenimi je odličen kljub trenutno težkim razmeram zaradi epidemije. Zaposleni si pomagamo, vzdušje je delovno naravnano, vendar pozitivno in sproščeno,« je povedala ravnateljica VIZ Rogatec Alenka Virant. Ob njej sta Melani in Natali Peer, ki ji pomagata pri obnovi šole. Nova spletna stran Dobimo se v mestu CELJE - Pred dnevi je zaživela nova spletna stran Dobimo se v mestu, ki jo je pripravil mestni marketing Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Spletna stran je namenjena predstavitvi ponudbe v mestnem jedru Celja. Predstavitev je razdeljena po posameznih kategorijah, poleg možnosti nakupovalnih mest so predstavljeni kulinarična ponudba, restavracije, kavarne in slaščičarne, kulturne ustanove, dogodki v mestu, pubi in nočno življenje, parkirišča, investitorji ... V prihodnjih dneh bo v okviru spletne strani omogočen tudi nakup darilnih bonov Dobimo se v mestu. Nova spletna stran je dostopna na povezavi: https://www.dobimosevcelju.si/. RG družnični šoli v Dobovcu se lahko pohvalijo z dvema eko učilnicama v naravi. Zunanje površine pri centralni šoli so urejene, vrtčevska igrala imajo primerno podlago. Nov zagon z obnovljeno knjižnico Osnovna šola v letošnjem šolskem letu sodeluje pri štirih Erasmus projektih, dva trenutno že izvaja s pomočjo spleta. Da bodo v šoli imeli primeren prostor za delavnice, srečanja, nastope in konference, želijo do konca marca urediti knjižnico, večnamenski prostor in prostor za najmlajše bralce. Ti bodo lahko izbrane knjige listali v majhnih hišicah. Police bodo zasnovane tako, da bodo učenci lahko sami dosegli knjige. Pri idejni zasnovi in izdelavi projekta ravnateljici pomagajo nekdanje učenke - študentki arhitekture in notranjega oblikovanja Melani in Natali Peer ter mlada slikarska umetnica Ana Krklec, ki bo poskrbela za stensko poslikavo. Del denarja za ureditev knjižnice in večnamenskega prostora je šola prejela iz občinskega proračuna. Ker je morala nekaj denarja nameniti za nujno obnovo strehe, preostanek potrebnega zneska pridobiva s pomočjo donatorjev. Vsi, ki bi lahko prispevali za urejanje boljših pogojev v šoli, lahko več informacij o tem, kako lahko pomagajo, preberejo v dopisu na spletni strani šole. Še en dotrajan prostor v tem javnem zavodu je šolska kuhinja. Virantova je pojasnila, da je nekdanji ravnatelj sicer najel posojilo za obnovo kuhinje, vendar je denar namesto za obnovo namenil plačilu odpravnine neupravičeno odpuščeni delavki. Ker Občina Rogatec že nekaj let načrtuje gradnjo novega vrtca, ravnateljica upa, da bo v sklopu tega projekta predvidena tudi ureditev nove skupne kuhinje. Foto: Arhiv VIZ OŠ Rogatec Zimske počitnice programsko okrnjene CELJE - Zimske šolske počitnice za učence in dijake v vzhodni Sloveniji minevajo v znamenju epidemije in zaradi številnih še vedno veljavnih ukrepov s precej manj možnostmi za organizirano preživljanje prostega časa. V mestni občini Celje so v sodelovanju s Športno zvezo Celje v minulih letih v času zimskih počitnic pripravili pester nabor dejavnosti na športnih prizoriščih, ki jih upravlja ZPO Celje, na drsališču, bazenu, v športnih dvoranah. Letos žal to ni mogoče. Zato pa je mogoče smučati na Celjski koči, in sicer od 9. do 16. in od 17. do 20. ure. Nizke temperature so omogočile, da so v ZPO v minulih dneh lahko izdelali dovolj tehničnega snega, na smučišču nad knežjim mestom je snežna odeja debela približno 35 centimetrov. V naši regiji obratujeta tudi smučišči Golte in Rogla. Po zadnjih sprejetih vladnih ukrepih je uporaba žičniških naprav mogoča s predložitvijo negativnega testa za koronavirus, ki ne sme biti starejši od sedem dni. RG Kakovostno delo šole CELJE - IV. osnovna šola bo prejela standard kakovosti ISO 9001:2015 in tako postala prva osnovna šola v Sloveniji s tem certifikatom. Za pridobitev je bilo treba vložiti kar nekaj naporov. Presoja je namreč zajemala tako vzgojno-izobraževalno kot poslovno področje delovanja šole. Na vzgojno-izobraževalnem področju je bil poseben poudarek na pregledu načrtovanja, timskega dela v aktivih, razvojni naravnanosti, sodelovanju v projektih in merjenju zadovoljstva udeležencev. Poslovno področje je zajemalo celovit vodstveni pregled in pregled vseh podpornih procesov, od čiščenja, vzdrževanja, kuhinje do svetovalnega dela in računalniške podpore. Presojevalci so pohvalili kulturo sodelovanja med zaposlenimi, ki se odraža v dobri izmenjavi znanj in izkušenj ter nudenju pomoči, visoki podpori vodstva izobraževanju in usposabljanju zaposlenih. Ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič je dejala, da je standard naravnan na gospodarstvo in so zato morali v šoli marsikaj prilagoditi. A je vesela uspeha, ki je neke vrste pika na i njenemu skoraj 30-letnemu vodenju šole. Po odhodu v pokoj jo bo marca nasledila Katja Kojnik Vengust. TC Natečaj za naj prostovoljce CELJE - Tudi letos bodo v Celju izbirali naj prostovoljce za minulo leto v petih starostnih kategorijah. Do 19. marca je treba oddati predloge za ta naziv. Natečaj je v sodelovanju z Mestno občino Celje razpisala Informacijska točka Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra. Natečaj je namenjen vsem prostovoljcem, ki so v letu 2020 delovali na različnih področjih. Predlagatelji so lahko posamezniki, neformalne skupine, društva, zavodi, lokalni mladinski svet ali druge javne ali zasebne ustanove. Izpolnjeno prijavnico s prilogami je treba posredovati najkasneje do 19. marca na e-naslov info@mc-celje.si. V vsaki kategoriji bo naj prostovoljec izbran na osnovi sklepa strokovne komisije. Rezultati natečaja bodo znani na 16. Festivalu prostovoljstva, ki bo predvidoma 23. aprila. Kako bo festival izpeljan, bo znano kasneje, glede na epidemiološke razmere in ukrepe, ki bodo takrat v veljavi. TC Spremembe v mestnem svetu VELENJE - Konec lanskega leta je prišlo v velenjskem občinskem svetu do nekaterih sprememb, ki pa ne bodo veliko vplivale na delo sveta. Iz svetniške skupine SDS sta izstopila dosedanja vodja Suzana Kavaš, ki je postala samostojna svetnica, in Andrej Kmetič, ki se je pridružil svetniški skupini Naše Velenje. Novi vodja svetniške skupine SDS je Andrej Vrbec. LKK novi tednik ho cel Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje IZ NAŠIH KRAJEV 9 Šentjurski gasilci upajo na gradnjo reševalnega centra. Takega so pred leti namenu predali v Občini Postojna. Načrti za šentjurski center so podobni, le da bi zgradba imela nekoliko manjšo površino, je pojasnil poveljnik PDG Šentjur Danilo Matuš. (Foto: Arhiv Občine Postojna) ŠENTJUR - Gasilci želijo nove gasilske domove V prihodnje center za reševanje? Gasilci v občini Šentjur imajo precejšnje potrebe po novih gasilskih domovih. Novogradnjo si želijo tako v PGD Šentjur kot v PGD Planina pri Sevnici, je bilo mogoče slišati na zadnji seji občinskega sveta. Občina se zavzema, da bi se potrebe uskladile na ravni celotne gasilske zveze. Z Generalno policijsko upravo se sicer dogovarja o možnosti gradnje skupnih prostorov tako za policijo Šentjur, gasilce tamkajšnjega PGD kot za civilno zaščito. Med zemljišči, primernimi za gradnjo, je tisto v bližini Drofenikove ulice, ki je trenutno v lasti Ministrstva RS za notranje zadeve. TINA STRMCNIK Temelji za gasilski dom na Planini pri Sevnici so bili narejeni leta 1964, stavba je stara in dotrajana. Zaradi vedno več opreme je prostora premalo, gradnja prizidka k stavbi pa ni mogoča, saj je na eni strani sedanjega gasilskega doma cesta, na drugi so stanovanjske hiše. Da bi gasilci pridobili vsaj malo prostora, so zgradili lesen objekt, postavljen na območju nekdanjega šolskega igrišča. V zadnjem času razmišljajo o novogradnji, a so sami nemočni in bodo počakali na pomoč občine. Gasilsko društvo je že kupilo zemljišče, kjer je dovoljena gradnja, naročilo je izdelavo idejne zasnove. »Zdaj bi potrebovali celotno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem. Ko bomo imeli dokumentacijo, bo znana natančna vrednost naložbe in nato bi bilo treba zapreti finančno konstrukcijo,« je povedal predsednik PGD Planina pri Sevnici Andraž Hladin. Gasilski dom, kjer deluje PGD Šentjur, je bil pregrajen leta 1974. Prostori so takrat zadostovali za delovanje društva. Sčasoma je enota pridobila več vozil in ima premalo garaž, dodatne prostore bi potrebovala tudi za dodatne dejavnosti, ki jih izvaja zadnja leta, gre na primer za servis gasilnih aparatov. Glede na velikost ekipe je prostorska stiska tudi v gar- derobah in ostalih spremljajočih prostorih. »Ker je gasilski dom umeščen v strnjeno naselje, kaj veliko prostora ni niti pred garažami. Otežen je tudi izvoz gasilskih vozil in s tem oteženo delo operativne enote na intervencijah,« je pojasnil poveljnik PGD Šentjur Danilo Matuš. Epidemija ustavila dogovarjanje Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da je gradnja gasilskih domov za omenjeni društvi že načrtovana v dolgoročnem razvojnem programu občine. Potrebe gasilskih društev je treba pretehtati še pri pripravi dolgoročnega programa gasilstva, pripraviti je treba tudi določeno investicijsko dokumentacijo za novogradnje. Občina Šentjur je sicer že navezala stike z Generalno policijsko upravo, saj obstaja zamisel, da bi na zemljišču, ki je trenutno v lasti Ministrstva RS za notranje zadeve, zgradili skupne prostore tako za policijo Šentjur, gasilce tamkajšnjega PGD kot za civilno zaščito. »Da bi spodbudila začetek projekta, je občina pripravljena naročiti projektno dokumentacijo. Dogovorili smo se že za sestanek, vendar je bil zaradi epidemije koronavirusa preklican,« je povedal šentjurski župan. Matuš pozdravlja idejo za gradnjo tako imenovanega centra za reševanje, kjer bi lahko sodelovale vse službe, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem. Primernih zemljišč za takšen center je po njegovih besedah več, poleg zemljišča v bližini Drofenikove ulice se zdi PGD Šentjur med drugim primerno mesto tudi na koncu mesta Šentjur, na izvozu proti Rogaški Slatini. »To mesto bi bilo za nas najbolj primerno, če upoštevamo, da bo v bližini nekoč zgrajena navezovalna cesta iz smeri Dramelj proti Šentjurju. Tam bi bili v neposredni bližini ključnih prometnih povezav. Ker železnica deli mesto, imamo pri intervencijah otežen dostop do naselja Hruševec v južnem delu in moramo uporabljati obvoz, podhod pa ne omogoča prehoda za večja intervencijska vozila.« Načrte morajo uskladiti na ravni zveze Na zadnji seji občinskega sveta je Diaci dodal, da od vseh gasilskih društev pričakuje spoštovanje programa gasilstva na ravni celotne gasilske zveze. Ne želi si, da bi društva s svojimi željami »skušala prehitevati po levi ali desni.« Usklajenost z zvezo je po njegovih besedah obstajala tudi pri izvajanju dolgoročnega programa gasilstva med letoma 2010 in 2020 in to si želi tudi za naprej. »Vsa gasilska društva, vključena v občinsko gasilsko zvezo, se morajo strinjati glede načrta. Če se bomo lotili omenjene investicije v središču Šentjurja, pomeni, da bo manj denarja za druge naložbe na področju gasilstva. Kakšni stvari se bo treba tudi odpovedati, čeprav se zavedam, da je posodobitve potreben tudi vozni park naših društev.« Izbrali so Savinjsko pokrajino BISTRICA OB SOTLI - Da si želijo biti uvrščeni v Savinjsko pokrajino, so na glasovanju minulo nedeljo odločili občani. Glasovanja se je udeležilo 385 ljudi, kar je 30 odstotkov vseh polnoletnih občanov. Za Savinjsko pokrajino je glasovalo 289 udeležencev glasovanja, za Zasavsko-posavsko pokrajino 96 udeležencev. Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak je želel o izbiri pokrajine sprva organizirati referendum, a pristojno ministrstvo je pojasnilo, da se lahko občani o tem opredelijo na glasovanju. Z odzivom domačinov, ki so prišli izrazit svojo voljo, je Debelak zadovoljen. »Kljub temu da smo odločanje o vključevanju v pokrajine izvedli brez volilnih kampanj, so se občani glasovanja udeležili v velikem številu, za kar se jim iskreno zahvaljujem,« je zapisal. Državi svet je občinske svete slovenskih občin pozval, naj se o osnutku pokrajinske zakonodaje opredelijo do začetka marca. Odločitev, ki so jo na glasovanju izrazili občani Bistrice ob Sotli, je v nasprotju s predvidenim osnutkom zakonodaje, ki to občino uvršča v Zasavsko-posavsko pokrajino. TS Nov defibrilator ŠMARJE PRI JELŠAH - Podjetje Pišek Vitli Krpan je tamkajšnjemu nogometnemu klubu podarilo denar za nakup defibrilatorja. Podjetje, ki gozdarske vitle in drugo gozdarsko mehanizacijo v tem kraju proizvaja že več kot 40 let, se ves čas trudi za odgovoren odnos do lokalne skupnosti. Tudi z nakupom novega javno dostopnega defibrilatorja želi prispevati k boljši kakovosti življenja v občini. Denar za nakup defibrilatorja je omenjeno podjetje poklonilo Nogometnemu klubu Šmarje pri Jelšah, ki ima več kot 130 dejavnih igralcev in pomaga pri razvoju obetavnih nogometašev v mladinskih selekcijah. Naprava je nameščena na stavbi ob nogometnem igrišču, v neposredni bližini blokov in drugih dejavnosti, kjer se zadržuje veliko ljudi. V družbi Krpan menijo, da lahko prav hitra odzivnost in ustrezna oprema pomagata rešiti življenje v trenutkih, ko pride do zastoja srca. Dodajajo, da bodo pri osveščanju o pomenu zdravja, solidarnosti in nudenja medsebojne pomoči na lokalni ravni sodelovali tudi v prihodnje. TS Lastnik podjetja Pišek Vitli Krpan Franc Pišek (desno) in predsednik Nogometnega kluba Šmarje pri Jelšah Aleš Ratej ob predaji defibrilatorja Nad prostorsko stisko ŽALEC - V I. OŠ Žalec se že več let srečujejo s prostorsko stisko. V vsem tem času štirje njihovi oddelki gostujejo v prostorih II. Oš Žalec. Ker se tudi tam v zadnjih letih povečuje število učencev, dolgoročno gostovanje v njihovih prostorih ne bo več mogoče. Prostorsko stisko I. OŠ Žalec bodo rešile štiri nove učilnice, ki jih bo pridobila s preureditvijo in z nadgradnjo predavalnice. Kot pravi ravnateljica Tatjana Žgank Meža, v šoli upajo, da bodo dokončane do jeseni. »V centralni šoli imamo velik priliv učencev priseljencev. Za te učence - trenutno jih je 120 - nova zakonodaja predvideva dodatne sistemske prilagoditve, ki so prav tako povezane s prostorskimi zmožnostmi.« I. OŠ Žalec trenutno obiskuje 715 učencev, od tega 51 v POŠ Gotovlje in 50 v POŠ Ponikva. ŠO Karla Sitar vodja novega urada VELENJE - Dosedanja direktorica Saša inkubatorja Karla Sitar je februarja prevzela vodenje Urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje v Mestni občini Velenje. Prednostne naloge urada bodo vezane na področje gospodarskega razvoja, prestrukturiranja regije iz premogovniške v t. i. pametno regijo. Urad bo deloval tudi na področju razvoja in evropskih projektov. Karla Sitar, ki je podpredsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, je zadnjih šest let uspešno vodila Saša inkubator, pred tem je bila vodja Službe za razvojne projekte in gospodarstvo v Mestni občini Velenje. Prav tako je članica upravnega odbora Kluba podjetnikov Saša regije. Vodila bo skupino mladih, ki bodo imeli priložnost, da s svojo svežo energijo in z inovativnim pristopom pripomorejo, da se bodo oblikovali dobri projekti, s katerimi bo mogoče pridobiti več nepovratnih sredstev za izvedbo kakovostnih in potrebnih investicij. Razpis za pripravnike je še odprt. Prijavo lahko kandidati vložijo v pisni obliki najkasneje do 7. februarja 2021. Z ustanovitvijo novega urada se je preoblikoval obstoječi urad za razvoj in investicije. Na nov urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje je občina prenesla tudi del njegovih nalog. LKK 10 KULTURA Knjiga o avtorju prvega slovenskega baleta Josip Ipavec - slovit in tragičen kot Mozart Slovenski Mozart je naslov knjige o Josipu Ipavcu, ki jo je napisal ddr. Igor Grdina. Delo je izšlo pri založbi Beletrina, sozaložili sta ga Knjižnica Šentjur in tamkajšnja občina. V slednji verjamejo, da je to trajen spomin na pomembnega skladatelja, avtorja prvega slovenskega baleta. TINA STRMCNIK »V novi graški operni hiši, ki je spadala med največje v habsburški monarhiji, je bil leta 1902 na prireditvah elitnega aristokratskega kroga dvakrat izveden prvi slovenski balet Možiček. Njegov avtor in študent medicine Josip Ipavec je dirigiral orkestru. Noben slovenski umetniški ustvarjalec med svojimi srednjeevropskimi sodobniki verjetno ni doživel tolikšnega triumfa. Uspehi slovenskih arhitektov, slikarjev in pisateljev so prišli šele pozneje.« Tako so bralcem vsebino knjige opisali pri založbi Beletrina in dodali, da delo o avtorju prvega slovenskega baleta govori o tragični zgodbi Josipa Ipavca. Igor Grdina je v delu predstavil korenine Josipa Ipavca, opisal je leta njegovega mladostnega popotovanja, ko se je uveljavil kot skladatelj samospevov, življenjski vrhunec na Dunaju ter njegov duševni razkroj v somraku vsemogočne Evrope med prvo svetovno vojno. Posebno pozornost je pisatelj namenil komični operi z naslovom Princesa Vrtoglavka, ki je bila krstno uprizorjena šele vrsto let po skladateljevi smrti, leta 1997. »Naslov Slovenski Mozart ni kakšna knjigotrška, mar-ketinška poteza, ampak gre za zgodovinsko izpričano besedno zvezo, s katero so Josipa Ipavca opisovali graški Nemci,« je pojasnil Grdina v pogovoru z direktorico Knjižnice Šentjur Tatjano Oset. To, da so pripadniki nekega drugega kulturnega kroga Ipavca tako laskavo naslavljali v času po prvi svetovni vojni, ko narodi niso bili preveč naklonjeni drug drugemu, po besedah Grdine govori o pomenu skladatelja. »Ta oznaka je tudi malo tragična. Vse do danes je Mozartov grob ostal neznan. Podobno se je godilo Josipu Ipavcu. Dolgo njegov nagrobnik ni imel napisa. Zdaj je na nagrobniku vklesan napačen datum rojstva. Med obema skladateljema so tako svetlejše kot temnejše vzporednice.« Razpoznati pomen del Grdina je pojasnil, da je Josip Ipavec pri skladanju obvladal zelo različne registre. Večina njegovih samospevov je zelo temno obarvana, njegova scenska glasba - tako prvi slovenski balet kot njegova komična opera - pa je vedrejša. »Glede na to, da je opus skladatelja precej ne-obsežen, je vendarle v njem zaobjetega marsikaj.« Dodal je, da je Josip Ipavec tako v mednarodnem strokovnem svetu in med koncertnim občinstvom vedno bolj znan. Vrhunska pevska Igor Grdina № ЈЈцјјДР Slovenski Mozart Knjiga o Josipu Ipavci Inn» Љ Ddr. Igor Grdina: »Zanimivo je, da je Josip Ipavec ob koncu svoje ustvarjalne poti razmišljal o tem, da bi uglasbil zgodbo Jurčičevega Desetega brata. Obe osebnosti, ki sta v tem letu izbrani za emblema slovenske kulture, torej Jurčič in Ipavec, sta torej globlje povezani.« Naslovnica knjige, ki je izšla pri založbi Beletrina, sozaložili sta jo Knjižnica Šentjur in Občina Šentjur. solista Bernarda in Marko Fink njegova dela pojeta v različnih deželah, priznanja in aplavzi po besedah Grdine ne izostajajo. Je pa opozoril, da se Slovenci pomena umetniških del pogosto ne zavedamo, dokler nam drugi ne povedo, kaj je vredno. »Zato se mi zdi pomembno, da sami razpoznamo, kaj je pri nas vredno, kaj pa se samo zdi, da je takšno.« Čeprav je Josip Ipavec s svojo umetnostjo presegel nacionalne meje, je bil širši slovenski javnosti dolgo časa malo znan. Pred približno 25 leti ni bilo notnih izdaj njegovih del, obstajali so le rokopisi njegovih samospevov, opera je bila izgubljena. Zdaj je drugače. Prav Igor Grdina je našel partituro opere in jo osušil, presenetljivo hitro je bila nato izvedena. Zvrstile so se raz- lične izvedbe in uprizoritve Ipavčevih del. »Za umetnika je najboljše, da se za njegovo umetnost zavzemajo ljudje, ki jih je ta umetnost prepričala. Res je, da je še nekaj primanjkljaja pri glasbeni analizi. Od slovenskih muzikologov se jih je le nekaj posvetilo Josipu Ipavcu, kar je škoda. A časa za odkrivanje je še dovolj.« Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Sprememba repertoarja v Gledališču Celje Iz Gledališča Celje so sporočili, da so zaradi aktualnih razmer in ukrepov v zvezi s koronavirusom, ki onemogočajo uprizarjanje predstav, morali spremeniti repertoar za drugo polovico gledališke sezone. Komedijo Pravi heroji so prestavili v spored naslednje sezone in dramo Oblast teme v sezono 2022/23. Namesto teh uprizoritev bodo izvedli glasbeno-gledališko predstavo Branka Završana in ansambla Bodi gledališče ter dramo Ifeyinwe Frederick Cipe. Z glasbeno-gledališko predstavo, režiserka je Ivana Djilas, bo Gledališče Celje zaznamovalo svoj letošnji častitljiv jubilej, 70 let delovanja. Predstava bo temeljila na kakovostnih besedilih, dobri glasbi in humorju ter bo v ospredje postavila igralce in glasbenike. »Uporabili bomo znane slovenske in svetovne skladbe, Branko Završan bo spisal nova (parodična) besedila, ki nas bodo nasmejala, kdaj pa kdaj tudi kritično zbodla. Petnajst duhovitih songov bo poklon celjskemu gledališču, igralcem in vsem zaposlenim, gledališkim žanrom in še posebej komediji ter občinstvu. Predstava bo tudi spodbudila spraševanje o kakovosti umetniškega ustvarjanja in o okolju, kjer ustvarjamo,« so sporočili iz gledališča, ki je k sodelovanju za ta projekt povabilo uveljavljene glasbenike: kontraba-sista Žigo Goloba, tolkalca Blaža Celarca in kitarista Uroša Rakovca. Zgodba o ženskem prijateljstvu Drama Cipe, režiserka je Mojca Madon, je subtilna grenko-komična zgodba o ženskem prijateljstvu. Bim, Alex in J so prijateljice iz mladosti. Divje, nore, neločljive in vse, kar si želijo, je zabava. Še vedno se želijo samo zabavati, čeprav so sredi svojih dvajsetih let, ko se soočajo že s kariero, razmerji in s pričakovanji glede prihodnosti. Najboljši pobeg pred skrbmi so počitnice na Ibizi, kjer se želijo predajati seksu, alkoholu in zabavi. V brezskrbni uživaški konec tedna vdre realnost, soočenje z lastnimi strahovi in bolečinami, ter mladim ženskam prinese spoznanje, da pred seboj ni mogoče pobegniti. Drama Cipe je hvalnica ženskemu prijateljstvu, ki neposredno odkriva problematiko življenja mladih. Interna premiera Tiste o bolhah V Gledališču Celje so minuli konec tedna pripravili še drugo interno premiero otroške predstave Saše Eržen Tista o bolhah (tudi to je re-žirala Ivana Djilas). Predstava je nagajiva, iskriva in zabavna pripoved o mačji kraljici, ki si noče priznati, da ima težave in se jih zato loteva na popolnoma neuspešen način. Bežanje pred težavami ni nikoli rešitev, ne za bolhe ne za druge tegobe. Rešimo jih lahko le, če si jih priznamo, jih zgrabimo za vrat in se pogumno spopademo z njimi. To je zgodba o prijateljstvu in spoštovanju, celo ošabna in vzvišena kraljica spozna, da je življenje brez prijateljev čista žalost, in se za svoje ne- sramno obnašanje pokesa. V Gledališču Celje lahko le upajo, da bodo zaradi rahljanja ukrepov, do katerega v zadnjih dneh prihaja z boljšo epidemiološko sliko v državi, kmalu lahko začeli uprizarjati predstave ob verjetnem pogoju le delne zasedenosti dvorane. Tako bi novi predstavi, Gorazdov vozel (o tem smo pisali pred kratkim) in Tisto o bolhah, po njunih internih premierah lahko videli tudi abonenti in drugi gledalci. V Gledališču Celje imajo kljub tegobnim koronača-som v teh dneh vendarle razloge za precej zadovoljstva, saj jim je celjski mestni svet podelil zlati celjski grb, igralka Manca Ogorevc pa je ob kulturnem prazniku prejela priznanje celjske zvezde. RG Foto: Andraž Purg - GrupA Branko Završan z ansamblom Bodi gledališče za drugi del sezone pripravlja glasbeno-gledališko predstavo, s katero bodo v Gledališču Celje zaznamovali jubilej, 70 let delovanja. V koronačasu, ko ne morejo uprizarjati predstav na odru za gledalce, v Gledališču Celje vsak teden na svojih družbenih omrežjih objavljajo poučne vsebine, s katerimi poskušajo približati igralski poklic, kot tudi zabavne vsebine, s katerimi igralci razkrivajo svoje gledališke skrivnosti. Vaje za vse omenjene predstave v tem v članku v gledališču izvajajo nemoteno. KULTURA 11 Hiša kulture Celje se osredotoča na projekte, ki jih bo mogoče izvesti pred gledalci Enkraten festival, Kure, Veronikina nagrada ... V minulem letu so tudi v Hiši kulture Celje (HKC) zaradi aktualnih razmer del svojega abonmajskega programa morali preseliti na splet. Odziv je bil odličen, je povedal Miha Firšt, direktor HKC. Kljub temu v tej produkcijski hiši ob nedavnem kulturnem prazniku niso pripravili posebnih spletih projektov, ampak se pripravljajo na projekte za čas, ko bodo razmere spet dovoljevale obisk gledalcev na prizorišču. Tako bodo ponovno organizirali lani dobro sprejet Enkraten festival HKC, pripravljajo se na produkcijo družinskega muzikala Kure, začeli so tudi izvedbo projekta Veronikine nagrade, ki je lani prešla pod okrilje Hiše kulture Celje. ROBERT GORJANC Decembra lani so v okviru Glasbenega abonmaja virtu-alno izpeljali dva koncerta: na prvem se je predstavil belgijski klavirski duo Bizart, na drugem, ki je bil posvečen 250. obletnici Ludwiga van Beethovna, pa so nastopili pianistka Tamara Goličnik in komorni ansambel HKC pod umetniškim vodstvom solovi-olistke Gee Pantner Volfand. »Z izvedbo obeh koncertov na daljavo smo zelo zadovoljni. Še posebej nas veseli, da smo sodelovali s Televizijo Celje, kar nam je omogočilo, da smo koncerta lahko približali tudi starejši starostni skupini, ki ni tako vešča uporabe družbenih omrežij. Kljub temu, da sta oba koncerta imela dober virtualni obisk, ugotavljamo, da sodobne tehnologije ne morejo nadomestiti izkušnje s fizičnim obiskom koncerta. Zato smo se tudi odločili, da bomo zimske koncerte prestavili na pomladno-poletni čas, ko jih bo mogoče izvesti v živo,« je pojasnil Miha Firšt. Spletnih koncertov iz letošnje abonmajske sezone torej ne bo, bodo pa spletno stran predvidoma še v tem mesecu obogatili s posnetki »Tako velikih produkcij, kot je družinski muzikal Kure, se ne lotevamo zlahka ali vsako leto, ker nam tudi finančna sredstva tega ne dovoljujejo. K takšnim projektom pristopimo takrat, ko smo k temu poklicani, če se lahko tako izrazim, ko se res pojavi material, v katerega verjamemo. Muzikal Kure bo zagotovo predstava, ki jo bodo želeli videti vsi. Veseli smo, da so nastop v njej potrdili Nuška Drašček, Srdjan Milovanović, Gorazd Osojnik, torej izjemni igralci in pevci, ki jih občinstvo dobro pozna. To nam bo omogočilo pripraviti predstavo, ki res >drži vodo< na vseh koncih. Zelo se veselimo, da bomo lahko konec meseca že predstavili prvo skladbo iz muzikala,« je o novem ambicioznem glasbeno-scenskem projektu Hiše kulture Celje še povedal njen direktor Miha Firšt. Veronikina nagrada 1 koncertov v preteklem obdobju. Po sili razmer bo Hiša kulture Celje letos spomladi ali poleti, ko bo to mogoče, ponovno pripravila Enkraten festival, na katerem si bo mogoče ogledati večino predstav iz glasbenega in gledališkega abonmaja, ki jih v predvidenem času v HKC niso ali ne bodo mogli izvesti zaradi epidemije koronavirusa. Kar zadeva Glasbene sobotni-ce, ki jih pripravljajo v Muzeju novejše zgodovine Celje in jih trenutno prav tako ne morejo izvajati, jih bodo zamaknili na kasnejši čas znotraj letošnje sezone, ko bo to mogoče, ali pa morda tudi v naslednjo sezono. Po daljšem premoru spet muzikal V HKC se pripravljajo tudi na izvedbo novega muzikala, potem ko je minilo že kar nekaj časa od zadnje predstave njihove produkcije Veronike De-seniške, ki je požela ogromen uspeh. Miha Firšt je ob tokratnem pogovoru že lahko razkril več podrobnosti o novem projektu. »Muzikal je zasnovan po motivih knjig Lile Prap, ki tudi sodeluje v produkciji, scenarij je napisala Nuša Komplet Peperko, glasbo piše Leon Firšt.« Kot je še slikovito opisal, bo na odru nastopilo deset kur v kokošnjaku. Po mnenju Mihe Firšta bi bilo v teh časih nespodobno obljubljati datum prve predstave, a je razkril, da je premiera načrtovana za junij in da bo muzikal uprizorjen v Celjskem domu. »Ta dvorana sicer ni najbolj primerna za tovrstne predstave, a so nam v Zavodu Celeia Celje O mala prijazno ponudili pomoč in jo bomo ustrezno pripravili. Zanjo smo se odločili, ker je tako velika, da bomo lahko vanjo sprejeli dovolj družin, upoštevajoč ukrepe fizične razdalje, prezračevanja in ostalega, kar bo zagotovo še veljalo nekaj časa.« Nova celostna podoba Veronikine nagrade Potem ko je Veronikina nagrada lani jeseni od Fit medie Jožeta Volfanda, ki je ustanovil in dolga leta uspešno vodil ta vseslovensko uveljavljen pesniški projekt, prešla pod okrilje HKC, so novi upravljavci zavihali rokave in mu že dali nekaj svojega pridiha. »Ob prevzemu organizacije Veronikine nagrade smo ocenili, da bi po petindvajsetih letih prišlo prav nekaj grafične osvežitve. Oblikovalec nove rešitve Matija Kovač je ostal zvest vsem simbolom, ki so krasili to nagrado v minulem obdobju, nova celostna podoba pa je prilagojena Miha Firšt, direktor Hiše kulture Celje sodobnim smernicam in se naslanja na družino ostalih projektov HKC,« je o novi rešitvi povedal Miha Firšt. Sicer pa so v HKC že objavili natečaj za malo Veroniko in že prejemajo prve prijave, izbrali so tudi komisijo za Ve-ronikino nagrado. Ob obletnici nagrade so se odločili tudi za sodelovanje z društvom slovenskih skladateljev. »Pet smo jih povabili k skladanju skladb, ki bodo uglasbile poezijo preteklih Veronikinih nagrajencev ali pa bodo v njej iskale navdih. V tempu pet skladb na leto nam bo do 30. obletnice nagrade uspelo sestaviti zbirko skladb poezije vseh Veronikinih nagrajencev. Sodelovali bomo tudi s festivalom Izrekanja in z Društvom slovenskih pisateljev. Trenutno smo v obdobju, ko pripravljamo dejavnosti po vsej Sloveniji, ki bodo več pozornosti namenile pesnikom in njihovem delu in ne toliko nagradi, kar je tudi glavno poslanstvo HKC na tem področju.« V Osrednji knjižnici Celje spet med knjižne police r Nova celostna podoba Veronikine nagrade, katere avtor je Matija Kovač, iz podjetja Zgradbazamisli. Po zrahljanju vladnih ukrepov, ki jih je prinesel oranžni načrt sproščanja, imajo obiskovalci Osrednje knjižnice Celje od minulega ponedeljka po štirih mesecih spet omogočen dostop do knjižnih polic in lahko sami izbirajo gradivo. V knjižnici opozarjajo, da epidemija še ni preklicana in da nekateri ukrepi ter omejitve še naprej ostajajo v veljavi. Tako je število obiskovalcev v knjižnici omejeno, na kar so pri vhodu v avlo tudi opozorjeni. V primeru, da je predpisano število obiskovalcev doseženo, morajo na vstop počakati pred knjižnico. Gradivo, ki ga uporabniki sami izberejo med policami, tudi sami zadolžijo na knjigomatu, pri čemer potrebujejo člansko izkaznico. V knjižnici sicer še naprej spodbujajo uporabo brezstične izposoje, se pravi, da uporabniki gradivo naročijo vnaprej, po spletu ali telefonu in ga prevzamejo pri pultu za izposojo. Vse bralce vabijo tudi k izposoji bralnih paketkov, ki uporabnike čakajo v avli. Mogoča je tudi izposoja revij in časopisov, vendar časopisna in študijska čitalnica ostajata zaprti za uporabnike. Zato pa lahko študenti uporabljajo steklene študijske učilnice, pri čemer je v posamezni učilnici lahko zgolj ena oseba. V Osrednji knjižnici Celje uporabnike še pozivajo, naj se v knjižnici zadržujejo čim krajši čas, vanjo naj se hkrati odpravita le dva družinska člana. Vsi napotki veljajo tudi za krajevne enote OKC - v Vojniku, Štorah, na Dobrni in v Šmar-tnem v Rožni dolini. »Razkuževanje rok, zaščitna maska, varnostna razdalja in merjenje temperature so pri vstopu v knjižnico obvezni. Merilnik temperature je skladen z varstvom osebnih podatkov, je popolnoma anonimen in ničesar ne beleži, neposredno prikaže zgolj vašo telesno temperaturo,« navajajo v OKC. RG Jeseni v Velenju španski melos Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, bodo v Velenju oktobra pripravili 1. mednarodno tekmovanje klasične kitare. Projekt, ki ga v sodelovanju snujejo Veleposlaništvo Španije v Sloveniji, Društvo slovenskih učiteljev kitare in Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, podpira pa ga tudi Mestna občina Velenje, je minuli teden med obiskom v Velenju predstavil španski veleposlanik v Sloveniji, nj. eksc. Juan Aristegui Laborde. Španskega veleposlanika in njegovo delegacijo je sprejel direktor velenjske občine mag. Iztok Mori in gostom predstavil zgodovino, socialne in razvojne projekte ter gospodarske kazalnike mesta. Sprejema so se poleg veleposlanika udeležili še njegov namestnik Martin Remon Miranzo, predstavniki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, in sicer ravnatelj Boris Štih, koordinator tekmovanja Urban Meža ter vodja aktiva za kitaro, harfo in citre Tadej Zibrat. Udeleženci srečanja so bili enotnega mnenja, da je predstavljen projekt odlična priložnost za krepitev mednarodnih odnosov ter odpiranje novih priložnosti za izmenjavo dijakov in študentov. Če bodo to dopuščale takratne epidemiološke razmere, bodo v Velenju oktobra, ko Španci obeležujejo nacionalni praznik, organizirali tekmovanje klasične kitare v treh različnih kategorijah (osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni). Sodelujoči bi izvajali le skladbe španskih skladateljev, za zmagovalnega študenta bi organizirali samostojni koncert v Španiji. LKK, foto: MOV Španski veleposlanik v Sloveniji je v Velenju predstavil načrte za organizacijo 1. mednarodnega tekmovanja klasične kitare. Snovalce tekmovanja je sprejel direktor velenjske občine Iztok Mori. 12 NAŠA TEMA Prednosti in slabosti dela na daljavo Se bo delo od doma obdržalo tudi v pokoronskem času? Obdobje epidemije koronavirusne bolezni je v naša življenja prineslo številne novosti. V času izrednih razmer smo se vsi državljani nenehno učili. Na vseh področjih. Koliko smo se naučili predvsem iz storjenih napak, bo pokazal čas. A dejstvo je, da vse spremembe, ki smo jih bili prisiljeni vpeljati v svoja življenja in delo, niso bile slabe. Z dovolj znanja, medsebojne podpore, sodelovanja in nenehnega izobraževanja so pravzaprav lahko zelo dobre. Pomemben premik v miselnosti se je v času najbolj zaostrenih razmer in pomanjkanja informacij zgodil ravno na področju dela. Čeprav je bila oblika dela od doma oziroma na daljavo že pred epidemijo zakonsko opredeljena, so se je posluževala le redka podjetja. V zadnjem letu se je delo od doma močno povečalo. Številni uspešni menedžerji pa že napovedujejo, da bo kombinacija klasične oblike dela in dela na daljavo zmagovalna kombinacija dela v prihodnje. LEA KOMERICKI KOTNIK »Stvari, o katerih smo prej razmišljali, za katere smo nekako vedeli, da so neizbežne, a so se podjetja oziroma njihova vodstva zanje še vedno težko odločala, so se zgodile takoj. O delu od doma se govori že nekaj časa, prav tako se je ugibalo, kako učinkovito je. Zdaj smo to obliko dela dodobra preizkusili v praksi in spoznali prednosti ter slabosti,« je pred tedni v intervjuju za Novi tednik dejala Medeja Lončar, direktorica družb Siemens Slovenija in Hrvaška ter predsednica Združenja Manager. Čeprav je bila zaradi varovanja zdravja tokrat sprememba izpeljana na hitro, je prepričana, da bodo uspešna in tehnološko naprednejša podjetja obliko dela na daljavo uspešno vpeljala v delovni proces tudi po koncu zdravstvene krize. Seveda pa tovrstna oblika dela ne bo edina. Ljudje smo namreč socialna bitja, ki za delovanje in razvoj nujno potrebujemo tudi neposredno interakcijo z drugimi. Nuja današnjega časa Po oceni analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je ob koncu lanskega leta delo od doma opravljala le četrtina zaposlenih. »Od približno 890 tisoč delovno aktivnih je to 210 tisoč zaposlenih. Pri teh zaposlenih so upoštevani tudi zaposleni v sektorju država,« pojasnjujejo pri GZS in dodajajo, da drugi zaposleni dela na daljavo ne morejo opravljati brez večjih prilagoditev. »Tako na primer ne morejo na daljavo delati nekateri tipični profili, kot so proizvodni delavci, prodajalci, gradbeniki, logisti, vzdrževalci, čistilke in še bi lahko naštevali.« Delo na domu predstavlja sodoben način dela, ki temelji na vzajemnem zaupanju med delodajalcem in zaposlenim, so se strinjali udeleženci Dneva delodajalcev, ki ga je novembra lani v virtualni obliki organizirala GZS. Izvršni direktor zbornice Mitja Goren-šček je delo na domu označil kot nujo današnjega časa. »Gre za moderen način dela, ki je blizu predvsem mladim, tudi v času, ko ne gre za odreditev zaradi izrednih razmer. Z delom na domu ponujamo zlasti nekaterim dejavnostim možnosti, da delavec sam ustvarjalno oblikuje svoj delovni dan, delodajalcu pa, da vpliva na stroške dela.« Jaka Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, vidi delo na domu kot izziv za delodajalce in delavce. »Lahko izgleda vabljivo, saj gre za delo v domačem okolju, hkrati pa so tudi nekatere slabosti, kot so neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službene namene, socialna distanciranost.« Poudaril je vlogo socialnih partnerjev, da v kolektivnih pogodbah dejavnostih na tem področju nadgradijo zakon. Za dopolnitev zakonodaje se je zavzela tudi predstavnica podjetja Siemens, Špela Ajdišek Ro-bič, ki meni, da izkušnja epidemije in siceršnji napredek tehnologije kažeta, da bo delo na daljavo v prihodnje postalo eno izmed sodobnih načinov dela. »Trenutna slovenska pravna ureditev postavlja delodajalce, ki želijo svojim delavcem omogočiti dodatno prilagodljivost delovnega mesta z uvedbo dela od doma oz. na daljavo v kombinaciji stalnega in občasnega, pred izzive, kako to zakonito in fleksibilno urediti.« Nenadejan razvoj Pri GZS še ugotavljajo, da je zaradi izkušenj iz »koronskega obdobja« vse več zanimanja za delo na daljavo. »Delo od doma je v določenih dejavnostih, kjer je ta način dela mogoče vpeljati, pokazalo možnost prilagoditev in porast znanj, ki se jih nismo zavedali. Prepričani smo, da bo delo od doma kot oblika sklica sestankov, hitrih dogovorov, poglobljenega načina dela za posamezne naloge, izobraževanja, postala še bolj uveljavljena tudi v poko-ronskem času.« Prednost za delodajalca pri zbornici vidijo predvsem v nižjih stroških tekočega poslovanja (ni stroška za prihod na delo, manjše so potrebe po delovni površini). Kot ključno slabost pa izpostavljajo odtujenost teh zaposlenih od preostalega kolektiva. »To zahteva večjo angažiranost vodstva in kadrovske službe pri oblikovanju ukrepov, ki ohranjajo lojalnost zaposlenih.« Kot poseben izziv pri zbornici izpostavljajo tudi merjenje produktivnosti pri delu od doma. »Ta bo verjetno bolj nihala kot pri delu na delovnem mestu v prostorih delodajalca. Zavoljo tega menimo, da se bo večina delodajalcev, ki se bo določila za trajno spremembo, odločala za hibridni sistem oziroma občasno možnost dela od doma.« Ureditev prostora in skrb za telesno aktivnost STOL - ledvenomedenična opora - sedežna površina naj ima nastavljiv naklon (do 10°) - nastavljiva višina - podpora za roke TIPKOVNICA - nevtralni položaj zapestja ločena od ohišja računalnika, da jo lahko prosto premikamo - pred tipkovnico naj bo najmanj 15 do 20 centimetrov prostora za naslon rok MIZA - visoka med 72 cm in 75 cm - nastavljiva po višini - površina mize najmanj 160 cm X 90 cm - nevtralne barve ■ zaobljen rob delovne površine ■ dobra dosegljivost predmetov - uporaba dvižne mize RAČUNALNIŠKI ZASLON razdalja med očmi in ekranom 60 do 80 cm - zgornji rob naj bo v ravni ali tik pod ravnijo uporabnikovih oči - namestite ga pravokotno na okna/ali pod svetlobne vire Pod pisalno mizo mora biti primerno velik prazen prostor za noge RAČUNALNIŠKA MIŠKA - podlaga za miško naj ima naslon za zapestje - naj leži blizu tipkovnice - kadar miške ne uporabljamo, roko umaknemo z nje Dobra organizacija delovnega časa in prostora sta ključni za učinkovito delo na domu. Prostori so navadno urejeni tako, da pripovedujejo zgodbo in omogočajo opravljanje določene dejavnosti. Ko delamo od doma, je zato zelo pomembno, da si delovni kotiček ustrezno uredimo in opremimo, svetujejo strokovnjaki s področja dela. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, svetuje, da si za delo od doma uredimo prostor ali kotiček, če imamo prostorsko stisko, ki bo namenjen samo delu. Oprema naj nas spominja na delo - pisalna miza, oglasna deska in pisarniško oblikovan stol. Na steno si lahko pripnemo kakšno spodbudno misel ali pa načrt dela, tisto, kar nas pri delu motivira. Pomembno je, da kotiček kjer delamo, ni namenjen tudi sproščanju ali družinskemu klepetu. Pomembno je, da uspemo med delom zmanjšati hrup iz okolice: »V kolikor ne moremo zapreti vrat, je dobro, da pri delu uporabljamo kakovostne slušalke,« pravi sogovornica. Enako svetujejo specialisti s področja medicine dela, ki v zadnjih mesecih vse pogosteje opozarjajo na tveganja, predvsem zdravstvena, ki jih prinaša vpeljava dela od doma. Kot pojasnjujejo, je ta tveganja z dobrim načrtovanjem in vpeljavo ustreznih ukrepov mogoče zmanjšati oziroma celo odstraniti. »Treba je ustrezno urediti delovno okolje, priskrbeti pravilno delovno opremo, varovati duševno zdravje zaposlenega in promovirati telesno dejavnost.« NASA TEMA 13 Ključno je zaupanje Delo od doma je za nekoga prijetno, za drugega prekletstvo. Kakor koli že, vse kaže, da bo del naše realnosti še kar nekaj časa, zato se je pametno dobro pripraviti in organizirati. O prednostih in slabostih dela na daljavo je bilo v tujini narejenih že precej študij. Te so se v zadnjem letu v praksi udejanjile in potrdile tudi v slovenskem delovnem okolju, pravi izredna profesorica dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prepričana je, da delo od doma zaposlenim prinaša določeno stopnjo avtonomije, ki je zelo pomembna za posameznikovo motivacijo. Posameznik lažje usklajuje delo in prosti čas in si sam postavlja prioritete. »Hkrati pa nas delo od doma na nek način socialno izolira, kljub temu da imamo zoome in skype. Človek je bitje, ki potrebuje tudi fizične stike, poglede, dotike,« opozarja Boštjančičeva in dodaja, da hkrati tudi vodenje na daljavo predstavlja zelo velik izziv. »Zastavljajo se vprašanja, kako nadzirati, kako usmerjati posameznike, ki delajo od doma.« Kot eno ključni stvari pri uspešni vzpostavitvi dela od doma Boštjančičeva navaja zaupanje. »Naredimo lahko izr. prof. dr. Eva Boštjančič, univ. dipl. psih. vzporednico s pubertetniki: kdaj jih lahko spustimo ven? Takrat, ko oblikujemo ustrezno stopnjo zaupanja. Podobno je pri delu na daljavo. Treba je oblikovati zaupanje v zaposlenega, v njegovo zrelost, samostojnost, odgovornost,« poudarja sogovornica in pri tem opozori, da je gradnja zaupanja tek na dolge proge. Eva Boštjančič ob tem opozarja, da je v situacijah, kakr- šni smo bili na primer priča lansko pomlad, nujno, da se med zaposlenimi in nadrejenimi sklene tudi tako imenovana psihološka pogodba. »Gre za dogovor med zaposlenimi in delodajalcem oziroma nadrejenim. Ta na primer določa oziroma dovoljuje, da si zaposleni v okviru delovnega časa lahko vzame čas, da pomaga šolajočemu otroku, da nekdo, ki je bolj jutranji tip, z delom začne prej in prej tudi zaključi,« pojasnjuje. Tovrstna psihološka pogodba naj bi tudi opozarjala na to, da se delovnik ne raz-vleče čez cel dan. Kar je ena od najpogostejših pasti dela od doma. »Ključno za uspešno delo na daljavo je, da se zaposleni in organizacija dogovorijo, kdaj je delovni čas in kdaj čas za počitek. Posameznik pa ima v okviru tega možnost samostojne organizacije dela.« Izpolnjevanje dogovorov Da je zaupanje temelj vsakega odnosa, naj bo to v družini ali podjetju, poudarja tudi specializantka medicine dela, prometa in športa Ajda Erzar, dr. med., s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega UKC. Kot pravi, ga je pri delu na domu treba krepiti na več ravneh. »Delodajalec zaupa delavcu, da bo kljub manjšemu nadzoru, ki ga je deležen ob delu na domu, opravil vse zastavljene delovne naloge. Na drugi strani razmerja delavec zaupa delodajalcu, da mu bo omogočil zdravo in vzpodbudno delovno okolje.« Za ohranjanje zaupanja v odnosu je nujno obojestransko upoštevanje dogovorov in izpolnjevanje pričakovanj. »Naš cilj naj ne bo enačenje vrednosti različnih oblik dela, raje se osredotočimo na to, da vsako obliko dela izvajamo tako, da le-to ne predstavlja tveganja za zdravje, temveč celo pripomore k njegovi krepitvi,« zaključi Erzarjeva. LEA KOMERIČKI KOTNIK Ajda Erzar, dr. med. OB ROBU Smo sposobni miselnega preskoka? Na razmere, v katerih smo se znašli lansko pomlad, nismo bili pripravljeni. O tem, da bi večina ljudi namesto v pisarnah sedela za računalniki doma, nismo razmišljali. Čeprav so o pozitivnih učinkih dela od doma že poročali tudi iz tujine. Še do nedavnega je marsikje za delavnega veljal tisti, ki je v pisarni oziroma na delovnem mestu ostajal še dlje od uradnega delovnega časa.. Pri tem ni nujno, da je naredil več kot njegov sodelavec, ki je delovno mesto zapustil po dogovorjenih osmih urah dela. Nekako v stilu, da je priden tisti, ki ga šef vidi delati. Z epidemijo so se ta razmerja porušila. Vse več vodij se je začelo zavedati, da je bolj kot količina dela pomembno, da je delo kakovostno opravljeno v dogovorjenem roku. Seveda pa je to zavedanje v tako kratkem čas, letu dni, težko ponotranjiti. Ob tem velja poudariti, da je delo od doma v izrednih okoliščinah, kakršnim smo bili priča v začetku pojava epidemije in v času zaprtja vrtcev in šol, nekaj povsem drugega kot delo od doma v normalnih okoliščinah. Kdor ni doživel »hektike«, ko so domače mize čez noč postale pisarne in so otroci namesto v vrtcih in šolah posedali po kavčih in naposled obsedeli pred ekrani, ta ne bi smel soditi. V času, ko je bilo »vse od doma«, je bilo težko slediti priporočilom o tem, kje in kako primerno urediti delovni prostor. Še težje je bilo slediti navodilom o organizaciji časa. Kakorkoli že, vsak se je na svoj način, z znanjem, ki ga je imel, spopadal z nastalo situacijo. Verjetno smo si vsi kdaj želeli, da bi se znašli v drugačni situaciji. A eno je gotovo, tisti, ki s(m)o stalno ali občasno delali od doma, se v tem času gotovo nis(m)o praskali po zadnjici. ANKETA Izkušnje podjetji in zaposlenih z delom od doma so različna. Nekaj podjetji v regiji smo povprašali, kako so se z njim spoprijela in ali bodo tovrstno obliko dela ohranila tudi po koncu epidemije. V Cinkarni Celje so zaradi epidemije covida-19 in s tem povezanim omejevanjem števila zaposlenih v podjetju delavcem, ki jim je narava dela to dopuščala, omogočili delo od doma. »Večinoma gre za delovna mesta na področju strokovnih podpornih služb, ki niso vezana neposredno na proizvodnjo,« so pojasnili in dodali, da se bodo dela od doma v prihodnje zaradi narave dela, ki je vezano na zagotavljanje proizvodnje ter optimizacijo poslovnih procesov in zahteva prisotnost zaposlenih v podjetju, posluževali v zelo omejenem obsegu in v kombinaciji s klasičnimi oblikami dela. Podobno sporočajo tudi iz podjetja Pišek - Vitli Krpan, kjer so od doma občasno delali predvsem zaposleni v administraciji. Tudi v podjetju Brihteja, kjer ponujajo celovite informacijsko-teh-nološke rešitve, so se v času epidemije hitro prilagodili razmeram in svoje delo, kjer je bilo to mogoče, prenesli v virtualni svet. »Ugotavljamo, da ima delo od doma dobre in slabe lastnosti. Komunikacija je tu ključnega pomena, ta pa je pri uporabi virtualnih kanalov na trenutke otežena. Nadvse si želimo ohranjati in nadgrajevati dobre odnose v kolektivu in do naših strank, kar pa v trenutnih razmer zahteva dodaten trud in koordinacijo.« Priznavajo, da si v prihodnje želijo predvsem pristnega osebnega stika tako med zaposlenimi kot s strankami, se pa na področjih, kjer je mogoče, spogledujejo s hibridnimi oblikami dela, ki vključujejo tako delo v pisarni kot tudi od doma. Med prvimi so že lani spomladi delo od doma uvedli v Hisense Gorenje Europe. Tisti zaposleni, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo, delajo od doma in za to prejemajo tudi nadomestilo. »Delo pote- ka brez težav in zastojev, tako da na splošno je izkušnja podjetja z delom od doma dobra. Tudi v prihodnje se bomo zagotovo prilagajali situaciji in temeljito preučili pozitivne in negativne učinke dela od doma, saj je tovrstna oblika dela za različne zaposlene različno ustrezna (primerni prostori, oprema, mir, sposobnost »preklopa« na elektronske komunikacijske kanale, motivacija).« Za vodje in zaposlene so pripravili tudi več izobraževanj in okroglo mizo o delu od doma, kjer so lahko izpostavili svoje težave, izzive, uspehe, rešitve in dobre prakse. »Treba je poudariti, da je v izrednih razmerah, kot je epidemija koronavirusa, ko se je bilo treba hitro odzvati in smo si bili vsi prisiljeni na hitro urediti domače pisarne, seveda drugače, kot če gre pri delu od doma za redno, ustaljeno in dobro organizirano prakso v podjetju, ki je tudi ustrezno vzpostavljena in podprta. Zagotovo pa bo obdobje epidemije na tem področju prineslo številna nova spoznanja za delodajalce in v tem okviru tudi dobre prakse, ki smo jih v času dela od doma pridobili,« še sporočajo. Uspešno so se novi realnosti prilagodili tudi v Tušu. »Z ukrepi zdravstvene varnosti smo vzpostavili varne pogoje za delo, ki omogočajo, da se zelo kmalu na delovna mesta v podjetju vrnejo prav vsi zaposleni.« Kot pravijo, zaposleni pogrešajo nedigitalno interakcijo, ki je v sodobnih poslovnih procesih ključna za učinkovito opravljanje nalog. »Delo na daljavo in sodobna digitalna tehnologija po eni strani res prinašata večjo fleksibilnost pri opravljanju dela, a po drugi strani se delo opravlja v drugačnih pogojih, ki niso nujno najprimernejši, saj se ob delovnih nalogah znajdejo mnoge obveznosti, ki zahtevajo dodaten čas in motijo delovni proces.« Lahko se zgodi, da človek dela še več kot sicer Simon Šketa »Vsak, ki dela od doma, se mora sam zavzeti za trenutke, ki so samo njegovi ali ko se posveti bližnjim. Na kratek rok delo od doma ni težavno. Če pa to počneš kakšno leto in ne znaš ločevati dela od prostega časa, lahko izgoriš.« Tako pravi Savinjčan Simon Šketa, strokovnjak za digitalno komuniciranje in odnose z javnostmi, zaposlen v Telekomu Slovenije. Šketa se je na delo od doma pripravljal vso svojo kariero, saj je bil pred zaposlitvijo v omenjenem telekomunikacijskem podjetju vrsto let svobodni novinar. To pomeni, da je delal v svoji domači pisarni in na daljavo sodeloval z različnimi poslovnimi partnerji. Za tiste, ki do epidemije koronavirusa še niso delali na tak način, je delo od doma prineslo precej izzivov, je pojasnil. Prvi izziv je tehnološki - da ima oseba na voljo primeren računalnik in delujočo internetno povezavo. Naslednji izziv je poznavanje programske opreme, torej programov, kot so Zoom ali Microsoft Teams. Še en pomemben izziv je, kako na daljavo sodelovati s tistimi, ki jih sicer videvaš v živo. »Uspešnost tega sodelovanja je odvisna od vseh vpletenih strani. Moramo se zavedati posebnosti pri bontonu komuniciranja na daljavo, da dvigujemo roko, da ne skačemo v besedo, da poslušamo, preden vprašamo, da ob videokonferencah uporabljamo storitev >klepet<, ki je manj moteč poseg v skupno komunikacijo. Se pa tega seveda vsi še učimo.« Da človek ne dela cel dan Zakaj omemba dela od doma pri nekaterih ljudeh še vedno vzbuja predstavo, da človek dela manj kot na delovnem mestu? Simon Šketa pojasnjuje, da gre predvsem za miselnost vpletenih. V pogovoru s kolegi opaža, da je večina delodajalcev že toliko osveščena, da jih zanimajo le učinki dela zaposlenega. »Šteje to, da zaposleni opravijo svoje delo tako, kot so bili dogovorjeni.« Delo od doma lahko po njegovem prepričanju zelo hitro privede do tega, da človek dela več kot sicer, včasih tudi cel dan. »Tako delaš zjutraj, čez dan, malo še zvečer in v bistvu nikoli nimaš svojega miru, da bi izklopil svoje misli. Pomembno je, da vsak posameznik vzpostavi ločnico med delovnim in prostim časom.« Tak način dela bo marsikje ostal Naklonjenost delu na daljavo je po opažanju Simona Škete različna od panoge in procesov dela posameznega podjetja. »Slovenija je tako mala, da prej ni bilo potrebe po tem, da bi zaposleni ostajali doma, saj so s kratko vožnjo lahko hitro prišli na delovno mesto, tam so vstopali tudi v socialne stike. Presedlati na nov način dela je bil za taka podjetja najbrž precejšen izziv. Vendar se je večina podjetij, kjer je bilo delo od doma možno, kar dobro znašla.« Smernice v svetu nakazujejo, da bo delo od doma vse bolj prisotno, dodaja Šketa. Ker je dobršen del slovenskega gospodarstva že sedaj v rokah tujih lastnikov, ti v naše okolje prinašajo svoje navade iz tujine. V tujih visokotehnoloških podjetjih je delo od doma že nekaj časa dokaj običajno, so pa seveda tudi poklici, kjer to nikoli ne bo možno. Sogovornik meni, da bo tak način dela pri nas do neke mere ostal tudi po koncu epidemije koronavirusa. »Ljudje smo se naučili marsičesa novega. Čeprav nam je bilo težko, si moramo priznati, da smo boljši kot eno leto nazaj. Spopadli smo se s številnimi novimi izzivi, uspešno smo jih premagovali in sedaj smo močnejši. Mislim, da bodo tako delodajalci kot zaposleni to znali uporabiti v svoj prid.« TS »Za poslovne sestanke s tujimi partnerji so nekoč zaposleni morali na letalo in odpotovati v drugo državo. To je drago za podjetje in naporno za zaposlenega. Sedaj lahko imamo sestanke na daljavo brezplačno. Zahvaljujoč digitalizaciji oddaljenost od drugih držav ni več problem.« 14 KRONIKA Tenis copate zamenjajte z ustrezno obutvijo Tudi gore v naši regiji so v tem času nevarne Trenutno so v Kamniško-Savinjskih Alpah podobne razmere kot v Julijskih Alpah. Razmere so sicer nevarne tudi zaradi severovzhodnega vetra, ki dela zamete. »Zato priporočam, naj ljudje, če že odhajajo v gore, obiskujejo sredogorje ali hribe, ki trenutno niso tako nevarni. Med njimi je Raduha, ki trenutno ni nevarna za plazove. Druge gore nad Logarsko dolino ali Okrešljem naj ljudje pustijo za čas, ko se bodo razmere umirile,« pravi Brane Povše iz Gorske reševalne postaje Celje in predsednik Planinskega društva Celje - Matica. SIMONA SOLINIC Zgodba s sprožitvijo snežnega plazu bi se lahko tragično končala tudi na našem območju konec lanskega leta na Turskem žlebu. Takrat je bilo na tistem območju enajst ljudi, plaz je zasul dve osebi, prva se je rešila sama, drugo so rešili gorski reševalci. V naši regiji je bilo lani manj nesreč v gorah kot leto prej, saj je bil tudi obisk gora manjši zaradi epidemije in zaradi ukrepov, ki so prepovedovali prehajanje občinskih meja. Ker je vlada ta ukrep zdaj sprostila, se bo zagotovo obisk gora povečal, kar pričakuje tudi Povše, zato svetuje skrajno previdnost in dobro pripravo na gorske razmere po morebitnem daljšem času, v katerem ljudje v gore niso zahajali. »V gorah je vse odvisno od tega, kakšen cilj imamo, kako smo na ture pripravljeni in kako smo opremljeni. Največja napaka ljudi v gorah je precenjevanje svojih sposobnosti, sledi neprimerna oprema. Opažam, da imajo ljudje dereze v visokogorju, vendar so te primerne bolj po ravninskem poledenelem območju, ko pa se začne pot vzpenjati, mora biti oprema Razmere v visokogorju so zaradi nizkih temperatur in močnega vetra nevarne, saj nastajajo zbite in trde plošče snega, ki se lahko hitro sprožijo. Zato so razmere tudi nepredvidljive. Temperature v visokogorju so okoli minus 20 stopinj Celzija, pihajo tudi močni vetrovi severnih in severovzhodnih smeri. Agencija RS za okolje je razglasila tretjo stopnjo nevarnosti zaradi nevarnosti proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino približno 1.700 metrov. Ta stopnja naj bi se še nekaj časa obdržala, ker so temperature v hribih nizke, veter pa je močan. V planinski šoli sicer planince učijo različnih postopkov, kako se rešiti v primeru plazu, med drugim tudi plavalnih gibov, s katerimi se lahko obdržijo na površju. Priporočajo, da imajo planinci s sabo tudi plazovni trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, sonda in lopata, vključno s plazovnim nahrbtnikom. Možnosti preživetja pri plazu so majhne, predvsem če je oseba sama. Najbolj ključnih je prvih 15 minut po zasutju, ko ima človek največ možnosti za preživetje, če poškodbe niso prehude. še bolj temu primerna. Obutev je tudi tista, za katero ljudje pozabljajo, da je ključna za v hribe. Predvsem v nižjih območjih opažam tudi, da ljudje hodijo v hribe kar v tenis copatah. Tako je bilo zadnjič na Smrekovcu, kjer sem videl, da so starši z otroki hodili kar v tenis copatah,« pravi Povše. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče ali za posredovanja reševalcev je predvsem to, da se ljudje v gorah izgubijo. »Ker precenijo sposobnosti, si morda tudi ne upajo dalje. Še vedno je v gorah poledenelo, a ljudje tega ne verjamejo, dokler tega ne opazijo. Ključno je tudi, da si vedno izberejo turo, ki so jo sposobni opraviti s pravilno opremo,« še pojasnjuje sogovornik. Bajde bo izkoristil vse pravne možnosti Vrhovno sodišče RS je lani zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru Romea Bajdeta. Gre za moškega, ki je leta 2015 v Velenju umoril partnerko Lidijo Škratek, zaradi česar je bil obsojen na 25 let zapora. Njegova odvetnica Albina Vedenik se je zdaj pritožila še na ustavno sodišče. Spomnimo, da je tudi Višje sodišče v Celju pred leti potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Na sodbo sta se takrat pritožila dva njegova odvetnika, ki sta ga zastopala v postopku. Znano je, da je Bajde odvetnico zamenjal tik pred sodbo, nakar je druga zagovornica zbolela, sodišče pa mu je dodelilo novega odvetnika. Vse to se je dogajalo tik pred izrekom sodbe, kar je za odvetnika, ki mu ga je dodelilo sodišče v zadnjem trenutku, pomenilo, da se za pripravo kazenskega spisa za obrambo ni mogel dobro pripraviti. V procesu je prihajalo do številnih zapletov. Šlo je že za drugo sojenje, saj je bila prva sodba razveljavljena. Drugo sodbo je sodišče izreklo v zadnjem trenutku, preden bi se Bajdetu iztekel pripor. Bistvena razlika s prvim sojenjem - v prvi sodbi ga je sodišče obsodilo na 13 let zapora - je, da je sodišče odločilo, da je bilo ljubosumje »pretežno gibalo obtoženega pri storitvi kaznivega dejanja«. Oba zagovornika sta v svojih pritožbah navajala, da je v sojenju prihajalo do bistvenih kršitev postopka. A so višji sodniki odločili, da v tem primeru ni prišlo do kršitev določb kazenskega postopka niti do kršitev pravnih jamstev. Menili so tudi, da sta pritožbi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nepopolni. Zavrnili so tudi pritožbo, s katero sta zagovornika trdila, da bi Bajdetu morali očitati uboj in ne umor. Pritožila sta se še na višino kazni, da je previsoka, saj je obtoženi kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, toda višji sodniki se niso strinjali niti s tem. Sodbo okrožnega sodišča so tako potrdili in zapisali, da je bil motiv za kaznivo dejanje pojasnjen z vso gotovostjo. Bajde je svojo partnerko pretepel in zadavil na velenjski ulici, nato njeno truplo pripeljal v zdravstveni dom in se predal policiji. Do partnerke je bil že v preteklosti nasilen in je bil tudi pravnomočno obsojen. SŠol Romeo Bajde. Foto: SHERPA Dan enotne številke za pomoč Enajsti februar je mednarodni dan številke 112, ki deluje kot enotna evropska številka za klic v sili. Klicateljem je na voljo neprekinjeno ves čas, vse dni v letu. Lani so po zadnjih podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje v regijskih centrih za obveščanje prejeli 514.653 telefonskih klicev na pomoč, kar je povprečno 1.410 klicev na dan. Celjski regijski center je poleg ljubljanskega in mariborskega lani prejel največ klicev. Ljudje največkrat kličejo na 112, ker potrebujejo nujno medicinsko pomoč. Na številko 112 se lahko posameznik obrne, če potrebuje nujno medicinsko ali veterinarsko pomoč. Na 112 je treba med drugim poklicati tudi za pomoč reševalcev, gorskih in jamarskih reševalcev. Na 112 se je treba obrniti tudi ob naravnih in drugih nesrečah, kot so recimo onesnaženje vode, plazovi in ko so ogrožena življenja ljudi ter živali. Ob klicu je treba pristojnim povedati, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje in kdaj. Treba je povedati tudi, koliko je ponesrečencev, za kakšne poškodbe gre in kakšne so okoliščine na kraju nesreče ter kakšno pomoč potrebujemo. Stisko je mogoče sporočiti tudi s SMS-sporočilom, a je to namenjeno predvsem gluhim in naglušnim osebam. Slednjim je na voljo tudi aplikacija Wap112, ki jim na olajšan način omogoča pošiljanje besedilnega klica v sili, saj lahko tako sporočijo dogodke, kot sta na primer prometna nesreča ali vlom. SŠol Sodne dražbe odslej tudi v elektronski obliki Februarja je začel v Sloveniji delovati portal e-dražbe, kjer so na enem mestu objavljene aktualne dražbe slovenskih sodišč. Prvo spletno draženje pri prodaji nepremičnin v izvršilnih postopkih bo možno v začetku marca 2021. Do februarja letos so bile dražbe v sodnih izvršilnih postopkih možne le na način - da so bili dražitelji fizično prisotni na lokaciji posamezne dražbe. Ker takšen sistem le delno dosega cilj najučinkovitejšega poplačila terjatev, je Vrhovno sodišče RS s pomočjo zunanjega izvajalca zasnovalo sistem spletnega iskalnika prodaj v sodnih postopkih in elektronskega draženja. Ta bo vsem zainteresiranim kupcem s pomočjo naprednega iskalnika omogočal hiter, enostaven in brezplačen dostop do podatkov o predmetih prodaje v sodnih postopkih, s prijavo v sistem si-pass pa tudi lokacijsko neodvisno in anonimno spletno draženje. Na ta način bo zagotovljena širša dostopnost do javnih dražb, način pa bo preprečil tudi dogovarjanja in izsiljevanja med dražitelji na javnih dražbah, kar bo omogočilo učinkovitejše poplačilo upnikovih terjatev. Na portalu e-dražbe, ki bo postopoma, glede na roke prodaj v že objavljenih dražbah, nadomestil objave na spletnih straneh sodstva in posameznih sodišč, bodo na enem varnostno podprtem spletnem mestu objavljene vse prodaje nepremičnin, premičnin in pravic v sodnih postopkih. Draženje, ki bo popolnoma anonimno, bo zaenkrat možno le pri prodaji nepremičnin in pravic v izvršilnih postopkih, način draženja pri ostalih tipih postopkov bo viden na spletnem portalu. Izsledili prebežnike V nedeljo popoldne so policisti na območju Dobovca izsledili tri državljane Kosova. Ti so ilegalno vstopili v Slovenijo. Po končanih postopkih so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Policist oživljal voznico Policist Policijske postaje Žalec je v ponedeljek na območju Žalca reševal voznico, ki je izgubila oblast nad vozilom in trčila v odbojno ograjo. Policist je nemudoma stekel do vozila in opazil, da voznica ne kaže življenjskih znakov. Takoj je začel oživljanje. Kmalu je mimo pripeljala še zdravniška ekipa, ki se je vračala z drugega nujnega primera. S skupnimi močmi so voznico, ki je doživela srčni zastoj, ohranili pri življenju. »Takojšnja pomoč policista in zdravniške ekipe je bila v tem primeru ključnega pomena za njeno življenje. Voznici želimo čimprejšnje okrevanje,« so sporočili s Policijske uprave Celje. SŠol ZA ZDRAVJE 15 Vnukinja razočarana nad bolnišnično oskrbo svoje babice Iz bolnišnice domov s krvavimi preležaninami »Vem, da je zdravstveno osebje preobremenjeno, vem, da ga je premalo, a kljub temu nisem pričakovala, da se bo moja babica iz bolnišnice vrnila s takšnimi preležaninami,« začne svojo zgodbo Celjan-ka, ki želi ostati anonimna. Njeno babico so pred tedni morali odpeljali z rešilnim vozilom v bolnišnico zaradi slabega zdravstvenega stanja, nakar je nekaj dni ostala hospitalizirana. Stara je več kot 80 let, a družino je presenetilo, da je imela tako hudo krvave preležanine, zatem ko so jo odpustili iz bolnišnice. Rane pred tem nikakor niso bile tako obsežne. Da to drži, smo se na podlagi fotografij prepričali tudi sami. SIMONA SOLINIC Poleg tega, kot pravi vnukinja, v bolnišnici niso upoštevali seznama zdravil, ki jih je babica pred hospitalizacijo jemala. Svojci se bojijo, da je to razlog - saj med večdnevnim bivanjem naj ne bi dobivala tablet proti sladkorni bolezni - da mora zdaj babica jemati tudi inzulin, medtem ko je pred odhodom v bolnišnico zaradi sladkorne bolezni uživala samo tablete. Babica je imela v bolnišnici tudi druge hujše zdravstvene zaplete. Čeprav je babica zdaj že nekaj tednov v domači oskrbi, preležanine, ki so se povečale v bolnišnici, še danes niso povsem izginile. Vnukinja ne skriva razočaranja nad tem: »Za babico skrbimo 24 ur na dan, nudimo ji najboljšo oskrbo, kar je možno. Toda če je svojec v bolnišnici, resnično pričakuješ, da bo osebje skrbelo, da se kaj takšnega ne bo zgodilo. Razumem, da se v milejši obliki lahko zgodi, a tega, da pride človek iz bolnišnice s preležanino, ki je večja od 20 centimetrov, in s popolnoma krvavo obleko, tega ne morem razumeti. Razumela bi, če bi rano v bolnišnici opazili, jo oskrbeli in nam ob odpustu tudi svetovali, kako ravnati.« Nad tem, kako rana pri njeni babici ni bila oskrbljena, tako kot bi morala biti, naj bi bila presenečena tudi patronažna sestra, ki babico obiskuje na domu že nekaj časa. Ves čas jo je strah Druga stvar, ki je svojce starostnice razžalostila, je bila oskrba z zdravili, ki bi jih morala babica jemati kljub hospitalizaciji. »Točen seznam zdravil smo izročili reševalcem ob njihovem prihodu po babico. Zagotovili so nam, da ga bodo predali naprej. Zaradi epidemije namreč na oddelek, kjer je bila nato hospitalizira-na, z babico nismo mogli,« razlaga vnukinja. Dodaja, da so vsak dan klicali na oddelek, kjer so zatrdili, da babica jemlje vsa zdravila s seznama. »Šele po babičinem odhodu iz bolnišnice smo izvedeli, da seznama na oddelku sploh niso imeli,« pravi vnukinja. Zato se svojci bojijo, da bi se sladkorna bolezen in ostale bolezni poslabšale. Babica mora zdaj namreč dobivati redne odmerke inzulina. Starostnica ni dementna, razumsko je v zelo dobrem stanju, vendar je v bolnišnici zelo opešala. Svojce je zdravstveno osebje z oddelka, na katerem je gospa nekaj dni bivala, večkrat vprašalo, ali je babica dementna. »Vedno smo jim odgovorili, da ni dementna, kar so potem s preiskavami tudi sami ugotovili. Nam je pa babica povedala, ko je prišla domov, da bi raje umrla, kot da bi šla spet v bolnišnico ... Od vrnitve domov njeno stanje peša. Ne more se umiriti, ves čas jo je strah, ponoči želi, da jo držimo za roke ...« v solzah dodaja vnukinja. »Še enkrat poudarjam, da razumem, da je epidemija in da ne moremo kar tako na obisk k nekomu v bolnišnico. Razumem tudi, da so informacije možne samo po telefonu, ampak za svojce to pomeni, da nimamo nadzora nad tem, kaj se z našimi svojci dogaja, kot bi ga imeli, če bi jih med bivanjem v bolnišnici videli. Spraševali smo, ali obstaja možnost, da bi babico videli s pomočjo videoklica, a so dejali, da to ni mogoče. Razumljivo je tudi, da je povečano število covidnih bolnikov, ampak takšne stvari, da se v bolnišnici rana tako zelo poveča, se ne bi smele dogajati. Ne obsta- Splošna bolnišnica Celje ima urad za pritožbe, ki evidentira in vodi postopek reševanja pritožb bolnikov, njihovih svojcev ali zakonitih zastopnikov zoper strokovnost, izvajanje procesa zdravljenja ali odnos delavcev Splošne bolnišnice Celje. Bolniki in njihovi svojci lahko pritožbe podajo pisno ali ustno. Če se pritožnik pritoži neposredno na urad, tam sestavijo zapisnik, ki ga podpišeta pritožnik in zapisnikar. Pisno pritožbo lahko posamezniki podajo tudi na spletnem obrazcu. Vsak zaposleni v bolnišnici je tudi o prejemu ustne pritožbe dolžan obvestiti eno od pristojnih oseb, ki mu je predpostavljena. Če ta v dogovoru s pritožnikom ne uspe ustrezno rešiti pritožbe, mora o tem sestaviti uradni zaznamek ter ga takoj posredovati uradu za pritožbe. ja samo covid! Osebje mora biti dosledno, kajti glede na stanje moje babice se zdi, da so starejši na stranskem tiru.« Kaj pravi bolnišnica? »Glede na to, da nimamo nobenega podatka, pri kom in na katerem oddelku je bila opisana zdravstvena obravnava, ne moremo preveriti navedb vaših sogovornikov in tudi ne analizirati zdravstvene obravnave bolnice. Ker pod takšnimi pogoji objektivnost ni zagotovljena, opisanega primera ne moremo komentirati,« so dejali v Splošni bolnišnici Celje, kjer so podali nekaj splošnih odgovorov. »V bolnišnici imamo določen protokol obravnave bolnikov, pri katerih je tveganje za nastanek razjede zaradi pritiska veliko oziroma takšno razjedo že imajo. Začne se že ob sprejemu z oceno stanja ogro- ženosti bolnika za nastanek takšne razjede, a če jo bolnik že ima, jo natančno ocenimo in naredimo načrt oskrbe rane po navodilu zdravnika. Vzrok nikakor ne sme biti pomanjkanje kadra. Razjede so zaradi pritiska zelo kompleksne rane, ki jih je včasih zelo težko uspešno oskrbovati, še posebej če ima bolnik več dejavnikov tveganja. Nekateri bolniki so tako za nastanek razjed zaradi pritiska zelo tvegani in te pri njih izjemno hitro nastanejo ali se poslabšajo,« dodajajo v bolnišnici. Če so razjede zelo globoke, lahko pride tudi do okužbe takšnih ran. »Vse takšne primere zato dnevno spremljamo in jih dokumentiramo v informacijskem sistemu. Vsako spremembo evidentiramo in oskr-bimo po navodilu zdravnika,« še pojasnjujejo. Na naše vprašanje, ali takšne razjede oskrbujejo tudi dijaki, ki se v delo uvajajo in ki bi morebiti kakšno rano spregledali, v bolnišnici navajajo, da pri oskrbi bolnikov sodelujejo tudi dijaki zdravstvene šole, vendar to delo vedno opravljajo pod nadzorom mentorja. Seznam zdravil je tudi v sistemu Na vprašanje, kako je mogoče, da se je nekje izgubil seznam zdravil za babico, ki je bil tudi ključen, v bolnišnici na splošno odgovarjajo: »Če imajo bolniki predložen seznam zdravil, ki jih redno prejemajo, se ta evidentira na temperaturni list. Na covid urgenci imamo omejeno rokovanje s papirnimi zapisi, saj so lahko dejavnik tveganja za prenos okužbe. Posledično ni prenašanja papirnih zapisov s covid urgence na navadne bolnišnične oddelke. V vseh primerih se zagotovi evidentiranje redne terapije v sprejemnem zapisniku bolnika in ta je potem na voljo na vseh bolnišničnih oddelkih v elektronski obliki,« pojasnjujejo v bolnišnici. Seznam zdravil, ki jih bolnik uživa, lahko zdravnik pridobi tudi v informacijskem sistemu. »Osebje, ki bolnikom deli zdravila, upošteva seznam zdravil, ki jih predpiše zdravnik v bolnišnici. Ta lahko v času hospitalizacije glede na trenutno zdravstveno stanje bolnika predpiše tudi drugačno terapijo, kot jo ima predpisano sicer,« še poudarjajo v bolnišnici. Komunikacija Zavedajo se sicer, da je zaradi epidemije komunikacija s svojci v zadnjem letu otežena, saj je dostop zaradi številnih varnostnih ukrepov slabši. »Vendar imajo vsi bolnišnični oddelki določen čas, ko lahko svojci informacije o zdravstvenem stanju bolnikov prejmejo v telefonskem razgovoru z zdravnikom. Za težko bolne in za tiste bolnike, ki so hospita-lizirani daljši čas, se svojci lahko z zdravnikom dogovorijo tudi za osebni obisk in pogovor. Za covidne oddelke smo nakupili tudi nekaj telefonov, s pomočjo katerih jim omogočimo videoklice svojcev,« še poudarjajo v bolnišnici. »Žal nam je, da se svojci ali bolniki v takšnih primerih, o katerem pišete, ne obrnejo na nas. Brez informacij in analize primerov je namreč težko ukrepati in izboljševati procese obravnave. Prepričani smo, da je takšne zadeve najbolje reševati osebno in sproti. Tako pa tudi po objavi primera v mediju pravih vzrokov za nastanek preležanin še vedno ne bomo poznali,« pravijo v bolnišnici. Vendar je Celjanko, ki se je odločila zgodbo svoje babice podati anonimno, mogoče razumeti. Ne želi se izpostavljati, saj se boji, da babice zatem ne bi obravnavali enako, če bo spet potrebna nujna pomoč. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakim aiLodlično storitev? I 1 POZOR!1 Preglejte aktualno ponud D O 1 Naj bo varnost zaposlenih vodilo vašega podjetja Ste že sprejeli vse ukrepe za varovanje zaposlenih pred COVID-om v vašem podjetju, kar poostreno nadzoruje tudi inšpekcija? Kontaktirajte nas, da vam jih nemudoma pripravimo! Za naročilo pokličite: 040 802 156 ali nam pišite na email: vzd@verteks.si Kaj pomeni varno delovno okolje? Pojem varnosti in zdravja pri delu obsega pravice in dolžnosti vseh členov v vsaki delovni organizaciji. Vsak zaposleni in tudi delodajalec morata upoštevati določene ukrepe za varovanje zdravja. Upoštevanje varstvenih ukrepov, spoštovanje navodil, predpisov in vestno ravnanje lahko privedejo do blaginje in zadovoljstva v podjetju ter preprečijo oz. zmanjšajo število poškodb, okvar zdravja ter možnosti za nastanek poklicnih bolezni na najmanjšo možno raven, kar pomeni, da delavci niso le potrošni material, ki ga po uporabi roka trajanja zavržemo, ampak bodo na ta način najverjetneje dočakali upokojitev brez fizičnih poškodb in psihičnih posledic. Varnosti in zdravja pri delu se moramo zavedati kot pojmov, ki nas spremljata na vsakem delovnem mestu, v vsakem procesu, ki ga opravljamo. Zavedati se je treba, da smo za varnost v veliki meri odgovorni kot zaposleni sami, seveda pa tudi delodajalci, saj morajo zagotoviti sredstva, sprejeti ukrepe za varno delo ter tudi nadzorovati njihovo spoštovanje. Ne smemo pozabiti na aktivnosti varstva pred požarom, ki so neposredno povezane z varnostjo pri delu. Na področju varnosti pri delu evropska in slovenska zakonodaja delodajalcem in zaposlenim nalagata vrsto obveznosti, ki jih je treba izpolniti. Kakovostno obvladovanje tveganj izboljšuje delovne razmere, zmanjšuje število poškodb pri delu, trajanje bolniškega stale-ža ter poklicnih bolezni. Hkrati izboljšuje vzdušje v podjetju, skrbi za harmonijo odnosov, zadovoljstvo zaposlenih in vpliva na delovno uspešnost ter storilnost. Predpisi so torej le navodila, ki jih je treba spoštovati, nikakor pa nanje ne smemo gledati z đ : tiping.mb@siol.n OGREVANJE Ogrevajte že danes z IR paneli TIPING, tehnološkim ogrevanjem prihodnosti! vidika možnih sankcij ob obisku inšpektorja, če jih ne spoštujemo. Zgledni delodajalci, ki jih je pri nas vedno več, namreč predpise oz. navodila za bolj zdravo in nenazadnje varno delo strogo upoštevajo, jih dopolnjujejo in v določeni meri prilagodijo procesom, da je vsak zaposleni ponosen na to, v kakšnem podjetju dela ter kaj vse mu delodajalec zagotavlja, da je njegovo delo varno in si čim manjšimi napori ter tveganji. Kako prepoznati vsa tveganja v vašem podjetju? Prvotna delodajalčeva naloga pri zagotavljanju varnosti pri delu zaposlenih je, da v podjetju oceni tveganje, ki nastaja zaradi opravljanja dejavnosti. V oceni tveganja so določeni ukrepi, ki jih morata upoštevati delodajalec in vsak zaposleni. Izpostavimo nekaj najpomembnejših ukrepov za varovanje zdravja, med katere sodijo vse vrste usposabljanj zaposlenih, pregledi in preizkusi delovne opreme, naprav ter sredstev za delo, meritve ekoloških pogojev delovnega mesta in okolja, varnost pred udarom električnega toka, določitev ustrezne osebne varovalne opreme, ukrepi za varno delo z nevarnimi kemičnimi snovmi, opravljanje dela v hrupnem in prašnem delovnem okolju ter razne študije in elaborati za prepoznavanje škodljivosti na delovnem mestu. Ukrepi so zasnovani tako, da ob upoštevanju omogočajo varno in zdravo opravljanje dela. Ak- tualna tema današnjega časa so biološka tveganja, kot npr. aktualni koronavirus. Po letu seznanjanja z ukrepi za preprečevanje okužb marsikateremu delodajalcu in tudi delavcu še danes ni čisto jasno, kakšna obrazna maska je dovoljena na delovnem mestu. Je prava tekstilna, ki nam jo po meri zašije šivilja in nanjo namesti naš logotip, ali mora biti kirurška? Obrazna maska za zagotavljanje varnosti pred aktualnim virusom na delovnem mestu mora ob upoštevanju vseh navodil in priporočil delavca ščititi pred virusom, torej mora imeti naziv osebna varovalna oprema, za katero je zahtevano, da je izdelana in preizkušena po točno določenih standardih. Kirurške maske imajo ponavadi dokument, ki izkazuje njihovo varnost, v zadnjem času pa se že tudi nekateri izdelovalci tekstilnih mask poslužujejo tega, da svojim izdelkom zagotovijo dokument, ki izkazuje njihovo varnost in tako ti izdelki sodijo med osebno varovalno opremo, kot so npr. delovni čevlji s kovinsko kapico, varnostna očala ... Kaj pa fizični in psihični napori na delovnem mestu? Pogosto srečujemo ljudi, ki so kot administrativni delavci bolj izčrpani od tistih, ki opravljajo fizično bolj naporna dela. Ne smemo zanemariti, da niso dovolj samo ukrepi, ki preprečujejo fizične poškodbe zaposlenih. V sodobnem svetu se pojavlja vedno več delovnih mest, ki verteks VZD STORITVE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU TER VARSTVA PRED POŽAROM ( VERTEKS VZD d.o.o., Medlog 15,3000 Celje vzd@verteks.si, 051 610121,040 802156 Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, da zagotovimo varno, zdravo in kakovostno delovno okolje. www.verteks.si predstavljajo za zaposlenega stresno delovno okolje, psihične obremenitve ter tudi možnost psihičnega nasilja in mobinga. Nasilje na delovnem mestu je mogoče najti na vseh položajih v organizaciji. Vzroke lahko iščemo v slabi organizaciji dela, slabem sodelovanju med zaposlenimi, nejasni razdelitvi delovnih nalog, nejasni hierarhiji. Ključna sta zgodnje prepoznavanje znakov nasilja, mobinga ter takojšnje ukrepanje nadrejenih. Splošno znano je, da se ob prekomerni fizični obremenitvi razbremenimo tako, da si odpočijemo. Kaj pa ob prekomerni psihični obremenitvi? No, to je odvisno od posameznika, pri čemer je sproščanje ob stresu veliko težje in zahteva več koncentracije posameznika. Lahko bi rekli, da so psihične obremenitve bolj škodljive kot fizične, saj vemo, da kronični stres ne prinaša nič dobrega. Dober vodja torej hitro zazna prekomeren stres delavca ter skupaj poiščeta rešitev. Ker vemo, da nismo vsi enaki, je dobro ugotoviti, katero delo nekomu bolj ugaja in katero mu povzroča stres. Logična posledica razbremenitve delavca na ta način je tudi, da bo svoje delo opravil z zadovoljstvom, bolj uspešno in hitreje, saj mu to ne bo muka. Z namenom spodbujanja zdravja in zadovoljstva zaposlenih je zakonsko določeno izvajanje programov promocije zdravja, kar pomeni, da delodajalec nekaj fi nančnih sredstev nameni temu, da na primer kupi smučarske karte, omogoči dostop do rekreacije ali fitnesa, uredi obisk joga inštruktorice v podjetju, poskrbi za košarico svežega sadja na delovnem mestu ali kaj podobnega. Ekipa strokovnjakov pomagamo podjetjem v največji meri ne samo zagotavljati zadostitev predpisanih ukrepov, ampak tudi prilagoditev vašega podjetja zaposlenim. Ti namreč tvorijo zdravo in uspešno podjetje. Za svetovanje v zvezi z možnostjo izboljšanja varnosti v vašem podjetju smo vam vedno na voljo vzd@verteks.si. GRADBENA TRGOVINA tomaz@g rad ben a-trgovi na.si GRADBENA TRGOVINA D.O.O., Spodnje stranice 16, 3206 www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATERIAL L ZAPOSLOVANJE 17 frgotur Poslovni sekretar (m/ž) Kaj od kandidatov pričakujemo: samozavestno, samoiniciativno, hitro odzivno in natančno osebo, na katero se bo direktor lahko zanesel, VI. stopnjo izobrazbe poslovni sekretar ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro poznavanje in uporabo MS Office okolja, zaželeno znanje enega jezika. Izbranemu kandidatu nudimo zelo pestro in raznoliko delo z visoko mero samostojnosti in samoiniciativnosti. Pogodba bo sklenjena za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Stimulativno in redno mesečno plačilo za dobro opravljeno delo. Prijave zbiramo do 9. 3. 2021. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist (m/ž) (Nova cerkev) Od kandidata pričakujemo aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, računalniško pismenost (MS Office), V. stopnjo izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s po- skusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 5. 3. 2021. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar (m/ž) (Velenje) Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. Xi-hu, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 3. 2021. Več informacij na www. trgotur.si. Monter (m/ž) (Žalec, teren) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri (zaželeno elektro- ali strojne smeri), vsaj dve leti izkušenj na podobnem delovnem mestu, prednost imajo kandidati z izkušnjami pri montaži stavbnega pohištva, izpit B-kategorije (prednost imajo kandidati z izpiti C in E), natančnost, pozitivno naravnanost, sposobnost dela v timu, inovativnost, ročne spretnosti, fizično moč. Prijave zbiramo do 20. 2. 2021. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialni referent (m/ž) (Celje) Zaželeni vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, prodajne in pogajalske veščine, napredno poznavanje MS Office, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev s 3-mesečnim poskusnim obdobjem in z možnostjo podaljšanja pogodbe, če se bomo dobro ujeli v timu. Prijave zbiramo do 1. 3. 2021. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Operater na liniji dodelave (m/ž) (Šoštanj) Od kandidata pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo, zaželeno tehnične smeri, 1 leto delovnih iz- kušenj na delovnih metih v proizvodnji, kandidati iz tiskarske stroke bodo imeliprednost, zaželenopo-znavanje različnih vezav tiskovin, osnovno poznavanje računalniških programov in informacijsko-komu-nikacijske tehnologije (računalniki, prenosniki, pametni telefon, tablica ...), izpit za upravljanje viličarja, natančnost, proaktivnost, timski duh, vozniški izpitB-kategorije. Prijave zbiramo do 27.2. 2021. COECO, d. o. o., PE Šootanj, Partioanska cesta, 3320 Zeštonj. Skladiščn ik (m/ž) (Loči ca pri Polzeli) Od kandidata pričakujemo srednješolsko poklicno izobrazbo, ze-želeno tehnične sm rri, 1 loto dolov-nih izkušenj, zaželeno znanje dela z viličarjem, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije; smisel zo tehniko oziroma tehnično predznanje. Kandidatu nudimo dopoldanski delovni čas, stimulativno in redno plačilo, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, delo v prijetnem kolektivu, kjer krepimo timski duh in kolegialnost. Prijave zbiramo do 1. 3. 2021. Bastl, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (VeSenje) Opis d elovnega mesto: 3-izm en-sko delo v urejeni proizvodnji, ob- delovanje in priprava plastičnih polizdelkov za nadaljnjo uporabo. Od kandidatov pričakujemo pripravljenost na večizmensko delo, občasno tudi ob sobotah, upoštevanje navodil, pridnost, marljivost in natančnost. Kandidatom nudimo neposredno zaposlitev pri naročniku, rsdno mesečno plačilo z izplačilompotnih stroškov in nadomestila za prehrano. Prijave zbiramo do 1. 3^021. Leplast, d. č. (s., Preloška cesta i, 3320 Velezje Več informacij na www. trgo tuišr i. CNC-operaner na loserstem in kzivilnem stroju (m/ž ) (N o v a Cerkev) Zaposl.ti želimo začetnika, ki sicer ima -ePnično izobrazbo ali predznanje (poznavanje osnovo oblikovanja kovin), a ne potrebuje izkusenj. Vseh opravi-, k. jih bo v okviru svojega delovnega mesta pnravljal, ga bomo naučili. Želimo, da se kandidat nauči izvajati delo po naših merilih, zato pričakujemo dosledno, natančno invztrajno osebo, pripravljeno na učenje novih veščin. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čassposkusnim ob- STANOVANjHsodob- nem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 22. 2. 2021. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. (3 MojeDelo.com Administrator voznega parka (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo skrb za pravilno in učinkovito registracijo voznega parka, administriranje baz podatkov in vodenje evidenc s področja logistike, izdelava predpisanih evidenc in poročil ter poročanje nadzornim organom, skrb za pravilno in učinkovito vodenje poslovne dokumentacije, osnovna knjigovodska dela ... Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 13. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja skupine nabavne logistike (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: najmanj VI. stopnjo izobrazbe logistične, organizacijske ali druge ustrezne smeri, vsaj 3-letne delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu v proizvodnem sektorju. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 25. 2. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo končano I. oz II. bolonjsko stopnj strojništva - smer konstrukterstvo, znanje 3D-modeliranja ... Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Oblikovalec kovin v končni montaži (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo III. stopnjo izobrazbe, smer strojništvo in obdelava kovin, ali alternativno II., IV. stopnjo izobrazbe, poznavanje delavniške dokumentacije, rokovanje s kovinskimi materiali, zane- sljivost, skrbnost, sposobnost dela v skupini. Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 28. 2. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Magister/-a farmacije s strokovnim izpitom (m/ž) (Trbovlje) Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo, komunikativnost, zanimanje za širše delovanje lekarne, željo po izpopolnjevanju znanja, prijaznost, urejenost. Zaželene so pridobljena licenca in delovne izkušnje. Lekarna Pu-šnik, d. o. o., Obrtniška cesta 29, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 17. 3. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Odgovorni vodja del (m/ž) (Petrovče) Vaše naloge bodo obdelava in proučevanje dokumentacije za objekt, priprava ponudb in dokumentacije za javna naročila, organiziranje procesov gradnje ... Nudimo redno delovno razmerje s poskusnim obdobjem in z možnostjo dolgoročne zaposlitve. S5 Projekt, d. o. o., Železno 29a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 5. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuharski mojster (m/ž) (Velenje) Pričakujemo večletne izkušnje s podobnim delom in širino znanja s področja kulinarike, dobre organizacijske sposobnosti, prilagodljivost in veselje do timskega dela, visoko motiviranost za delo, natančnost in kreativnost pri pripravi hrane, samoiniciativnost in sposobnost kreiranja idej, zaželena gostinska izobrazba. Gorenje Gostinstvo, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3329 Velenje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnični nabavnik (m/ž) (Štore) Pričakujemo najmanj VI. stopnjo tehnične ali ekonomske smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj s področja nabave, znanje o hidravliki, afinite-to do tehnike, znanje o projektnem vodenju . Hawe, Hidravlični sistemi, d. o. o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 14. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin III (m/ž), obdelovalec kovin II (m/ž), obdelovalec kovin I (m/ž), obdelovalec kovin specialist (m/ž) (Zreče) Opis del in nalog: izvajanje nalog obdelave kovin, pripravljanje orodij za obdelavo, upravljanje dvigala in ročnih transportnih sredstev ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 11. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Velenje) Vaše naloge bodo pomoč kupcem pri izbiri blaga, delo na oddelkih in blagajni, skrb za urejenost trgovine, skrb za dobro založenost prodajnih polic. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 2. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Razvojni inženir (m/ž) (Celje) Zahtevana/želena znanja in veščine: več let praktičnih izkušenj z razvojem programske opreme, praktične izkušnje z načrtovanjem in razvojem aplikacij, načrtovanje in dosledno dokumentiranje programske opreme, urejanje in izdelava programske sistemske dokumentacije za aplikacije ... Bass, d. o. o., Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 3. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Adm i n i st rat ivno-računovodski referent (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj IV. sZopnjo izobrazbe okonemske ali podobne ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na eeakom ali podobnem področju, dobro poznavonje in delo s številčnim sistemom, znaeje dda z računalnikom (MS Office). Harvey Norman Trading, d. o. o., Leiališka 3d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo dop3. s. 220221. Podrobkesti na www.mojedeid.üom. Računovodja (m/ž) (Izlake) V naš tim vabimo računovodjo z do brim poznavanjem knjigovode-nja/računovodenja, računovo dskih standardov, davčnih predpisov in postopkov konsolidacije. ETI ele-ktroelement, d. o. o.0 Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 20. 2. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. sport@nt-rc.si 18 ŠPORT Mlada celjska ekipa bo izkušnje nabirala še v Bolgariji in Srbiji. Igranje za ženski celjski košarkarski klub je porok za mednarodno uveljavitev Pri ŽKK Cinkarna Celje upravičeno ponosni V kvalifikacijah košarkaric za nastop na 38. evropskem prvenstvu v Španiji in Franciji je v šestnajstih reprezentancah, ki so si priigrale udeležbo na Euru, zaigralo kar devetnajst sedanjih ali nekdanjih članic Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje. DEAN SUSTER Zastopale so barve štirih različnih reprezentanc. Enajst jih je igralo za Slovenijo, pet za Bosno in Hercegovino, dve za Hrvaško, ena za Švedsko. V taboru Cinkarne Celje so ponosni, da so po številu reprezentantk, ki so zastopale njihove klubske barve in so se uvrstile na evropsko prvenstvo 2021, tretji najuspešnejši klub v celotni Evropi. Z več repre-zentantkami, ki so se uvrstile na EP in so ali so bile članice teh klubov, se lahko pohvalita le Dinamo Kursk (23), za katerega nastopa Eva Lisec, in USK Praga (21), za kate- ro igrata Teja Oblak in Ivana Dojkić. Gajićeva ponovno najboljša skakalka Dodatno brskanje po statistiki, ki se ga je lotil športni direktor Cinkarne Celje Uroš Kranjc, izkazuje, da sta bili v pravkar končanih kvalifikacijah na vrhu lestvice strelk in skakalk dve nekdanji članici kluba. Med igralkami 33 reprezentanc, ki so nastopile v tokratnih kvalifikacijah za EP, je bila najboljša strelka Ivana Dojkić (Hrvaška), ki je v povprečju na tekmo dosegala kar 25,5 točke. Ze drugič zapored je najboljša skakalka kvalifikacijskih tekem Marica Gajić (BiH) s povprečjem 15,3 skoka na srečanje. Zanimivo je, da je v prav vseh statističnih kategorijah med desetimi najuspešnejšimi igralkami najmanj po ena košarkarica, ki je v preteklosti nosila celjski dres: asistence (8. mesto Nika Barič), ukradene žoge (1. mesto Marica Gajić, 3. Ivana Dojkić, 5. Eva Lisec), odstotek meta iz igre (3. mesto Iva Slonj šak), odstotek meta za tri točke (1. mesto Iva Slonjšak), indeks uspešnosti (4. mesto Ivana Dojkić, 5. Marica Gajić, 10. Eva Lisec), dvojni dvojček (2. mesto Marica Gajić), odstotek zadetih prostih metov (9. mesto Ivana Dojkić). Lestvica klubov z največ aktualnimi in nekdanjimi igralkami, ki so bile uspešne v kvalifikacijskih bojih za nastop na evropskem prvenstvu 2021, je: 1. Dinamo Kursk (23), 2. Odkar je Damir Grgić prevzel celjsko ekipo in kasneje še slovensko reprezentanco, je njegov pogled vselej usmerjen zgolj navzgor. USK Praga (21), 3. Cinkarna Celje (19), 4. Fenerbahče (18), 5. Galatasaray (17), 6. Familia Schio (16), 7. - 10. Jekaterin-burg, Bourges, Spartak Moskva in Avenida (14). Rakete čakajo 8. marec Slovenska ženska članska reprezentanca je postavila nov mejnik v svoji zgodovini. Kvalifikacije za nastop na junijskem evropskem prvenstvu je s šestimi zmagami končala na prvem mestu skupine A in je poleg Srbije in Belgije edina neporažena med 33 sodelujočimi reprezentancami. Rakete (tako so poimenovali naše izbrane košarkarice) bodo z zanimanjem čakale 8. marec, ko bo na sporedu žreb skupin za evropsko prvenstvo. Tretjič zapored bodo nastopile na evropskem prvenstvu. Slednjega bosta med 17. in 27. ju- nijem gostila španska Valencia in francoski Strasbourg. Na svojem prvem prvenstvu leta 2017 v Pragi so v predtek-movanju dosegle eno zmago in zasedle 14. mesto, v Nišu in Beogradu dve leti kasneje so se uvrstile v kvalifikacije za četrtfinale in po porazu z Belgijo osvojile končno deseto mesto. V novembru in februarju so slovenska dekleta spet naredila nov korak navzgor na evropskem košarkarskem zemljevidu. Ne glede na to, da niti enkrat niso zaigrala v polni postavi - izmed nosilk igre so v vseh treh oknih igrale le Teja Oblak, Annamaria Prezelj, Maruša Seničar in Aleksandra Krošelj - se to na parketu skoraj ni poznalo. Hočejo proti vrhu Na zadnjih dveh tekmah je Slovenijo vodil Slavko Du-ščak, kajti selektor Damir Gr-gić in njegov pomočnik Jure Krajnc sta prepozno prebolela covid-19. »Moje čestitke in velika zahvala dekletom, štabu in vsem v mehurčku za odlično opravljeno delo. Hvala tudi Košarkarski zvezi Slovenije za odlične pogoje, ki nam jih omogoča. S prikazanim v kvalifikacijah moramo biti zadovoljni. V obdobju leta in pol smo nadaljevali z igro, ki nas krasi v zadnjem obdobju. Priložnost je dobilo še nekaj mlajših igralk, ki so jo dobro izkoristile, in reprezentanca je dobila dodatno širino. S samimi zmagami smo naredili nov napredek na svoji poti. Imamo eno najmlajših reprezentanc in ugoden položaj za nadaljnje delo,« je dejal Grgić. Dodal je: »Komaj čakamo na žreb skupin za evropsko prvenstvo. Videli bomo, iz katerega bobna se bomo podali v žreb. Vemo, da bomo dobili eno od izjemno močnih reprezentanc, kot so Španija, Francija, Srbija in Belgija, ki bodo tudi glavne favoritinje. Ostali se bomo borili za mesta, ki vodijo v izločine boje. Moramo meriti visoko. Naš cilj bo vsekakor napredek glede na zadnje evropsko prvenstvo. Menim, da smo tega sposobni. Moramo biti optimistični.« Obe Lei ostali doma Košarkarice Cinkarne so se po 25 dnevih vrnile na parket. Nekaj težav ima zaradi bolezni še vedno Lea Debeljak. Celjanke so prepričljivo ugnale ekipi Maribora in Ledite. Zdaj je pred njimi bolgarska turneja v ligi Waba. Povezale bodo gostovanji pri Montani in Berou. Odprava dveh kom-bijev je na dolgo pot krenila v noči s torka na sredo. Danes bo tekma v Montani (prvi obračun so Grgićeve varovanke presenetljivo dobile - 78:72), v soboto pa še v Stari Zagori proti Berou, ki je v Celju zmagal z 61:50. Poleg Debe-ljakove je doma ostala tudi Lea Bartelme, ki ima težave s kolenom. Na srečo so, kot je pokazal pregled, vezi nepoškodovane. 3. in 4. marca naj bi Cinkarna odigrala še tekmi v Beogradu proti Partizanu. Foto: Andraž Purg -GrupA, KZS, FIBA V ljubljanskem mehurčku je Cinkarno Celje zastopala le Maruša Seničar, ki je zaradi svoje borbenosti, odlične obrambe in ujetih žog pod košema ena ključnih igralk izbrane vrste. Na tekmi z Montano v Celju je bila najboljša strelka pri zmagovalkah Lea Debeljak, ki je danes ne bo v ekipi. ŠPORT 19 Celjski rokometaši so se drugič zapovrstjo uvrstili v izločilne boje Tudi letos (a malo drugače) v osmini finala lige prvakov Rokometaši Celja Pivovarne Laško imajo malo možnosti za uvrstitev na šesto mesto v skupini lige prvakov, toda razveselila jih je vest z Dunaja, saj bo vseh šestnajst klubov zaradi težav s pandemijo v tej sezoni sodelovalo v izločilnih bojih. Evropska rokometna zveza je na podlagi zahtevnih razmer, ki vladajo na stari celini, sprejela odločitev, da se vse ekipe uvrstijo v osmino finala. DEAN SUSTER Tekmovalni sistem ne bo bistveno drugačen. Edina sprememba je ta, da se prvo-uvrščeni ekipi iz skupin ne bosta neposredno uvrstili v četrtfinale, temveč se bosta v osmini finala pomerili s sedmo- in osmouvrščeno ekipo nasprotne skupine. Prve tekme bodo konec meseca marca. Šarca močno pogrešali Tako so varovanci trenerja Tomaža Ocvirka ponovili lanski dosežek, ki je bil dejansko večji, saj je bil priborjen na igrišču, a žal pravega učinka ni imel, saj je bil dvoboj s Ki-elcami odpovedan. Upajmo, da bo tokrat drugače, morda celo z omejenim številom gledalcev. Teh seveda ni bilo na zadnjih dveh tekmah v ligi prvakov v dvorani Zlato-rog. Za začetek so »pivovarji« imenitno presenetili z zmago v Nantesu, nato so s kančkom sreče ugnali Zagreb, ki je imel zadnji napad, a je Hrstićev met za izenačenje zletel mimo Vujovićevih vrat. Proti Veszpremu ni šlo, tudi zaradi odsotnosti poškodovanega Josipa Šarca. Madžari so se morali zelo potruditi za zmago z 29:25. Zelo dobro je igral Matic Grošelj, ki je dosegel šest golov. Strniti obrambo Rokometaši Gorenja so z 32:28 premagali ekipo banja-luškega Borca na prvi tekmi osmine finala evropskega pokala. Velenjčani, ki so že imeli prednost sedmih golov, so v končnici močno popustili in so bosanskim rokometašem dovolili, da so se približali na vsega tri zadetke. Končni izid je nato postavil Tilen Sokolič, ki je dosegel devet golov, še enega več pa Aleks Kavčič. »Imeli smo že zelo visoko prednost, katere lep del smo v končnici zapravili. Dobro se zavedamo, da nas v soboto v Banja Luki čaka izjemno težka tekma. V Rdeči dvorani smo dobili preveč golov od krožnih napadalcev. V rokometu prednost štirih golov včasih ne pomeni nič, po drugi strani pa je vseeno dokaj zajetna. Na povratni tekmi bo vse odvisno le od nas,« je razmišljal trener Zoran Jovičić. Foto: RK GORENJE Deset golov je Banjalučanom zabil Aleks Kavčič. Celje je v 1. slovenski ligi še neporaženo, Gorenju je enkrat spodrsnilo. Mednarodna tekma v celjskem mestnem parku Zadnji konec tedna je bilo na celjski ledeni ploskvi mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju v članski kategoriji, imenovano Celje Open 2021. Organizatorja Drsalni klub Celje in Zveza drsalnih športov Slovenije sta z udeležbo v danih razmerah zadovoljna. Tekmovanja so se udeležili drsalci iz petih držav. »V sezoni, ko se odpovedi tekmovanj vrstijo kot po tekočem traku, obenem pa je izvedba marčevskega svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju v Stockholmu potrjena, so tekmovanja za najboljše drsalce zelo dobrodošla. Ne le da potrebujejo tekmovalne občutke in ritem, mnogi med njimi želijo izpolniti normo za nastop na največjem tekmovanju v sezoni,« pravi Polona Čmer, predsednica Drsalnega kluba Celje. Dodala je, da so prav zato še posebej veseli, ker je Mednarodna drsalna zveza (iSu) odobrila izvedbo mednarodnega tekmovanja Celje Open 2021. Udeležilo se ga je enajst tekmovalk in tekmovalcev iz petih držav. Med njimi sta bili tudi predstavnici celjskega kluba, najboljša slovenska drsalka zadnjih let Daša Grm in mladinka Ana Čmer, za katero je bila to prva preizkušnja v članski konkurenci. Grmova je vodila po uspešnem nastopu v kratkem programu, nato je osvojila drugo mesto. Žal so bile tehnične točke prostega programa za las prenizke za normo za svetovno prvenstvo, a priložnosti bo v naslednjih tednih, ko bo Grmova med drugim odpotovala v Bolgarijo, še nekaj. Ana Čmer je tekmovanje končala na osmem mestu. V ženski konkurenci je zmagala Nizozemka Lindsey van Zundert, v moški pa je bil najboljši Madžar Andras Csenoch. DŠ, foto: DK CELJE Daša Grm Ana Čmer NA KRATKO Deveti poraz, peti doma Celje: Nogometašem Celja ne gre po načrtih in željah; sprva niso odigrali tekme v Kidričevem, ki je bila prestavljena zaradi zasneženega igrišča (odigrana je bila včeraj), nato pa so v nedeljo na svojem štadionu izgubili z Domžalami z 2:0. Prvi gol so prejeli po poldrugi minuti, Stojinović je le opazoval prodor Kolobarića. Na svojem štadionu so osvojili 14 točk od 33 možnih. V soboto bodo gostovali v Ljudskem vrtu, Maribor je zdaj na lestvici drugi. Vodstvo je prevzela Olimpija, za katero je Celjan Nino Pungaršek odigral celotni tekmi in ima lepe možnosti, da ostane državni prvak. V Kazahstanu za zaključni turnir Rogaška Slatina: Dobovec tudi po 17. krogu domačega prvenstva v dvoranskem nogometu ostaja na vrhu prvenstvene lestvice s popolnim izkupičkom. Na vnaprej odigrani tekmi so bili varovanci trenerja Kuj-tima Morine s 6:5 boljši od Ptujčanov, ki so na lestvici drugi. V derbiju kroga je za zmagovalce dvakrat zadel Kristjan Čujec, po enkrat pa Rok Mordej, Vedran Matošević, Klemen Duščak in Luka Perić. Dobovčani so v Kazahstanu, kjer se bodo potegovali za uvrstitev na finalni turnir lige prvakov. Z domačim Actobejem se bodo pomerili že ob 11.00 po našem času. O potniku na »final-eight« bo odločila le ena tekma. Slovo z dvema bronastima medaljama Lahti: Na mladinskem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih na Finskem so prvi komplet medalj podelili dekletom. Veselje je zavladalo tudi v slovenskem taboru. Jerneja Brecl iz Vinske Gore pri Velenju je osvojila bronasto medaljo. Devetnajstletna Breclova je imela s preteklih prvenstev odličja z ekipnih tekem. V Lahtiju je dodala še eno, slovenska ekipa je bila tretja, Jerneja pa najboljša v naši vrsti: »Lepo mi je bilo sami stati na stopničkah, a tudi z ekipo je bilo dobro. Mislim, da se bom zdaj z lepimi spomini poslovila od mladinskih svetovnih prvenstev.« Robnikova peta na SP Cortina: Tina Robnik iz Luč se je kot edina v naši reprezentanci uvrstila v četrtfinale paralelnega veleslaloma na svetovnem prvenstvu. Po porazu z Worleyevo je osvojila peto mesto. »Na takšnih tekmah se lahko hitro obrne in prideš na stopničke. In na svetovnem prvenstvu štejejo samo stopničke. Trenutno sem razočarana, a moje smučanje je na visoki ravni in to me veseli.« Imela je tretji čas kvalifikacij, veleslalom jo čaka danes. Timi se spet vrača k treningom Ljubljana: Smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš ne bo nastopil ne na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu ne na tekmi svetovnega pokala v romunskem Rasnovu. Vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik je pojasnil, da Zajc ne bo skakal na tekmah najvišje ravni, saj se bo posvetil treningom. Na tekme svetovnega pokala se bo vrnil v Planici. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Za dobroto tvojih pridnih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala... V SPOMIN Mineva pet let, kar nas je zapustil ALOJZ ROZMAN iz Kostrivnice 9, Kalobje (27. 8. 1940 - 17. 2. 2016) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalujoči: vsi njegovi MOTORNA VOZILA NOVEJŠI raztegljiv kavč za 80 EUR in starejši pisalni stroj, lepo ohranjen, prodam za 20 EUR. Telefon 068 640-716. PRODAM AKUSTIKA VW Pasat 1.9 TDI 4 motion, letnik 2002, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 461-158. 126 MERCEDES 190 E, volkswagen polo SDI in kio pride GLI prodam. Telefon 041 355-853. PRODAM 140 STROJI PRODAM PRODAM TRAKTOR Imt 533 s kompresorjem prodam. Telefon 070 573-488. 139 TRAKTOR Tomo Vinkovič, ohranjen, letnik 1987, in plug za oranje prodam. Cena 2.300 EUR. Telefon 041 987-305. 121 POSEST ODDAM ZEMLJIŠČE za vrt, 1 EUR/m2/leto, okolica Celja (Zaloška Gorica), oddamo. Telefon 041 783-982. 123 PRODAM POHIŠTVO, primerno za jedilnico, dnevno sobo ali otroško sobo, in usnjeno sedežno garnituro prodam. Telefon 031 625-384. 116 Umrla je naša upokojena sodelavka JOŽICA KOŠTOMAJ zaposlena kot likvidatorka knjigovodskih listin v finančno-ekonomski službi Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje Umrl je naš sodelavec ANŽE CENTRIH dipl. zn. zaposlen na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje 113 OTROŠKO diatonično harmoniko B, Es, As, odlično ohranjeno, ima 7 dodatnih gumbov, prodam. Telefon 051 605-413.128 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Nad 120 kg cena zelo ugodna. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 97 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodamo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800 in 051 379-031. p KRAVO z bikcem - drugo tele, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 353-638.112 BIKCA simentalca, težkega 250 kg, starega 7 mesecev, za 650 EUR in telico simentalko, staro 15 mesecev, težko 400 kg, primerna za pleme, prodam za 700 EUR. Telefon 041 914-286.125 Zapel je zvon tebi v slovo... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina... Zahvala Ob nenadni in mnogo prerani izgubi dragega sina, strica, nečaka, bratranca in dobrega prijatelja GREGORJA LEBERJA iz Dramelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pisna in ustna sožalja, darovane sveče, svete maše, cvetje, denarno pomoč ter prispevek za PGD Dra-mlje. Hvala predsedniku PGD Dramlje Janku Rupniku za izrečene zadnje besede ob slovesu in Marku Novaku za prapor. Hvala pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba in gospodu župniku Niku Krajncu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki zaradi epidemioloških izjemnih razmer niste mogli prisostvovati njegovemu pogrebu in se boste od njega poslovili naknadno na njegovem grobu. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg, mesnati tip, domača hrana, možna je tudi dostava, prodam. Telefon 041 725-055. 111 PUJSKE, težke od 30 do 50 kg, prodam. Telefon 031 461-158. 126 BIKCA, starega 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 661-358. 124 DVA bikca simentalca, stara 10 in 12 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 68 Poroke Velenje Poročila sta se: Stanka LEDINEK in Janez RIHTAR-ČIČ, oba iz Velenja. TRI telice in kravo, težko 670 kg, za zakol, staro pet let in pol, vse pašne, prodam. Telefon 041 547-769. 129 PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg in breje svinje mladice, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294.p V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega 135 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano. Telefon 031 777-353. 134 Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage SARE ARBAJTER iz Šentjurja, Rifnik 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih življenja stali ob strani, nam izrekli besede sožalja in tolažbe, darovali za cvetje, sveče, svete maše ter pomagali z denarnimi prispevki. Hvala vsem, ki ste jo še zadnjič obiskali v šentjurski poslovilni vežici in jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred slovesa, Mojci Maček za zaigrane melodije pri pogrebni sveti maši ter pogrebnemu podjetju Zagajšek za celotno organizacijo pogreba. Posebno zahvalo izrekamo tudi pediatrinji Ireni Bohorč Gazvoda, dr. med., ki je Saro spremljala v vsakem trenutku in ji nesebično nudila pomoč. Prav tako iskrena hvala Nataši Šuštar, dr. med., nevrološkemu in nefrološkemu oddelku ter timu za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani, ki so še posebej zadnje mesece dali vse od sebe, da bi pomagali naši deklici. Hvala kolektivu Lekarne Šentjur in Lekarne Celje center, ki so neprekinjeno skrbeli za pravočasno oskrbo s terapijo. Hvala tudi pediatričnemu oddelku bolnišnice Celje za sočutno slovo od naše ljube deklice na dan njene smrti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo. KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 131 novi tednik vednc? г mwjl KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SLAMO v okroglih balah, fi 140, prodam. Telefon 041 880-798. 119 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si iGOR ZORCiC - REŠITELJ JANEZA JANŠE - SMC je obdržal v vladni koaliciji DAMJANA PONDELEK - Preostra sporočila odločevalcev marsikoga odbijajo FIASKO S testiranjem - Desettisoči so v dolgih vrstah čakali na test Nataša MATJAšEC RošKER - Nimam tolerance do verbalnega, fizičnega ali spolnega nasilja n n p p MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica ANTONA OGRAJŠKA iz Šmartnega v Rožni dolini (16. 12. 1928 - 29. 1. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodoma Janku Ivančiču in dekanu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen pogrebni in cerkveni obred. Hvala govornici Darji Grdina za ganljiv govor in organistu Romanu Grdina. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar ter pevcema Marini in Franju za lepo odpete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. 136 Naj me odnese veter... ZAHVALA Za vedno je odšla VIDA ZIDANSKI iz Gorice pri Slivnici Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, duhovniku g. Marku Šramlu, tistim, ki ste jo imeli v mislih, ko jo je odnesel veter. Hvala tudi njeni onkologinji Albini Rezar Planko, ki jo je spremljala skozi njen boj z boleznijo. Tu si, v naših srcih in spominih. Tvoji najbližji n V SPOMIN Zdi se nam, kot da smo se poslovili šele včeraj, a minilo je že 6 let, dragi SREČKO ŠROT (8. 11. 1953 - 16. 2. 2015) Še vedno si sleherni dan v naših mislih ... Hvala vsem, ki se ga dobrohotno spomnite. Nada, Žiga, Jaša, Nataša, Ajda ZAHVALA Zapustila nas je mama, tašča in babica ŠTEFANIJA KUZMIČ iz Lahomnega pri Laškem (6. 12. 1933 - 31. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo sosedom in znancem za izražena sožalja in darovane sveče. Posebna zahvala je namenjena nevrološkemu oddelku bolnišnice Celje za nego v zadnjih dneh. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen obred, Komunali Laško za organizacijo pogreba, za odigrano Tišino in praporščakom. Žalujoča: sinova Zdravko in Silvo z družinama L 22 SILAŽNE bale, premer 130 cm, prodam. Telefon 041 589-267. 133 BELO in rdeče mešano vino žlahtnih sort prodam, možna tudi dostava. Telefon 041 631-230. 138 KONJSKI gnoj, uležan, z dostavo, možno tudi manjše količine, prodam. Telefon 041 980-188. L 21 OSTALO PRODAM SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 465719. 127 MERILEC alkohola za ugotavljanje količine alkohola v telesu prodam za 30 EUR. Telefon 041 629-644. 122 SUHA bukova drva, bikca, težkega 250 kg in telico, težko 450 kg, oba sta limuzin, prodam. Telefon 031 559-820. l 20 JARKICE na začetku nesnosti, rjave, bele leghorn prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste visokokakovostne perutninske krme in sveža jajca. Ostale vrste nesnic, tudi aurokane, od konca marca naprej. Telefon (03) 700-1446. p ŠTEDILNIK Fekonja za etažno centralno ogrevanje na drva, desni, za 650 EUR in dvižna kovinska garažna vrata, 280 x 230, prodam za 550 EUR. Oboje je lepo ohranjeno. Telefon 070 674-760. 132 Smrti Celje Umrli so: Majda VIDEN-ŠEK iz Celja, 61 let, Rozalija KRAŠEK iz Celja, 85 let, Sto-jan KOTAR iz Kasaz, 69 let, Marija ZAGOŽEN iz Rečice ob Savinji, 88 let, Marjan JUG iz Dramelj, 74 let, Anton ŠMON iz Letuša, 78 let, Venčeslav ŠKAFER iz Goto-velj, 90 let, Franc RUKAV iz Prebolda, 90 let, Jožef LESJAK iz Vinske Gore,78 let, Štefanija KUZMIĆ iz Lahomnega, 88 let, Roman KOVAČ iz Laškega, 73 let, Jožefa LAMPRET iz Florjana, 86 let, Božidar PLESNIK iz Podveže, 65 let, Jožef KOS iz Zabukovice, 70 let. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: Naslov: Pošta: Telefon: Datum naročila: Podpis: novi tednik Naročnino bom plačeval/-a (označi): Sem upokojenec/ □ mesečno uPok°jenka G na tri mesece □ da □ letno □ ne EU Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) _ S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica. Pogoj in spletna prijava: http://novitednik.si/postanite-narocnik, e-pošta: narocnine@nt-rc.si NT&RC d.o. o. Prešernova ulica 19 3000 Celje Alenka Glej, skoraj pomlad bo zacvetela. Polno optimizma in načrtov si imela. Kot da čez noč bi slanca padla, s teboj je naša sreča izzvenela. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila ljubljena ALENKA AUŽNER iz Žepine 14, Ljubečna (21. 5. 1967 - 5. 2. 2021) Vsaka, še tako lepa pot se enkrat konča. Hvala vsem, ki ste del Alenkine poti prehodili skupaj z njo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsak stisk rok in izrečeno so-žalje, za darovane svete maše, cvetje, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji na kakršenkoli način izkazali spoštovanje. Posebna zahvala župnikoma g. Antonu Pergerju in g. Janku Ivančiču ter Nevrološkemu oddelku SB Celje. Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te bomo neskončno pogrešali. Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ata, stari ata, stric, tast in boter ZGONEC iz Podgrada 33, Šentjur (25. 2. 1958 - 3. 2. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala gospodu župniku Čonču za opravljen cerkveni obred, sestrama Ania ter Ani za molitve. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem furnirnice Merkscha in gospodu Juriju Malovrhu za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 135 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika, atija, dedija, tasta, brata, strica in dobrega prijatelja MIRKA ZABRETA iz Prekorja se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v teh težkih časih v oporo, še posebej družini Štagar - Kosec ter Marjeti in Katji. Posebna zahvala oddelku covid intenzive, prof. dr. Pod- bregarju in njegovi ekipi za vso zdravniško pomoč. Zahvala gre tudi ge. Marini in g. Franju za ganljivo izvedbo pesmi. Hvala g. župniku Pergerju in podjetju Raj za čutno opravljen pogreb. Zahvala je namenjena tudi cvetličarni Suzana za prečudovite aranžmaje. Hvala kolektivom podjetij Rifnik, d. o. o., BSH Nazarje, Vrtci Žalec, Hidrosvet, d. o. o., in Etol. Hvala tudi ZVVS Celje. Hvala za izrečene besede in misli vsem, ki ste nam stisnili roke in bili z nami, ko nam je bilo najtežje. Verjamemo, da bodo spomini nanj ostali živi in večni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Suzana, sin Matic z družino ter hčerki Alenka in Mateja z družino 137 JOŽEF 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Zdravstvene ustanove SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku. V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79. Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer: od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27 ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo. V primeru, da pri hospitalizira-nem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran. Omejen je program nenujnih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili. V Splošni bolnišnici Celje so prepovedani obiski hospitalizi-ranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen. Spremstvo porodnice pri porodu je dovoljeno. Več na www. sb-celje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice. ZDRAVSTVENI DOM CELJE Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi. Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Covid cona ZD Celje: vsak delovni dan od 7.30-17.30 po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: ZD za odrasle (pon-pet 7.0020.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270 ZP Štore (v ordinacij skem času) 03 780 23 10 ZP Vojnik (v ordinacijskem času) 03 780 05 00 ZP Dobrna (v ordinacijskem času) 03 780 05 40 Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujoče-ga stanja pokličite 112. Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh. Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki) URGENTNI CENTER CELJE (pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79 V urgentnem centru Celje naj pomoč poiščejo le tisti pacienti z okužbo ali s sumom na okužbo z novim koronavirusom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. HITRI TESTI Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koro-navirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. V četrtek, 18.2., od 12. do 15. ure, v petek, 19.2., od 12. do 16. ure. Nadaljnji urnik testiranj v prihodnjem tednu bo objavljen na spletni strani ZD Celje (www.zd-celje.si). CEPLJENJE Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Cepljenje se izvaja v skladu z nacionalno strategijo cepljenja, Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s klicem ali s SMS-sporočilom. Lekarna Center: 24-urna neprekinjena oskrbo z zdravili v regiji. Ponedeljek-sobota ter nedelje in prazniki: 7.00-20.00, nočno dežurstvo: 20.00-7.00 Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponedeljek-sobota: 8.00-19.00 Lekarna Citycenter: ponede-ljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00 Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00 Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00. Lekarniška podružnica Dobrna: ponedeljek:12.00-18.00, torek-petek: 8.00-14.00 SPLETNI DOGODKI OBVESTILA Ponedeljek, Univerza za tretje življenjsko obdobje 22. februar, Južna Koreja in Tajvan (spletno predavanje) ob 17.30 Predaval bo Zoran Furman Četrtek, Zgodovina in miti skozi psihoanalizo 18. marec, Barbara Celjska med zamolčanostjo in ob 17. uri popačeno zgodovinsko podobo Predavala bo mag. Tatjana Rozman NE Naročanje gradiv v času zaprtja poteka: SPREGLEJTE -preko aplikacije Moja knjižnica, -po telefonu 03/426 17 17, 03 426 17 16 NE Vsa predavanja potekajo preko FB profila SPREGLEJTE Osrednje knjižnice Celje ali Univerze za tretje življenjsko obdobje (info: 03/426 17 61) Delovni čas trgovin CITYCENTER CELJE Nakupovalno središče je odprto od 9.00 do 20.30 od ponedeljka do petka in v soboto od 8.00 do 20.30, z izjemo prodajaln megamarket Interspar, DM in drogerija Müller, ki so odprti od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.30. Poslujejo vse prodajalne z izjemo gostinskih lokalov, ki ponujajo možnost osebnega prevzema hrane: Restavracija Interspar, Pizza Špica, McDonald's, Teta Frida, Čokoladni atelje Dobnik in Pekarna Pek Matjaž. Vse aktualne informacije o poslovanju posameznih prodajaln so vam na voljo na Facebook, Instagram in spletni strani www.city-center.si (pod »Pomembne informacije«). Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani. PLANET TUŠ CELJE Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto. V nakupovalnem centru nemoteno obratujejo: Tuš hi-permarket, Tuš drogerija, Decathlon, New Yorker, Pepco, Tedi, Celjske lekarne, Optika Vallis, Banka NKBM, prodajalna za male živali Tačka, frizer M-Grupe, čistilnica Penca, Champion, Pami, Optimist, Mass, Zlatarna Spekter, Mana, A1, Telemach, Princess, NKD, Office&More, Cvetličarna IN, Od A do Ž, Bigg-R, Monday, ARS, Knjigarna Felix, Game Center, Proalp, Beli dim, Fot-ka in Popravljalnica čevljev Pesjak. V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom. Prevzemno točko imajo: Restavracija Tuš, kavarna in slaščičarna De la Creme. Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku. TRGOVINE JAGER Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto. Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja. TRGOVINE LIDL Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, oziroma od od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si. TRGOVINE HOFER Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si Delovanje drugih ustanov ŠTORKLJINA HIŠA SLOVENSKE KONJICE V ponedeljek, 22. 2. vrata ponovno odpira Štorkljina hiša. Z upoštevanjem vseh priporočil NIJZ, bodo vsak dan med 14. in 16. uro nudili individualno učno pomoč. Prijave: dpmko-njice@gmail.com. ss ČETRTEK in PETEK, 18.2. in 19. 2. 9.30 do 11.00 e-šola kreativnosti obvezne prijave na: nina. kovacic@mcdd.si KLUB ŠTUDENTOV DRAVINJSKE DOLINE SOBOTA, 20. 2. 19.00 Pesniška zbirka 20-22° FB-stran KŠDD - vse povezave bodo objavljene na dan dogodka NEDELJA, 21. 2. 19.00 razstava Kulturni 2021 FB stran KŠDD in MC Patriot - vse povezave bodo objavljene na dan dogodka TIC SLOVENSKE KONJICE PETEK, 19. 2. 14.00 Mednarodni dan turističnih vodnikov prenos dogodka na FB-strani ARGOS SOBOTA, 20. 2 17.00 Od dvorca do gradu, video predstavitev, sprehod po Zmajčkovi učni poti prenos dogodka na: FB-strani ARGOS, YT-kanalu, spletni strani NEDELJA, 21. 2. 9.30 Vas Žiče in vso njeno bogastvo prenos dogodka na: FB-strani ARGOS, YT-kanalu, spletni strani CELJSKI MLADINSKI CENTER Spletni dogodki: PETEK, 19. 2. 18.00 MCC vam pove:_ Podkast z Dejanom Obrezom o evropskem prvenstvu UEFA U21 Četrtek, 18. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Petek, 19. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 20. februar 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 21. februar 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 22. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 23. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 24. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo, ter njihove obratovalne čase. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE: - vzgojno-izobraževalne ustanove (dijaki 1., 2. in 3 letnikov izobraževanje na daljavo), - nastanitve (hoteli), - gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari, - zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...), - kinematografi, - diskoteke in nočni klubi, - storitve iger na srečo, - prireditve, shodi, slavja, praznovanja. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO: Vrtci, šole, fakultete in zavodi: - vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, šole za osnovnošolce, dijake nižjega poklicnega izobraževanja in dijaki zaključnih letnikov po programu C), - izpiti in seminarji do 10 udeležencev na fakultetah in nujne laboratorijske vaje za študente, - šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami oziroma šole s prilagojenim programom. Trgovine: - vse trgovine, ne glede na vrsto blaga ali površino (pogoj za zaposlene: negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni, stranke negativnega testa ne potrebujejo), - tržnice, - premične stojnice za prodajo kmetijskih izdelkov in proizvodov kmetovalcev. Storitve: - delovanje servisnih delavnic s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže, - izvajanje storitev nepremičninskega posredovanja, - izvajanje storitev higienske nege (frizerskih salonov, kozmetične dejavnosti, pedikura, manikura, dejavnosti salonov za nego telesa), - izvajanje storitev strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja do 10 oseb (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice), - gradbena dela, - dimnikarske storitve, - čistilni servisi in kemične čistilnice, - dostavne službe, - bencinski servisi, - izvajanje storitev v salonih za nego živali, - izvajanje usposabljanj kandidatov za voznike motornih vozil, edukacijskih in psihosocialnih delavnic, teoretičnih in praktičnih delov vozniških izpitov*. Pogoj za izvajalce storitev je negativen test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni. * Tudi kandidati morajo imeti negativen test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni. Rekreacija: - Dovoljena je individualna športno rekreativna dejavnost ter brezkontaktna športna vadba v skupinah do 10 vadečih, pri čemer je treba vzdrževati vsaj dva metra medosebne razdalje. Dovoljena je tako na zunanjih površinah kot v zaprtih prostorih. - Smučišča lahko uporabljajo smučarji z negativnim testom na covid-19 ali dokazilom o cepljenju oz. preboleli bolezni ter otroci do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Rekreacija ni omejena na statistično regijo. Kulturne ustanove: - muzeji, knjižnice, galerije Ostalo: - lekarne, - banke in zavarovalniške storitve, - pošta, - javni potniški promet (po običajnem voznem redu), - verski obredi (ob strogih omejitvah), - druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti zdravja. Omejitev gibanja: - dovoljeno je gibanje med občinami. - omejitev gibanja med 21. in 6. uro ostaja (razen za izjeme). Omejitev zbiranja: - dovoljeno je zbiranje do 10 oseb. PONEDELJEK, 22. 2. 19.00 MCC Stream špil: Dead Crew_ SREDA, 24. 2. 18.00 MCC minuta za šport Spletne video vsebine o aktivnem preživljanju prostega časa DOM SVETI JOŽEF CELJE TOREK, 23. 2. 19.00 Demokratizacija v Sloveniji - ob 30-letnici lastne države. Pomen neodvisne civilne družbe, predavatelj: prof. dr. Anton Stres, prijave in Kulturne ustanove in razstave KNJIŽNICE Ponovno je mogoč vstop v prostore knjižnic. Možna je izposoja gradiva (pultni dostop) in vračilo gradiva v za to namenjene zaboje. Priporočljivo je, da želeno gradivo naročite pred prihodom v knjižnico po telefonu, elektronski pošti ali na portalu Moja knjižnica. ZAVOD CELEIA CELJE Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 17.00. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem. V Likovnem salonu Celje je trenutno postavljena razstava Calling Out For A Hero: Akcija onkraj artivizma. Krekov trg: panojska razstava o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku in njegovem delovanju v Pragi, do 3. 3. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do konca aprila 2021), Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do 31. 8.), Od groba do groba, Načini pokopa skozi čas, Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Občasna razstava: Preljuba moja žena ..., do začetka aprila Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Galerija in fotoatelje Pelikan ter Stari pisker. Otroški muzej Hermanov brlog je zaradi priprave nove razstave zaprt do meseca aprila. MUZEJ LAŠKO Stalne razstave: Laško -potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju informacije na spletni in FB-strani doma ZELIŠČNI VRT MAJNIKA, Žiče 66 a, Loče SOBOTA, 20. 2. 10.00 do 16.00 Začetni tečaj biodinamike v organizaciji Društva Ajda Štajerska TROPSKA HIŠA CELJE Odprta je vsak dan od 9. do 17. ure, obiskovalci pa svoj prihod rezervirajo na spletnem obrazcu na spletni strani: www.tropskahisa.si Tropska hiša je naravovarstveni projekt v pritličju Celjskega doma, kjer na približno 600 kvadratnih metrih ponuja dom več kot 50 živalskim vrstam. Živali živijo v ogradah in terarijih, družbo pa jim delajo številne rastline. in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC Občasna razstava: Umetni raj avtorja Boštjana Drinovca; do 26. 2. Na plakatnih mestih po Žalcu so do 28. 2. na ogled dela dijakov umetniške gimnazije likovne smeri Gimnazije Celje - Center. Več na https:// www.zkst-zalec.si/sl-si/obja-ve/4100/odprti-prostori-ume-tnosti TIC ŠENTJUR Občasna razstava: Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Kje so moje rožice, dela s III. Ipavčeve palete, do 28. 2. MUZEJ VELENJE Grajski atrij: občasna razstava Vezene in glinene torbice, do 28. 2. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do 1. 6. Spoznajte Grilovo domačijo in Kavčnikovo domačijo: objave predstavitvenih filmov na družbenih omrežjih Muzeja Velenje od sobote, 20. 2. dalje NEDELJA, 21. 2. 10.00 do 17.00 Dan odprtih vrat v muzeju na Velenjskem gradu in Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov 17.00 »Moj muzej«: spletno vodstvo po muzejskih enotah Muzeja Velenje ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov PONEDELJEK, 22. 2. 10.00 Podkast Muzeja Velenje: 750-letni Velenjčan Facebook, spletna stran, YouTube, SoundCloud FESTIVAL VELENJE Delavnice in predstave si lahko ogledate virtualno na spletni strani Festivala Velenje www.festival-velenje.si, na FB--strani in na Youtube kanalu Festivala Velenje ČETRTEK 18. 2. 10.00 Marjanca Jemec Božič: Razkošje domišljije, premiera filma - spomin na razstavo ilustracij PETEK, 19. 2. 11.00 Ustvarjalna čajanka, počitniška Zoom delavnica za družine Prijave na info@festival-velenje.si GALERIJA VELENJE Od 16. do 26. 2. Spletna likovna ustvarjalnica za otroke in mlade: Moja sanjska obleka Občasna razstava: Teatralna ekspresivnost - Modni svet Matica Velerja, do 6. 3. ZBIRAMO Biti ženska v času korone. Kaj vas je zaznamovalo, kako so se spremnile vaša vloga, naloge, občutki, identiteta? Zbiramo gradivo, ki odraža ta čas in ga bomo predstavili na spletni razstavi ob 8. marcu. Zbiranje poteka do 28. 2. 2021, več na www.muzej-nz-ce.si projekt Ženske stopinjiCE museumofrecenthistory\celje ШП7Г muzejnovejšezgodovine | celje GLEDALIŠČE CELJE Virtualne predstave na kanalu Youtube. Na svojem Fa-cebook in Instagram profilu objavljajo rubrike: Čas za nas, Karantenske skrivnosti, Obre-kovalnica, Abonmajček od doma, Rožmarin za spomin, Antika me mika in spletno oddajo - Na kavo na daljavo. KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH Na Youtube kanalu knjižnice: ČETRTEK, 18. 2. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek:_ Setev in presajanje zelišč 18.00 Sedmi zbornik Literarnega društva Sončnica spo"rt@nt-rcTsl Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan www.novitednik.si PETEK, 19. 2. 9.00 9. zimska bioritemska joga s fizioterapevtko Vesno Tajnšek_ 18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič PONEDELJEK, 22. 2. 9.00 Svet pred domačim pragom z Miro Čakš: Pohod na Tinsko 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Shujšajmo naš ego TOREK, 23. 2. 9.00 Pretočnost, Tannja Yrska 18.00 Vrtičkarski nasveti z Metko Ternjak Gomboc o setvi semen, pravih temperaturah in semenskem traku SREDA, 24. 2. 9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar 18.00 Gremo po vire notranjih moči s psihologinjo Andrejo Križan Lipnik Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuie 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032,(03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Počitek na eni nogi Foto: SHERPA Glej, pomlad prihaja Foto: Andraž Purg - GrupA Ted ni ko ve zaodbe Št. 7/ Leto 76 / Celje, 18. februar 2021 Spletna informativna dneva str. 32-33 Družina Fister: »Vse se da!« str. 30-31 Ustvarjalca odličnih dokumentarcev str. 34-35 Z belih strmin v podjetniške vode str. 38-39 26 INTERVJU Шк 1 Med igralsko kariero s soigralci. Na igrišču na Skalni kleti z leve stojijo Franc Šeligo, Mile Čepin, Marko Zorko, Andrej Božič, Božidar Kolka in prizadevni sekretar celjskega kluba Janez Čepin. Z dobitnikom celjskega srebrnega grba Milanom Čepinom »Pisal nisem, več sem delal in govoril« Srebrni celjski grb bo ob prazniku Mestne občine Celje prejel Milan Čepin za izjemen doprinos k razvoju Celja kot športnega mesta ter za predanost h krepitvi rekreativnega, vrhunskega in šolskega športa ter za vzgojo številnih generacij celjskih športnikov. Naslednji mesec bo dopolnil 81 let. Mile ga kličejo od vekomaj, kasneje je postal Ata - tako so ga klicali in tako mu še vedno rečejo številni športniki, predvsem košarkarji, in njegovi nekdanji dijaki. minja se Nataše Urbančič, Marijane Lubej, Darka Medveščka, Branka Vivoda ... Kasneje je v športno-rekreativnem življenju Celja sodeloval s Tonetom Goršičem. V mestu so bile oblikovane skupine s po dvajsetimi otroki v temeljne selekcije. »Naredil sem tudi prvi telesnovzgojni karton za preverjanje antropometričnih in osnov- da sem bil vsestranski športnik. Leta 1953 sem bil celo pionirski prvak Celja v veleslalomu,« se spominja Čepin. Ko se je leta 1994 vrnil iz Celovca, ga je v celjski ženski košarkarski klub povabil takratni predsednik Franc Ramšak. Čepin je kasneje za trenerja članic predlagal Hrvata Željka Ciglarja, ki je Celju prinesel prvi naslov državnih prvakinj. Po več klepetih in razpravah s Čepinom sta dr. Borut Batagelj in Borut Kramer, redna spremljevalca športa, ugotovila, da v Celju še ni dobil nagrade, ki mu pripada. Zato je sledil predlog za grb. Leta 1983 je bil Milan »Krešo je po večerji pristal na naše vabilo, vse je že bilo dogovorjeno, a je moral po odloku v Ljubljano. V Košarkarski zvezi Slovenije ga niso hoteli registrirati za naš klub.« Čepin dobitnik Bloudkove plakete za strokovno delo v košarki, rokometu in atletiki. Leta 1965 sta z Jožetom Geršakom, dolgoletnim predsednikom celjskega košarkarskega kluba in ravnateljem srednje tehnične šole, začrtala razvoj celjske košarke. Kaj sta se dogovorila? Da se uvrstimo v jugoslovansko ligo. Višek je bila jugoslovanska 1. B-liga. Zakaj celjsko moštvo ni nikoli zaigralo med elito? Zato, ker so nas ovirali močvirniki. To je bil poglaviten razlog. Potrebovali smo visokega košarkarja. Prepričal sem Krešimirja Ćosića, na prestop je pristal Mirko Novosel. V Poreč sva se na priprave jugoslovanske reprezentance odpeljala z Geršakom. Žal ni imel s seboj kuverte z denarjem. Pričakal naju je Janez Drvarič. Ko sem mu povedal, da sva dogovorjena s Ćosićem, je prebledel. Krešo je po večerji pristal na naše vabilo, vse je že bilo dogovorjeno, a je moral po odloku v Ljubljano. V Košarkarski zvezi Slovenije ga niso hoteli registrirati za naš klub. To se je dogajalo po tisti skoraj neverjetni zmagi v finalu slovenskega pokala nad Olim-pijo leta 1982 s 103:79 (Golc 19 točk, Tovornik 19, Aničić 31, Pipan 8, Kahvedžić 20, Medved 6). Geršak se spominja, da je bil okregan v ljubljanskih političnih krogih, češ, kaj se gre. »Gero« si tega najbrž ni preveč vzel k srcu, kajti še naprej smo trmarili. Naša vrhunska ekipa je potrebovala le enega zelo visokega igralca. Novosel mi je ponudil Rajka Gospodnetića. Istočasno je Olimpija na čelu s trenerjem Lečićem pritiskala na Pipana, Golca in Tovornika. Naša pokroviteljica je bila Libela. Na sestanku sem predlagal, naj naše najboljše igralce bolje nagradijo, naj »stoenki« in še nekaj denarja dobita Polanec in Pipan. V Ljubljani so jima ponudili stanovanji v last in avtomobila. In sta odšla. Hauptman je podpisal pogodbo z nami. Nekaj dni kasneje me je poklical Geršak. Pokazal mi je sporočilo KZS, da je Hauptman postal član DEAN ŠUSTER Mile je resnično celjska športna legenda, še vedno zelo bistroumen. V spominu mu je ostalo nešteto podrobnosti, predvsem s košarkarskih igrišč. »Ne spadam med tiste, ki pišejo in si vse radi beležijo. Raje sem več delal in govoril,« je poudaril v uvodu pogovora. Trenirati je začel leta 1953 pri Vikiju Dornu v celjskem mestnem parku. »Moj prvi pravi trener je bil Franc Ram-skugler,« pravi Čepin. Nato so ga leta 1957 poslali na izobraževanje v Rovinj. Postal je košarkarski inštruktor in je s sedemnajstimi leti začel delati v ŽKK Celje. Treniral je članice in mladinke kluba. Diplomiral je na športni fakulteti v Beogradu, na Difu (Državnem inštitutu za fizkulturo). Med študijem je igral za KK Partizan, njegov trener je bil sloviti profesor Aleksandar Nikolić. V Celju je kot skakalec v višino prevzel trening mnogobojcev in skakalcev v višino. Spo- »Nekaj dni kasneje me je poklical Geršak. Pokazal mi je sporočilo KZS, da je Dušan Hauptman postal član Olimpije. Mislil sem, da bom znorel.« nih motoričnih sposobnosti. Poleg tega sem sodeloval v namiznem tenisu, atletiki, rokometu in na sindikalnem področju pri nogometu, plavanju, košarki, namiznem tenisu, vaterpolu in tenisu. Teorije o tem, da sem športna legenda Celja, niso zrasle na mojem zelniku, res pa je, Olimpije. Mislil sem, da bom znorel. Nakar je poklical Gospodnetić in dejal, da ne bo prišel v klub, ki ga zapuščajo najboljši igralci. Prva leta osemdesetih so bila čudovita. Vsi ljubitelji glasbe poznajo Petra Graša, vi ste dobro spoznali njegovega očeta Zorana, Mile Čepin med minuto odmora na tekmi z Industromontažo. Z leve sta Dušan Erjavec in Miloš Sagadin, desno z leve stojijo Matjaž Tovornik, Matej Janžek, Mile Čepin, Aleš Pipan, Zoran Golc in Pavle Polanec. je Zmago Sagadin. INTERVJU 27 »Moj pokojni brat Janez, vsi so ga klicali Jajek, se je na predvečer tekme pozno v noč družil z makedonskima sodnikoma, saj sta dejala, da je pred njima najlažje delo na turnirju. A nista vedela za slovensko zavist.« ki je v Celju gostoval s splitsko Jugoplasti-ko v osmini finala jugoslovanskega pokala. Končalo se je s senzacijo, z vašo zmago s 85:83 (Golc 10 točk, Tovornik 21, Pipan 25, Kahvedžić 6, Aničić 23). Kako vam je to uspelo v dvorani Šolskega centra Celje? Bili smo dobri, toda Splitčani so bili absolutni favoriti. Grašo je pred tekmo bentil, kam so morali pripotovati, toliko da ni omenjal vasi. Peljal sem ga v dvorano, kjer smo namestili dodatne tribune za sedišča. Bilo je skoraj dva tisoč gledalcev. Rekel sem mu, da ne bi želeli razočarati svojih navijačev z visokim porazom. Odvrnil mi je, naj ne skrbim. »Ko bomo povedli z dvajsetimi točkami razlike, bom na igrišče poslal mlajše košarkarje,« mi je dejal. V končnici sem jaz poslal pod obroče mlajše igralce in skoraj bi izgubili tekmo. Crvena zvezda je bila v četrtfinalu že opozorjena na vašo kakovost in si je zlahka priborila napredovanje. Za preboj Celja v vrhunsko košarko ste poskrbeli leta 1972 z uvrstitvijo v drugo jugoslovansko ligo. Kvalifikacije so bile v Splitu, krog pred koncem turnirja so vam že vsi čestitali za uspeh. Zakaj ste zavrnili pohvale? V zadnjem krogu smo namreč igrali z Ilirijo, ki si je sicer že zagotovila napredovanje. Zmage torej ni potrebovala, mi pa, kajti tudi drugo mesto je vodilo naprej. Moj pokojni brat Janez, vsi so ga klicali »Jajek«, se je na predvečer tekme pozno v noč družil z makedonskima sodnikoma, saj sta dejala, da je pred njima najlažje delo na turnirju. A nista vedela za slovensko zavist. Predstavniki slovenske zveze so na sestanku zato zahtevali, naj Ilirija v interesu slovenske košarke ne igra na vso moč. Torej naj zmaga Celje, napredujeta pa oba slovenska kluba. Predsednik Ilirije je odločno zavrnil to možnost. Potem smo »nažgali« Ljubljančane. V ekipi so bili vsi trije Sagadini, Tone, Zmago in zelo mlad, osemnajstletni Miloš. Najboljši igralec turnirja je bil Rudi Jerič. Iz »naftalina« sem potegnil Borija Zupančiča. Odpeljal sem se v Šmarjeto in videl, da še ima koš pred hišo. Povedal sem mu, da ga nujno potrebujem. V Žalcu sem prepričal še Slavka Tomašiča. Tistega Tomašiča, ki je v naslednji sezoni ustavil Boruta Bassina za presenetljivo zmago proti zagrebški Industromontaži v dvorani posebne šole? Da, tistega. Bila je senzacija. Novinar in snema- »Grašu sem rekel, da ne bi želeli razočarati svojih navijačev z visokim porazom. Odvrnil mi je, naj ne skrbim. »Ko bomo ! povedli z dvajsetimi točkami razlike, bom na igrišče poslal mlajše košarkarje,« mi je dejal.« lec zagrebške televizije sta mi čez nekaj dni potrkala na vrata stanovanja. Vprašanja so se nanašala predvsem na to, kako so lahko neznani košarkarji presenetili ekipo, ki je imela kar nekaj reprezentantov. Odvrnil sem jima, da odgovora ne poznata niti trener gostov So-bočan in vodja strokovnega štaba Novosel. In sem jih peljal na pijačo v Vrtnico, a snemati se nisem pustil. Zagrebški klub je v prvo ligo napredoval z 21 zmagami in enim porazom. Tudi zaradi tiste zmage smo obstali v ligi. Navdušenje navijačev? Nepopisno. A zgodba se je začela v Zagrebu. Mirku Novoselu sem očital, kako lahko v medijih napoveduje, da ne bodo doživeli niti enega poraza. In me je vprašal, kje lahko izgubijo. V Celju, sem mu rekel. Neustavljivo se je krohotal. Ampak ko ste še igrali, so bili derbiji na Celjskem, kajne? Najbolj vroč derbi je bil v Žalcu, kjer je košarko vodil Rudi Pur. Borili smo se za preboj v prvo slovensko ligo. Dogovorili smo se za menjavo. K nam sta prišla Slavko Tomašič in Franc Šeligo. Za slednjega so se čudili, češ tega vodoinštala-terja hočeš. Tik pred koncem razburljivega srečanja v Žalcu je bila nad menoj storjena osebna napaka in zadel sem oba prosta meta za zmago. Gledalci so bili ogorčeni, za največjega krivca so določili sodnika Vikija Dorna, ki je nato bežal skozi koruzo in po železniškem tiru proti Celju. Kje ste iskali košarkarje? S kolesom sem se vozil po Celju od igrišča do igrišča in opazoval. Kdor je izstopal, sem ga povabil k vadbi. Najboljših dvanajst košarkarjev Celja vseh časov? Matjaž Tovornik, Aleš Pipan, Zoran Golc, Dušan Hauptman, Pavle Pola- Mile Čepin: »S kolesom sem se vozil po Celju od igrišča do igrišča in opazoval. Kdor je izstopal, sem ga povabil k vadbi.« nec, Slavko Tomašič, Sandi Sabolčki, Matej Janžek, Robert Medved, Jani Cencelj, Abdulah Kahvedžić, Andrej Klančnik, Sašo Govc, Dalibor Zupančič, Tone Sagadin, Zmago Sagadin, Miloš Sagadin, Mirko Aničić, Rudi Jerič, Goran Jurak, Dušan Erjavec ... Toda našteli ste jih enaindvajset! No, saj sem samo zavrtel številki, z 12 na 21 ... Od Alija, Zokija in Digla bi si vi kot igralec želeli imeti najprej njihovo višino. Kaj bi še vzeli od njih zase, če bi lahko? Od Pipana igralsko nesramnost, od Golca borbenost, od Tovornika talent. Takšnega, kot ga je imel on, še nisem videl. Morda pri Boriju, ki pa žal ni bil dovolj resen. Ste bili radi v telovadnici? Seveda. Na gimnaziji sem poučeval med letoma 1964 in 1980, na tehnični šoli sem bil nato do svoje upokojitve leta 1999. Z Gerša-kom, ki je bil ravnatelj, sva se takoj dogovorila, čeprav je imel zame le deset ur za športno vzgojo. In sem nekaj sezon poučeval še predmet obramba in zaščita. Koliko dijakov ter športnikov in športnic ste poučevali? Ne vem, morda jih je bilo približno deset tisoč. V 36 letih v telovadnici se je nabralo ogromno obrazov. Izjemno veliko sem si jih zapomnil. Bili ste zelo priljubljeni. Zakaj? Nekaj zadev je bilo pri predmetu obveznih. Ko smo opravili zahtevano, smo se posvetili igram z žogo. V prvem delu šolskega leta je bila na programu gimnastika, ki smo jo povezovali s košarko. Ko je bilo vreme lepše, je bila na vrsti atletika, ob njej nogomet in rokomet. Moj dijak je bil tudi pianist Hinko Haas, ki je lani žal umrl. Povedal sem mu, Starejši ljubitelji košarke si boste z veseljem ogledali tudi fotografijo ekipe, ki jo je sredi sedemdesetih let vodil Mile Čepin. Z leve stojijo Sandi Sabolčki, Miran Muhovec, Dušan Erjavec, Zmago Sagadin, Tone Sagadin, Matjaž Ramšak in Aleš Divjak, čepijo pa Rudi Jerič, Uroš Pešec, Marjan Leskovar in Miloš Sagadin. »Gledalci v Žalcu so bili ogorčeni, za največjega krivca so določili sodnika Vikija Dorna, ki je nato bežal skozi koruzo in po železniškem tiru proti Celju.« »Moj dijak je bil tudi pianist Hinko Haas, ki je lani žal umrl. Povedal sem mu, da vem, kaj počne. In da tega z zlomljenim prstom ne bo mogel nadaljevati na akademiji.« da vem, kaj počne. In da tega z zlomljenim prstom ne bo mogel nadaljevati na akademiji. Zato sem mu rekel, naj ne hodi k telovadbi, razen k atletiki, in naj medtem vadi klavir. Nihče od sošolcev se ni pritoževal, niti tedaj, ko so videli, da sem mu dal petico. Judoista Matjaža Ceraja sem poslal v fitnes, da je delal za moč. Kot vodja aktiva športnih učiteljev sem predlagal, naj se dijaki odločijo, kaj bodo počeli med uro. Predlog ni bil sprejet, in sicer s pojasnilom, da bomo tako dijake in dijakinje težko ustrezno ocenili. To pa zame sploh ni bistveno. Kdo vas je še razočaral? Vodstvo rokometnega kluba. S Tonetom Goršičem sva selekcionirala kopico mladih nadebudnih igralcev, ki so kasneje postali slovenski reprezentanti in so igrali v tujini. Bil sem vodja mlajših selekcij. Prejel sem sramotno nizko plačilo. Upravni odbor je spisal razloge za mojo menjavo, a sem že prej odstopil. Nato sem bil povabljen na zaključni turnir mladincev. V Ormožu sem na banketu v govoru povedal, da ne delam več v celjskem rokometnem klubu, ki pa sem mu čestital, ker »Od Pipana igralsko nesramnost, od Golca borbenost, od Tovornika talent. Takšnega, kot ga je imel on, še nisem videl.« je s tako slabo selekcionirani igralci, kar so mi očitali v upravnem odboru, postal državni prvak z dečki, s kadeti in z mladinci. Mladi imajo zdaj odlične razmere v celjskih klubih. Vaš prvi športni rekvizit? Moja prva žoga je bila - kamen. Nato smo mamo prepričali, da nam je odstopila nekaj malo strganih nogavic, da smo jih zvili v klobčič, ki je bil podoben žogi. Kaj zdaj počnete? Še vedno se vozim s kolesom, če imam priložnost, tudi zelo rad zaplavam. In kdo vam je prilepil vzdevek Ata? Najbrž Pipan in Golc. Toda tudi soigralca Pavleta Polanca so klicali »ata«, saj je bil enajst let starejši od njih. Foto: SHERPA, osebni arhiv, Zgodovinski arhiv Celje 28 ZLATA PENTLJA Rešil ga je brat »Po močni bolečini drugače občutiš srečo« 15. februar kot mednarodni dan boja proti otroškemu raku obeležujemo od leta 2002. Na ta dan številne organizacije in posamezniki po vsem svetu še glasneje osveščajo o raku v otroštvu in mladosti, se zavzemajo za napredno zdravljenje in oskrbo ter spodbujajo k večjemu razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok in mladostnikov v času zdravljenja in po njem. V ponedeljek, 15. februarja, smo obeležili mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Rak je redka bolezen otrok in mladostnikov, toda pogostost te bolezni pri njih narašča. V Sloveniji zaradi te zahrbtne bolezni vsako leto zboli približno 60 otrok in mladostnikov, starih do 19 let. Večina se jih zdravi na hemato-on-kološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, in sicer v tretjem nadstropju. V tej temni statistiki je razveseljiv podatek, da se odstotek preživetja otrok in mladostnikov z rakom hitro dviga. Za otroke, ki jih življenje tako močno preizkuša, je pomembno, da imajo ob sebi poleg dobrega zdravstvenega osebja družino. V veliko oporo malim junakom in njihovim staršem je v zadnjih letih tudi Društvo staršev otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku, Junaki 3. nadstropja. Vsi, ki so kdaj obiskali oddelek, vedo povedati, da je težko opisati toliko bolečine, srčnosti in ljubezni, ki se pretaka po hodnikih tretjega nadstropja ljubljanske pediatrične klinike. Kar nekaj časa je tam preživel tudi Nejc Miser. O tem, kako se je mlada družina iz Braslovč spopadala s številnimi izzivi na poti do ozdravitve, nam je zaupala Nejčeva mama Natja Šketa Miser. LEA KOMERIČKI KOTNIK Svet družine Miser se je podrl julija 2017. Dopustniški čas je preživljala ob morju. Starša sta Nejc se je tudi med napornim zdravljenjem pridno učil. Med pol počitnicami je nadoknadil zamujeno, uspešno opravil izpite za peti razred in se septembra s prijatelji vrnil v šolske klopi. opazila, da njun srednji otrok, Nejc, postaja vedno bolj utrujen. Dobil je vročino, ki je iz dneva v dan nihala. Po enem tednu, ko ni zmogel niti sprehoda brez počitka, so odšli k zdravniku v Zadar. Tega, kar so izvedeli, resnično niso pričakovali. »Že po osnovnem pregledu krvi so nam zdravniki povedali, da so 90-odstotno prepričani, da ima najin srednji otrok levkemijo,« se prvega soočenja z diagnozo spominja Nejčeva mama Natja Šketa Miser. Ker je krvna slika pokazala, da je v fant v zelo slabem stanju, se je družina sredi noči odpeljala v Ljubljano, kjer so Nejca takoj sprejeli na hema-to-onkološki oddelek pediatrične klinike. »In tako je naš Nejc postal junak 3. nadstropja,« pove Natja. Že naslednji dan je imel prvo punkcijo kostnega mozga, s katero so zdravniki potrdili diagnozo in ga takoj začeli zdraviti. »Ko smo se komaj pobrali od šoka, so z natančno analizo vzorca postavili novo diagnozo - akutna limfoblastna levkemija, filadelfija kromo- som pozitivna,« se spominja Nejčeva mama. »To je redka in zelo agresivna vrsta raka in statistične možnosti preživetja so padle. Rakave celice so odkrili tudi v njegovi možganski tekočini, kar je pomenilo, da ga poleg kemoterapije, bioloških zdravil in transplantacije kostnega mozga čaka še obsevanje glave.« Za deseti rojstni dan v bolnišnici »Slabosti, ki običajno spremlja kemoterapijo, ni občutil, je pa imel hude bolečine prjpnj v si zlato pentljo za vse junake otroke in mladostnike, ki se pogumno spopadajo z rakom vse, ki so premagali otroškega raka družine, ki pogumno živijo naprej, čeprav so zaradi raka izgubile otroka zdravstveno osebje in prostovoljce, ki svoj poklic in čas namenjajo otroškemu raku. »V bolnici ni samo hudo. Je tudi smeh, so veselje, pesem, ples, sta pozitivna energija, sočutje. Več kot kjerkoli drugje. Sklepajo se čudovita prijateljstva, spoznaš čudovite ljudi, ki delajo čudeže. ^ In ti ljudje so ustanovili društvo Junaki 3. nadstropja, ki pomaga staršem v stiski, premika meje. In s temi ljudmi je svet lepši.« Nejc je danes zdrav in zadovoljen najstnik. V življenju ga zanima veliko stvari, a ostaja skromen. Nima velikih želja. Vse, kar resnično potrebuje, najde v družini. Nejc v objemu svojega rešitelja, starejšega brata Luke. ZLATA PENTLJA 29 Delovanje društva Junaki 3. nadstropja, ki je neprofitno in temelji na prostovoljnem delu posameznikov, lahko podprete na različne načine, in sicer tako da: postanete član ali podporni član društva donirate s pomočjo spletne prijavnice (www. junaki3nadstropja.si/zelim-pomagati) pošljete SMS s ključno besedo JUNAKI5 na 1919 in tako donirate 5 evrov nakažete donacijo na TRR SI56 6100 0002 3978 068 (koda namena: CHAR), naslov: Društvo Junaki 3. nadstropja, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana. Sredstva, ki se zbirajo na računu, so namenjena za pomoč malim rakavim bolnikom in njihovim družinam. Nejc se je pogumno spopadel z zelo redko in agresivno obliko raka. Tudi ko je bilo zelo hudo, ni izgubil vere in upanja. Ves čas mu je ob strani stala družina. Pred približno tremi leti je uspešno prestal presaditev kostnega mozga. Darovalec je bil njegov starejši brat Luka. trebuhu, na želodcu se mu je pojavila razjeda, zaradi česar je začel zavračati hrano. Med zdravljenjem je izgubil enajst kilogramov, kar je bila takrat približno tretjina njegove telesne teže,« je pojasnila njegova mama in dodala, da je zaradi zahtevnega zdravljenja v bolnišnici praznoval tudi deseti rojstni dan. »Ko je premagal začetni strah pred posegi, je številne operacije, neprestane odvzeme krvi, odvzem možganske tekočine iz hrbtenjače ter neznosne bolečine v trebuhu res pogumno in pozitivno prenašal. Tudi ko smo morali zaradi jega otroka, si najbolj srečen, ko se lahko vrneš na onkološki oddelek, kjer si naenkrat doma.« Takšni so bili občutki, ko se je s sinom teden po operaciji preluknjanega črevesja vrnila na oddelek. Darovalca našli v družini Med zdravljenjem je družina Miser dobila še enega, drugačnega, junaka. Junak 3. nadstropja, kot pravijo otrokom, ki se zdravijo na hemato-onkolo-škem oddelku v tretjem nadstropju pediatrične klinike, je postal tudi Nejčev starejši brat Luka, ki je bil ustrezen daro- »Nejcu nismo nikoli skrivali diagnoze in tega, da lahko umre. Odkrito smo se z njim pogovorili ter mu večkrat pojasnili, da bomo mi in zdravniki naredili vse, da bo ozdravel.« okužbe ter s tem povezane operacije zdravljenje prekiniti za dva meseca, se ni predal,« je Natja ponosna na svojega velikega borca. Kot je še povedala, niso pred sinom nikoli skrivali diagnoze in tega, da lahko umre. »Odkrito smo se z njim pogovorili in mu večkrat pojasnili, da bomo mi in zdravniki naredili vse, da bo ozdravel.« Ob tem sogovornica izpostavi, da se je v družini v času najtežjih preizkušenj, ko so nemalokrat trepetali za Nejčevo življenje, povsem spremenilo dojemanje številnih prej samoumevnih stvari. »Najhujša stvar, ki si jo lahko zamislimo, je bivanje na otroškem onkološkem oddelku. Ko preživiš teden dni na intenzivni negi, kjer trepetaš za življenje svo- Žal ni šlo vse po načrtih in željah. »59. dan po transplantaciji so se Nejčevi možgani dobesedno izklopili. Najprej počasi in potem do stopnje, ko je bil povsem neodziven, zvit v klobčič. Po neskončnih diagnozah, zdravljenju se je že tretjič srečal s smrtjo iz oči v oči. Šlo je za minute,« pripoveduje mama, ki je bila takrat ob sinu in je nemudoma poklicala pomoč. Njeni prisebni reakciji, hitremu odzivu dežurne sestre in zdravnika je družina Miser lahko hvaležna, da je Nejc še vedno z njimi. »Po dveh tednih so zdravniki našli ustrezno rešitev in Nejc se je začel prebujati. Najprej ni poznal staršev, ni govoril, ni jedel, ni poznal pisanih črk ter poštevanke. Nismo se vdali,« se spominja Natja. »Nejc se je ob podpori družine boril kot lev in zmagal. Začel je govoriti, mami in ati nisva bila več samo >teta< in >stric<. Neprecenljiv je občutek, ko se otrok zave in ti spet reče >mami<.« Močna volja in pozitivna energija v podporo zdravljenju Dolgotrajno in zahtevno zdravljenje močno zareže v življenja vseh družinskih članov. Ob Nejcu je bila v bolnišnici med tednom mama, ob koncih tedna oče. Tako sta se lahko oba posvetila tudi drugima dvema otrokoma in mogoče kdaj uspela ukrasti še kakšno minutko zase. Za sprostitev v naravi ali druženje in pogovor s prijatelji. »Tudi to je pomemben del zdravljenja, da ohraniš pozitivno energijo, ki jo preneseš na otroka,« poudarja sogovornica. V najhujših časih je družini veliko pomagala tudi oddelčna psihologinja. Vselej je bil v pomoč in oporo tudi pogovor s starši na oddelku. »Seveda ne smemo pozabiti zlatih sester in zdravnikov, ki so vedno na voljo, prijazni, sočutni, pripravljeni na pogovor,« pove Natja, ki se še vedno zelo dobro spominja, kako se je Nejc s številnimi težavami aprila 2018 vrnil domov. Kot pove, se je Nejc zelo želel vrniti v šolo k prijateljem. A zaradi občutljivosti tega takrat še ni mogel. Si je pa zadal cilj, da bo končal peti razred. »Ob doslednem, napornem in vztrajnem učenju, tudi ob bivanju v rehabilitacijskem centru Soča, je med poletnimi počitnicami uspel opraviti izpite in se je ob začetku novega šolskega leta vrnil v šolo s svojimi sošolci,« je nanj, na njegovo močno voljo in trdo delo ponosna mama. Hvaležen za družino Danes je Nejc srečen in zdrav trinajstletnik, ki uživa v sestavljanju lego kock in druženju s prijatelji, razkriva njegova mama. Kako močno bolezen in trnova pot do zdravja spremenita človeka in njegov pogled na svet, ne glede na to, koliko let šteje, dokazujejo besede, ki jih je Nejc, po vsem, kar je pretrpel, izrekel ob svojem enajstem rojstnem dnevu. »Ne rabim ničesar, imam svojo družino,« je dejal in orosil oči bližnjih. »Takrat veš, da je na svetu nekaj prav. Da gremo v pravo smer. Bolezen spremeni človeka. Spoznaš, da po močni bolečini drugače občutiš srečo. Srečo, ki je prej nisi poznal,« dodaja Natja in pristavi, da starši otrok z rakom na svet gledajo drugače. Predvsem pa poudari, da v bolnici ni samo hudo. »Je tudi smeh, so veselje, pesem, ples, sta pozitivna energija, sočutje. Vsega tega je v 3. nadstropju pediatrične klinike več kot kjerkoli drugje. Sklepajo se čudovita prijateljstva, spoznaš čudovite ljudi, ki delajo čudeže. Ti ljudje so ustanovili društvo Junaki 3. nadstropja, ki pomaga staršem v stiski, premika meje. In s temi ljudmi je svet lepši,« zaključi junaška mamica 13-letnega junaka Nejca, ki je zmagal nad boleznijo in se veseli življenja. Foto: osebni arhiv Družina Miser je prehodila trnovo pot do sreče. A je to potovanje vezi med njimi le še utrdilo. valec kostnega mozga. »Nesebično je daroval del sebe, saj se je 11. decembra 2017 naš Nejc ponovno rodil.« Sledilo je 29 dni v popolni izolaciji, v kateri ni smelo priti do stika z nobenim virusom ali bakterijo, saj je lahko vsaka okužba za otroka, ki ima že tako povsem oslabljen imunski sistem, smrtonosna. V Nejčevem telesu se je razvilo dovolj novih celic kostnega mozga, da se je z mamo lahko vrnil na oddelek. Po dveh mesecih neprestanega bivanja v bolnišnici ter skupno sedmih mesecih zdravljenja sta se končno vrnila domov v pričakovanju stotega dneva po transplantaciji, ki predstavlja mejnik in pomeni, da je transplantacija uspešna. »Bolezen spremeni človeka. Spoznaš, da po močni bolečini drugače občutiš srečo. Srečo, ki je prej nisi poznal.« 30 SPODBUDNA ZGODBA Podjetniške ideje živijo tudi v teh časih Vodilo družine Fister: »Vse se da!« Minule mesece so odpadla razna druženja, odpraviti se ni bilo mogoče na nobeno prireditev ali izlet. Tudi družini Fister iz Celja je virus obrnil življenje na glavo. Popoldnevi so bili naenkrat zelo dolgi. A več skupnih trenutkov v domači dnevni sobi je pomenilo tudi več izmenjav idej in rodile so se nove poslovne zamisli za nove izdelke. Morda bi kdo rekel, da časi zanje niso najboljši. A za podjetne in nemirne ljudi, ki ne marajo izgovorov, česa vse se ne da, so lahko tudi takšne razmere izziv. Sicer pa je sestavni del življenja podjetnikov, da razmišljajo o tem, kako bodo dejavnost dopolnjevali, jo razvijali in posodabljali. Takšen je tudi Peter Fister, ki se je vsega, kar mora vedeti o poslu, naučil od očeta, sam pa znanje prenaša na sina Žana. V podjetju dela tudi žena Jožica, medtem ko je hči Ana ubrala drugačno pot, a čisto brez njenega sodelovanja pri podjetju tudi ne gre. „, Družina Fister (z desne Ana, Jožica Peter in Žan) v delavnici s sodelavcem Luko Joštom (levo) TATJANA CVIRN Temelje podjetja, ki se še vedno ukvarja s filtracijo in z odsesovalnimi tehnologijami za odpadne materiale v lesni, papirni in kovinski industriji, je postavil Petrov oče Edvard pred skoraj pol stoletja. Najprej je imel delavnico v domači garaži, nato je na Hu-dinji kupil zemljišče in zrasli so prostori podjetja, ki počasi postajajo pretesni za vse, kar se zadnje čase dogaja v njih, zato Peter Fister med dolgoročnimi načrti poleg posodabljanja proizvodnje omeni tudi željo po selitvi. Prenos znanj na mlajše Peter je rasel s podjetjem in ima že od nekdaj veselje do dela v njem, zato je bilo samoumevno, da bo nadaljeval družinski posel. Žena Jožica Fister to njegovo ljubezen takole opiše: »Njega je luštno gledati, ker se res s srcem posveti stranki, vse ji razloži in pokaže.« Podjetje Ventilacije Fister največ dela za lesno industrijo, ki je zadnja leta vedno močnejša. Lani spomladi ob začetku epidemije je bilo nekaj strahu, kako bodo v podjetju lahko nadaljevali delo, a se je hitro vse vrnilo v stare tirnice in od takrat podjetje dela nemoteno. Področje dela morajo zapo- sleni dobro poznati, saj ima lahko vsak kupec nekoliko drugačne zahteve. Treba je dobro razmisliti in pravilno načrtovati že pri meritvah na terenu, nato pri izdela- vi v delavnici in pri končni montaži. Delo je raznoliko, verjetno je tudi to eden od razlogov, da je pritegnilo Žana Fistra, da se je po kočani srednji šoli kot strojni tehnik zaposlil v domačem podjetju. Tudi on je rasel v podjetju, kjer je preživel veliko ur že kot otrok v času počitnic in nato kot dijak. Praksa v Peter: »Marsikdo, ki je moral biti minule mesece vse dni s člani družine, je bil verjetno v šoku, mi pa smo že sicer veliko skupaj in to ni bila težava.« Tudi Jožica in Ana znata poprijeti v delavnici. Jožica in Žan sta v času epidemije zasnovala nove izdelke, ki vabijo k druženju ob toplem ognjišču. o Danes je težko dobiti dober kader, pripravljen delati, pravi Peter Fister, ki je zato zelo za voljen z mladim Luko Joštom. SPODBUDNA ZGODBA 31 Kurišče Black lady je prispevalo k prijetnemu vzdušju na decembrski postavitvi jaslic na prostem pri Klavdiji Simler na Planini. šoli je bila seveda " drugačna kot tista v resničnem delovnem okolju. »Največ se naučiš pri delodajalcu, spoznaš, kaj boš delal kasneje, in ugotoviš, kaj te res veseli,« pravi Žan, ki ima že dve leti delovne dobe in veliko volje za nove projekte. Treba je znati vse V podjetje je pritegnil še prijatelja in sošolca Luko Jo-šta. »Najbolje je vzeti mladega človeka po koncu šole in ga naučiti dela,« pravi Peter in dodaja, da so se šole Po končanem delu je na vrsti sprehod s hišnima ljubljenčkoma yorkširskima terierjema. • - . r ИИЈР Vsak dan se rojevajo nove zamisli. Na fotografiji je nekaj izdelkov, ki so jih Fistrovi zasnovali v času epidemije: kurišče Black lady, različni žari, stojalo in voziček za drva ... ; J. ■m '' prilagodile glede na zahteve sodobne proizvodnje in se opremile s CNC-stroji, na katerih se dijaki učijo. »A otroci kljub temu ne morejo znati vsega, ko pridejo iz šole. Pri strojništvu, ki je široko področje, potrebujejo deset let prakse na delovnem mestu, da imajo dovolj znanja za samostojno delo.« Tudi sicer danes ni lahko najti ustreznega kadra za delo, ugotavlja sogovornik, ki meni, da je težava v tem, da bi vsi raje sedeli pred računalnikih, medtem ko je treba v majh- za to, da pričarajo prijetno vzdušje, ter za kombinacijo z različnimi izdelki za peko na prostem. Očitno so nastali v upanju, da se bodo časi druženja ob različnih priložnostih spet kmalu vrnili. Žan je tisti, ki skrbi za proces od ideje do izdelave, kar je ob nasvetih izkušenega očeta vsekakor lažje, Jožica pa dela s strankami, ureja področje promocije na družabnih omrežjih, oglaše- Peter: »Majhnih podjetnikov, kot smo mi, država ne spodbuja veliko. Vsi razpisi so narejeni za velike proizvodnje. Zato delamo z glavo, za nakup stroja se odločimo, ko denar prihranimo in vemo, da se bo vloženo povrnilo.« nem podjetju, kot je njihovo, znati več različnih stvari. »Tu moraš delati vse, to ni velika tovarna, kjer nekdo izdeluje samo del izdelka. Imeti je treba širok nabor znanj,« pravi Peter Fister in dodaja, da morajo tudi v podjetju slediti novostim in tako so zadnja leta kupili kar nekaj CNC-strojev. Novi izdelki za prijetnejše dni Jožica, ki je v podjetju deklica za vse, je tudi sicer človek mnogih talentov in znanj. Izobraževala se je na različnih področjih, od gostinstva, trgovine, ekonomije do predšolske vzgoje. Ko je bila nekaj časa brez službe, jo je mož povabil v podjetje, kjer je zadovoljna. »Na začetku je bilo težko, ker so pričakovali, da poznam vse vijake, ključe ... Zdaj vse to obvladam,« pravi v smehu in zato lahko poprime, kjerkoli jo potrebujejo. Z Žanom sta tako »glavna« pri snovanju in izdelavi novih izdelkov. Gre za različna zunanja kurišča, ki so v dolgih in hla- rlnih лгр>гр>Н}1 Vnt narnrpna vanja ter prodaje. V enem od prostorov ob delavnici nastaja razstavni prostor, kjer si bo mogoče ogledati vse izdelke. Pomembna je tudi predstavitev V nastanek novih izdelkov je bilo treba vložiti kar nekaj časa. »Ideje dobim ob različnih priložnostih. Včasih tudi stranke, ki pokličejo, želijo kaj posebnega,« pravi Žan, ki je prijateljem že prej kdaj izdelal žar za peko, zadnje čase pa je te zamisli nadgradil. Spomladi je tako nastalo zanimivo in lepo kurišče, ki so ga v podjetju poimenovali Black lady, sledili so ostali izdelki in vseh je zdaj že več kot 15, a nastajajo še novi. Pozorni so, da niso samo lepi na pogled, ampak tudi uporabni. Preizkušanje tako traja kar nekaj časa, da najdejo pravo rešitev. »Plinske žare smo začeli delati poleti, treba je bilo pridobiti še vse potrebne papirje za varnost izdelka. Veliko poskusov je bilo, da je pri izdelavi tudi najboljši izkoristek materiala a Izdelki so namenjeni širšemu krogu ljudi. »Ko govorim o ventilacijah, večina niti ne ve, zakaj gre. Ti izdelki pa so za širši krog kupcev,« meni Žan, ki ob tem razmišlja tudi dolgoročno. »Če bo spet kakšna kriza in če bo zmanjkalo dela pri našem običajnem programu, je ta novost lahko možnost za nadaljnje delo.« Da je Ana Fister iz istega gnezda ustvarjalnih in delovnih ljudi, pove že podatek, da po končani srednji biotehniški šoli v Mariboru, kjer je pridobila izobrazbo veterinarske tehnice, študira logistiko. Prvi poklic je izbrala, ker ima rada živali, drugega bi rada imela zato, da bo lahko z znanjem pomagala tudi v domačem podjetju. Resda so njene sanje drugje, saj želi odpreti frizerski salon za pse in doma lahko vadi na dveh yorkširskih teri-erjih. A v podjetju pomaga že poslu, se Jožica doma rada odklopi, poskrbi za gospodinjstvo, za dela v hiši in okrog nje, rada se sprosti tudi na sprehodu s kužko-ma. Podeželje, kamor so se pred leti preselili, ponuja veliko tovrstnih možnosti in čeprav so bili ostali trije člani družine najprej zgroženi nad Jožičino idejo, da bi šli tako daleč iz mesta, so zdaj zadovoljni. V času dopusta se razporedijo tako, da delavnica ves čas obratuje. Peter in Jožica sta lani kupila avtodom in bosta šla malo naokrog, takoj ko bo mogoče. Otroka gresta po svoje, rada sta s prijatelji, na motorju ali na potovanju. Lani sta šla skupaj v Španijo, za letos še nimata konkretnih načrtov. Jožica in Peter sta ponosna na oba otroka, ob tem sta zadovoljna, da sta tudi kot Jožica: »Fino je imeti moža za direktorja, ker si lahko vzameš prosto, če to potrebuješ. Je razumevajoč direktor ... Saj mora biti ...« od otroštva. Zadnje čase sta dobrodošla zlasti njeno znanje in veselje do fotografije, saj tako prispeva k odlični predstavitvi izdelkov na spletu. »Če me ni, mama fotografira sama in razlika je očitna ...« pove v smehu. Čas za oddih Če so za Petra tudi popoldnevi pogosto namenjeni starša uspešno opravila svojo vlogo. »Nam je bila delavnica v pomoč. Med počitnicami sta vedno pomagala. Otroke moraš naučiti delati, da jim je lažje v življenju. Tega danes zelo manjka,« meni Peter, Jožica doda, da znata tudi veliko gospodinjskih opravil, kar je za delitev dela med partnerji danes nujno. Foto- SHERPA novi tednik Vedno? г илто?j / 32 PRED ODLOČITVIJO Odzivi na letošnja spletna informativna dneva Ne le slabosti, so tudi prednosti V času informativnih dni so v prejšnjih letih radovedni in malce nezaupljivi mladi in njihovi starši napolnili šole, ki so se trudile čim bolj privlačno prikazati svoje izobraževalne programe in dejavnosti. Letošnji spletni informativni dnevi so bili poseben izziv, saj so se morale šole predstavitve lotiti čisto drugače, bodoči dijaki in študenti pa so v obilici ponudbe morali izbrskati tisto, kar jih zanima. Brez lastne izkušnje in doživetja ob sprehodu po šoli je bilo skoraj nemogoče začutiti njen utrip in energijo. Nekateri so na srečo že lani izkoristili možnost udeležbe na informativnih dnevih in so letos le dodali kakšen nov podatek za lažje odločanje. A vse tudi letos ni tako slabo, so ocenili učenci, tudi zato, ker so gradiva še vedno na voljo na spletu. » ^ HifesfjWMM Г\ T* fc KnwSttt» SUM«* : T5l]jrjH|t Ja Informativrii dan vi 2021 At TATJANA CVIRN Zbrali smo nekaj odzivov šol oziroma ravnateljev ter učencev, ki so spremljali predstavitve. Vprašanja o programih in tudi o malici »Potrudili smo se po svojih najboljših močeh, da bi v vir-tualnem okolju prikazali izobraževanje in življenje v šoli. Tako smo pripravili posebne predstavitvene filme in spote, posneli izjave nekdanjih dijakov in naših partnerjev - delodajalcev, pripravili virtualni sprehod po šoli in vse skupaj objavili na posebnih spletnih straneh,« je povedala Saša Silovšek, ravnateljica Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC. Za informativna dneva so pripravili videokonference, ki so jih vodili učitelji. »Zanimanje za predstavitve in vprašanja v živo je bilo veliko za vsa naša izobraževalna področja. Najpogosteje so bodoči dijaki in starši spraševali v zvezi z morebitnimi omejitvami vpisa in poteka praktičnega izobraževanja, možnostmi zaposlitve oziroma nadaljnjega izobraževanja in z organizacijo pouka, prehrano, učbeniškim skladom ...« Ekonomska šola Celje je predstavila izobraževalne programe, projekte in dejavnosti ter odgovore na enajst najpogostejših vprašanj s prejšnjih informativnih dni ter celo nagradno igro. »Na spletu je Infwmlftlvn' d Jt i' LanajoSOvcp Hv i Ara mär • , јД '. Marca AvseC 4P' ^lystÄ *48rf ^HSH* © . '-т.>-л . ITSt^f ^ r UAtity* Uyaium SVC*" « ,i -Ж iRfopm^tivn^n, inforrimi, s Predstavitev Ekonomske šole Celje bila tudi možnost postavljanja vprašanj, na katera smo sproti odgovarjali,« pravi ravnateljica šole Bernarda Marčeta, ki je zelo zadovoljna z obiskom in ponosna na dijake šole, ki so vodili virtualna informativna dneva, ravnateljica in učitelji so bili samo sogovorniki. Najpogostejša vprašanja mladih so bila: Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje v spletni predstavitvi ali v ekonomski gimnaziji res ni fizike, kakšna je razlika med ekonomsko in splošno gimnazijo, ali bo omejitev pri vpisu, kakšne so možnosti zaposlitve, kakšen bo urnik, kaj je nemška jezikovna diploma, ali je v šoli tudi dietna malica . V šolah zadovoljni Ker so bili letos informativni dnevi zelo drugačni in je ob tem Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje predstavljala tudi nov progam fotografskega tehnika, se je na to dobro pripravila. »Z odzivom bodočih dijakov in njihovih staršev smo zelo zadovoljni,« je povedala direktorica in ravnateljica Štefanija Kos Zidar. Vprašanja so bila povezana s strokovnimi področji hortikulture, aranžerstva in fotografije. Bodoče dijake in njihove starše je tudi zanimalo, kako je s prevozom do šole, katere krožke ima, kakšne so strokovne ekskurzije, zanimala jih je mednarodna izmenjava, koliko je prakse v primerjavi s teorijo, kje bodo lahko opravljali PUD - praktično usposabljanje z delom, kako je poskrbljeno za dijake, ki so nadarjeni ... »Osnovnošolcem in njihovim staršem smo predstavili vseh trinajst izobraževalnih progra- mov oziroma enajst poklicev, za katere izobražujemo v naši šoli,« je povzel Peter Rozman, ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje. Izpostavili so vsebine predmetov, interesnih dejavnosti, organizacijo izvedbe praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja pri delodajalcih ter odprti učni načrt. Poleg predstavnikov Premogovnika Velenje so sodelovali tudi ostali delodajalci, ki so vabili z razpisanimi štipendijami, ostalimi ugodnostmi in možnostmi vključevanja bodočih dijakov v delovna okolja. »Starši in učenci so bili s predstavitvami zadovoljni. Na naši spletni strani in družbenih omrežjih bodo lahko tudi v prihodnje spremljali informacije o naši šoli.« Gradivo še nekaj časa na ogled »Po odzivih kaže, da smo delo dobro opravili. Številni obiskovalci so se zelo lepo in v velikem številu odzvali na pripravljene predstavitve. Uporabili smo vse možne načine posredovanja informacij, od spletnih strani, družabnih omrežij in platform do medsebojnega obveščanja ravnateljev srednjih in osnovnih šol » K s ter medijskih objav. A vse to težko nadomesti pristen stisk roke in pogovor v živo. Zato smo bili zelo veseli odzivov nekaterih staršev, ki so pohvalili pripravljena gradiva,« je povedal Iztok Leskovar, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Vsa gradiva so na spletnih straneh šole še vedno na voljo in si jih lahko starši in učenci še ogledajo. »Glede na aktualne razmere smo na Gimnaziji Celje - Center zadovoljni z izvedbo informativnih dni, tako s tehnično--vsebinskim delom kot tudi z obiskom osnovnošolcev in staršev. Predstavitve so večinoma pripravili naši dijaki. V klepetalnicah, ki smo jih namenili učencem in staršem, so bila najpogostejša vprašanja predvsem o razlikah med osnovno in srednjo šolo, varnosti, organizaciji pouka in obšolskih dejavnosti, šolski malici in odnosih,« je povzel ravnatelj šole Gregor Deleja. »Z odzivom na informativna dneva sem zelo zadovoljen, saj si je osrednjo prireditev ogledalo več kot petsto obiskovalcev, pogovore v živo prav tako,« je povedal dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju. Predstavitev šole se je z zabavnimi izzivi Postani kajuhovec začela že januarja. Sicer pa se je šola odločila za uporabo spletne strani Informativni dnevi in aplikacije Teams, ki jo tudi sicer uporablja za izvedbo pouka. Šola se je oba dneva predstavljala na omenjeni spletni strani v več kot 60 kratkih predstavitvenih filmih, s fotografijami, z odgovori na ključna vprašanja, ki se običajno pojavljajo na informativnih dnevih, s predstavitvami znanih gimnazijcev ... Gradivo bo dostopno še nekaj mesecev. Utrip šole je bil predstavljen v različnih klepetalni-cah. Učence so najpogosteje zanimale teme, kot so vpisni pogoji, potek in zahtevnost pouka, statusi, ekskurzije, mednarodne izmenjave, razlike med posameznimi gimnazijskimi smermi, kako je z malico . Več kot prejšnja leta Tudi v visokošolskih zavodih so se potrudili, da sta bila drugačna informativna dneva PRED ODLOČITVIJO 33 Prednosti imele tudi letošnje predstavitve Na vprašanje, kako so bili zadovoljni letos na informativnih dnevih in ali so imeli že lansko izkušnjo, so odgovarjali učenci iz Celja in Laškega. Jakob: »Predstavitev šole na daljavo se mi je zdela manj zanimiva kot lani, ko sem si jo lahko ogledal v živo. Predstavitev na daljavo pač ni tako pristna. Kar je dobro pri letošnjem informativnem dnevu, je to, da si predstavitev lahko ogledaš tudi kasneje. Še vedno sem odločen, da bom šel v Srednjo zdravstveno šolo Celje.« Martin: »Informativni dan Šolskega centra Velenje je bil lani boljši predvsem zato, ker sem si lahko ogledal del šole, videl učitelje, ravnatelja in tudi kreacije, ki so jih ustvarili dijaki. Tudi letošnji informativni dan je bil zelo poučen in deloma celo boljši, saj sem izvedel več podrobnosti o šoli, spremljevalnih programih in zaposlitvenih možnostih. Predvsem sem lahko videl učitelje računalništva in dijaka, ki je podal iskreno mnenje šoli.« Luka: »Ogledal sem si informativna dneva Šolskega centra Celje in Gimnazije Celje - Center. Obe šoli sta se zelo potrudili, sploh GCC, ki je zdaj moja prva izbira. Bilo mi je všeč, ker smo se lahko pogovarjali tudi z dijaki obeh šol in so nam povedali stvari, ki nam jih ravnatelj in učitelji verjetno ne bi.« Niko: »Oba dneva sta se mi zdela zanimiva. Obiskal sem Ekonomsko šolo Celje in I. gimnazijo v Celju. Bolj me je prepričala Ekonomska šola Celje, zato sem se tudi dokončno odločil za njo. Učitelji so bili zelo prijazni, seveda tudi oba ravnatelja.« Neja: »Udeležila sem se informativnega dneva, ki ga je pripravila Gimnazija Celje - Center, in sicer predstavitve likovne smeri na umetniški gimnaziji. Zanimiv mi je bil ogled predmetnika in umetnin, ki so jih ustvarili dijaki. Res sem uživala v pogovoru z njimi, saj so bili prijazni in razumljivi.« Izabela: »Informativni dnevi na daljavo zame niso enaki tistim v živo. Zelo sem vesela, da sem že prej imela priložnost in si ogledala I. gimnazijo v Celju. Popeljali so me po šoli in mi odgovorili na vsa vprašanja. To je zame pravi informativni dan, ki bi ga moral imeti vsak.« Rene: »Na letošnjih informativnih dnevih sem imel mnogo težav zaradi povezav in počasnega računalnika. Šole so se potrudile po najboljših močeh in to se je videlo. V živo je popolnoma drugače. Ko sem lani vstopil v šolo, je bilo vzdušje takšno, kot da bi bil eden od dijakov. Je pa res, da so šole imele letos možnost vse informativne dneve posneti in objaviti, da si jih bomo imeli možnost pogledati pozneje.« Denis: »Ker se nisem mogel odločiti, v katero srednjo šolo bi šel, sem se že v osmem razredu odločil obiskati informativni dan, in to priporočam tudi drugim. Prednost letošnjega informativnega dneva je bila, da sem imel čas, da sem si v miru ogledal posnetke vseh šol, ki sem jih imel na seznamu. Šole so se zelo lepo predstavile in sem dobil ogromno napotkov za naprej.« čim bolj koristna za bodoče študente. »Zelo smo se potrudili, da bi bodočim študentom čim bolj približali prostore ter utrip v šolah in jih seznanili z organizacijo ter vsebino študijskih programov,« je povedala Katja Esih, direktorica Regijskega študijskega središča Celje, ki je ustanovitelj treh šol: Visoke zdravstvene šole Celje, Visoke šole za proizvodno inženirstvo Celje in Visoke šole za varstvo okolja Velenje. »Z odzivom kandidatov smo zelo zadovoljni, saj je zanimanje preseglo obisk informativnih dni v preteklih letih. Največ vprašanj se je nanašalo na organizacijo študijskega procesa (kdaj so predavanja in vaje, kolikokrat na teden, kako je organizirano praktično usposabljanje ...), a tudi na to, ali bo po koncu izrednih razmer mogoče vsaj del študijskih obveznosti obiskovati na daljavo,« je povzela Esihova. Informativni dan Visoke zdravstvene šole Celje I. gimnazija v Celju je predstavila tudi svoj pevski zbor. »Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije smo spletne informativne dneve izvedli že decembra, januarja in prav tako prejšnji konec tedna, ko so bili na vseh fakultetah. Z obiskom smo zadovoljni, saj so številke obiskovalcev večje kot pretekla leta, ko so bili informativni dnevi izvedeni na klasičen način, kar je vsekakor spodbudno. Opažamo, da mlade zanima urnik predavanj, da znajo predvideti svoje tedenske obremenitve, spraševali so, kako je s prisotnostjo na predavanjih, ali fakulteta študentom pomaga pri pridobitvi podjetij za strokovno prakso, kakšne so možnosti študijske izmenjave in prakse v tujini ter kakšne so zaposlitvene možnosti in možnosti za nadaljevanje študija v magistrskih programih,« je povedala direktorica MFdPš mag. Anja Lesjak. Foto: arhiv šol Gimnazija Celje - Center in program likovne smeri na umetniški gimnaziji Informativni dan Šolskega centra Velenje Predstavitev frizerskega programa v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC 34 TELEVIZIJA Boža in Bojan Herek, TV Krpan Laško, ustvarjalca odličnih dokumentarcev Profesor Vejica pritegnil vseslovensko televizijsko občinstvo Na predvečer kulturnega praznika je Televizija Slovenija na prvem programu predvajala dokumentarni film Profesor Vejica o uglednem jezikoslovcu, znamenitem Laščanu dr. Tomu Korošcu. Filmski portret je nastal v produkciji lokalne TV Krpan iz Laškega, katere lastnika in programska ustvarjalca njenih vsebin v enem sta zakonca Boža in Bojan Herek. Zanimiv dokumentarec je naletel na precejšen odmev v javnosti in je bil ob še eni potrditvi kakovostnega dela obeh ustvarjalcev filma tudi odlična promocija za Laško. ROBERT GORJANC Boža in Bojan Herek sta v daljšem intervjuju predstavila nastajanje odmevnega dokumentarca o dr. Tomu Korošcu, spregovorila o svojih ustvarjalnih pristopih in prejšnjih projektih, ki so prav tako dobili mesto v programu nacionalne televizije, katere presežek so v primerjavi s komercialnimi televizijami prav odlični dokumentarci, domači in tuji. Kako sta sprejela zelo pozitivne odzive na objavo dokumentarnega filma Profesor Vejica? Sta bila kaj presenečena? Boža: To, da je izdelek, ki ga delaš kar nekaj časa, ljudem všeč, je plačilo za opravljeno delo. No, da je bil film objavljen na predvečer kulturnega praznika, ima še nekoliko večjo težo. Predvsem za tiste, ki so v njem sodelovali, zlasti za portreti-ranca in vse druge nastopajoče. A tudi za financerja, ki je prvi znal prepoznati vrednost ponujenega izdelka, za župana Franca Zdol-ška in njegovo ekipo. Film je sicer že pred približno letom doživel premiero v Kulturnem centru Laško, ampak Boža: »Čas družinskih albumov je mimo, ljudje hočejo zgodbe, ki imajo vsebino in so sveže. Potem takšna zgodba hitro pogleda čez občinski plot. V vsaki še tako lokalni zgodbi lahko poudariš univerzalne vrednote, takšne, s katerimi se lahko poistoveti kdorkoli. In praviloma je tako.« Lokalna TV Krpan je začela delovati leta 2000, zanjo je značilna izključno domača, lastna produkcija, ki je namenjena lokalnemu občinstvu. Od leta 2001 redno nastaja oddaja Krpanovo ogledalo (do leta 2013 je bilo Laško v ogledalu), od 2003 do 2008 je nastajala oddaja z osveščevalnimi vsebinami (V harmoniji z naravo), ki je bila v slovenskem prostoru zelo odmevna, saj je imela približno 200 tisoč prvih gledalcev. »Velik poudarek namenjamo dokumentarnim vsebinam, ustvarjanju dokumentarcev, zadnja leta v povprečju nastane eden na leto. biografija Antona Ašker- akad. dddr. Jožeta Mačka (Hvalnica projekt (ob predvajanje na nacionalni televiziji je vendarle nekaj posebnega, pomeni nek prestiž, mar ne? Sploh če upoštevamo, da je bil dokumentarec napovedovan v »prime timu«, med osrednjo večerno informativno oddajo? Boža: Težko bi objavo označila za prestiž, slovenski prostor tako hudo velik ni, da ne bi bilo opaženo kakšno pomembno delo, sploh če gre za portret človeka, ki je v slovenskem prostoru pustil takšno sled. Bojan: O »prime timu« bi, odkar obstaja časovni zamik, torej ogled za nazaj, kar težko govorili. Bolj malo je ljudi, ki čakajo osrednjo informativno oddajo ob 19. uri ali druge oddaje, ko so na sporedu. Več ali manj vsi gledamo te vsebine, ko si zanje vzamemo čas. Napo-vedniki so pač dodatna opozorila, da je nek izdelek vredno pogledati. Je pa res, da je bilo odzivov in čestitk za film več iz drugih krajev Slovenije kot iz Laškega. Kako težko je prodreti z dokumentarnim filmom majhne, nišne produkcijske hiše, kot je TV Krpan, v program TV Slovenija? Je bilo v primeru Toma Korošca nekoliko lažje, glede na to, da sta že prej objavljala svoje dokumentarce v programu nacionalne televizije, npr. dokumentarec o Antonu So-vretu, tudi v okviru regionalnega programa RTV Maribor? Boža: Ponuditi svoj naslednji izdelek v normalnih tržnih razmerah, kjer je enakovredna konkurenca, bi moralo biti vedno lažje. V naših razmerah, kjer je veliko monopolov in vrtičkov, na medijskem področju v navedenih primerih še toliko bolj, pa takšna kilometrina veliko ne zaleže. Bojan: No, že s prejšnjimi filmi sva opozorila na svoje početje. Na premieri filma o akademiku Mačku je bilo kar nekaj akademikov, tudi podpredsednik SAZU (akademik Krašovec). Zato si je tudi film zaslužil projekcijo na SAZU, kar je bilo v takšni obliki prvič v zgodovini te znanstvene ustanove. Film o Antonu Sovretu je bil zelo všeč društvu prevajalcev in bilo je kar nekaj projekcij tega filma v Ljubljani. Uroš Krek, čigar glasbo sva uporabila v tem filmu, naju je »posvojil« za prijatelja. Njegovi dediči so nama še lani izročili neko gradivo, povezano z njim in Antonom Sovretom. Z njimi še vedno ohranjava stike, čeprav je on žal že nekaj let pokojni. Pri Aškercu je bilo kar nekaj dilem, kako ga predstaviti. Iz dileme nama je pomagal akademik dr. Kajetan Gantar, za kar sva mu neskončno hvaležna - in Aškerca smo uspeli prikazati v pravi luči. Kako so potekala pogajanja s TV Slovenija, kako dolga so bila? Kakšne so zahteve dokumentarnega programa na nacionalni televiziji, kateri ključni kriteriji za uvrstitev dokumentarca v program? Boža: Hudih pogajanj res ni bilo, čeprav je vsak takšen dogovor ali sestanek, kjer se pogajaš za nek posel ali v tem primeru objavo, zgodba zase. Kriteriji so seveda najprej vsebinski, ki jih ni bilo težko doseči, po toliko letih dela že moraš vedeti, kako se lotiti kakšnega izdelka. In tehnični. Tu se lahko najde kakšna »vejica« ali kakšno drugo ločilo, ki ga nočejo videti ali vztrajno trdijo, da je na napačnem mestu, čeprav je resnica drugje ... Če si dovolj trmast, pač premagaš vse ovire in tudi tokrat je bilo tako. Je dr. Tomo Korošec zaradi svojih osebnostnih potez, priljubljenosti, nenazadnje tudi zato, ker je imel sam oddajo na TV Slovenija (Pet minut za boljši jezik), človek, portretiranec, ki odpira kakšna bolj tesno zaprta vrata? Boža: Še tako tesno zaprta vrata se z argumentom odprejo. Je pač najprej treba poškiliti skozi špranjo, če ne gre drugače. To ne pome- ni, da je vrata mogoče odpreti s kakšno drugo pomočjo, razen z argumentom in svojim delom. Zakaj sta se odločila, da bosta pripravila dokumentarni film o Tomu Korošcu? Kako zahteven, podoben ali drugačen je bil v primerjavi z vajinimi prejšnjimi projekti? Boža: Ko je pred leti nastajal portret akademika dddr. Jožeta Mačka, častnega občana Laškega, je v njem nastopal tudi dr. Korošec in nekako samoumevno je bilo, da se je treba lotiti tudi njegovega portreta. Najprej nekako ni bil najbolj navdušen, a sčasoma je videl, da je najina namera resna. Bojan: Vsak takšen projekt je izziv zase. Tudi ko gre za področje, za katerega se ti zdi, da ga še kar poznaš, a bolj ko se vanj poglabljaš, bolj si spet v vakuumu. V gibljivih slikah (čeprav jih je že zdavnaj zamenjal digitalni zapis) naslikati portret človeka, ki je tako natančen pri vsakem delu, je izziv. Še posebej zato, ker mora biti zgodba gledalcu tako dopadljiva, da bo izdelek spremljal. Ta ima v rokah daljinec, ki je smrtni sovražnik ustvarjalcev. Zato moraš gledalca držati v stalni napetosti, da ta svoj podaljšek v roki pozabi ... Kako je bilo sodelovati, ustvarjati film z dr. Tomom Korošcem, kakšen sogovornik se vama je zdel? Boža: Povsem normalno je, da upoštevaš čim več portretirančevih želja in predstav. Čisto vseh se seveda ne da. V začetku mu to pozira-nje pred kamero, čeprav ga je bil vajen, ni bilo všeč, sčasoma se je vdal in poziral. Kaj je ob sodelovanju z njim pri tem projektu na vaju naredilo največji vtis? Boža: Ravno to, da se zna poglobiti v dogajanje, tudi vase, ko je treba. Navsezadnje je takšno portretiranje razgaljanje osebnosti, čeprav pri naših portretih zelo pazimo 790-letnici Laškega), Profesor Vejica, portret prof. dr. Toma Korošca, Trije zlati (150 let PGD Laško), Rečiška lepotica (kratek dokumentarni film o cerkvi prve Slomšku posvečene cerkve v Sloveniji). Ob tem je nastalo še nekaj korporativnih videov. Zadnja leta vsebine redno objavljamo tudi na družabnih omrežjih, profilu našega medija. Od leta 2014 smo v sodelovanju s Komunalo Laško vsako leto posneli osveščeval-ni filmček na temo odpadnih nagrobnih sveč z naslovom Manj sveč za več okolja. Tudi to je bilo zelo odmevno,« sta o zgodovina delovanja in projektih TV Krpan povedala Boža in Bojan Herek. Bojan: »Portre-tiranca (dr. Toma Korošca, op. p.) so ne glede na njegov orjaški opus in izjemno količino dela nekateri, ki bi zanj morali vedeti, prehitro pozabili. Film je bil priložnost postaviti ga na svoje mesto.« na to, kako človeka pokažemo, navsezadnje si ga bo tudi po tem zapomnila zgodovina. Z vsakim je treba najprej vzpostaviti dialog in pridobiti njegovo zaupanje, ko se izmenjajo ideje, nastane dialog, ki je podlaga za scenarij. Vedno, ko se lotiva takšnega dela, se najde kakšen prišepetovalec, ki prinese nekaj sitnih podrobnosti o človeku, ki ga portretirava. In običajno takšne stvari romajo v predal. Veva, da obstajajo, ne gre pa jim pripisovati nepotrebno velikega pomena. Sta portretiranca želela predstaviti bolj z osebnega ali z bolj strokovnega vidika? Boža: Vsak od nas se kdaj vpraša, kaj pušča za seboj. Torej je najpomembnejše, kar človek naredi, zato je najprej treba predstaviti delo. Kako je delo opravljeno, je že način, kako k delu kdo pristopa, zato je ta osebnostna predstavitev nujna posledica. Bojan: Pri filmskem portretu je ključna filmska zgodba, ki gledalca zadrži pri gledanju. Čar ideje in zgodbe. Kako sta izbirala ostale sogovornike, pa tudi prizorišča snemanja, po kakšnem ključu? Boža: Glede ključnih sogovornikov sva se poučila, predlagal jih je portretiranec sam, nekaj dopolnil, da zgodba lepše stoji, sva dodala sama. Sčasoma, s kilometrino, se pač vedno laže zaneseš na svoj občutek in izbereš čisto prave ljudi. Seveda smo se tudi za ključna prizorišča dogovorili. Nekaj pa je bilo še najinih »kapric«. TELEVIZIJA 35 Snemanje na terenu je eno zanimivejših poglavij pri nastajanju dokumentarca. »Kaj misliš, kako bi posnela ta kader ...?« »No, pa poglejva, kaj sva ustvarila Bojan: Recimo ideja za uvodni prizor. Pre-mleval sem jo dolgo, saj je ideja o uvodu v enem kadru tehnično zahtevna že sama po sebi. Če snemaš sam in v njem nastopa ducat ljudi, ki morajo priti na prizorišče ob točno določenem času, je težava še toliko večja. Tudi ponavljali nismo v nedogled. No, uspelo mi je, tako da sem bil zadovoljen, očitno pa so bili tudi drugi ... Ta prizor je požel nemalo pohval. Kako dolgo sta se pripravljala na izvedbo tega projekta, kaj vse je treba opraviti, preden pade prva klapa? Boža: No, nekaj mesecev se ideja »namaka, potem kuha«. Šele ko midva veva, kaj bi rada povedala, lahko začneva snemanje. V tem primeru smo se začeli dogovarjati v začetku leta 2018. Morda kakšen mesec prej. Prva snemanja drugih sogovornikov so bila potem nekaj mesecev kasneje. In da ne bi dala izdelka prehitro iz rok, smo se dogovorili, da ga bomo predstavili ob občinskem prazniku leta 2019. Tudi ko pade zadnja klapa je še kar nekaj dela .... Bojan: No, terenska snemanja (nekaj je bilo tudi studijskih) so izjemno pomembna. Naša ekipa je majhna in ne smeš pozabiti na noben kabel in baterijo, če se omejim na najbolj bizarne stvari, ki so na terenu pomembne. Da je torej surov posnetek takšen, da ga bo lahko obdelati, vse to naredim na terenu. Potem, v postprodukciji, je dela še veliko. Dokler nisem z opravljenim zadovoljen. Vedno je rok tisti, ki mi visi nad glavo in je torej, četudi nisem povsem zadovoljen, treba delo končati. Če na koncu s kakšno malenkostjo nisem zadovoljen, je izdelek še vedno takšen, da se pod njim podpišem. Kako si razdelita delo pri pripravi takšnega dokumentarca? Boža: Osnovna zgodba in potem sporočilo, odgovor na preprosto vprašanje, kaj z izdelkom želimo povedati, sta skupna. Pisna korespondenca in dogovori so žensko delo. Moško delo je terensko snemanje, kar je za enega človeka, včasih še kakšnega, že tako velik zalogaj, groba montaža in scenarij sta potem spet žensko delo, za filmski del zgodbe pa je potrebna moška roka. Glasbo, ki določa ritem in tempo montaže, izbereva skupaj. Kako sta zagotovila sredstva za dokumentarec? Boža: Prvo spodbudo, da sva lahko začela, sva si kar nekajkrat do zdaj zagotovila pri županu Zdolšku in njegovih sodelavcih. Hvaležna sva, da najino delo podpirajo. Je pa treba biti pri postavljanju finančnega okvirja realen. Potem se nekaj vedno najde še na trgu. V kolikšni meri sta imela ob pripravi dokumentarca pred očmi tudi to, da mora biti film tudi dobra promocija za Laško in koliko lahko takšne projekt prispeva k prepoznavnosti mesta, občine .? Boža: Ta promocija nikoli ni cilj, je pa nujna posledica, če je delo opravljeno strokovno korektno, če ima idejo, tempo, dinamiko in zgodbo. In kar se dandanes velikokrat pozablja, če je iskreno. Danes je veliko izdelkov (od svetovne ravni do lokalnega okolja) narejenih zato, da so in da se z njimi kdo pokaže. Tudi če nima ničesar povedati. Če že nekaj delaš, moraš delati zato, da kaj poveš, tisto, kar vemo vsi, vendar na svoj način. Da ljudem odstreš kaj, na kar so pozabili. Potem te cenijo. Vedno je cilj najinega početja, da mora naročnik dobiti veliko več, kot je plačal. Nujna posledica je multiplikativen učinek. Tako je naročnik zadovoljen, kraj pa dobi te vrste promocijo. Nama so vrata za naslednji projekt odprta. Recept je preprost: dogovor in sodelovanje brez fige v žepu, pošteno. Se pri izbiri za dokumentarce osredoto-čata predvsem na predstavljanje oseb ali je za vaju ustvarjalni izziv tudi predstavljanje znamenitosti, krajine, arhitekture, zgodovinskih dogodkov, družbenih pojavov in drugih tem? Boža: Res se naju (za zdaj) držijo portreti ... Ampak gre za ljudi, ki so bili znani večinoma v znanstvenih krogih, med ljudmi pa njihovo delo pravzaprav ne dovolj ali pa zelo pavšalno. Da znaš približati delo ljudi kot so Aškerc, Sovre, akademik Maček ali profesor Korošec, da ga poznajo bolje, pa je malo več. In takšno filmsko portretiranje je svoje vrste umetnost. Slikati portret pokojnih (Sovre, Aškerc) daje več svobode, portreti živih pa so zahtevni, ker te poleg občinstva presojata še živ portretira-nec in krog ljudi, v katerem živi. Kaj bo vajin naslednji projekt in kdaj? Verjamem, da vama idej za portretirance ali druge zanimive vsebine še ni zmanjkalo? Boža: Kar je filmskega področja, je za občinstvo pripravljen kratek film o rečiški lepotici, prvi Slomšku posvečeni cerkvi, ob lanski 20-le-tnici te posvetitve. Zaradi covida ga septembra lani nisva mogla pokazati občinstvu, a ga bova (upava) letos. Naslednji večji projekt bo govoril bo o ustvarjalnosti, delu in umetnosti. Kombinacija teh treh lastnosti določa največje ume. Saj je ključno vprašanje, kaj puščamo za seboj in po čem si nas bodo zapomnili. Sicer pa je idej toliko, da si glavo hladiva ob kmečkem delu na najini kmetiji. Fizično delo v naravi in na svežem zraku je ob dokaj dolgočasnem rutinskem delu, ko gre za recimo postprodukcijo nekega filmskega izdelka, odlična kombinacija. Velikokrat sicer tekmujeva na dveh frontah, v produkciji z »deadlinom«, pri kmečkem delu pa z vegetacijo in vremenom. Tako da je največja _ umetnost krmariti med tema področjema. Foto: SHERPA Dokumentarci, ki jih ustvarjata Boža in Bojan Herek v TV Krpan, so tudi dobro promocija za občino Laško. 36 LITERARNO-TURISTIČNA POT Po Minattijevih stopinjah v Slovenskih Konjicah Poetična pot med resničnostjo in sanjami Pravijo, da je poezija najboljše sredstvo iskanja prave poti v življenju. Slovenske Konjice svojim obiskovalcem nudijo precej tematskih turističnih poti. Že približno leto je mogoče po Konjicah hoditi s pomočjo poezije oziroma zaradi nje in ta pot se imenuje Po Minattijevih stopinjah. Njena idejna pobudnica je učiteljica slovenščine Tina Esih, ki je letos prejela občinsko priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. »Vesela sem, da so prepoznali vrednost literarno-turistične poti in me nagradili s priznanjem ter ne samo z besednimi zahvalami. A najbolj sem vesela, da obiskovalci hodijo po poti in jih poezija pripelje v Slovenske Konjice. Tako Konjic ne povezujejo le s konji, temveč tudi s poezijo in z Minattijem.« BARBARA GRADIČ OSET Ivan Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Ko mu je bilo pet let, se je njegova družina preselila v Slovenj Gradec in pri desetih letih v Ljubljano. Bil je eden najpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu ter tipičen predstavnik povojnega intimizma. S pomočjo svojih pesmi je razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo. Njegova izpovedna pesem z naslovom Nekoga moraš imeti rad se je zapisala v slovensko zgodovino. Minatti je umrl 9. junija 2012 v Ljubljani. Četudi je v Konjicah preživel le nekaj otroških let, so nanj občani zelo ponosni. Je namreč tudi častni občan Slovenskih Konjic. Tina Esih je poznala nekaj Minattijeve poezije, vse dokler se marca 2019 ni udeležila izobraževanja na eni od ljubljanskih fakultet. Takrat je pomislila, da bi lahko Ivana Minattija uporabila za nekaj posebnega, drugačnega v svoji občini. »Udeležila sem se vodenja po Baladni poti po Ljubljani. Sprehajali smo se po Ljubljani in organizatorji so nam recitirali baladne pesmi. Pomislila sem, da bi lahko nekaj podobnega naredili v Slovenskih Konjicah, saj imamo krasen Stari trg in imamo Minattija. Kolegica Valentina Volavšek je dala idejo, da bi pot posvetili Ivanu Minattiju. To mi je bilo tako všeč, da sem takoj prebrala vse njegove zbirke in iskala pesmi, posvečene Konjicam. Nisem jih našla. Pomislila sem, da bi katero od pesmi obesila na to, kar imamo v Konjicah, ter določene točke, zgradbe in spomenike povezala z njegovimi pesmimi. Vključila sem še pesmi njegove žene Lojzke Špacapan in hčerke Katarine Minatti in nastala je ta eno urna literarno-turistična pot Po Minattijevih stopinjah,« je vodenje po dravinjskem mestu začela Tina Esih. Ker Tina nima dovolj časa za vse skupine ved o ž e l j n i h obiskovalcev, jih po Konjicah vodi Nina Buh. Prva točka je Minattijeva rojstna hiša. Foto: Andraž Purg - GrupA Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plašne ptice nemoči - nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti -, nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen ker drevesa in trave vedo za samoto - kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo -, ker reka ve za žalost - če se le nagne nad svojo globino -, ker kamen pozna bolečino - koliko težkih nog je že šlo čez njegovo nemo srce -, nekoga moraš imeti rad, nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak, v isto sled -o trave, reka, kamen, drevo, molčeči spremljevalci samo-tnežev in čudakov, dobra, velika bitja, ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje. (Nekoga moraš imeti rad) Da je Minatti izredno priljubljen med slovenskimi ljubitelji poezije, dokazuje tudi dobro obiskana Facebookova stran Ivan Minatti, ki ima kar 14 tisoč sledilcev. V stavbi, v kateri je danes drugim Cvetličarna Darja, je bila leta 1924 pošta. V zadnjem delu poslopja so za potrebe prevoza pošiljk imeli konjušnico, v pritličju je bila velika dvorana, namenjena sprejemanju pošiljk in hrambi težjih paketov, pisma so hranili v prvem nadstropju, kjer sta bili zadaj tudi dve stanovanji. Eno je bilo rezervirano za upravnika pošte, drugo je bilo za najem. In prav v tem naj bi se 22. marca 1924 rodil pesnik in prevajalec Ivan Minatti. »Tega žal nisem mogla potrditi z uradnimi listinami, a sta mi njegova žena in hči zatrdili, da je pesnik vedno razlagal, da se je rodil nad pošto. V Konjicah vemo, da je bila v tej stavbi pošta. Tako sem nekako dobila potrdilo, da je to res njegova rojstna hiša, četudi je v hiši nasproti živel do svojega petega leta, nakar se je družina preselila v Slovenj Gradec. Minatti se je po sprehodu po Konjicah rad spominjal, kako se je igral na vrtu za hišo.« Stari trg 9 - Minattijeva rojstna hiša Spomladi so dekleta kot oblaki: vihrave, kuštrave so in visoke. Mežikajo, porednice, prek rame, a seči sme le veter jim pod roke. Zibaje z boki, drzne, razigrane kot lastovke, ki jih je luč opila po cestah frfotajo. Da sem veter, kako visoko bi jim dvigal krila! (Prva pomlad) Ivan Minatti svojega prostega časa ni preživljal samo na vrtu. Zelo rad je zahajal tudi v očetovo pisarno. Vilko Minatti je bil po poklicu geodet in je svoje delo opravljal v pritličju hiše nasproti cerkve sv. Jurija. »Da ne bi očeta motil pri delu, je rad slonel na okenski polici in gledal nebo, oblake in zvonik. Ko je gledal oblake, ki so hiteli po nebu, se mu je zdelo, da se zvonik maje in bo padel nanje. Veliko časa je preživel v tej stavbi in nasproti nje, zato se nam je zdela pomembna točka te poti. Ob tem recitiramo pesem o minevanju. Več ko prebiraš Minattija, bolj spoznavaš njegov odnos do življenja. Kako je bil najprej navdušen nad revolucijo, kasneje ga je to razža-lostilo in se je vrnil v intimizem. Ciril Kosmač je Minattiju nekoč dejal: >Ti si dober pesnik. Zato, ker lahko tvojo zbirko preberem od ene do druge tramvajske postaje.< Ob podobah cerkve in pokopališča človeka prešine misel na konec, smrt. O minevanju je veliko razmišljal tudi Minatti.« Cerkev svetega Jurija in geodetska pisarna S parkirišča pred cerkvijo je tudi čudovit razgled na nekdaj veličasten konjiški grad, v katerem je prebival rod mogočnih konjiških gospodov. Že v 14. stoletju je grad prešel v roke najprej Celjanov, nato devinskih gospodov. V 15. stoletju ga je prevzel cesar, ki še zdaleč ni bil njegov zadnji lastnik. V 16. stoletju ga je kupil Žiga Tattenbach. Ko poslopja zaradi prevelikih stroškov niso mogli več vzdrževati, so se preselili v bližnji dvorec Treb-nik. Konec 17. stoletja so lastniki gradu postali žički kartuzijani, v 19. stoletju pa znana rodbina Windischagrätz. Vselej pride sama in ko si najbolj sam Takrat vzdrgetaš kot ko se prvič zaljubiš ko se ti rodi prvi otrok ko ti je umrla mati takrat te spreleti pra-spomin Potem sta skupaj sama In postajaš zrak in prst bilka in mesečina klic ptice Večen (Smrt) LITERARNO-TURISTIČNA POT 37 FOTO: Miha Matavž Photo & Video, Turistična destinacija Rogla-Pohorje Kava, ki jo postrežejo v konjiški kavarni, je zelo posebna in tako je tudi postrežena. Poleg slastnih požirkov kave lahko na posebnem papirnatem zvitku preberete nekaj Minattijevih pesmi. V neposredni bližini puba je kužno znamenje, ki se bohoti nad potokom. Ta potok deli trg na dve enaki polovici, v njem naj bi se nekoč nehote okopal tudi Minatti, ko je še kot mlad deček padel vanj. V okroglem očescu se ogleduje nebo, zvonik in streha s soncem pokrita. (Golob) Nasproti tržnice, na koncu ali začetku Starega trga, stoji Fontana za dve ptici oziroma Spomenik svobode, ki je delo akademskega kiparja Franca Purga. Upodobil je dve ptici majhno in veliko. »Manjšo ptico, ki je simbol svobode, hrani odrasla ptica - mati, ki ima zlomljeno perut, kar simbolizira boj, revolucijo in izkušnje. Povezani sta z vodo, ki je simbol življenja in je hkrati v središču mesta povsod prisotna. Stojita na šahovnici, ki nas opominja, da je življenje kot šahovska igra - od nas in naših potez je odvisno, ali bomo zmagovali ali izgubljali,« je povedala Tina Esih. Vojna je prekinila pesnikov načrt, da bi postal zdravnik. Študija medicine nikoli ni končal. Pridružil se je partizanom. »Vojne grozote so v njem prebudile pesnika. Po koncu vojne je diplomiral iz slavistike na Univerzi v Ljubljani. Med vojno je njega in njegove kolega gnala močna željo po boljšem svetu in po koncu vojne je bilo veliko razočaranje, ker so se obeti lepše prihodnosti sesuli v prah. Ko sem brala pesmi, sem začutila njegova občutenja utrujenosti, tesnobe in žalosti.« Minatti je umrl 9. junija 2012. Bronasti kip, katerega avtorica je akademska kiparka Katja Majer iz Hoč, so slovesno odkrili 22. marca 2015. V predprostoru medijske hiše Novice in Radia Rogla je po Minattiju poimenovana »knjigobe- žnica«. Na klopci pri Minattiju posedi marsikatera duša, ki išče pesniški navdih, tišino ali se igra z občutji srca. Kot je povedala Tina Esih, imamo v Sloveniji premalo literarnih poti, premalo se hvalimo s svojimi kulturniki. »Takšna pot je eden odličnih načinov približevanja literature, poezije različnim uporabnikom. Tudi otrokom na ta način približamo poete, da to niso nerazumljive osebe s čudnim življenjem, temveč osebe, ki so svoja občutenja ubesedile v poeziji.« Kako naj ti vrnem, zemlja, za neizrekljivi občutek, da Sem? Da sem v sredici kamna, v listu na drevesu, odsvit zvezde, dih v dihu vesolja? Iščem besede zahvale, preproste, vseobsegajoče, ki jih razumejo trave in živali, iščem besedo, kakršno položi v usta samo smrt. (Kako naj ti povrnem) Odkar vem zanjo, imajo dnevi modre oči in vode barvo njenega krila. Odkar vem zanjo, veter šumi njen glas in rože njene besede govore. Tako rad imam te poletne oblake njene korake so spremljali, ko je čez trave večerne prišla. Tako rad imam te vrbe ob vodi, zamišljene v tiho, nežno pravljico o njej. Nihče ne ve, kaj šepetajo. Samo jaz. In se smehljam. Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč: miren, poln zvezd in daljav. (Odkar vem zanjo) 38 NA SNEGU Ana Drev leto po koncu profesionalne smučarske kariere Z belih strmin v podjetniške vode Februarja letos mineva natančno leto, odkar je naznanila konec kariere profesionalne alpske smučarke. Rojena Šmarčanka, ki zadnje desetletje živi na Polzeli, je v svetovnem pokalu nastopala več kot deset let. V njeni paradni disciplini - veleslalomu - se ji je med najboljših deset uspelo uvrstiti petnajstkrat, od tega je dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah. Že v zadnjih letih profesionalnega smučanja se je začela spogledovati s podjetništvom. Zasnovala je linijo termosteklenic Snow Monkey (slovensko Snežna opica), ki se ji je po koncu smučarske kariere poklicno posvetila. SPELA OZIR Idejo za termovke, ki so podobne bidonom, je dobila na podlagi lastnih izkušenj pri uporabi tovrstnih steklenic, ki so bile že od nekdaj njene obvezne spremljevalke ne samo pozimi na smučiščih, temveč tudi pri poletnih dejavnostih. »Vedno sem naletela na takšne, ki so imele pokrov in ozko grlo z vmesnikom, kar je bilo za uporabo zelo nepraktično. Za nameček se je na njih nabirala še umazanija in jih je bilo težko dobro očistiti. Dobila sem idejo za termosteklenice, ki bi bile enostavne za uporabo in preproste za čiščenje. Nastala je linija termovk, iz katerih lahko neposredno pijemo,« o svoji podjetniški ideji pravi Ana Drev. Ideja za poimenovanje Snow Monkey se je nekdanji alpski smučarki utrnila ob obisku gorate japonske pokrajine Nagano, ki je znana po snežnih opicah. »Gre za najseverneje živeče opice, ki so dobile ime zaradi svojega bivanjskega okolja. Prilagodile so se ostrim podnebnim razmeram in našle zatočišče v vročih naravnih vrelcih, ki jim omogočajo preživetje v hudem mrazu, zavetje gozdov in gora pa jih ščiti pred vročimi poletnimi dnevi. Podobne okoliščine so pri ter-mosteklenicah.« Na prodaj so na spletu, v dveh trgovskih verigah po Sloveniji in v nekaterih manjših specializiranih trgovinah s športno in kam-ping opremo. »Že zdaj so poleg steklenic na voljo termolončki za kavo in čaj, a si želim linijo tovrstnih izdelkov še razširiti.« Po novem turna smuka t >AVf Nekdanja alpska smučarka že od nekdaj obožuje sneg in vse dejavnosti na njem. »Najljubše so mi dolge zime, ko se snežna odeja dlje obdrži tudi po nižinah, a tega je na žalost vsako leto manj. Letos je bilo snega res za odtenek več, a smo bili še nedolgo nazaj omejeni na lokalna okolja in zaradi tega marsikdaj prikrajšani za kakšno zimsko dejavnost,« prizna 35-letnica, ki v leto šnji sezoni do zdaj na urejenih smuči- ščih ni smučala še niti enkrat, a se je zato s turnimi smučmi večkrat odpravila na različne vrhove v Kamniško-Savinjskih Alpah. »Turna smuka postaja moja nova velika ljubezen. Ima to prednost, da si pri njej vedno sam. Ne maram namreč velike gneče na smučiščih in dolgega čakanja na sedežnico oziroma vlečnico.« Zahtevnih daljših prog v Sloveniji ni veliko, a to ne pomeni, da tudi profesionalni smučarji ne morejo potešiti svojih apetitov po dobri smuki. Še posebej ji je všeč smučišče Podkoren v Kranjski Gori, že ves čas ima v njenem srcu osrednje mesto smučišče Golte, ki velja za njeno domače »prizorišče«, kjer je pri petih letih naredila prve zavoje. Navdušila sta jo starejša sestra in oče, ki je bil trener v velenjskem smučarskem klubu. »Ker sem ji pri vseh stvareh želela slediti, sem ji tudi pri tem,« se v smehu spominja Dre-vova, ki je veljala za deklico s polno energije. Preživljanje časa na smučišču se ji je zdelo nekaj najlepšega. Več kot deset let Vse to je pripeljalo tako daleč, da je kot profesio nalna alpska smučarka v svetovnem pokalu nastonala več kot poškodbah. Po koncu kariere, ko imam čas pogledati nazaj, sem ugotovila, da je bilo to res lepo obdobje, v katerem sem doživela marsikaj lepega. Biti vrhunski športnik je po eni strani privilegij, a po drugi zahteva določena odrekanja. Tega desetletja ne bi za menjala za nič na svetu, sem namreč hvaležna, da sem ga lahko preživela kot profesionalna športnica,« leto po koncu kariere pravi Šmarčanka, ki je v svetovnem pokalu dvakrat stala na odru za zmagovalke. Obakrat je bila druga, januarja 2016 v Flachauu in pozneje še v domačem Mariboru, v obeh primerih je zaostala le za Nemko Viktorio Rebensburg. Januarja 2019 si je na treningu veleslaloma v Kronplatzu poškodovala desno koleno, strgala si je sprednjo križno vez. Sledilo je dolgo okrevanje. »V tem času sem ugotovila, da se ne počutim več pripravljeno, da bi se vrnila na tekme svetovnega pokala. Za mano je bilo dovolj poškodb, prav tako nisem bila več med najmlajšimi, zato sem se odločila, da je čas, da se v življenju lotim še drugih stvari,« še doda Drevova, ki se je že v zadnjih letih profesionalnega ukvarjanja s športom začela spogledovati s podjetništvom. Ob vsem tem še vedno ni pozabila na študij primerjalne književnosti in sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Kot zamaknilo, a še vedno ostaja to trdno v njenih načrtih. Foto: osebni arhiv Zasnovala je blagovno znamko Snow Monkey, za katero se skriva linija termosteklenic iz nerjavečega jekla. »Podjetje sem ustanovila že v zadnjih letih smučarske kariere, a se mu nisem toliko posvečala, medtem ko me v zadnjem letu zaposluje.« Njena nova ljubezen je turna smuka. pravi, ga je najprej imela namen dokončati po koncu smučarske kariere, kar se je sicer nekoliko Ana Drev je v času tekmovalne kariere vpisala vsega skupaj petnajst uvrstitev med najboljših deset v svetovnem pokalu. Na večni lestvici najboljših slovenskih vele-slalomistk si s sedmimi uvrstitvami med najboljših šest deli tretje mesto z Urško Hrovat. Več uvrstitev v najboljšo šesterico na ženskih veleslalomih za svetovni pokal imata le Mateja Svet (23) in Tina Maze (41). Drevova je zadnji olimpijski nastop končala leta 2018 na olimpijskem veleslalomu v Pjongčangu z odstopom. Najboljši dosežek tekmovalke iz Šmartnega ob Paki na olimpijskih igrah je deveto mesto z veleslaloma v Torinu leta 2006. Na svetovnih prvenstvih je najvišje posegla februarja 2017 v St. Moritzu, ko je bila na veleslalomu sedma, pred tem je leta 2013 na SP v Schladmingu osvojila deseto mesto. NA SNEGU 39 »Po koncu kariere, ko sem imela čas pogledati nazaj, sem ugotovila, da je bilo to res lepo obdobje, v katerem sem doživela marsikaj lepega.« »Turna smuka postaja moja nova velika ljubezen. Ima to prednost, da si pri njej vedno sam.« »Tega desetletja ne bi za menjala za nič na svetu, sem namreč Olimpijska sezona 2017/18 je bila ena najuspešnejših za slovenske veleslalomistke. Na tej tekmi, na kateri je bila hvaležna, da sem ga lahko preživela kot profesionalna športnica.« posneta fotografija, so se kar tri uvrstile med deseterico. Ana Drev je zasedla šesto mesto. Fotografija je nastala na odprtju olimpijskih iger v Južni Koreji. Rojena Šmarčanka tudi poleti rada preživlja prosti čas v hribih. V svetovnem pokalu v alpskem smučanju je nastopala več kot deset let. Njena paradna disciplina je bil veleslalom. Fotografija je nastala na olimpijskih igrah v Južni Koreji leta 2018. 40 REPORTAŽA V Zdravstvenem domu Laško, ki je med epidemijo covidna točka Duh koronačasa: Od hvaležnosti do verbalnega nasilja V Zdravstvenem domu Laško so v minulih dneh, še zlasti v času kulturnega praznika, zabeležili veliko povpraševanje po storitvi hitrega testiranja za ugotavljanje okužbe s koronavirusom. Veliko zanimanje ljudi je bilo povezano z vladno sprostitvijo nekaterih dejavnosti ob zahtevi, da se morajo zaposleni testirati. Zaradi velikega povpraševanja so se v ZD Laško morali hitro odzvati in drugače organizirati. Velik poseg v organizacijo dela je predstavljala že vzpostavitev covidne točke ob drugem valu epidemije lani jeseni, kar je bil še eden v nizu izzivov, s katerimi se v ZD Laško soočajo v tem zahtevnem obdobju. V vodstvu zdravstvenega doma ocenjujejo, da delujejo uspešno, čeprav občasno pride tudi do kakšne nestrpnosti in slabe volje med bolniki. ROBERT GORJANC »V soboto, ko sem bila dežurna pred prazničnim koncem tedna, so telefoni skoraj pregoreli. Klicali so ljudje iz širše celjske regije in se zanimali za brezplačno testiranje. Naš zdravstveni dom se je domala čez noč ustrezno organiziral, da smo lahko zadostili velikemu povpraševanju po testiranju. Uporabniki so bili zelo hvaležni, da so se lahko testirali in da bodo lahko začeli delati,« je povedala strokovna direktorica ZD Laško Melita Zlatečan. Kot je še dodala, so prihajali uporabniki od povsod - iz Celja, Novega mesta, s Polzele, z Dobrne, iz Žalca, Šentjurja, Hrastnika, Radeč, Štor, z Ljub-nega, iz Šmarja pri Jelšah ... V Zdravstvenem domu Laško so od 21. septembra lani, ko je postal covidna točka, do konca januarja izvedli 2.108 PCR-testov, pri čemer jih je bilo pozitivnih 767, kar pomeni 36,38-odstotni delež. »Od decembra lani tudi izvajamo redno tedensko testiranje vseh zaposlenih s hitrimi antigen-skimi testi, pri čemer doslej še nismo zabeležili pozitivnega izvida na delovnem mestu. V jesenskem valu epidemije smo sicer imeli med 8l zaposleni- mi 12 okuženih,« je še sklenila Melita Zlatečan. Covidna točka velik izziv V prvem valu epidemije ZD Laško ni bil vstopna točka. Vse bolnike s sumom na covid-19 so pošiljali v Urgentni center Celje na vstopno točko za brise in tudi na zdravniške obravnave. »Zdravniki in medicinske sestre našega zdravstvenega doma so se vključevali v delo covid točke v Celju. Kmalu se je pokazala potreba po svoji vstopni točki, sploh ko se je začenjal drugi, jesenski val epidemije in je število bolnikov, ki so potrebovali bris ali pregled, naraščalo,« je povedala direktorica ZD Laško mag. Janja Knapič. Vodstvena ekipa ZD Laško, ki je prevzela organizacijo in izvedbo covidne točke, ob direktorici še strokovna vodja Melita Zlatečan, pomočnica direktorice za področje ZN Leonida Perčič - Šeligo ter tehnični vodja Tomaž Kavzer, se je nenehno sestajala in usklajevala ter ob priporočilih ministrstva za zdravje in NIJZ sprejemala ustrezne ukrepe. »Zaradi izredne prostorske stiske, s katero se borimo in Direktorica ZD Laško mag. Janja Knapič. na katero opozarjamo že več let, covidne cone nismo mogli organizirati v stavbi, ampak na parkirišču zdravstvenega Ш doma. Ob upoštevanju vseh strokovnih smernic smo tako namestili štiri zabojnike in jih ustrezno opremili. Zabojnik za čisto (belo) cono je pred vhodom v ZD, t. i čisti filter. Na parkirišču so trije zabojniki: za odvzem brisov, preglede otrok in preglede odraslih. Zabojniki so z začasno ograjo ločeni, da se ne križajo čiste in nečiste poti, tako preprečujemo morebiten prenos okužbe iz omenjene cone. Nad celotno cono smo postavili velik šotor, da je pod streho,« je direktorica ZD opisala organizacijo covidne točke, ki vključno z jemanjem PCR-brisov deluje vse dni v tednu, tudi ob koncih tedna in med prazniki. Ko se je epidemija novembra lani stopnjevala, smo mo- Melita Zlatečan, strokovna vodja ZD Laško rali ločiti t. i. sivo (pregledi sumljivih na covid) in rdečo cono (pregledi pri potrjenem covidu). Za brise in preglede vodijo natančno naročanje, da bolniki ne čakajo predolgo, ker čakalnice nimajo. Ob upoštevanju navodil, in če se držijo ure, bolniki ne čakajo. Organizacijske spremembe »Seveda je takšen način dela zahteval popolno notranjo reorganizacijo medicinskega kadra, predvsem diplomiranih medicinskih sester (DMS), ki v covidni coni jemljejo brise in pomagajo zdravniku v co-vidni ambulanti. Ker se v času epidemije ne izvajajo določene preventivne dejavnosti, so v covidno cono prerazporejene DMS iz zdravstvenovzgojnega centra (ZVC), referenčne sestre, pomagajo tudi patrona-žne sestre. Zdravniki se vključujemo po razporedu, vsak Odvzem brisa REPORTAŽA 41 »Obdobje epidemije covida bi lahko poimenovali tudi kot obdobje nenehnih • I • • • • • v • I prilagajanj, spreminjajočih se ukrepov in kot čas, ki je dodobra spremenil vse ustaljene poti. Kljub izrazito zahtevnim dogodkom, ki smo jih občutili zaposleni in prav tako naši uporabniki, nam je epidemija koronavirusne bolezni pokazala tudi to, da mnogokrat zmoremo, morda tudi nemogoče. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem zaposlenim za izredno požrtvovalnost,« so sporočili iz vodstva ZD Laško. enkrat do dvakrat tedensko,« je pojasnila strokovna vodja Melita Zlatečan. V ZD Laško ves čas izobražujejo in usposabljajo kader s področja preprečevanja in obvladovanja okužb, prav tako nabave osebne varovalne opreme. Ze v prvem valu so v ZD Laško pri vhodu v stavbo vzpostavili triažo, ki jo opravljajo medicinske sestre, po protokolu. »Tudi to je >novo delovišče<, na katerega je bilo treba prerazporediti kader. Izkazalo se je, da je triaža strokovno zelo utemeljena, vstop v ZD je nadzorovan in varen. Triažo želimo obdržati tudi, ko ne bo več epidemije, vendar sredstva zanjo niso zagotovljena,« je še dejala Janja Knapič. Na vrhuncu epidemije so v ZD Laško z usposobljenim medicinskim kadrom pomagali Splošni bolnišnici Celje in domu starejših občanov v Laškem. Zaradi covida so obolevali tudi v njihovem kolektivu, zato je bilo treba urediti nadomeščanja in prerazporeditve. Trenutno v ZD Laško nemoteno delujejo vse ambulante splošne/družinske medicine, otroška ambulanta, ginekološka ambulanta, ambulanta za medicino dela, prometa in športa, nemoteno delujejo tudi laboratorij, patronažna služba na terenu, fizioterapija, vse zobozdravstvene ambulante, zobna tehnika. Ne delujejo še preventivne dejavnosti v sklopu ZVC in referenčne ambulante. »Ob koncu leta smo, kljub temu da je bilo leto v znamenju epidemije, kurativno dejavnost splošne medicine presegli (176 odstotkov). Izpolnili smo tudi načrt otroške in ginekološke preventive. Najbolj nas je skrbela otroška preventiva, ali bodo pravočasno izvedena vsa obvezna cepljenja otrok. Naj še omenim, da imamo ločen vhod za otroško ambulanto,« je še povedala Melita Zlatečan. Ob tem je opozorila, da ob doslednem izvajanju organizacije dela v pogojih epidemije (uporaba zaščitne opreme, upoštevanje varnostne razdalje, redno razkuževanje delovnih površin in prostorov) lahko v enakem času kot pred epidemijo obravnavajo bistveno manj bolnikov. Organizacija množičnega testiranja je dodatna obremenitev, vendar so ga v sodelovanju z Občino Laško, s civilno zaščito in s pomočjo prostovoljnih gasilskih društev uspešno izvajamo tudi na težje dostopnih mestih v občini. »Zdravniki nismo težje dostopni« »Na novo organizacijo in pogoje dela smo se tako osebje kot bolniki že navadili, saj traja že skoraj leto. V začetku so bile težave na eni in drugi strani. Zlasti v začetku nekateri bolniki ob vstopu v ZD niso upoštevali varnostnih priporočil (uporaba maske, varnostna razdalja) ali so želeli vstopiti, tudi če niso bili naročeni. Srečujemo se z različnimi zgodbami, od izrazov neizmerne hvaležnosti do različnih agresivnih izpadov verbalnega nasilja, kar še posebej občuti osebje v triaži,« je stanje duha v že skoraj letu dni koronačasa pri nas opisala strokovna vodja ZD Laško. Dodala je še, da je v glavnem delo organizirano tako, da je več telefonskih konzultacij in komunikacije po elektronski pošti. »Vendar se vsega ne da rešiti po telefonu in računalniku - na daljavo. Bolniki pogosto rečejo, Pritiski bolnikov glede izbire cepiva V ZD Laško se je po zadnjih podatkih cepilo 183 oseb, od tega 176 z dvema odmerkoma cepiva. Na čakalnem seznamu je vpisanih 1.382 oseb. V minulem tednu so dobili dve vrsti cepiva - od proizvajalcev Pfizer/BionTech in AstraZeneca. Kot so povedali v ZD Laško, pri cepljenju dosledno upoštevajo priporočilo ministrstva za zdravje (MZ) in NIJZ glede prednostnih skupin in izbire cepiva. Po zadnji informaciji MZ je cepivo proizvajalca Pfizer/BionTech namenjeno za cepljenje starih 80 let in več, za vse ostale (zdravstvene delavce in sodelavce, varovance in zaposlene v domovih za starejše, CIRIUS-ih, zaporih in drugih podobnih ustanovah) se uporablja cepivo Astra-Zenece. Slednje je namenjeno tudi cepljenju negibljivih ali gibalno oviranih oseb na domu, in sicer zaradi boljše stabilnosti in transporta cepiva. »Zal se zdaj, ko dobivamo cepiva različnih proizvajalcev, srečujemo tudi z nestri-njanjem posameznikov glede izbire cepiva. Doživljamo ustne in tudi pisne pritiske, s katerim cepivom bi želeli biti cepljeni. Neprestano pojasnjujemo, da smo samo izvajalci cepljenja, na vrsto in število posameznih odmerkov cepiva, ki jih tedensko dobivamo od NIJZ, pa nimamo vpliva. Vendar se strogo držimo strokovnih priporočil. Zelimo si, da bi stanje epidemije čim prej minilo, kar bomo dosegli s precepljenostjo čim večjega deleža populacije,« je še poudarila Melita Zlatečan, strokovna vodja ZD Laško. Ob začetku cepljenja so v ZD Laško organizirali cepilno ambulanto, kamor se bolniki lahko na cepljenje (cepljenje@zd-lasko.si). Naročila za cepljenje sprejemajo tudi vsi izbrani osebni zdravniki (telefon, e-pošta ambulante). da smo zdravniki zdaj težje dostopni. To ni res. Delamo enako kot prej, le v drugačnih pogojih. Na pregled se je treba naročiti, kar je sicer veljalo že prej, vendar veliko ljudi tega ni upoštevalo,« je še sklenila Melita Zlatečan. Foto: SHERPA WJE M - ■ 1 k ] , ш j»; - 1ИШ - - . Zdravstveni dom Laško se sooča s prostorsko stisko, zato je moral covidno točko urediti kar na parkirišču. И1ВННЕИН 'F® . 42 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Lora Klinc: Kilometer nič V šoli na Primorskem Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918 (4) Družina Bertok Jožef in Marija Bertok sta s svojimi otroki živela v Rižani. Jožef se je ukvarjal s kmetijstvom, Marija je hodila prodajat pridelke in gospodinjit v Trst. Poročila sta se leta 1901, v zakonu se jima je rodilo šest otrok. Jožef kot zaveden Slovenec ni bil zadovoljen s političnimi razmerami na Primorskem po prvi svetovni vojni. Odločil se je, da bo svoji družini našel novi dom, kjer bodo lahko svobodno govorili slovensko. Leta 1922 je odšel v Jugoslavijo, na Štajersko. Na Bukovžlaku pri Te-harjah je kupil posestvo, isto leto je vložil prošnjo za pridobitev jugoslovanskega državljanstva, ki ga je leta 1923 tudi dobil. Ko je uredil vse pogoje za bivanje, so v Bukovžlak prišli še ostali člani družine Bertok, razen najstarejšega sina Željka, ki je zaradi bolezni umrl. Bertokova sta se na Bukovžlaku ukvarjala s kmetijstvom in si zgradila tudi novo hišo. Vsi otroci družine Bertok - Valerio, Josip, Stanko, Marija in Angela - so se izšolali in aktivno vključevali v razna društva na Te-harjah. Stanko je bil včlanjen v Pev- Družina Bertok in Ota, v prvi vrsti desno Jožef in Marija sko društvo Slavec, njegova sestra Angela je bila članica Prosvetnega društva Teharje. Kmalu so si Ber-tokovi otroci ustvarili svoje družine; leta 1933 se je Marija poročila s Primorcem Bertokom, leta 1936 Valerio s Primorko Milko Ota in leta 1937 še Stanko s Celjanko Frančiško Potočnik. Valerio in Stanko sta nekaj časa s svojima družinama živela pri Bertokovih. Leta 1941 so Nemci Valeria z družino izselili na Hrvaško. Ostale člane družine Bertok je pred izselitvijo rešila prijateljica s Primorske. Zapisano po pripovedovanju vnukinje Angele Renčelj. Se nadaljuje ... Darja Jan, Muzej novejše zgodovine Celje Prva Primoževa Vuelta od blizu in iz zakulisja Knjigo Kilometer nič, ki jo je napisala Lora Klinc, življenjska sopotnica našega kolesarskega superšampiona Primoža Rogliča, v kateri podoživlja prvo zmago svojega »Primija« na Vuelti leta 2019, sem želel brati med letošnjo dirko po Španiji. To je zame najljubši čas za branje knjig, ki se navezujejo na športni dogodek, ki ga spremljam po televiziji. Potem je tudi užitek pred malimi zasloni še večji. Žal se mi ta želja ni izpolnila, saj sem bil predaleč v čakalni vrsti v naši osrednji celjski knjižnici. A branje te knjige pozimi, v času, ko vrhunski kolesarji počivajo ali se pripravljajo na novo sezono, ni bilo zato nič manj zanimivo. Na ta način je mogoče še z večjim pričakovanjem usmeriti pogled v novo sezono, za katero si ljubitelji kolesarstva v Sloveniji želimo, da bi bila ponovitev lanske, nepozabne in pravljično uspešne. A dvomim, da je mogoče vsako leto spisati takšno športno pravljico. Možnosti podo-živetja in popisovanja takšne športne pravljice je imela Lora Klinc, ki je s svojim izzivom v tej knjigi opravila več kot odlično. V njej kronološko opisuje in podoživlja ključne trenutke prve od treh velikih svetovnih dirk, ki jo je prvič v zgodovini dobil slovenski kolesar Primož Roglič, ob čemer je tretje mesto v skupni razvrstitvi osvojil še Tadej Poga-čar. Lora ob pisanju te knjige še ni mogla vedeti, kakšno pravljico in dramo obenem bosta njen »Primi« in »Pogi« spisala leto pozneje. Če bi napisala takšno knjigo, ji tudi slovita pravljičarka J. K. Rowling s svojim Harryjem Potterjem ne bi mogla seči do kolen. Knjiga Kilometer nič je zmes treh vsebinskih sklopov, kratkega poročila dogajanja v vseh 21 etapah Vuelte 2019 z rezultati, predstavitve osnovnih kolesarskih kategorij in pojmov, ki jih je dobro poznati o vrhunskem profesionalnem kolesarstvu, ter osebnega, čustvenega doživljanja Vuelte neposredno na prizorišču dogajanja. O avtorici: Lora Klinc je namreč z nekaj mesecev starim sinčkom Levom in s svojimi bližnjimi z avtodomom spremljala kolesarsko karavano po Španiji in svojega najdražjega. Zaradi te njene pogumne odločitve smo ljubitelji vrhunskega kolesarstva in športne literature nagrajeni za razkrivanje zakulisja dirk in priprav največjih svetovnih asov, spoznavanje delovanja domišljeno in natančno organiziranega svetovnega kolesarskega cirkusa. V knjigi izvemo, kako kolesarji prenašajo neverjetno napore, kakšna občutja jih spremljajo, kako premagujejo krize itn. V knjigi pa seveda lahko preberemo, kako je vse to na svoji prvi zmagoviti dirki po Španiji doživljal Primož Roglič Knjiga je tudi in predvsem hvalnica ter spomenik izjemnim slovenskim kolesarskim navijačem, ki z avtodomi in osebnimi vozili prihajajo spodbujat slovenske kolesarje na vse konce Evrope. Predvsem na vse tri največje dirke na svetu, Tour de France, Giro d'Italia, tudi ti dirki avtorica spretno vpleta v vsebino knjige, in Vuelto. Posvetilo, ki ga Lora Klinc zapisala na začetku knjige, je dovolj pomenljivo in tudi najbolj primerno za zadnje besede v tem zapisu: »Vam, s katerimi si delimo cesto. Navijačem.« RG Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Knjiga Kilometer nič je avtorski prvenec Lore Klinc, ki je svoje doživljanja in občutenja uspehov, dosežkov, zmag in porazov svojega partnerja Primoža Rogliča opisala tudi za Delovo športno prilogo Polet. Verjamemo, da ta knjiga ni zadnja, ki jo je o kolesarstvu napisala magistrica evropskih študij, ki je del svojega študija preživela v norveškem Bergnu, kjer je na svetovnem prvenstvu njen »Primi« osvojil srebrno medaljo v kronometru. ALBUM S CELJSKEGA 440-letnica ponovne podelitve dvorne listine o trških pravicah in trškega grba Mozirju Uničujoč požar v Mozirju leta 1580 je poleg ostalih listin uničil tudi listino o trških pravicah. Trški sodnik je zaprosil deželnega kneza Štajerskega, nadvojvodo Karla V., da izda trgu novo listino o trških pravi- cah. Ta je to storil 11. februarja 1581 z listino, s katero je dovolil uporabo grba, ki je upodobljen v njej. Prispevala: Osrednja knjižnica Mozirje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si BRALCI POROČEVALCI 43 Karnevala na Vranskem sta se udeležila tudi predsednik vlade Janez Janša in prvak opozicije Marjan Šarec. Kot kaže, so generali vranaji imeli letos poseben nadzor. Karnevala niso izpustili niti letos Generali vranarji na Vranskem so bili konec tedna eni redkih, ki so se odločili, da kljub razmeram ne bodo izpustili letošnjega pustnega karnevala. Teden pred pustom so najprej prevzeli pustno oblast in uzakonili pustna pravila. Pustno oblast so, kot opažajo, prevzeli ravno v pravem času, saj bo naslednjih 14 dni ključnih. »Kljub trenutnim epidemiološkim razmeram nismo vrgli puške v koruzo, ampak smo pod streho spravili že 64. veliki pustni karneval, ki je je bil izpeljan po navodilih generalštaba NLJZ,« pravi glavni general Aleksander Reberšek. Zaradi trenutno veljavnih ukrepov so bile letos vse dejavnosti pričakovano drugačne kot pretekla leta. Predaja ključa je bila v strogi tajnosti, udeleženci so vzdrževali strogo varnostno razdaljo in uporabljali razkužila. Karnevalskega dogajanja na trgu je bilo v soboto zgolj za vzorec, a ravno prav, da so domačini začutili norčavi pridih pustnega konca tedna. Poleg domačega župana Franca Sušnika in predsednika vlade Janez Janše se je karnevala udeležil še prvak opozicije Marjan Šarec. Vzporedno s sprehodom po trgu so organizatorji poskrbeli, da so bili spletu na ogled posnetki preteklih karnevalov. Pri prevzemu oblasti se jim je z županom uspelo dogovoriti, da bodo ves denar, ki je bil predviden za izvedbo letošnjega karnevala, namenili pustnemu dogajanju prihodnje leto. ŠO Trdoživ celjski pust Celjski pust je trdoživ in novodobnemu virusu, ki je zamajal svet, ni pustil, da bi mu povsem prekrižal načrte. Zavod Celeia Celje, ki je vsako leto glavni organizator prireditve Celjski pust, je letos še z nekaterimi partnerji tako poskrbel za nekaj pustnega dogajanja in vzdušja. Mestno jedro je bilo pustno okrašeno, s pisanimi trakovi na jeklenicah, obiskovalce so čakali pustni foto kotički v Stanetovi in Prešernovi ulici ter na Glavnem trgu. Foto kotičke je oblikovala Ustvarjalnica Chic Corner. Nad zvezdo v središču mesta je mimoidoče pozdravljala pošast Monko. Pustno inštalacijo so oblikovale vizualne umetnice Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki in Iva Tratnik, ki so združene pod imenom IvAnKe. RG, foto: SHERPA ШШШ& Pustna pošast Učenci z Lave v skladu s tradicijo Da letos pust ne bi minil čisto neopazno, so poskrbeli tudi učenci iz Osnovne šole Lava v Celju. Kljub drugačnim časom se niso izneverili tradiciji, ki jo negujejo že 16 let. V prilagojeni obliki so uspeli obuditi šege in navade tega časa. Učenci prvega triletja so bili zelo ustvarjalni in so izdelali skupinske maske. Z dvema »mehurčkoma«, to sta 2. in 3. razred, so na celjskih ulicah v petek dopoldne simbolno pregnali zimo v mestu, že zjutraj pa so postavili tudi inštalacijo s pustnimi maskami. Ostali učenci so obiskali Mestno četrt Lava. Učenci od 4. do 9. razreda so ustvarjali v okviru kulturnega dne na daljavo in tudi pri njih so nastale odlične pustne stvaritve. TC, foto: SHERPA Pustna povorka in inštalacija učencev OŠ Lava novi tednik 44 BRALCI POROCEVALCI Primož Roglič, Lora Klinc in Nova KBM na skupni poti do novih uspehov Kolesar Primož Roglič, slovenski športnik leta 2020, in Lora Klinc, avtorica knjige Kilometer nič in Primoževa življenjska sopotnica, sta postala ambasadorja združitve Nove KBM in Abanke ter storitev Nove KBM, predvsem pa promotorja zdravega načina življenja tako k V * t A S 13. februarja je bila 28. Brezova metla, tradicionalna pustno-plesna prireditev v organizaciji in izvedbi Har-lekina - društva za umetnost plesa iz Celja. Letošnja prireditev je presegla vsa pričakovanja in je rekordna po številu plesnih miniatur: teh je bilo 71. Poleg domačega Harlekina je bila letos najštevilnejša udeležba plesalcev iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, plesni ustvarjalci so bili tudi iz PD Braslovče, Glasbene šole Ce- med zaposlenimi banke kot širše. Sodelovala bosta tudi pri dobrodelnih dejavnostih banke. Novo KBM z njima povezujejo iste lastnosti in vrednote: profesionalnost, ambicioznost in zaupanje. Primož Roglič je športnik, ki ne navdihuje le Slovencev, ampak ves svet. Ne le zaradi lje, Glasbene šole Vrhnika, dve plesni miniaturi sta bili celo iz ZDA. Prireditev je netekmo-valnega značaja in zato so k sodelovanju povabljeni mentorji tistih plesnih usmeritev, ki spodbujajo otroško plesno ustvarjalnost. Otroci/mladina imajo različen gibalni vokabular, a jim je skupna želja po lastnem plesnem ustvarjanju. Brezova metla je nastala kot odgovor na številna otroška pustna veseljačenja po meri odraslih in tudi kot odgovor na pretirano tekmovalnost športnih uspehov, temveč tudi zaradi načina komunikacije, odnosa do ekipe, navijačev, konkurentov in športa nasploh. Navdihuje nas s kariero, v kateri se je iz odličnega skakalca razvijal v najboljšega kolesarja na svetu. Z Loro, ki ga ves čas podpira in mu svetuje. Zaradi vsega tega je v otroštvu in odraščanju. V Brezovi metli najdejo mesto najmlajši, ki ob sebi potrebujejo poleg mentorice tudi starše, svoje plesne miniature pa prispevajo tudi mladi z izpovedjo o občih bivanjskih dilemah. Seveda ne manjka srčne in iskrene otroške plesne pripovedi. V času, ko ne moremo živeti tako, kot smo navajeni -v času, ko ne moremo vaditi plesa tako, da bi lahko plesno tehnično napredovali - ostajajo druge oblike življenja s vzor mnogim mladim, a tudi ustanovam, kot je naša banka. »V Novi KBM tradicionalnim partnerjem na področju družbene odgovornosti ostajamo zvesti tudi v teh za šport in kulturo težkih časih, ko spremljanje dogodkov v živo ni mogoče. Razumemo njihove izzive in potrebe, zato smo plesom. Ostali so nam zaslon, mobitel in dobra volja. Zaslon je postal virtualna vez med mentorji in učenci plesa. Mo-biteli so postali snemalne kamere. Domače sobe so postale nadomestni odri. Shranjeni kosi tkanin, pohištvo in še ne pospravljene praznične smrečice so postali scenski rekviziti, plesni studio je postal kar prevelik. Učenci plesa so bili ustvarjalci in izvajalci lastnih plesnih miniatur. S svojim dejanjem smo se pridružili svetovnemu plesne- mnoga sodelovanja v začetku tega leta še nadgradili. Izrazito smo povečali število donacij za najranljivejše skupine in z nakupom e-tablic omogočili izobraževanje od doma skoraj 200 otrokom. Zavedamo se, da smo skupaj močnejši. Sodelovanje z Loro in s Primožem je zame še en primer ta- mu gibanju, ki dokazuje, da ples živi, čeprav v drugačni, preživetveni obliki. In s tem vedenjem gledamo na plesne miniature letošnje Brezove metle. Za razliko od velikih športnih tekmovanj mi nismo imeli plesnega »mehurčka«, bili so samo družinski mehurčki, obogateni s plesnim ustvarjanjem otrok, s podporo staršev in z mentoricami, ki so sprejele strokovni izziv v teh neprijaznih razmerah. Mentorice otrokom in mladini smo bile letos Jana Kovač kšnih dejanj in razmišljanja,« je povedal predsednik uprave Nove KBM John Denhof. V Novi KBM z dolgoletno tradicijo in vpetostjo v širše okolje, v katerem delujejo, uresničujejo strategijo družbene odgovornosti, s čimer prispevajo k višji kakovosti življenja ter k razvoju športa, kulture in prostovoljstva. Zato ne preseneča, da so s Primožem Rogličem in z Loro Klinc našli skupne cilje, ki temeljijo na zaupanju in medsebojni podpori ob premagovanju številnih izzivov. PR Valdes iz Oddelka za sodobni ples Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Maja La-movšek, Tanja Verglez, Monika Zorko in Vida Vovk Pezdir iz Harlekina, Sandra Koren iz Glasbene šole Celje, Tamara Polanc iz Glasbene šole Vrhnika, Maša Nieves Leskovšek in Cita Cenc Stanley iz ZDA in Ana Vovk Pezdir iz celjskega in braslovškega Harlekina. Plesne posnetke 28. Brezove metle si je še vedno mogoče ogledati na portalu Youtube. ANA VOVK PEZDIR, pobudnica in idejna voditeljica Brezovih metel Nika Novak: Igra sončnih žarkov Brina Hus: Čarovnica išče klobuk Patricija Raznožnik: Ura Neža Pirh Ramšak: Deklica, izgubljena v gozdu S plesno ustvarjalnostjo skozi »korono« BRALCI POROČEVALCI 45 Kulturni maraton 2021 Na I. gimnaziji v Celju smo v petek, 5. februarja 2021, pod okriljem našega Kulturnega društva Antona Aškerca počastili slovenski kulturni praznik s Kulturnim maratonom 2021, prireditvijo, s katero že štiri desetletja spodbujamo ustvarjalnost mladih in plemenitimo odnos do kulture. Maraton smo prilagodili delu na daljavo, tako je vsak razred pripravil svoj razredni Kulturni maraton, imeli pa smo tudi devet delavnic, na katere so se lahko dijaki prijavili, že nekaj dni pred Kulturnim maratonom pa nas je na prireditev vabil naš France Prešeren z napovednikom in mozaikom fotografij preteklih maratonov. Kulturni maraton je bil ena od prireditev in akcij I. gimnazije v Celju, s katero smo dijakom popestrili delo na daljavo, jih spodbudili, da pokažejo, kaj znajo in zmorejo. Koncentracija in motivacija za delo upadata, dijaki si želijo v razred, s to našo Fotografska delavnica prireditvijo pa so se povezali, se sproščeno družili s sošolci, se pogovarjali o ljubih temah, pustili ustvarjalnosti prosto pot, si izbrali tisto področje kulture, ki jim je blizu. Za razredni Kulturni maraton so se dijaki vsakega razreda pripravljali najprej po skupinah s pomočjo Teamsa, nato so se v drugem delu maratona predstavili sošolcem. Sodelovali so vsi dijaki in pripravili recitale, dramatizacije (npr. Sofokleje-vo Antigono v sodobni izvedbi z zelo izvirnimi kostumi), koncerte, plesne koreografije, predstavitve najljubše knjige ali najljubšega filma, likovno ustvarjali na teme Prešernovih pesmi, spoznavali in pisali hai-kuje, več športnih oddelkov je razpravljalo o kulturi športnega navijanja in kulturi obnašanja v športu ... Razredni Kulturni maraton je bil zagotovo velik izziv za prvo-šolce, ki se zaradi koronačasa še niso mogli dobro spoznati, saj so v šolskih klopeh sedeli le približno mesec, s to našo tradicionalno prireditvijo pa so se prvič srečali. A kljub temu so jo že sprejeli za svojo. Tako so na primer dijaki l.a-razreda raziskali zgodovino, nastanek in pomen himn štirih drugih držav in jih primerjali s slovensko, v l.b-razredu so med drugim napisali in interpretirali pesem, ki povzema občutke ob delu od doma v času »korone« in izraža hrepenenje po drugačnih časih in svobodi, v l.c-razredu pa so se pogovarjali tudi o tem, kaj je kultura. Profesorica, ki je bila z njimi, je bila presenečena, kako zrelo, kritično in kulturno so izrazili svoje mnenje. Poudarili so, da je šola kot ustanova - in z njo seveda tudi profesorji -ključna za njihov stik s kultu- ro, ki se je začel že v vrtcu in osnovni šoli. Dijaki so se lahko udeležili tudi katere od desetih delavnic. Večino delavnic so ob pomoči mentorjev pripravili in izvedli dijaki. Z Nuško Drašček in s Simonom Dvoršakom so spomine na gimnazijska leta in na pot v poklicno življenje z glasbo obujale dijakinje 3. letnika klasične gimnazije. V literarni delavnici Z igro besed k literaturi sta naši pesnici Zarja Nemec in Tina Vorina s prepletanjem igre besed in literature ustvarili prijetno vzdušje, Leja Stiplošek pa je z udeleženci delila parodijo na Povodnega moža. Na glasbeni delavnici sta Matic Petek in Nika Jeraj, oba dijaka glasbene smeri umetniške gimnazije, »svoje« glasbenike najprej seznanila s skladateljskim pogledom na glasbeno teorijo in osnove pisanja melodij ter spremljav z raznimi kompozicijskimi tehnikami, nato so se v skladanju preizkusili tudi sami. Člani debatnega krožka so soočili mnenja na temo Umetnost je odsev resničnosti in ne beg pred njo. Dijakinje, sicer tudi članice Plesnega centra TBA, so izvedle dve plesni delavnici hip hopa, na katerih so udeleženci raziskovali plesne osnove te plesne zvrsti in se naučili tudi kratko koreografijo. Člana fotosekcije šolskega foto-video krožka sta na fotografski delavnici s pomočjo mentorja razkrivala, kako poudariti motiv, kaj želimo povedati s poudarjenim motivom, in predstavila posebne tehnike fotografiranja, nadebudni mladi fotografi pa so to teoretično znanje spretno uporabili pri fotografiranju motivov, ki so jih našli doma ali zunaj. Naš nekdanji dijak Urh Ferlež je predaval o grofih Celjskih in o njihovi pojavnosti v literaturi. Zgodovinska dejstva je prepletel z odlomki iz različnih literarnih del. Pri branju odlomkov so sodelovali naši dijaki. Na letošnjem Kulturnem maratonu smo se povezali tudi s SLG Celje in z videospreho-dom po gledališču odkrivali čarobni svet gledališkega odra in zaodrja. Kamenček v mozaik leta stripa v Franciji je dodala striparska delavnica. Dijaki so spoznali zgodovino stripovske umetnosti, pomen stripa v frankofonski kulturi, nekaj francoskih onomatopej in drugih izrazov, ki jih lahko v francoščini uporabijo v stripih. Spoznali so osnove stripovske-ga ustvarjanja in raziskovali pripovedovanje zgodb s slikami ter se tudi sami preizkusili v risanju stripa. JUANA ROBIDA, mentorica Kulturnega društva Antona Aškerca I. gimnazije v Celju Pri učencih 4.c-razreda POŠ Tabor je dišalo po kavi Učenci 4.c-razreda POŠ Tabor smo dobili pri likovni umetnosti nalogo, da moramo naslikati tihožitje s kavo. Naša naloga je bila, da svojim staršem skuhamo kavo, ostanek kave pa uporabimo za slikanje. Tehnika je zelo zanimiva in nastale so zelo lepe slike, ki jih z veseljem delimo z vami. Učenci 4.c-razreda POŠ Tabor Evelina Koprivnikar Matija Birk Ula Rak 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca Pomembno delo Včeraj sem po dolgih letih poklical znanca, da vidim, kako je. Povedal mi je, da se trenutno ukvarja z akva-ter-malno obdelavo keramike, aluminija in drugih kovin v nadzorovanem okolju. Priznam, da je name naredil velik vtis, dokler mi ni pojasnil, da pomiva posodo ob ženinem nadzoru ... Lenuhi Delavci na gradbišču razkladajo kamion, poln desk. Delovodja vpraša novega delavca: »Zakaj ti nosiš samo po eno desko, če vsi ostali nosijo po dve?« Zena je odpotovala. Mož si je vzel prost dan, zbudil sina in mu pripravil zajtrk. Potem ga je odpeljal v vrtec, kjer so mu povedali, da otrok ne hodi njim. Enako je bilo nato v drugem in tretjem vrtcu. Potem je sin rekel: »Ata, časa imava samo še za en vrtec, potem bom zamudil v šolo.« Ne more prešteti Na planini se pogovarjata pastirja. Prvi: »A ti veš, koliko ovac imava?« Drugi: »Ne, takoj ko jih začnem šteti, zaspim.« Če kdo potrebuje negativen test, jaz jih imam polno iz srednje šole. Če ti prvič ne uspe, potem padalstvo ni zate ... »Mojega Boštjana danes ne bo na tekmo, je ravno legel.« Vprašanje je, kako se boste počutili v resnici, vendar bo vaš videz odličen. Izredno samozavestno in nepremagljivo boste delovali. Spremljal vas bo rek, da morate zmagovati na vseh frontah. Na čustvenem področju vam zvezde sijejo zelo prijazno. Več gibanja, krajših poti in opravkov vas čaka. Konec tedna bo posvečen domačemu dogajanju. Rešili boste zadevo, ki vam je povzročala skrbi. 3\k Rak Lev Delali boste velike načrte in prav je tako. Nič ne bo prepuščeno naključju, zato se bo tudi vse dogajalo skladno. Začetek novega tedna bo umirjen in lenoben. V krogu ožjih prijateljev se boste počutili odlično. Vse na vas in okoli vas bo skladno, kar vam bo še posebej v veselje. Še posebej vas bo osrečilo vabilo pomembne osebe. Problemi v zvezi z garderobo so popolnoma odveč. škorpijon Mogoče vam bo na trenutke začelo zmanjkovati energije, saj se bo za vaš okus vse dogajalo prepočasi. Določenih situacij ne boste mogli pospešiti zaradi trenutnih okoliščin. Vaša vladarica potuje po znamenju vodnarja, kar bo vneslo v vaše odnose več zračne energije. S potrpežljivostjo vedno pridete daleč in tudi tokrat bo tako. Pustite druge, da naredijo svoje, potem stopite na sceno vi. Retrogradni Merkur se bo v nedeljo ponovno postavil v direktno gibanje. Ostaja vam še nekaj dni, da končno razčistite zadeve. Močno vam bo odleglo, ko boste odložili svoje breme. Zaradi sposobnosti, da ste velik umetnik v prikrivanju svojih namer in čustev, res niste odprta knjiga. Prav to je razlog, da bi morali tokrat pokazati, a tudi povedati kaj več. Dvojčka Konec tedna bo zelo zanimiv in veliko se bo dogajalo, saj boste gostili Luno v svojem znamenju. V nedeljo se vaš vladar Merkur končno po treh tednih obrne v direktno smer, kar bo olajšalo marsikaj. Za različne situacije vedno najdete zelo zapletene rešitve. Poskrbite tudi za pravočasno pridobitev vseh informacij, da ne bo zagate. Saj veste, da morate biti vedno na tekočem. Strelec Pristopali boste zelo selektivno, teme boste skrbno izbirali. S preveliko potrpežljivostjo se res ne morete pohvaliti. Monologi tujih ljudi vas dolgočasijo in s tem vzbujate občutke, da vas prav nič ne zanima. Seveda to nikakor ni res. Zaradi neke poti, ki vam prinaša dodatno obveznost, se boste organizirali drugače, kot ste mislili. Ni bojazni, da ne bi ustregli vsem. Kozorog Začetek novega tedna boste doživljali lepo. Čas je primeren za uvajanje novosti, še zlasti tistih, ki se tičejo doma in družine. Luna, ki jo boste gostili v svojem znaku, bo imela močnejši vpliv. Prav zaradi tega poslušajte svoje občutke in intuicijo, dobro vas bodo vodili. Nikakor se ne boste postavljali v prvo vrsto. Vsekakor boste znali odlično vpijati vzdušje. Pazljivo boste sledili dogajanju. Nekdo bo zelo zadovoljen z vašim delom in prejeli boste lep poklon, ki mu skoraj ne boste mogli verjeti. Vse ste naredili, kot je treba, zato prenehajte razmišljati, ali ste storili napako. Ne omejujte si življenja z majhnimi dvomi in pomisleki. Sicer je res, da si prizadevate za lepše čase v ljubezni, zato je toliko bolj pomembno, da svoje vedenje nekoliko prilagodite namenom. Vodnar Tokrat se boste odzvali bolj čustveno kot ponavadi, kar je lahko dvorezen meč. Po eni strani bo prijetno, po drugi si lahko naredite po nepotrebnem dodatne skrbi. Naj bo vaša domišljija zgolj pozitivne narave. Zelo opazni boste, kar vam bo godilo. Odprtost in sproščenost vam resnično odpirata veliko vrat, zato ste dobrodošli v vsaki družbi. Privoščite si sprostitev. Več planetov v vašem znaku obeta pestro dogajanje, tokrat ste ljubljenec zvezd. Nič posebnega ne boste počeli, vendar vas bo vse osrečevalo. Pred vami so odlični dnevi, v katerih boste naravnost blesteli. Kar nekaj novih smernic si boste postavili. Usklajevanje z okolico bo na trenutke naporno, vendar nujno potrebno in tudi koristno. Na koncu boste zelo zadovoljni. Devica Hoteli boste narediti red za vsako ceno, kar vam močno odsvetujemo. Delovanje skoraj na silo je brez pomena, saj ni nič tako zelo pomembno, kot si trenutno predstavljate. Skušajte se tokrat bolj ukvarjati z manjpomembnimi zadevami, večje pospravite v predal, vsaj za dan ali dva. Zaradi težnje, da mora biti vse v najlepšem redu, lahko zamudite kakšen prijeten trenutek. Ribi Od četrtka, 18. februarja, boste mesec dni gostili Sonce v svojem znaku. To vam bo močno dvignilo raven vitalne energije in počutje bo iz dneva v dan boljše, vi pa boste močnejši. Retrogradni Merkur bo na delu še do nedelje, tedaj se obrne v direktno smer. Če ste se že dolgo obotavljali povedati, kaj čutite, končno spregovorite zdaj. Bolje tako kot nikoli. Zakaj bi si kasneje očitali? HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka IGRAČA, KI PREDSTAVLJA VLAK RIŽAM E DRUGAČNA, & SPREMENJE-UGAH E NA OBLIKA 14 ZAČETEK OBRAT ZA ČIŠČENJE NAFTE EMILIANO ZAPATA SNOVZA BAKTERIOLOŠKO PREISKAVO DROG LESTVE, V KATEREM SO PRITRJENI KLINI ŠE PES ... RAD PRI JEDI MIR KARL ERJAVEC KANADSKI PEVEC (PAUL) JE HOKEJIST MURŠAK FRANCOSKI PESNIK (MAX) JEDI (EKSPR.) AMERIŠKA PEVKA BAKER OBRAT TOVARNE HELIOS OSEMDESET LET STARA ŽENSKA NAKUPOVALNO SREDIŠČE V LJUBLJANI ODVZETOST BREMENA 19 24 18 DROG V KOZOLCU RISOVA SAMICA KDOR KADI KVIZ NA RTV SLO 16 MERSKA, DENARNA DUHOVNIK, KI VODI MISIJON EKSPERTZA ANATOMIJO GASILSKA, KOLESARSKA MADŽARSKA KRČMA 13 HUNSKI VLADAR IN VOJSKOVODJA DROBNA PTICA PEVKA S. WEISS: ... SEM SI ŠTAJERCA ZBIRKA STARIH LISTIN LATINSKI VEZNIK DEL TELESA OB SKLEPU VOZILO Z ENIM SEDEŽEM BOLJE PRVI NA ..., KAKOR ZADNJI V MESTU NEIMENOVAN PISEC SREDSTVO ZA ZLATENJE POKROVITELJSTVO, VARSTVO DOZOREL AMERIŠKA TV-NADA-LJEVANKA 17 PRIDELOVALEC SOLATE OTOK ČAROVNICE KIRKE ... ŠOLA NEKAJ STANE OSEBA IZ KEKCA ČESAR NE SEBI, NE ŽELI DRUGEMU JANEŽ (LAT.) NIZKA OMARA S PREDALI KAMEN SE MU JE ... OD SRCA GOVEDAR SEVERNO-EVROPSKA DRŽAVA (ORIG.) 10 VERIGA (ZASTAR.) NRAVO-SLOVJE USLOČEN STROP IZGUBA BITKE, IGRE ZARODEK CVETA (EKSPR.) GARI KASPAROV FRANCOSKI SLIKAR (GUSTAVE) ALBANSKA LUKA ŽIVAL Z ROGOVI 20 HIŠICA, BARAKA ARTHUR RUBINSTEIN VIJOLIČAST (POG.) SLOVENSKI BARITONIST BARONIK TANJA RIBIČ Povsod z vami TRIGLAVSKI NARODNI PARK IZROČATI AGENCIJA RS ZA PLAČILNI PROMET RIMSKI BOG LJUBEZNI 23 ŽIVALSKI VRT (PUBL.) S. LENDERO: NE GREM NA . GNOJNO VNETJE LASNEGA MEŠIČKA IN OKOLICE SAMUEL NORTON VODIČ LUTK LEE NORRIS NASPROTNO OD DOLGOČASEN 22 POVEČANJE PRIPRAVA ZA SPUST IZ LETALA DEKLICA IZ ČUDEŽNE DEŽELE PREČNA OS 15 MLATI ... SLAMO DOLGO ČRNO DUHOVNIŠKO OBLAČILO 12 SUDOKU 453 8 7 2 3 7 6 9 1 9 5 6 8 3 9 2 5 3 4 8 8 2 6 1 5 1 5 8 9 SUDOKU144 8 1 7 8 2 7 5 4 1 3 4 7 8 5 8 4 6 7 3 4 2 5 1 6 5 1 9 REŠITEV SUDOKU 452 REŠITEV SUDOKU 143 8 6 5 4 2 3 9 7 1 7 4 3 1 9 6 2 5 8 2 9 1 5 7 8 6 4 3 3 7 4 9 6 5 1 8 2 6 5 9 2 8 1 4 3 7 1 2 8 3 4 7 5 6 9 5 8 7 6 1 2 3 9 4 4 1 6 7 3 9 8 2 5 9 3 2 8 5 4 7 1 6 5 3 7 1 2 9 4 8 6 4 2 6 7 5 8 1 3 9 9 8 1 6 4 3 5 7 2 6 1 3 2 8 4 7 9 5 2 4 9 5 7 1 8 6 3 7 5 8 3 9 6 2 1 4 3 6 5 8 1 2 9 4 7 8 7 4 9 3 5 6 2 1 1 9 2 4 6 7 3 5 8 5 3 KURIR 9 ALI KAJ 21 8 6 11 7 4 novi tednik Vddrn г iMmqj / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno? г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. februarja. Geslo iz številke 6: Ne pozabite na valentinovo. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Karolina Podpečan s Teharij, Biserka Vrečer z Ljubečne in Peter Močnik iz Zgornjih Selc. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Za vsak žep www.trik.si 48 TA PISANI SVET Športni dogodek leta v Celju vedno bliže V knežjem mestu, ki bo eden od štirih gostiteljev Evropskega prvenstva v nogometu do 21 let v Sloveniji, že narašča vročica pred tem pomembnim športnim dogodkom, letos najbrž največjim v Celju in enem največjih v državi. Predsednica lokalnega organizacijskega odbora v Celju Katarina Karlovšek je v teh dneh že zelo dejavna pri tem projektu, nedavno je sodelovala tudi na spletni novinarski konferenci Slovenske tiskovne agencije (STA), kjer je predstavila priprave na izvedbo tekem in načrtovane dogodke. Kot je v pogovoru sporočila slovenski javnosti, bo v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) 8. marca pogovor pred EP z nogometnimi poznavalci. Mesto pripravlja tudi zasaditev značilnih dreves držav udeleženk tekem na štadionu Z'dežele, v domu starejših pripravljajo video, s katerim bodo pozdravili vse ekipe, otroci rišejo risbe in štirje priznani celjski slikarji slike na temo prvenstva. Promocijska kampanja v Celju je že nekaj časa zelo opazna: v mestu tako že vozi Cele-bus v celostni podobi evropskega prvenstva, na vpadnicah v mesto in v njem so že nameščeni jumbo panoji, ki predstavljajo bližajoč se nogometni spektakel. Celje bo gostilo tri tekme finalnega turnirja, in sicer se bo Slovenija 27. marca ob 18. uri pomerila s Češko, uvodna tekma na štadionu Z'dežele pa bo tri dni prej, in sicer tekma med Češko in Italijo. Sledil bo še obračun Španije in Češke 30. marca. Bralni paket(k)i Osrednje knjižnice Celje navdušujejo V Osrednji knjižnici Celje se zelo potrudijo za svoje uporabnike vseh generacij. V zadnjem času so prava uspešnica bralni paketi, ki so jih pripravili za najmlajše in tudi za odrasle bralce. Bralni paketi so vrečke s knjigami, ki jih priporočajo knjižničarji, in so lahko dobra rešitev, če pri uporabnikih še ni prave ideje ali odločitve, kaj brati. Za najmlajše bralce je izbira prilagojena starosti, vsak bralni paketek pa ima tudi svoje ime. Malčka Bralč-ka je namenjena otrokom od 1. do 3. leta, Miško Knjižko je za tiste od od 4. do 8. leta, Živko Nagajivko od 9. do 12. leta in Oliver Knjigožer je namenjen že »velikim« otrokom od 13. do 15. leta. Bralni paketi in paketki so včasih menda kar razgrabljeni, zato se je treba zanje kar podvizati. Uporabniki knjižnice si jih izposodijo s člansko izkaznico kot ostalo knjižnično gradivo. Foto: OKC 7 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" KMALU NA RADIU PTUJ IN NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ IN RADIA CELJE * ^ ^ Is I И» Ii _iV V Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEČ KOT 2.000 OTROK } 1 шгагаш иивдквди п L V šestih letih je nastopilo več kot 1 400 OSNOVNIH ŠOL 1 f iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot 30.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 50 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPER FINALOM 30 najboljših pevk in pevcev Več na: www.otrocipojejo.si V mladinskem centru gostujejo znameniti Celjani V Celjskem mladinskem centru so za letošnji kulturni praznik pripravili razstavo Znameniti Celjani. Ta je prirejena po knjižni predlogi Znameniti Celjani avtorjev Bojana Cvelfarja in Aleksandra Žižka ter urednikov Jožeta Volfanda in Vanese Čanji. Projekt je nastal kot ideja, da predstavijo obraze knežjega mesta, in na podlagi likovnega ustvarjanja Katje Kovše. Besedilo za razstavo je prispeval Klemen Sagadin, oblikovala jo je Patricija Kovač, ogledati pa si jo je mogoče v avli Celjskega mladinskega centra ali virtualno na njegovi spletni strani. Tehno grofje prišli na ogled knežjega mesta Pustni foto kotički V Zavodu Celeia Celja so se ob letošnjem koronapustu, ki je žal zaradi nadležnega in trpežnega virusa daleč od običajne norčavosti, tudi morali domisliti nečesa zanimivega, da knežje mesto vsaj v teh dneh ne bi samevalo, kot je v času vrhunca epidemije. Tako so v mestnem jedru nastali foto kotički Stena slavnih, Friderik in Veronika, Pustna zvezda in Mestni bar, kjer si pustne maske lahko priskrbijo zgodovinski spomin na koronapust. Ob dobrem odmerku zabave lahko ob tem tudi nekaj zaslužijo, saj bo zavod Celeia najbolj izvirne pustne maske nagradil z darilnimi boni Dobimo se v mestu. Vsaka nagrajena maska bo prejela darilne bone v vrednosti 40 evrov. Nagradna igra še traja, in sicer do Zelo domiselno so nedavni kulturni praznik zaznamovali v Tehnoparku Celje, kjer so v duhu kulture in znanosti posneli film Tehno grofje, ki so prišli na ogled knežjega mesta. V delegaciji so bili strog mogočen grof Herman II., ki sta ga spremljala sin Friderik II. in hči Barbara. Na obisku v Tehnoparku Celje je tehno Herman II. opazil spogledovanje Friderika z Veroniko Deseniško in se lahko prepričal, da še po nekaj stoletjih ta prepovedana ljubezen živi. Izviren video si je mogoče ogledati na Youtubu, idejna zasnova, scenarij in igra so plod sodelovanja vseh zaposlenih v Tehnoparku Celje. sobote, 20. februarja, čeprav je pust za letos pokopan. Več pustnih podrobnosti najdete na FB-strani Visit Celje. Foto: FB Visit Celje