BIBLIOMETRIJSKA ANALIZA ČLANKOV IN CITATOV REVIJE ZDRAVSTVENO VARSTVO: 1992-2003 BIBLIOMETRIC ANALYSIS OF ARTICLES AND CITATION SOURCES IN THE JOURNAL »ZDRAVSTVENO VARSTVO«: 1992-2003 Petruša Miholič^ Prispelo: 9.8.2004 - Sprejeto: 6.10.2004 Izvirni znanstveni članek UDK 001.891:614 Izvle~ek Izhodi{če: V procesu znanstvenega komuniciranja se informacije izmenjujejo in osrednjo vlogo pri posredovanju informacij ima znanstvena periodika. Objavljanje rezultatov znanstvenega raziskovanja je osnovna značilnost procesa znanstvenega informiranja in komuniciranja. Bibliometrija in njene metode s sistematičnim zbiranjem podatkov merijo in analizirajo objave. Bibliometrijska analiza posamezne revije je v veliki meri tudi analiza raziskovalnega področja, ki ga revija pokriva. Cilji in metode: V analizo smo zajeli zadnjih dvanajst letnikov (1992-2003) revije Zdravstveno varstvo. S pomočjo kvantitativnih bibliometrijskih metod smo pridobili objektivno sliko o celotni reviji in njenem razvoju v zadnjih dvanajstih letih. Rezultati in zaključek: Pri raziskovalnem in strokovnem področju revije Zdravstveno varstvo gre nedvomno za medicinsko področje, ki ima tudi zelo močen družboslovni značaj. Ukvarja se z medicino, zdravstvom in zdravjem kot družbenim pojavom. Raziskovanje na področju zdravstvenega varstva je potrebno ocenjevati in vrednotiti drugače kot raziskovanje na drugih področjih medicine, npr. klinične medicine. Prav tako se objave v slovenskem jeziku in v slovenski reviji potem vrednoti drugače in imajo drugo težo. Ključne besede: zdravstveno varstvo, serijske publikacije, bibliometrija Original scientific article UDC 001.891:614 Abstract Background: Scientific journals play an important role in the process of scientific communication and information exchange. Publishing the results of scientific research is the basic function of scientific information and communication. Through systematical data collection bibliometrics evaluates and analyses the articles published. Bibliometric analysis of a scientific journal is, to a great extent, also analysis of the research field covered by the respective journal. Objectives and methods: Quantitative bibliometric analysis of Zdravstveno varstvo issues from 1992 to 2000 provided an objective picture of the journal and its development over the period studied. Results and conclusion: Research in public health is undoubtedly a medical field with a distinctive sociological character. It is concerned with medicine and health care, and with health, as a social phenomenon. Public health research should be evaluated in a manner different than that used for research in other medical fields, e.g. clinical medicine. Similarly, articles published in the Slovene language in national periodicals have different weight and are evaluated in a specific way Key words: public health, periodicals, bibliometrics ^Inštitut za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-pošta: miholic.petrusa@ivz-rs.si 1 UVOD Spremljanje in širjenje znanstvenih dosežkov je bistveni element vsakega raziskovalnega dela. Za razvoj znanosti so bile, so in bodo ključnega pomena informacije. V procesu znanstvenega komuniciranja se informacije izmenjujejo. Osrednjo vlogo pri posredovanju informacij ima znanstvena periodika. Objavljanje rezultatov znanstvenega raziskovanja je osnovna značilnost procesa znanstvenega informiranja in komuniciranja. Znanstveniki želijo svoja dela ovrednotiti z objektivnimi merili in vrednosti raziskovalnih del in raziskovalnih dosežkov prikazati kvantitativno, za kar je najbolj primerno uporabiti bibliometrijsko analizo. Podatke, dobljene z analizo, največkrat uporabljajo za napredovanja v akademski sferi in za prijave raziskovalnih projektov. Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov oblikovanja in širjenja uporabe zapisanih (znanstvenih) informacij. Bibliometrija uporablja štetje publikacij, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot ali njihovih lastnosti ter jih uporablja kot osnovo dejavnikov, s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost, znanost in tehnologijo (1). Poseben pomen je bibliometriji dala šele analiza citiranja, ki je zasenčila vse druge metode merjenja oziroma zbiranja kvantitativnih podatkov. Analizo citatov je možno uporabiti kot orodje za analizo določene stroke oziroma raziskovalnega področja. Pri tem izhajamo iz tega, da uporaba citatov kaže na usmerjenost in stopnjo razvitosti določene stroke. Analiza citatov nam tako razkrije marsikaj o področju samem, predvsem o tematiki, ki je aktualna, notranji povezavi stroke in vpetosti v mednarodne tokove (2). Bibliometrija je svoje mesto dobila tudi v Sloveniji, predvsem v zadnjem desetletju. Njena uporaba se največkrat omejuje na analizo citatov, ki jih uporabljamo zaradi njihove enostavnosti in vseobsežnosti. Pri tem je potrebno opozoriti na poenostavljeno in napačno uporabo oziroma interpretacijo rezultatov, ki lahko posamezni vedi ali znanstveni disciplini škoduje. Domnevamo, da uredniki in recenzenti določene revije želijo, da bi imeli čim bolj kakovostno revijo in bi želeli pritegniti čim več uglednih znanstvenikov, ki bi v njej objavili svoja dela. Z rezultati bibliometrijske analize revije si lahko pomagajo pri usmerjanju razvoja revije. Bibliometrijska analiza posamezne revije je v veliki meri tudi analiza raziskovalnega področja, ki ga revija pokriva. S tem namenom smo naredili bibliometrijsko analizo revije Zdravstveno varstvo in ugotovili njeno odmevnost in pomembnost pri izmenjavi informacij v znanstvenem krogu. Na podlagi strokovnih prispevkov o kvantitativnih metodah in bibliometrijski analizi smo postavili hipotezo, da članki v reviji Zdravstveno varstvo ne izstopajo od člankov v mednarodnih medicinskih revijah niti po številu avtorjev na članek kot tudi ne po starosti in virih citirane literature. Predstavitev revije Maja 1951 je bil ustanovljen Centralni higienski zavod. Leta 1961 se je na osnovi zakona o zdravstvenem varstvu in organizacije zdravstvene službe (1961) v tedanji Sloveniji, Centralni higienski zavod preoblikoval v republiški Zavod za zdravstveno varstvo (1961-1980). Takratna strokovna ekipa Zavoda za zdravstveno varstvo se je ob značilnih nedorečenostih sistema soočala z resno krizo v zdravstvu, ki je izrazito prizadela predvsem preventivne službe. V tem obdobju se je porodila ideja o potrebi izdajanja strokovne revije, ki bi obravnavala tematiko javnega zdravja. Ideja je bila uresničena z izdajo prve številke revije Zdravstveno varstvo junija 1962, in sicer kot strokovno glasilo z jasnim programom: razširjati strokovne podlage za izvajanje slovenske (preventivne) zdravstvene politike in seznanjati z ocenami, analizami in rezultati socialnomedicinskih raziskav širšo, zlasti medicinsko strokovno javnost (3). Leta 2003 je novi uredniški odbor revije Zdravstveno varstvo postavil nove vsebinske cilje. Osnovni koncept revije še vedno ostaja isti: revija se ukvarja s področjem javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva. Spodbuja prispevke o javnozdravstveni problematiki in razvoju javnega zdravja, zlasti na področju srednje in jugovzhodne Evrope. Prispevke so razdelili v dve osnovni kategoriji. Med članke sodijo uvodniki, pregledni in raziskovalni članki in kratka poročila. Med ostale prispevke sodijo strokovna poročila, pisma uredništvu in novice. Posebno pozornost posvečajo boljšemu recenzentskemu postopku, pri čemer se zgledujejo po merilih, ki veljajo v vseh uglednejših revijah. K sodelovanju pri ocenjevanju nameravajo vabiti najvidnejše domače in tuje strokovnjake. Odločili so se, da bo z novim letom revija začela izhajati hkrati v slovenskem in angleškem jeziku. Na tak način želijo še vedno gojiti slovensko strokovno izrazoslovje, obenem pa omogočiti tujim avtorjem, da objavljajo v reviji prispevke, ki bi jih lahko brali tudi strokovnjaki, ki niso vešči slovenščine. Od 1962 do 2002 je revija Zdravstveno varstvo praviloma izhajala v dvojnih številkah šestkrat letno, od leta 2003 revija Zdravstveno varstvo beleži redno izhajanje s štirimi številkami letno (4). 2 METODOLOGIJA Podatki so bili zbrani s pregledom publikacije Zdravstveno varstvo v letih 1992 do vklju~no 2003 (516). V obdobju od 1992 do 2002 je revija izhajala praviloma {estkrat letno, z letom 2003 pa je pri~ela izhajati kot ~etrtletnik. V analiziranem dvanajstletnem obdobju je bilo pregledanih 58 rednih {tevilk. [tevilke, ki so bile tematske in so iz{le kot zborniki kongresov, niso primerne za raziskavo in niso bile vklju~ene v analizo. V raziskavo so bili zajeti prispevki iz rubrik Uvodni ~lanki, Tribuna, Članki, Izku{nje in pobude, Pisma uredni{tvu. Iz analize so bili izklju~eni prispevki, objavljeni v rubrikah Doktrinarna gradiva, Strokovna poro~ila in Strokovna navodila ter prispevki, objavljeni v prilogi Zdravstvena kultura. V letih od 1992 do 2003 je bilo v reviji Zdravstveno varstvo objavljenih 513 ~lankov v obsegu 2729 strani. V Tabeli 1 je prikazano {tevilo ~lankov revije Zdravstveno varstvo. Iz Tabele 1 vidimo na nekonstantno {tevilo objav revije Zdravstveno varstvo v analiziranem obdobju, z velikim padcem objav v obdobju 2001 - 2003, glede na prej{nja leta. Tabela 1. Število analiziranih člankov, 1992-2003. Table 1. Number of articles analysed, 1992-2003. Zdravstveno varstvo leto št. člankov / leto Year No. of articles/year 1992 44 1993 33 1994 45 1995 36 1996 66 1997 58 1998 59 1999 46 2000 45 2001 26 2002 27 2003 28 politiki izhajanja revije Zdravstveno varstvo. Majhno {tevilo člankov v letu 2001 in 2002 je verjetno vplivalo na spremembe v uredni{tvu in v politiki izhajanja revije v letu 2003. 3 REZULTATI ANALIZE IN RAZPRAVA 3.1 Analiza avtorjev V obdobju 1992-2003 je skupno 793 avtorjev objavilo 513 člankov v reviji Zdravstveno varstvo. V Tabeli 2 je prikazano {tevilo avtorjev glede na leto objave in {tevilo avtorjev na članek v posameznem letu. V celotnem analiziranem obdobju revije Zdravstveno varstvo, je razmerje variiralo med 1,17 in 2,31. V zadnjih treh letih se je razmerje povi{alo, kar kaže na trend, ki je prisoten v svetu - avtorstvo člankov pripada več kot samo enemu avtorju. Tabela 2. Število avtorjev v analiziranih člankih, 1992-2003. Table 2. Number of authors of the articles analysed, 1992-2003. Zdravstveno varstvo leto Year št. avtorjev No. of authors št. člankov No. of articles r 1992 82 44 1,86 1993 55 33 1,67 1994 68 45 1,51 1995 65 36 1,81 1996 108 66 1,63 1997 75 58 1,29 1998 86 59 1,46 1999 54 46 1,17 2000 53 45 1,18 2001 40 26 2,31 2002 44 27 1,63 2003 63 28 2,25 Po najmanj{em {tevilu člankov najbolj izstopajo zadnja tri leta, in sicer s 26, 27 oz. 28 članki, kar pomeni 5% vseh člankov, zajetih v podatkovno zbirko. Z letom 2003 je pri{lo do sprememb v uredni{tvu in v Legenda: r - razmerje {t. avtorjev / {t. člankov Legend: r - ratio between no. of authors and no. of articles Študije v svetu so pokazale, da se je povpre~no število avtorjev na članek v revijah, ki so vključene v SCI -JCR, dvignilo iz 1,83 v letu 1995 na 3,9 avtorja na članek v letu 1999 (17,18). V analiziranem dvanajstletnem obdobju revije Zdravstveno varstvo je imelo 366 člankov enega avtorja, 79 člankov je bilo z dvema avtorjema, 40 člankov so napisali trije avtorji in 30 člankov je imelo več kot tri avtorje. Tabela 3 prikazuje število člankov glede na število avtorjev posameznega članka v posameznem letu. Tabela 3. Število avtorjev pri posameznem članku, 1992-2003. Table 3. Number of authors per article, 19922003. 3.2.1 Število citatov na posamezni članek V analiziranem obdobju je imelo 479 člankov (od vseh objavljenih 513 člankov) revije Zdravstveno varstvo navedene reference, kar je 93,37 % vseh pregledanih člankov od 1992 do 2003 leta. V letu 1998 in 1999 so bili prav vsi obravnavani članki opremljeni z referencami, najslabše pa so bili opremljeni z referencami članki v letu 1996, ko je bilo kar 13,63 % člankov brez navedbe referenc. V 479 člankih je bilo navedenih 6792 referenc, kar v povprečju predstavlja 14,18 referenc na posamezni članek (Tabela 4). Tabela 4. Število citatov v analiziranih člankih, 1992-2003. Table 4. Number of citations in the articles analysed, 1992-2003. Zdravstveno varstvo št. avtorjev / članek No. of authors / article leto Year 1 2 3 <3 1992 26 8 4 6 1993 23 6 3 3 1994 32 9 2 1 1995 22 5 5 4 1996 49 6 5 5 1997 47 5 3 3 1998 42 11 4 2 1999 37 8 2 1 2000 39 3 3 0 2001 17 6 2 1 2002 16 8 2 1 2003 16 4 5 3 3.2 Analiza citiranja V analizo citiranja so zajeti vsi citati oz. reference, ki so jih avtorji posameznega članka navedli na koncu članka, v poglavju Literatura. Pri analizi citiranja smo ugotavljali naslednje značilnosti člankov v reviji: - jezik citiranih publikacij, - citiranost različnih virov informacij, - starost citatov. Zdravstveno varstvo leto Year št. citatov No. of citations št. člankov No. of articles r 1992 359 39 9,21 1993 364 31 11,74 1994 423 44 9,61 1995 419 34 12,32 1996 690 57 12,11 1997 862 55 15,67 1998 918 59 15,56 1999 538 46 11,69 2000 773 43 17,98 2001 539 25 21,56 2002 459 23 19,96 2003 448 23 19,48 skupaj Total 6792 479 Legenda: r - razmerje št. citatov / št. člankov Legend: r - citations / articles ratio Povprečno število citatov na članek v reviji Zdravstveno varstvo se je z leti spreminjalo, kar je prikazano v Tabeli 4. V letih 1992-1996 se je povprečno število citatov gibalo med 9-12 enot na članek. V letu 1997 in 1998 je prišlo do porasta na 15 enot, v letu 1999 pa povprečno število citatov zopet pade na 11 enot citirane literature na članek. Vzrok lahko iščemo v manjšem številu Člankov v letu 1999 v primerjavi z drugimi leti. V letih 2000-2003 se je {tevilo citatov gibalo med 17 in 21 enotami na Članek. Teorija de Solla Price (19) o delitvi ~lankov na znanstvene in neznanstvene s pomo~jo {tevila citatov (znanstveni ~lanki so tisti, ki imajo med 10 in 20 citatov, neznanstveni ~lanki pa so tisti, ki so brez citatov) pri reviji Zdravstveno varstvo kaže na to, da so objavljeni prispevki znanstveni Članki. 3.2.2 Analiza jezika citiranih publikacij Avtorji, ki so objavljali v reviji Zdravstveno varstvo v letih 1992-2003, so uporabili pretežno literaturo v angle{kem jeziku, na drugem mestu je bila literatura v sloven{čini, sledila pa jima je literatura v nem{čini in ostalih jeziki, kot so srbohrva{čina, italijan{čina, {ved{Čina (Tabela 5). Tabela 5. Število citiranih publil21 1992 181 65 58 10 11 1993 232 62 46 18 21 1994 252 83 42 22 20 1995 264 63 38 11 28 1996 445 141 64 15 18 1997 377 180 27 92 149 1998 507 185 67 59 71 1999 226 164 59 29 42 2000 276 261 125 56 49 2001 170 196 81 41 39 2002 131 130 93 38 61 2003 179 150 49 24 35 skupaj Total 3240 1680 749 415 544 3.2.4 Analiza starosti citatov Z analizo starosti citatov navadno ugotavljamo, kako hiter je razvoj posamezne znanstvene discipline v dolo~enem obdobju. Uporaba literature in njeno citiranje se med posameznimi znanstvenimi disciplinami glede na starost citatov razlikuje. Znano je na primer, da se med medicinskimi in naravoslovnimi podro~ji uporablja mlaj{a citirana literatura kot na humanisti~nem podro~ju (20). Pri analizi starosti citatov revije Zdravstveno varstvo v podatkovno zbirko nismo zajeli 173 citatov, pri katerih ni navedeno leto, zato podatkovno zbirko sestavlja 6628 citatov. 4 ZAKLJUČEK Hipotezo, ki smo jo postavili v uvodu iz dobljenih rezultatov bibliometrijske analize, ne moremo v celoti potrditi. Rezultati nas silijo k razmi{ljanju, da gre pri raziskovalnem in strokovnem podro~ju zdravstvenega varstva nedvomno za medicinsko podro~je, ki ima tudi zelo močan družboslovni značaj, saj se ukvarja z medicino, zdravstvom in zdravjem tudi kot družbenim pojavom. Metode, ki se uporabljajo v zdravstvenem varstvu, so blizu ali celo identične družboslovnim, kar se kaže v načinu raziskovanja in objavljanja. Slika 3. Starost citiranih virov, Zdravstveno varstvo, 1992-2003. Figure 3. Age of citation sources, Zdravstveno varstvo, 1992-2003 Iz Tabele 7 in Slike 3 je razvidno, da je bilo največ analiziranih člankov v posameznih letih opremljenih s citati oziroma referencami, starimi 0-5 let. Izjema je leto 2001, ko so bile pri člankih največkrat uporabljene reference iz skupine starosti 6-10 let. V obdobju 1992-2003 je bilo v povprečju pri člankih uporabljeno polovico literature starostne skupine 0-5 let (3240 citatov), sledila je četrtina člankov, ki je imela citate iz starostne skupine 6-10 let (1680 citatov). 11% člankov je imelo literaturo iz starostne skupine 11-15 let (749 citatov). Člankov, ki so imeli literaturo starostne skupine 16-20 let, je bilo 6 % oz. 415 citatov. Več kot 21 let stare reference pa je imelo 8 % člankov oz. 544 citatov. Raziskovanje na področju zdravstvenega varstva je potrebno ocenjevati in vrednotiti drugače kot raziskovanje na drugih področjih medicine, npr. klinične medicine. Prav tako se objave v slovenskem jeziku in v slovenski reviji (ter samo obstoj revije za to področje v slovenskem prostoru) potem vrednotijo drugače in imajo drugo težo. Literatura 1. Južnič, P. Bibliotekarstvo in bibliometrija. In: Zbornik razprav : 10 let Oddelka za bibliotekarstvo : 1987-1997. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1998: 189-200. 2. Južnič, P. Kaj merimo z bibliometričnimi metodami in česa ne bi smeli meriti?. Teor Praksa 1997; 1: 71-83. 3. Kramberger, B. 30 let od izida prve številke Zdravstvenega varstva. Zdrav Var 1992; 4/6: 121-122. 4. Švab, I. Zdravstveno varstvo. Zdrav Var 2002; 11/12: 329. 5. Zdravstveno varstvo, 1992, letn. 31, št. 1/2, 3/4, 5/6, 7/9, 10/12. 6. Zdravstveno varstvo, 1993, letn. 32, št. 1/3, 4/6, 7/8, 9/10, 11/12. 7. Zdravstveno varstvo, 1994, letn. 33, št. 1/2, 3/4, 5/7, 8/10, 11. 8. Zdravstveno varstvo, 1995, letn. 34, št. 1/2, 3/4, 9, 10, 11/12. 9. Zdravstveno varstvo, 1996, letn. 35, št. 1/2, 3/4, 5/6, 7/8, 9/10, 11/12. 10. Zdravstveno varstvo, 1997, letn. 36, št. 1/2, 3/4, 5/6, 7/8, 9/10, 11/12. 11. Zdravstveno varstvo, 1998, letn. 37, št. 1/2, 3/4, 5/6, 7/8, 9/10. 12. Zdravstveno varstvo, 1999, letn. 38, št. 1/2, 5/6, 7/8, 9/10, 11/12. 13. Zdravstveno varstvo, 2000, letn. 39, št. 1/2, 3/4, 5/6, 7/8, 9/10, 11/12. 14. Zdravstveno varstvo, 2001, letn. 40, št. 1/2, 9/10. 15. Zdravstveno varstvo, 2002, letn. 41, št. 1/2, 7/8, 9/10, 11/12. 16. Zdravstveno varstvo, 2003, letn. 42, št. 1, 2 ,3, 4. 17. Cronin B. Hyperauthorship: a postmodern perversion or evidence of a structural shift in scholarly communication practices?. JASIST 2001; 52: 558-569. 18. Oven, M. Neznosna lahkotnost citiranja : diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002. 19. Solla Price de DJ. Little science, big science. New York: Columbia University Press, 1971. 20. Mihajlov, A., Giljarevskij, R. S. Uvodni tečaj o informatiki / dokumentaciji. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, 1975.