TEDNIK
KULTURNO
GLASILO
Poitni urad; 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschemungsort Klagenfurt	p„ J), b.
LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 51/52	CELOVEC, DNE 21. DECEMBRA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Na povelje cesarja Avgusta
„Tiste dni je od cesarja Avgusta izšlo povelje, naj se popiše ves svet. Hodili so se popisovat vsi, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazaret, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, da bi se popisal s svojo zaročeno ženo Marijo, ki je bila noseča ..."
Bogataš kaj rad prešteva in tehta svoje zlatnike. Neznansko uživa, ko mu žvenketa dragocena kovina med debelimi grabežljivimi prsti, ko se kopiči pred njim tista dražest, ki je navadni zemljan niti po imenu ne pozna. Silno mu je všeč, ko se redki drobiž kar zgublja med množico velikih, težkih kovancev ter očitno ječi pod njihovo težo in veljavo. Vendar pa je ravno bogataš zelo natančen ter hoče vedeti do zadnjega groša, koliko ima.
Njegovo božanstvo, rimski cesar Avgust, neomejeni gospodar tedaj edinega svetovnega imperija, edine velesile, je dobil skomine po štetju svojih zlatnikov, svojih dežela, svojih narodov, nepregledne črede na svojih brezmejnih pašnikih. Izdal je torej povelje, naj se popiše ves svet. In že so zdirjali brzi seli na vse strani ter raznesli cesarjev razglas v mesta in vasi in tja do zadnjih samotnih koč.
In hodili so se vsi popisovat... Vsi: veliki in mali, veljaki in težaki, go-stači in berači. Kako prijetno je bilo cesarju ob misli, da bodo kmalu pred njim na mizi vse številke ljudskega štetja, in da bo pod njimi črta in pod črto tako velika številka, da jo bo komaj mogoče izgovoriti, kaj šele izpisati. In vsi ti ljudje so njegovi, njegova last, njegovi hlapci, njegovi sužnji, s katerimi lahko razpolaga po mili volji, in ni o njih nikomur obračuna dolžan. Najbolj pa ga je veselilo ugotavljanje števila tistih trmastih, grčastih malih narodov, ki jih je sicer zaničeval, a so mu delali preglavice; zlasti tistih zapetih kmetičev in delavcev v Galilejskih in Judejskih hribih, tistih smrdljivih ribičev ob Tiberijskem jezeru, tistih bradatih pastirjev na obronkih Hermonskega gorovja, tistega nevarnega ljudstva na zahodnem koncu Notranjega morja, ki je bilo pismeno kot nobeno drugo in je tja do zakotnega Nazareta znalo brati neke svete knjige, ki so mu bile najdražji zaklad in največje bogastvo.
Kaj bi se neki dalo narediti, da bi se to ljudstvo tako ne množilo in se selilo na vse konce in kraje sveta ter povsod prihajalo do veljave zaradi svojih zmožnosti in svoje žilave podjetnosti? Kaj je že storil oni faraon, ko so mu Izraelci postali preštevilni in prevpliv-ni? Zatrl je njih zarod, kakor mačeta jih je zmetal v reko Nil, še predno so se osvestili, da so in da so Izraelci. A kaj takega danes ne gre več, take metode iz barbarskih časov pač res niso več na mestu, ko je pa rimsko cesarstvo nosilec in varuh tako imenitne kulture Etruskov in Grkov. Treba bo najti kak drug način... A prej je treba vedeti, koliko jih sploh je. Naj se vsak izjavi, kdo je in h kateremu narodu in jeziku se prišteva. Potem bomo pa videli.
Hodili so se torej vsi popisovat. Ko so pa bili registrirani, so njih nepri-
jatelji lahko v imenu cesarja izbrali iz njih svoje žrtve ter jih deportirali na Kerzones, na Patmos, na Hesselberg, na Frauenaurach, na tlako, v smrt. Da, za številne izseljence je to bila poslednja življenjska pot. Pa nič za to, saj so gonjači na podlagi štetja bili gotovi, da ni med njimi nobenega, ki ne pripada temu osovraženemu ljudstvu. No, in saj so se ti ljudje sami priznali k temu ljudstvu.
Resda vsi so se šli popisovat. Naj se tista venčana cesarska glava v Rimu naužije naslade, da so vsi njegovi, njegova last, njegov ječmen, ki ga lahko veje kakor kmet na gumnu in ga lahko melje kakor mlinar ob potoku. In ga lahko prebira čisto kot se njemu zdi, ne po kakovosti, ampak po svoji mili volji, te za kruh, one za svinjak.
Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazaret, da bi se popisal s svojo ženo Marijo, ki je bila noseča. Ni godrnjal, kot so godrnjali mnogi. Bil je človek, ki se je zarana naučil ubogati. Skrbela ga je le žena Marija, ker je bila noseča. A postava ne vpraša, je li noseča ali ne, iti mora, pa če jo grede napade. In jo je res. „Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. Rodila je prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo
prostora v prenočišču." Težavno dovolj, pa še pozimi.
Tako je bilo povelje izpolnjeno. Prisegli pa so, da tega nikdar več. Prenaporno in premučno je in kdo ve, kakšne posledice bo še imelo. A taki, katerim so trn v peti, jim ne dajo miru. Neprestano jim pišejo na steno pošastni „Mane-tekel-fares", češ prešteli, pretehtali vas bomo, da vas potem la-
že delimo, da vas laže odštevamo, dokler vas ne odštejemo do ničle! A tako potuhnjeno na smrt obsojeni so končno siti popisovanja in ugotavljanja pripadnosti, ti zbegani kmetje in delavci iz Galileje in Judeje, od Zilje in Drave ne gredo več, saj itak vsak ve, kdo so, saj jih izdaja govorica.
Cesarju Avgustu gotovo nikdar ni prišlo na uho, da je v Judovski deželi na poti k popisovanju rodila žena iz Nazareta otroka, ki je bil več, neskončno več kot on, božanski cesar Avgust, da mu je bil oče sam neskončni Bog. Pa četudi bi o tem kaj slišal, saj ne bi verjel. Če se že zgodi nezaslišani čudež, da žena rodi božjega Sina, tedaj more biti ta žena samo Rimljanka ali kvečjemu Grkinja. Vse drugo je paria, je mrčez, vse drugo ni narod, ni vredno prištevanja k človeški družbi, najmanj pa je tega vredna ženska z Galilejskih rut!
A Bog cesarja Avgusta le ni vprašal za dovoljenje, če sme njemu in njegovim ošabnim Rimljanom pokazati, da so mu vsa ljudstva enaka, enako vredna, enako draga. In namenoma ni vzel si matere za svojega Sina iz Rima ali Aten, iz teh glavnih mest prezirljive ošabnosti, ampak iz prav od njih pod-
jarmljenega ljudstva, ki jim je tlako delalo in v njihovih očeh ni nič veljalo.
Avgustovi nasledniki so slišali o tem čudnem božjem sklepu in so ga užaljeni zavrgli, češ kako more iz Judovskega ljudstva kaj dobrega priti, kaj šele kaj božjega? Učence iz judovske žene rojenega Učenika so prezirali, krvavo mučili ter slastno uživali njih
mučeniško smrt v s krščansko krvjo politi areni.
Božja pšenica počasi zori. Po treh stoletjih pa je tudi rimski cesar spoznal čudovitost božjega ravnanja ter kakor dolgo pred njim kralji z Jutro-vega padel na kolena pred Sinom judovske matere in Boga Očeta.
Tako enostavno je Bog razodel svoje gledanje na vrednost in nevrednost ljudi in narodov. Tako enostavno je demonstriral za brezpogojno enakopravnost velikih in malih, zmagovitih in premaganih, glasno se uveljavljajočih in skromno molčečih, ter z nepre-slišnim poudarkom spomnil na to, kar je zapisano v sveti knjigi: „Slavite Gospoda vsi narodi!"
Skoraj neverjetno se nam zdi, da more po vsem tem, po tako jasnih dokazih božjega spoštovanja do vseh in božje ljubezni do vseh še kdo zaničevati, črtiti, sovražiti drugega človeka, drug narod. In vendar se ravno ta kuga ne da zatreti, niti ne po skoraj dveh tisočletjih krščanstva. Kljub slovesni proglasitvi osnovnih človekovih pravic po odgovornih predstavnikih iz vsega sveta noče utihniti kričanje ne-poučljivih posameznikov in skupin, ki še vedno sanjajo o nadčloveku le ene narodnosti in enega plemena ter neprikrito govorijo o manjvrednosti drugih, ki so jim morda kot sosedje napoti. Pa se imajo vrhu vsega še za kristjane in za poklicne varuhe spomenikov krščanske kulture.
Bog je človeka poljubil, ko je v ženi
in Nazareta svojega Sina rodil. Kdaj se bodo vsaj tisti ljudje in narodi, ki se prištevajo k izvoljenemu ljudstvu tega Sina, poljubil v iskrenem objemu krščanske ljubezni? Dokler se to ne zgodi, ne more biti po angelih oznanjenega miru ljudem na zemlji, pa naj so božični prazniki še tako slovesni in ganljivi.
L. K. H.
OD TEDNA DO TEDNA
DEMONSTRACIJE
NEOFAŠISTOV V TRSTU
V	tržaškem kinu so se zbrali pripadniki desničarskih organizacij — mladinskega gi-barnjia italijanske neofašistične stranke (MSI), gibanja ASAN-Giovaine Italia in študentske organizacije Fronte Universita-rio di Azione Nazionale, ki so manifestirali, kot so sanmi napisali, »v obrambo cone Bi. (Prav en dan pred Titovim prihodom v Italijo)..
Po zborovanju je kakih 2000 demonstrantov krenilo v povorki po mestnih ulicah. V ulici Mazzini so demonstranti ustavili promet in razbili nekaj šip na hiši, kjer je sedež nekaterih levičarskih organizacij. Skupina nasilnežev, udeležencev povorke je nato na Trgu sv. Antona pretepla pet študentov iz vrst slovenske etnične skupnosti, ki je mirno opazovala početje neofašistov.
TITOV OBISK V RIMU
IN VATIKANU ODLOŽEN
Obisk jugoslovanskega predsednika Tita v Rimu, kamor bi moral prispeti v sredo, 9. decembra, so zaradi nepričakovanih o-vir, preložili na poznejši čas (glej članek »Demonstracije neofašistov v Trstu«), V skupni želji po nadaljnjem razvoju dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, sta vladi istočasno izrazili željo, da bi do obiska prišlo čimprej.
Jugoslovanska vlada in Sveta stolica sta se sporazumela, da se uradni obisk Tita in sv. očeta Pavla VI., ki je bil dogovorjen za soboto, 12. decembra, odloži na čas, ki ga bodo določili z naknadnim sporazumom.
SLOVENSKA SKUPNOST V ITALIJI
OBSOJA
V	sredo, 9. t. m., se je sestal na izredni stijii izvršni odbor Slovenske skupnosti in razpravljal o najnovejših političnih dogodkih v Trstu. V globokem prepričanju, da tolmači mnenja in čustva vseh članov in volivcev Slovenske skupnosti je izvršni odbor odločno obsodil fašistično manifestacijo, 'ki je bila v torek v Trstu, škvadristični napad na sedež italijanske socialistične
stranke ter pretep nekaterih slovenskih študentov, ki niso nič drugega zakrivili, »kot da so na mestni ulici govorili slovensko«. Izvršni odbor ugotavlja, da je bila manifestacija organizirana z izrecnim namenom, da se poskusijo ponovno zaostriti odnosi in ovirati -miroljubno sožitje med tu živečima narodnostim a ter hkrati kvarno vplivati na pozitivni raizvoj odnosov med sosednima državama in njunimi narodi. Zaradi tega izvršni odbor izraža svoje veliko začudenje nad ravnanjem pristojne oblasti, ki bi marala 'take manifestacije odločno prepovedati, saj je med drugim šlo za javno in glasno Obrambo fašizma, ki jo že ustava prepoveduje. Slovenska skupnost, ki se sklicuje na ideale in načela dosledne demokracije ter na svojo protifašistično tradicijo, -tudi ob tej priložnosti izraža prepričanje, da bodo vsi njeni člani in volivci vedno in povsod budno čuvali demokratične pridobitve, jih odločno branili ter aktivno prispevali k zatrtju kakršnega koli -poskusa, da fašizem ponovno dvigne svoj greben ali se kakorkoli uveljavi.
POSVET SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA IZ TRSTA IN GORICE
Pred kratkim sta se v Devinu v Italiji se-šla izvršna odbora Slovenskega ljudskega gibanja (SLG) iz Trsta in Gorice. Sestanka so se udeležili vsi vidni predstavniki Slovenskega ljudskega gibanja. V razpravi so sodelovali skoraj vsi in predlagali vrsto točk:
L Odnosi do matične domovine: -potreba po skupnem -ter enotnem -stališču obeh organizacij, ki združujeta slovenske politične sillie -s -krščanskim svetovnim -nazorom.
2.	Beneška Slovenija: poživitev dela im prizadevanja za stalimo prisotnost ma -tem predelu -tar v Kamallski dolini.
3.	Koroška: povezanost s slovensko manjšino -v Avstriji ter navezava stikov -med ipollliitičniimi :predstavmiilki obeh manjšin.
4.	Odnosi do KD ■(krščanska- demokratska str araka): .skupno zadržanje -do idejno sorodne večinske stranke.
5.	Odnosi do krščansko-socialne skupine: n-ujlnosit enotnega -gledanja obeh orgam-iza^ oij, na SKSZ.
6. Problem objektivnega vrednotenja o-svobodilnega gibanja: izdelava pravilnega tolmačenja vojnih dogodkov im odporniškega gibanja med Slovenci.
Zgaraj omenjene točke bodo v glavnem predmet študija Slovenskega ljudskega gibanja v Trstu in Gorici na njunih kasnejših -srečanjih, od katerih -se bo -prvo vršilo ta mesec v Ukvaih.
Sestanek v Devinu se je zaključil v prepričanju, da je -skupno delo Obeh organizacij SLG pozitiven korak naprej v utrjevanju slovenskega d-omokatičn-ega tabora na Tržaškem in Goriškem, saj prav obe -politični organizaciji predstavljata -težnje velikega -dela demokratičnih Slovencev. V -tem okviru -se -bo skupno delo usmerjalo predvsem v nadaljnje -sodelovanje z ostalimi demokratičnimi skupinami, obenem pa v -sam-ostojino idejno-politično reševanje bistvenih -problemov -sodobne -dražbe
Kakor smo poročali že v zadnji številki NT, je načelnik kluba poslancev Avstrijske ljudske stranke, prof. dr. Stephan Koren na vlogo, ki so jo poslali udeleženci proslave NskS dne 8. novembra na Dunaj, dne 17. novembra 1970 odgovoril, da OVP sedaj nima namena, da bi postala aktivna glede vprašanja ugotavljanja manjšine. Nadalje pravi dr. Koren v svojem pismu: »Es besteht auch nicht die Absicht, den Antrag des Abg. Dr. Scrinzi zum gleichen Thema zu unterstiitzen.«
3. decembra je odgovoril v imenu socialističnih parlamentarcev tudi klubski načelnik (SPO) dr. Bruno Pittermann. V svojem pismu pravi med drugim:
in še posebej slove raškega človeka v zamejstvu.
KONČANO DELO KOMISIJE
ZA JUŽNO TIROLSKO
Na predsedstvu vlade v Rimu so končali zasedanja pripravljalnega odbora za ukrepe o Južni Tirolski. Odbor se je zadnje mesece ukvarjal s sestavljanjem zakonskih ukrepov v korist jiužnotirolskega prebivalstva, ki jih bodo sprejeli z enostavnimi zakoni. Predsednik odbora, -podtajnik Arat-onioezi je podčrtal pomen opravljenega dela v rednem roku in z obojestranskim -političnim naporom v duhu, v katerem je parlament lani odobril globalni predlog vlade za rešitev vprašanj Južne Tirolske.
Poslanec Riz je tudi v imenu dragih predstavnikov bozeraske pokrajine in Trenta omenil ozračje odgovornosti, ki je omogočilo, da so bili doseženi rezultati, ki jih -pozitivno ocenjuje tudi iz vidika konstruktivne obnovitve političnih odnosov med lokalnim -prebivalstvom.
»Zu dem Inhalt dieses Schreibens gestat-ten Sie mir festzustellen, daB nach unserer Ansicht der Losung der Volkstumsfrage in Karaten am besten dadurch gedient wird, vvenn man den Kurs der Toleranz, der von der Sozialistischen Partei Kamtens und ihren Spitzenfunktionaren praktiziert wird, unterstutzt.«
O morebitni podpori svobodnjaške stranke v zadevi ugotavljanja manjšine se klubski načelnik dr. Pittermann ni izjavil. Seveda tudi koroški Slovenci pozdravljamo načelo skupnosti kot važen element v medsebojnih človeških odnosih, vendar sama skupnost odprtih problemov ne bo mogla rešiti.
CBlagoslovljen Božič in uspeha polno leto 1971 želimo vsem sodelavcem, naročnikom, oglaševalcem, bralcem in podpornikom ter prijateljem našega lista doma in po širnem svetu s prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Zahvaljujemo se vsem, prav posebno pa našim dopisnikom v Podjuni, Rožu in Zilji za požrtvovalno sodelovanje in zvestobo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »NAŠEGA TEDNIKA«
OVP in SPO odgovorili na vlogo Narodnega sveta
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitniniiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiHniiiiittiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiHimiiimniiiitiiiiiiiniitHmiiiiluniiiiiiiiHiHi
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
..............................................................................................................................................................................................................................................
MAČJE
Ogorčenje se je zbudilo na Koroškem, zajelo vse sloje. Večinska javnost čuti nedopustljivo vmešavanje v notranje zadeve, češ vse smo uredili vzorno, ni nikakršnih vzrokov za tako razburjanje. Toda že dejstvo samo, da je nastalo tolikšno razburjenje, dokazuje, da se očitki oprijemajo -resničnih primerov. Pa še očitek »vmešavanja*. Jugoslavija je sopodpisnica avstrijske državne pogodbe od 15. majmika 1955. Jugoslavija ima vse pravice, je dolžna, da pazi in gleda, kako in da Avstrija uresniči vse določbe člena 7 državne pogodbe. Tudi Avstrija se zavzema za južne Tirolce, a se kljub -temu ne vmešava v italijanske zadeve.
Koroška potuhnjenost
Gotovo so presenetila pi-sma ljubljanskih študentov, slovenskih sindikatov in Slovenskega državniškega društva. Vsa ta pisma izražajo zaskrbljenost matičnega naroda ob očitnem zapostavljanju koroških Slovencev. Zaskrbljenost v Sloveniji so izzvali izgredi ob proslavah 10. oktobra, postavitev nekega spomenika v Gradcu, posvečenega žrtvam južnoštajerskega nemštva (»Naši nepozabni domovini Južni Štajerski«), zlasti pa zločinsko pisanje koroškega Heimatdiensta, ki zahteva konec koroških Slovencev, torej genocid, iztrebljenje naroda, ki je doma na Koroškem že nad 1400 let. Močno je sovplivalo dvojno merjenje in nastopanje proti inozemskim podjetjem. Medtem ko so pozdravili z zastavami in muziko ustanovitev švicarske tovarne Wi 1 d-Heirbrugg v Velikovcu kot dan sreče in veselja, vidijo -isti gospodje pri velenjskem Gorenju že sence nove slovenske iredente na obzorju, že vidijo majave ali celo premaknjene mejine kamne ob mejah južne Avstrije. Ne sme biti
SOLZE
mogoče, da bi ustanovila slovenska tovarna svoj obrat v Pliberku, kjer baje manjka delovne sile, baje ni potrebe za tako tovarno (v kateri bi po pisanju celovške »Kleine Zeitung« morale žene o-pravljaiti najtežja dela), ker seveda ču-jej-o takoj grozotno hrumenje slovenskega podseljevanja na južnem Koroškem. Zdaj so celo že predložili kak drug kraj na srednjem ali zgornjem Koroškem, samo da ne bi stala tovarna v Pliberku. Ne vem, kaj bodo porekli na to umazano igro prizadeti Podjunčami, ki bi lahko dobili delo v domačem kraju. Zdaj se morajo še zmerom voziti na delo kilometre in ure daleč. Tu imamo že en javen primer zapostavljanja in neenakega postopanja. A v pliberski okolici manjka delovnih mest na vseh koncih in krajih, Gorenje pa bo mogoče postavilo svoj obralt na sosednjem štajerskem.
Nekateri ljudje so pričakovali pri koroških Slovencih postopnoi odmiranje, ki naj bi ga pospešile še velikanske in anahronistične proslave 10. oktobra. Proti njihovim upom in pričakovanjem pa se je med koroškimi Slovenci zbudil odpoir. Potuhnjenost, tisti važni, neob-hodn-o potrebni kamen pri asimilaciji koroških Slovencev, se je začela krhati.
Laži
S prav to koroško potuhnjenostjo je računal trenutni val ogorčenja v nemškem časopisju, pri javnih organih. Slovenci naj bi se zopet potuhnili koit psi, naj bi zatajili same sebe, -svojo samobitnost, naj bi zopet izginili v hišo zaprtosti (v geto), kjer bi iskali mrtvaško perilo in postavljali sebi mrtvaški oder.
Zagnali so svoj glas, obtoževali Slovence hujskanja, jim očitava-li narodno
histerijo im šovinizem — ra-vno -tisti krogi in ljudje, ki so že zdavnaj zapadli histeričnemu šovinizmu. Po svojih nogah hočejo meriti čevlje pripadnikom sosednjega naroda . .. Vsemu svetu hočejo dokazati s svojim škripanjem in pisanjem, da -na Koroškem ni nobenega zapostavljanja in zatiranja; da so vsi enakopravni, da vsak lahko govori jezik, ki ga holče; vsak se lahko priznava k narodu, h kateremu se hoče. Nočejo pa priznati, da je resnica le drugačna. Tista resnica, ki jo doživljamo dan na dan, resnica, ki so ji oni sokrivi zaradi hujskanja, podpihovanja šovinistične miselnosti, brezdelnega pričakovanja -nadaljnjih dogodkov. Samo tako si moremo misliti predrzno hujskanje Heimatdiensta (njegova zahteva ustreza popolnoma Hitlerjevemu » Macht mir dieses L and deuitsch!« in »Karratmer sprich deutsch!«) ter drugih organizacij, samo tako mirno zadržanje oblasti olb številnih protislovenskih izgredih, podlih napadih na -svobodno in demokratično ureditev naše domovine.
Če se ne morejo oklepati resnice, se zal tekajo k lažem, delajo, kot bi se ljubljanski študentje, slovenski sindikati in slovenski zdravniki zaganjali v prazno. Hočejo jim podtakniti laži, potvarjanje dejstev.
Pa resnica
Vse -te laži se razbijejo ob resnici. E n sam primer podere vse trditve te gospode. Delajo, kot bi ne -po-znali primerov za zapostavljanje Slovencev.
Na Koroškem doživljaš kot Slovenec večkrat trenutke, ko čutiš ves gnev narodnega sovraštva, ki bruha iz nekaterih »sodobnikov«. Zanje nisi človek, ne enakopraven državljan, zanje -si izdajalec, temačen tip vohuna, nezanesljivega mračnjaka, nisi več Slovenec, si »win-discher H und«, »Tschusch«, balkanez, si manjvreden, ne smeš biti Korošec, ker
si pač Slovenec. Opozorimo samo na nekaj dejstev. Mnogo dragih so naši ljudje zamolčali, ali pa si jih niso upali prinesti v javnost. »Naš tednik« je poročal o dveh takih primerih v številkah 45, 6. 11. 1969, str. 4, in 16. 4. 1970, str. 4, »Slovenski vestnik« pa med drugim 27. 3. 1970 in 7. 8. .1970. V številki 27, 10. 7. 1970, objavlja SV pismeni odgovor deželnega svetnika Rudolfa Gallo-ba (6. 7. 1970) na Objavo odprtega pisma Slovenskega zdravniškega društva Zdravniški zbornici na Koroškem (26. 6. 1970). V svojem odgovoru -priznava Gal-lob, da je zvedel za primer zapostavljanja slovenskega bolnika v deželni bolnišnici. Nadalje zagotavlja, da bo kot -pristojni referent skrbel, da se taki primeri ne bodo več ponovili. Ponovili pa so se kljub temu.
Torej gospod deželni svetnik priznava vsaj en primer za zapostavljanje slovenskega človeka v deželni bolnišnici. Zato se tudi čudimo, kako razni organi zani-kavajo take primere. Tej njihovi zlonamerni laži se da odgovoriti le -to: Primeri so, zaskrbljivo številni, samo da večinoma ne pridejo na površje. Največ trpijo naši slovenski otroci, ki ne znajo nemško, pa jih zaradi tega bolniške sestre in drugi zasmehujejo, zapostavljajo, skratka — diskriminirajo.
Zanimivo bi še bilo, 'kake izkušnje imajo na Koroškem jugoslovanski delavci. Na Dunaju in v drugih -krajih so jim j>repovedali vstop v gostilne itn.
Resnice ne spravijo s sveta niti najbolj ogorčeni protesti. Nobena sila, najsi bo še tako demokratično prekanjena ali nasilno okrutna, ne more obrniti dejstev. In — na žalost neomajljivo — dejstvo je: Slovenci v Avstriji, na Koroškem, zlasti pa na Štajerskem, čakamo tistega velikega dne, ko se bomo zares mogli počutiti enakopravne državljane na vseh poljih zasebnega in javnega življenja.	Jože Wakounig
Odprto pismo odgovornim voditeljem Cerkve na Koroškem
Primarij dr. Jurij Zalokar (psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem) nam je poslal v objavo sledeče pismo, ki ga je hkrati poslal tudi celovškemu škofu, verskemu tedniku »Družina« in »Slovenskemu vestniku«. (Op. ur.)
Na tem pismu bo le en podpis. Pišem ga saimo .kot posameznik. Toda prepričam sem, da bi ga — kolikor zahteva pravica za koroške Slovence — podpisali prav visi Slovenci, saj posreduje njihovo skupno bolečino pa tudi skupno željo po spravi med dvema narodoma.
Pišem Vam o smrtni obsodbi, ki jb že dolgo piše duh nasilne in nenasilne ter ■načrtne in spontane germanizacije nad slovenskim življem na Koroškem.
Pišem Vam kot eden tistih intelektualcev, ki čutijo, da se bo današnji svet lahko izmotal iz razkroja in propadanju le tako, da obudi v sebi živo vero v Boga, kateri nas kliče k ljubezni in resnici.
Na južnem Koroškem je bila resnica še ob koncu prejšnjega stoletja, da je bila večina župnij popolnoma slovenskih! Kakor vemo, velja to za župnije tja do Šmohorja v Ziljski dolini, pa preko hribov med Vrbskim in Osojiskim jezerom tja do Djekš nad Velikovcem. To je bila severna meja strnjenega slovenskega narodnega ozemlja in le večji kraji so bili delno ponemčeni.
Potem, posebno po plebiscitu 1920. leta, je sledilo obdobje najbolj krutega, najbolj surovega in najbolj nečloveškega potujčevanja, ki je doseglo svoj vrh v času nacizma. Toda Hitlerjevi nasledniki so že zopet obudili njegovega duha. Že več kot petdeset let se torej bori slovenski človek za svoj obstoj. Še vedno kljubuje, čeprav so nekateri klonili, in čeprav je veliko otrdk, ki danes ne govorijo več slovensko, ker so jih potujčili v otroških vrtcih, šolah in celo v cerkvah. Danes je potreben izreden pogum, če hoče Slovenec ostati zvest svojemu jeziku. Toda prav tisti, ki so ga deset in desetletja tlačili in zastraševali, licemerno govorijo, kaj da morejo, če starši ne prijavljajo otroke k slovenskemu pouku.
Žal je bila politika Cerkve na Koroškem eden od temeljev potujčevanja. Škofija v Celovcu je bila, npr. pobudnik določil zaradi katerih se je v zvezi s šolskim zakonom *wnejjla raba slovenščine tudi pri verouku. Tako je postala eden od potujčevalcev naših otrok. Slovenski duhovnik, ki mu vest ni dala, da bi se pokoril, je moral na zagovor. škofija tudi še danes daje veliko denarja za nemška mala semenišča, še skoraj miloščine pa ne prizna slovenskim versko-Vzgojinim ustanovam, pa čeprav je tretjina
duhovnikov na Koroškem slovenskega rodu!
Bežno naj sledi še nekaj primerov. Nedavno je bila posvečena nova cerkev v Borovljah. Obred je bil nemški. Kot v zasmeh in izziv vsem Slovencem se bohoti v cerkvi le nemški napis, ‘slovenskega pa ni nikjer. V cerkvi v Kostanju je bila (po čigavem nairočilu?) iz apnom prebeljena freska sv. Cirila in Metoda. Pri Gospe Sveti, ki je srce slovenske pobožnosti, še vedno stolu j e človek, Iki ne ravna krščansko, ko seje mrž-njlo in ščuva zoper Slovence, škofija pa ni našla načina, da bi ga od tam odstranila, niti ni znaino, če je kaj ukrenila, ko je grobo žalil spomin ne samo obeh slovanskih apostolov, ampak tudi papeža Janeza Dobrega.
Na nekem krščanskem sestanku v Tinjah je bilo govora o enakopravnosti obeh narodov na Koroškem. Vendar enakopravnosti ni. Ni je niti v uradu, niti v cerkvi. In čeprav bi jo uvedli, četudi bi od danes na-
prej ne bilo nobenega nasilja več, če bi nehalo poniževanje, če bi vsi pričeli govoriti le lepo o Slovencih, ali bi to bilo dovolj? Mair ne vemo, da je bil Slovencem razrušen prenekaiteri temelj, ki bi jim 'omogočal nadaljuj obstoj: saj jih talko udarjene, kot so, čaka še zlo urbanizacije, ki asimilira huje •kot nasilje? Ni torej dovolj enakopravnosti: popraviti je treba vsaj to, kar je bilo zagrešenega v tem stoletju.
Slovenci znamo oprostiti nasilniku, ki je zamahnil s sekiro. Znamo sprejeti nazaj brata, ki ga je zapeljal tujec. Toda nikdar ne bomo odpustili pastirju, ki je pomagal pobiti svojo ovco, nato pa jo ranjeno zapustil, ne da bi ji nudil pomoč. Tistega dne, ko bi se zgodilo, da bi Slovenci izumrli, bi zamrla tudi Cerkev. Ne samo na Koroškem, tudi tu na tej strani Karavank. Kajti ljudje bi se odvrnili od Cerkve, ki je izdala samo sebe. A ne bi se odvrnile le žrtve; zapustili bi jo tudi tisti, ki se je danes poslužujejo v svoje germanizatorske
cilje.
Zato kličem vse vas, ki vodite Cerkev na Koroškem: popravite kar je bilo razrušenega. Zavzemite se za zatirane. Pozovite Slovence, da vztrajajo pri svojem jeziku in da naj sc ga ne sramujejo. Zahtevajte, da se njihovi otroci povrnejo k govorici dedov, če so jo pozabili. Znova uvedite slovensko bogoslužje in samo slovenski verouk povsod tam, kjer je bil tak verouk in kjer je bila taka raba, preden je čez južno Koroško v tem stoletju pljusnil val narodne mržnje. Dan za dnem delajte na tem in dan za dnem hodite s to poslanico od vasi do vasi, od ulice do ulice in od hiše do hiše in ne nehajte prej, preden krivica ne
Od 28. do 30. decembra 1970 bosta v Delavski zbornici v Celovcu priredili obe organizaciji koroških Slovencev
2. KOROŠKE KULTURNE DNI
z glavno tematiko »Zgodovinska pot iin današnji položaj koroških Slovencev«. Na letošnjem znanstvenem seminarju bodo referenti iz Slovenije in Koroške Obravnavali probleme koroških Slovencev v letu 1970 z ozirom na njihov zgodovinski razvoj. Važen diel programa bo posvečen vlogi koroških Slovencev v prostoru Alpe-Jadran.
SPORED JE SLEDEČI:
Ponedeljek, 28. decembra:
Ob 8.30 bo otvoritev 2. koroških kulturnih dni FRANCI ZVVITTER: Pravna zaščita koroških Slovencev Ob 11.30 bo otvoritev razstave slik Gustava Januše h a Ob 15. uri: JANKO PLETERSKI: Olb petdesetletnici plebiscita na Koroškem JANKO ZERZER: Vloga taborskega gibanja v oblikovanju narodne zavesti koroških Slovencev
REGINALD VOSPERNIK: Vloga Janežiča in Mohorjeve družbe pri oblikovanju slovanskega kulturnega prostora
Torek, 29. decembra, ob 8.30:
ERIK PRU-NČ: Windisch—slovvenisch
BREDA POGORELEC: Nairečjle ali knjižni jezik v drugi polovici 19. stoletja Ob 15.30: BOGO GRAFENAUER: Teorija in praksa ljudskih štetij na Koroškem od srede 19. stoletja db danes
FRANCI ZVVITTER: Narodna zavesit v novejši zgodovini koroških Slovencev Sreda, 30. decembra, ob 8.30:
EMILIJAN CEVC: Likovna umetnost v stikaJišču itreh narodov DRAGO D RUŠKO VIČ: Slovenci v prostoru med Alpami in Jadranom Ob 15. uri: MATJAŽ JERŠIČ: Vpliv odprtosti meja na čezmejne tokove treh sosednjih držav
VLADIMIR KLEMENČIČ-PAVEL APOVNIK: Prostorsko načrtovanje
bo poravnana. Vaša beseda pa naj bo jasna in odločna.
Gospod škof, bodite kot Sv. Pavel in ne bojte se udarcev, ki bi morda padli po vas, če tako storite. Kajti veliko dejanje bo pri ljudeh dobre volje, pri Slovencih in Avstrijcih, hitro našlo posluh. Popravljena krivica bo ugasnila sovraštvo. Motijo se namreč pri Heimatdienstu, da bi bilo spora konec, če bi bili uničeni koroški Slovenci. Tu, preko Karavank, nas je še dva milijona, ki ne bomo pozabili. Tudi na Koroškem bodo ostali, vsemu navkljub. Naš živelj je ranjen, ni pa na mrtvaški postelji. Že vstaja nov rod na Koroškem, ki bo znal obuditi starega slovenskega duha. Toda čigava bo krivda in kakšna bo sodba, če se bo nasilje nadaljevalo in če bo lepega dne naš narod zopet prisiljen, da brani svoj obstoj? Ne! Ne nove vojne, ne večnega sovraštva! Še je čas, da se z ljubeznijo popravijo krivice in reši spor. Zato storite vse, da bo vsakdo lahko s ponosom in brez strahu govoril jezik svojih dedov. Šele takrat bo mrtev zlokobni nacionalizem, šele potem se bosta lahko objela naroda soseda, narod Haydna, Mozarta in Schuberta, pa narod Gallusa, Prešerna in Gregorčiča.
Tako Vam pišem, ker hočem verjeti, da je nekaj lepih besed Slovencem, ki ste jih izrekli v zadnjem času, gospod škof, privrelo iz srca in iz spoznanja, ki ga daje modrost poznih let, in da to ni le krinka, kot trdijo nekateri in naštevajo dokaze.
Tako Vam pišem, ker delam že vrsto let v stavbi trpljenja, v Begunjskem gradu, ■kjer so med vojno trpeli in umirali številni Slovenci, da bi prenehalo tako zlo, kot sedaj razjeda Koroško. Njihovo upanje živi z nami in nas vzpodbuja.
Pišem pa Vam tudi v imenu solz neznane mamice, ki je s solzami v očeh poslušala slovensko pesem, ko smo obiskali njeno vas nekje med Osojskim in Vrbskim jezerom in ki jo je zlomil jok, ko smo se poslavljali.
Prim. dr. Jurij Zalokar
Christine Lavant prejela državno nagrado
Koroška pesnica Christine Lavant je prejela državno nagrado za literaturo. V kratkem nagovoru je prosvetni minister Graitz dejal, da ta nagrada ni zahvala umetniku, temveč je dolžnost, ki jo ima družba nasproti umetnikom. Veliko avstrijsko državno nagrado za glasbo pa je minister Graitz podelil dunajskemu profesorju dr. Marcelu Rubinu.
Zahvala in pozdrav
Podpisani kipar France Gorše se 'i po tej poti najiskreneje zahvaljujem 11 vsem, ki so kakorkoli pripomogli k i1 lepemu uspehu moje razstave v Ce-
I	lovcu (galerija Slama). Predvsem č.
i	šolskim sestram v Št. Jakobu, ki so
ii	mi že lani in tako tudi letos nudile
II	gostoljubno streho; dalje Pristovni-'i kovim v Kortah (nad Železno Kaplo),
č. g. Tomažu Holmarju za prostore i1 v njegovem župnišču istotam, inšpek-
•	'	tor ju dr. Valentinu Inzku za številna
J spremstva in spodbudna posredova-f nja. In končno vsem ljubeznivim ko-f roškim rojakom, ki so mi s svojim f	obiskom izkazali mnogo pozornosti
J	na moji razstavi.
S Ko se poslavljam s prelepe Koro-} ške dežele, kjer so nastala moja najnovejša dela, prisrčno pozdravljam J	znance in prijatelje ter jim kličem, če
a	Bog da, prihodnjo pomlad na svi-
)	denje.
?	Celovec, 27. XI. 1970.
*	France Gorše, 1. r.
|	Lev Detela v nemščini
t Švicarski časopis »Die Tat« je pri-J	občil več člankov in literarnih teks-
i	tov Leva Detela. 15. avgusta je izšlo
#	Detelovo poročilo o antologiji čeških
f	in slovaških emigrantskih pisateljev,
\	17. oktobra članek o črnogorskem
i	pesniku Njegošu s sliko kapelice, v
#	kateri je Njegoš pokopan, 28. novem-
t	bra pa pomemben članek o pesniku
J	Balantiču s prevodom Balantičeve
4	pesmi »Nekoč bo lepo«. V isti števil-
f	ki je objavljen tudi Detelov članek
J	o pesniku Kajetanu Koviču in o neki
i	antologiji hrvaškega pesništva, ki je
1	izšla v nemščini. Lev Detela pa je
i	natisnil v tem časopisu tudi svoj iz-
ž	v ir ni nemški tekst »Severna karto-
f	grofija« (14. novembra) in prevod iz
(.	slovenščine »Preženi tujce!« Dunaj-
i	ska »Die Presse« je objavila deset De-
telovih tekstov iz knjige »Izkušnje z
V	nevihtami« v prevodu Hilde Bergner
J,	(17. oktobra) in Detelovo pesem
»Hvalnica meseca« v prevodu Ine Jun Broda (21. novembra).
Zilriška »Die Tat« pa je objavila tudi dve pesmi Milene Merlak v prevodu Hilde Bergner. 5. septembra je izšla pesem »Smrt mesečine«, 24. oktobra pa »Izgubljeni otrok«.
Svečana podelitev Nobelovih nagrad
Med slovesnostjo na švedski akademiji je kralj Gustav VI. Adolf izročil Nobelove nagrade za leto 1970 sedmim profesorjem iz ZDA, Francije, Anglije, Argentine in Švedske. Odsoten je bil samo nagrajenec za literaturo, sovjetski pisatelj Aleksander Sol-ženicin. Tajnik akademije Karl Gierow mu je posvetil nekaj prisrčnih besed, s katerimi se je spomnil pisateljevih zaslug in pomena.
j NAGRAJENCI SO BILI: Francoz Louis Neel in Šved Hannes Alf ven za fiziko, Argentinec Luis Federico Leloir za kemijo, Američan Julius Axelrod, Šved Ulf von Euler in Anglež Sir Bernard Katz za medicino, Američan Paul Samuelson za ekonomijo.
Na univerzi v Oslu je posebni odbor v ■navzočnosti norveške kraljevske družine izročil Nobelovo nagrado za mir Američanu Normanu Ernestu Borlaugu. Ko je prejel nagrado, je dr. Boriaug pozval človeštvo, naj poveča svoj trud, da bi se končno omejila na svetu lakota. »Boj proti lakoti ne bo napredoval, dokler se ne bodo združile uisteniove, ki se borijo za okrepitev proizvodnje in tiste, ki se borijo za omejitev
rojstev. Dve sili se zoperstavita rešitvi tega problema: znanstvena moč prehrambene proizvodnje in biološka moč človeškega razmnoževanja.«
Aleksander S o 1 ž e n i c i n je švedski akademiji poslal telegram, s katerim izraža vse svoje obžalovanje, da ni mogel biti navzoč ob podelitvi nagrad. Pripominja tudi, da dan podelitve sovpada z dnevom, posvečenim »človekovim pravicam«.
ZAGREBŠKA OPERA V BENETKAH
Operni in baletni ansambel Hivatskega narodnega kazališta iz Zagreba, gostuje že od 9. decembra v Benetkah; ostal bo tam do 23. decembra.
GOSTOVANJE CELOVŠKE OPERE
V	LJUBLJANI
V	nedeljo je v ljubljanski Operi, v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, gostovalo celovško Mestno gledališče z Mozartovo opero »Don Juan« pod taktirko Roberta Filzwieserja in v režiji upravnika Herberta Wochinza.
Slovencem iz Roža, Podjune in Zilje
ter vsem rojakom po širnem svetu blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1971
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
Zdrava, grofica celjska!
Tridnevno gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje na Koroškem od 6. do 8. decembra je bilo kulturni dogodek, ki nam bo še dolgo odmeval v ušesih in v srcih.
Ob tej edinstveni manifestaciji slovenske odrske umetnosti v koroških dvoranah se zdi neverjetno, da naravnost zlagamo — čeravno na žalost resnično, kar beremo o krstni uprizoritvi taiste Župančičeve Veronike Deseniške leta 1924: da so jo tedanji patentirani ljubljanski kritiki tako odklonilno ocenili ter s talko jedko »strokovnostjo« raizcefrali, da se je Župančiču ustavilo pero za nadaljnje odrske stvaritve — v nepopravljivo škodo za slovenski oder. Pri taiki kritiki zgolj zavoljo kritike pač občutljivemu pesniku ni mogla zadostovati Prešernova tolažba samemu sebi, da »Le čevlje sodi naj Kopitar«.
Ali se je res umetnostni okus medtem tako silno spremenil ali pa se je zmogljivost režiserjev in igravcev tako izboljšala, da tedaj odklonjena drama žanje v letu 1970 prave triumfe in so gledavci njenih predstav naravnost zamaknjeni in ginjeni do solz? Ali pa se je v resnici šele sedanjim Celjanom posrečilo, da so iz te odrske pesnitve brez dejanja napravili 'tragedijo polno življenja, tragedijo, ki zgrabi in pretrese, v kateri ni ne ene mrtve točke, ne enega prizorčka, ki bi dišati po papirnati »knjižni« drami, kot strokovnjaki radi imenujejo Župančičevo Veroniko. Morda pa se jim je to tako imenitno posrečilo zato, ker so v Veroniki Deseniški odkrili prav svojo dramo, ki jo morejo le Celjani najbolj doživeto in pristno tolmačiti in igrati.
Ko smo torej njih nastop doživeli in nekateri celo kot romarji od predstave do predstave ponovno doživljali, šele razumemo visoka priznanja, ki jih je Celjsko gledališče prav za Veroniko Deseniško želo v domovini, zlasti prvo nagrado za najboljšo režijo na slovenskih odrih.
Nikakor ni pretirano, ako rečemo, da Celjani Veronike Deseniške ne igrajo, ampak živijo. Vsaka beseda diha resnično žalost in veselje, ljubezen in sovražnost, ponos in odpor, zadoščenje in raeočaramost. Vsaka vloga je resničen človek iz mesa in krvi, s strastmi in čednostmi. In to ne le sila zahtevne ter že zgolj fizično naporne glavne vloge, ampak tudi manjše in najmanjše. Vse dogajanje in govorjenje na odru je tako resnično in verjetno.
Scena se je morala prilagoditi majhnosti
naših odrov in se je omejila na nekaj bistvenih značilnosti grajske dvorane. Za lažje razumevanje poteka igre bi bilo morda potrebno ali vsaj koristno opozorilo na začetku predstave, da ostane scena ne glede na različna pozorišča dogodkov vseskozi enaika z eno samo, komaj opaženo spremembo. Kajti večina gledalcev pač le ni bila prebrala niti vsebine žaloigre. Kljub temu pa je občinstvo sledilo s priznanja vredno zbranostjo ter se verjetno kmalu znašlo ob potrebni scenski poenostavitvi. S tem je naše ljudstvo dokazalo, da je zmožno sprejeti in razumeti tudi zelo zahtevno odrsko umetnost ter mu celo pesniška pismena slovenščina ni pretežka, ako se mu podaja v lepi, dobro razumljivi obliki.
Veronika Deseniška je drama o krivičnem ločenju stanov po tistih, ki jim je dana oblast. S tem pa je hkrati drama o krivičnem ločenju narodov po tistih, ki jim je dana oblast. In tako je tudi drama slovenskega naroda, še bolj pa koroških Slovencev. Res da ji je neposredna osnovna zamisel tragična ljubezen med Veroniko in Friderikom ter z njo v slovenske kraje pre-stvaljeni motiv Romea in Julije. Hkrati pa je živ simbolični prikaz tragične usode našega ljudstva, ki mu neizprosni Hermani od njegovih začetkov do danes odrekajo e-nakopravnost. Kot ne sme izvedeti svet, da je Veronika zakonska žena celjskega grofa, pohčerjena (kakšna milost!) po njegovem oblastnem očetu, tako naj svet ne izve, da na avstrijskem Koroškem še danes živijo Slovenci, o čemer bi pa (kakšna predrznost!) neutajljivo pričali slovenski krajevni napisi v njihovih vaseh, skozi katere se zlasti poleti pomikajo ljudje različnih narodnosti.
Zdrava, Veronika, grofica celjska! Povedala si nam in sijajno pokazala, da človek in narod ne smeta biti predmet barantanja med mogočnimi ter da sta vztrajnost in ponosna samozavest še vedno najsilnejše orožje proti oholosti in nasilju krivičnih delivcev gradov in časti.
Po ljubljanskem razočaranju za Župančiča leta 1924 so Celjani še leto navrh uprizorili njegovo Veroniko Deseniško v zadovoljnost osebno navzočega avtorja, ki so mu prirediiE tudi lepo, zasluženo slavje. Vsaj enako zadovoljen bi bil Oton Župančič z letošnjo uprizoritvijo po sedanjem celjskem gledališču. Koroški Slovenci smo z njo brez pridržka zadovoljni ter iz srca hvaležni za naporno in tako posrečeno gostovanje.
&& toku [UM/edano-
30 ZDRAVNIKOV
Celih trideset zdravnikov, morda eden več, eden manj, je na Koroškem, ki znajo slovensko. Da, slovensko. Ne vindiš.
Veseli nas, da imamo toliko slovensko govorečih — slovenskih vprašamo? — zdravnikov. Velik napredek. Vsi znajo slovensko, se vidi, je moderno, da znaš slovensko, je že nekaj posebnega.
Pa gotovo tudi radi govorijo slovensko ti zdravniki. Vsaj nekaj jih že poznam takih. In ker moraš človek videti pri Korošcu samo vedre strani značaja, slabih pa niti ne smeš prezirati, sklepajmo iz manjšine na večino (ne v narodnem oziru, tudi ne v političnem, sploh ne zlobno), govori vsa ta trideseterica srčno rada slovensko — vsaj, kadar gre za zdravniško pomoč. Prav tako.
Hipokrat
Izjava nekega prestrašenega Slovenca:
»Z otroki govorim zato nemško, da se jim bo v bolnišnici dobro godilo.«
Zahtevali so, naj koroški Slovenci imenujemo primere, kje in kdaj so Slovence zapostavljali oz. zasmehovali v celovški bolnišnici ali pri drugih zdravstvenih ustanovah. Tu nudimo en primer:
NT je o tem primeru že poročal v številki 16, 16. 4. 1970, str. 4 »Ob robu povedano« pod naslovom »Tudi kaj takega se godi«. Objavljamo izvleček:
»Neka naša rojakinja je bila tam na zdravljenju. Rekla nam je, kaj se ji je zgodilo, ker se je upala glasno govoriti na hodniku. Privihrala je ženska oseba v beli halji (po zunanjosti in delu je morala biti bolniška sestra). Ko ta oseba zasliši slovensko besedo, in to celo na presvetem hodniku, se razburi in zarohni v več ali manj značilni koroški nemščini: »Wos quaseln’s denn do windisch runa, wird wieder regnen. Verschwinden’s ins Zimmer.« Ko naša rojakinja gre po tem zelo »prijaznem« pomenku v sobo, se priplazi taista ženska za njo in še doda: »MuB i grod schaun, wie sie haaaaBt.«
Pa naj se še kdo čudi, če se ob takem pritisku (v tem primeru uradnem in javnem) toliko naših ljudi ne upa govoriti slovensko, če se ne upajo izjaviti za Slovence.«
Zdaj pa primer: To je doživela gospa Elizabeta Sit ter iz Plešerke pri Hodišah, ko se je zdravila v celovški bolnišnici med 31. marcem in 23. a-prilom 1970. Nahrulila jo je diplomirana bolniška sestra Annemarie.
ŠE ENKRAT: OKTOBER 1970
Oktober 1970 jte bil prazniški 'ter praznovanja vreden mesec za zmagovito Koroško. Kajti ljudsko glasovanje 10. oktobra 1920, iki je izpadlo v prid »nemške Koroške« (Pichs, Jordan) in kii j:e obvarovalo kulturni južni konec tedanje »Nemške Avstrije« pred nekulturnim sosednjim slovanskim narodom, je nudilo dovolj povoda za to edinstveno slavje.
Tega se je iseveda zavedal tudi znani informativni list »Sudpress« (Frasisedienst der Airlbeiitlsgemednschaft fur Siidkanniten; 1070 Wien 7, Lindengaisse 42/15; »Oisiterreichi-schie Lalndsmainnischaft«); le-ta pa se odlikuje v tem, da skuša nakazati objektivno sliko razmer na jlužnem Koroškem — pri tem pa le vedno odriha po koroških Slovencih, slovenskih organizacijah in njenih predstavnikih. Potemtakem tvorijo koroški Slovenci -neko asocialno, anonmalno, amoralno ... narodno skupino; vrhu tega pa še terjla 'taista narodna skupina od tolerantne nemške večine celo vrsto protinaravnih reči, ki ji niti po božjih niti po človeških zakonih ne gredo. To ti vsekakor narekuje logika!
Zgoraj omenjeni »Sudpress« je v svoji oktobrski številki (St. 129) poleg dirugih člankov objavil tudi kratko razpravo »Das Karntner Slow en en problem — heute«. Pisec 'tega članka, po vsej verjetnosti pripadnik nem škonaci ona 1 n ega bloka, razpravlja o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s slovensko narodno manjšino. Tako piše med drugim glede kmetijske šole v Podravljah tole: »Von einer
Laindvvirtschaiftisschule stehit im Staaitsver-traig nicht ein Wort...«, glede kulturnega referata na deželni vladi pa meni: »Von einem Kulturreferat bei der Landesregie-rung ist im Staaitsvertrag mit keinem Wort die Rede ...« Omenil je tudi dvojezične topografske napise, o katerih pa si je izko-val sledečo teorijo: » . .. die zweisprachi-gen topographischen Anschriften konnten in Sudkarmten bisher nicht aingebracht werden, weil die Minderheiitenfeststellung moch ausstandig ist... «
Zares znane, ali kljub temu jako zanimive trditve. Medtem ko piščeva duhovitost v zadevi podiraveljiske kmetijske šole ter 'kulturnega referata le še upošteva člen 7 državne pogodbe, v zadevi dvojezični topografskih napisov, kar na lepem ignorira ta vsekakor važni politični dokument. Sledi: avtor tega spisa se je poslužil tako imenovane »dvojne mere«. Dejstvo namreč, da celotna državna pogodba ne pozna kakega ugotavljanja manjšine, da pa nasprotno med drugim zahteva realizacijo glede dvojezičnih napisov, dejansko ne dovoljuje drugega zaključka. Dopisnik »Sudpretss« pa je kot obdelovalec dvojezičnega ozemlja ter koit sejalec »dvojne mere«, ponovno žel sad domovini-zveste nelogike.	J. K.
SLOVENSKI IZSELJENCI NA ŠVEDSKEM
Mohorjev koledar za 1971. leto piše o slovenskih izseljencih na Švedskem: Ponekod, npr. v Malmo, se začenja pouk slovenskega jezika izven šole na pobudo švedskih oblasti. Te plačajo tudi učne moči za to povsod, kjer se prijavi najmanj šest otrok za ta pouk. Švedi sami so spoznali važnost tega, da znajo otroci tujih priseljencev oba jezika. Edino tako se morejo otroci na psihološko normalen način vključiti v novi narod. Edino tako je mogoče preprečiti duhovni prepad med starši in njihovimi otro-
ki, ki rastejo v popolnoma drugačnem o-kolju. Kakor izgleda, so Švedi v svoji narodnosti bolj utrjeni kakoir naši »Nemci« in jih kakšna izmišljena slovenizacija ne vrže kar tako iz ravnotežja.
SV. JOB PRI BRNCI
Minuli mesec nas je zapustil za vedno Tavčarjev Lenart. Na njegov rojstni dan ga je zadela možganska kap in nekaj dni pozneje ga jie dohitela smrt. Moramo se ga spomniti še na tem mestu in še potrditi, da je bil res blagega srca, saj mu je g. dekan MiiLlonig napravil res lep nagrobni nagovor.
Svoji družini je bil zvest oče, domu skrben gospodar, narodu pa navdušen narodnjak. Že v mladih letih se je udejstvoval pri našemu »Dobraču« kot dober igralec, posebno pa kot pevec. Več let pa je bil celo tajnik društva. Na tem mestu se mu danes prav iz srca zahvaljujemo za njegov idealizem. Zelo pogrešala ga bo tudi vsa vas, saj je rad ustregel ali pomagal komurkoli, ki ga je prosil za uslugo ali za pomoč. Bil j,e res sosed-mejaik. Naj počiva v miru. Vsem sorodnikom po tej poti najiskrenejše sožalje.
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
Družini našega 'pevovodje Semiju Trisni-fcu in njegovi soprogi, pd. Wirtovim v Ločah, se je rodil sinček, ki bo delal družbo sestrici Mihaeli. Krepkega fantka so krstili v domači farni cerkvi na očetovo ime. Srečnim (Staršam vsi čestitamo. Z njim se veselijo, zlasti ljubitelji zbora »Baško jezero«, saj jie to znamenje, da se bo petje med Kepo in Baškim jezerom še nadalje gojilo.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za drugič. Cenjene dopisnike prosimo, da nam to oprostijo.
Uredništvo
Koroški Slovenci pri kanclerju
Zvezni kancler dr. Bruno Krei-sky je v petek, 18. decembra 1970, ob navzočnosti zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja in koroškega deželnega glavarja Hansa Sime, sprejel predstavnike obeh slovenskih organizacij.
Dr. Reginald Vospernik in doktor Franci Zwitter sta nakazala odprta vprašanja koroških Slovencev. Kancler je do nekaterih zavzel tudi konkretno stališče.
Obširneje bomo o razgovorih poročali v prihodnji številki.
CELOVEC
V nedeljo, 20. decembra, bo ob 16. uri popoldne, v cerkvi sv. Jožefa Siebenhugel, slovenska božja služba. Slovenci iz Celovca in okolice vabljeni,
KOTMARA VES (Zlata poroka)
Čeprav biva na visokih Gurah in še na zadnjem koncu kotmirske fare, pa vendar,' kdo ne bi poznal Andreja Krušica, pd. Mo-tijevega očeta na Novem selu. Na romanjih in drugih izletih so ga mnogi spoznali in občudovali, tega že priletnega, pa vendar tako živahnega, elegantnega in zelo družabnega kmeta. Ves dan, in če treba tudi pozno v noč zna prijetno zabavati veliko družbo. Mnogi so že spraševali, od kod neki ta mož jemlje to znanje. Motijev oče ne le veliko bere, temveč zna vse, kar je
bral tudi živo in šaljivo posredovati drugim. V letošnji jeseni pa pravijo oče svoji zvesti življenjski spremi jev a vki:	mama,
petdeset let je že, odkar sva si podala roko, in ves ta čais sva se imela rada, mamca, to bo treba praznovati. In res, za soboto, 21. novembra, ob enajsti uri, sta povabila zlati ženin in nevesta svoje številne otroke in vnuke, pa tudi sosede k zlati poročni maši v podružno cerkev svete Marjete. Davno dane obljube sta obnovila, naito pa hvaležnega srca z vsemi navzočimi zapela Bogu zahvalno pesem. Z zlatimi šopki se je podala vesela dražba na Motijev dom. Že pred cerkvijo in na domu so vnukinje in vnuki poskrbeli za slavju primerne deklamacije. In ko je sedla prijetna družba za pogrnjene mize, je že kazalo, da slavja ne bo tako hitro konec. Za jedačo in pijačo je bilo bogato poskrbljeno, menda sta se morala žrtvovati kar dva prašiča. Ko pa se je množica nasitila, se je začelo pripovedovanje in prepevanje in smeh. Bolj je šlo proti večera, bolj jie bilo prijetno. Stricu Neč-ku so na citrah začele pokati Strane, a nič za 'to, če ena ali druga manjika, saj jih je še vedno dosti. Hanzi in Juran sta bila vsa v vsojem elementu: pesem za pesmijo, stare in novejše. Res, domače in prijetno je bilo. Ko pa je šlo na polnoč, so gostje dejali: Jutri je Gospodov dan, treba bo, da končamo. In ko so si v slovo podali roke, so zlatemu paru še enkrat želeli: Daj Vam Bog še dolgih let zdravja, zadovoljstva in veselosti. Temu voščilu se pridružujemo vsi, ki Vaju, Motijev oče in mama, poznamo in spoštujemo.
Pri sveti Marjeti, v podružnici lepi se zbralo veliko nas svatov je, da počastimo v krasu te prelepe jeseni, zlato poroko očeta in matere Matijeve.
Zbudili so čuti spomine hude in tudi lepe, a vera globoka jih premagala je, enoglasno smo želeli mi zbrani vsi, da še diamanten jubilej vama Bog podari.
Na njih domu prijetnem veseli vsi, smo prepevali pesmi narodnosti, s citrami igrali, s kitaro spremljali, so srca navzočih, osirečalt jiiih.	M. Ž.
Udeleženci protestnega zborovanja na ljubljanski filozofski fakulteti so nam poslali
RESOLUCIJO
v kateri med drugim pravijo:
Ugotavljamo, da se v zadnjem času po svetu krepijo mednacionalni spopadi, ki jih izzivajo in odkrito podpirajo hegcnionistične sile. Zato smatramo, da zadnji zaplet med Italijo in Jugoslavijo ter dogodki v Avstriji in Bolgariji niso osamljen primer. Opozarjamo na usodnost takih početij, ki se jim morajo postaviti po robu vse napredne sile v svetu.
■	Obsojamo najnovejše fašistično izzivanje v Italiji, ki ga je spodbudila uradna izjava italijanskega zunanjega ministra Mora »o italijanskih pravicah do bivše cone B«.
■	Obsojamo šovinizem, ki se je pokazal ob priliki praznovanja petdesetletnice koroškega plebiscita.
■	Ugotavljamo sovpadanje šovinističnih izgredov na Koroškem in Štajerskem, fašističnega nasilja v Trstu in bolgarskih zahtev po Makedoniji.
■	Podpiramo demokratične sile v Italiji in Avstriji, ki zahtevajo dosledno izpolnitev zakonskih in ustavnih določil.
■	Podpiramo zahtevo predstavnikov slovenske manjšine v*Italiji, ki so jih izoblikovali v spomenici predsedniku italijanske vlade Colombu.
■	Podpiramo zahteve slovenskih organizacij na Koroškem in slovenskih študentov in dijakov za prepoved neonacističnih organizacij, uresničitev dvojezičnega šolstva in zagotovitev enakopravnih možnosti za enakopraven kulturen, političen in gospodarski razvoj. Opozarjamo, da se za zahtevami po ponovnem ugotavljanju manjšine skriva težnja po likvidaciji.
■	Zahtevamo odstranitev napisa na spomeniku v Gradcu.
■	Dobri sosedski odnosi naj temeljijo na principih ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in enakopravnosti ter uresničevanja pravic manjšin. Rešitev odprtih vprašanj manjšine je konkreten prispevek h krepitvi medsebojnega zaupanja.
Za pravično stvar
Mogočna manifestacija in protesti proti nedavnim izgredom neofašistov na Tržaškem in šovinistični gonji proti Slovencem na Koroškem (v glavnem proti nezaslišanemu članku, »Ruf der Heimat«, periodičnemu listu Heimatdiensta, o tem je naš list že poročal) je v soboto, 12. decembra, v Ljubljani pokazala, da imajo slovenski študentje in srednješolska mladina (bilo jih je 5000) objektiven čut za pravico. Mladina, ki je šla na ulice, je pokazala svojo odločnost za obrambo interesov slovenskega naroda, tako na Primorskem v Italiji kot na Koroškem.
Voditelji tega demonstrativnega pohoda in zborovanja so poudarili, da ne gre za nikakršen slovenski šovinistični nacionalizem, saj so opozorili manifestante, naj se na ulicah vedejo, tako da ne bodo z ničemer
prizadeli nacionalnih čustev italijanskih in avstrijskih krogov. Posamezni govorniki so primerjali sedanje stanje z leti naraščajočega nacizma v Evropi ter pozvali mladino, naj budno in trezno spremlja dogodke.
S transparenti so izražali podporo sedanji politiki, hkrati pa podporo slovenskim skupnostim v Italiji in Avstriji, ki se bore za svoje pravice.
Ljubljanski študentje so objavili odprto pismo slovenskemu ljudstvu, v katerem je med drugim rečeno, da naj bi slovenski manjšinski problem prenesli celo v Združene narode.
Podobne demonstracije, kot so bile v sobotnih opoldanskih urah po ljubljanskih ulicah, so bile tudi v Kopru, Piranu, Sežani, Novi Gorici, Idriji, Kočevju, v Trbovljah in Mariboru.
fTVl tedenski program |tvJ
RADIO CELOVEC
TOREK, 22. 12.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Koroška povest (V. Polanšek: Obirjan —
8.	). — SREDA, 23. 12.: 13.45 Informacije — Cerkev in svet — Našim mladim poslušalcem. — ČETRTEK, 24. 12.: 13.45 Informacije — Dr. Erik Prunč: »Marija rožce brana« (Božic v slovenski ljudski pesmi). — PETEK, 25. 12.: 7.00 Božični nagovor krškega škofa ddr. Jožefa Kostnerja — Božič 1970 (Pripravili in izvajajo slovenski celovški bogoslovci). — SOBOTA, 26. 12.: 7.00 Svetonočna blagovest (Koncert božičnih pesmi). Izvaja Consortium mu-sieum Ljubljana. Dirigent: Mirko Cuderman. — NEDELJA, 27. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 28. 12.: 13.45 Informacije — Za našo vas.
-	TOREK, 29. 12.: 13.45 Informacije - športni mozaik — Koroška povest (V. Polanšek: Obirjan —
9.	). — SREDA, 30. 12.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — ČETRTEK, 31. 12.: 13.45 Informacije — Preč je zdaj to staro leto! — PETEK, 1. 1. 1971: 7.00 Našim poslušalcem — veselo in srečno novo leto! — SOBOTA, 2. L: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
TOREK, 22. decembra: 18.00 Aktualnosti iz krščanstva — 18.20 »Konj, ki kiha«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 ORE danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem? veselo ugibanje — 21.00 »Miška, ki je tulila«, politična filmska satira - 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 Mednarodni dnevi jazza na Dnnaju.
SREDA, 23. decembra: 11.00 Program za delavce: »Miška, ki je tulila« - 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Božično darilo« — 17.00 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.30 Tukaj prihaja Peter — 18.00 Sonce, sneg, varnost
—	18.20 »Konj, ki kiha«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika - 18.50 Kuhinja v televiziji
—	19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Pesem iz Avstrije — 21.00 Spotoma ob koncu tedna - 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.20 »Luč v temi«, film.
ČETRTEK, 24. decembra (Sveti večer): 10.00 Brez doma — 11.40 Teddy Brum — 11.55 »Pustolovščina«
-	12.05 »Nekoč je bi! tiček« - 12.40 Sivokožušček
in dolgonožec — 12.50 »Trio-trao-trio«, lutkovna igra — 13.15 Ukradeni nos — 1355 čarobni lonci — 13.45 Bill in njegovi predrzni zajci — 13.55 Zapuščena polževa hišica — 14.05 Timoškovo božično drevesce — 14.15 Heidi — 15.55 »Snežna in Žarna« — 16.30 Božična zgodba Carla Orffa — 16.55 Noel in avtomobilčki — 17.00 Leteče kolo — 18.00 Božič v belem — 19.00 Poslanica miru — 19.45 Čas v sliki — 20.00 škofov govor — 20.15 Sveta noč, božična legenda — 20.45 Svečana večerja na sveti večer — 21.50 »Lilije na polju«, verska komedija — 23.25 Karl Richter — 23.50 Polnočnica iz stolnice v Avilli v Španiji.
PETEK, 25. decembra: 18.55 Božična maša — 13.40 Koncert ORF — 14.45 Za otroke od 6. leta dalje: Tuji vitez — 15.10 Dimnikar na mavrici —
16.35	Heidi in Peter, mladinski film — 18.05 »Konj, ki kiha«, lahko noč za najmlajše — 18.10 Pustolovščina Toma Sawyerja in Hucklcbcrryja Finnsa
—	19.45 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Grič vojskovodij — 21.55 Čas v sliki
—	nočna izdaja — 22.10 Dežela dežja.
SOBOTA, 26. decembra: 14.10 Za otroke od 6. leta dalje: Toby in Tobija — 14.45 Za otroke od 11. leta dalje: Daktari — 15.35 Klub seniorjev — 16.30 Zvezde opoldne — Zvezde nad Mont Blancom, film — 17.45 Dober večer reče Heinz Conrads — 18.10 »Konj, ki kiha«, lahko noč za najmlajše —
18.15	Pustolovščina Toma Sawyerja in Huckleber-ryja Finnsa — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Šport —
20.15	Nobeden ne podeduje za sebe — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.00 »Slučaj Pardin«, kriminalni film.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
9.35	TV v šoli - 10.40 Ruščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina — 17.10 L. van Beethoven: VI. simfonija — 18. Tiktak — 1830 Srečanje v studiu 14: Jo Stahl — 19.05 Utrgal ti bom veter, da bi te ustavil — 19.30 Osebna nega: Pravilna prehrana — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Čas ljubezni — 21.40 Glasbeni festival za veliko nagrado Luksemburga — 22.35 Poročila.
SREDA, 23. 12.: 9.55 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrabze — 17.48 Napoved sporeda — 17.50 Ras tirno — oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Kalejdoskop
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let: Leto 1944 — 21.45 Jazz na zaslonu — ... Poročila.
ŠKOFIJSKA SINODA JE ZBOROVALA
»Podjunska glasbeno-pevska skupnost« Vas prav prisrčno vabi na
VESELI POPOLDAN v gostilno Planteu v Goričah, v sobo-to> na praznik sv. Štefana, dne 26. 12. 1970. Začetek ob 2. uri popoldan.
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na igro v petih dejanjih
»BELE VRTNICE«
Li bo v nedeljo, 27. decembra 1970, ob pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer v dvorani pri Miklavžu.
Vse prijatelje in ljubitelje naših prireditev vabi	Odbor
Farna mladina v Vogrčah priredi na dan Sv- Štefana, 26. decembra, ob pol treh popoldne božični misterij v 4 dejanjih
HENRIK GOBAVI VITEZ Spisal Ksaver Meško
_ Ob Meškovi pesniški besedi in dramami bo vsak najlepše doživljal božično skrivnost! Zato vsi prisrčno vabljeni!
V nedeljo, 20. decembra, ob dveh popoldne, bo v dvorani pri cerkvi na Radišah poučna igra
»SLEPA TILKA«
Igrajo dekleta gospodinjske šole iz Št. Ivuperta pri Velikovcu. K obilni udeležbi Vabljeni na sončne Radiše od blizu in daleč!
Farna mladina iz Vogrč gostuje v nede-jj°> 27. decembra ob pol treh popoldne v tarni dvorani v Žvabeku z božičnim misterijem v 4. dejanjih
HENRIK GOBAVI VITEZ Spisal Ksaver Meško
v. Vsi lepo povabljeni k naši najlepši bo-*rčni igri!
V soboto, 12. decembra, je bil zgodovinski dan krške škofije. Zbrali so se izvoljeni in imenovani člani sinode po slovesni sv. maši k otvoritvenemu zasedanju, da bi izvolili člane predsedstva centralne komisije in voditelje posameznih zborovanj.
Valiik pomen škofijske sinode je bil v tem, da so prvikrat z duhovniki sodelovali tudi laiki pri posvetovanjih in glasovanju in drugič, da se vrši sinoda po drugem vatikanskem koncilu, v čaisu, ki je poln revolucij, nemira, nejasnosti in negotovosti. Toda katoliška Cerkev želi, da u-,stvari nove poti za prihodnost. Pri sinodi 'bodo poskušali duhovniki, redovniki in laiki -spoznati razmere časa, se o tem po-razgovariti in izdelati nove smernice, kako naj bi v prihodnje čim uspešneje služili prebivalstvu.
Delo sinode ni samo naloga sinodalov, marveč moma biti tudi stvar vseh koroških katoličanov. Po župnijah in dekanijah naj bi pretresali in razmišljali o predlogih sinodalne komisije.
Na otvoritvenem zasedanju so bili navzoči najodličnejši predstavniki cerkvenega, gospodarskega in kulturnega življenja dežele.
Nisem še utegnil odgovoriti na Tvoje poslednje, nad vse zanimivo pismo, ko me je dohitela tragična vest, da si se smrtno ponesrečil.
Še danes se živo spominjam, ko sva se v Dobu prvič srečala. Bilo je ravno v času, ko se je končal Tvoj poizkus, da bi prenovil kmetijsko šolo v Podravljaih. Končal se je tako, da si bil vržen na cesto.
Vse Tvoje življenje je bilo tipično izmaličeno ne samo zaradi pritiska in ovir, ki si jih bil deležen kot Slovenec, temveč tudi, in morda predvsem, ker si bil žrtev ozkega političnega in idejnega vzdušja v
Slovenci so nemalo z začudenjem zaznali, da škof dr. Jožef Kostner pri svojih nagovorih ni spregovoril malo več slovenskega, kot pa samo par pozdravov. Ozračje pni svečani otvoritvi sinodalnega zasedanja je bilo še nekako pozitivno, ker so govorili le o sestavljanju pravil. Po pravilniku ima vsak Slovenec pravico pri zasedanjih govoriti v svojem materinem — slovenskem jeziku. Prezidij sinode je nastavil posebnega tolmača, ki naj bi te slovenske govore prevajal tudi nemškim sinodalom v nemščino.
Izmed 194 sinodalov je 26 slovenskih, ki s'o bili uraidlno poklicani, izvoljeni ali imenovani. Statut sinode predvideva, da se morejb predlogi komisij prevesiti 'tudi v slovenščino, če te zahteva slovenski sinodalni krožek. Glavno tajništvo sinode se obveže, da ise pri izdajanju informacijskega materiala upoštevajo 'tudi okolnosti dvojezičnega ozemlja.
Na koncu tega članka naj bi še omenili, da Slovenci želimo in pričakujemo, da bi škof, ki je pastir vernikov obeh v deželi živečih narodnih skupnosti, spregovoril, poleg izključno samo pozdravnih besed, kaj več v slovenskem jeziku.
naših manjšinskih organizacijah samih. Le malokdo Te je razumel, le malokdo cenil Tvojo iskreno izpovednost, še manj bil voljan sprejemati zaključke Tvojega ostroumnega analitičnega duha.
Bil si moj veliki učitelj, filozofskega načina mišljenja in izražanja. V najinih po-govrih si mi živo odprl občutek Skupnega izvora filozofije in naravoznanstva. Kadar sem prišel poleti v Dob, sva presedela ure in ure ob Tvojih čebelah in razpravljala o vsem mogočem. Morda so bili najini pogovori prav zato tako zanimivi in naravnost prežeti s prijetno napetostjo, ker sva gledala
ČETRTEK, 24. 12.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Lovske zgodbe Lažnjivega kljukca — 18.00 Zapojte z nami —
18.15	Obzornik — 18.30 Velika pustolovščina — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. Marodič: Amerika — 21.25 Kulturne diagonale — 22.00 S. Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester — orkester RTV Ljubljana, solistka Dubravka Tomšič — ... Poročila.
PETEK, 25. 12.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.40 Lovske zgodbe lažnjivega Kljukca — 17.55 Čarobna piščalka — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasba za staro in mlado — 19.00 Mozaik — 19.05 Pogled naprej — dokumentarna oddaja — 20.00 TV dnevnik —
20.35	Ob 75-letnici prve javne filmske predstave: Molk je zlato — 22.15 Glasbeni festival za veliko nagrado Luksemburga — 22.45 Poročila.
SOBOTA, 26. 12.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce — 16.50 Obzornik — 16.55 Po domače z ansamblom Pavla Kosca — 17.20 Ivanhoe — serijski film — 17.45 Državno prvenstvo v košarki — CZ: Beograd — 19.20 Po ulicah Kabula — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zabava vas Gilbert Bccaud — 21.40 Svet v katerem živimo — film — 22.05 Nepremagljivi - serijski film - 22.55 TV kažipot - 23.15 Poročila.
na življenje iz popolnoma različnih izhodišč, iz ozadja popolnoma različnih življenjskih poti in izkušenj. Morda je bila ravno ta najina 'različnost tisti magnet, ki naju jie stalno pritegoval, pa čeprav sva se miselno znova in znova razhajala.
Ravno sedaj, ko so se meni odprle nove razsežnosti življenjskega spoznanja, ko sem hotel svoje nove življenjske zaključke preizkusiti v ognju Tvojega kritično-anali ličnega duha, je bila pretrgana nit Tvojega življenja. Vrzel, ki mi jo je Tvoj nenadni odhod zapustil, mi ne bo mogel nihče napolniti. Tvoja številna pisma, ki so bila včasih skoraj razprave, mi bojo ostala kot dragocena dediščina Tvojega življenja v trajen spomin.	Tvoj Dušan
Nacu Trehtarju v slovo
IZ FILMSKEGA SVETA:
Marie Liljedahl -
»O Mariji Liljedahl bi se dalo kar precej govoriti,« nam je dejal mož iz filmske branže, katerega smo prosili, naj pove kaj o novi švedski zvezdi, ki je začela sicer doma, kariero pa naredila v Italiji, Združenih državah in v Nemčiji.
»Marie ima tisto, čemur ponavadi rečejo z eno besedo izžarevanje, jaz pa to imenujem osebnost. V poklicu, kakršen je moj, imaš v enem letu opravka z nekaj tisoč ljudmi — večina jih takoj izgine v pozabo, drugih se včasih še spomniš, nekaterih pa ne pozabiš nikoli. Ti ljudje se ti vtisnejo v spomin, ko jih doživiš v kakšni posebni situaciji. Ali ste morda videli nemški film Sneguljčica in sedem škratov?«
»Ne, žal ne.«
»Ničesar niste zamudili. Imel sem priložnost, gledati snemanje nekaj prizorov, vsebino pa bi najbolj jedrnato opisal tako, da ima v tem filmu Sneguljčica razmerja s celim kupom različnih oseb in bitij. Predstavljajte si atelje z običajno opremo, rekviziti, scenskimi delavci, osvetljevalci, vsaj enim režiserjem, in morda še producentom. Odmor. Ljudje postajajo naokoli v skupinah, se pogovarjajo, berejo scenarij ali časopise; kajenje je prepovedano. Nenadoma pride do razprave: vse zaživi, glasovi in roke se dvigajo proti stropu. Takšni prizori so običajni pri vsakem snemanju — razen seveda, kadar snema Ingmar Bergman. Takrat so vsi tiho kot miške, če Ingmar molči, ali se valjajo od smeha, če se Ingmar nasmehne. V Nemčiji pa nimajo nikakršnega Bergmana — prepir se torej nadaljuje.
T edaj pa vstopi Marie Liljedahl. Vsi nenadoma reagirajo, se spremenijo. Ne samo zato, ker je Marie nenavadno lepo dekle, ki bo pravkar zapleteno v groteskno
V NEKI VAŠKI ŠOLI SO SE UČILI O STVARJENJU ČLOVEKA. »TOREJ, LJUBI BOG JE NAREDIL ADAMA IZ PRSTI ALI ILOVICE. KAJ PA JE NAREDIL POTEM?« JE BIL KATEHET RADOVEDEN. DESETLETEN KMEČKI FANTIČ MU JE ODGOVORIL: »POTEM JE POČAKAL, DA SE JE ADAM POSUŠIL.«
svetlolasa zvezda
sceno z medvedom, ampak zaradi njene nepristopnosti, osebnosti, kakršno imajo velike zvezde.
To je poseben fenomen. Ne bi se hotel prepirati, katera igralka je lepša od Marie, sedaj govorimo o lastnostih, ki jih ni mogoče izmeriti, stehtati ali kako drugače primerjati.
Kakšna oseba jih preprosto ima in Marie jih vsekakor ima. Njen oče je Šved,
mati pa Poljakinja in morda je njena mešana kri tista, ki Marie dela tako posebno.
Ali se spominjate, kaj se je zgodilo v Londonu? Marie je prišla tja s svojim najnovejšim filmom, pa so ga na carini zadržali. Film bi sicer lahko dosegel velik u-speh, Marie pa je tudi tako veliko pridobila na popularnosti.«
»Se pravi, da bo v bodoče vredno staviti na Marie?«
»Na vsak način, Marie Liljedahl je največja švedska zvezda, takoj za Ingrid Bergman in Anito Ekberg. Kar zapomnite si to!«	D. V.
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
Boksarski zaslužek stoletja
Caissius CIay ni izpolnil obljube: ini namreč zmagal v devetem krogu, temveč komaj v 15. To je bil obenem prvi poraz Bonavene pred koncem, nihče ga do sedaj, namreč ni premagal s k.o., niti Frazi er, s katerim se je do sedaj dvakrat srečal. Po matchu je Bonavena izjavil, da je Clay nedvoumno najmočnejši boksar, ki ga je kadarkoli srečal: »Frazier nikakor ne bo zdržal celih 15 krogov proti Muhamedu.«
V devetem krogu, ko bi Bonavena moral končati na tleh, je prav Clay bil v precejšnji težavi. Kljub temu je Clay pred koncem kroga dvakrat zelo močno zadel Argentinca, ki je bil videti nekoliko šibak na nogah. Tudi Clay je ob koncu devetega kroga krvavel iz ust.
Tako prideta boksarja do 15. kroga. Clay je imel vedno nekaj prednosti v točkah. V tem krogu pa Glav z dvema dobro odmerjenima udarcema spravi prvič Bonaveno na tla. Po osmih sekundah se Argentinec le nekako pobere, takoj nato pa zopet konča na tleh. Tokrat sodnik brez pomišljanja proglasi Claya za zmagovalca s tehničnim k.o. 57 sekund pred koncem srečanja.
Clay po matchu zelo pohvalil Bonaveno, ki da je najboljši nasprotnik, ki ga je do tedaj srečal.
Ta dvoboj si je ogledalo nekaj' nad 19 tisoč gledalcev, ki so plačali skupno 615.401 dolarjev. To je bila Clayeva 31. zmaga in Bonavenov 7. poraz.
Clay je dobil 18,7 milijona šilingov, Bo-
navena pa 10 milijonov; pravijo, da bo pri boksarskem dvoboju Claj—Frazier februarja 1971 zaslužek zasenčil vse dosedanje.
NOGOMET
Italija—Irska
V 6. kvalififcacijislki skupini tekmovanja za evropski pokal narodov, kjer je tudi Avstrija, je Italija premagala Irsko is 3:0 (2:0). Italija je v tem srečanju res zmagala, toda rezultat ne pove vsega, kajti Irci so bili v drugem delu igre boljši nasprotniki. Dejstvo je, da italijanska reprezentanca brez Rive v napadu le težko igra uspešno. (Kot jie znano, se je Riva na tekmi z Avstrijo težko poškodoval.)
UMETNO DRSANJE
Dne 9. in 10. januarja prihodnjega leta se bo pričelo v celovški mestni hali avstrijsko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu za moške, ženske, za dvojice in za plesne pare. Tekmovanje se bo odvijalo v dkviru 80-letnice Drsalnega društva »Vrbsko jezero«. Nastopala bo tudi Trixi Schu-ba, ki jie zasedla lani 2. mesto na svetu. V Celovcu se bo tudi odločilo, če bo Avstrija lahko nastopila na olimpijskih igrah leta 1972 v Sapporu na Japonskem.
• Kubanska reprezentanca je osvojtilla naslov svetovnega prvaka v basebalu (igra z žogo). V čimallimi tekmi jie premagala reprezentanco Združenih ameriških 'držav & 5:3.
1 Ivanhoe 1
mmMB 41 mrnmmš
»Dobro si povedal, vrli svobodnjak,« je odvrnil Črni vitez; »in če spoznate mene za vrednega, da dobim pri tej stvari kako nalogo, in jih najdem med temi hrabrimi možmi nekaj, ki hočejo iti za pravim angleškim vitezom, zakaj tako se smem pač imenovati, tedaj sem pripravljen, da jih z vso spretnostjo, katere me je naučila izkušnja, povedem v naskok na ita grajski zid.«
Ko jie tako vsak voditelj dobil svojio nalogo, so pričeli prvi naskok, čigar izid je bralec že zvedel.
Po zavzetju mostišča je Črni vitez poslal Locksleyu vest o srečnem dogodku, proseč ga obenem, naj tako bistro pazi na grad, da branilci ine bodo mogli izbrati svojih moči za nenaden izpad, is katerim bi spet zavzeli vnanjo utrdbo. To je vitez najbolj želel preprečiti, vedoč, da bi se v naglici zbrani in meizvežbani, nepopolno oboroženi in vojnega reda premalo naučeni dobro-voljci, katere je vodil, v primeru nenadnega napada slabo obnesli v bojiu s starimi vojlalki normanskih vitezov, ki so bili dobro oskrbljeni z obrambnim in napadalnim o-rOžjiem in so mogli v svoji samozavesti, izvirajoči iz popolne discipline in izvežbano-isti iv rabi orožja, izlahka kljubovati vnemi in navdušenju oblegalcev.
Vitez je porabil odmor za to, da je dal napraviti nekakšen plavajoč most ali dolg splav, s pomočjo katerega jie upal priti čez jarek kljub odporu sovražnikov. To delo je zahtevalo nekaj časa, ki ga jie bilo vodjem item manj žal, ker je imela medtem Ulrika priliko, da njim v korist izvrši svoj načrt, kakršenkoli bi že bil.
Ko je bil splav narejen, jie Črni vitez nagovoril oblegalce: »Prijatelji, narobe bi bilo, če bi zdaj še čakali. Sonce se spušča v zaton in moji opravki mi ne dovoljujejo, da bi zamudil z vami še en dan. Razen tega bi bilo čudež, če ne bi konjeniki iz Torka udarili po nas, ako hitro ne izvedemo svojega namena. Zato naj stopi eden izmed vas do Locksleya in ga pozove, da obsuje nasprotno stran gradu s točo puščic ter se pomakne naprej, kakor da bi hotel napasti; vi pa, zvesta angleška srca, stojte pri meni in bodite pripravljeni, da spravimo splav preko jarka, kakor hitro se odpiro vrata olb našem boku. Pogumno udarite z menoj na ono stran in mi pomagajte, da razbijemo izpadna vrata v glavnem grajskem obzidju. Tisti izmed vas, ki jim ta posel ne prija ali ki so preslabo oboroženi zanj, naj zasedejo vnanji utrdbeni zid in nategnejo strune svojih lokov do ušes ter gledajo, da po-strele vse, kar se bo pokazalo na obzidju. — Plemeniti Cedric, ali hočeš sprejeti vodstvo tistih, ki ostanejo tu?«
»Ne, tako mi Herevvardove duše!« je rekel Sas. »Voditi sicer ne znam, a potomci naj me še v grobu preklinjajo, če te ne bom med prvimi spremljal, kamorkoli nam boš kazal pot. Pravda je moja in spodobi se mi, da stojim v ospredju borbe.«
»A pomisli, plemeniti Sas,« je dejal vitez, »da nimaš ne oklepa ne oglavnice, ničesar razen tega lahkega šlema, ščita in meča.«
»Tem bolje!« je odvrnil Cedric; »toliko laže mi bo plezati na te zidove. In — oprosti mi, da se pobaham, gospod vitez — danes boši videl, da se gola saška prša prav tako drzno nastavijo nevarnostim bitke, kakor le kdaj normainska v svojem jeklenem oklepu.«
»Tedaj — v imenu božjem,« je velel vitez, »odprite vrata in spustite plavajoči most v jarek.«
Vraita, ki so vodila izza notranjega zidu mostišča v jarek, ravno nasproti izpadnih vrat v glavnem grajskem obzidju, so se
zdaj mahoma odprla in zasilni most je zletel v vodo, tako da je segel od vnanje utrdbe do gradu in ponujal za dva borca vštric spolzko, nevarno pot preko jarka.
Ddbro vedoč, kako važno je, da presenetijo 'sovražnika, Sta Črni vitez in tik za njim Cedric planila na most ter dospela na ono stran. Tu je jel vitez s sekiro udrihati po grajskih vratih; kamenja in strehe oblegalcev so ga deloma varovale razvaline prejšnjega dvižnega mostu, ki ga je templjar po svojem umiku z mostišča razdejal, a čigair vrhnji del je še vedno visel nad vbodom. Vitezovi spremljevalci niso imeli takega izavetjia; dva so mu takoj ustrelili s samostreli, dva druga sta padla v jarek; ostali iso ise umaknili nazaj v mostišče.
Položaj Cedrica in Črnega viteza je postal zdaj res nevaren in bi se bil še poslabšal, da ni bilo vztrajnosti lokostrelcev v vnanji utrdbi, ki so brez prestamka sipali svoje puščice ina obzidje in s tem odvračali pozornost branilcev ter dajali poveljnikoma nekoliko- duška od plohe puščic, ki bi ju bila drugače premogla. A njiju položaj je bil sila nevaren i-n je postajal od trenutka do trenutka bolj' grozeč.
»Sramujte se vsi!« je kriknil de Bracy vojakom okoli sebe; »samostrelnike se imenujete, pa dajete tema dvema cuckoma, da vztrajata na svojem mestu pod grajskimi zidovi? Rušite kamne, ki štrlijo iz zidu, če nimate boljšega. Dohodke krampe in navore in dol s temle velikanskim zobom! Pokazal je na mogočen kos dbklesamega kamenja, ki je štrlel iz zaslona.
Prav tedaj so oblegalci zapazili rdečo zastavo na vogalu stolpa, ki ga je bila Ulrika opisala Cedricu. Vrli svobodnjak Looksley j|o je prvi zagledal, ko je prihitel na vnanjo utrdbo, da bi videl, kako napreduje naskok.
»Sveti Jurij!« jie vzkliknil. »Veseli sveti Jurij za Anglijo! — Naskočite, drzni svobodnjaki! Zakaj puščate dobrega viteza in plemenitega Cedrica, da sama zavzemata prehod? Naprej, prismojeni menih, pokaži,
Filmske zanimivosti
AGENTOVE DRAGOCENOSTI
Nedolgo tega so neznani tatovi oropali tudi vilo filmskega tajnega agenta 007 Sea-na Conneryja v Londonu. Bivši tajni agent je tatvino takoj prijavil Scotland Yardu, ter sestavil natančen spisek vseh ukradenih predmetov. Na prvo mesto, pred nakitom in umetniškimi slikami, je navedel svojih pet dragocenih lasulj.
VANESSA O HAŠIŠU
»Vedno več mladih ljudi posega po hašišu in drugih mamilih,« pravi znana igralka Vanessa Redgrave:
»Narkomani zapravljajo svoj čas. Da bi se človek počutil srečnega in sproščenega, mu bolj pomaga ljubezen. To je bolj zdravo.«
BEG JANE FONDA
Ameriška igralka Jane Fonda, žena francoskega režiserja Rogerja Vadima, je nenadoma zapustila Washington in se t) spremstvu policijskega agenta vrnila v Pariz. Za beg v Evropo se je odločila neka] ur za tem, ko je preko telefona prejela grožnjo, da bo končala kakor Sharon Tate.
LITTLE TONY se je zaročil s svojo partnerko v filmu »Živele žene« Stefanio Dorio. Francoski komik JAQUES TATI pripravlja nov film »Promet«. JERRY LE-WIS se bo prvič pojavil kot režiser v filmu, kjer ne nastopa. To bo film »Še enkrat«-Angleška princesa ANA se bo na Olim-piadi v Miinchnu 1972 pojavila kot jahal-ka. ALEX PONTI, starejši sin producenta Carla Pontija, se je poročil z Anabello Blasetti. Španski slikar SALVADOR DALI je na večerji, ki jo je sam priredil, pojedel v prisotnosti gostov živo ribo in živega polipa. RICHARD BURTON bo v filmu »Zračni napad na Romela« nastopil kot režiser in glavni igralec. JEAN LOUS TRINTIGNAN bo v filmu »Človek s presajenimi možgani« igral play boya, ki so mu presadili Einsteinove možgane. RAY DO RET, vodja pop skupine »Mungo Jer-ry«, je izjavil, da mu zelo ugaja jugoslovanska narodna glasba.
da znaš udariti za svoj rožni venec! Naprej, vrli svobodnjaki! Grad je naš, prijatelje imamo v njem. Poglejte zastavo, ona je dogovorjeno znamenje — Torquilstone je naš! Mislite na čast! Mislite na plen! Se enkrat pritisnimo in grad bo naš!«
Pri teh besedah je napel svoj dobri lok in pognal enemu izmed oborožencev, ki jie pod de Bracyjevim vodstvom pravkar lomil od zobnice kos zidu, da bi ga vrgel Cedricu in Črnemu vitezu na glavo, puščico v prsi. Drugi vojak je vzel umirajočemu železni navor iz rok in bi bil res zrahljal kameni ti zob, da mu ni puščica predrla glave in ga mrtvega strmoglavila z obzidja v jarek.
»Umikate se, podli sužnji?« je rekel de Bracy. »Mount joie Saint Denis! — Daj meni navor!«
Zgrabil je zanj in se znova lotil zrahljanega zoba, dovolj težkega, da bi ne bil zdrobil samo ostanka dvižnega mostu, ki je varoval sprednja dva napadalca, ampak tudi surovo zbite deske, na katerih sta stala-Vsi so videli nevarnost in niti najbolj drzni izmed njih, ne izvzemši pogumnega meniha, se niso upali stopiti na splav. Trikrat je Locksley sprožil puščico na de Bracyja in trikrat je odletela od vitezovega nepredirnega oklepa.
»Prekleta bodi tvoja srajca iz španskega jekla!« je rekel Locksley. »Če bi jo bil skoval angleški kovač, bi jo te puščice predrle, kakor da je svila in platno.« Nato je pri" čel klicati: »Tovariša, prijatelja! Plemeniti Cedric! Umaknita se, počakajta, da se zid poruši.«
Nihče ni slišal njegovega glasu, zakaj trušč, ki ga je povzročal vitez s svojimi udarci ob vraita, bi bil prebučal dvajset bojnih trobent. Zvesti Gurth je skočil na pla' vajoči most, da bi posvaril Cedrica pred grozečo pogubo ali vsaj z njim vred poginil. Toda njegovo svarilo bi bilo prišlo prepozno, mogočni zob se je že majal, jn de Bracy, ki se je še vedno ubijal s svojo
■pv even hlev in še bolj revne jaslice |< so bile rojstni kraj našega Odreše-^ nika. Večkrat smo se že pač zgrabi nad trdosrčnostjo Betlehemčanov, ki 81 sveto družinico niso imeli stanovanja in strehe. Toda vprašajmo se, kje bi se danes Kristus rodil.
Morda kot najvišji kralj v kakšni pala-či? — »O, država in njen aparat mora biti 28 vse! Vera v politiki posameznih držav nirna opravka. Da, krščanstvo je preobrazi-1° svet, toda rimsko-katoliško je preveč. Ve-ruje v čudeže, v sv. Trojico, zahteva kato-liško življenje, priznava papeža in celo nje-govo nezmotljivost v verskih in nravnih naukih. Ne, Jezus s svojim naukom in vpli-v°m ne sme imeti moči!* Tako in podobno bi govorili razni voditelji. Posebno tisti, ki s° prijatelji brezbožnikov in oznanjajo raj
ne bi-
Večna modrost bi morda potrkala na vra-ta kakšnega vseučilišča, da od tu zasije Luč-Kristus vsemu svetu. Posvetovali bi se učenjaki. Le nekateri bi izgovorili besedo Bog. i-trugi bi se pa ob tej besedi že bali za svobodo znanosti, kakor da božje resnice niso nad vsemi uspehi človeškega uma. »Ni prostora za rojstvo božjega Odrešenika,* to bi bila najbolj pričakovana rešitev.
Bi umetnost odprla svoja zrnata vsemogočnemu Umetniku-Stvarniku? Zopet najbrž ne! Poslušajte slikarje, leposlovce, skladatelje, kiparje! Samo umetniškim smotrom mora biti posvečeno njihovo delo. Da, vera nudi mnogo lepega, ki dobiva izraza v vseh umetnostih; toda to, kar imenuje svet cesto umetnost, naziva vera že pogosto pohotnost, strast, pohujšanje. Kaj vse danes slikarji slikajo, pesniki opevajo, pisatelji vpisujejo, kiparji upodabljajo! Pod krinko um.etnosti, seveda. A ta umetnost je le v tem pogosto občudovanja vredna, ko zna na toliko načinov zastrupljati neumrjoče
na zemlji brez Kristusa. Kralj kraljev bi našel pri njih prenočišča in tališča.
\e hi se danes
duše. Kristus pa hoče čisto umetnost, noče mikov za greh. Hoče za mnoge umetnike preveč in zato ga odklanjajo. Tudi dostojnega rojstnega bivališča bi mu v svoji sredi ne dali. Kristus namreč hoče vse, pogajanj ne more poznati.
Mati božja in sv. Jožef bi še poizkusila. Tudi skozi mogočna mata bi stopila prosit za rojstno bivališče Jezusu. V sijajna poslopja bank, tovarn, v zakladnice gospodarskega kapitala bi stopila. A kaj ima Jezus opraviti pri denarju, premogu, železu, svili .. .It O, opraviti! Saj posvečuje vse in na-klanja k dobro uporabljenim svetnim dobrinam še višje duhovne dobrote. Toda gospodarji današnjih dni pogosto za Kristusa ne marajo. Strežejo radi le tistemu, ki upošteva njihovega malika — denar. Ob denarju so večkrat pripravljeni odkloniti tudi Zveličarja.
Bogati bi Gospodu prenočišča ne dali, ker bi se jim zdel preveč reven in ker hoče, da vse služi predvsem njemu samemu.
In tudi mnogi reveži bi v svoji zaslepljenosti bogate posnemali.
Za rojstno bivališče za Kristusa tudi dandanes najbrž ne bilo prostora nikjer.
Kristus rodili
Rodil bi se Gospod zopet v lesu, v revščini. Siromaki, ki si z delom in skrbmi sproti služijo svoj vsakdanji kruh, bi mu postlali prvo ležišče, borno in skromno, kakršno siromaki pač dati morajo. Ponižani in razžaljeni, kakor so bili pastirji med izraelskimi mogotci, bi z odprtimi rokami sprejeli nebeško Dete in mu nudili od svoje revščine.
Nebeško Dete pa bi kakor takrat blagoslovilo to siromaštvo, da bi prinašalo večjo zadovoljnost kot mogočnjakom njihovo bogastvo, da bi ta borni vsakdanji kruhek bolje šel v slast kakor presitim najizbranej-ša jedila.
Kdo je tako reven, kakor Kristus-človek v jaslicah? Nihče!
A zopet! Kdo je tako vzvišen kot Kristus zmagovalec, ki na lesu križa govori: »Dopolnjeno je.* Kdo ne bi rad s Kristusom združen, na zadnjo uro izgovarjal teh besed?
Pripravimo Gospodu, v jaslicah rojenemu in na križu zmagovitemu, prostor v svojem srcu! Da ga dobimo tudi mi v njegovem!	A. V.
KOŠČEK KRUHA
Mojemu dedu je bilo kakih šest let, ko je že služil za pastirja. Bila je pomlad, pasel je krave, v želodcu pa mu je krulilo. V njegovi pastirski malhi ni bilo kruha. Ni
mmmmmsmBsssm
Karel Mauser:
Sneta no e
Tako mehki nocoj glasovi so zvonov kot mrtvih mater tihi blagoslov.
Čez gozd gredo in plavajo čez vas kot skrbnih mater božajoči glas.
In Jezušček se v jaslicah smeji; tako smejo se materam oči.
Nocoj je sveta noč in v mislih vsem je srečno mesto Betlehem.
ga dobil niti pri kosilu, niti pri večerji. Dokler ni zrastlo in dozorelo žito, je vsa družina zarana jedla koprive na mleku. Od šibkosti se mu je delala tema.
To nam je pripovedoval s solzami v očeh. Kruh pa je jedel s takim spoštovanjem in previdnostjo, da se niti drobtinica ni izgubila. Če mi je padel košček kruha na tla, mi je rekel: »Poberi in poljubi ga!* Pobral in poljubil sem ga. In nato pojedel.
Ko sem bil še majhen pobič, tudi jaz nisem imel kruha na pretek. Niti črnega ni bilo vsak dan, bel pa samo trikrat na leto, za velike praznike. Lovil sem skorjice, kjer sem jih našel in jih hrustal. Kruh sem imel najrajši, a ga je bilo zmeraj manj, kot bi ga lahko zmlel. Stradal sem ga tudi med prvo in drugo vojno. In mnogi so ga stradali z menoj.
Zato se ne čudite, če vam nekaj povem.
Vedno me zaboli srce, kadar vidim ležati
Karel širok:
Marija Dete je rodila
Ob jaslicah opolnoči Marija Dete je rodila.
Se potožila je Marija:
»Še vode ni, da Dete bi umila, povojcev ni, da bi ga v nje povila.«
Še dobro ni izgovorila, že z neba priletela sta golobca dva, dva angela; prinesla sta dve kanglici vode, povojca dva, plenici dve.
In dete v hlevcu sta umila, narahlo, mehko ga povila v plenici dve, v povojca dva, dva bela božja sla, golobca dva, dva angela.
kruh na tleh. Ne le kako suho skorjico, ampak kose belega kruha, namazanega z maslom ali marmelado. Kak presit otrok ga je vrgel proč.
In vselej se spomnim časov, ko so ljudje mleli drevesno lubje in ga mešali med moko. Da, tudi taki časi so bili. To je bil grenek kruh. In vselej se spomnim tudi deda, ki je kot pastirček jedel koprive na mleku. In vseh tistih otrok, ki še dandanes umirar jo od lakote. Ne glejte debelo, ne čudite se! Tudi taki otroci so še na svetu.
V starih šolskih čitankah je bilo berilce o francoskem vojaku, ki je bil na poti v Rusijo. Objesten je zavrgel kos črnega kruha in zahteval belega. Dobil ga je. Črni kruh pa je romal v skrinjo. Ko se je vojak poražen in lačen vračal v domovino, so mu ga dali. Pojedel ga je za potico, četudi je bil trd kot kamen.
Tega berilca se še danes spominjam.
Nikomur ne privoščim, da bi se mu kdaj tako godilo kot francoskemu vojaku. A eno vas prosim: ne metajte kruha proč! To ni lepo, da ne rečem kaj hujšega, če ste siti in vam ponujajo kruh, recite: »Hvala, nisem lačen.* Pomislite, da je na svetu še mnogo lačnih otrok, ki bi se zgrozili, če bi videli kruh na tleh. A če najdete košček kruha v prahu, poberite ga! Ne zahtevam od vas, da ga poljubite, a poberite ga! Položite ga na tak kraj, da ga najdejo ptice! Potem me ne bo več bolelo srce. Porečem: lahko smo ponosni na naše otroke!
France Bevk
halogo, bi jo bil izvršil, če mu ne bi bil templjarjev glais udaril tik na uho.
»Vse je izgubljeno, de Bracy! Grad goril« »Ali se ti meša?« je odvrnil vitez.
»Vsa zahodna stran je v plamenih. Za-tttam sem se trudil, da bi jih pogasil.«
Z zloveščo hladnostjo, ki je bila podlaga J egov emu značaju, je Brian de Bois-Guil->er't povedal to strašno novico, ki je osupla tovariša nista enako mirno sprejela. »Svetnik nebeški 1« je rekel de Bracy, »kaj storimo? Svečnik iz suhega zlaita obljubi svetemu Nikolaju Limoškemu, če —« »Prihrani si obljubo,« je dejal templjar, »in poslušaj me. Popelji svoje ljudi dol, t^akor da hočeš napraviti izpad, in odpri stramska vrata. Na splavu stojita samo dva ^°ža; pahni ju v jarek in udari na mo-usce. Jaiz navalim skozi glavna vrata in naisikočim mostišče z vnanje strani; če se Poteči, da spet 'osvojimo to postojanko, odi prepričan, da se bomo držali, dokler ’je dobimo pomoči ali dokler nam vsaj ne ^'volijo dobrih pogojev.«
»To ni napačna misel,« je rekel de Bra-A- »Igral bom svojo vlogo, samo ne zapusti Itle> 'templjar!«
»Tako mi roke in rokavice, da te ne
bom!«
VlZ;
je odvrnil Bois-Guilbert. »A pod-aj se, v božjem imenu!«
. Te Bracy je jadrno zbral svoje ljudi in 1° udrl dol k stranskim vratom, ki jih je "eutegoma dal odpreti. Ali komaj se je to jedilo, si je orjaška moč • Črnega viteza K lu'b de Bracyju in njegovim spremljeval-CQrn že izsilila pot v notranjost. Sprednja <v'a sita padla še isti mah, ostali pa so se Urrtaiknili, naj se je njih voditelj še toliko Tudip da bi jih ustavil.
. »Psi!« je dejal de Bracy. »Komaj dva sta l'nJinia hočete dati, da nam vzameta edino r<jšilrio pot?«
. »To je sam vrag!« je vzkliknil stari vo-PT, umiikaje se pred udarci črnega nasprotja.
»če bi tudi bil sam vrag,« je odvrnil de tiraty, »ali boste bežali pred njim v peklen-
sko mrežo? Grad nam gori za hrbtom, lopovi! Vsaj obup naj vam da pogum, ali pa spustite mene naprej, da se sam poizkusim s tem borcem.«
Dobro in viteški je de Bracy ta dan potrdil slavo, katero si je bil pridobil v državljanskih vojnah tistega strašnega časa. Obokani prehod, v katerega so vodila vrata in v katerem sta se zdaj mož proti možu borila silna bojevnika, je kar odmeval od besnih udarcev, ki sta jih zadajala drug drugemu, de Bracy s svojim mečem, Črni vitez s svojo težko sekiro. Nazadnje je dobil Norman udarec, čigar moč je sicer deloma prestregel s ščitom, zakaj drugače ne bi bil de Bracy nikoli več trenil z udi; a vendar mu je še tako silovito priletel po šlemu, da je telebnil na tla, kakor je bil dolg in širok.
»Vdaj se, de Bracy,« je rekel Črni vitez; sklonil se je k njemu, držeč usodno bodalo, s katerim so vitezi končavali svoje sovražnike (zaradi tega so ga imenovali »bodalo milosti«), pred rešetko njegovega šlema. »Vdaj se, de Braey, na milost ali nemilost, če ne, si izgubljen!«
»Neznanemu zmagovalcu se ne predam,« je s slabotnim glasom odvrnil de Bracy. »Povej mi svoje ime ali pa stori z menoj, kar ti drago. Nihče naj ne poreče, da se je Maurice de Bracy predal brezimnemu ničetu.«
Črni vitez je šepnil premagancu nekaj na uho.
»Predam se vam v ujetništvo na milost in nemilost,« je odvrnil Norman, čigar rezka in odločna trma se je mahoma izpremenila v globoko, dasi mrko pokornost.
»Pojdi v mostišče,« je z oblastnim glasom velel zmagalec, »in čakaj tam mojih nadaljnjih povelj.«
»A najprej daj, da ti povem, kar je zate važnega,« je rekel de Bracy. »Wilfred Ivan-hoeski je ranjen in ujet in bo poginil v gorečem gradu, če ne dobi takoj pomoči.«
»Wilfred Ivanhoeski!« je vzkliknil črni vitez. »Ranjen in v nevarnosti, da pogine!
Vsak mož v tem gradu mi je z življenjem porok, če se mu osmodi le las na glavi! Pokaži mi njegovo izbo.«
»Pojdi po onihle polžastih stopnicah,« je odvrnil de Bracy; »v njegovo sobo vodijo. Ali me nočeš za vodnika? je dodal s pokornim glasom.
»Ne. Idi v mostišče in čakaj mojih ukazov. Ne zaupam ti, de Bracy.«
Med tem bojem in kratkim razgovorom, ki smo ga čuli, je Cedric na čelu krdela mož, med katerimi se je odlikoval menih, udaril preko mostu, kakor hitro so videli odprta vrata, ter potisnil zmedene in obupane Bracyjcve spremljevalce nazaj; nekateri so prosili milosti, drugi so se zaman upirali, a večina jih je zbežala proti dvorišču. De Bracy sam se je vzdignil s tal in trpko pogledal za zmagovalcem. »Ne zaupa mi« je ponovil; »in res, ali sem zaslužil njegovo zaupanje?« Nato je pobral svoj meč, vzel v znak predaje šlem z glave, krenil v mostišče in oddal meč Locksleyu, ki ga je spotoma srečal.
Ko se je požar razširil, so se njegovi znaki kmalu pokazali tudi v izbi, kjer je Židinja Rebeka varovala Ivanhoeja in mu Stregla. Bojni hrup ga je bil zbudil iz kratkega spanca; in strežnica, ki je bila na njegovo nujno prošnjo spet stopila k oknu, da bi opazovala usodo boja in mu poročala o njej; ni nekaj časa ničesar videla, tolikanj se je množil dimni, dušeči puh. Oblaki diimai, ki so se valili v sobo, in 'kriki po vodi, ki so proglašali celo bojni hrup, so jima naposled povedali, kako napreduje ta nova nevarnost.
»Grad gori,« je rekla Rebeka, »gori! Kaj moreva storiti, da se rešiva?«
»Beži, Rebeka, in reši sama svoje življenje,« je odvrnil Ivanhoe; »zame ni človeške pomolči.«
»Ne bom bežala,« jie dejala Rebeka; »skupaj bovai rešena, ah pa pogineva oba. Toda, Bog nebeški — moj oče! Kakšna bo njegova usoda?«
Tisti trenutek so vrata izbe na stežaj od-
letela in pokazal se je templjar, strahota ga je bilo videti; njegov pozlačeni oklep je bil krvav in razbit in perjanica na njegovem šlemu na pol odsekana, na pol o-smojena. »Našel sem te,« je rekel Rebeki; »zdaj boš videla, da bom držal svojo besedo in delil s teboj dobro in zlo. V rešitev vodi samo en a pot, skozi petdeset nevarnosti bi se bil pretolkel, da ti jo pokažem; vzdigni se in pojdi še ta 'trenutek z menoj!«
»Sama ne pojdem s teboj,« je odgovorila Rebeka, »če te je mati rodila, če imaš v sebi le trohico človeškega čustva, če tvoje srce ni trdo kakor jeklena plošča na tvojih prsih, reši mojega starega očeta, reši tega ranjenega viteza!«
»Vitez,« je s svojo značilno mirnostjo odvrnil templjar, »vitez, Rebeka, mora gledati usodi v oči, bodisi, da mu pride naproti v obliki meča ali plamena; zastran Žida pa — komur je mar, kje ali kako ga dohiti smrt?«
»Divji bojevnik,« je rekla Rebeka, »rajši poginem v plamenih, kakor da bi od tebe sprejela rešitev!«
»Saj ne boš mogla izbirati, Rebeka. Enkrat si me ukanila, a dvakrat se to nobenemu smrtniku ne posreči!«
Tako govoreč je zgrabil prestrašeno dekle, ki je polnilo zrak s svojimi kriki, ter jo 'kljub njenemu vpitju na rokah odnesel iz sobe, ne meneč se za grožnje in izzivalne besede, ki jih je Ivanhoe gnnel zoper njega.
»Templjarski pes, sramota svojega reda, pusti devojfco! Izdajalski Bods-Guiibert, Ivanhoe ti to ukazuje! S svojo srčno krvjo mi boš plačal, lopov!«
»Ne bil bi te našel, Wil£red,« je rekel Črni vitez, ki je tisti mah stopil v sobo, »da nisi tako kričal.«
»Če si pravi vitez,« je odvrnil VVilfred, »ne misli name, ampak zasleduj tega ugra-bilca, reši lady Roweno in poglej, kaj je s plemenitim Cedricami«
»Vsi pridejo na vrsto,« je odvrnil viteiz z žabico, »a ti si prvi.«
(Dalje prihodnjič)
KAREL MAUSER:
MOJA PRVA POLNOČNICA
Od cerkve sem se je naenkrat odtrgalo pritrkavanje.
Spomnim se, kako sem moledoval in prosil zdaj dedka, ki je žulil pipico za zapečkom, zdaj starejšega brata, ki se je sukal okoli jaslic, zdaj spet očeta, ki je še pozno zvečer brkljal po hlevu. Toda nihče se me ni usmilil. Nazadnje sem šel k materi, dasi me je bila že prejšnji večer odpravila, češ da bom zmrznil, še preden bom prišel do cerkve.
S solznimi očmi sem jo vlekel za roke in krilo, a vse zastonj. ATi se dala preprositi. šele ko sem zaihtel prav na glas, se je starejši brat potegnil zame. Njegovo je malo zahrkal, kar se je meni zdelo na moč sumljivo, nato pa se je mati takoj vdala.
»Boš pa šel, pustež. Saj ne nehaš prej. Toda naprej ti povem, da se mi nikar ne cmeri v cerkvi, če te bo zeblo. Ura je šele devet. Do enajstih boš legel, takrat te bom pa poklicala.«
Odpeljala me je v čumnato. Meni se je silno čudno zdelo, da bi bila ura šele devet, ko sem se vendar ves večer tako mučil, da me ni zmagal zaspanec. T oda vse moje ugovarjanje ni nič pomagalo.
»Pa da me boste poklicali,« sem se krčevito branil materinih rok, ki so me začele razpravljati. Znova sem se začel cmeriti in še danes se čudim, da me mati ni udarila.
»Presneti otrok ti, kakšen je,« se je jezila. »Pa napravljen lezi!«
»Pa da ne boste pozabili,« sem zaklical za njo, ko je že precej huda zaloputnila vrata.
Meni se je zdelo vse to nekam sumljivo. Kar sapo sem zadrževal in prisluškoval.
»Saj bo zaspal,« je godel starejši brat. »Zaspanec ga je mučil, zato je pa tako sitnaril. Zakaj pa ga že prej niste spravili spat?«
»Ko pa hoče povsod biti,« me je že skoraj nežno zagovarjala mati. Morda jo je ganila moja trdovratnost.
»Časa imamo še precej,« je zabrundal od nekod očetov glas. »Do enajstih' bo pa že zaspal.«	I '	1 -V 'T
Tako so se menili sem in tja. Jaz sem sedel na postelji, zavit v odejo, in drobno vlekel na ušesa. Sedaj sem vedel, da so me hoteli prevarati. Jezica me je popadla, skobacal sem se s postelje in sedel kar na tla, z glavo naslonjen na posteljno stranico. Bal sem se namreč, da bi v postelji zaspal.
Vendar se me je tudi na tleh začel lotevati spanec. Govorjenje, ki je prihajalo iz hiše, se mi je zazdelo kakor prijetno brundanje. Zaspal sem. Ne vem ravno koliko časa, toda tega se pa še dobro spominjam, kako sem se nenadoma prebudil in splašeno prisluhnil.
Starejši brat je na tihem pel božično pesem, dedek za zapečkom je pokašljeval, mati pa je nekaj iskala po omari, tako sem slutil iz šumenja.
Od cerkve sem je pljusknilo pritrkavanje in začul sem očetov glas: »Pa pojdimo!«
Že so bili v veži in brez mene. Kakor brezumen sem se zagnal proti vratom in sam ne vem, kar padel sem na sredo hiše. Nato sem se spustil v jok in se drl tako nazarensko, da je mati vsa preplašena pritekla nazaj. Čutil sem, da bom z jokom še največ opravil.
»Že tako smo pozni,« me je hitela mati napravljati. »Ti ihta ti otroška! Vsaj tiho bodi!« je rekla, ko me je pobožala po obrazu:
»Ti revček ti, čisto smo pozabili nate.«
Jaz pa sem že na vse pozabil, na jok in sedenje in sem kakor omamljen prisluškoval pritrkavanju ter zrl draguljasto odejo, ki jo je srebrila mesečina. Kmalu smo zagledali pred seboj lepo razsvetljeno cerkev. In ko smo stopili v božji hram, sc mi je kar zameglilo pred očmi od same lepote.
Nekaj pa moram še povedati ob koncu. V cerkvi, kjer sem sedel poleg matere, sem zaspal. Nazaj grede pa me je moral oče na koncu poti še nesti, ker me je strahovito zeblo in sem se v zaspanosti kar opotekal.
Doma sem molče izginil v kamrico in takoj zaspal. V spanju pa so mi neprestano brneli v ušesih ubrani glasovi orgel. V čudovitih barvah se je razsvetlilo vse okrog mene in v tej nebeški mavrici sem zagledal Detece, ki mi je o Njem že pripovedovala mamica. Prijazno se mi je smehljalo in jaz sem stegoval ročice, da bi pobožal božje Dete. A bilo je predaleč...
Spomin na ta božični večer me navda vselej z nepopisno blaženostjo.


Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem bivšim članom, prijateljem in znancem
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
Vesel božič in srečno novo leto želijo vsem prijateljem, dobrotnikom, staršem in slovenskim skavtom po širnem svetu SLOVENSKI KOROŠKI SKAVTI
Naj bi prineslo novorojeno božje Dete vsem našim rojakom obilo prave božične radosti in blagoslova!
AKADEMIJA
SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV
INNEN NEU prašen tiert sich unser Geschatt. Einfiihrungspreise z. B. Herren Unterleibel oder Herren Slip S 14,— in Klagenfurt bei SATTLER am Heuplatz.
Gradbeno, stavbeno In galanterijsko kleparstvo, kritje cerkvi in stolpov
U&ttout
KLEPARSKI MOJSTER
KLAGENFURT - CELOVEC
Vlllacher Ring 31, tel. 82 4 90
Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vsem slovenskim družinam na Koroškem KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA želi svojim prijateljem in vsem rojakom blagoslovljen Božič ter srečno in uspeha polno leto 1971.
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. fistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni. kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACHER BETONWERK
J. P A GIT Z, Ferlach—Borovlje
Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
PASSAP STRICKAPPARATE bringen Freude und Nutzcn.
VVOLLBAR bei der Kapuzanerkirche, Klagenfurt
Nagradna božična križanka
VODORAVNO: 1. del maše, ki je zlasti poudarjen ob bližajočih se praznikih; 6. angleški fizik in kemik, tudi fizikalna merska enota za el. kapaciteto (predzadnja črka namesto A, piši E); 12. del duh. obleke; 13. duhovnikovo pokrivalo; 14. predlog z rodilnikom; 15. oblika glagola »uka-šati«; 16. praznik Kristusovega rojstva; 17. veznik (pri naštevanju, kot zadnji veznik med povedki); 18. »dih«, hrvaško (razlika samo v eni črki); 19. časovni veznik (kadar); 20. medmet; 21. vas na Koroškem, med Zg. Belo in špitalom; 22. kazalni zaimek; 23. vdolbnica za razsvetljavo; 26. napiši GO; 27. italijansko mesto, po njem tudi ime jezera; 29. dežela v Prednji Indiji; 31. podič za sušenje žita (prosa, koruze); 33. ločilo brez vejice; 35. tam, hrvaško (dodaj samo eno črko); 37. oče; 39. električni vod; 40. ljubim, latinsko; 42. italijanski politik (Aldo); 43. od mračiti, napravi samostalnik; 46. dve sosedni črki, brani od zadaj; 48. dvojica; 49. vzvišena lirska pesem; 50. obrat; 52. število;
54. italijanski spolnik, ki izraža deljenje; 55. ime Jezusovo; 56. k priimku sledi...; 58. ime grške črke; 60. gospa; 61. mesto ob Jadranskem morju; 63. javno opozarjanje na kaj; 64. drevored.
NAVPIČNO: 1. star denar; 2. prostor; 3. muslimanski bog; 4. svojilni zaimek za 2. osebo množine; 5. destilat iz riževega slada (rodilnik); 6. poljski pridelek; 7. pripadnik indoevropskega plemena; 8. stvar; 10. raj, blaženost; 11. drugi del imena največjega ameriškega mesta; 13. borba; 17. oblika o-sebncga zaimka; 21. razum; 22. kazalni zaimek; 24. električni tok, ali...; 25. Aktiengesellschaft; 26. praznična obleka; 28. govornik; 30. dva zelo sorodna samoglasnika; 32. rimski bog ljubezni; 34. prislov, tako in tako; 36. ograja; 38. an dem, se še lahko piše...; 41. nasprotno od sezuvam; 42. nikoli, it.; 43 krepost (pameten); 44. velelnik od glagola »rdeti«« 45. dva enaka samoglasnika; 47. vonj, duh; 48. nevezana beseda; 50. veznik (pa, vendar); 51. ALA;
64
52. Tedenska Tribuna, okrajšava; 53. hudič v Razodetju sv. Janeza; 56. trinajstega marca so bile v rimskem času...; 57. doba, vek; 59. Andrej Kokot; 60. ali, ko se uporablja z apostrofom.
Križanko prepišite ali jo izrežite in jo odpošljite do 14. januarja 1971 na naslov: »Naš tednik«, uprava, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec-K 1 agenfurt.
Na ovojico napišite: NAGRADNA KRIŽANKA.
Pet pravilno rešenih križank bo nagrajenih. Če se bo pokazalo zanimanje, a to se bo videlo po številu odposlanih rešitev, bomo za »velikonočno nagradno križanko« zvečali število nagrad.
Polno sreče!
Krščanska kulturna zveza se zahvaljuje vsem dušnim pastirjem, drustveni-kom in prijateljem za njihovo požrtvovalno delo in sodelovanje, ter jim želi
blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto 1971
Vodovodne in plinske napeljave
sanitarne
naprave
centralne
kurjave
$
Piri mer & MoBlacher
KLAGENFURT - CELOVEC Ausstellungsstr. 3 Telefon 82 2 45 In 84 5 25
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem blagoslovljeno in uspeha polno novo leto 1971 želi
Josef
Keuschnigg
KLAGENFURT Heuplatz 6
Tel. 04222-82717
SAMEN- UND BLUMENZWIEBELGROSSHANDLUNG
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM ŽELI BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
trgovina
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 St. Michael / Bleiburg Šmihel nad Pliberkom Tel. 04235-34 1 97
gg	gg
| Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1971 g
Dr. PAVLE ZABLATNIK
ravnatelj
Državne gimnazije za Slovence
CELOVEC, Rebhuhnvveg 28
Vsem cenjenim bralcem „NAŠEGA TEDNIKA"
MIRKO KUMER
ekonomski in zbornični svetnik ter podžupan
BLATO pri PLIBERKU
DRUŽINA
Prof. dr. JOŠKO TISCHLER
dvorni svetnik
CELOVEC
Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto 1971
ZERZER-BEGUŠ
trgovina
SVEČE
Vesele božične praznike in srečno	Vsem prijateljem in znancem, in tudi	Vesele božične praznike in srečno novo	u
novo leto želi vsem znancem in	vsem, ki berejo „Naš tednik"	leto želi vsem članom in podpornikom
prijateljem	DRUŽINA	KATOLIŠKO PROSVETNO	|
BUTI JE V A družina	KASL, pd. KUCHLING	DRUŠTVO	|
Š MARJ ETA v ROŽU	ŽELINJE	GLOBASNICA	|
Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu
RUDOLF SAFRAN
župni upravitelj
MELVIČE
Vsem našim odjemalcem, znancem in prijateljem
ANA OUSCHAN
trgovina
ŽELEZNA KAPLA

ANTON DOLINŠEK
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za BOŽIČ in NOVO LETO
MAKS MICHEUZ
trgovina
ŽELEZNA KAPLA
DRUŽINA
W U T T I
DOLE pri BRDU pri ŠMOHORJU
MESARIJA
E R L A C H
DOBJE pri BAŠKEM JEZERU
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem
GOSTILNA
KOVAČ
OBIRSKO
FRANC KASTRUN
trgovina
kmetijskih strojev
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
FRANC RAUTER
trgovina
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi blagoslovljen Božič	MIZARSTVO	■8 S
in srečno novo leto	KOFLER	GB
družina PRESCHERN	ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v ROŽU	1
LOČE ob BAŠKEM JEZERU	Telefon 0 42 53-338	1
Vsem gostom, sorodnikom, znancem in prijateljem
gostilna RASTOCNIK
KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI
Svojim staršem in prijateljem
FARNA MLADINA
ŠT. JANŽ v ROŽU
S
I
m
m
-H
s
s
I
Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem
ANTON PAULITSCH
gostilna, trgovina in trafika
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
Cg Vsej duhovščini in vernikom
ml	dekanijski urad
TINJE
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi družina
JOŽE WAKOUNIG
MLINCE
Vsej duhovščini in vernikom Pliberške dekanije
DEKANIJSKI URAD
v ŠMIHELU pri PLIBERKU
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽu ŠT. JAKOB V ROŽU
želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1971
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
DRUŽINA
OJCL in TOMAŽ GALLOB
ZGORNJI BREG
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom
ŽUPNI URAD POKRCE
JOŽE MALLE
trgovina in gostilna
v BRODEH
Kmetijsko-gospodinjski šoli p v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu
ŽELITA SVOJIM DOBROTNIKOM, SEDANJIM IN NEKDANJIM GOJENKAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, POLNE LJUBEZNI IN MIRU, TER SREČNO NOVO LETO!
Vsem faranom, znancem in prijateljem želim milosti polne praznike
MAKS MIHOR
župnik
KOTMARA VES
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem
RUPERT in HERTA SEREINIG
gostilna, trgovina, hotel
PODEN (Bodental) pri Slov. Plajberku

m
I
$8
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO 1971 ŽELIJO |
HŽ UTO A XTTT XTT/~1 A TXT DACATTT XTT/~1 A UD A XTTT XTT/"’ A TXT DACATTT ATTPA UTI? A XTTT AJTA A TNT PACAITT XTTri A UTO A NTTT \TTr A TXT DACATTT XTT/~’ A «2
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Bilčovs
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Borovlje
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Celovec
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Dobrla ves
j	HRANILNICA IN POSOJILNICA	HRANILNICA IN POSOJILNICA	HRANILNICA IN POSOJILNICA
|	Galicija i	Glin j e	Globasnica
i |	HRANILNICA IN POSOJILNICA	HRANILNICA IN POSOJILNICA	HRANILNICA IN POSOJILNICA
1	Hodiše	Kostanje	Kotmara ves
H HRANILNICA IN POSOJILNICA
$	Ledince
m
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Marija na Zilji
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Pliberk
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Podljubelj
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Podravlje
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Sele
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Slovenji Šmihel
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Želinje
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Žvabek
i
S8
I
$
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Velikovec
gg
š
iM
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Vovbre
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Železna Kapla
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Šteben pri Beljaku
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Ziljska Bistrica
m
gg HRANILNICA IN POSOJILNICA
Št. Jakob v Rožu
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Št. Janž v Rožu
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Škofiče
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Št. Tomaž
m
I
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Ločilo
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Šmarjeta v Rožu
HRANILNICA IN POSOJILNICA |g*
Šmihel pri Pliberku
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
m
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Bruca
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Št. Jakob v Rožu
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Železna Kapla
ŽIVINOREJSKA ZADRUGA
n
Globasnico in okolico jjj|
ŽIVINOREJSKA ZADRUGA
za	h
Št. Primož in okolico
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Borovlje
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Št. Janž v Rožu
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Škofiče
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Dobrla ves
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Pliberk
ŽIVINOREJSKA ZADRUGA
Žitaro ves in okolico
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Globasnica
Južnokoroška gospodarska zadruga jg|
„ . S
Podravlje	gg
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA
ŽIVINOREJSKA ZADRUGA
Libuče in okolico
PODPORNO DRUŠTVO PROTI POŽARNIM ŠKODAM
v Selah
m

—
Vesele božične praznite in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu
DRUŽINA
HAJNŽIČ
REBRCA
Vesele božične praznite in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu
DRUŽINA
EROS
KRUMPENDORF
	Vsem bivšim želinjskim in šmarješkim dušnim pastirjem ter prijateljem in znancem vošči vse dobro za praznik Gospodovega rojstva družina KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA ŽELINJE
Vsem znancem v Rožu, v Železni Kapli in v Podjuni ter vsem bralcem „Otroka božjega" IGNAC DAVID DOMČALE	Vsem Slovencem blagoslovljen Božič NEŽKA SKRUTL ZAVINCE pri ŽITARI VESI
	DRUŽINA WINKLER
LEOPOLD ZUNDER	VUDMAT — GOZDANJE
kaplan ŽELEZNA KAPLA	DRUŽINA MIKL PEČNICA
	
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in kupcem želi srečen Božič in uspehov polno novo leto	
Karl Pukovvitzer	
avtotrgovina in mehanična delavnica, odvlačilna služba 9100 VOLKERMARKT—VELIKOVEC Jauntalvveg 2, telefon 0 42 32/519	Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in oddajalcem mleka z Obirskega, iz Lobnika, Lepene, Remšenika in Bele, posebno šolarjem iz Lobnika in Obirskega
družina	DRUŽINA SMRTNIK, pd. BISTRIČNIK OBIRSKO
URABL iz OTOŽA	
	
Vsem prijateljem, znancem in bivšim dušnim pastirjem	
HARNIKOVA družina ŽELINJE	Vodstvo DOMA DUHOVNIH VAJ V TINJAH
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina KARNIČAR, pd. VARH	želi vsem bivšim in bodočim tečajnikom blagoslovljene božične praznike in predvsem še nadaljnjega zanimanja za tečaj in duhovne vaje v Tinjah v letu 1971 JOŽE KOPEINIG
OBIRSKO	DRUŽINA
Blagoslovljen Božič in milosti polno novo leto želi vsem staršem	OLIP, pd. JEREB OBIRSKO
in dobrotnikom FRANC HUDL prefekt Mohorjevega doma v CELOVCU	Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za BOŽIČ in NOVO LETO MAKS MICHEUZ trgovina ŽELEZNA KAPLA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELIJO BRAVCEM „NAŠEGA TEDNIKA“
USLUŽBENCI MOHORJEVE TISKARNE V CELOVCU
Vsem odjemalcem znancem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu 1971

Friderik Wutej
CEMENTNI IZDELKI
GLUHI LES
ŠT. VID v PODJUNI Telefon (0 42 39) 34 60 06
Vesel Božič ter uspeha polno novo leto želi vsem odjemalcem pekarna
Sdou^d ICtie
Celovec - Klagenfurt
WAIDMANNSDORF, SiebenhugelstraBe 75, tel. 22 3 32
Milosti polne božične praznike in blao g slavljeno novo leto vošči
VValther Campidell
RESTAVRATOR ZA CERKVE
FEISTRITZ an der DRAU — KARNTEN Tel. 04 2 45-248
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEŠNO NOVO LETO 1971
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM,
ZNANCEM
IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
MOLKEREIGENOSSENSCHAFT
Volkermarkt
MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z o. j., VELIKOVEC
I	»CERKEV MONOLOGA - CERKEV DIALOGA"
Govori g. škof Vekoslav Grmič, Maribor
Vesel Božič in uspeha polno novo leto 1971 želi vsem tvrdkam in prijateljem, ki oglašujejo v „Našem tedniku"
NUŽEJ TOLMAJER
za oglasni oddelek
«4»
Dr. Janko Tischler
ODVETNIK
CELOVEC 8.-Mai-Stral3e 16
Vsem faranom, prijateljem in znancem
FRANC KRIŠTOF
župnik
ŠT. VID v PODJUNI
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
HANS FRKOWITSCH
k r o j aštv o
VELIKOVEC
DRUŽINI
PETRIČEVA in MOTIJEVA
NOVO SELO pri KOTMARI VESI
Vsem znancem in kolegom
JOŽKO KONCILJA
šol. ravnatelj
VOGRČE
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1971
ADEG-trgovina
Gašper Ogris - Martič
BILčOVS, telefon 24-16
DRUŽINA
GABRIEL, pd. TISCHLER
ŠT. JANŽ v ROŽU
mm
*

Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in srečno
NOVO LETO 1971
TESARSTVO
8 Franc Gasser
BILČOVS
(Ludmannsdorf) 28 Telefon (0 42 28) 24-19
Dnevi srečanja za izobražence
v Domu v Tinjah
od 2. do 3. januarja 1971
SPORED:
Sobota, 2. januarja 1971
12.30: Skupno kosilo
14.00: Humanizem skupen cilj
16.00: Malica
17.00: Cerkev monologa in Cerkev dialoga
19.00: Večerja
20.00: Večerni razgovor
Nedelja, 3. januarja 1971
8.00: Zajtrk
8.30: Laiki v Cerkvi
10.00: Vloga krščanske osebnosti v Cerkvi
12.00: Besedno bogoslužje in sv. evharistija 13.00: Skupno kosilo
Vsem cenjenim odjemalcem prijateljem in delavcem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto 1971

ZIDARSKI MOJSTER
Franz
Begusch
BISTRICA v ROŽU, štev. 166 Telefon 0 42 28 — 246
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
FRANC ŠTERN
ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN
ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 36 — 305
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem
Jakob ORASCH
TRGOVINA Z OBLEKO IN ČEVLJI
ŽELEZNA KAPLA telefon 243
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
želi vse dobro za Božič in novo leto 1971

DRUŽINA URBAS
VELIKOVEC
Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu pošilja odjemalcem in poslovnim prijateljem
Ernst Luschnig
RADIO-ELEKTROPODJETJE IN TRGOVINA
ŽELEZNA KAPLA
m
i
Vsem obiskovalcem gostišča in kegljišča
QujWjCL
pri GLOBASNICI
e
«
Vsem sorodnikom in znancem družina
JANEZ in
ANTON MIKLAVČIČ
Vsem znancem, odjemalcem in gostom
Rozka in Albert SMREČNIK
TRGOVINA IN RESTAVRACIJA GLOBASNICA
Načrtovanje in izvedba vseh gradbenih del
JaUctst in }ase(
PALMISANO
Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje
ŠT. JAKOB v ROŽU Telefon 0 42 53 — 250
•	LESNA TRGOVINA
•	ŽAGA
S EKSPORT
CjpATCLtlč
. /Her tel
BRNCA pri BELJAKU
Cf-jr&lie Cf eAthuie
VILLACH
UND EIN GLDCKLICHES
neii es Qalw
VV0NSCHT ALLEN VVERTEN KUNDEN KAUFHAUS
SAMONIG
AM SAMONIG-ECK
1
1
Opekarna	gg
§3
ŠT. JAKOB v ROŽU S
H
1
8
i
a
m
M
m
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča
KROJAŠTVO
VVEISS 8
ŠT. JANŽ v ROŽU
CELOVEC, Spitalgasse 12
s»,S
Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi vesel BOŽIČ in uspehov polno NOVO LETO 1971
Štefan GREGORIČ
•	Kovaštvo
•	Centralne kurjave
•	Vodovodne in
•	sanitarne naprave
GLOBASNICA
Hi	ICICIUII <u -tc. t-U,	......----- »..	---------------
DRUŽINA
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem in prešovcem
MIHEJ ANTONIČ
REKA pri ŠT. JAKOBU v ROŽU
ŠTEFAN MESSNER
župnik
ŽELEZNA KAPLA
Dr. KRISTIJAN PUSCHNIG
živinozdravnik
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem znancem želi vesel Božič v Gospodu in srečno leto 1971
JOŽE KOPEINIG
CELOVEC
Družina GREGORN
DULE pri ŽITARI VESI
LJUDMILA OLIP, pd. UŽNIK
SELE
Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto
MILKA HARTMAN
LIBUCE
ANDREJ KARICELJ
župnik
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom
družina SMRTNIK in gostilna FR ANGL
KORTE pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem izseljencem in znancem
družina PEVCAR
DRABUNAŽE
Vsem obiskovalcem
ŠTEKLNOVE GOSTILNE
fH	v GLOBASNICI
NIKO KRIEGL in družina
ZAHOMEC
GOSTILNA
ALBIN LEXE, pd. MAŽE
MATEJ IGERC
župnik
SELE
na SUHI
m
s
&
DRUŽINA
Dr. VINKO ZIKULNIG
CELOVEC, Khevenhiillerstr. 12
DRUŽINA
OŽEKAR
SLOVENJI PLAJBERK
FLORIJAN ZERGOI
župnik
KAZAZE
Slovensko prosvetno društvo
J E P A
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
DRUŽINA
MILLONIG
GORJE na ZILJI
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina RUPIJEVA
VELINJA VES
DRUŽINA
LIPI JE V A
v LESAH pri ŠT. JAKOBU v ROŽU
VINKO ZALETEL
župni upravitelj
v VOGRČAH
Vsem sorodnikom in znancem
družina SAFRAN, pd. POMOČ
BILČOVS
ANTON KUCHLING
župnik
BISTRICA na ZILJI
JURIJ BALASSA
ravnatelj
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
Dr. MARKO DUMPELNIK
živinozdravnik
PLIBERK, Hubertusvveg 6
S
i
S-
LEOPOLD KASSL
župnik
v BILČOVSU
Dr. FRANC ZEICHEN
župnik
ŠT. RUPERT pri VELIKOVCU
Vsem sorodnikom in znancem družina
JOŽE URANK, pd. KAVH
ENCELNA VES
DRUŽINA
PETER OLIP
SELE
DRUŽINA
STICKER
ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v R.
ALEŠ ZECHNER
CELOVEC **'
LUDOVIK JANK
župnik
na RADIŠAH
SIMON WUTTE
župnik
v ŽVABEKU
DRUŽINA
DUMPELNIK-ova
ŠTEBEN v PODJUNI
VALENTIN KAPUS
župnik
GOZDANJE
NIKO M A RK TL
župnik
v ROŽEKU
FRANC ZABAVNIK
BRDO pri ŠMOHORJU
Dr. VALENTIN INZKO
z družino
SVEČE V ROŽU
JOŽEF KOGLEK
župnik
v ŠKOCIJANU
B Vsem prijateljem in znancem
^ družina ROPAČ, pd. HANZEL
|g	LOČE — ŠT. ILJ ob DRAVI
VALENTIN POLANŠEK
DRUŽINA
PLANTEU
na RICINJI
DRUŽINA
Dr. VINKO ZWITTER
ŠT. JAKOB v ROŽU
DREVESNICA
ing. MARKO POLZER
ŠT. VID v PODJUNI
DRUŽINI
Dr. VOSPERNIK in MOSTEČNIK
PODRAVLJE
DRUŽINA
DOMEJ, pd. ZGONC
RINKOLE
ALOJZIJ VAUTI
župnik
SELE
TOMAŽ KOBAN
ŠT. GANDOLF pri KOTMARI VESI
DRUŽINA
Prof. JOŽKO HUTTER
GLOBASNICA
DRUŽINA
Dipl. trg. JANKO URANK
CELOVEC
PETER STICKER
kaplan
v ŠMIHELU nad PLIBERKOM
sl
i
X,
S
DRUŽINA
JANČIČ
ŠMARJETA v ROŽU
ANTON GORŠEK
župnik
ŠT. PETER na VAŠINJAH
Znancem in odjemalcem
ANDREJ LAMPICHLER
k ro jaštv o
RADIŠE
AVGUŠTIN ČEBUL
župnik
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
fe-
il
£
sil
m
BMg
m
*
M
Vsem prijateljem in znancem DRUŽINA
Dr. ANTON FEINIG
SVEČE v ROŽU
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
PETER HRIBERNIK
mizar
ŽIHPOLJE
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina ZABLATNIK
BILNJOVS
Vsem daljnim in bližnjim prijateljem in znancem
družina ŠTERN
STARA VES pri ŠT. LIPŠU
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem
gostilna
PRANGER
ZMOTIČE
Vsem faranom, prijateljem in znancem doma in po svetu
FRANC JANČAR
župnik
SLOVENJI PLAJBERG
Preč. gg. sobratom, duhovnikom, rojakom in faranom
VILKO PIPP
župnik
ŠMIKLAVŽ ob DRAVI
Dekanijski mladini in vsem znancem
STANKO TRAP
kaplan
ŠT. JAKOB v ROŽU
Sedanjim in nekdanjim faranom želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto
JOŽE WUTTE
župnik
%
APAČE
1
Vsem prijateljem, znancem, pevovodjem, pevcem in pevkam
TOMAŽ HOLMAR
župni upravitelj
na OBIRSKEM

Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo vesele božične praznike in srečno novo leto 1971 lastniki in sodelavci
Podjunskega trgovskega centra
Bratje Rutar & (o.
v Dobrli vesi
Tel. 04236-281
Disponent	Trgovina in gostilna	Trgovina in penzion ob Klopinjskem jezeru	Trgovina in hotel gostilna — kopališče	Trgovsko in transportno podjetje
EMILIJAN RUTAR in	VLADIMIR RUTAR	ANTON in AGNEZ RUTAR	FRANC RUTAR	ŠTEFAN in LJUDMILA SIENČNIK Dobrla ves
MARA RUTAR Dobrla ves	Žitara ves	Selo — Št. Vid	Dobrla ves L o v a n k e , Mokrije	
tel. 04236-292	tel. 04237-237	tel. 04239-272	tel. 04236-220	tel. 04236-219
S
—
VSE DOBRO ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHA V NOVEM LETU 1971 ŽELI
ZIDARSKI MOJSTER
Hans
Vodivnik
PLIBERK — BLEIBURG Tulpenvveg 4
Vsem svojim dobaviteljem, delavcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno NOVO LETO
(?) Fa. ŠTEFAN TRAMPUŠ
LESNI TRGOVEC — ŽAGA
NONČA VES pri Pliberku
— DOB
Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom želi blagoslovljen Božič in srečo v novem letu 1971
Janko Ogris
p. d. MIKLAVŽ
TRGOVINA IN GOSTILNA
B I LČOVS
Tel. 0 42 28 — 2414
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter uspešno NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem
s fcOM ^ TomatcU
TRGOVINA S ČEVLJI IN POPRAVILA
ŠT. LI P Š pri DOBRLI VESI
Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
NEŽI in LUDVIK LECHTALER
trgovina s čevlji in popravila
ŽELEZNA KAPLA 21
8
TOVARNA POSTELJNINE IN PREŠITIH ODEJ
Ferdinand Slefitz
DORNBIRN
DUNAJ
PLIBERK
Vsem cenjenim odjemalcem vesel BOŽIČ in sreče polno NOVO LETO 1971
DRUŽINA
Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1971 želi vsem svojim odjemalcem
Helmut SCHWAB
►	GRADBENI MATERIAL
►	DEŽELNI PRIDELKI
►	PESEK
►	GRAMOZ
►	GORIVO
K0HNSDORF — SINČA VES Telefon (0 42 32) 80 08 81 08
m
PODNARJEVA družina
SLOVENJI PLAJBERK
Ing. Anton Schlapper
ELEKTRIČNO PODJETJE IN TRGOVINA
ŠT. JAKOB v ROŽU
Svojim občanom, znancem in prijateljem
HERMAN VELIK
župan
v SELAH
Blagoslovljen Božič in uspeha polno novo leto 1971
ALOJZ PERNE
ŠT. VID ob GLINI
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi blagoslovljene praznike ter srečno novo leto 1971
Valentin Krof
tesarstvo in žaga PLIBERK — NONČA VES
Vsem faranom sveške fare in bivšim faranom iz Št. Jakoba v Rožu
MARTIN ŠKORJANC
župnik
SVEČE
GOSTILNA
ŠERCER v Šmihelu in
BRUCKENWIRT v Pliberku
MARTIN HOTIMITZ
župnik
LOGA VES
m
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vsem
sorodnikom, znancem, izseljencem in vsem zadružnikom Št. Jakoba vošči
družina
ISOP, pd. LEBNOVA
ŠT. JAKOB v ROŽU
1
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1971
Gradbeno podjetje
Ing. ALOJZ MERTEL
stavbenik
ROŽEK, telefon 725
1
Sž
I
B
k
Lastniki tvrdke
A&
trgovci
in njih sodelavci želijo vsem odjemalcem
#c
Friedrich Jungbauer OHG
MARIA SAAL - GOSPA SVETA
in nje sodelavci želijo vsem odjemalcem
VESELE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO
Ob srečanju absolventk gospodinjske šole v Št. Jakobu
Da so srečanja absolventk zaižeilema in 'poltrebinai, /je clokazailo srečanje absolventk naišilh gospodinjskih šol, ki je 'Mb letos v Hetcliellijo, 29. navetmlbra, v gospodinjski šoli v št. Jakolbu v Rožu.
Tudi če -pripisujemo števiiLno udeležbo 'prekirasniemu vremenu te nedelje, vendar lahko -trdimo, da jie štaviillon oibis-k, gotovo 'tudi, znaik hivaiežnoisitii in 'ljubezni, iti jp čuti,jk> albsolltvenitke do šole.
Dolkae za itb -so bile števiiilne zahvale, ki so -jih absolventke vpisale ob -tej iprilož-ttoistii v sipominslko knjigo:
»Ko sem se bližala šoli, se mi jie zdelo, da se vračam -domov,« je zapisala ena. Morda j,e -pretiravala, nujno pa ni. V dokaz 'in dopoinl-lb izjava druge: »V gospodinjr ski šali sem preživela najllepše dneve svojega življenja.« Absolventka Marija Skorjam/, por. Kirainz, iki -j,e obiskovala šolo v 1. 1953/54 je med drugim zapisala: »Res Veselega srca sem zagledala -po dolgem ča-
su šolo, v kateri sem 'prejela toliko dobrega za dušo in telilo.«
Absolventke so prišle od vseh strani. Avtomobili z najrazličnejšimi registriranimi številkami so -napolnili dvorišče kolt ob dnevu -rasitave. Od 1200 absolventk, ki so obiskovalk šolo po drugi svetovni vojni, res niso -mogle priti vse, a zastopani so bili, vsi kraiji od Šmohorja, do Lalbota in Djeikš in kraji onstran državnih meja.
Življenjske smernice iln ildlealii, katere spoznajo in vaijiubijo dekleta- -tekom šblla-nja, naj bi absolventke spremiijali- skozi vso življenjsko -pot do končnega čilija. To misel jie poživil in poudaril na srečanju -ddlgolietni katehet v šoli, g. župnik Dušan Česen. Ker deluje na šoli že vsa- povojna -leta, jie bila njegova beseda- ob srečanju absolventkam blagoglasen odmev naukov, ki so jiih prejele v šoli.
Absolventke starejših letnikov se niso mogle dovolj načuditi napredku šole. Nemalo jih je izreklo željo, da bi prišle v šolo še enkrat, seveda če bi jih n-e zadrževali možje in otroci. Naravnost v-zhličene so bile nad -lepo kapelo, moderno dvorano in Sodobno u-rej-emo šolsko kuhinjo. Pa niso bile za to nič nevoščljive sedanjim gojenkam, ki vse to uživajo. Vedo: česar nismo bile deležne me, bodo deležne naše hčerke, saj čas tako
Frohe Festtage, dm Beste und Sčhonste Ilir 1971
hitro beži. Hčerke prvih absolventk po drugi vojni, pa so itak že v šoli.
Ogromno število absolventk in njih nepopolni in spremenjeni naslovi in priimki so bili vzrok, da nismo dan srečanja mogli sporočiti vsem. Vse, ki posebnega vabila iz kateregakoli vzroka niso prejele, naj skušajo to razumeti in nam oprostiti.
BEKŠTANJ
Mirko Zollner - član odseka OVP - poroča o dogodkih v občini
Delo v občinskih prostorih (sobi) občine Bekštanj je v zadnjih mesecih označeno s številnimi sklepi s strani SPO.
Začelo se je s tem, da so socialisti zmanjšali predstojništvo in odbor za enega člana in s tem odrekli odseku OVP predstavnika in vsakemu odboru po enega člana. To je bila čisto navadna potvorba volivnega izida.
Pri razdelitvi referatov (poročil) — vsa poročila so bila v rokah socialistov — in s tem tudi z njim združene določbe o poročilu izrednih stroškov za poročevalce (referente); tako je prišlo do prvih večinskih odločitev. Za podžupana VVieltscha je bilo določenih mesečno 3.000 za predsedniškega člana Trunka 2.800 in za občinskega svetnika Janka 1.500 šil. Županovi dohodki so urejeni od dežele in direktor Schmidt dobi sedaj približno 9.000 šil mesečno.
Dalekopotezni sklep je bil tudi združenje krajev: Malošče, Štebna ter preimenovanje v Bekštanj. Z vpisom v zemljiško knjigo bo imenovanje cest in nova oznaka „Finken-stein" za Malošče in Šteben stopilo čez nekaj tednov v veljavo.
Hud odpor je izval pri ljudeh sklep SPO — proti naši volji — gradnja hotela ob Baškem jezeru. V tem primeru je župan ukrepal zelo samovoljno. Sam je dal delo gradbeniku in odredil mizarska dela brez privoljenja občinskega sveta, ter si je šele naknadno preskrbel privolitev tega — proti naši volji. Pri sklepanju o tem hotelu je župan navedel predvidevajoče gradbene stroške 2,500.000 šil. Z ozirom do sedaj izvršenih del, bo pa stal najmanj 4 do 5 milijonov. Morda je bila namerno navedena tako nizka cena?
Mi smo na vsak način prej ko slej mnenja, da ne more biti naloga občine se baviti s hotelirstvom ali drugimi podjetji. To naj se prepusti zasebnemu gospodarstvu.
V zadnjih tednih so se odborniki in svetovalci bavili z občinskim proračunom za leto 1971. Redni proračun občine je določen z dohodki in izdatki na 13.800.000, iz reden pa na 9.445.000. Zakonsko določeni jzdatki in davčne doklade pa rastejo iz leta v leto, tako da je za prostovoljne naloge (delo) vedno manj denarja. Tako je v proračunu za (poročilo) gradnjo cest 2,090.000 šil. in za tujski promet 1,590.000. Naša (predlog) zadeva, ustanovitev otroškega vrtca v Maloščah, ni prišla v poštev. Prav tako ni denarja za otroška igrišča in ni predviden denar za nakup stavbišč za priseljence. Predlagali smo tudi nabavo lastnega priklop-
nika, da bi mogli voziti krave k umetnemu osemenjevanju; ker je oddaljenost do stojišč za bike vedno večja. Tudi v letu 1971 bi naj bile upoštevane prošnje za pomoč pri poškodbi živine. V proračunu je bilo predvidenih za to 20.000 šil.
Pri občinski strojnici (Maschinenhof) je sedaj na razpolago lastni plug za koruzo. Ta se lahko izposodi tudi samostojno brez traktorja. Najemnina za eno uro je 20 šil.
Razgovor o občinskem proračunu je trajal skoraj 3 ure. Socialistična večina je sklenila, proti našim glasovom, da doda nameček 200.000 za hotel, ostale vsote pa so bile enoglasno odobrene. V razgovoru o načrtih za gradnjo cest, sem zahteval še prav posebno, da je nujno potrebna gradnja občinske ceste od Brnce čez Zmotiče do Št. Joba; ne zato, ker sam prebivam v Št. Jobu, ampak ker je to ena izmed najnevarnejših cest v naši občini in prav po tej cesti mora voziti veliko naših občanov.
Pri zadnji seji je bila določena oddaja občinskega lova. V okolišu Bače—Loče, Malošče, Šteben ni bilo nobenih zapletov. Drugače pa je položaj v Diči vesi (Godersdorf) in na Brnci. Poleg dosedanjega lovskega društva so se za lov potegovali tudi župan Schmidt in Alojz Trunk in gozdar Pokorny. Nazadnje nismo imeli druge izbire, kot da se je lov oddal skupini Schmidt.-Trunk in to iz več vzrokov. Lov se more oddati samo sporazumno z lovskim sosvetom in to vključno do 31. 12., kajti po tem terminu se lahko izkliče le še na dražbi in to bi bilo za naše lovce najslabše. Lovski sosvet je predlagal (socialistična skupina v območju Brnce) oddati lov v najem Schmidt-Trunku. Pač pa s pogojem, da imajo tudi domači lovci možnost lova v okviru zakonskih predpisov. Župan je utemeljil svoj predlog s tem, da vlada v sedanji najemniški skupini nesporazum, in da se ta tudi ne bo odpravil z drugo domačo skupino in to ga je napotilo k temu, ker je mnenja, da je to edini izhod iz tega položaja. Ni pa povedal, da je bil položaj umetno izzvan, da so bili eni proti drugim izigrani in končno je ostal tretji, ki se je lahko smejal.
Rad bi zaključil poročilo o naši občinski dejavnosti, še prej pa želim vsem bralcem naše občine blagoslovljen Božič in zdravo ter uspeha polno novo leto!
Mirko Zollner,
pd. Tavčar, Št. Job pri Brnci
(e)
Srečanje absolventov Slovenske gimnazije letnika 1965 bo letos v ponedeljek, dne 28. dec. 1970, ob 19. uri v Volkskeller-Stuberl v Celovcu.
Vzamem deklico, ki je brez staršev, od 8 do 12 let starosti. Naslov dobite na upravi lista.
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu priredi igro
»ZA PRAVDO IN SRCE« na praznik sv. Štefana ob pol treh popoldne in v nedeljo, 27. dec., ob pol osmih
zvečer.
Vsi prijatelji od blizu in daleč prisrčno
vabljeni!
IZDELOVALNICA HARMONIK
JOSIP FLEISS
9462 BAD ST. LEONHARD i. Lav.
IKARNTEN - AUSTRIA
Ustanovljena leta 1928 v Ljubljani
\
Sin foohjnl/0tihMjajSkJh4&&i
and ein
geuuuLej, ataej Qnltr
vviinschen allen ihren Mitgliedern, Kunden and Genossenschaftsfrcunden
DIE
8CONSUM-
GENOSSENSCHAFTEN
KLAGENFURT,
OBERKARNTEN — OSTTIROL
#	MODERNE BRILLEN UND ETUIS
#	FELDSTECHER UND THEATERGLASER
#	BAROMETER UND THERMOMETER
SPEZIALGESCHAFT EUR OPTIK • KARL SEKERKA Klagenfurt, Prosenhof, lO.-Ofctober-Strafie 23, Telefon 84 4 77
Vsem znancem, prijateljem in odjemalcem želim blagoslovljene praznike in srečno novo leto
ŠT. LIPŠ — TIHOJA •
LOMSEK
9141 DOBRLA VES
ŽREBANJE
V navzočnosti javnega notarja je 1. decembra 1970 v prostorih ravnateljstva bilo žrebanje, pri katerem so bile izvlečene naslednje številke
2 6 2 5
Vse za žrebanje veljavne zavarovalne pogodbe, ki imajo na zavarovalnem potrdilu omenjene številke na koncu njihovega številčnega zaporedja in tečejo vsaj že tri mesece, so s tem dozorele za takojšnje izplačilo brez odbitkov. Zavarovalne pogodbe, ki niso bile izžrebane, ostanejo še nadalje v veljavi. Naslednje žrebanje bo 1. junija 1971.
JUPITER V. V.a. G.
Fil. Dion. za Koroško in Vzhodno Tirolsko,
9020 Celovec—Klagenfurt, St. VeiterstralBe 1/1.
S
m
at
m
8
3
m
p
|
m
n
S
A
/srn
m
Raiffeisenverband
na Koroškem
K
|
6
M
fSt
m
i
3
El
ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN TRGOVSKIM PARTNERJEM KAKOR VSEM FUNKCIONARJEM IN ČLANOM SVOJIH ČLANSKIH ZADRUG
BLAGOSLOVJEN BOŽIC IN
USPEŠNO LETO 1971
«8ž»l
m
mm
mmmmmm
VSEM SVOJIM GOSTOM PRIJATELJEM, ZNANCEM IN SODELAVCEM ŽELIMO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO
IN USPEŠNO NOVO LETO 1971!
HOTEL BLED in HOTEL DANIELA
ROMA — RIM — VIA S. CROCE IN GERUSALEMME, 40
Lastnik V. LEVSTIK
SIROM AUS DER DRAU
m BtUEN US IMUKMFnVERK
Rosegg-St. Jakob
Inst. Leistung 80.000 ltW Jahresarbeit 370 Mili. kWh Inbetriebnahme
Maschine I Nov. 1973
1974
Rosseg-St. J alkah M die oberste Stufe der geplanten siebengliedrigen Kraftwerkslkette an der Drau zvvdschen Villach und der Staatsgrenze bel Lavamund, die im Endausbau liber eine installlierte Leistung von insge-samt 467.000 kW und ein Jahresarbeitsvermogen von 2,35 Millliarden kWh verfiigen wiird. Vier Anlagen sind bereits in Betrieb, zwei, namlich Ferlach und AnnabrtiCke, in Planung, wobei mit dem Baubeginn von Ferlach noch var Fertigstellung von Rosseg-St. Jakob zu rechnen ist. Die instaillierte GesamtMstung unserer zehn GroBkraftwerke betragt 806.000 kW. Jahrlich werden tiber 3 Milliarden kWh erzeugt. Das Anlagever-mogen der Gesellschaft betragt 5,44 Milliarden Schliling. Das Grund-kapital 1.070 Millionen Schilling.
DSTERREICHISCHE
DRAUKRAFTWERKE
Aktiengesellschaft	Klagenfurt
SLOMŠKOVIM ČASTIVCEM, SESTRAM IN BRATOM DOMA, V ZAMEJSTVU IN ZDOMSTVU — POSEBEJ BOLNIKOM IN STISKANIM —
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ,
SREČNO IN ZDRAVO
NOVO LETO 1971
‘ NA PRIPROŠNJO BOŽJEGA SLUŽABNIKA SLOMŠKA!
Msgr. Frančišek Hieronim ŠEGULA Postulator v Rimu
Vesel božič, prav tako srečno, zdravo novo leto vošči
ELEKTROPODJETJE
Egon Buchbauer
DOBRLA VES
Haš itdUiLU
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300.— btr., za Švico 25,— šfr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.