PORTRET BORUT ŽNIDARIČ Delo analitika je v meni raslo že od mladih nog REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 5/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI wm Potrebe po delavcih naraščajo MEDNARODNI SIMPOZIJ 13. HOFLERJEVI DNEVI Portorož, 22. in 23. oktober 2018 v s>r energetskih naprav pred strelo v luči masovne uporabe močnostne elektronike ELektroinštitut Milan Vidmar Letos, 22. in 23. oktobra, organizira že 13. mednarodni simpozij Hoflerjevi dnevi. Naslovna tematika simpozija bo tokrat usmerjena v ogroženost energetskih naprav pred strelo v luči masovne uporabe močnostne elektronike. Vabimo Vas, da se simpozija udeležite in s svojo udeležbo obogatite ta tradicionalni dogodek! Veselimo se srečanja z Vami! Več o simpoziju si lahko preberete na www.eimv.si. W70 let naš Stik I 3 UVODNIK Z novimi tehnologijami tudi potrebe po novih delavcih Energetika se srečuje s številnimi novimi izzivi, ki jih bo mogoče obvladati le z ustrezno usposobljenimi kadri. Teh je, vsaj pri nas, za zdaj še dovolj, a se utegne slika kmalu spremeniti. Čeprav se vse bolj srečujemo z robotizacijo, avtomatizacijo in digitalizacijo poslovnih in delovnih procesov, ostaja dejstvo, da so in bodo ključni element podjetja vedno ljudje. Zato tista podjetja, ki zrejo malo dlje v prihodnost, veliko pozornosti in tudi sredstev namenjajo za izobraževanje že zaposlenih, vzgajanje in uvajanje mlajših sodelavcev ter izboljševanje delovnega okolja. Vse to pa z enim samim ciljem, da si na ta način zagotovijo predvidljivo prihodnost in nujen kadrovski podmladek, kije bolj naklonjen inovativnim rešitvam ter se hitreje in lažje prilagaja novim poslovnim modelom in tehnologijam. Elektroenergetska panoga ima bogato tradicijo, pri čemer velja, da se podjetja, tudi zaradi ugodnih delovnih razmer in primernega plačila, ne srečujejo z veliko fluktuacijo delovne sile. Še več, v panogi najdemo veliko primerov, kjer je bilo celo v istem podjetju zaposlenih že kar nekaj generacij in seje strokovno znanje in ljubezen do elektrotehniških poklicev prenašala iz roda v rod. Svetovna in s tem tudi naša energetika so pred ključnimi spremembami, povezanimi z razoglji-čenjem, decentralizacijo in digitalizacijo, pri čemer se odpirajo tudi potrebe po povsem novih znanjih in sposobnostih. Anketa, ki smo jo izvedli med elektroenergetskimi podjetji, je sicer pokazala, da ta, razen redkih izjem, trenutno še ne zaznavajo pomanjkanja ustreznih kadrov in si jih večina še vedno brez večjih težav lahko zagotovi na trgu. A opozorila, ki prihajajo iz vrst članic EU, da se posamezne države na določenih področjih že srečujejo z resnimi težavami pri pridobivanju usposobljenih kadrov in dejstvo, da postaja evropska populacija vse starejša, gre jemati resno. Po podatkih, ki smojih zbrali, je povprečna starostna struktura zaposlenih tudi v slovenskem elektrogospodarstvu precej visoka in se giblje med 40 in 50 leti, kar lahko pomeni, da se brez ustreznih ukrepov kaj hitro utegne zgoditi, da bomo tudi sami priča generacijski luknji in bo primernih delavcev zmanjkalo celo prej kot dela. Brane Janjic urednik revije Naš stik 4 I vsebina IZ ENERGETSKIH OKOLIJ 6 POGOVOR Dr. Ivan Šmon, Elektro Gorenjska Trg storitev prožnosti prinaša nove izzive 12 Nadzorni svet Elektra Gorenjska je maja za predsednika uprave tega podjetja imenoval dr. Ivana Šmona, MBA, za štiriletno mandatno obdobje. Kot je povedal v začetku septembra, so v družbi že sprejeli strategijo skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018 do 2022. AKTUALNO ELES RTP Podlog dobiva novo podobo 16 Eles je spomladi v RTP Podlog začel obsežna posodobitvena dela, v okviru katerih bodo med drugim namestili nov 400/110 kV transformator in izvedli druga prilagoditvena dela. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na dobrih enajst milijonov evrov. jedrska energja Jedrska elektrarna lahko zagotavlja prožno obratovanje 20 Elektro Ceje Projekt Flex4Grid v sklepni fazi 23 CIGRE Letošnje zasedanje pariške CIGRE z novo podobo in rekordno udeležbo 26 HSE Invest HSE Invest pred novimi izzivi 28 Sistemski operater distribucijskega omrežja Družba SODO gradi v Kobaridu novo RTP 30 V ŠTEVILKAH Obratovanje in trgovanje 32 pod drobnogledom Kadrov za potrebe energetike je v sloveniji za zdaj še dovolj 34 Sodeč po odgovorih elektroenergetskih podjetij v Slovenji večjih težav z zagotavjanjem potrebnih kadrov ni, čeprav nekatera vendarle že zaznavajo primanjkjaj na določenih specifičnih področjih, povezanih predvsem z novimi tehnologjami. TRENUTEK Posodabljamo 48 POGLEDI Mag. Mojca Drevenšek Factfulness v energetiki 50 Eva Činkole Kristan Opolnomočeni z informacijami 51 Mag. Vekoslav Korošec EKS in izzivi za raziskovalne inštitucije in gospodarstvo 52 Mag. Uroš Salobir Na elektroenergetski sistem bo vplival predvsem način polnjenja e-vozil 53 ZANIMIVOSTI IZ SVETA 54 PRIMER DOBRE PRAKSE Simulacija zagona NEK Bi se preizkusili kot »operater« jedrske elektrarne? 56 NA DELOVNEM MESTU Borut Žnidarič, Borzen Delo analitika je v meni raslo že od mladih nog 58 Borut Žnidarič se je po zakjučku študja ekonomje kot analitik pred devetimi leti zaposlil na Borzenu, kar je bila njegova prva redna zaposlitev. Še pred tem se je kot študent z delom v Agencji za kmetjske trge spoznal s kontrolingom ter nato delal še v banki na področju elektronskega bančništva. SPOMINI Ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Marjana Plaperjaj Njegovi parametri omrežja so še danes aktualni 62 naš Stik I 5 Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan, Miro Jakomin Lektor: Samo Kokec Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografja na naslovnici: iStock Naklada: 2.922 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761196 Naslednja številka izide 17.decembra 2018, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 30. novembra 2018. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Lidija Pavlovčič (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Natalija Grebenšek (TEŠ) Suzana Poldan (HESS) Martina Merlin (TEB) Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizej (Elektro Maribor) Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pja Hlede (EIMV) 6 I iz energetskih okolij ELES Začenja se druga faza projekta NEDO Predstavniki slovenskega operaterja prenosnega omrežja ELES, japonske agencije za spodbujanje novih tehnologij NEDO in njen izbrani izvajalec Hitachi so septembra na gradu Jable podpisali krovne pogodbe, s katerimi začenjajo izvajanje druge faze projekta NEDO. Projekt NEDO je bil namreč razdeljen v dve fazi. Prva se je začela novembra 2016 in prehaja v fazo demonstracje, druga pa se začenja z omenjenim podpisom krovnih pogodb. Projekt NEDO je projekt pametnih omrežj, prek katerega se želi z uporabo naprednih in okolju prjaznih teh-nologj zasledovati skupne cije trajnost- MIRO JAKOMIN nega razvoja. Vsebine sledijo predhodno izdelanim slovenskim in japonskim dokumentom in zajemajo napredne sisteme vodenja omrežja, aktivnega vključevanja odjema in učinkovitega upravljanja z energjo. V prvi fazi projekta se aktivnosti izvajajo na infrastrukturi lastnikov elektroenergetskega omrežja v Slovenji. NEDO prispeva sodobno opremo japonskih in slovenskih ponudnikov rešitev, ELES pa financira razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z opremo tvorile napredno infrastrukturo pametnih omrežij. Ključna napredna oprema v prvi fazi so sistem DMS, regulacjski transformatorji, odklopniki, merilniki in informacijsko komunikacijske tehnologje. Druga faza bo potekala na območjih mestnih skupnosti Idrije in Ljubjane, s temeljnimi cilji upravjanja z električno energjo v lokalnih skupnostih, izboljšanja vzdržnosti oskrbe z električno energijo v primeru večjih havarij kot posledice klimatskih sprememb ter vzpostavitve rešitev za odpravljanje težav z napetostnimi upadi pri industrijskih odjemalcih. Ključni tehnologiji druge faze sta področni sistem upravljanja z energijo (aEMS) in sistemski hranilniki električne energije. Namesto vlaganj v širitev omrežja se bo z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku bolje izkoristilo obstoječe omrežje. Slovenija in slovenski elektroenergetski sistem bosta brezplačno pridobila 20 milijonov evrov vredno opremo. Slovenska industrija bo pridobila možnost za sodelovanje z multinacionalnim podjetjem Hitachi in s tem priložnost za sodelovanje na globalnih trgih. naš Stik I 7 ELES Premierno predstavljen koncept E8 POLONA BAHUN V okviru Evropskega tedna mobilnosti je ELES pripravil strokovni posvet, na katerem so spregovorili o aktualnih temah, ki bodo oblikovale skupno energetsko prihodnost, poudarek pa je bil predvsem na projektih na področju pametnih omrežij. Na srečanju je bil premierno predstavljen koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil E8, ki ga je v zadnjih letih razvil ELES. Kot je pojasnil direktor področja za strateške inovacje v Elesu mag. Uroš Salobir, so najpomembnejši gradnik pri tem konceptu ozaveščeni uporabniki, temu pa sledijo še gosto omrežje, hipna identifikacja, enostavno priključevanje, daljinsko vodenje, večravenska integracija v tehnološko omrežje, trg odjema in strateško upravljanje. ELES v tem trenutku preverja omenjeni koncept tudi na ravni konkretnih rešitev, sredi prihodnjega leta pa pričakuje, da bodo znani prvi rezultati. Cij razvoja koncepta E8 je namreč preko konkretnega primera zbližati ključne deležnike pri iskanju skupnih odgovorov na izziv masovnega prehoda na e-mobilnost, saj je tako ta vizija kot prihodnost energetike kot celote odvisna od malih odločitev. Pomočnik direktorja področja za strateške inovacje v Elesu in hkrati koordinator projekta mag. Gorazd Ažman pa je podrobneje predstavil projekt OSMOSE. Delo v okviru projekta OSMOSE je osredotočeno na prepoznavanje in razvoj novih virov fleksibilnosti, kar je ključno za uspešno energetsko tranzicjo. Izvedene bodo demonstracije, ki bodo podprte in izvedene skla- fotografija: Vladimir Habjan dno z raziskavami in simulacijami, katerih namen je napovedati optimalno strukturo virov fleksibilnosti v različnih dolgoročnih energetskih scenarijih (2030 in 2050). Na podlagi tega bodo oblikovana priporočila za izboljšave obstoječih tržnih mehanizmov in regulativnih okvirov, kar bo omogočilo zanesljiv in trajnosten razvoj virov fleksibilnosti s strani tržnih akterjev v sodelovanju z regulatorji in snovalci zakonodaje. ELEKTRO GORENJSKA Na Gorenjskem predvidenih 130 km novih kablovodov MIRO JAKOMIN Elektro Gorenjska v ambiciozno zastavljenih investicijskih načrtih že dalj časa v ospredje postavlja povečanje robustnosti omrežja. Do konca leta 2017 je delež srednjenapetostnega omrežja pod zemljo bil že 63-odstoten, delež nizkonapetostnega omrežja pa kar 83-odstoten. Skupni delež podzemnega kabelskega omrežja Elektra Gorenjska tako znaša že 73 odstotkov, kar jih uvršča ob bok državam kot so Avstrija, Švedska, Švica, Nemčija in Luksemburg. V družbi se namreč zavedajo, da lahko samo takšno omrežje omogoča vključevanje večjega števila novih uporabnikov in posledično večjo porabo električne energije. Tako je letos na Gorenjskem predvidena gradnja 25 novih transformatorskih postaj in kar 130 kilometrov novih kabelskih povezav, in sicer tako na odsekih, ki so najbolj izpostavljena vremenskim razmeram, kakor tudi na delih, kjer se življenjska doba uporabljenih materialov počasi izteka. V Elektru Gorenjska je sicer letos več kot polovica investicijskih sredstev - teh je skupaj kar za 16 milijonov evrov, usmerjenih v širjenje in ojačitve srednje in nizkonapetostnega omrežja. Številne projekte izvajajo skupaj s posameznimi občinami. Kot poudarjajo v družbi, je distribucija, ki zagotavlja ustrezno energetsko infrastrukturo, ključnega pomena za traj-nostni razvoj regije. Energetski sistem je namreč eden glavnih akterjev postopnega prehoda v nizkoogljično družbo. iz energetskih okolij BORZEN Trajnostna energija lokalno 18 BRANE JANJIC Borzen, operater trga z elektriko, je sredi septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravil že 4. strokovno konferenco o spodbujanju trajnostne energetike v lokalnih skupnostih. Direktor Borzena dr. Karlo Peršolja je v uvodnem nagovoru poudaril, da gre že za tradicionalno prireditev, ki je prvenstveno namenjena seznanjanju in reševanju aktualnih vprašanj povezanih s povečanjem energetske učinkovitosti v lokalnih skupnostih. Tema letošnjega srečanja, je dejal dr. Peršolja, je povezovanje, pri čemer želimo povezati vse tiste deležnike, ki lahko pripomorejo k temu, da bo naša prihodnost in prihodnost zanamcev trajnostno naravnana in čim bolj okolju prijazna. Ulla Hudina Kmetič iz predstavništva evropske komisije v Sloveniji je v predstavitvi naložbenega načrta za Evropo pojasnila, da je bil omenjeni načrt leta 2015 zastavljen z namenom, da bi ob tedanji gospodarski krizi s povezavo zasebnega in javnega kapitala zagotovili kontinuiteto financiranja pomembnih javnih projektov. Kot je poudarila, pri omenjenem konceptu ne gre za klasične subvencije, temveč za logiko mobilizacije zasebnega kapitala, pri čemer je v okviru naložbenega načrta zagotovljena poleg sofinanciranja tudi tehnična pomoč pri premagovanju administrativnih ovir. Naložbeni načrt tako ni klasičen evropski sklad, ampak jamstvena shema, podprta s proračunom EU. Prav tako ne obstajajo nacionalne in sektorske kvote, ampak gre za sredstva, ki se odzivajo na potrebe trga in so neodvisna od vladnih strategij ali prednostnih nalog. Pri tem je za slovenske razmere še posebej pomembno, da je mogoče manjše projekte združevati v naložbene platforme. Žal doslej za takšen način financiranja iz Slovenije ni bil prijavljen še noben energetski projekt. Se pa nove priložnosti odpirajo v novi fi- nančni perspektivi, o kateri pogovori na ravni EU pravkar potekajo, pri čemer naj bi bilo, kljub temu, da naj bi bilo skupnih sredstev manj na voljo, za energetske povezovalne projekte celo precej več sredstev kot doslej. Udeleženci srečanja so ob koncu konference o poglavitnih ovirah pri povezovanju pri izvajanju energetskih projektov razprav-jali še v okviru tematske okrogle mize, na kateri sta župana Novega Mesta in Idrije predstavila svoje dosedanje izkušnje, in tudi na posameznih omizjih. Skupna ugotovitev je bila, da je v zvezi z javno zasebnim partnerstvom pri nas še veliko predsodkov in premalo zaupanja med deležniki ter sodelovanja temelječega na dejstvih in podatkih, ter da smo preveč razdrobljeni in je posledično premalo regionalnega povezovanja. Fotografija: Vladimir Habjan 8 I DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Muzejski prostori HE Fala bodo poslej ogrevani z odvečno toploto BRANE JANJIC Muzejski prostor 100 let stare Hidroelektrarne Fala je bil dolga leta ogrevan z električnimi kaloriferji, pri čemer je v zimskih mesecih notranjost tega zgodovinskega objekta komaj dosegala sprejemljive temperature. V Dravskih elektrarnah so se zato odločili, da bodo v okviru pilotnega evropskega projekta CE-HEAT za ogrevanje izrabili odvečno toploto, ki nastaja pri obratovanju in hlajenju tamkajšnjih agregatov. Sistem ogrevanja muzejskega prostora so prilagodili tako, da bodo lahko v celoti izkoristili nastajajočo odvečno toploto pri proizvodnji električne energije, z uporabo ustrezne tehnologije pa so jo še oplemenitili. V ta namen so namreč nadgradili generatorski hladilni sistem agregata 1 z vgradnjo ustrezne toplotne črpalke tipa voda/voda, na sekundarni strani pa so z manjšim zalogovnikom vode predvideli sistem toplovodnega kaloriferskega ogrevanja. Ekonomski izračuni kažejo, da se bodo ob tem stroški ogrevanja znižali kar za 60 odstotkov, investicija pa se bo povrnila v šestih letih. naš Stik I 9 ELEKTRO CELJE Podpisana pogodba za prenovo informacijske infrastrukture VLADIMIR HABJAN V Elektru Celje stalno sledjo novostim in so razvojno naravnani. V zadnjih letih se elektroenergetski sistem intenzivno razvja z umeščanjem novih elementov, ki ne delujejo brez komunikacijskih povezav in ustrezne informacjske infrastrukture. Vodstvo družbe se je zato že lani lotilo aktivnosti za zamenjavo dotrajanega sistema SCADA (Supervisory Control and Data Aquisition), ki je nenadomestljiv del vsakega proizvodnega procesa, in nadgradnjo obstoječega upravljalnega sistema ADMS. Uporabniki lahko preko SCADE nadzorujejo proizvodni proces, kjer so jim v pomoč dnevni izpiski in trendi obratovalnih podatkov, sporočila o motnjah oziroma napakah, ter oddajen dostop, ki jim omogoča nadzorovanje in odpravo napak na daljavo. V letu 2017 je bila v okviru družbe imenovana tudi posebna projektna skupina, ki je zadolžena za prenovo informacijskega sistema za nadzor in Mag. Boris Kupec (Elektro Celje) in Srečko Bezjak (Schneider Electric Slovenija) vodenje elektroenergetskega omrežja (sistem SCADA) na območju Elektra Celje. Projektna skupina je na začetku zaznala kompleksnost projekta in začrtala celovito prenovo informacijske infrastrukture, ki je potrebna za učinkovito delovanje. Ob tem se je z izbiro sistema ADMS pokazala priložnost za sodelovanje z družbo Schneider Electric, ki je v svetu trenutno vodilna na tem področju. To ne nazadnje dokazuje tudi njena pozicija na lestvici neodvisne svetovne agencje Gartner, ki Schneider Electric že vrsto let zapored uvršča daleč pred svetovno elito. »Ob podpisu pogodbe za izgradnjo sistema za nadzor in vodenje distribucijskega omrežja s Schneider Electric sta družbi Elektro Celje in Elektro Ljubljana sklenili sporazum o sodelovanju pri izvedbi projekta. S tem bosta Elektro Celje in Elektro Ljubljana poenotili razvoj obeh sistemov. Schneider Electric Slovenja in Schneider Electric DMS Novi Sad bosta na podlagi razvoja enovite programske opreme za oba naročnika, v okviru projekta zagotovila izgradnjo obeh nadomestnih podpornih centrov, ki si jih bosta vzajemno zagotavljala Elektro Celje in Elektro Ljubljana,« je ob podpisu pogodbe povedal mag. Boris Kupec. »Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti kolegom iz Elektra Celje za zaupanje, da skupaj izvedemo tako zahtevni projekt, kot je nadgradnja sistema SCADA/ADMS. V čast si štejemo, da so v nas že pred leti prepoznali pravega partnerja. Sistem se je izkazal kot zanesljiv in uporaben, zato so se odločili za nadgradnjo tretje generacije. Prepričan sem, da bomo projekt končali v pogodbenem roku v zadovoljstvo vseh, predvsem pa s ciljem kakovostnega vodenja njihove mreže tudi v prihodnje«, je ob podpisu pogodbe povedal Srečko Bezjak, direktor Schneider Electric Slovenija. Fotografija: Arhiv Elektra Celje SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA Marjan Pintar se iz družbe SENG vrača v zdravstvo MIRO JAKOMIN Upravni odbor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je septembra imenoval Marjana Pintarja na mesto direktorja združenja za štiriletni mandat. Do nastopa mandata, vendar najpozneje do 1. septembra prihodnje leto, bo funkcijo vršilca dolžnosti direktorja opravljal dosedanji direktor združenja Metod Mezek. Marjan Pintar je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik in je uveljavljen strokovnjak na področju menedžmenta. Svoje več kot 30-letne delovne izkušnje je pridobival na različnih vodstvenih funkcijah, tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Največji del svoje profesionalne poti je deloval v gospodarstvu, tri leta v občinski upravi in devet let v zdravstvu. Med vodenjem Zdravstvenega doma Nova Gorica je bil tudi predsednik komisije odbora osnovne zdravstvene dejavnosti in član upravnega odbora združenja zdravstvenih zavodov. Vodenje družbe Soške elektrarne Nova Gorica je prevzel 1. januarja 2015. Družba HSE je kot ustanovitelj in edini družbenik družbe Soške elektrarne Nova Gorica septembra objavila javni razpis za novega direktorja SENG. 10 I iz energetskih okolij GEN-I GEN-I Zagreb med top deset hrvaških izvoznikov VLADIMIR HABJAN Družba GEN-I Zagreb je leto 2017 končala s 158 milijonov ev-rov prihodkov od izvoza, kar je 57,8 odstotkov več kot leto prej in se tako uvrstila na visoko osmo mesto na lestvici hrvaških izvoznikov. GEN-I je z ustrezno strategijo in prilagoditvijo hrvaškemu energetskemu trgu ustvaril najvišje prihodke z izvozom v primerjavi z drugimi ponudniki električne energije. Cilj družbe je, da s cenovno ugodno ponudbo električne energije in zemeljskega plina, prilagojeno potrebam kupcev, hitro in učinkovito storitvijo, informiranjem kupcev glede možnosti zamenjave dobavitelja in širjenjem ponudbe, poveča delež poslovanja na hrvaškem trgu. Eden izmed primerov širitve ponudbe inovativnih storitev je možnost odkupa električne energije, proizvedene iz sončnih elektrarn, ki jo GEN-I od letos nudi kupcem na hrvaškem trgu, s čimer potrjuje predanost celotne Skupine GEN-I zeleni energiji in zmanjšanju ogljične-ga odtisa. GEN-I je sicer na hrvaškem trgu osredotočen predvsem na oskrbo malih in srednje velikih podjetij ter gospodinjstev z električno energijo, medtem ko namerava Skupina GEN-I še naprej ostati najprodornejši in največji igralec na energetskih trgih jugovzhodne Evrope, in sicer z uravnoteženjem globalnih tr-govalnih principov, prilagajanjem lokalnim trgom, inovativnimi poslovnimi modeli in zagotavljanjem dolgoročnih partnerskih odnosov. GEN-I Skupina GEN-I postavila prvo sončno elektrarno na Hrvaškem VLADIMIR HABJAN Skupina GEN-I je dosegla nov mejnik. Na Hrvaškem je zgradila prvo sončno elektrarno. Konec septembra sta jo na otoku Krk slovesno odprla njen lastnik Franjo Toljanic in predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob. S tem je projekt Sonce, ki so ga v GEN-I zagnali leta 2015, v tem času pa v Sloveniji zgradili več kot 500 sončnih elektrarn, dokončno presegel državne meje. Sončna elektrarna PZ Gospoja ima 20,5 kW moči, na leto bo proizvedla 25.240 kilovatnih ur zelene električne energije. Nahaja se v idiličnem okolju hotela Vinotel Gospoja na vzhodni obali otoka Krk. Na letni ravni bo znižala emisje ogljikovega dioksida za 10,6 tone, v svoji življenjski dobi (30 let) pa bo omogočila za dobrih 57.000 evrov prihrankov pri rabi električne energje. Elektrarna je projektirana na način, ki bo omogočil, da veliko večino proizvedene električne energije porabi sam hotel, le manjši del pa bo oddan v omrežje. Lastnik 24.500 evrov vredne naložbe, ki se bo v celoti povrnila v desetih letih, je znana in ugledna podjetniška družina Toljanic iz Vrbnika na otoku Krku. Gre za družino, ki je zaradi svojega dela uspešna, drzna in posebna. V Vinotelu Gospoja združuje tradicijo in vizionarstvo v vrhunsko turistično izkušnjo, pri kateri je ključnega pomena skrb za ohranjanje okolja. »Za razliko od nekaterih konkurentov, ki se iz Hrvaške umikajo, želimo svoj tržni delež povečevati s še večjo usmeritvijo na obnovljive vire energije ter usmerjanjem inovacj v širitev ponudbe za naše odjemalce, predvsem mala in srednja podjetja,« je ob odprtju sončne elektrarne PZ Gospoja povedal predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob in dodal: »Ponosni smo, da smo Fotografija: arhiv GEN-I prvo sončno elektrarno na Hrvaškem postavili na tej idilični lokaciji. Združili smo dve uspešni podjetniški zgodbi. Drugim podjetnikom in lastnikom turističnih zmogljivosti, ki imajo poleti visoke stroške z električno energijo, kažemo pot za rešitev iz težav.« Že prihodnje leto namerava Skupina GEN-I na novem gostinskem objektu, ki ga bo zgradila družina Toljanic, zgraditi še eno sončno elektrarno, dogovarjajo pa se tudi za postavitev treh manjših elektrarn na hišah v lasti družine. Nadgradnja tega sodelovanja bo morebitna postavitev polnilnice za električna vozila gostov Vinotela Gospoja. »Zelena energija za Hrvaško pomeni velik potencial pri ustvarjanju novih delovnih mest in ustvarjanje višje dodane vrednosti,« je poudaril dr. Golob. naš Stik I 11 ELES, GEN ENERGIJA, EIMV, FE 400 BRANE JANJIČ Toliko dijakov iz štirih srednjih šol se je udeležilo tradicionalne prireditve ELEKTROFEST, ki je letos potekala že sedmič. Organizatorji ELES, GEN energija, Elektroinštitut Milan Vidmar in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tudi tokrat združili moči in za udeležence pripravili štiri strokovne sklope na temo sevanja. Družba ELES je tako tokrat gostila strokovnjake Društva za spodbujanje energetske pismenosti EN-LITE, ki so na zanimiv in interaktiven način razbijali mite o sevanju - še posebej o sevanju elektroenergetskih naprav. Strokovnjaki Elektroinštituta Milan Vidmar so dijake popeljali v visokonapetostni laboratorij, kjer so jim predstavili nizkofrekvenčna elektromagnetna polja v naravnem in življenjskem okolju ter demonstrirali meritev električnega in magnetnega polja omrežne frekvence pri različnih vrednostih napetosti in toka. Družba GEN energija je dijakom na interaktivnih delavnicah predstavila različne fizikalne lastnosti sevanja. Na Fakulteti za elektrotehniko pa so se dijaki seznanili z vplivi elektromagnetnih sevanj na zdravje. Pred Elesovo poslovno stavbo je prvi mladinski teh-nološko-raziskovalni center v Sloveniji Zavod 404 predstavil tudi nekatere zanimive projekte dijakov (podmornica, robot in drobna elektronika), ki so nastali pod okriljem zavoda. Tudi tokrat pa ni manjkal poučno zabavni program. Fotografija: Brane Janjič 12 I pogovor DR. IVAN ŠMON, ELEKTRO GORENJSKA Trg storitev prožnosti prinaša nove izzive Nadzorni svet Elektra Gorenjska je maja za predsednika uprave tega podjetja imenoval dr. Ivana Šmona, MBA, za štiriletno mandatno obdobje. Kot je povedal v začetku septembra, so v družbi že sprejeli strategijo skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2018 do 2022. Njihova vizija za leto 2022 jih zavezuje, da bo skupina Elektro Gorenjska sodoben, inovativen in v javnosti pozitivno prepoznan osrednji akter razvoja trga storitev prožnosti. Besedilo in fotografiji: Miro Jakomin D Ivan Šmon, MBA je po izobrazbi doktor elektrotehniških znanosti in magister poslovnih ved, opravljen pa ima tudi mednarodni program MBA. X • Poslovno pot je začel leta 2001 v Elektru Gorenjska in jo nadaljeval na Uni_ verzi v Ljubjani ter Ministrstvu za gospodarstvo. V letu 2010 se je zaposlil na distribucijskem operaterju SODO, nato pa se je leta 2013 ponovno vrnil na Elektro Gorenjska, kjer je najprej opravljal funkcijo pomočnika uprave, nato pa še funkcjo izvršnega direktorja Organizacijske enote storitve informatika. Na tem mestu je deloval do sredine junja 2018, ko je začel z delom predsednika uprave Elektra Gorenjska. Je tudi član upravnega odbora direktorjev Eurelectric, predstavnik Slovenije v študijskem komiteju CIGRE PARIZ C6 (Distribucijski sistemi in razpršena proizvodnja) ter član upravnega odbora Energetske zbornice Slovenja. Kako je zasnovana vizija poslovanja skupine Elektro Gorenjska za obdobje do leta 2022? Naša vizja za to obdobje nas zavezuje, da bo skupina Elektro Gorenjska sodoben, inovativen in v javnosti pozitivno prepoznan osrednji akter razvoja trga storitev prožnosti. Vzporedno z naraščajočo dinamiko uvajanja in vgrajevanja novih tehnologij bomo zagotavjali popolno priključenost vseh uporabnikov omrežja. Poleg najkakovostnejše oskrbe z električno energijo v Slovenji bomo strankam zagotavjali tudi sodobno in celovito uporabniško izkušnjo. Ustvarjali bomo čisto energijo za trajnostni razvoj. Vsem udeležencem v verigi vrednosti bomo pomenili kakovostnega, zaupanja vrednega in zaželenega poslovnega partnerja. Hitro in učinkovito se bomo tudi prilagajali vsem sodobnim izzivom, trendom in različnim zunanjim dejavnikom. Poleg tega bomo povečevali svojo prisotnost v tržnem okolju, s čimer bomo neprestano izboljševali svoje ekonomske kazalnike in zmanjševali poslovna, razvojna, varnostna, regulatorna in okoljska tveganja. Na kaj se v bistvu osredotoča vaša strategija? Osredotoča se boj na skupino Elektro Gorenjska kot celoto in ne samo na družbo Elektro Gorenjska. Razlogov za to nadgradnjo je več, pomembnejši sta predvsem naslednji dejstvi. Regulativa, ki bo vejala v obdobju 2019 do 2021 nam znižuje donos na sredstva in s tem prihodke za približno 3 %. Hkrati bo predvidoma v letu 2019 sprejeta ev- naš Stik I 13 \ V skupini Elektro Gorenjska se želimo pravočasno odzvati in prilagoditi novim vlogam, predvidenim s prihajajočo energetsko zakonodajo EU, ki uveljavlja tako imenovani trg storitev prožnosti. ogovo ropska in nato še nacionalna regulativa, ki uvaja ti. trg storitev prožnosti, na katerem bomo lahko nastopali kot celota, in sicer EG na strani povpraševanja, Gorenjske elektrarne pa na strani ponudbe. Na tem segmentu je zagotovo možno povečati sinergjske učinke in s tem seveda poslovanje skupine EG kot celote. Kako ocenjujete trenutno zakonodajo na energetskem področju? Trenutno zakonodajo ocenjujem generalno kot dobro. Seveda različni akterji prepričujemo zakonodajalca, da bi jo na posameznih področjih še izboljšali. Če se omejim na področje elektrodistribu-cje, zagovarjamo, da se uvejavijo spremembe predvsem na področjih varstva osebnih podatkov (merilni podatki), obveščanja uporabnikov pri kratkotrajnih odklopih in odklopih, ki so posledica hujših kršitev, ki jih uporabnik povzroča. Kot nujne spremembe izpostavjamo še področje zavarovanja infrastrukture in sklepanje služnosti v javno korist. Na kaj se boste morali v naslednjih letih osredotočiti na področju razvoja distribucijskega omrežja? Če se bo trend gospodarske rasti, množično prehajanje na ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami in s tem povezana rast obremenitve omrežja nadaljevala in če se bodo uresničile optimistične napovedi uvajanja e-mobilnosti, bo največ pozornosti potrebno nameni- V skupini Elektro Gorenjska se bodo poleg kontinuiranega vlaganja in rednega vzdrževanja infrastrukture v naslednjih štirih letih osredotočili tudi na inženiring in izkoriščanje sinergij med družbami v skupini Elektro Gorenjska ter na novo vlogo distribucijskega operaterja, ki naj bi postal nevtralen pobudnik trga prožnostnih storitev. ti intenzivnim okrepitvam NN, pa tudi SN omrežja. Toplotne črpalke in polnjenje električnih vozil doma bistveno spreminjajo obremenitve, predvsem NN omrežja. Slovensko distribucijsko omrežje je bilo, upoštevajoč faktorje prekrivanja, do pred kratkim projektirano in grajeno za nekaj več kot 1 kW moči na gospodinjskega uporabnika, stalno delujoča toplotna črpalka in dolgotrajno polnjenje baterij pa zahtevajo nekajkrat višje moči. Pametna omrežja, prilagajanje odjema, hranilniki ipd. lahko v nekaterih primerih nekoliko ublažijo prehod, na daljši rok pa brez močnejših omrežj ne bo šlo. Zavedati se namreč moramo, da gre za več deset tisoč kilometrov slovenskega distribucijskega omrežja. Kaj ste letos že uresničili pri izvajanju investicijskih projektov, kaj še ostaja odprto do konca leta oz. se bo nadaljevalo v naslednjem letu? V letošnjem letu smo uresničili že dobri dve tretjini prvotno predvidenega plana investicij. Ker tudi letos uspešno poslujemo, smo prvotni plan investicij povečali za dva milijona evrov, tako do konca leta načrtujemo uresničitev investicijskega plana v višini 17,5 miljona evrov. Na območju zgornje Gorenjske smo v Radovjici lani zgradili novo 110 kV GIS stikališče, letos smo porušili staro pro-stozračno stikališče in dokončali zunanjo ureditev. Prav tako se zakjučuje teme-jita rekonstrukcja RP Bled. Letos za-kjučujemo predelavo starega 35 kV DV Jesenice-Kranjska Gora, ki smo ga po odsekih obnavljali zadnjih 7 let. Hkrati smo zamenjali še preostale stebre in dajnovodne vrvi ter poskrbeli za an-tikorozijsko zaščito. Ta rekonstrukcija bo v prihodnosti omogočila enostaven prehod daljnovoda na 110 kV napetostni nivo. Na območju spodnje Gorenjske je letos zagotovo najpomembnejša investicija izgradnja novega RP Brnik, ki ga bo zaradi zelo hitre rasti nove industrijsko obrtne cone Letališča Brnik kmalu potrebno nadgraditi v RTP 110/20 kV. V letošnjem letu smo že postavili objekt do II. gradbene faze, sledi še dokončanje gradnje in dobava ter montaža SN opreme. V oktobru je predvidena dobava novega zmogjivej- naš Stik I 15 šega energetskega transformatorja 31,5 MVA v RT P Zlato Poje, ki bo nadomestil obstoječi 20 MVA transformator. Obstoječi 20 MVA transformator se bo po prenovi kot drugi transformator namestil v RTP Bohinj. Začeli smo tudi s projektiranjem novega 110 kV stikališča RTP Škofja Loka v GIS izvedbi. Gradbeno dovojenje naj bi pridobili naslednje leto. Letos smo doslej zgradili že preko 40 km novih in nadomestnih SN povezav. Od tega velik del v dolini Kokre in Jezerskem, novo povezavo v dolini Radovne, v okolici Bleda in novega kompleksa na Brniku. Nadaljujemo s kablitvami 20 kV DV na območju Železnikov (Studeno-Kališe), v Poljanski dolini (Tavčarjev dvorec-Na Logu), Begunj, Velesovega pri Cerkjah, Golega Brda itd. Predvsem zaradi širitve omrežja in povečav priključnih moči uporabnikov omrežja smo doslej postavili 10 novih TP in izvedli 13 večjih predelav, nekaj pa jih bomo do konca leta. Tudi na NNO smo uresničili več kot dve tretjini predvidenih predelav in širitev omrežja. Kako v Elektru Gorenjska poteka uvajanje pametnih omrežij? Kako daleč ste trenutno z zamenjavo števcev? V Elektru Gorenjska razvoj pametnih omrežj poteka v skladu z naslednjimi dokumenti: Vizija razvoja pametnih omrežij, Program razvoja pametnih omrežij in Nacionalni demonstracijski projekt pametnih omrežj. Obsega več temeljnih področij -projektnih sklopov, na katerih družba v skladu z razvojno strategijo in aktivnostmi na področju raziskav dosega odlične rezultate. Mednje spadajo predvsem: povečanje spoznavnosti, povečanje vod-ljivosti, vodenje omrežja, IKT, in integracija sistemov. Glede zamenjave merilne opreme pa bi omenil, da imamo trenutno vgrajenih 66 % pametnih števcev (AMI), letos smo jih zamenjali že 11.400, s trenutno dinamiko bomo menjave zaključili najpozneje do leta 2021. Katere ključne naloge vas čakajo glede inženiringa in izkoriščanja sinergij med družbami v skupini Elektro Gorenjska ter glede nove vloge distribucijskega operaterja? V skupini EG se želimo pravočasno odzvati in prilagoditi novim vlogam, ki so predvidene s prihajajočo energetsko zakonodajo EU. Prihajajoča zakonoda- ja uveljavja ti. trg storitev prožnosti, kjer bo vloga distribucjskih operaterjev predvidoma nevtralna v smeri spodbujanja uporabe storitev prožnosti. Lokalna OVE proizvodnja, shranjevanje in prilagajanje odjema naj bi postale, razen v posebnih primerih, popolnoma tržne storitve. Distribuc[jski operaterji pa naj bi prevzeli osrednjo vlogo na tem trgu v smislu spodbujevalca trga. Namesto izgradnje nove infrastrukture in nadgradnje obstoječe, naj bi operaterji v določenih primerih na trgu kupili storitve prožnosti. Čeprav zadeve še niso popolnoma jasne, smo v skupini EG to vlogo zapisali kot strateško in se bomo nanjo, kot rečeno, skušali pravočasno pripraviti. Pri tem bi omenil dejstvo, da bomo še kar nekaj časa večinoma gradili robustno omrežje, kot ga gradimo danes, z digitalizacijo in na- Poleg vrste začrtanih nalog bodo v skupini Elektro Gorenjska v naslednjih letih povečevali tudi njihovo prisotnost v tržnem okolju. S tem bodo po besedah predsednika uprave dr. Ivana Šmona neprestano izboljševali njihove ekonomske kazalnike in zmanjševali poslovna, razvojna, varnostna, regulatorna in okoljska tveganja. prednimi tehnologijami pa bomo to omrežje postopoma nadgrajevali. Kako v družbi Elektro Gorenjska poteka optimizacija poslovnih procesov in zmanjševanje stroškov poslovanja? Optimizacija poslovnih procesov je v skupini EG stalna naloga. V lanskem letu pa smo pristopili k sistematičnemu in celovitemu pristopu informacijskega popisa poslovnih procesov. Popis nam bo olajšal natančno informacijsko analizo vseh poslovnih procesov, predvsem pa medsebojno odvisnost. Rezultat bodo, kot pričakujemo, različne možnosti poenostavitev poslovnih procesov. V lanskem letu smo tudi sprejeli akcjski načrt zmanj- ševanja stroškov, ki obravnava več področij delovanja. Kakšen je vaš pogled na vlogo zaposlenih v družbi, na pomen inovacij ter na skrb za okolje in družbeno odgovornost? Elektro Gorenjska mora postati prava učeča se organizacija s poudarkom na enakosti, prostem pretoku informacj in organizacijsko kulturo, ki spodbuja zadovoljstvo, pripadnost in sodelovanje ter s tem nastanek idej, tako da bo hitro sposobna najti priložnosti in se uspešno spopadati s spremembami in kriznimi situacijami. Vloga zaposlenih pri tem je seveda ključna, zato pri mojem delu zaposlenim skušam posvetiti čim več časa. Prav tako je zelo pomembno področje tudi področje inovacij, ki so gonilo razvoja podjetij. V novi strategiji smo mu preko posebnega projekta določili strateški pomen, katerega cilj je vzpostaviti celovit in napreden sistem inoviranja na ravni celotne skupine EG. Skrb za okoje in družbena odgovornost pa sta v podjetju že stalnici, ki nas bosta spremjali tudi v bodoče. Kako ocenjujete trenutno organizacijo elektrodistribucije? Kaj morda predlagate? Če pustimo ob strani ugotovitve Računskega sodišča in trenutno še vejaven načrt reorganizacije elektro distribucije, lahko iz prakse poudarim, da trenutna organiziranost ni optimalna. Preveč nalog se na relaciji do distribucijskega operaterja in ostalih akterjev podvaja, naloge na tem nivoju pa v praksi niso čisto jasno dolgoročno začrtane. Kot energetik z vidika učinkovitejšega sodelovanja z lokalnim okojem zagovarjam popolno samostojnost na lokalnem nivoju. Z vidika pravočasne zagotovitve infrastrukture, ki zagotavlja kvalitetno oskrbo z elektriko in gospodarski razvoj, je namreč povezanost z lokalnim okoljem in popolna samostojnost na lokalnem nivoju nujna. Kot ekonomist gledam na organiziranost predvsem z dveh vidikov. Če imamo več samostojnih akterjev, jih lažje med seboj primerjamo in obvladujemo tveganja na nivoju celotnega sistema. Zagotovo pa je na drugi strani konsolidacija na nekaterih nivojih, kot npr. skupne nabave in tehnološko ter postopkovno poenotenje, smiselna in omogoča doseganje prihrankov ter poenostavitev postopkov. 16 I aktualno ELES RTP PODLOG DOBIVA NOVO PODOBO Eles je spomladi v RTP Podlog začel obsežna posodobitvena dela, v okviru katerih bodo med drugim namestili nov 400/110 kV transformator in izvedli druga prilagoditvena dela. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na dobrih enajst milijonov evrov. Besedilo: Brane Janjic; fotografije: Rok Judnič RTP Podlog sodi med naša največja stikališča in je ključno stičišče _ daljnovodnih poti v severovzhodnem delu države, zato je še posebej pomembno, da tamkajšnje naprave ves čas delujejo nemoteno in brez težav. Zaradi tega ELES veliko pozornosti in sredstev namenja njegovemu rednemu vzdrževanju in posodabljanju. V RTP Podlog je tako še posebej živahno zadnjih nekaj mesecev, saj za njegovo ograjo potekajo obsežna gradbena in montažna dela, katerih vzrok je vgradnja novega 400/110 kV transformatorja z močjo 300 MVA in pripadajočih stikalnih polj ter rekonstrukcija obstoječega 110 kV dela stikališča. Osnovni namen tega projekta je nadgradnja in ojačitev omrežja z razširitvjo in povečanjem zmogljivosti transformacje te RTP, s čimer se bo bistveno povečala zanesljivost, sigurnost in razpoložljivost transformacije, hkrati pa se bo izboljšala tudi kakovost nekaterih parametrov omrežja na tem območju in s tem povezane napetostne razmere. Kot nam je povedal vodja projekta Rok Judnič, se je omenjeni projekt začel že konec leta 2015 s pripravo projektne naloge in zagonskega elaborata. ELES je zanj gradbeno dovoljenje pridobil maja lani, v drugi polovici minulega leta pa je bila nato izpeljana tudi večina javnih naročil za dobavo potrebne opreme ter gradbena in montažna dela. Marca letos so se nato začela tudi konkretna gradbena dela na terenu, pri čemer je po besedah Roka Judniča bilo treba opraviti celo vrsto različnih in zahtevnih del. Vgradnja novega 400/110 kV transformatorja namreč za seboj potegne tudi izgradnjo novih 400 in 110 kV transformatorskih polj in podaljšanje 400 kV zbiralnic. Zaradi premajhne prenosne zmogljivosti obstoječih 110 kV zbiralk je bilo treba te nadgraditi, posledično pa je bilo treba izdelati tudi nove 110 kV portale v 110 kV zveznem polju (16 pilotov, globine 10 m in premera 60 cm) in zamenjati visokonapetostno opremo v tem polju. Zaradi same ume- stitve 400 kV transformatorskega polja so morali prestaviti tudi 400 kV merilno ozemljilno polje, cesto, ograjo, zunanjo razsvetljavo, kinete in cevno kanalizacijo ter vhod v samo stikališče. Ob tem gre še izpostaviti, da je prenos moči med transformatorjem in 110 kV transformatorskim poljem izveden s 110 kV kablom Cu vodnika s presekom 2500 mm2, kar bo kabelski sistem z največjim presekom v Sloveniji (tekoči meter kabla ima maso kar 43 kg). Po zagonu novega 400/110 kV transformatorja pa bodo na mesto obstoječega 220/110 kV transformatorja vgradili 110/20 kV transformator, ki bo namenjen napajanju lastne rabe RTP Podlog in 18 I aktualno Osnovni podatki o transformatorju Proizvajalec: Kolektor ETRA Napetostni nivo: 400/110/10,5 kV (terciarno navitje neuporabljeno) Moč: 300 MVA Tip: regulacijski (25 stopenj regulacije), tronavitni in 5 stebrni tip jedra Transportna teža: 223 ton Skupna teža: 320 ton Teža olja: 76 ton Predvidena življenjska doba: 40 let Cena s transportom in montažo: 2,7 milijona evrov brez ddv ozemljitvi nevtralne točke 110 kV sistema RTP Podlog. Ob tem bodo zamenjali tudi opremo lastne rabe in sekundarno opremo 400 kV stikališča ter obnovili srednjenapetostni postroj v RTP Podlog. Nov transformator naj bi šel v obratovanje predvidoma že novembra letos, vsa dela na trenu pa naj bi bila končana do jeseni prihodnje leto. Potem sledi še izdelava strokovne ocene in pridobitev uporabnega dovoljenja, projekt pa bo v celoti zaključen v prvi polovici leta 2020. S POSODOBITVIJO DO VEČJE ZANESLJIVOSTI NAPAJANJA ŠIRŠE REGIJE Ključni razlog za začetek temeljite posodobitve RTP Podlog je, kot pravi Rok Judnič, bil iztek življenjske dobe obstoječega 220/110 kV transformatorja, moči 150 MVA, ki so ga izdelali v tovarni Rade Končar že davnega leta 1977. Transformator je imel tako že zelo ostarelo izolacijo, pri čemer so bili nekateri parametri celo že pod predpisanimi vrednostmi, posledično pa je bil, kljub rednemu vzdrževanju, za samo obratovanje že nezanesljiv in zato potreben zamenjave. Z zamenjavo dotrajanega 220/110 kV z novim 400/110 kV transformatorjem se bo povišala zanesljivost napajanja širše štajerske regije. Prevoz in namestitev takšne naprave, kot je 400/110 kV transformator, terja veliko spretnosti in znanja. Z zamenjavo opreme lastne rabe in sekundarne opreme 400 kV stikališča ter z vgradnjo novega 110/20 kV transformatorja pa tudi zanesljivost obratovanja in napajanja lastne rabe, bolj zanesljivo in selektivnejše pa bo tudi delovanje zaščite. POSEBEJ ZAHTEVNA FAZA PROJEKTA JE BIL PREVOZ TRANSFORMATORJA Nov 400/110 kV transformator, ki so ga izdelali v ljubljanskem podjetju Kolek-tor Etra, je že kar nekaj časa na svojem novem mestu v RTP Podlog, pri čemer pa pot do tja nikakor ni bila enostavna in lahka. Čeprav imajo v ETRI, pa tudi v Ele-su, s takšnimi tovori že kar nekaj izkušenj (omenjeni transformator je že četrti te moči, ki ga je ELES naročil v ETRI), je vsakokratni transport iz tovarne do kraja namestitve poseben izziv. Tokratna transportna kompozicija z vpetim transformatorjem je bila namreč dolga kar 75,5 metra in je bila sestavljena iz dveh prikolic s po dvanajstimi osmi in dveh kamionov s po štirimi osmi. Povedano drugače, skupaj je bilo na obeh prikolicah kar 192 koles (24 osi po 8 koles), kar že samo po sebi zahteva precej spretnosti pri krmijenju. Če k temu dodamo še podatek, da je skupna teža kompozicije s transformatorjem znašala 465 ton, je slika o zahtevnosti takšnega prevoza verjetno še jasnejša. Zato tudi ne preseneča, da je bilo za pripravo transporta potrebnih približno šest mesecev pripravljalnih del, v okviru katerih je bilo treba izdelati transportno študijo, elaborate statične presoje stabilnosti različnih premostitvenih objektov (mostovi, viadukti, ...), pridobiti številna dovoljena in se dogovoriti za začasne odstranitve prometnih znakov, obcestne razsvet-jave, ograje, ... Kot je še povedal Rok Judnič, je bil tehnično najtežji del transporta na izvozu iz avtoceste pri Šempetru, kjer so zaradi križišča in 90° desnega zavoja, klanca in obcestne ograje, morali transformator dvigniti nad ograjo. Samo za ta manever so potrebovali dobrih 45 minut, a se je vse srečno izteklo in, kot rečeno, transformator že stoji na svoji novi lokaciji v RTP Podlog ter čaka na zagon. JEDRSKA ENERGIJA Jedrska elektrarna lahko zagotavlja prožno obratovanje Jedrske elektrarne zagotavljajo nizkoogljično, zanesljivo in stabilno proizvodnjo električne energije v vseh pogojih, neodvisno od vremenskih razmer. So temelj elektroenergetskega sistema, zato praviloma ves čas delujejo na polni moči, da zagotavljajo čim večjo količino proizvedene električne energije. Besedilo: Samo Fürst; fotografiji: arhiv GEN energije, Vladimir Habjan Takšno obratovanje je s stališča delovanja elektroenergetskega sistema optimalno tudi v okojskem smislu, ker imajo _ jedrske elektrarne najmanjši vpliv na okoje. Poleg tega je obratovanje v pasu oziroma s polno močjo smiselno tudi iz ekonomskih razlogov: podobno kot na primer hidroelektrarne imajo tudi jedrske ob sicer visokih investicjskih stroških zelo nizke stroške obratovanja oziroma nizke variabilne stroške. Nasprotno imajo denimo plinske elektrarne visoke variabilne stroške, odvisne od visokih cen goriva, zato se zaradi višjih stroškov obratovanja uporabljajo kot vršne elektrarne, torej za pokrivanje konic porabe. Zaradi takšnih ekonomskih prednosti je obratovanje jedrskih elektrarn na polni moči zlasti značilno za sisteme z urav- naš Stik I 21 noteženo strukturo zanesljivih virov in razmeroma majhnim deležem razpršenih in od vremenskih razmer odvisnih virov v energetskih mešanicah. JEDRSKE ELEKTRARNE SE PRILAGAJAJO RAZMERAM V OMREŽJU Posledično je razširjeno zmotno prepričanje, da jedrske elektrarne niso sposobne drugačne proizvodnje, predvsem trapeznega obratovanja oziroma sledenja porabi, kar pomeni prilagajanje proizvodne moči glede na trenutno porabo v elektroenergetskem sistemu (EES). Zdajšnje jedrske elektrarne II. generacije, vključno z Nuklearno elektrarno Krško (NEK), so zasnovane tako, da se lahko prilagajajo trenutnim razmeram v elektroenergetskem omrežju. NEK sodeluje pri regulaciji velikega obsega jalove energije (v območju od minus 150 megavoltamperov reaktivnosti do plus 250 megavoltamperov reaktivnosti) in tako pomeni pomembno podporno ga pri ohranjanju frekvence in ravnotežja moči v elektroenergetskem sistemu. NEK se razmeram v elektroenergetskem omrežju prilagaja tudi z načrtovanjem remonta v času visoke hidrologije. POTREBE SODOBNIH ELEKTROENERGETSKIH SISTEMOV: ŠE VEČ PROŽNOSTI Razvoj sodobnih elektroenergetskih sistemov zahteva še večjo prilagodljivost proizvodnje vseh enot, priključenih v sistem (tako imenovano sledenje porabi), predvsem zaradi vključevanja razpršenih obnovljivih virov energije, ki so močno odvisni od vremenskih razmer. Tehnično jedrske elektrarne lahko sledijo porabi v EES že desetletja (na primer v Francji od leta 1970) . Da to velja tudi v praksi, dokazujejo države, kjer up-orabjajo več jedrskih elektrarn hkrati v večjih sistemih, med njimi sta na primer Francija in Nemčija, in je princip obratovanja jedrskih elektrarn sledil zahtevam elektroenergetskega sistema: elektrarne točko pri stabilizaciji kritičnih obratovalnih stanj in napetostnih razmer elektroenergetskega sistema v okviru evropske povezave ENTSO-E. Določeno fleksibilnost zagotavlja tudi velika vztrajnost rotirajoče mase turbine in generatorja, ki poma- obratujejo tudi tako, da sledijo porabi, predvsem z večjimi spremembami moči čez dan. Obe državi to izvajata z jedrskimi elektrarnami II. generacije, medtem ko je III. generacja, ki se po svetu gradi danes, že v izhodišču zasnovana za ekonoms- ko optimalnejšo proizvodnjo s sledenjem porabi. Izkušnje v Nemčji kažejo, da zdajšnje jedrske elektrarne II. generacje obratujejo s spremembo moči do plus ali minus deset odstotkov na minuto, kar uvršča jedrske elektrarne med najodzivnejše tehnologije za prilagajanje moči. Francozi imajo hitrost spremembe regulator-no omejeno na pet odstotkov na minuto, vendar moč jedrskih elektrarn po navadi spreminjajo s hitrostjo tri odstotke na minuto v območju od 40 odstotkov do sto odstotkov polne moči. Francoski EDF ima v svojem portfelju v Franciji skoraj 65 odstotkov vse instalirane moči iz jedrskih elektrarn, kar pomeni dodaten razlog za prilagajanje proizvodnje jedrskih elektrarn porabi. Nemški reaktorji tipa konvoi so narejeni za 15 tisoč ciklov sprememb za dnevno prilagajanje moči od polne moči do 60 odstotkov in nazaj na polno moč (100-60-100 odstotkov) elektrarne oziroma sto tisoč ciklov za spremembo 10080-100 odstotkov. V 40-letni življenjski dobi elektrarne to pomeni od enega cikla do sedem ciklov na dan. Posamezne enote izvajajo celo več ciklov prilagajanja moči znotraj enega dneva. Tako lahko ena sama jedrska elektrarna tipa konvoi z nazivno močjo 1400 MW kompenzira tudi do 560 MW nepredvidljivih nihanj v proizvodnji obnovljivih virov energje. NOVI JEDRSKI REAKTORJI DODATNO OPTIMIRANI ZA EKONOMIČNO PROŽNO OBRATOVANJE Nova, III. generacija jedrskih elektrarn, med njimi so na primer EPR, AP1000, VVER-TOI, je dodatno optimizirana za večjo ekonomičnost obratovanja s sledenjem porabi. Združenje evropskih upravjavcev jedrskih elektrarn (EUR -European Utility Requirements) je sprejelo minimalne tehnične pogoje tudi za obratovanje novih reaktorjev v načinu sledenja porabi: proizvajalci novih reaktorjev morajo zagotoviti možnost proizvodnje s sledenjem porabi v razponu vsaj od polne moči (sto odstotkov) do minimalno 50 odstotkov moči reaktorja s hitrostjo spremembe tri odstotke na minuto. Dejansko dizajni elektrarne III. generacije omogočajo še hitrejše spremembe, in sicer pet odstotkov na minuto, kar pomeni od 55 do 85 megavatov na minuto v razponu do 550 megavatov za elektrar- 22 I aktualno no AP1000 oziroma do 1.200 megavatov za elektrarno EPR. Dodatna zahteva je zmanjšanje moči elektrarne vse do njene minimalne moči (kar je po navadi od okoli 20 do okoli 50 odstotkov). Elektrarna mora biti sposobna izvesti dva cikla na dan (od polne moči do minimalne in nazaj na polno moč). Nove jedrske elektrarne morajo biti sposobne zagotavljati tudi sekundarno regulacjo v območju plus ali minus deset odstotkov polne moči reaktorja (od 110 do 180 megavatov) s hitrostjo en odstotek na minuto. Jedrske elektrarne kljub tehničnim zmožnostim in novim zahtevam po prilagajanju elektroenergetskemu sistemu praviloma še vedno dosegajo visoko raven obratovalnih ur, kar izhaja predvsem iz njihove ekonomičnosti, hkrati pa ponujajo tudi nepogrešljive sistemske storitve za zagotavjanje stabilnosti elektroenergetskega sistema in prilagodljivo obratovanje. JEDRSKA ENERGIJA TER NJENA DANAŠNJA IN PRIHODNJA VLOGA V SLOVENIJI IN ŠIRŠI REGIJI Tudi jedrska elektrarna v Krškem obratuje v pasu predvsem zaradi ekonomičnosti, pa tudi, ker to omogoča zelo dobra vpetost Slovenije v regionalni elektroenergetski sistem. Naša država ima namreč v primerjavi s sosednjimi razmeroma majhen elektroenergetski sistem, kar omogoča prodajo morebitne odvečne energje v širši regji. A trend je nasproten: v Slovenji in tudi v širši regji v zadnjih letih elektrike vse bolj primanjkuje. V interesu slovenskih odjemalcev je, da doma proizvedeno energijo tukaj tudi porabi- Zdajšnje in nove jedrske elektrarne elektroenergetskemu sistemu vsekakor lahko zagotavljajo potrebno prožnost s spreminjanjem moči proizvodnje in prilagajanjem porabi. mo, saj domača energija ni obremenjena s stroški čezmejnega prenosa. Tudi za novo jedrsko elektrarno se predvideva, da bo namenjena predvsem domači porabi, saj že danes v Sloveniji na letni ravni primanjkuje 20 odstotkov električne energije. Z elektrifikacijo drugih sektorjev in z nadomeščanjem drugih virov z električno energijo se bo poraba elektrike še povečala, zato je pomembno, da to elektriko proizvedemo konkurenčno in do okolja prijazno. Nova jedrska elektrarna v Sloveniji tudi ne bi pomembneje spremenila elektroenergetskih razmer v jugovzhodni Evropi. Slovenija bi bila elektriko v primeru presežkov sposobna izvoziti, zaradi česar je iz ekonomskih razlogov utemeljeno pričakovati, da bi elektrarna lahko delovala v pasu. Seveda pa moramo upoštevati tudi spremenjene razmere v elektroenergetskem sistemu Slovenije, predvsem v primeru intenzivnega razvoja stohastičnih obnovljivih virov energije. Morda bo to glavni razlog, da bo tudi nova jedrska elektrarna sodelovala s proizvodnjo na način sledenja porabi električne energije. Ne nazadnje zato, ker bo tak način za jedrske elektrarne bolj ekonomičen v primerjavi z drugimi razpoložljivimi viri, predvsem fosilnimi, ki imajo višje variabilne stroške. JEDRSKA ENERGIJA OMOGOČA DEJANSKI PREHOD V BREZOGLJIČNO DRUŽBO Odločitve, kako bo delovala nova jedrska elektrarna, še ni mogoče oziroma ni smiselno sprejeti danes, ker je to odvisno predvsem od drugih dejavnikov na trgu oziroma od konkurenčnosti drugih virov, ki bodo na voljo. V vsakem primeru pa bo jedrska elektrarna tehnično že prilagojena za ekonomsko optimalnejšo proizvodnjo s sledenjem porabi, kar je danes standard za III. generacjo jedrskih elektrarn. Zdajšnje in nove jedrske elektrarne elektroenergetskemu sistemu vsekakor lahko zagotavljajo potrebno prožnost s spreminjanjem moči proizvodnje in prilagajanjem porabi. Ekonomska učinkovitost prilagajanja jedrskih elektrarn porabi je primerljiva z ekonomiko črpalnih hidroelektrarn in veliko cenejša ter bolj ekonomična kot uporaba baterij. Kombinacja nizkoogljičnih virov električne energje - jedrske in obnovljivih virov energije, vključno s hidroelektrarnami, torej ni optimalna le v okojskem, temveč tudi v energetsko-tehnološkem in ekonomskem smislu. Predvsem pa omogoča dejanski prehod v brezogljično družbo, kar naj bi bil namen in končni cilj preobrazbe energetskih sistemov. PRIMER REALNE PROIZVODNJE 5 RAZLIČNIH NEMŠKIH JEDRSKIH ELEKTRARN ZA 24 UR 1500 1200 900 600 300 KKG (Grafenheinfeld) KKU(Unterwesser) KWG(Grohnde) KBR(Brokdorf) KKI 2 (Isar) 50 Tr o o ^ 0 o 505 - o -jf 05 o -=r o o 050 o ^f (o r^ 05 o -i a> čn 5050 j: O it ro c\i rsi Energija ima tako pozitivne kot negativne vplive na državljane in družbo. V javnih razpravah smo pogosteje izpostavljeni negativnim, na primer poudarkom o posledicah podnebnih sprememb, zavoženih subvencijah, geopolitičnih ukanah in podobno. Redkeje naletimo na pozitivna sporočila o tem, kako oskrba z energijo skozi desetletja in stoletja bistveno spreminja svet - na bolje. Pa vendar so na voljo tudi pozitivni pogledi. Med njimi velja izpostaviti Hansa Roslinga, od lani žal pokojnega švedskega profesorja javnega zdravja. V času čaščenja slabih novic, katastrofalnih napovedi in skorajšnje vsesplošne družbene, okoljske, gospodarske, energetske in še kakšne apokalipse je Rosling med prepoznavnejšimi avtorji hvalnic sodobnemu svetu: hvalnic človeškemu znanju, raziskovanju in tehnološkemu napredku, ki je odločilno prispevalo k družbeni blaginji in izboljšanju kakovosti življenja. Prizadeva si za razumevanje vzvodov, ki vplivajo na udobje sodobnega življenja in -poglej, poglej!- oskrba z energijo, še posebej električno, je kajpak med njimi. Saj poznate Čudežni pralni stroj (The magic washing machine), njegovo spletno prosto dostopno TED Talk predavanje, kajne? Vredno ogleda. Spomladi letos je izšla (in nemudoma postala mednarodna uspešnica) njegova knjiga Factful-ness. Prevajalci mi potrjujejo, da bi bil prevod naslova knjige čudovit izziv; hitrih rešitev ne ponujajo. Factfulness je »zadovojstvo, ki ga občuti posameznik, kadar izraža stališča, ki temejijo na močnih dokazih in ne na njegovem ugibanju.« Taka drža naj bi celo zmanjševala raven stresa pri posamezniku. Predpostavjam, da je torej »factfulness« stanje, ki bi ga marsikateri (slovenski in evropski) energetik želel doživeti oziroma doseči tako pri sebi kot pri drugih, na primer v javnih razpravah o energetskih projektih, pri usklajevanjih z deležniki v pisarnah ali na terenu ter pri oblikovanju nacionalne energetske politike. Ravni stresa so ob teh priložnostih namreč v povprečju menda kar visoke. In kje začeti s krepitvijo »factfulness«? Rosling ponuja (v knjigi in na spletu) kratek kviz, tako imenovani Gapminder Test (ali kruteje: Ignorance Test). V živo ga je velikokrat izvedel za ogrevanje med poslušalci svojih predavanj iz vrst visokih izobražencev in študentov na najboljših svetovnih univerzah, političnih in poslovnih odločevalcev v Davosu ter različnih strokovnjakov. Zajema preprosta vprašanja in kratke, faktografske odgovore na splošne teme, kot so trendi na področju izobraževanja, rasti svetovnega prebivalstva, pričakovane življenjske dobe, ogroženih živalskih vrst in seveda tudi dostopa do električne energje in globalnih podnebnih sprememb. Nerada špekuliram, kako uspešni boste pri reševanju tega testa (pa tudi, kako drugačna sporočila o svetu, še posebej pa o energetiki, si boste po tej izkušnji morebiti oblikovali). Zase vem, da sem se ob prvem testiranju močno razočarala. Vendar z leti postopoma, a odločno napredujem; namreč pozitivnemu in hvaležnemu pogledu naproti. naš Stik 53 Na elektroenergetski sistem bo vplival predvsem način polnjenja e-vozil Mag. Uroš Salobir direktor področja za strateške inovacije v Elesu Ko je govora o prehodu v nizkoogljično družbo, je e-mobilnost vedno omenjena kot pomemben element, ki bo prispeval k zniževanju emisij toplogrednih plinov. Toda množično uvajanje e-vozil samo po sebi še ni zagotovilo, da bo zaradi njihove uporabe količina emisij toplogrednih plinov dejansko nižja. Za dosego tega cilja se bodo morali ključni deležniki na področju e-mobilnosti povezati ter skupaj poiskati odgovore na dve pomembni vprašanji. Prvič, kako bomo trajnostno rešili izziv povečane potrebe po električni energiji, ki ga bo povzročilo hkratno polnjenje e-flote in drugič, kako si zamišljamo omrežje, ki bo sposobno slediti pričakovanjem stotisočev voznikov hkrati. Strokovnjaki družbe ELES so se zadnjih nekaj let ukvarjali z iskanjem odgovorov na zgornji vprašanji ter na podlagi ugotovitev razvili koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil (E8). Ključnih osem gradnikov koncepta predstavljajo ozaveščeni uporabniki, ki podpirajo dolgotrajno in daljinsko vodeno polnjenje e-vozil, gosto omrežje zasebnih polnilnic za dolgotrajno polnjenje, samodejno prepoznavanje e-vozila na polnilnici in napredno gostovanje, poenostavljeno priključevanje vozila na polnilnico, daljinsko vodenje moči zasebne polnilnice, integracija zasebnih polnilnic v centre vodenja distribucijskega in prenosnega omrežja, vključitev polnilnic na trg aktivnega odjema ter strateško obvladovanje izzivov uporabe hitrih polnilnic in lokalnih hranilnikov električne energije. Zavedamo se, da uresničevanje vizije dolgoročnega masovnega prehoda na trajnostno e-mobilnost ni možno brez tesnega sodelovanja ključnih deležnikov - od proizvajalcev avtomobilov, proizvajalcev pametnih polnilnic, lastnikov stavb in parkirnih mest, do operaterjev distribucijskega in prenosnega elektroenergetskega omrežja. Seveda bodo pomembno vlogo odigrali tudi ozaveščeni lastniki e-vozil, ki bodo raje kot hitre polnilnice izbrali počasno polnjenje na domačih polnilnicah, ki jih bodo na daljavo upravljali centri vodenja distribucijskega in prenosnega omrežja. Le tako bomo dosegli, da bo energija, ki bo poganjala e-vozi-la, prišla iz obnovljivih virov energije, elektroenergetsko omrežje pa ne bo potrebovalo velikih vlaganj v širitev omrežja in gradnjo vršnih elektrarn za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo. V Elesu nismo ostali zgolj na teoretski ravni, temveč koncept E8 preverjamo tudi v praksi, s konkretnimi rešitvami. Z demonstracijskim projektom bomo raziskali vidik uporabnikov e-vozil in nabavili 14 električnih vozil, na lokacijah družbe po Slovenji bomo postavili 18 pametnih polnilnic za dolgotrajno polnjenje ter vzpostavili centralni sistem za daljinsko upravljanje polnilnic. Prve rezultate demonstracijskega projekta pričakujemo v prvi polovici leta 2019. 54 I zanimivosti iz sveta PRIPRAVILA POLONA BAHUN Rolls-Royce bo kmalu ponudil leteče taksije Rolls-Royce želi postati vodilni inovator na področju električnih vozil, zato v to smer načrtujejo tudi svojo dolgoročno razvojno strategjo. S tem želijo postati glavni igralec v četrti industrijski revolucji, kjer naj bi poleg digitalizacije glavno besedo imela elektrifikacija. Rešitev za zmanjšanje števila vozil v prenasejenih mestih sicer vidjo predvsem v letečih električnih javnih prevoznih sredstvih. Eno takšnih je leteče plovilo EVTOL, ki bi na trg utegnilo priti že leta 2020. V Rolls-Royceu zatrjujejo, da tehnologija za tovrstno vozilo že obstaja oziroma je v fazi razvoja. Podjetje napoveduje, da bo do leta 2030 na leto takšno vrsto transporta uporabjalo kar šest milijard judi. Posledično bi v skladu z vizjo Evropske komisije o znižanju emisij v letalskem prometu do leta 2050 lahko na ta način izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 75 odstotkov. Futuristično leteče vozilo EVTOL uporabja Rolls-Roycev hibridni pogon, ki sicer ni stoodstotno električen in okolju prijazen, a kljub temu občutno zmanjša negativne vplive transporta na okolje. Posebnost tega letala so propelerji na krilih, ki se lahko obračajo za 90 stopinj in tako omogočajo vertikalni vzlet in pristanek. S tem vozilo potrebuje malo prostora pri vzletu, kar je idealna rešitev za gosto naseljena mesta. Vozilo naj bi omogočalo hiter in enostaven prevoz od štiri do pet oseb na razdaljah do 800 kilometrov ter dosegalo hitrost do 400 km/h. Njegova prednost naj bi tudi bila, da ne potrebuje polnjenja vgrajenih akumulatorjev, saj se ti samodejno polnijo s pomočjo plinske turbine. Kot je znano, sta razvoj letečih taksijev prihodnosti že napovedali tudi družbi Airbus in Uber, pri njihovem razvoju pa sodeluje tudi slovenski Pipistrel. WWW.DNE.ENAA.COM Električni tovornjaki nujni za izpolnitev pariških ciljev Študija danskega ministrstva za okolje je pokazala, da mora biti do leta 2030 eden od treh tovornih vozil električen ali vsaj brezogljičen, da bo EU uspela izpolniti zaveze iz pariškega sporazuma. Doseganje takšnega velikega tržnega deleža je mogoče doseči le, če bodo zakonodajni organi postavili obvezen in ambiciozen cilj prodaje električnih tovornih vozil do leta 2025 kot del predloga za standarde izpustov CO2 za tovorna vozila. Tak cij bi evropske proizvajalce tovornih vozil obvezal, da bi resnično začeli prodajati električna tovorna vozila. Preboj električnih tovornih vozil se je najverjetneje zgodil zaradi največjega padca cene do sedaj, električni pogoni pa so postali veliko bolj učinkoviti kot zastarela dizelska tehnologija. Za 65 odstotkov vseh tovornih prevozov po Evropi z dosegom manj kot 500 kilometrov za večino prevozov ni potreben električni tovornjak za dolge razdalje, kot je to v primeru dizelskih tovornih vozil. Po predlogu nove direktive o evropski vinjeti bodo imela električna tovorna vozila popust pri cestninah v višini vsaj 50 odstotkov v primerjavi z najboljšim dizelskim tovornim vozilom. Vsi ti faktorji delajo električna tovorna vozila, kljub visokim začetnim stroškom, zelo konkurenčna dizelskim. Zaradi višanja davkov na dizelsko gorivo zaradi prehoda na trajnostni promet in odprave preveč velikodušnih popustov za nakup tovornjakov, pa je prihodnost električnih tovornih vozil še svetlejša. Študija je prišla v javnost ravno v času, ko je bilo objavjeno poročilo o predlaganih standardih za izpuste tovornih vozil, ki priporoča ambiciozne- jše cilje zmanjševanja emisij in obvezne prodajne cilje tovornih vozil brez emisij. Predlagani cilji zmanjšanja izpustov so: 20-od-stotno zmanjšanje izpustov iz tovornih vozil do leta 2025 ter vsaj 45-odstotno zmanjšanje do leta 2030. Obvezen prodajni cilj za tovornjake brez emisij naj bi leta 2025 znašal deset odstotkov, leta 2030 pa 35 odstotkov. Prav tako poročilo predlaga, da morajo biti do leta 2030 brezogljični tudi vsi novi avtobusi, ki se prodajajo na evropskem trgu. WWW.TRANSPORTENVIRONMENT.ORG naš Stik I 55 Energetska unija dobila upravljanje brez nepotrebnih bremen Pogajalci Evropskega parlamenta, sveta in komisije so dosegli ambiciozen dogovor, ki Energetski unji omogoča poenostavljeno, trdno in pregledno upravjanje z dolgoročno usmerjeno politiko glede podnebnih sprememb. Nov sistem upravljanja bo pomagal zagotoviti, da EU in države članice dosežejo svoje cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter povečanja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti do leta 2030. Uredba bo podprla prehod v nizkoogljično družbo in modernizacijo gospodarstva in industrije v Evropi ter vlagatejem zagotovila dolgoročno zanesljivost in predvidljivost, prav tako pa bo zagotovila tudi sodelovanje EU in držav članic pri nadaljnji krepitvi podnebnih ambicij v skladu s Pariškim sporazumom. V skladu z uredbo bo vsaka država članica pripravila nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje 2021-2030, ki bo zajemal vse pet dimenzij Energetske unije. Prav tako bo EU in države članice pripravile tudi dolgoročne strategije za obdobje vsaj 30 let, od leta 2020 dalje. Če integrirani nacionalni energetski in podnebni načrt posamezne države ne bo v zadostni meri prispeval k doseganju cijev Energetske unije ali če EU skupaj ne doseže zadostnega napredka pri doseganju teh ciljev, bo komisija lahko izdala priporočila. Predlagana uredba vključuje tudi druge načine zagotovitve, da se bodo novi načrti v celoti izvajali. Na področju obnovljivih virov energije bi to lahko bili nacionalni ukrepi (od prispevkov za financiranje posebne platforme do ukrepov na področju ogrevanja in hlajenja ter prometa) in ukrepi na ravni EU. Na področju energetske učinkovitosti bi si lahko še posebej prizadevali za izbojšanje energetske učinkovitosti izdelkov, zgradb in prometa. Dogovor posodabja tudi obstoječi mehanizem EU za spremljanje podnebnih sprememb, ki bo bolje izpolnjeval zahteve glede preglednosti zapisanih v Pariškem sporazumu. Hkrati pa bo zmanjšal upravna bremena držav članic, komisije in drugih zainteresiranih deležnikov. Cilji predlagane uredbe so doseči cije Energetske unije, zlasti cije EU o energiji in podnebju do leta 2030. To bo mogoče doseči le tako, da bodo nacionalni cilji in politike skladni s cilji EU, hkrati pa bo posameznim državam dana možnost prilagoditve lokalnim razmeram in potrebam. Prav tako je cilj spodbujati dolgoročno gotovost in predvidljivost za vlagatelje in zmanjšanje upravnih bremen. To bo mogoče doseči z vključevanjem in racionalizacijo večine trenutnih zahtev glede načrtovanja politik v zvezi z energijo in podnebjem ter zahtev glede poročanja držav EU, pa tudi zahtev komisije po nadzoru, ki bodo poenostav-jene. Poleg tega je cilj predlagane uredbe še vključiti določbe obstoječe uredbe o mehanizmu za spremjanje podnebja in jih uskladiti z določbami Pariškega sporazuma. Z dogovorom, ki ga morata sedaj Evropski parlament in svet potrditi še uradno, so dogovorjeni štirje od osmih zakonodajnih predlogov iz svežnja Čista energija za vse Evropejce. To sta že sprejeti revidirani direktivi o obnovljivi energiji ter o energetski učinkovitosti stavb, ki dopolnjujeta revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami, uredbo o delitvi bremen in uredbi o rabi zemljišč, spremembah rabe zemljišč in gozdarstva, ki so bile sprejete v začetku letošnjega leta. WWW.EC.EUROPA.EU Nemška proizvodnja energije Nemška proizvodnja energije iz obnovljivih virov je v prvi polovici letošnjega leta dosegla več kot 100 milijard kWh, s čimer je dosegla rekordno vrednost. Proizvodnja energije, pridobljene s pomočjo vetra, sonca, vode in biomase, je po i obnovljivih virov rekordna podatkih energetskega velikana Eon v prvi polovici leta znašala 104 milijarde kWh. To je približno devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Več kot polovico proizvedene energije so prispevale vetrne elektrarne, ki so proizvedle sedem milijard kWh več kot v enakem lanskem obdobju. WWW.DPA.COM PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V PRVI POLOVICI LETA 2018 Vir energije Proizvodnja (v milijardah kWh) Vetrne elektrarne 55 Sončne elektrarne 21 Biomasa 20 Hidroelektrarne 9 56 I primer dobre prakse SIMULACIJA ZAGONA NEK Bi se preizkusili kot »operater« jedrske elektrarne? V multimedijskem centru Svet energije si pri vodenju obiskovalcev nenehno prizadevajo različnim starostnim skupinam čim bolj razumljivo in zanimivo približati kompleksne tehnične vsebine. V ta namen so sami razvili nekaj interaktivnih eksponatov, ki so se v praksi pokazali kot zelo učinkoviti. Ena od teh je simulacija zagona in prikaz delovanja jedrske elektrarne Krško. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografiji: arhiv GEN energije in Vladimir Habjan V prostorih družbe GEN energija se obiskovalci Sveta energije, ki _ podaja celovite strokovne informacije o energetskih temah, poglabljajo v raziskovanje pomena energije in njene rabe v vsakdanjem življenju ter v tehnologije za proizvodnjo električne energije, njene gospodarske, družbene in okoljske vidike. V Svetu energije imajo pozitivne izkušnje z razvojem novih eksponatov in s sodelovanjem z lokalnim okoljem, pa naj so to strokovnjaki iz skupine GEN ali iz šolskih centrov, s katerimi sodelujejo, zlasti Šolskim centrom Krško-Sevnica. V okviru programa Teh-nogenj že vrsto let usmerjajo mentorje in dijake k razvoju različnih eksponatov in simulacij, ki so našli svoje mesto v Svetu energije. Tako so do zdaj razvili simulacijo delovanja hidroelektrarn na spodnji Savi, pa interaktivne modele regulacijskih palic, turbinsko-generatorskega sklopa HE Arto-Blanca in model hladilnega stolpa Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Predavatelji v Svetu energije, šest jih je, so želeli obiskovalcem kompleksne sisteme v jedrski elektrarni približati na poenostavljen način. Kot je povedal Garsia Kosinac, nekdanji profesor fizike in tehnike ter strokovni sodelavec Sveta energije, je simulacija delovanja NEK nastala kot strokovna podpora projektu Mladi genialci. Ta poteka od leta 2012 med posavsko osnovnošolsko populaci- Jure Jazbinšek naš Stik I 57 Simulator NEK vedno vzbudi zanimanje obiskovalcev. jo (8. in 9. razredi) ter vsake dve leti na nacionalni ravni za djake 3. in 4. letnikov tehniških gimnazij, štiriletnega elektro programa in programa strojnih tehnikov. »Dijaki se morajo med tekmovanjem poglobiti in razumeti tudi delovanje Nuklearne elektrarne Krško v okviru fizikalnih zakonitostih, kot jim omogoča predznanje pri predmetih fizika in energetika. Upoštevajoč učni program fizike v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah smo v sodelovanju s strokovnjaki iz NEK razvili računalniško simulacjo delovanja NEK, pri kateri je glavni poudarek na prikazu delovanja jedrske elektrarne kot termodinamičnega stroja. Dijaki, ki so postavljeni v vlogo operaterja jedrske elektrarne, spreminjajo toplotno moč reaktorja z upravljanjem kontrolnih palic. S tem povzročijo spremembe tlaka in temperature vode v primarnem sistemu, sprožijo nastajanje pare v upa-rjalniku, sledijo prenosu pare na turbine ter pretvorbi mehanske energje v električno v generatorju, sinhronizaciji generatorja na omrežje ter vplivu temperature in pretoka reke Save na delovanje in izkoristek NEK. Simulacijo zagona NEK v vlogah operaterjev v paru izvajata po dva obiskovalca. Po kratkih začetnih napotkih o delovanju simulacije so obiskovalci visoko motivirani, da ob navodilih na ukazni vrstici simulacije pripeljejo NEK iz začetnega stanja (po remontu) do 100 odstotkov električne moči,« je razložil Ko-sinac. Ideja sega v začetek 2016, ko so pripravili elaborat in zasnovali prvi prototip. V živo so simulacijo prvič predstavili januarja 2017. Na podlagi pripravjenih tehničnih specifikacij je sledilo programiranje Zagon jedrske elektrarne Krško smo želeli predstaviti na preprost, a dinamičen način. Večina obstoječih simulatorjev je narejenih za ljudi z veliko predznanja, po drugi strani pa so na spletu dostopne simulacije, ki so preveč poenostavljene. Skupaj s strokovnjaki iz NEK smo se odločili, katere sisteme jedrske elektrarne je nujno vključiti v simulacijo, daje razumljiva, a vseeno tehnično korektna in kljub poenostavitvam odraža vse ključne korake in prikazuje prave vrednosti parametrov, kot jih ima NEK med zagonom. »Obiskovalca-operaterja« upravljata deset stikal, s katerimi aktivirata ustrezne sisteme. odzivov in oblikovanje grafične podobe. Sledila je faza testiranja in popravkov prve delujoče različice. Po nekaj iteraci-jah je nastal simulator zagona NEK, s katerim NEK predstavijo kot toplotni stroj, pri tem pa dosledno upoštevajo vse osnovne postopke in procese, ki se izvedejo med zagonom in kasnejšim delovanjem na polni moči. Prednost simulacije je, da predznanje ni potrebno. »Obiskovalcem simulacijo običajno predstavimo ob koncu ogleda. Najprej jih popeljemo skozi celotno razstavo, kjer si pozorno ogledajo maketo NEK, predstavimo, kako je videti jedrsko gorivo, pokažemo vse druge vrste elektrarn, obravnavamo problematiko globalnega segrevanja in izpuste CO2 ter kakovost zraka, pa tudi izzive zanesljive oskrbe elektroenergetskega sistema iz različnih virov,« pravi Jure Ja-zbinšek, inženir specialist iz Razvojnega centra energetike ZEL-EN. Poleg simulacije v Svetu energije v Krškem imajo tudi mobilno različico, ki jo selijo na oglede po vsej Sloveniji. Pred kratkim so simulacijo pokazali na konferenci hrvaškega Nuklearnega društva v Zadru ter na mednarodni konferenci Nuclear energy for New Europe v Portorožu, konec septembra pa je bila tudi del programa, s katerim se je Svet energije v okviru projekta Noč raziskovalcev 2018 predstavil v centru Ljubljane. 58 I na delovnem mestu BORUT ŽNIDARIČ, BORZEN Delo analitika je v meni raslo že od mladih nog naš Stik I 59 v Borut Znidarič se je po zaključku študija ekonomije kot analitik pred devetimi leti zaposlil na Borzenu, kar je bila njegova prva redna zaposlitev. Še pred tem se je kot študent z delom v Agenciji za kmetijske trge spoznal s kontrolingom ter nato delal še v banki na področju elektronskega bančništva. Kot pravi, mu izkušnje, ki jih je pridobil kot študent, danes pri njegovem delu pridejo še kako prav. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv Borzena 60 I na delovnem mestu Ko je Borut Žnidarič prišel v službo na Borzen, se je v Sloveniji ravno _ začel uveljavljati nov sistem podpor za OVE in SPTE. Pred tem je veljala kvalificirana shema proizvajalcev (KP), ki so jo izvajali distributerji vsak na svojem področju. Potem je to prevzel Borzen, saj je bilo treba zadostiti zakonodaji, ki jo je sprejela Evropska komisija. Njegovo delo je bilo vedno analitično, s časom se je sicer malo spreminjalo in vmes kaj dodajalo. Kaj obsega delo analitika? Tako, kot se je razvijala podporna shema, se je z njo tudi moje delo na Borzenu. Podporna shema OVE in SPTE je bila naslednik sheme kvalificiranih proizvajalcev in poleg vključevanja novih enot v takrat novo podporno shemo smo v sistem podpor vključili tudi vse enote takratne KP sheme, ki je obsegala velik portfelj malih hidroelektrarn. Moje delo je v začetku obsegalo predvsem opti-mizacjo procesa ob vključevanju enot v shemo, saj je v prvih letih v shemo vstopalo tudi do 200 enot na mesec. Sledila je vzpostavitev kontrolnih mehanizmov, ki mi kot analitiku omogočajo natančen in hiter pregled stanja ali tipa naprave ali določene naprave. Prav z vzpostavitvijo kontrolnih mehanizmov smo definirali način dela, ki so ga zelo dobro sprejeli tudi sami upravičenci in prav ta začetna sistemizacija izvajanja podporne sheme se je dolgoročno pokazala kot zelo uspešna. Po sami vzpostavitvi podporne sheme sem zelo aktivno delal tudi pri vzpostavitvi našega informacijskega sistema. Sodeloval sem pri arhitekturi te rešitve, ki omogoča, da smo vse vzpostavljene kontrole in dokumentni sistem prenesli v elektronsko obliko. V zadnji fazi pa smo vzpostavili tudi portal za upravičence, ki jim omogoča tudi izdajo računa preko portala in tako kot podjetje prešli na elektronsko poslovanje. S čim se trenutno najbolj intenzivno ukvarjate? Trenutno so to potrdila o izvoru. Borzen ima namreč vlogo administratorja portala za potrdila o izvoru v Sloveniji, katerih izdaja je sicer v domeni Agencije za energijo. To področje bo zelo pomembno tudi v prihodnje, a se to v Sloveniji zaradi majhnosti trga sicer še ne čuti toliko. V prihodnosti pa se bo pomen trajnostne energije samo še stopnjeval. Vloga administratorja je tukaj malce drugačna, kot se zdi na prvi pogled, saj ta vloga ne pomeni zgolj tipičnega ad-ministratorskega dela. Skrbimo tako za pravilno informacijsko delovanje sistema potrdil o izvoru, ki je v ozadju podprt z vsemi vsebinsko-pravnimi formalnostmi, ki jih zahteva evropska komisija preko uredb. V ospredju je predvsem vsebina, saj je treba slediti vsem spremembam, vsebino pa prilagajati novostim, ki izhajajo iz uredb. Te so ključne za samo varnost in potencialno ranljivost sistema. Aplikacijo, ki jo imamo, je treba namreč nadgrajevati vsebinsko in tehnično. Je pa v Sloveniji možno izdajati tako nacionalna potrdila, kot EECS potrdila o izvoru, torej tista, ki se izvažajo preko meja v Problem same podporne sheme za OVE in SPTE je, če bodo izbrani projekti v praksi dejansko izvedeni. Skoda je, če projekti ostanejo samo na papirjih. Zagotoviti moramo namreč sredstva, ki pa potem ne bodo črpana. S tem pa ne bodo izpolnjeni slovenski cilji glede OVE. države članice EECS, vse skupaj pa je zakonodajno podprto s strani Evropske komisije. Precejšen del mojega dela obsega koordiniranje z glavnim koordinatorjem na področju potrdil o izvoru v Evropi - to je organizacija AIB, s katero usklajujem vse nadaljnje postopke, in sicer: na kakšen način se transakcije s potrdili o izvoru lahko izvajajo, katere podatke so potrdila dolžna razkrivati in nenazadnje na pravila igre, ki jih morajo vsi člani upoštevati, ko omenjena potrdila uvažajo ali izvažajo preko skupne evropske stične točke (tj. AIB-HUB) v drugo državo članico EECS. Kje pri svojem delu vidite še prostor za izboljšave? Prostora za izboljšave, osebno bi temu raje rekel nadaljnjo rast, je vedno dovolj. Najprej seveda na osebni ravni, da se poskušam čim bolje organizirati, čim bolj zadeve definirati, določiti metodologije, po katerih bom deloval, da ne zastanem pri stvareh, ki so obsežnejše. Drugo področje, kjer še vidim prostor za rast, pa je predvsem na strokovno-ana-litični plati. Vsakodnevno na trg prihajajo novi trendi, saj ne nazadnje živimo v informacijski dobi, ki nam nove informacije, rešitve in ideje nudi brezplačno na internetu - treba jih je samo vzeti in pravilno uporabiti. Konkretno na svojem delovnem mestu uporabljam predvsem dve orodji, to sta Microstrategy, ki je integriran v sam zaledni sistem in je strukturiran na točno določen način, ter klasičen Excel, ki omogoča dopolnilna dela. Vsako orodje ima pluse in minuse. Slabost prvega orodja je v tem, da določena sprememba terja tudi spremembo v sami strukturi podatkov. Po drugi strani pa Excel sicer omogoča izjemno prilagodljivost, a šepa na področju zmogljivosti, saj obseg podatkov, s katerimi delam, povzroča določene težave. Kakšna znanja so potrebna pri vašem delu? Najpomembnejše je enostavno racionalno razmišljanje oziroma »zdrava kmečka pamet«. Poleg tega, da si natančen kot analitik, moraš podatke, ki so povezani s tvojim področjem dela, zelo dobro vsebinsko poznati. Treba je zelo dobro poznati vsa orodja, številke, formule, imeti dober pregled nad dogajanjem, pravilno vključiti tudi vremenske vplive in javno dostopne podatke ter na koncu vključiti tudi zakonsko podlago, ki je pri mojem delu izjemno pomembna. Pri vsem tem so zelo pomembna tudi dodatna izobraževanja in usposabljanja. Borzen zaposlenim nudi mnogo izobraževanj; od izobraževanj na temo osebnega razvoja, komunikacije in drugih veščin, do strokovnih izobraževanj, ki jih nujno potrebujemo za svoje delo. Naš sektor je namreč nenehno v stiku s svojimi strankami, to so naši upravičenci, ki prejemajo podporo. Naša vizija je, da čim hitreje in čim bolj konstruktivno rešimo potencialni problem ali vprašanje, ki se nanaša na upravičenca, potencialnega upravičenca ali samo naključno osebo, ki jo zanima kaj o obnovljivih virih. Znanja na tem po- naš Stik I 61 dročju imamo namreč veliko, saj smo se v to delo temeljito poglobili. Tako smo denimo ob izteku stare podporne sheme leta 2014 ljudi osveščali, kaj zanje pomeni vzpostavitev nove podporne sheme. Stara shema je namreč omogočala, da je vsakdo, ki je zgradil napravo, dobil subvencijo. Nova shema pa je vzpostavljena na osnovi javnih razpisov kar pomeni, da je treba najprej temeljito premisliti, na kakšen način se vključiti v sistem, že prej pripraviti dokumentacijo, izdelati načrt investicije in dobo vračanja, ter se na razpis prijaviti že z vhodnimi podatki, kjer bo nekdo na osnovi cene investicije, ki jo določi sam, izbran ali pa tudi ne, če je cena previsoka. Torej ne velja več, da bo vsakdo dobil podporo, ampak samo tisti, ki so na osnovi ugodne cene na javnem razpisu izbrani. Šele nato se izvede investicija. Gre za velik miselni preskok, ki je za marsikaterega investitorja kar težak. To je velik izziv tudi za Borzen, saj moramo to spremembo kar najbolje vpeljati v slovensko okolje. Najprej moramo torej pri potencialnih upravičencih vzpostaviti nov način razmišljanja, da podpore pri OVE in SPTE niso več tako samoumevne, ampak morajo za pridobitev le-te sami narediti več, ter da jim bo Borzen pri tem seveda pomagal in tudi svetoval v okviru naših pooblastil, že pridobljenih izkušenj in znanja. Kaj je pri vašem delu največji izziv? Vsako novo nalogo vzamem kot izziv. Sedaj, ko počasi vstopamo v jesen in proti koncu leta v ospredje prihaja planiranje in načrtovanje izvajanja podporne sheme v naslednjem letu. Omenjeno načrtovanje obsega vse od izračuna cen za vsako posamezno enoto, pregled naprav, ki hkrati preko nas prodajajo električno energijo, in seveda priprava plana proizvodnje in posledično tudi izplačil za naslednje leto. Glavni izziv je predvsem napoved proizvodnje za vsako malo elektrarno posebej (v shemi je približno 3900 naprav), na osnovi katere dobimo končni podatek o predvidenih izplačilih, ki za Borzen dejansko pomenijo potrebna sredstva za izplačilo podpor za prihodnje leto. Pri tem upoštevam podatke pretekle realizacije posamezne naprave, podatke realizacije posameznega tipa naprave, odstopanja posameznih naprav, vremenske vplive na določene tipe naprav - ter ne nazadnje osebne izkušnje pri napravah, ki imajo posebno obravnavo. Največji element presenečenja je vedno vreme, ki ga je za določene skupine naprav zelo težko definirati za vnaprej. Moj cilj je izenačiti oziroma čim bolj približati plan glede na dejansko realizacijo. Kljub temu, da Borzen ni več nov igralec na slovenskem energetskem trgu, je pred nami še veliko izzivov, saj se je v energetskem sektorju treba vedno znova prilagajati na marsikatere izzive. Izzivi torej niso samo pri meni, ampak pri vseh zaposlenih na Borzenu in na samem sistemu podpor, ki je v domeni države, in se da še izboljšati. Največji izziv pa je vezan na samo zakonodajo, saj glede podporne sheme še vedno ni vse dorečeno, kar nam onemogoča hitrejšo izvedbo določenih zadev. Pozneje je ta sprejeta, manjši je naš časovni okvir za vzpostavitev in uveljavitev sistemske rešitve v praksi. Zanesljivost je na prvem mestu Nizkonapetostne komponente in rešitve za elektroenergetiko GE Industnol Solutions VVeidmulIer | Spončria oprema i rt industrijski konektorji Zaščita, merjenje in testiranje vaših instalacij: velik nabor visoko kakovostnih vrstnih sponk, standardnih spončnih letev, letev po naročilu in testnih fe««!"^ vmesnikov. ¡Krmiljenje in avtomatizacija Zanesljiva in pregledna oskrba z energijo: izdelki za merjenje in vizualizacijo elektronskih parametrov vaših naprav in postaj za optimalno upravljanje z energijo. | Stikalna in zaščitna tehnika Obsežen program za distribucijo v elektro industriji kakovostna nizko napetostna stikalna in varovalna tehnika ameriškega proizvajalca General Electric. j Instalacijska oprema, kabelski pribor, označevanje Hitre, enostavne in varne instalacije: profesionalno ročno izolirano orodje, rešitve za označevanje, EMC kabelske uvodnice, zaščitne cevi, kabelski čevlji in drugo. 9 Eiektrospoji d.o.o., Stegne 27,1000 Ljubljana | t: 01 511 3810 | info@elektrospoji.si | www.elektrospoji.si 62 spomini OB 100. OBLETNICI ROJSTVA PROF. DR. MARJANA PLAPERJA Njegovi parametri omrežja so še danes aktualni v Na konferenci z naslovom Se več omrežja, ki je septembra potekala na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Ljubljana ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Marjana Plaperja, so se govorniki posebej spominjali te velike osebnosti. Besedilo: Miro Jakomin; fotografija: doc. dr. Drago Papler Prof. dr. Marjan Plaper je bil izjemen mož, zelo skromen, delaven in izjemen strokovnjak za elektroenergetske sisteme ter zelo priljubljen pedagog pri svojih študentih. Zasnoval je parametre 220 kV in 400 kV omrežja na slovenskem ozemlju, ki so še danes aktualni. Raziskoval je področje elektroenergetskih omrežij vseh napetostnih nivojev in bil vodilni snovalec vključitve elektroenergetskega sistema Jugoslavije v zahodnoevropsko interkonekcijo UCPTE. Po njegovi zaslugi se je naša država že leta 1974 povezala z zahodno Evropo, kar je bilo izredno pomembno za nadaljnji razvoj in delovanje elektroenergetskega sistema. Objavil je več kot sto razprav in napisal osem knjig. POVEZUJEMO Z ENERGIJO. Nova RTP 110/35/20 kV Kobarid 2020 11:1 SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO www.sodo.si • www.uresnicujmo.si V NASLEDNJI ŠTEVILKI POD DROBNOGLEDOM Dogodki, ki so v letu 2018 najbolj zaznamovali slovensko elektrogospodarstvo. WWW.NAŠ-STIK.SI