Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 1

V petek (5/14 °C) in soboto (4/14 °C) bo delno, v nedeljo (3/13 °C) pa pretežno oblačno.
Četrtek, 22. oktobra 2015
številka 42 | leto 62
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
i in ■in
=o ■m
i 1*1 ¡O
■i^
Da bomo znali
pomagati
Velenje, 17. oktobra - V
soboto dopoldne je na velenjskem Titovem trgu potekal prikaz velenjskih sil za zaščito in reševanje. Med drugim so lahko obiskovalci spoznali, kako se pravilno uporablja defibri-lator in kako pravilno reagiramo, če pomagamo osebi, ki ji je nenadoma zastalo srce. Podobni prikazi so v minulih dneh tekli po vsej Sloveniji, a velenjski, ki ga je pripravil Rdeči križ, je bil le delček res pestrega dogajanja, v katerem so lahko obiskovalci veliko videli, spoznali in tudi preizkusili. Več na zadnji strani.
■ bš
TAKO mislim
V Vilo Rožle vrnili mladost
Velenje, 15. oktobra - Ne le da
je vila Rožle v Sončnem parku popolnoma prenovljena, z novimi vsebinami se v 330 kvadratnih metrov veliko hišo, ki že na zunaj sporoča, da je namenjena mladim, res vrača mladost. V hiši, ki v parku stoji že vse od tridesetih let prejšnjega stoletja, bo novi dom Zveze prijateljev mladine Velenje. Stene vile že krasijo dela iz kar 42 Malih Napotni-kovih kiparskih kolonij, ki so jih usvarili osnovnošolci. Navdušila so vse, ki so prišli na otvoritev,
kot je navdušil tudi nastop malčkov iz vrtca Tinkara, ki je bil po svoje simboličen. Da, nekoč je bil v Rožletu tudi vrtec. Zveza se
v teh dneh seli v nove prostore, zato posebnih počitniških aktivnosti med krompirjevimi počitnicami ne pripravljajo. Bodo pa
vsem, ki jih bodo obiskali, z veseljem razkazali hišo in razstave v njej. Več na tretji strani.
■ bš
Prihaja v Velenje 200 beguncev?
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je bil med prvimi, ki je v imenu občine ponudil pomoč v begunski krizi. To je bilo še v obdobju, ko je kazalo, da bi bilo dovolj, če bi sprejeli v to okolje eno ali dve družini. Kriza medtem dobiva povsem drugačne razsežnosti in potre-
be po namestitvah so se močno povečale. Sekretar Ministrstva za notranje zadeve Boštjan Še-fic je tako seznanil župana, da se intenzivno dogovarjajo z lastnikom nekdanjega Vegradove-ga samskega doma o namestitvi nekaj več kot 200 beguncev. Dogovor še ni sklenjen, saj še niso
zaključili pogajanja okoli cene namestitve.
Mestna občina Velenje še vedno zbira tudi humanitarno pomoč, in sicer vsak četrtek in petek med 12. in 17. uro na Kopališki 3 v Velenju (Dom borcev in mladine). Doslej še ni bilo takšnega odziva, kot smo ga v tem
okolju vajeni ob humanitarnih akcijah. Organizatorji računajo, da se bo ta zdaj, ko se je begunska kriza res zaostrila, povečal. Zbirajo predvsem posteljnino, ležalne podloge, higienske pripomočke, vodo in hrano v pločevinkah (brez svinjskega mesa).
■ mz
Vsi smo lahko jutri begunci
Bojana Špegel
Oktober letos ni vremensko prijazen. Vsaj do torka ni bil. Dež in temperature, menda prenizke za prvi del jeseni, pa zagotovo niso preveč motile tistih, ki imamo topel dom. A v ponedeljek, ko se je begunski val proti Sloveniji vil z vso silo, ko so reveži na mejnih prehodih iz Srbije na Hrvaško, pa iz Hrvaške v Slovenijo, na dežju in mrazu čakali po več ur, me je bolelo srce. Ko sem gledala mamice z majhnimi otroki in poslušala, da so morale dojenčkom plenice menjavati kar na pločniku, so se mi rosile oči. Kot tudi, ko sem poslušala pripadnike humanitarnih organizacij, ki pomagajo tudi po 24 ur skupaj, da si premraže-ni begunci želijo kakšen topel napitek, pa jim ga ne morejo po-streči, nisem mogla ostati ravnodušna. Kam gre ta svet, kam Evropa? Vprašanje, ki se zagotovo zastavlja vsem, ki spremljamo kalvarijo beguncev, ki prihajajo v evropsko zimo skorajda goli in bosi. Ker takega podnebja niso vajeni, večina sploh ne ve, kaj jih čaka na stari celini.
V noči iz ponedeljka na torek, ko je val beguncev dobesedno pljusknil v Slovenijo, je naša vlada zasedala do 4. ure zjutraj. Potem smo slišali, da so parlamentarne stranke naklonjene spremembam zakona o obrambi. Besedilo predvideva, da bo vojska pomagala policiji predvsem pri izvajanju logističnih nalog, kot je transport beguncev. Pooblastila naj bi bila začasna, obenem so nas mirili, da ne gre za izredne razmere. A razmere so izredne, takšne, kot jih očitno ni predvidel nihče. V zadnjih dneh na grška tla vstopa po 10 tisoč beguncev dnevno. Jasno je, da skušajo čim prej priti na »sanjski« sever, in to tudi preko naše male države, kjer pa je prav naša majhnost na veliki preizkušnji. In z njo tudi solidarnost. Hrvati begunce v predvolilnem boju in pod pritiski javnega mnenja nekontrolirano in nenapovedano pošiljajo naprej, odlagajo na meji in jim celo kažejo, kje naj ilegalno poiščejo nadaljnjo pot. Begunci si želijo le eno, čim prej naprej v Avstrijo in Nemčijo in še više na sever. Poslušamo napovedi, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo meje zaprli zgoraj, pa Hrvati proti Srbom, pa morda mi proti Hrvatom ... Val beguncev gotovo sam kmalu še ne bo pojenjal.
Begunci ne razumejo, zakaj morajo čakati na dežju in mrazu. Ne razumejo, zakaj so meje občasno zaprte. Ne razumejo, zakaj jih popisujejo na vseh mejah. Ne razumejo, da Slovenija, najmanjša na migracijski Balkanski poti, ne more vsak dan sprejeti in oskrbeti 10 tisoč beguncev. Želijo le živeti. Želijo, da jih ne zebe. Želijo boljši jutri. Kot ga želi tudi marsikateri Slovenec, ki ima vsak dan manj. Ne pozabimo, da imamo tudi mi svoje begunce. Med njimi je največ mladih, tudi visoko izobraženih, ki doma ne dobijo službe. Če je med njimi naš otrok, zagotovo še bolj čutimo z vsemi, ki bežijo v boljši svet. Podatki pa so kruti. Od začetka begunske krize 16. septembra do ponedeljka zvečer je samo na Hrvaško prišlo 197.799 migrantov. Zadnje dni so pot nadaljevali skozi našo državo. Kako dolgo še? Evropa si je predolgo zatiskala oči pred begunsko krizo, zato je strah, kako jo bo rešila, več kot upravičen. A medtem moramo ostati ljudje. In pomagati, kolikor lahko. Ob zavedanju, da smo lahko že jutri med begunci tudi mi. Ali pa naši najbližji.
Trg svobode v novi podobi
Šoštanj - Jutri, v petek, ob 15. uri bodo v Šoštanju pripravili slovesnost ob otvoritvi prenovljenega Trga svobode. Njegove spremenjene podobe so si želeli že dalj časa. Po nekaj zapletih so pogodbo z izbranim izvajalcem podpisali letos. Vrednost naložbe je slabih 1,1 milijona evrov.
Dogodek bodo popestrili šoštanjski kulturni ustvarjalci: Pihalni orkester Zarja, mešana pevska zbora Svoboda in društva upokojencev ter učenci osnovne šole Karla Destovnika Kajuha.
■ tp
■
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
22. oktobra 2015
(T.
LOKALNE novice
Akcija Drobtinica le vsako drugo leto?
Velenje - Območno združenje RK Velenje je svetovni dan hrane vrsto let zaznamovalo z akcijo Drobtinica. Na njej so mladi člani RK prodajali kruh, ki so ga donirale pekarne, zbrani denar pa so namenili za sofinanciranje malic socialno šibkim učencem v osnovnih šolah.
Letos te akcije ni bilo. Na območnem združenju so pojasnili, da so jo odpovedali zato, ker so pridobili precej manj kruha kot lani. Ob tem se vsem pekarnam, ki so bile pripravljene sodelovati, najlepše zahvaljujejo.
Akcijo bodo ponovno poskušali izvesti prihodnje leto. Razmišljajo tudi o tem, da bi jo organizirali vsaki dve leti, tako kot to počnejo nekatera druga območna združenja RK.
■ tp
V	Standardu še poslovni prostori
Velenje - Ker Mestna občina Velenje na osnovi javnega zbiranja ponudb za oddajo poslovnih prostorov PC Standard v najem ni oddala vseh prostorov, so na spletni strani Mestne občine Velenje ponovno objavili javno povabilo, ki bo odprto do oddaje vseh poslovnih prostorov.
V	Podjetniškem centru Standard, ki se nahaja v pritličju po-slovno-stanovanjske stavbe na Šaleški cesti 2 a v Velenju, je na voljo še 9 poslovnih prostorov. Višina najemnine v prvem letu najema znaša evro na kvadratni meter na mesec. Ob podaljšanju najemnega razmerja pa bo najemnina znašala 2 evra in v tretjem letu 3 evre na kvadratni meter na mesec.
Srečanje svojcev padlih
Velenje, 17. oktobra - V Vili Bianci je potekal osrednji del srečanja svojcev padlih v vojni za Slovenijo, ki so ga tokrat pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, OZVVS Velenje in študentska organizacija univerze v Mariboru. Na tem tradicionalnem srečanju, ki ga vsako leto pripravijo drugje, je udeležence nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Zakonodaja je jasna
V občini Šmartno ob Paki težave pri priključevanju na javno vodovodno omrežje - Siva lisa na Malem Vrhu
Tatjana Podgoršek
Na povezovalni vod vodovoda, ki so ga zgradili v občini Šmartno ob Paki v okviru kohezijske-ga projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, se je doslej priključilo že več kot 600 tamkajšnjih gospodinjstev, a stvari na celotnem območju ne tečejo tako gladko, kot bi pričakovali. S težavami se srečujejo na območjih, kjer so se doslej gospodinjstva oskrbovala iz lastnih vodovodnih zajetij. Takih
je na seznamu, ki so ga prejeli spomladi od Komunalnega podjetja Velenje, približno 30. Glavnina jih je v vaških skupnostih Slatina in Skorno.
Tu, ugotavlja šmarski župan Janko Kopušar, izražajo nezadovoljstvo zaradi prispevka. Ta znaša od 1.200 do 2.000 evrov, odvisno od velikosti objekta in parcele. »S prizadetimi krajani smo se že sešli, jim prisluhnili, a drugih rešitev od zakonsko predpisanih ni. Kljub razumevanju za vlaganja v lastna vodna
zajetja je zakonodaja glede tega jasna in mimo nje ne moremo. Ta narekuje, da se na območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno omrežje, gospodinjstvo nanj mora priključiti in mora plačati komunalni prispevek. V odloku o komunalnem prispevku je natančno zapisano, kako se izračuna njegova višina.«
Po besedah sogovornika so na občinski upravi pripravili nekatere ukrepe, s katerimi bi se približali uporabnikom. Omogočajo jim plačilo na obroke, pa tudi
nekatere ugodnosti so jim zagotovili iz občinskega proračuna. Na javni vodovod se morajo priključiti do konca leta. Kopušar je ob tem še povedal, da nekaterim gospodinjstvom konec leta poteče vodno dovoljenje in tega ne bodo mogli podaljšati. »Oskrba z vodo je javna gospodarska služba, za njo je odgovorna lokalna skupnost. Mi imamo to službo urejeno v okviru velenjskega komunalnega podjetja.«
Edina siva lisa glede oskrbe gospodinjstev s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja v lokalni skupnosti za zdaj ostaja del vaške skupnosti Mali Vrh. Gre za manj kot 20 gospodinjstev. Za ureditev tega vobmočja morajo najprej izdelati projekte.
Borza aktivnega oddiha
Golte - RDO Savinjska in Šaleška dolina je minuli konec tedna (15. do 17. 10.) gostila najviše ležečo, 9. mednarodno borzo aktivnega oddiha Natour Alps, v sklopu katere se je na Golteh predstavilo 26 predstavnikov slovenskega turizma in 24 vabljenih gostov iz devetih evropskih držav, zainteresiranih za programe aktivnega oddiha. V času borze je bilo sklenjenih več kot 400 poslovnih sestankov, organiziranih več družabnih srečanj in študijski turi, na katerih so potencialni poslovni partnerji spoznavali lepote, aktivna doživetja ter turistične ponudnike Savinjske in Šaleške doline.
Po besedah več udeležencev so bili gostje zelo zadovoljni in navdušeni nad pestro paleto aktivnosti, ki jih nudita Savinjska in Šaleška dolina.
Urleb namesto Možine
Polzela, Šmartno ob Paki - Dom na Gori Oljki je priljubljena pohodniška postojanka. Njegov lastnik je Planinsko društvo Polzela, po svoje si ga »lastijo« tudi šmarški ljubitelji planin. Vrsto let je dom upravljala in skrbela za ponudbo ter počutje obiskovalcev v njem družina Možina, od 1. novembra dalje pa bo za to poskrbel Aleš Urleb iz Šmartnega ob Paki.
Novi najemnik je potrebne izkušnje dolgo časa nabiral kot kuhar v gostinskem lokalu Prodnik v Juvanju.
■ tp
KS Gorica odpira nove prostore
Velenje, 24. oktobra - Mestna občina Velenje je 29. septembra odprla Poslovno-stanovanjski objekt na Gorici in ob tej priložnosti izročila svetu Krajevne skupnosti Gorica napisno tablo za nove prostore. Ti so v pritličju novega bloka in so od prejšnjih precej večji, svetlejši in modernejši. V njih bodo lahko organizirali različne aktivnosti za krajane, kar doslej ni bilo mogoče. Nove prostore bodo odprli to soboto ob 15. uri. Prireditev bo na parkirišču pred sedežem krajevne skupnosti v novem centru. Pripravljen je pester kulturni in zabavni program. Na prireditvenem prostoru bo dišalo po goriški juhi in praženem krompirju. Gospodinje bodo razstavile različna peciva. Nove prostore bosta odprla župan Bojan Kontič in predsednik sveta KS Gorica Jožef Kandolf.
■ bš
Rogla in Terme Zreče »srebrna«
Zaposleni v Unior Turizmu so se tudi letos izkazali na tekmovanjih v okviru letošnjega 62. Gostinsko turističnega zbora. Matjaž Kovačič iz Term Zreče je prejel srebrno priznanje na tekmovanju vinskih svetovalcev, medtem ko si je srebrno priznanje »zakuhal« Domen Omerzel z Rogle na tekmovanju v pripravi jedi v kotličku.
Združena ekipa Rogle in Term Zreče, ki so jo sestavljali vodja ekipe Damjan Idvorjan, kuharja Aleš Bornšek in Damijan Strm-šek ter natakarja Simeon Črešnar in Metod Borovnik, je v skupnem seštevku prejela srebrno medaljo v pripravi in postrežbi slavnostnega menija. Tokrat so sodniki podelili tudi nagrado v posebni kategoriji, in sicer zlato medaljo Damjanu Idvorjanu za animacijo (show program) ob postrežbi.
Savinjsko-šaleška naveza
Čez »deželico« v obljubljeno deželo
Simbolika: iz revščine v »bogastvo« - Kovane vrtnice in druga priznanja - Spet se (žal) premika - Rešitev: vesoljska agencija!
Obeleževanje dveh »svetovnih dnevov« -hrane in revščine - ter kolone pribežni-kov, ki so zadnje dni množično prišli tudi k nam, imajo nekaj skupnega. Mnogi namreč ne bežijo le pred različnimi izstrelki, bežijo tudi zaradi pomanjkanja; tudi hrane. In radi bi v kraje, kjer se bosta po njihovem prepričanju cedila med in mleko. Med tema dvema skrajnostima pa je dolga in težka pot. Tudi polna razočaranj. A razočaranje jih lahko pričaka tudi tam, kamor so namenjeni. Podatki, da na svetu živi kar šestina prebivalcev v skrajni revščini, so res zaskrbljujoči. Kot tudi tisti, v kakšnem bogastvu se valjajo nekateri posamezniki. In želijo še več, da bodo še bogatejši. Res je sicer, da nekateri (redki) bogati lahko padejo nizko. A revni le padajo! Ti, ki potujejo skozi Slovenijo, ne morejo opazovati, kako lepa je naša dežela, saj imajo druge skrbi. In zaradi njih bi radi našo deželico čim prej zapustili. Da je Slovenija lepa, vse bolj zala, smo že pisali. Še posebno so se na slovenskem lepotnem tekmovanju izkazali kraji naše širše regije, saj imamo veliko zmagovalcev. Od Velenja (velika mesta), Žalca (mala mesta), Rogaške Slatine (zdraviliški kraji), Mozirja (izletniški kraji), Šentjur-
ja (trško jedro), na našem območju je tudi »naj tematska pot« - Solčavska panoramska cesta. Ob tem je tudi pomemben podatek, da v tekmovanju Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki ga pripravlja TZS, sodeluje že več kot dve tretjini slovenskih občin. Celje je v letošnjem tekmovanju med večjimi mesti zasedlo tretje mesto, tu pa si ne prizadevajo le, da bi bili lepi, radi bi bili tudi še bolj zeleni. Zato se je Celje pridružilo projektu Zelena shema slovenskega turizma. V sklop te akcije sodi tudi »postavitev« hiše v zelenju dreves v mestnem gozdu nad celjskim parkom. In ko smo že pri prizadevanjih za lepše in bolj zdravo okolje: v Zrečah so podelili kovane vrtnice. V tem kovaškem kraju take vrtnice podeljujejo kot priznanje za najbolj urejeno okolje. A tudi to lepo območje je zadnji čas precej prizadelo deževje. Ponekod je strah in škodo povzročila narasla voda, sprožili pa so se znova novi plazovi. Hudo je bilo (tudi) na Kozjanskem in Obsotelja, kjer še niso sanirali starih plazov. Niti največjega na Gub-nem, ki bi ga sicer že morali, zato je občina Kozje zaprosila resorno ministrstvo, da jim malo podaljša rok, saj bi bila sicer ogrože-
na evropska sredstva. Sami pa tega zalogaja ne bi zmogli denarno pokriti. Bali so se novega deževja in prav tega so dočakali. Kulturnik Miha Turšič, eden od ustanoviteljev Ksevta, pa je prekinil gladovno stavko. To nima nič skupnega z nedavnim dnevom revščine, le razmere v zvezi z reševanjem te kulturno-vesoljske ustanove Vitanju so se tako spremenile. O težavah tega Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij smo že pisali, zdaj naj bi se vse le uredilo. Vsaj take so napovedi. In iz težav naj bi se rodila kar »vesoljska« stvar: dobili naj bi slovensko vesoljsko agencijo. Pri tem naj bi sodelovala tri ministrstva. Nekateripravi-jo, kako enostavno se da rešiti kaka stvar! Drugi upajo, da se ob tem ne bo uresničil stari rek - veliko babic, kilavo dete! Resne težave pa ima Alma Sedlarjeva, novinarka z našega konca, ki je zdaj na začasnem delu v Ljubljani na Komisiji za preprečevanje korupcije. S predsednikom komisije nikakor ne prideta skupaj. A tu se ne ve, kdo naj spor razreši.
In med tem ko še nikakor ne vemo, kdaj bomo razrešili vozel hitre ceste tretje razvojne osi, na že zgrajeni severno-južni avtocesti uspešno rešujemo težave peščice voznikov električnih avtomobilov. Le slaba tolažba za prometno odrezanost Saša območja je, da so se postavitve električnih polnilnic lotili na tem bližnjem območju. Prve so že odprli v Tepanju in na Lopati pri Celju, vseh naj bi jih še letos uredili 26. Pa še to: pravijo, da je pri (neuspelem) imenovanju novega direktorja celjske bolnišnice v bolnišnico prišla politika. Nič posebnega, saj mnogi trdijo, da je v naši politiki marsikaj bolnega.
a k
■
a mz
■
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 7
15. oktobra 2015
V Vilo Rožle se je vrnila mladost
Župan Bojan Kontič hišo predal v uporabo Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje - Sončni park urejali prostovoljci, zanj skrbele prostovoljke - Prostovoljska tradicija se bo nadaljevala
Župan Bojan Kontič ob odprtju vile ni pozabil poudariti, da ta stoji v najlepšem slovenskem mestu.
Številni zbrani so temu iskreno zaploskali.
Bojana Špegel
Velenje, 15. oktobra - Čeprav je lilo kot iz škafa, je bil največji prostor v prenovljeni vili Rožle na dan odprtja poln do zadnjega kotička. Vila, ki je bila zgrajena že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je letos dobila novo podobo, s prenovo pa bo tudi 66 % bolj energetsko varčna. Dobila pa je tudi nove uporabnike. Velenjski župan Bojan Kontič je hišo, ki tudi po zunanji podobi sporoča, da je namenjena otrokom in mladim, v upravljanje predal velenjski Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM). »Sončni park, v katerem stoji vila, so urejali prostovoljci, zanj so skrbele prostovoljke. Vesel sem, ker se tradicija nadaljuje, saj so duša MZPM Velenje prav prostovoljci in prostovoljke,« je ob tem poudaril župan.
Vila v okviru evropskega projekta EE CULTURE, ki je kot
partnerje povezal Slovenijo in Hrvaško, ni spremenila le zunanje podobe, ampak tudi notra-
njo. V hodniku v pritličju je Muzej Velenje postavil simpatično razstavo, ki prikazuje zgodovino Sončnega parka, skupaj z nekoč najlepšim kotalkališčem v državi. Hodnik, ki vodi v mansardo, in največji prostor v njej pa že krasijo lesene skulpture in kipi,
Mira Zakošek
Še vedno ni jasno, s kakšnimi sredstvi bodo v prihodnjem letu gospodarile občine, a za nemoteno poslovanje potrebujejo sprejete proračune. V Mestni občini Velenje so osnutek tega dokumenta že pripravili, v torek pa bodo o njem že razpravljali občinski svetniki.
»Osnutek proračuna smo pripravili po črnem scenariju,« pravi župan Bojan Kontič. To seveda pomeni, da so za izhodišče vzeli trenutni vladni predlog pov-
ki so jih v minulih 42 letih na Malih Napotnikovih kiparskih kolonijah ustvarili osnovnošolci iz Šaleške doline. Razstava je dokaz več, kako kreativni so mladi, če jim damo priložnost, Vila Rožle ima dušo že sedaj, ko v njej še ni zaživela nova dejav-
prečnine in da dokument, ki ga dajejo v obravnavo, brez zadolževanja ne bi bil uravnotežen. Proračun seveda ni več tako močno naložbeno naravnan kot zadnja leta, ni pa brez njih, predvsem pa ga imajo, kot pravi župan, tudi tokrat »pod nadzorom«.
Načrtujejo pa zadolževanje, in sicer v višini 2,5 milijona evrov. (Ob tem seveda upajo, da to ne bo potrebno, da bo torej izhodiščna povprečnina vseeno višja od tiste, ki jo trenutno upoštevajo). Tako bodo lahko tudi zaključili že zastavljene investici-
V SREDIŠČU
nost. »Verjetno smo edina civilna organizacija daleč naokoli, če ne na svetu, ki je dobila v upravljanje tako lep objekt. V njem želimo nadaljevati številne programe naše zveze in jih še nadgraditi. Veseli bomo vsakega, ki nam bo pri tem pomagal, saj želimo v Sončnem parku pisati tudi nove zgodbe. Danes smo veseli, hkrati pa čutimo veliko odgovornost, saj bomo s svojim delom še bolj na očeh. Vztrajali bomo in naredili še mnogo zanimivih uric za naše najmlajše. Prepričana sem, da bomo s svojim delom prižgali še veliko iskric v očeh naših najmlajših, sploh tistih, ki so v stiski,« je ob prevzemu poudarila sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač.
Kot darilo treh dobrih decembrskih mož
»Prepričan sem, da je bila odločitev, da prenovljeno vilo Ro-žle predamo v uporabo MZPM Velenje, je zagotovo prava odločitev, kar bo pokazala tudi prihodnost, saj bo namenjena mladim in mladim po srcu. Zame je pomembna vsebina, ki se bo odvija-
je. Predviden je nakup garaž na Gorici, dokončanje smučarsko skakalnega centra ter prenova Starega Velenja. Za to področje imajo pripravljena dva projekta, ki čakata na objavo razpisa za sofinanciranje. Prvi zajema celovitejšo ureditev Starega Velenja, drugi pa ureditev objekta, v katerem je kava bar Čuk in postavitev novega. Seveda upajo, da bodo na razpisu uspeli, zato morajo lastna sredstva tudi pravočasno pripraviti.
Letošnje leto bo Mestna občina Velenje sklenila brez neto za-
3
la v teh prostorih; vem, da bo dobra, ker tako zaposleni kot prostovoljci MZPM Velenje to znajo in zmorejo. S tem vračamo v Sončni park mladost,« nam je še povedal župan, ki je še posebej vesel, ker so hišo obnovili s kar 95 % nepovratnih sredstev EU in države. »Imeli smo odličnega partnerja iz Krapine, projekt se zaključuje na naši in hrvaški strani. Tako visoko financiranje, kot smo ga bili deležni v tem projektu, pa je tako, kot da bi moči združili Miklavž, Božiček in dedek Mraz, vsi dobri decembrski možje. A pridobitev sredstev ni samoumevna. Za razpis smo se morali dobro pripraviti, prijaviti kvaliteten projekt in ga tudi izvesti.« Ob tem, da je v Sončnem parku v zadnjih letih zaživelo več športnih aktivnosti, da se je dobro prijelo drsališče, ta res postaja mladosten. »Želimo urediti še prireditveni prostor za vilo, še vedno pa je aktualna tudi ideja, da park ogradimo. Vse pa je odvisno od uspeha na evropskih razpisih,« še izvemo.
dolževanja (to pomeni, da novi krediti ne presegajo višine odplačila starih), pa tudi sicer ne dosegajo več kot polovice praga dovoljenega zadolževanja. Torej zadolževanje ne predstavlja nobene težave. Podpira pa ga tudi odgovorno ministrstvo, ki želi na vsak način omogočiti občinam, da sklenejo začete investicijske projekte, še posebej s področja kohezije. »Mislim, da je proračun naravnan tako, da bo omogočil normalno poslovanje skladno z zakonodajo. Zadovoljen sem, da ob tem tudi ne bomo ostali povsem brez naložb. V zadnjih letih smo jih udejanjali za nekaj deset milijonov in se izključno zanje tudi zadolževali,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki se kot predsednik združenja mestnih občin Slovenije bori, da bi občine vendarle imele višje proračunske prihodke, kar bi prineslo tudi manj zadolževanja.
Dobrodelni nogometni turnir
Velenje, 24. oktobra - V soboto bo na malem nogometnem igrišču ob Mestnem stadionu Velenje od 11.00 do 16.00 potekal nogometni turnir, na katerem bodo udeleženci in obiskovalci s prostovoljnimi prispevki zbirali denar za Varstveno delovni center SAŠA. Na turnirju se bodo pomerili Upravni odbor, veterani in trenerji NK rudar, ŽNK Rudar Škale, trenerji NK Šmartno, Velenjski Knapi, ekipa nogometnih sodnikov, reševalci, gasilci, policisti ter ekipi Mestne občine Velenje in Šaleškega študentskega kluba. Vsak član vsake ekipe bo VDC SAŠA namenil 10 evrov, prostovoljni prispevki pa se bodo zbirali tudi med občinstvom med turnirjem.
Ob 17.00 se bo začela članska tekma med NK Rudar Velenje in FC Koper, od vsake prodane karte pa se bo v dobrodelni sklad, v katerega bodo prispevali tudi članski nogometaši NK Rudar Velenje in vodstvo kluba, dodal en evro.	■ tf
Velenjski svetniki v torek o proračunu
Kljub manjšim prihodkom tudi letos naložbe - Brez zadolževanja ne bo šlo
Začenjajo se komemoracije
Šaleška dolina, 22. oktobra - V spomin na vse padle žrtve fašizma v drugi svetovni vojni na območju MO Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo tudi letos potekale številne komemoracije ob spominskih obeležjih. Prve bodo že danes, ko spominsko slovesnost pripravljajo na pokopališču Šmartno, v Zdraviliškem parku v Topolšici in pri spomeniku padlim v starem Velenju. Vrstile se bodo vse do nedelje, 1. novembra, ko bomo zaznamovali dan spomina na mrtve. Osrednja komemoracija bo v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu.	a bš
Jutri buče, buče ...
Jutri ob 17. uri bo MZPM Velenje v vili Rožle pripravila prvo prireditev, na katero vabijo družine. Izrezovali bodo buče, ki jih bodo, ko bodo dobile novo obliko, postavili na prosto in v njih prižgali svečke. Gre za obujanje stare slovenske tradicije, s katero so že od nekdaj Slovenci izganjali zle duhove.
KOMEMORACIJE
V spomin na vse padle žrtve fašizma v drugi svetovni vojni na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki bodo potekale komemoracije pri spominskih obeležjih po naslednjem razporedu: Četrtek, 22. oktobra
•	ob 16. uri pri spomeniku padlim borcem na pokopališču v Šmartnem;
•	ob 16.30 pri spominski plošči v zdraviliškem parku v Topolšici;
•	ob 15. uri pri spomeniku talcem NOB v Starem Velenju;
Petek, 23. oktobra
•	ob 16. uri pri spomeniku padlih partizanov v Šembricu na Konovem;
•	ob 16.30 pri spomeniku v Škalah pri osnovni šoli;
•	ob 11. uri pri spomeniku v Vinski Gori;
•	ob 11. uri pri spominski plošči pri domu krajanov v Šentilju;
•	ob 17. uri pri spomeniku na pokopališču v Plešivcu;
Četrtek, 29. oktobra
•	ob 16. uri bo komemoracija in otvoritev generalno obnovljenega spomenika padlim partizanom v Pesju pri domu krajanov;
•	ob 17. uri pri spominski plošči padlim partizanom pri Domu krajanov v Kavčah;
•	ob 16. uri pred spomenikom padlih v NOB na Trgu svobode v Šoštanju;
•	ob 18. uri bo osrednja komemoracija pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu v Velenju;
Petek, 30. oktobra
•	ob 15. uri pri spominski plošči pri Turnšku v Paki;
•	ob 16. uri pri spomeniku padlega partizana Blagotinška v Paki;
•	ob 16.30 pri spomeniku padlih v NOB v spodnjih Ravnah pri Ploštajnerju;
•	ob 10. uri bo 10. spominsko srečanje in komemoracija pri spominski plošči žrtev NOB pri lovskem domu v Skornem pri Šmartnem ob Paki;
Nedelja, 1. novembra
•	ob 8. uri pri centralnem spomeniku žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki.
Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

22. oktobra 2015
Rumena zgodba o uspehu
Uniforest Latkova vas - podjetje z vizijo - Cilj: zadovoljiti občasnega in poklicnega kupca
Tatjana Podgoršek
Latkova vas, 17. oktobra - V industrijski coni v Latkovi vasi pri Preboldu je konec minulega tedna potekalo več dogodkov v organizaciji ali soorganizaciji podjetja Uniforest: 2. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Slovenije, podjetje pa je pripravilo drugi hišni sejem in ob tej priložnosti predalo svojemu namenu še pomembno pridobitev - dve veliki proizvodnji hali.
»Vlaganja v osnovna sredstva so potrebna, pridobitev pa bo omogočila nadaljnji razvoj podjetja, bistveno boljše delovne pogoje
zaposlenih, še višjo kakovost izdelkov ter skrajšanje dobavnih rokov. Prihodnje leto bomo ponudili trgu povsem nov rezalno-cepilni stroj in tudi zanj so bile potrebne nove proizvodne zmogljivosti« je obrazložil pomen naložbe direktor Uniforesta Drago Pintar.
Za podjetje z več kot 20-letni-mi izkušnjami v proizvodnji ter prodaji gozdarske mehanizacije in opreme pravijo, da piše rumeno zgodbo o uspehu. Rumeno, dodaja Pintar, zaradi barve njihovih izdelkov, o uspehu pa zato, ker ima podjetje vizijo. »Naša temeljna usmeritev je prilagodljivo, učinkovito in okolju prijazno
podjetje s kakovostnimi in ino-vativnimi izdelki. Cilj pa zadostiti potrebam občasnega in poklicnega kupca. Rast, razvoj ter zadovoljstvo številnih kupcev so dokaz, da smo na pravi poti.« To prav tako potrjujejo pridobljena priznanja in mednarodni certifikati, ki zagotavljajo, da so Uni-forestovi izdelki uporabni, kakovostni, prijazni do okolja, hkrati pa zagotavljajo največjo varnost. Učinkovit razvoj izdelkov, razvejana prodajna mreža, dobri dobavitelji, strokovni in odgovorni sodelavci so jim doslej odprli vrata na trgih EU, Ukrajine, Rusije, Belorusije, Balkana, uspe-
Na drugem hišnem sejmu so predstavili nekatere novosti iz proizvodnega programa.
Drago Pintar
šno prodajo beležijo v ZDA, Kanadi, pojavljajo pa se še v Južni Ameriki, Aziji in Novi Zelandiji.
Za zdaj podjetje zaposluje več kot 50 delavcev, ki budno spremljajo potrebe na trgu, se odzivajo nanje z razvojem novih izdelkov ter skrbijo, da ima vsak program za sabo uspešno prodajo. »Naša tržna niša ostajajo proizvodnja ter prodaja gozdarske mehanizacije in opreme za poklicne kupce, hkrati pa si prizadevamo, da tisto, kar se je pokazalo za uspešno v praksi, vgradimo tudi v stroje, namenjene občasni uporabi. Izzivov nam ne manjka, zanje imamo izdelane načrte in s tako ekipo sodelavcev se že veselimo novih priložnosti,« je še dejal Drago Pintar.
Premogovnik razvija pametna električna omrežja
Premogovnik Velenje sodeluje v mednarodnem evropsko podprtem triletnem projektu, v katerem razvijajo »Pametna električna omrežja v premogovnikih. V preteklih dneh so tako gostili člane mednarodnega konzorcija.
»V okviru projekta je predviden razvoj modela električnega omrežja, ki bo upošteval lokalne zakonske zahteve, tarifne sisteme, cenovno politiko in druge specifične zahteve,« je povedal vodja projekta v Premogovniku
Velenje mag. Boštjan Škarja. »V učitvi možnosti napajanja odda-
okviru projekta bodo razviti tudi senzorji in aktuatorji, ki bodo omogočali popoln nadzor nad jamskimi električnimi omrežji in upravljanje z njimi. Del raziskav v projektu bo namenjen tudi pre-
ljenih jamskih predelov preko izdelanih jamskih vrtin in s tem racionalizaciji jamskega električnega omrežja.
Lepse je, ce skupaj načrtujemo prihodnost
V Banki Celje in Abanki pot nadaljujemo skupaj. Prijazno in s storitvami, ki so vam blizu.
Z združitvijo Abanke in Banke Celje sta se več kot 150-letna tradicija Banke Celje in tehnološka naprednost Abanke prepletli v banki, ki ostaja banka prijaznih ljudi. Stranke ostajate v središču poslanstva Abanke, saj ves čas iščemo in razvijamo bančne storitve, ki so prilagojene vašim življenjskim situacijam in načinu življenja. Z našimi storitvami in osebnim pristopom pomagamo reševati finančne izzive in ponujamo rešitve po meri posameznika. Sedaj še na več lokacijah, kar nam omogoča razširjena mreža poslovalnic in bankomatov po vsej Sloveniji. S sodobnimi storitvami, kot je mobilno bančništvo Abamobi za osebne finance in Abamobi.com za poslovne finance vam je Abanka lahko na voljo kadarkoli in kjerkoli.
Z aktualno ponudbo želimo potrjevati, da smo zaupanja vre-
>
dna banka. Z veseljem vam bomo svetovali. Ugodni stanovanjski ali potrošniški krediti vam
lahko olajšajo pot do novega ali prenovljenega doma.
Posebno pozornost pa v oktobru, mesecu varčevanja, namenjamo različnim varčevanjem.
Izbirate lahko med naslednjimi oblikami varčevanj:
•	Abacent - samodejno zbiranje drobiža ob vsakokratnem plačilu s plačilno kartico.
•	Namensko varčevanje - z majhnimi zneski v nekaj mesecih tako lahko privarčujete za kak večji nakup.
•	Rentno varčevanje -omogoča finančno varnost in neodvisnost za vas in vašo družino.
•	Varčevalni račun - enostavno varčevanje s poljubnimi pologi.
•	Ježkovo varčevanje - varčevanje za otroke, je lahko prvi korak na poti do spoznavanja osebnih financ.
Preverite tudi ugodno ponudbo depozitov.
Obiščite nas na spletni strani www.abanka.si ali pa v najbližji poslovalnici Abanke. Za vse informacije smo vam z veseljem na voljo tudi na brezplačni telefonski številki Abafon: 080 13 60.
GOSPODARSKE novice

Na zaslišanje vodilni Premogovnika
Sestala se je preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 zaradi podatkov o premogu, ki ga kuri šestica. Odločili so, da bodo za pojasni-tev dogodkov zaslišali nekdanje in zdajšnje vodstvo Premogovnika Velenje. Tako bodo novembra pred poslance stopili Milan Medved, Franc Žerdin, Ivan Pohorec in Ludvik Golob.
■
Sindikati v TEŠ terjajo odgovore
Šoštanj, 15. oktobra - Na zboru delavcev so se zbrali zaposleni v Tešu. Po daljši razpravi so ugotavljali, da niso zadovoljni z odgovori uprave. Nejasno je namreč vprašanje o obratovanju blokov 4 in 5 v prihodnje in s tem tudi vprašanje o številu zaposlenih. Blok šest za zagon potrebuje delovanje enega od ostalih blokov, ker pa gre blok 5 1. januarja 2016 v redni remont, saj ga je treba prilagoditi na nižje izpuste, bi moral v funkciji ostati blok štiri. V Tešu so zato na pristojno ministrstvo podali vlogo za podaljšanje delovanja bloka 4 in kot kaže, bi ta blok po novem letu lahko deloval z omejenim številom ur vsaj še tri leta. Trenutno je v Tešu zaposlenih še 409 delavcev. Po besedah direktorja dr. Matjaža Eberlinca pa bodo kljub prej omenjenim nejasnostim imeli do konca tega leta 50 manj zaposlenih kot na začetku leta, kar je 11 odstotkov. Ker delavci vseh odgovorov niso dobili, je predsednik podjetniškega sindikata Danijel Tajnik napovedal sprožitev sindikalnih aktivnosti. Odgovore bodo skušali pridobiti v prihodnjih dneh na sestankih. Predvsem jih moti »neobvladovanje« blokov štiri in pet, za katere jim ni uspelo pravočasno pridobiti potrebnih okoljskih dovoljenj, brez njih pa je njihovo nemoteno obratovanje, s tem pa tudi število zaposlenih, vprašljivo. Ne izključujejo zaostritev sindikalnega boja.
Na Golteh pohiteli s prodajo smučarskih vozovnic
Mrzli dnevi nas opominjajo, da se bo kmalu začela zima. Največji slovenski smučarski centri se po lanski solidni zimski sezoni pospešeno pripravljajo na novo. Povsod so že začeli predprodajo vozovnic, najbolj pa so pohiteli na Golteh. Tu so s predprodajo vozovnic, ki bodo veljale med tednom, začeli že junija, ob ugodni ponudbi in dodatnih bonitetah, ki so jih ponudili kupcem, so uspeli prodajo vozovnic podvojiti. Ostale karte v predprodaji ponujajo od septembra. Nekatere so cenejše tudi za tretjino. Glavna letošnja novost pa je povezovanje z ostalimi smučišči. Tako so z Voglom združili dve smučišči v enodnevno vozovnico, v sodelovanju s Celjsko kočo pa so oblikovali tudi sezonsko smučarsko vozovnico, ki na Celjski koči velja v času nočne smuke med tednom, na Golteh pa ob koncih tedna.
Na servise 8,5 milijona vozil
Nemški avtomobilski koncern Volkswagen bo moral zaradi škandala z manipuliranjem testov izpušnih plinov izvesti največji vpoklic vozil v zgodovini podjetja - na servise bo moralo v Evropi kar 8,5 milijona vozi. Skupno naj bi bilo s sporno programsko opremo, ki omogoča manipulacije izpušnih plinov na testiranjih, v svetu opremljenih kar 11 milijonov dizlov.
Kamnolom tufa prodan
Šmartno ob Paki - Na nedavni seji sveta Občine Šmartno ob Paki je občinska uprava potrdila informacijo, da je kamnolom tufa v vasi Gorenje prodan. Na zadnji, četrti dražbi naj bi ga za 150 tisoč evrov kupil podjetnik iz Mislinje, kar je pri nekaterih šmarških svetnikih vzbudilo slabo voljo. Menili so namreč, da bi ga morala kupiti lokalna skupnost in ga urediti za potrebe industrije oziroma podjetništva. Gre za več kot 45.600 kvadratnih metrov veliko površino, od tega je nekaj manj kot 32 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč.
Na občinski upravi so povedali, da so možnost nakupa opuščenega kamnoloma skrbno pretehtali. K dražbi se občina ni prijavila, ker niso bili znani pogoji niti ne stroški sanacije kamnoloma. Ta namreč že več let ne obratuje, že pred tem v njem ni bilo izvedenih sanacijskih ukrepov. So
se pa v njem odvijale dejavnosti, ki so tudi pustile svoje sledi. »Za to območje je v prostorskem planu občine Šmartno ob Paki predpisan sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta. Prevladujoča namembnost za to območje je proizvodnja, dodatno dovoljena raba pa predvideva možnost za potrebe obrti ter športa in rekreacije.«
Na občini pričakujejo, da se bo investitor, ki se do sedaj še ni javil, oglasil s svojim poslovnim načrtom, kajti do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta v kamnolomu ni možna nobena gradnja niti rekonstrukcija obstoječih objektov. Ko bodo znani interesi vseh deležnikov (investitor, občina, vaščani), bodo pripravili osnutek omenjenega dokumenta, ga dali v javno obravnavo, nato pa še v obravnavo članom občinskega sveta.
■ tp
■
■ mz
a mz
■
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 27
15. oktobra 2015

GOSPODARSTVO
5
Od kave »odvisnih« četrtina zaposlenih
Za enega najzahtevnejših razvojnih projektov namenili več kot 35 milijonov evrov - Izpad na ruskem in ukrajinskem trgu zapolnili drugje
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 15. oktobra - V tovarni BSH Nazarje so pripravili priložnostno slovesnost ob izdelanem milijontem povsem avtomatskem kavnem aparatu EQ. 7. Njegova proizvodnja je stekla leta 2008, uvrščajo pa ga med enega najzahtevnejših razvojnih projektov v zadnjem desetletju. V razvoj in proizvodnjo programa so vložili več kot 35 milijonov evrov, kavne aparate pa proizvajajo pod blagovnimi znamkami Bosch, Siemens in Neff.
300 tisoč aparatov na leto, 300 zaposlenih
»To je velik uspeh za tovarno, saj pred dobrimi sedmimi leti,
ko smo začeli, nihče ni pričakoval, da bomo iz nič postali tretji najpomembnejši proizvajalec kavnih avtomatov za nemški trg. Izdelek, ki ga nameravamo v prihodnje še nadgraditi, je dokaz našega trdega dela v preteklosti, z njim pa smo si pridobili zaupanje sistema BSH,« je med drugim dejal direktor tovarne Matija Petrin in napovedal, da na naslednji milijon omenjenih izdelkov ne bo treba čakati sedem, ampak štiri leta. Trditev o najbolj kompleksnem gospodinjskem aparatu je podkrepil z navedbo, da je vanj vgrajenih več kot 400 različnih sestavnih delov.
Po načrtih naj bi letos proizvedli 250 tisoč kavnih aparatov, v naslednjih dveh letih pa naj bi jih
izdelali že več kot 300 tisoč na leto. Povečali naj bi tudi število zaposlenih, in sicer iz sedanjih več kot 250 na blizu 300. Po Petrino-vih besedah je s kavo »povezanih« že četrtina vseh zaposlenih na lokaciji v Nazarjah, v Traunreutu v Nemčiji pa še dodatnih 200. »Kavni aparati počasi postajajo nosilni program BSH Nazarje. Poleg aparatov za pripravo hrane predstavljajo drugi steber, ustvarijo približno 30 odstotkov vsega prometa tovarne.« Glavnino jih
za zdaj prodajo v Evropi, najpomembnejši trg pa predstavljajo Nemčija, države Severne Evrope in Rusija.
Ruski in ukrajinski izpad zapolnili z deleži na
drugih trgih
Sicer pa nam je Petrin še povedal, da je za njimi kar naporno leto, saj v Rusiji in Ukrajini, ki predstavljata poleg Nemčije njihov glavni trg, beležijo več kot 30-odstotni padec prodaje. To
Zadovoljstvo ob izdelanem milijontem kavnem aparatu
Premogovnik Velenje ima dovolj premoga
Zadnje poročilo je bilo izdelano septembra lani - Zalog premoga dovolj do leta 2054
vrzel jim je uspelo zapolniti s pridobitvijo deleža na drugih trgih. »Ostajamo na podobni ravni kot lani, kar pomeni od 8 do 9 milijonov evrov prihodkov in slabih 7 milijonov izdelkov.« Na vprašanje, ali ostaja BSH Nazarje največji zaposlovalec v regiji tudi v prihodnje, pa je Matija Petrin odgovoril: »Naša glavna skrb je poiskati na omenjeni lokaciji prave izdelke in zagotoviti delo za obstoječe število zaposlenih. To ne pomeni, da bo struktura teh ostala enaka. Naš fokus je razvoj novih izdelkov, kajti samo konkurenčni - in kavni avtomati so eden od njih - bomo kos izzivom.« V nizki sezoni zaposlujejo približno 1100, v visoki 1300 delavcev, v povprečju 1250.
Za donatorstvo od 100 do 150 tisoč evrov
Tovarna BSH Nazarje je doslej že večkrat potrdila, da je družbeno odgovorno podjetje. Na leto nameni za donatorstva humanitarnim, kulturnim in športnim organizacijam, društvom v Zgornji Savinjski dolini od 100 do 150 tisoč evrov. Na priložnostni slovesnosti pred tednom dni sta ček v vrednosti 10 tisoč evrov prejela Območno združenje RK Mozirje ter Župnijska Karitas Mozirje Šmihel. Predsednica RK Ana Kladnik ter mozir-ski župnik Sandi Koren sta poleg besed zahvale zagotovila, da bodo denar namenili lajšanju stisk socialno ogroženim posameznikom in družinam.	■
Vodstvo Premogovnika Velenje se je odzvalo na vnovične dileme, ki so se pojavile v javnosti o zalogah velenjskega lignita. Zagotavljajo, da je zalog dovolj in da je ustrezna tudi kurilna vrednost.
»Zadnje uradno verificirano potrdilo o stanju bilančnih in odkopnih zalog premoga v pri-dobivalnem prostoru Premogovnika Velenje je na podlagi Pravilnika o kvalifikaciji in katego-
rizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin, Zakona o rudarstvu in Zakona o splošnem upravnem postopku na predlog Komisije za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin 25. septembra 2014 izdalo Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo. V Potrdilu o stanju zalog in virov mineralne surovine je navedeno, da je v jamah Premogovnika Velenje na razpolago še 162.500.000 ton bilančnih
(od tega je po stanju na dan 31. 12. 2013 126.750.000 ton odkop-nih) zalog premoga, kar je dovolj za delovanje Termoelektrarne Šoštanj do leta 2054, kar je deklarirana življenjska doba TEŠ 6 in izhaja iz planov porabe TEŠ do PV. Na Ministrstvo za infrastrukturo smo 27. 1. letos poslali Priglasitev osnove za odmero rudarske koncesnine za leto 2014, poročanje o stanju zalog in virov za leto 2014 in zagotavljanje re-
zerviranih sredstev za sanacijo. Stanje zalog in virov na dan 31. 12. 2014 je tako 123.641.797 ton (odkopne zaloge),« so zapisali in dodali, da je strokovno poročilo narejeno na osnovi 700 vrtin s površine v skupni dolžini 215 km, 2450 jamskih vrtin v skupni dolžini 120 km in približno 8 km letno izdelanih jamskih prostorov.
Trg svobode v Šoštanju je dobil novo podobo.
Prisrčno vabljeni na slovesno otvoritev prenovljenega trga
v petek, 23. oktobra, ob 15. uri.
Vprogramu sodelujejo: Pihalni orkester Zarja, Mešani pevski zbor Svoboda, Pevski zbor Društvaupokojencev Šoštanj in učenci OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj.
Po svečani otvoritvi bo zabava z ansamblom Spev pod šotorom na rokometnem igrišču.
Občina Šoštanj
Ob polletju pozitivno
Topolšica - V Bolnišnici Topolšica so v letošnjem prvem polletju presegli 5,1 milijona evrov prihodkov, kar je za malenkost več kot v enakem lanskem obdobju, od načrtovanih za letos pa so ti višji za slabe tri odstotke. Presegli so tudi predviden program z zdravstveno zavarovalnico, s tem pa med drugim tudi predvidene materialne stroške. Vsemu navkljub so polletni rezultati poslovanja pozitivni. Prihodki so za dobrih 32 tisoč evrov višji kot odhodki.
Pričakujejo, da bodo do konca leta poslovali uravnoteženo oziroma bodo nekoliko presegli načrtovane prihodke. Na to naj bi vplival dvig cen zdravstvenih storitev za dobra 2 odstotka v šestih mesecih, predvidevajo pa tudi plačilo za presežen program neakutne obravnave.
■ tp
kia \i
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 23. oktobra 2015, objavljen
Javni razpis za podelitev nadomestne koncesije ob upokojitvi dosedanjega nosilca koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti v programu ambulante splošne oz. družinske medicine v Mestni občini Velenje.
Javni razpis bo trajal od 23. oktobra 2015 do 27. novembra 2015.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave in razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju.
■ mz
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
»»WAS
22. oktobra 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 14. oktobra
Vlada je sprejela predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja.
Zunanji minister Erjavec je napovedal, da mora Slovenija, če Avstrija zaradi begunske krize zapre mejo, to storiti tudi sama.
Ekonomsko-socialni svet (torej: predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov) je dosegel visoko stopnjo usklajenosti pri predlogu novele pokojninskega zakona v delu, ki se nanaša na poklicne pokojnine.
Petek, 16. oktobra
Pestro je bilo v domačih poslanskih klopeh. Stališča glede napovedi Madžarske o zaprtju zelene meje s Hrvaško so bila zelo različna.
Rusija se ne strinja z ugotovitvami mednarodne preiskave strmoglavljenja malezijskega letala.
Rusija je sporočila, da se nikakor ne strinja z ugotovitvami mednarodne preiskave strmoglavljenja malezijskega letala lani nad Ukrajino in namerava nadaljevati lastno preiskavo.
Odnosi med Izraelci in Palestinci so znova dosegli vojno točko.
Turški premier je dejal, da je bil teroristični napad soboto pred tem verjetno delo Islamske države ali Delavske stranke Kurdistana.
Getrtek, 15. oktobra
Nemški politiki so kljub ostrim kritikam opozicije in organizacij za človekove pravice potrdili obsežno reformo azilne zakonodaje, ki naj bi pospešila obravnavo prošenj za azil in gradnjo nastanitvenih zmogljivosti za begunce.
Nemčija je potrdila obsežno reformo azilne politike.
Ameriški predsednik Barack Obama je sporočil, da bo v Kamerun poslal ameriške vojake, ki naj bi pomagali v boju proti islamistični skupini Boko Ha-ram. Povedal je tudi, da načrtuje podaljšanje navzočnosti ameriške vojske v Afganistanu tudi po koncu svojega mandata leta 2017.
Ukrajinska oblast se je odločila, da bo za priključitev Krima Ruski federaciji, kar je bilo izglasovano na referendumu, zahtevala 46 milijard dolarjev odškodnine.
Zaradi škandala z manipuliranjem testov izpušnih plinov bo moral Volkswagen izvesti največji vpoklic vozil v zgodovini podjetja - na servis bo moralo 8,5 milijona vozil v Evropi.
Karl Erjavec je dejal, da smo pripravljeni na nove prihode migrantov.
Karl Erjavec je medtem miril. »Pripravljeni smo na nove valove prebežnikov in imamo pripravljeno logistično podporo,« je dejal.
Statistiki so izračunali, da imajo ženske v EU v povprečju 38 odstotkov nižje pokojnine od moških.
Zasedal je vrh EU. V središču je bila napoved madžarskega pre-mierja Orbana o zaprtju meje s Hrvaško.
Turška vojska je sestrelila »zrakoplov« neznanega izvora, ki je kršil turški zračni prostor blizu sirske meje.
Madžarska je zaprla mejo, Hrvaška pa je ob tem sporočila, da bo začela izvajati načrt C in prebežnike usmerjati na železniški in cestni mejni prehod v Murskem Središču (Petišovci) ter mejni prehod Macelj (Gru-škovje).
Naša južna soseda se je medtem na območju Karlovca ukvarjala s poplavami, ki so namočile okoli 400 hiš.
Sobota, 17. oktobra
V	dvorani Tivoli je potekala dobrodelna prireditev z misijonarjem Pedrom Opeko.
Kmetje so se zbrali na mirnem protestu v središču našega glavnega mesta. Njihov predstavnik je povedal, da večina kmetij letos ustvarja izgubo, saj je lastna cena pridelkov nižja od prodajne.
Na Gruškovje, Petišovce in Obrežje so avtobusi prepeljali po 300 prebežnikov, medtem ko jih je z vlakom iz Čakovca v Središče ob Dravi prispelo 1200.
V	Nemčiji je dan pred županskimi volitvami v mestu Köln neznanec z nožem zabodel neodvisno kandidatko Henriette Reker. Razlog za napad naj bi bil ne-strinjanje z nemško politiko do prebežnikov.
Madžarska je sporočila, da bo spet uvedla začasni nadzor na madžarsko-slovenski meji, saj naj bi vlada dobila informacije, da bodo prebežnike v Sloveniji usmerjali tudi na to mejo.
Nedelja, 18. oktobra
Naša moška odbojkarska reprezentanca je zaigrala v finalu evropskega prvenstva, dosegla je prvo medaljo in 2. mesto na tem tekmovanju.
Carica
Po zaprtju madžarske meje, so se prebežniki usmerili proti Sloveniji.
Sloveniji povzročil težave. V državo je medtem tega dne vstopilo okoli pet tisoč prebežni-kov, mnogi med njimi so mejo prestopili nezakonito.
Naši odbojkarji so dosegli zgodovinski uspeh.
Doma smo se medtem pripravljali na nove skupine prebežni-kov. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Štefic je dejal, da sistem, ki je postavljen, uspešno obvladuje situacijo. »Migrantski val obvladujemo znotraj številk, ki si jih je Slovenija zastavila - torej do 2500 ljudi na dan. Ker je Avstrija begunce čez svojo mejo sprejemala hitro, je lahko sinoči na Obrežje prišlo še 600 ljudi,« je pojasnil. Tega dne je Slovenija zavrnila vlak s 1800 ljudmi, saj tok ljudi proti Avstriji ni potekal tako hitro.
Po severnem delu Filipinov je pustošil tajfun Koppu.
Mediji so poročali, da je v noči pred tem pred stavbo parlamenta v črnogorski Podgorici potekal protest, na katerem so udeleženci zahtevali odstop vlade pre-mierja Mila Dukanoviča. Policija je protestnike skušala razgnati s solzivcem.
Ponedeljek, 19. oktobra
Predsednik vlade je odgovarjal na poslanska vprašanja in ob tem poudaril, da si vlada s pripravo različnih predpisov prizadeva za boj proti sistemski korupciji, ki še naprej ostaja prednostna naloga.
Premier se je dotaknil tudi vprašanja prebežnikov in dejal, da bo Slovenija naredila vse, da bo zaustavila takšen pretok, ki bi
V Nemčiji je skrajnodesničar-sko in islamofobno gibanje Pegi-da prvo obletnico zaznamovalo s protestnim shodom v Dresdnu, ki se ga je udeležilo 15 do 20 tisoč ljudi.
Iz Švice so sporočili, da je po parlamentarnih volitvah iz dne pred tem jasno, da se bo Švica obrnila še bolj v desno, saj je slavila populistična Švicarska ljudska stranka.
Torek, 20.oktobra
Potem ko je v državo samo dopoldne vstopilo preko 6000 ljudi, se je vlada odločila, da za nadzor prebežniškega toka v parlamentarni postopek pošlje dopolnitve zakona o obrambi.
V Ljubljani je potekala velika dobrodelna prireditev.
Predsednik Pahor naj bi v Bruslju dobil zagotovilo, da Nemčija in Avstrija do nadaljnega ne bosta zapirali svojih meja.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je ob tem pristavil, da so razmere tako zahtevne predvsem zaradi Hrvaške, ki je prebežnike spuščala na nedovoljenih točkah, nekaj kilometrov od meje.
Na parlamentarnih volitvah v Kanadi se je končala devetletna prevlada konservativcev, saj je zmago odnesla Liberalna stranka pod vodstvom 43-letnega Justina Trudeauja.
Na Japonskem so potrdili prvi primer raka zaradi sevanja po nesreči v jedrski elektrarni Fuku-šima. Zbolel je nekdanji uslužbenec elektrarne, ki je tam delal po cunamiju leta 2011.
Kaja Avberšek
V kinderjajčku za fantke (naenkrat so začeli proizvajati spolno razlikovalna jajčka s spolno razlikovalnimi in vedno bolj debilnimi figuricami, ki jih sploh ni potrebno več sestavljati) dobim modrega človečka z zaslonom namesto glave, poleg tega pa še majhno plastično palčko, s katero po tej glavi-zaslonu riše. Zaslon je narejen tako, da se tisto, kar se nariše, lahko tudi pobriše. Potem pa od začetka in tako naprej. Mali Mile (delovno ime za človečka iz mojega trebuha za čas, ko je bil še jamar) v svoji jamici vztraja že skoraj teden dni več, kot je bilo dogovorjeno. Na riši-briši glavo-zaslon napišem datum 17. 9. in glej ga, zlomka! Malo po polnoči ravno tega dne začutim v drobovju konkretno kopanje. Mali Mile je končno zgrabil za kramp! No, zdaj pa bo. Gremo v Slovenj Gradec, pot mimo Hude luknje in čez ride že predobro poznamo. V četrtem nadstropju bolnišnice je porodnišnica. Gospa sestra mi zehajoče poda belo, ničkolikokrat zakrpano spalno srajco z rdečimi pikicami in brisačo ter me napoti v kopalnico zaporniškega izgleda s plesnivim stropom. Grem po svoje copate, usnjene, rumene in vesele, z zelenimi in srebrnimi krogi. Dajo me na prvo mizo, na zgornjem delu dlani mi odprejo kanal za spuščanje raznih substanc direktno v žilo. Tokrat žila ne poči, tanke žile imam, vedno pokajo... boli, boli... tokrat celo v prvo zadenejo (se mi zdi?). Izpolniti moram nekakšen obrazec, ki mimogrede omeni tudi možnost smrti. Zapisati je potrebno, koga se v tem primeru obvesti, no, porajajoči občutek je nekako ... unhajmlih. »Bo partner z vami?« »Bo!« Dajo me na drugo mizo malo naprej od te prve. Ta miza je v resnici postelja. Zdaj pa že kar boli. No, ampak saj imam visok prag bolečine, mar ne! »Predihajte popadek kot kuža!« »OK, ni problema!« Malo kasneje pride zdravnik in pravi, da mi bo predrl mehur. Pa ne tistega za lulanje, onega drugega. Topla tekočina se v slapu izlije iz mene. »Tole bo pospešilo porod.« Ura je, hm, okoli šestih zjutraj? Od tu naprej pa ... boli... boli boli... boli boli boli... BOLI BOLI BOLI... BOLIIIIIII!!! »Bi, prosim, lahko dobila nekaj proti bolečini?« Dobim nekaj, v žilo. Učinek nikakršen. Med popadki skorajda ni več premora. Grabim D. za rame, za roke, verjetno bo imel podpludbe. Kako bi brez njega, ne vem. Pride drug zdravnik, preverja vse sorte, prihaja na pol ure. Ponudi razlago v angleščini, nemščini, italijanščini ali francoščini. Angleščina bo OK. »Pomembno je, da praznite mehur.« Do stranišča imam sedem popadkov, sedeč na školjki še tri, vse telesne tekočine špricajo iz mene, uf, to telo, to živalsko telo ... popolnoma presušena usta imam. Hoče me raztrgati. Takole je verjetno bolelo tiste, ki so jih s konji razčetverili. Premakni se, mali Mile, pomagaj mi, sodelujva, jaz ti tudi pomagam, tole postaja nevzdržno, kdo bi si mislil... »Kako ste potrpežljivi!« »A res. A lahko, prosim, dobim še nekaj proti bolečini...?Karkoli!« »Žal ne. Dobili ste narkotik. Kaj več bi bilo nevarno za otročka. Zakaj pa se niste odločili za epiduralno? Moja žena je dvakrat rodila z epiduralno in pravi, da niti pomislila ne bi na kaj drugega!«... Pol ure. Zdaj že spuščam občasne krike. Pa tako pogumno in prepričano sem govorila, da jaz pa že ne bom kričala med porodom, kaj pa še! Histerične babe kričijo, jaz pa nisem histerična baba, jaz vse tiho, herojsko prenesem! Aha ... Naslednje pol ure. Zunaj seje že naredil dan, razgled je menda lep, nekakšna roza svetloba in meglice, nekaj takšnega ujamem skozi napol zaprte oči, ne morem jih več odpret... »Popolnoma ste odprti. Glavica se še ni spustila. Pridem čez pol ure.« Prvič v življenju me prešine misel, sploh ni več čista, da bom od bolečine izgubila zavest. Kričim, sedaj resnično kričim, mogoče tako kričijo pujsi pri zakolu, mogoče tako boli zakol ... Vse okoli mene lebdi v krču in agoniji, vseeno mi je, če tulim in stiskam in praskam, enkrat se zalotim, da hočem ugrizniti, pa se mi uspe vzeti pod nadzor, za delec sekunde, nekomu bi lahko odgriznila pol roke... Mine pol ure. Po pol ure minevajo ure. »Tako. Porod se je ustavil. Sedaj imamo dve možnosti. Prva je carski rez, takoj. Zdaj sta še oba v redu. Toplo priporočam to možnost. Druga je, da čakamo. Lahko čakamo pet, šest ur. Lahko pride do grdih zapletov... »CARSKI REZ!!« Sprejela bi ga že par ur prej. »Ja, kar tisto delno anestezijo, ja, vseeno, ja, AUAUAUAU!!« Pred mano zelena zavesa. Vseeno mi je. Po tisti igli v hrbtenico bolečine popuščajo. Vseeno mi je za vse počene kanale v žilah. Roke imam kot Kristus na vsako stran privezane. Pred obraz mi pade zelena zavesa. Anestezist je zelo prijeten in še malo hecen (verjetno) Mariborčan. »Poglejte, kako nam tamali iz trebuha kaže rit!« »Ja, saj je vso nosečnost vsem brez sramu kazal rit...« V nogah čutim mravlje. Medicinski ljudje okrog mene so tudi mravlje. Plump in plomp se sliši iz področja mojega trebuha. Globinsko pluskanje. Vse je tako ... hitro. Elegantno. No, carsko, seveda. Pet klipsen. »UE!« »Čestitke! Poglejte ga!« »Butnejo mi svežega človečka k obrazu in po meni pljuskne rumenkasta tekočina s čudno toplo--sladkobnim vonjem. »Joj, kakše laske ima!« Sem vedela, da je tako dolgo vztrajal v trebuhu, da si porihta frizuro. Naslednjič ga vidim na zaslonu D. pametnega telefona. To je ta človek ... Kdo je ta človek ... Mala zabuhla žabica, ki s poševnimi očki in v temle kostimčku izgleda kot mini kričeči samuraj... Sem mislila, da bom jokala od ganjenosti ob soočenju, pa nisem, saj sem navsezadnje carica, kajne, in Mali Mile se ne bi mogel zriniti skozi mojo malo medenico, saj je bil prevelik, Veliki Mile torej, v srednjem veku zadeva bržkone ne bi imela srečnega konca, pa nismo v srednjem veku, sama sreča, pa toliko vejic, kar pomeni, da bo tale kolu-mna sestavljena iz več delov in konec je šele začetek... To mikroveso-lje je namreč brezkrajno ...
■
Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 7
22. oktobra 2015
««WAS
OKOLJE
7
V smeteh neobdelani zrezki, kokoš, kruh
Količina zavržene hrane iz gospodinjstev se ne zmanjšuje - Potrošniki premalo previdni pri različnih akcijah trgovcev - Od približno 14 tisoč ton odpadkov v regiji Saša 60 odstotkov mešanih in bio razgradljivih odpadkov
Tatjana Podgoršek
Najnovejši podatki Statističnega urada RS kažejo, da se odnos državljanov Slovenije do ravnanja s hrano izboljšuje. Kljub temu je lani končalo v smeteh 123 tisoč ton hrane oziroma 55 kilogramov na prebivalca, štiričlanska družina pa je vsak dan zavrgla povprečno 60 dekagra-mov hrane. Preverili smo, koliko hrane konča v smeteh v Šaleški dolini.
>
Po ocenah naj bi Slovenci v smeti vrgli kar 30 odstotkov hrane.
V črnih posodah od 15 do 25, v rjavih 10 odstotkov hrane
Po besedah Alenke Centrih -Ocepek, vodje tehnološke priprave dela v podjetju PUP Saubermacher Velenje, ki ima koncesijo za odvoz odpadkov v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Pa-ki in v petih občinah Zgornje Savinjske doline se količina zavržene hrane v omenjenem okolju ne zmanjšuje. To kažejo tudi podatki, pridobljeni na osnovi sortirne analize, ki jo izvajajo od leta 2010 dalje. V posodah za mešane komunalne odpadke je od 15 do 25 odstotkov, v povprečju pa 19 odstotkov hrane iz gospodinjstev. V rjavih posodah za bio razgradljive odpadke je hrane, ki ji je potekel rok uporabe in je občani niso zau-
padki se je že »znašla« kokoš, pripravljena za pripravo obroka), veliko je kruha, najdejo se tudi sendviči, manj je testenin, žit. »Med komunalnimi odpadki se znajde tudi hrana, ki jo ljudje kupijo zato, ker načrtujejo spremembe pri prehranjevalnih navadah. A ko jo poskusijo, ugotovijo, da ni tako dobra, kot so pričakovali.« Na vprašanje, ali je zavržene hrane več v mestu Velenje v primerjavi s Šoštanjem in Šmartnim ob Paki, je Centri-
hova odgovorila: »To bi težko potrdila. Čeprav je Velenje po številu prebivalcev 10-krat večje od omenjenih, so stvari povsem primerljive. Gospodinjstva v več-stanovanjskih objektih ravnajo s hrano povsod približno enako.«
Potratna gospodinjstva
Po podatkih največ odpadne hrane »pridelajo« v Sloveniji gospodinjstva, 51 odstotkov. Ta podatek, dodaja sogovornica, velja tudi za Šaleško dolino. Količine
Alenka Centrih Ocepek: »Povsod je potrebna prava mera, tudi pri hrani.«
žili, 10 odstotkov. »Količina zavržene hrane je še vedno prevelika, glede na krizo in njene posledice pa še težko razumljiva. Vznemirja tudi to, da pri preverjanju vsebine v posodah za odpadke najdemo hrano s pretekom roka uporabe še v originalni embalaži.«
Največ v smeteh ...
Po navedbah sogovornice je med odpadki največ mlečnih izdelkov, mesa (na nedavnem preverjanju vsebine so v posodi za odpadke našli zrezke, med od-
V odpadkih je največ mlečnih izdelkov, mesa in tudi kruha.
Razlika
Oznaka na embalaži živila »porabiti do« pomeni datum, do katerega lahko hrano zaužijemo. Oznaka »uporabno najmanj do« pa, da je hrana po preteku zapisanega datuma še vedno dobra, če se primerno hrani in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začne izgubljati okus in teksturo. Največkrat je hrana uporabna tudi po pretečenem roku.
»pomij« se namreč v osnovnih šolah, gostinskih obratih, restavracijah zmanjšujejo, ker nakup živil in ostale hrane očitno bolje načrtujejo, česar pa v nekaterih gospodinjstvih ne. Vzroki za še vedno prevelike količine hrane v posodah za odpadke so banalni: ne načrtujemo obrokov, na mno-
ga živila v hladilniku pozabimo, skuhamo preveč, med večjimi krivci pa je tudi nakup hrane. »Potrošniki še vedno preveč nasedamo trgovcem, ki nam ponujajo živila »po ugodnih« cenah v raznih xxx akcijah, pa v akcijah 2 za 3 in podobno. Proizvajalci živil pa se zavarujejo z rokom uporabe. Nakup na zalogo plačamo potrošniki, ki s tem financiramo
>
>
Olje ohladite, zlijte v plastenko ali steklen kozarec in ga dobro zaprite. Ko boste posodo z jedilnim oljem napolnili, jo oddajte v vam najbližjem zbirnem centru za odpadke.
trgovske verige vnaprej, plačamo pa tudi odvoz odpadkov. Moralo pa bi biti ravno obratno: potrošniki bi morali narekovati tempo prodaje.«
Mešane komunalne in bio razgradljive odpadke podjetje PUP Saubermacher Velenje oddaja regijskemu centru Simbio v Celju. Lani so v center iz osmih občin regije Saša oddali za 15 tisoč ton vseh odpadkov, od tega skoraj polovico mešanih in bio odpadkov.
Hrana in maščobe ne sodijo v straniščno školjko
Znano je, da se je zelo priročno »znebiti« nekatere hrane z zlitjem v straniščno školjko. »Načeloma je zlivanje hrane v kanalizacijo prepovedano, vendar se dogaja,« pravi vodja kemijsko
V Sloveniji je bilo še v letu 2011 zavrženih skoraj 168.000 ton hrane oziroma 82 kilogramov na prebivalca. Stanje se izboljšuje.
biološke tehnologije Centralne čistilne naprave Komunalnega podjetja Velenje Nataša Uranjek Ževart in dodaja, da se vpliv te hrane na delovanje čistilne naprave vidi pri povečani količini trdnih odpadkov, ki se zadržijo na grabljah in sitih. Na leto jih je blizu 65 ton.
Še večje težave povzroča zlivanje maščob in olja v kanalizacijski sistem. Ta že na samem sistemu pušča posledice (izločanje maščob na stene kanalizacijskih cevi in s tem manjšanje premera cevi ter v skrajnem primeru zamašitev). Ko pa takšna odpadna voda pride do čistilne naprave, se prav tako nabira na vseh njenih mehanskih in gradbenih delih. » Končno jih izločimo v maščobolovilniku, od tu pa jo prečrpamo v gnilišča, kjer iz njih nastane bioplin.«
Po besedah sogovornice velja ob tem posebej poudariti, da ostanki hrane in maščob ne sodijo v kanalizacijo tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Z vnašanjem namreč omogočamo preživetje glodavcem in insektom (podganam, ščurkom), ti pa so prenašalci nalezljivih bolezni. Njihovo podjetje redno, 3-krat na leto izvaja deratizacije (po potrebi tudi dezinsekcije) fekalne ter meteorne kanalizacije.
■
Preventivna dejavnost v javnem interesu
Pogostost in obseg izvajanja dimnikarskih storitev odvisna od vrste goriva - Do 1. januarja 2017 dodaten varnostni ukrep
Tatjana Podgoršek
Z nižjimi temperaturami »prihaja« nova kurilna sezona, ta pa je povezana z dimnikarsko službo. »Naše delo sodi k izrazito preventivni dejavnosti v javnem interesu,« pravi predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije Simon Dovrtel in nadaljuje: »Sistem je dober, evropsko primerljiv, možne pa so precejšnje izboljšave predvsem pri operativnem delu, kar kažejo tudi rezultati anket.«
Ne gre samo za čiščenje naprav
Dovrtel je povedal, da je v Sloveniji blizu 194 dimnikarskih območij, koncesijo, ki jo podeljuje država za 8 let, pa ima 61 dimnikarskih podjetij. Poleg pomanjkanja strokovnega mladega kadra se v praksi srečujejo najpogosteje s težavami zaradi nerednega odpravljanja pomanjkljivosti na napravah. Sogovornik meni, da še vedno preveč nepooblaščenih oseb izvaja obnove in vgradnje dimovodnih in kurilnih naprav. Ker ljudje ugotovljenih nepravilnosti ne odpravljajo
sproti, se povečujejo finančne obremenitve. Predpisi obstajajo tudi za čiščenje teh naprav. »Te lahko uporabniki sicer sproti očistijo sami, predpisano pa je minimalno število čiščenj, ki jih mora opraviti dimnikarska služba. Prav tako uporabniki ne morejo opraviti ostalih storitev za njihovo varno, učinkovito in okolju prijazno obratovanje, kot so nadzorne meritve emisij dimnih plinov, letni pregledi in pregledi po vgradnji ali rekonstrukciji naprav. Prepričan sem, da bi marsikdo imel precej manj težav, če bi se pri vgradnji, menjavi - prenovi peči, dimnika ali celotnega ogrevalnega sistema, pri energetski sanaciji stavbe posvetoval z dimnikarsko službo.«
Ker gre za obvezno javno gospodarsko službo, je temu primerna tudi cena. Določa jo država, pojasnjuje Dovrtel, in je v primerjavi z državami, kjer so storitve proste, nižja.
So dolžni poklicati dimnikarsko službo občani ali obratno? Pri obeh je mera dolžnosti in odgovornosti enaka, odgovarja sogovornik in dodaja, da je izva-
Simon Dovrtel
jalec dolžan storitev najaviti teden dni pred obiskom, uporabnik pa ima možnost dogovora o terminu zanjo. Za 14 dni ga lahko »premika«, ne pa več kot dva-
krat. »Dimnikarska služba mora na dimnikarskem območju, za katerega ima koncesijo, opraviti delokrog storitev v enem letu, zato običajno sama poskrbi za obvestila uporabnikom.«
Čiščenje glede na vrsto goriva
Pogostost in obseg izvajanja dimnikarskih storitev sta odvisna od vrste goriva. Pri klasičnem kurjenju je treba očistiti kurilne in dimovodne naprave štirikrat v kurilni sezoni, pri bio masi, kjer izgube ne presegajo 20 odstotkov, dvakrat, naprave na tekoča ali plinasta goriva pa enkrat v kurilni sezoni. Vse naprave je treba enkrat na leto pregledati, na kurilnih napravah na tekoče gorivo in plin pa enkrat na leto izmeriti
Koncesijo za opravljanje dimnikarske službe na območju občin Velenje, Šoštanj in vseh sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini ima Eko dim iz Raven na Koroškem. Po informacijah naj bi to javno gospodarsko službo izvajalo tudi v občini Šmartno ob Paki. Podjetje je v lokalni skupnosti že poznano, saj je storitve izvajalo pred tem, ko je ministrstvo za okolje in prostor koncesijo dodelilo Dimnikarstvu Pečnik iz Velenja.
emisije dimnih plinov. »Do 1. januarja 2017 bo treba vgraditi ja-vljalnike ogljikovega monoksida, ki v skrajnem primeru kot dodatni varnostni ukrep lahko opozorijo na izhajanje nevarnih plinov iz kurilne naprave ali dimnika v prostor.«
Na razmišljanja, da v občinah Velenje in Šoštanj, kjer se večina gospodinjstev ogreva s sistemom daljinskega ogrevanja, prisotnost dimnikarske službe ni potrebna, pa Dovrtel pravi: »Je, ker je treba zaradi požarne varnosti in higiene enkrat na leto pregledati in očistiti prezračevalne naprave. Vse več se jih vrača na ogrevanje na trda goriva, nekateri imajo rezerv-
ne dimovodne naprave, vgrajene kamine. Ne glede na uporabo slednjih jih je potrebno pregledati. Obstaja pa možnost dogovora med izvajalcem dimnikarskih storitev in uporabnikom,« je še povedal Simon Dovrtel. Naj še zapišemo, da je sekcija dimnikarjev pri omenjeni zbornici skupaj s Slovenskim zavarovalnim združenjem izdala zloženko s koristnimi informacijami. Dostopne so na spletnih straneh občin, sekcije dimnikarjev ter dimnikarskih podjetij, v tiskani obliki pa je na voljo tudi pri dimnikarjih.
■
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 8
8
SOCIALA, ZDRAVSTVO
Angeli svoje vrste
Na Mestni občini Velenje je prijavljenih 61 brezdomnih oseb - Devet jih biva v Centru Hiša, kjer pa bi težko sprejeli še koga - Vsi s svojimi zgodbami in tegobami skrbijo za svoj skupen dom
»»WAS
22. oktobra 2015
Center Hiša je program Inštituta Integra. Financira ga Mestna občina Velenje, ki je lastnica hiše in krije stroške strokovnega dela, Angeli in tudi sodelavci inštituta pa ostale. Nudi jim informacije in podporo, deluje pa na različnih področjih - od zdravstvenih do zaposlitvenih, stečajnih, bančnih, finančnih, socialnih. Zelo si prizadevajo za širjenje socialnih mrež in krepitev vezi, saj je temeljna značilnost brezdomnih oseb, da so prekinili stike s sorodniki in prijatelji ali pa jih je tako malo, da jim ne morejo nuditi podpore.
Tina Felicijan
Med skladišči in vrtički na cesti Simona Blatnika stoji hiša. Za njo je velik vrt, zraven pa delavnica. Tam živijo Angeli, kakor so se za naš pogovor poimenovali štirje brezdomni Velenjčani, ki so se bodisi zaradi dolgov bodisi brezposelnosti znašli v hudi stanovanjski stiski. Za starega leta so se iz nekdanjega samskega doma preselili v Center Hiša, ki
>
»Vsak dan je isti.«
so ga v veliki večini uredili sami - popravili so vodovod, pregra-dili kuhinjo, da so dobili pisarno za strokovne delavce, zamenjali pod, prebelili, obnovili kopalnico, dnevni prostor in kuhinjo, uredili so si štiri dvo- in tropo-steljne sobe ter okolico, pa še dve ležišči za prenočevanje, »če je kdo v škripcih.« Tako so si pridelali dvomesečno 'najemnino', sicer pa plačujejo 120 evrov za tri obroke, posteljo in uporabo hiše, pa tudi kupujejo orodje in ostalo za popravila po hiši.
Živijo sami, obiskujejo pa jih dežurni in zaposleni na Inštitutu Integra, s katerimi imajo to-
ple prijateljske odnose, pa drugi, ki jim priskočijo na pomoč pri tem in onem. Tako so bolj samostojni kot na stari lokaciji, imajo več miru, veliko dela, da se zamotijo, in »nihče jim ne hodi po glavi kot tam.« Skrbijo tudi za mačko in psa, ki se večkrat kam odklati, a se vrne domov na svoj fotelj na verandi. Kot v vsaki veliki družini tudi pri njih »pride do špetirov. Ni pa pretepov. Se skregamo in poglihamo. Ne govorimo dva dni, potem pa je spet v redu. Funkcionira,« razlagajo Angeli, ki so ravno 10. oktobra zaznamovali mednarodni dan brezdomstva in povabili občane, da stopijo v njihove čevlje.
Vsakdo lahko ostane brez doma
In postane brezdomen. Prvi Angel je včasih delal in s sodelavci živel v stanovanju podjetja. Potem pa dela ni več bilo, ni bilo denarja, pa »marš iz bajte in na svidenje«. Stiska se lahko začne že takrat, ko položnice niso krite in se opomini nalagajo. »Ko si na cesti, pa se znajdi kakor hočeš,« dodaja drugi Angel.
Tretji je srečno živel. Z ženo sta živela v hiši, imela sta še stanovanje, v katerem je živela hči. Zaradi prometnih prekrškov je
Dokler človek ne ostane brez doma, si ne predstavlja stiske, ki jo doživljajo brezdomni. »Naj gre v park za kak mesec, v kakem takem vremenu, kot je zdaj. Mu ne bo treba nič razlagati, kako je.« Eni lažje, drugi težje sprejmejo trenutek, ko padejo z nečesa na nič. »Lahko te mine, greš za prvo drevo in si narediš zanko ali se vržeš pod vlak,« razmišlja drugi Angel.
ostal brez izpita. Potem je žena umrla. Hči je spoznala »čudnega« tipa in se odselila iz stanovanja. Ostal je sam, začeli so mu odtegovati za prekrške in ni zmogel vzdrževati še stanovanja. »Ključe sem vrnil na občino in tam izvedel za ta center. Ni mi bilo vseeno, bilo mi je tako težko vprašati za posteljo. Na začetku se nisem sprijaznil s tem, vedno mi je nekaj manjkalo. Na kon-
Prebival sem na avtobusni postaji, na stopnicah do garaže. Pa veliko sem bil v knjižnici na toplem. Srečal sem veliko svojih prijateljev, ki so me zapustili in se temu posmehovali,« pripoveduje mlad fant, ki je zaradi svoje bolezni ne-zaposljiv. »Imam shizofrenijo. Šel bi pa delat. Najraje to, kar sem po poklicu - trgovec. V kakšni trgovini ne bi bilo slabo delati. Tega sem najbolj vajen.«
cu pa ugotoviš, da ni tako slabo. Dela imamo veliko, družba je, ampak še vedno razmišljam, da ko bo to minilo, bom šel nazaj v stanovanje, če bom še živ.«
Četrtemu se je življenje spremenilo v trenutku. Ko sta mu umrla starša, je pristal na cesti, ker ni imel kam drugam, s čimer se ni mogel sprijazniti. Preden je izvedel za zavetišče, si uredil socialno podporo in se preselil, je izkusil velenjske ulice. »Mraz ... eh, da ne govorim. Nimaš se kam dat.
>
»Čisto vsak lahko pride v našo situacijo. Vsakemu se lahko to zgodi.«
Prezrti in preslišani
Ne le zaradi predsodkov, ki jih stano- ali delodajalci in družba nasploh imajo do njih in jim ne oddajo stanovanja ali dela, »samo, da te ni!«, jih odganjajo. Tu-
di zaradi bolezni težko delajo. Vsak ima kake zdravstvene težave. Enega boli križ, drugi ima slabe zobe, sladkorno in težave s krvnim tlakom, vsi pa žepno gripo. Kaj pa je to? »Ni denarja!« se ironično smejijo Angeli.
Razen z ljudmi z inštituta, ki »jim ni vseeno za nas, znajo se z marsikom skregati zaradi tega, kako mi živimo, kar nam veliko
dejo zimska obutev, posteljnina, kaj hrane, »vse je dobrodošlo,« spomladi pa bodo potrebovali semena za svoj vrt.
Kazen pa mora bit
V hiši ima vsak svoje zadolžitve. Šele ko za vse poskrbijo, gredo na hof. Kaj je pa to, vprašam. »Ja, veš, to je pa čisto posebno,« zmajuje prvi, »to je en plac, kjer
>
»Mi smo že navajeni tega ignoriranja, nam je že ravno, po domače povedano. Jaz sem toliko kulturen, da pozdravim. Če je pa človeku tako neprijetno odzdraviti, pa naj bo vzvišen.«
Hišo so novi stanovalci večinoma uredili sami. Še vedno pa čakajo, da MO Velenje poskrbi za ustrezno greznico, kije daleč premajhna in se njena smrdljiva vsebina razliva po trati pred hišo.
pomeni,« imajo z redkimi pristen in iskren odnos. »Poznam ogromno ljudi, vsi me pozdravljajo, se pogovarjamo, še nihče pa me ni vprašal, kaj delam tu, kako sem. Nihče,« pripoveduje tretji Angel, drugi pa nadaljuje: »To se lepo sliši, da te vsak pozdravi, kaj si pa v sebi misli, je pa drugo. Maš tudi take, ki ti rečejo: kaj je ti, brezdomec. Po domače povedano, potrpeti moraš in se navadiš.« Opažajo pa tudi, da niso vsem odveč. »Imamo nekaj prijateljev. Vrtič-karji nas cenijo. Tisti, ki vidijo, kaj znamo narediti.«
Trudijo se, da bi bili čim bolj samostojni. »Vsakemu se zameriš, če hodiš po centru in klošariš. Tega mi ne delamo. Če pa kdo kaj da, pa damo v skupno denarnico, da lahko kaj postorimo po hiši.« Pravijo, da prej dobijo pomoč od nekoga, ki je kaj podobnega izkusil, kot od nekoga, ki ima vsega na pretek. Zdaj jim najbolj prav pri-
se dobivamo. Ker ne smemo piti v centru, se zadržujemo tam,« nadaljuje, tretji pa ga dopolni: »Tam kaj spiješ in se pomeniš, kadar tu nimaš obveznosti.« Te so čiščenje in vzdrževanje hiše in vrta. Vse beležijo. In »če v mesecu dobiš tri črtice, ker nisi opravil dolžnosti, greš po četrti črtici za mesec dni na prenočevanje.« Prenočevanje? »Ob osmih te zbudijo, do devetih poješ zajtrk, ven, prideš na kosilo, ven, ob desetih pa lahko prideš v hišo,« pojasnjuje drugi Angel. »Pa ni važno, a je dež ali sneg.« Je že tudi kdo od njih bil na prenočevanju? »Bi morala vprašati, kdo ni bil!« se rogajo, saj so v starem domu za vsako črtico prenočevali en dan in so tako bili večkrat zunaj kot notri, obujajo spomine Angeli, ki sprijaznjeni z usodo, a s še tlečim upanjem, pozitivno gredo naprej skozi življenje.
■
Ko nosečnost preseneti
V projektu Lotus bodo skušali pomagati nosečnicam, ki otroka niso načrtovale - Odločitev nikoli ni lahka - Neželena nosečnost preseneti tudi v zrelih letih
Bojana Špegel
Velenje, 19. oktobra - Pod okriljem velenjskega društva Novus bo v teh dneh zaživel projekt Lotus. Sprva bo deloval preko spletnega mesta na spletni strani društva, preko njega pa bodo nudili bistvene, predvsem pa verodostojne informacije ženskam in dekletom, ki so nenačrtovano ali neželeno zanosile in se še ' odločajo, ali naj otroka obdržijo ali ne. Kot pravi vodja projekta
■	družinska terapevtka Ines Vugri-nec, gre za težko življenjsko odločitev, ki je povezana z mnogimi vprašanji. Tudi nanje bodo skušali odgovoriti hitro in stro-
■	kovno.
Gre za lokalni projekt, ki ga je podprla tudi MO Velenje, zagotovo pa sega na področje, ki je še vedno tabu tema. »Če nosečnost ni želena in načrtovana, se veliko deklet in žensk znajde v hudi stiski. Mi jim bomo ob strani stali v trenutkih, ko se odločajo, ali naj nadaljujejo nosečnost ali
ne. Projekt Lotus ne bo zajemal le spletnih informacij, ampak tudi psihološko, čustveno podporo in svetovanje. Pri tem se lahko ženska sama odloči, ali bo ostala anonimna ali ne. Odgovarjali bova jaz in ginekologinja Tinkara Srnovršnik, odvisno od teme vprašanja. Če bodo ženske želele komunicirati le preko spleta, se bomo potrudili, da odgovor dobi v najkrajšem možnem času, lahko pa se odloči tudi za osebni pogovor, kar bomo nudili v prostorih društva Novus v stavbi Farmin,« pripoveduje naša sogovornica. Še posebej pomemben se ji projekt zdi zato, ker pravi, da dokazuje, da ženska ni le fizično telo, ampak predvsem čustveno bitje, ki,
Projekt Lotus bodo v prostorih društva Novus predstavili dvakrat; prvič v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri, drugič pa v četrtek, 5. novembra, ob 11. uri.
ko se odloča o svojem življenju in življenju cele družine velikokrat doživlja hude stiske. »Odgovarjali bomo na zelo praktična vprašanja, kot so, kakšna oblika splava bi bila primerna zame, do kdaj lahko prekinem nosečnost, kaj pomeni, če sem noseča več kot 10 tednov, in številna druga. Stiska pri ženskah po navadi nastopi v ključnih trenutkih odločanja in takrat želimo pomagati s projektom Lotus.«
Število splavov upada
Zanimiv je podatek, da je Slovenija med tistimi evropskimi državami, v katerihštevilo splavov že nekaj let upada. Če smo še bolj natančni, ta trend v Sloveniji beležimo od leta 1982. »Tudi glede na druge države EU imamo malo splavov. V letu 2012 jih je bilo pri nas 4106, leto prej 4236, še leto prej pa 4328, zato smo lahko veseli. A to je statistika, zgodbe žensk in njihove stiske, ko se odločajo za splav ali rojstvo, pa so hude. In pomemb-
Ines Vugrinec
ne,« izvemo. Kot tudi, da na svetu letno zanosi približno 211 milijonov žensk. Od teh nosečnosti je 41 % nenačrtovanih, polovica teh postane želenih, ostala polovica pa jih je neželenih in se končajo z umetno prekinitvijo nosečnosti. »Pri em ne gre le za neželene nosečnosti med najstnicami. Pogosto nosečnost preseneti ženske v zrelih letih, ko že imajo otroke, službo in ne razmišljajo o povečanju družine. Pogosto takrat razmišljajo, da ne želijo biti v breme družini, partnerju. To velikokrat pretehta pri odločitvi,« pripoveduje Ines. Seveda se mnoge s tem, da so se odločile za splav, še dolgo ne sprijaznijo, doživljajo hude stiske. Če bodo projekt Lotus širili, se bodo posvetili tudi takim ženskam. ■
Svečana akademija ob 60-letnici SZŠ Celje
Celje, 19. oktobra - Ta ponedeljek je bilo na Srednji zdravstveni šoli v Celju nadvse slovesno. S svečano akademijo so počastili 60-le-tnico Srednje zdravstvene šole Celje in deset let dela v novi šoli.
Slovesnosti se je med ostalimi pomembnimi gosti udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ravnateljica Katja Po-gelšek Žilavec je v svojem govoru poudarila, da je šola vključena v številne projekte na lokalni, državni in mednarodni ravni, saj sodelujejo kar s 110 partnerji, ki kreirajo vzgojno-izobraževalni sistem in sodelujejo s šolo tako v okviru praktičnega pouka kot tudi v procesu praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Srednja zdravstvena šola Celje pa je na prireditvi svoji nekdanji ravnateljici Mariji Marolt
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in ravnateljica SZŠ Celje Katja Pogelšek Žilavec
Na šoli je trenutno 1.060 dijakov, 36 oddelkov in 200 udeležencev izobraževanja
odraslih. Izobražujejo se v programih zdravstvena nega, kozmetični tehnik in bolničar-negovalec. Hkrati izvajajo preverjanje in potrjevanje za številne nacionalne poklicne kvalifikacije.
a Jure Beričnik
podelila priznanje za življenjsko delo.
Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 9
22. oktobra 2015
»»WAS
IZOBRAŽEVANJE
9
Potrebna so prilagajanja - enih in drugih
Na šolah Šolskega centra Velenje več kot 80 dijakov Neslovencev - Komunikacija med nekaterimi precejšnja težava - Denar iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij
Tatjana Podgoršek
Šolski center Velenje (ŠCV) postaja vse bolj mednarodna šola. Prve dijake Neslovence so vpisali v programe šol centra kmalu po razpadu nekdanje Jugoslavije. Samo v tem šolskem letu so vpisali več kot 30 novincev predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije, vseh pa je evidentiranih več kot 80. Največ se jih izobražuje v programih šole za storitvene dejavnosti, strojne ter elektro in računalniške šole. Po mnenju vodstva Šolskega centra so dijaki iz tujine priložnost za zapolnitev vpisnih mest, za druge »delo brez pravega učinka.«
Ohranjajo programe in delovna mesta
»Izraza dijaki tujci ne uporabljamo, ampak dijaki Nesloven-ci. Že večkrat sem poudaril, da so ti priložnost za Šolski center tudi zato, ker tako zapolnjujemo vrzeli manj številčne domače ge-
neracije dijakov. V prihodnje bodo očitno še bolj. S tem ohranjamo programe in delovna mesta. Trije, štirje oddelki več ali manj pomenijo na daljši rok zelo hitro 20 premalo ali preveč zaposlenih. Še zdaleč niso naše šole edine v Sloveniji, ki izobražujejo dijake Neslovence, z njimi se v zadnjem času hvalijo tudi vse tri slovenske univerze,« se je odzval direktor ŠCV Ivan Kotnik. Kotnik je še dejal, da njihov lastnik - ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport - zelo podpira izjemno pomembne projekte, h katerim sodi mobilnost, sodelovanje s šolami iz drugih držav. Stroške bivanja dijakov Neslovencev v dijaškem domu plača Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij, za ostalo so »obravnavani« tako kot domači dijaki, kar pomeni, da zanje dobijo glavarino, njena višina pa je odvisna od tega, v kateri program se je dijak vpisal. V povprečju znaša 3.000 evrov na dijaka, za dijake Neslovence, ki bivajo v dijaškem
domu, pa dobijo 5.000 evrov na šolsko leto.
Da pomenijo mešani razredi večjo obremenitev za profesorje, sogovornik soglaša. Da bi bila zaradi tega kakovost pouka slab-
Ivan Kotnik
ša, »prav gotov ne. Pri nas je v središču uspešne zgodbe dijak in že dolgo vemo, da se je potrebno ukvarjati z vsakim posebej. Na
ministrstvu še posebej poudarjajo, da moramo na šolah delati tako, da bodo razlike čim manjše in da bodo uspešni vsi dijaki.«
Največ težav pri komunikaciji
Po zagotovilih sogovornika za zdaj težav zaradi prisotnosti dijakov Neslovencev niso zaznali, priznal pa je, da so te precejšnje zlasti pri sporazumevanju. Ne z vsemi omenjenimi dijaki, ampak predvsem z večjo skupino dijakov s Kosova. Nekateri med njimi so prišli že med lanskim šolskim letom, še v večjem številu pa na začetku tega. Ti namreč ne znajo slovensko, zelo slabo ali sploh ne govorijo angleško in nemško, njihovi učitelji pa ne znajo albansko. Zato imajo že drugo leto zunanjega sodelavca, ki govori zelo dobro slovensko, zna pa tudi albansko.
Vpisa dijakom, ki ne znajo slovenščine, ne morejo preprečiti, ker za to nimajo zakonskih
Oddali vse postelje
V Študentsko-dijaškem domu Velenje bo to šolsko leto spalo 99 slovenskih in tujih dijakov in študentov
Tina Felicijan
Velenje - Do roka prijav sredi avgusta so posteljo dobili vsi študenti, prilagodili pa so se tudi tistim, ki so se na fakultete vpisali kasneje, da so lahko naknadno oddali vlogo. Le še štirje študenti, ki so se v študijski program vpisali v zadnjem roku, čakajo na vselitev v Študentsko-dijaški dom Velenje. Nato bodo kapacitete povsem zapolnjene, poroča skrbnica študentskega dela doma Metka Ru-preht. V njem bo bivalo 50 študentov, večinoma iz Podravja in Zasavja, ena študentka pa je iz Španije in bo prvi semester na študentski izmenjavi na Visoki šoli za varstvo okolja. Obiskuje jo še 30 drugih študentov, 9 jih je na Visoki šoli za energetiko, 10 pa na višješolskih programih Šolskega centra Velenje. »Na začetku študijskega leta je študentski dom poln, v drugem semestru pa se veliko študentov izseli, ker obvezno prakso opravljajo v domačem kraju ali kje drugje,« pojasnjuje Metka Rupreht. Nastanjeni bodo v osemindvajsetih, večinoma dvo-, pa tudi tri-posteljnih sobah. Največ je apartmajskih, v katerih si štiri osebe delijo kuhinjo. Skupne kuhinje pa so ukinili, »ker se uporabnikom ni uspelo dogovoriti, kdo bo skrbel za čistočo.«
mala ANKETA
Tako so si stanovalci v posameznih sobah sami priskrbeli manjše hladilnike in vrelce vode, večinoma pa se prehranjujejo zunaj.
Za dijaški del doma, v katerem je 24 sob, skrbi ŠCV, ki od leta 2013 izvaja projekt Zahodni Balkan. Letos se ga udeležuje 36 dijakov iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki se bodo celo šolsko leto izobraževali v Velenju. Večina nadaljuje šolanje že drugo ali tretje leto, na novo pa so prišli štirje iz Kragujevca, štirje iz Tešanja in 8 iz Valjeva, poroča vzgo-
V tem študijskem letu subvencionirano bivanje v Študentsko-dijaškem domu ni možno. Tako študenti plačujejo od 102 do 152 evrov mesečno za najemnino in stroške - odvisno od tipa sobe, ki so eno- in dvoposteljne s skupno kuhinjo ali apartmajske. Dijaki pa plačujejo 229 evrov oskrbnine na mesec, ta pa vključuje bivanje in tri obroke za 22 delovnih dni.
jiteljica Slavica Dimič. Eden od vsega skupaj 49 dijakov se šola kot tujec, ostali pa prihajajo predvsem iz Koroške, Savinjske in Zasavja. Spijo v dvoposteljnih sobah, prehranjujejo pa se v prehranskih obratih, zato imajo v domu na voljo le skupno čajnico.
Elisa Pastor Valles iz Madrida, 22 let:
»V Velenju bom študirala pet mesecev na Visoki šoli za varstvo okolja. Do sedaj smo se s profesorji dogovorili, kako bom opravljala obveznosti, začela sem se učiti in zdi se mi super. Študentski dom je res izjemen. Apartma je zelo prostoren, ima kuhinjo, po desetih dneh se počutim kot doma. Je zelo blizu fakulteti in nakupovalnemu centru.«
Klavdij Lešnik iz Ki-sovca, 20 let: »Drugo leto že bivam v študentskem domu in se v redu počutim. Lokacija je dobra, blizu fakultete. Sobe so lepo urejene, tako da je fajn. Moti me edino internet, ker je zelo počasen. Velikokrat se prekine. Študentskega druženja niti ne pogrešam. Večinoma je mirno, le včasih je zunaj hrupno ali pa odmeva po hodnikih.«
Drago Bohar iz Lucove, 21 let: »V tem domu sem bival v prvem letniku, potem sem bil eno leto v zasebnem stanovanju, zdaj
pa sem spet tu. Oboje je po svoje zanimivo in fajn. V zasebnem stanovanju si bolj prepuščen samemu sebi, ni toliko pravil, lahko tudi bolj ,zažu-raš'. V študentskem domu se super počutim, malo pa manjka dogajanja tako v domu kot na splošno v Velenju. Zadovoljen sem s stanovanjem, problem je samo internet, pa stene puščajo bele sledove, če se jih dotakneš. Sicer pa je lokacija odlična, blizu sta fakulteta in trgovina, če nimaš prevoza, te pobere Lokalc, skratka super.«
osnov. Zato izvajajo na začetku šolskega leta zanje intenzivne tečaje slovenskega jezika. Očitno pa bo potreben še preizkus kakšnega tujega jezika, da bodo lahko oblikovali skupine tako, da bo delo z njimi čim lažje. »Sam menim, da se dijaki iz drugih držav morajo naučiti slovenskega jezika in prevzeti tukajšnje navade. Mi pa se bomo morali sprijazniti, da bodo vpisani v poklicne šole živeli predvsem od rok in pridobljenih uporabnih znanj.« So pa že zaznali, še posebej pri albansko govorečih dijakih, da se eni želijo naučiti slovenščine in pridobiti čim več uporabnih znanj, drugi samo čakajo, da bodo šli naprej v Nemčijo, tretjo skupino pa predstavljajo dijaki, ki imajo tu zaposlene starše in še ne vedo, kaj bi naredili s sabo.
Poleg težav pri sporazumevanju je specifika še prehrana. Kotnik je zagotovil, da imajo jedilnike prilagojene dijakom, ki ne uživajo svinjskega mesa.
Kot je še povedal, so bili prvi
njihovi dijaki Neslovenci iz Valjeva v Srbiji. Ne po naključju. Tu je namreč velenjsko Gorenje postavilo proizvodno tovarno, zato so dijake izobraževali za njihove potrebe. Sedaj so sodelovanje razširili še na šolo v Kragujevcu, v Bosni in Hercegovini pa s šolo v Tešanju. Posebno skupino predstavljajo dijaki iz ostalih držav EU, ki prihajajo k njim na praktična usposabljanja, »saj imamo takšna znanja in opremo za nekatere programe, za katere smo v slovenskem prostoru neprimerljivi.« Prav tako pa odhajajo na praktična usposabljanja v tujino njihovi dijaki.
»Zgodbe so torej večplastne. Potrebam novih časov se bomo morali prilagajati eni in drugi. Dejstvo je tudi, da bo moralo ministrstvo zagotoviti za izobraževanje dijakov več denarja kot ga, da bodo lahko učitelji še bolj kvalificirani za delo z dijaki Neslo-venci,« je še dejal Ivan Kotnik.
Izkoristite počitnice
Športno obarvane počitnice
Velenje, 26. oktobra - Športna zveza Velenje bo skupaj s ŠRZ Rdeča dvorana med jesenskimi počitnicami za šolsko mladino organizirala različne športne aktivnosti, ki se bodo zvrstile od ponedeljka, 26. oktobra, do petka, 30. oktobra. V rdeči dvorani bo potekala brezplačna jesenska šola rokometa za otroke od 5. do 9. razreda (od 8. do 9.30); šola nogometa za otroke vseh starosti od 11.30 do 13.30. Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona, skvoša in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda bo mogoče vsak dan počitnic od 11. do 14. ure. Na strelišču strelskega društva Mrož bodo organizirali streljanje z zračno puško za otroke vseh starosti od 10. do 12. ure. Počitnikarje vabijo tudi na bazen, kjer bo zanje vstopnina le 1 evro. Od 10. do 11.30 bo plavanje za učence od 1. do 4. razreda, prisotni bodo tudi vaditelji. Od 12. do 13.30 bodo lahko plavali učenci od 5. do 9. razreda.
Ves počitniški teden bo potekal tudi Športni tabor Zmaga Kuštri-na. Otroci bodo pod nadzorom animatorjev od 9. do 15. ure. Vsak dan jim bomo predstavili eno športno dejavnost bolj podrobno. Orientacija v naravi bodo spoznali ob pomoči Društva tabornikov Rod jezerski zmaj, skupaj s klubom Šaleški alpinistični odsek bodo plezali na umetni steni v Rdeči dvorani, Gregor Vegan jim bo predstavil osnove gimnastike, skupaj z Atletskim klubom Velenje bodo okusili prvine atletike. Zadnji dan, na dan igre z žogo, se bodo preizkusili v rokometu, nogometu, košarki in odbojki. Vsak dan po tematskem športu se bodo otroci odpravili še na strelišče in bazen. Vse dodatne informacije dobite na www.sportnazvezavelenje.si, ali po telefonu 897 54 10, 041 597 032!
Kaj med počitnicami pripravljajo na MZPM Velenje, pa preberite na 1. strani.
a bš
Podjetne in ustvarjalne
Velenje, 26.-29. oktober - Prihodnji teden bodo v Mladinskem hotelu Velenje potekale Spiritove počitnice podjetnosti za dijake, željne druženja ter iskanja kreativnih in inovativnih rešitev. Izkušeni mentorji jih bodo vodili skozi proces ustvarjanja in preverjanja njihove (morda prve) poslovne ideje ter načrtovanja realizacije. Poučno druženje se začne v ponedeljek, 26. oktobra, ob 11. uri.
a tf
Jesenske in čarovniške delavnice
Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo tudi letos poskrbel, da mladim od 5. leta starosti v lokalni skupnosti med krompirjevimi počitnicami ne bo dolgčas.
Od ponedeljka, 26., do petka, 30. oktobra, bo pripravil ustvarjalne delavnice.
Prva dva dni bodo udeleženci ustvarjali na temo jeseni, delavnice od srede do petka pa so poimenovali čarovniške. Sklenili jih bodo s plesom in karaokami.
Ustvarjalno druženje bo potekalo vsak dan od 10. do 12. ure, na delavnicah pa bodo dobrodošli tudi starši otrok.
a tp
a
■
Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

22. oktobra 2015
ALTERNATOR
Teden orkestrov
Na Glasbeni šoli Frana Korana Koželjskega Velenje je prejšnji teden potekal zanimiv projekt z naslovom Teden orkestrov. Z njim so želeli posebej poudariti, da je delo v orkestrih pomemben segment glasbenega izobraževanja. Velenjska glasbena šola je že od nekdaj tesno povezana z orkestri. Verjetno je bil eden od pomembnih povodov za njeno ustanovitev povezan ravno z delom v orkestrih (godbi sta potrebovali šolane mlade orkestraše). Trenutno na glasbeni šoli poleg številnih komornih skupin deluje osem orkestrov. Projekt, imenovan Teden orkestrov, je bil zasnoval z name-
nom, da bi se posebej poudarila ta pomembna plast glasbenega delovanja na šoli, pa tudi, da bi jo pokazali navzven. Tako je cel teden, vsako popoldne, delo intenzivno teklo v petih šolskih orkestrih, in sicer v treh pihalnih, simfoničnem in mlajšem godalnem orkestru. V projekt so povezali tudi gostovanje orkestra glasbene šole iz Finske. V četrtek, 15. oktobra, so tako v veliki dvorani glasbene šole zaigrali člani Pihalnega orkestra Glasbene šole Mi-kkeli z dirigentom Jannom Ikone-nom. Lepo obiskan koncert, na katerem so bila v ospredju finska glasbena dela (Sibelius, Viitasaa-
Pihalni orkester glasbene šole Velenje z dirigentom Janezom Marinom na zaključnem koncertu tedna orkestrov
ri, Ikonen), je doživel vrhunec v zadnji skladbi, ko se je finskemu orkestru na odru pridružil Pihalni orkester glasbene šole Velenje in so skupaj zaigrali skladbo Baila, ki jo je napisal dirigent Ikonen. Teden so sklenili v petek, 16. oktobra, s popoldanskim zaključnim koncertom, na katerem se je zvrstilo kar šest različnih orkestrov. Pred nabito polno dvorano so zaigrali Mlajši godalni orkester z dirigentko Andrejo Mohorič, Simfonični orkester z dirigentom Miranom Šumečnikom, Mlajši pihalni orkester z dirigentom Lo-vrom Vrzelakom, Mladinski pi-
halni orkester oddelka Šoštanj z dirigentom Davorjem Plamber-gerjem, Pihalni orkester z dirigentom Janezom Marinom, za zaključek pa še Big Band Glasbene šole Mikkeli iz Finske z dirigentom Kallejem Keranenom. Tako se je na odru v prijetnem ozračju zvrstilo okrog 250 mladih glasbenikov. Teden se je prijetno sklenil in dokazal, kako lahko sodelovanje v orkestralnih skupinah dopolnjuje življenje mladih, jim pomaga razvijati čut za vzajemno delo, delovno disciplino in odgovornost ter da je lahko vse to tudi zabavno.	■
Pripravljajo Shakespeara po velenjsko
Velenjski gledališčniki pripravljajo predstavo, ki bo nasmejala - 12 igralcev jo bo prvič odigralo 28. novembra - V nedeljo začenjajo abonmajsko sezono
Bojana Špegel
Velenje, 19. oktobra - Ko se je poslovilo poletje, je spet postalo živahno v gledališču. Kulturno društvo Gledališče Velenje je začelo vaje za novo predstavo, ki jo bodo prvič zaigrali dan pred 55-letnico velenjskega doma kulture. O novi sezoni in predstavi smo se pogovarjali s predsednikom društva Matejem Mrazom.
»Vaje so intenzivne, predstava nastaja po delu Zbrana dela Williama Shakespeara, ki ima v originalu 3 igralce. Alice Čop je tekst malo predruga-čila, igra je sedaj za 12 igralcev. Predstava nastaja v režiji Kaje-
Matej Mraz je skupaj s svojimi gledališkimi kolegi pripravljen na novo sezono, v kateri bodo presenetili s predstavo, »kot je še ni bilo«.
tana Čopa. V predstavi se »igramo«, delamo parodijo na glavna Shakespearova dela. Obljubljam veliko smeha, take predstave doslej velenjski gledališčniki še niso igrali. Je posebna, drugačna,« pripoveduje Mraz. Gledališki ansambel so precej pomladili, v predstavi bo tudi nekaj študentov, zato vaje potekajo tudi ob koncih tedna. Na odru bo tudi tokrat stal starosta velenjskih gleda-liščnikov Karli Čretnik. »Odlično se razumemo, ekipa res diha, kar je za dobro predstavo zelo pomembno,« še izvemo. Seveda bodo prav to predstavo zaigrali tudi na silvestro-vo, saj so predstave na zadnji

-io»n
' 'ÍI ®lo|
»uancni ekip
i
večer v letu postale tradicija. Od starih predstav igrajo še Nočnega portirja, še vedno pa isi želijo pripraviti poulično predstavo ali predstavo za otroke. Kaj od tega bodo ustvarili, se bodo odločili po novem letu. »Idej in načrtov imamo veliko,« še doda Mraz.
V nedeljo začetek abonmaja
Tudi letos, že osmo sezono zapored, so v KD Gledališče Velenje pripravili nedeljski gledališki abonma ljubiteljskih gledališč. Prva predstava bo že to nedeljo ob 17. uri v mali dvorani doma kulture. »Sedaj že nekaj časa vpisujemo abonmaje. Prostora v dvorani je za 100 gledalcev, nekaj abonmajev je še prostih. Tudi letos bodo abonenti videli 6 dobrih komedij slovenskih amaterskih gledališč, med njimi bo januarja tudi naša predstava,« pripoveduje Matej Mraz. Do prejšnjega tedna so vpisali 70 abonentov, računajo pa, da bodo zapolnili vse sedeže, saj je abonma tudi cenovno ugoden. Vpis teče preko njihove e-pošte in po telefonu, abonmaje pa bo mogoče prevzeti v nedeljo, uro pred prvo predstavo z naslovom »Vse zastonj«. ■
Lepotica in zver
Aleš Ojsteršek
Velenje je najlepše urejeno večje slovensko mesto. Razglasili so ga minuli teden v Novi Gorici na zaključni prireditvi tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. V konkurenci z mesti z več kot 20.000 prebivalci je Velenje premagalo Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Koper in Novo mesto.
Z razvojem interneta, telekomunikacij in transporta so razmišljanja pomembnega dela sociologije šla v smeri, da za ljudi, ki delajo skupaj, ni več potrebe, da bi bili skupaj, za to ne bodo. Ekonomija naj bi bolj kot mesto razvoja potrebovala prostor, v katerega naj bi s časom migriralo vedno več menjave. Izkazalo se je, da so podobna razmišljanja o smrti mest bila prisotna že v času razvoja telegrafa, telefona, avtomobila in letala, na začetku dvajsetega stoletja. Sociologi so si enotni, da gre pri teoriji smrti mest za enega od mitov, ki ga je bilo najlažje ovreči. Ne samo, da koncentracija v mestih narašča, tudi visoko tehnološki del gospodarstva, ki močno vpliva na družbeno rast, gospodarstvo torej, ki temelji na znanju, ustvarjalnosti, ki naj bi bolj kot mesta potrebovala prostor, kaže znake potreb po osrediščenju v specifičnem prostoru. Kaže se na t. i. kreativna jedra, življenjsko pomembna inovativna središča novih industrij. Raziskani in potrjeni so tudi dejavniki vpliva, ki kažejo na pomembnosti mesta bolj kot na pomembnost prostora širjenja nove ekonomije. Dejavniki, ki vplivajo na odločitve posameznikov, kje (se) bodo razvijali, so teoretikom zdaj prav tako znani.
Če za Velenje kaj velja, potem je to razvoj v smeri povezane skupnosti, v mreži številnih prizadevnih posameznikov, ki v različnih zvezah, društvih in pobudah v akcije družijo podobno misleče. Težava je v dometu razvoja socialnega kapitala, saj je tem omrežjem imanentna operativna struktura, ki pa potencialnim novincem predstavlja oviro. S tem je razvojni potencial tako notranje pogojen, razvoj izven razumevanja odločevalca praviloma ni mogoč.
Pri tem gre za oviro t. i. dejavniku različnosti. Ustvarjalni posameznik teži k okolju, ki omogoča razvoj treh dejavnikov -tehnologije, nadarjenosti in različnosti. Že pomanjkanje enega od teh lahko ustvarjalca odvrne od sodelovanja v takšnem okolju. Richard Florida, ki je proučeval vzorce ravnanj na primeru ameriške družbe, je avtor teorije, s katero je pokazal na zakonitosti odločitev posameznikov, ki jih je uvrstil v svojem videnju kot pripadnike ustvarjalnega razreda. Podobnosti bi lahko prepoznali tudi v naših primerih, in sicer na vprašanju odliva ali molka znanja, ali pa kar na primeru ne-prisotnosti kakšnega zdravnika v kakšnem malo manjšem kraju ...
Družbeno odgovorno se je zato, na dan veselja ob laskavem nazivu najlepše urejenega večjega slovenskega mesta, ozreti še vase. Če bo prvi naziv pomagal razvoju mesta na račun zadovoljnih obiskovalcev, bi drugi mestu pomagal na način vzpostavitve okolja, ki bo novemu tipu ustvarjalcev, novim generacijam graditeljev Velenja odgovarjal v bistvenem, da jim je omogočen razvoj in stik z novimi tehnologijami, da jim je omogočeno odkrivanje in razvoj talentov in da je različnost malikovana, če ne to, pa vsaj sprejeta, enakopravna in »gor vzeta«. Na trenutke se namreč slišim zaključiti, da je Rubikon prestopljen in bi zato v spremljavi pač moral biti tudi prevajalec, tolmač za razumevanje različnosti.
Biblija med Slovenci
V velenjski Knjižnici na ogled razstava ob 460. obletnici Trubarjevega prevoda Evangelija po Mateju
Velenje, 15. oktobra - Ob odprtju zanimive razstave Biblija med Slovenci, ki bo na ogled do 15. novembra, so v velenjski mestni knjižnici pripravili predavanje Benjamina Hlastana. Celjan je skoraj 13 let živel in delal v
Razstava, ki jo je pripravil protestantski duhovnik Benjamin
Hlastan, je res vredna ogleda.
ZDA. Diplomiral je na univerzi Columbia International University za področja Biblije in biblijskih jezikov. Nato je dobil povabilo in štipendijo za nadaljnji študij na Southern Evangelical
Seminary, kjer je končal triletni magistrski študij na področju apologetike, vede, ki na osnovah zgodovine, znanosti in logike zagovarja verodostojnost Svetega pisma in krščanstva. V tem
času je postal tudi protestantski duhovnik ter v ZDA več let delal z mladino, glasbo ter izobraževanjem odraslih. Sedaj živi v Slovenj Gradcu. V okviru predavanja »Ali je biblija verodostojna - kaj pravi znanost o Bibliji?« je Hlastan poskušal predstaviti, kakšna knjiga je Biblija. Različne dokumentarne oddaje ocenjujejo Biblijo kot skupek nezanesljivih podatkov. Kritiki jo ocenjujejo kot versko prirejeno literaturo. Arheologi velikokrat interpretirajo nova arheološka odkritja kot nasprotna dokazila biblijskim zgodbam in dogodkom. Odgovarjal je na vprašanja, na kaj dejansko nakazujejo zgodovina, arheologija in preostala znanost, kot tudi, ali so zgodbe v Bibliji stvar domišljije in verske manipulacije.	a bš
Vpis abonmajev še ni končan
Velenje, 20. oktobra - Prejšnji teden so stekle prve predstave in koncerti v letošnji abonmajski sezoni Festivala Velenje. Vpis posameznih abonmajev teče do prvih dogodkov v posameznem abonmaju, zato še vedno vpisujejo v nov abonma Mladost, kjer imajo za zdaj 20 abonentov, pa tudi v abonma Klasika, kjer beležijo 7 % povečanje vpisa, prvi koncert pa bo nocoj. V veliki dvorani glasbene šole Velenje bosta nastopila flavtist Martin Belič in kitarist Vojko Vešligaj, ena vidnejših glasbenih poustvarjalcev v Evropi. Abonma Klasika ima letos vrhunski program, med drugim bo v njem 19. januarja nastopila tudi svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Do torka so v abonma Klasika vpisali 116 abonentov. Največ zanimanja je bilo za lahkotnejši Zeleni abonma, kjer imajo 272 abonentov, v gledališkem belem pa 256. Razprodan je Pikin mini abonma, v Pikinem Maksi abonmaju pa imajo trenutno 71 abonentov. V soboto je bil prvi koncert abonmaja Klub, kjer imajo 154 abonentov. V festivalu so z vpisom abonmajev zadovoljni. Za zdaj so vpisali 1073 abonentov, kar je toliko kot lani.
a bš
■
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 25
15. oktobra 2015

107,8 MHz
««WAS	11
Radijski in časopisni MOZAIK
Almanah 2016
Do konca leta sta le še dva dobra meseca, naša radijska in časopisna hiša pa je pred še enim zelo velikim ter zahtevnim projektom - Almanahom občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Projekt udejanjamo že 23. leto skupaj z ekipo urednikov in mnogimi drugimi sodelavci. Predvsem pa je to knjiga, ki jo pišemo skupaj z vsemi vami, ki nam pomagate pri zbiranju podatkov, ko izpolnjujete naše vprašalnike.
Gre za čisto posebno knjigo, za katero njeni ustvarjalci vse od začetka pravimo, da ne bi smela manjkati na nobeni knjižni polici v Šaleški dolini. S tem soglašajo tudi mnogi, ki so teh 300 strani, razdeljenih na 12 poglavij, že kdaj imeli v rokah. V knjigi je namreč na kratko strnjeno leto, skozi ka-
tero smo šli, v njej so nanizani najopaznejši dogodki, nekaj sto fotografij ter številna tehtna premišljanja in zanimivi življenjski utrinki nekaterih v tem letu v dogodke bolj vpetih ljudi.
Letošnji Almanah 2016 bo že triindvajseti in vabilo za sodelovanje smo že naslovili na številne naslove v Šaleški dolini: institucije, podjetja, na vodstva krajevnih, vaških skupnosti, klube, društva, posameznike, ki so zaradi svoje dejavnosti, uspehov v tem enoletnem obdobju vidneje sooblikovali našo skupnost, njen utrip in njeno rast v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Prepričani smo, da jih je bilo kar nekaj in da si zaslužijo mesto v omenjenem zborniku.
Projekt, ki je obsežen in zato tudi finanč-
ALMANAH
OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
no zahteven, brez pomoči različnih sponzorjev ne bi mogli uresničiti. Zato seveda tudi tokrat trkamo na vrata mnogih, ki so nam že ali nam še bodo pri izdaji zbornika stali ob strani. Hvala vsem za sodelovanje in razumevanje.
■ tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	IVAN ŽUPANOVIČ & CALYPSO - Ne znaš ti
2.	3SOMS - Čist hudo
3.	JASON DERULO & JENNIFER LOPEZ - Try me
Ivan 2u pa novic in njegov bend Calypso so se s skladbo Ne znaš ti predstavili na letošnjih večerih dalmatinskega šansona v Šibeni-ku in ljubezenska pesem je takoj osvojila srca sicer zelo zahtevnega občinstva. Kar tudi ne preseneča, saj sta se pod skladbo podpisala večkrat nagrajena avtorja Duško Rapotec Ute in Robert Pilepič.
\
LESTVICA domače glasbe
GLASBENE novice
Umek na lestvici didžejev tik za Daft Punk
Belgijski duo Dimitri Vegas & Like Mike je na vrhu lestvice najboljših sto didžejev revije DJ Mag. Najbolj znani slovenski didžej Umek ohranja svoje mesto med stoterico, in sicer je letos končal na 70. mestu, kar je le mesto za francoskim dvojcem Daft Punk. Nizozemski didžej Hardwell je končal na drugem mestu, za njim pa se je uvrstil njegov rojak Martin Garrix. Na četrtem mestu najdemo Armina van Buurna, na petem Tiesta, na šesto mesto se je uvrstil David Guetta, na sedmo Avicci in na osmo Afrojack. Umek je v primerjavi s prejšnjim letom napredoval za pet mest. Med mojstri tehna sta poleg njega med stoterico le še Richie Hawtin (na 51. mestu) in Carl Cox (na 63. mestu).
Bryan Adams bi z novim albumom rad ponovil uspeh izpred 30 let
Kanadski roker Bryan Adams je izdal 13. studijski album, ki ga je poimenoval Get Up. Adams upa, da bo z njim ponovil uspeh albuma Reckless, ki je izšel pred tremi desetletji, in ga z uspešnicama Summer of '69 in Run to You izstrelil med svetovne glasbene zvezde. 55-letni kanadski roker je dejal, da je album, ki je na trgovske police prišel 16. oktobra, eden najboljših, kar jih je posnel. Adams je v svoji karieri prodal več kot 65 milijonov albumov in prejel več nagrad. Pri nastanku novega albuma je sodeloval s preverjeno ekipo, album je produciral Jeff Lynne, večino besedil pa je prispeval Jim Val-
lance, ki je pisal tudi za Aerosmi the, Roda Stewarta, Tino Turner, Alica Cooperja in druge.
Pestra druščina nominirancev za sprejem v Dvorano slavnih rock'n'rolla
Med nominiranci za sprejem v Dvorano slavnih rock'n'rolla v Clevelandu v ameriški zvezni državi Ohio so tudi Janet Jackson ter zasedbe Chicago, Deep Purple in Nine Inch Nails. Nominirancev je sicer več, kdo bo dobil svoje mesto v Dvorani slavnih rock'n'rolla, pa bo znano de-
cembra. Med nominiranci so še kitarist Steve Miller, pevka Cha-ka Khan in skupine Los Lobos, N.W.A, The Spinners, The Cars, Chic, Cheap Trick, The J.B.'s, The Smiths in Yes. Privrženci posameznih izvajalcev in skupin lahko svoj glas oddajo preko interneta, svoje mnenje pa bo dodalo tudi 800 glasbenih strokovnjakov. Slovesnost s sprejemom novih članov bo aprila prihodnje leto v New Yorku.
Kool & the Gang dobili zvezdo na Pločniku slavnih
Ameriški jazz, funk in soul kolektiv Kool & the Gang je dobil svojo zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih. Sedem najstnikov se je pred skoraj pol stoletja združilo v skupino Kool & The Gang, da bi skupaj ustvarjali glas-
bo, predvsem jazz, funk in soul. Preboj jim je uspel v 70-ih letih. S svojimi plesnimi hiti, kot so Get Down On It, Joanna, Ladies Night in Celebration so osvajali vrhove glasbenih lestvic in v veliki meri prispevali k razcvetu disko klubov, plesa in disko glasbe. Prodali so več kot 70 milijonov albumov, osvojil dva grammyja in sedem ameriških glasbenih nagrad, s čimer se uvrščajo med najuspešnejše ameriške skupine. Njihovo glasbo je uporabila tudi holly-woodska filmska industrija v filmih Rocky in Vročica sobotne noči, režiser Quentin Tarantino pa si je uspešnico Jungle Boogie sposodil za film Šund (Pulp Fiction).
Massive Attack prihodnje leto na turnejo
Britanska trip hop zasedba Massive Attack se bo prihodnje leto po petih letih odpravila na turnejo po Veliki Britaniji in Evropi. Ob tej priložnosti bo duo predstavil povsem novo glasbo. Svež material sta Robert Del Naja in Daddy G nazadnje
izdala leta 2010 na albumu Heligoland. Turnejo bosta začela v Dublinu, po desetih nastopih v Veliki Britaniji pa bosta februarja nastopila še na celinskem delu Evrope, od Koebenhavna prek Padove do Pariza. Massive Attack veljajo za začetnike trip hopa, elektronske glasbe s poudarjenimi basi in počasnejšimi ritmi ter pogosto melanholičnimi zvoki, ki se je uveljavila z zasedbami, kot so Portishead, Lamb, Tricky, Morcheeba. Prvi album Blue Lines dua Massive Attac je izšel leta 1991, prodor na glasbeno sceno pa sta prinesla predvsem singla Unfinished Sympathy in Safe From Harm s te plošče. Njihov prvenec si je prislužil naziv enega najvplivnejših britanskih albumov 90. let. Zasedba je leta 2008 nastopila tudi v ljubljanskih Križankah.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
Ansambel Jug - Princ na belem konju Skupina Špica - Imela sva sanje Veseli Dolenjci - Neskončni večeri Gadi - Vzemi si trenutek zame Mladika - Punčka za igrice Trio Šubic - Objemi me Štirje kovači - Konje smo kovali Robert Goter - Na špici Vasovalci - Spomini
1. 2.
3.
4.
5.
9.
10.	Podkrajski fantje - Zemlja moja, mati moja
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
ZORAN PREDIN
Sredi jeseni Zoran Predin predstavlja novo skladbo z naslovom Kralj ljudskih src. Pri njenem nastanku sta mu pomagala starejša sinova Rok in Andrej, pomembno vlogo pri produkciji pa je imel Peter Dekleva, ki je odigral vse kitare in zapel spremljajoče vokale.
PRIMAVERA
Člani novogoriške zasedbe Primavera nekaj mesecev po zadnjem singlu Jaz sem tu predstavljajo novo skladbo z naslovom Edina. Gre za ljubezensko balado, ki je sicer nastala že pred tremi leti, a je počakala na pravi trenutek za izdajo.
NIPKE
Uveljavljeni predstavnik slovenske raperske scene Boštjan Nipič Nipke je po singlu »Všeč tko k je« končno izdal nov singl in videospot z naslovom Ta bit. Hkrati z novim
singlom je minuli teden izšel tudi njegov album Nipke.
SIMONA ČERNETIČ
Simona je bila kitaristka in pevka skupine Ahilova 6a, nato pa se je podala v kantav-torski svet. Dvakrat se je predstavila na Slovenski popevki in enkrat na Emi ter sodelovala v drugi sezoni Bitke talentov. Zdaj predstavlja svoj prvi album Nedaleč stran, ki ga je najavil že istoimenski singl v maju letos. Nedavno je predstavila tudi singl in video Na goro.
DAN D
31. oktobra bodo novomeški rokerji v ljubljanskem Kinu Šiška predstavili drugi del svojega albuma DNA D. Gre za nadaljevanje albuma, ki je izšel 1. aprila letos, in s katerim so se Dan D vrnili v električne vode. Pred dnevi so objavili tudi nov singl z naslovom Sonca 2.
Polka in valček na križarjenju
Na krovu luksuzne križarke Coste Fortune, ki se bo na novembrskem križarjenju agencije Palma zasidrala v toplih, slikovitih krajih Meditera-na, bo tudi ansambel Saša Avsenika, ki bo na ladji odigral dva eksklu-zivna koncerta. Tako bo obisk temperamentne Barcelone, sončnega Marseilla in večnega Rima še toliko bolj doživet. Člani ansambla namreč obljubljajo, da bodo poskrbeli za pester repertoar, priložnosti za ples in dobro voljo pa tako ne bo manjkalo. Nastop na udobni križarki bo krstni nastop tudi zanje, zato se križarjenja, kot pravijo, še posebej veselijo. Palmini spremljevalci, ki bodo s skupino ves čas križarjenja, pa vabijo k rezervaciji zadnjih prostih kabin.
O D-
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 12

^ V soboto sta bila na Titovem trgu dva, ki sta bila zelo glasna. Nič čudnega,
saj sta imela v rokah mikrofon. Vsestranski Drago Kolar, ki je gasilec, aktivist Rdečega križa in tudi politik, se je varno držal trdih tal pod nogami. »To je najbolj ziher,« je komentiral, ko je obiskovalce predstavitve sil za reševanje vabil, da se povzpnejo z visoko lestvijo tja pod nebo in si dogajanje ogledajo iz zraka.
a a Drugi z mikrofonom v roki je bil v soboto nekdanji sodelavec radia Velenje ^^ Marko Govek, ki sedaj skrbi za evropske projekte na MO Velenje. Marko je prav tako gasilec, najbolj čuden pogovor v svojem življenju pa je opravil na strehi občinske hiše z alpinistom, preden je ta prikazal reševanje z višine. Potem se je po vrvi spustil tudi Marko. Mikrofon je imel med spustom sicer vklopljen, a ni kaj dosti komentiral. Ko je pristal na trdnih tleh, pa sije glasno oddahnil. »To je bilo naravnost adrenalinsko,« je priznal.
Svetovna prvakinja med reševalnimi psi, šestle tna Neli, je zelo živahna in prijazna psička. Tudi do ostalih psičk, kar po navadi ne gre skupaj, saj ima jo psice raje pse. Tale pasji poljub je bil več kot prisrčen. Deležna ga je bila njena mlada prijateljica Lili iz Velenja, ki se še uri za psičko re-ševalko. Če se bosta imeli tako radi tudi, ko bo šlo zares, bosta zagotovo uspešni pri reševanju.
ZANIMIVOSTI

Znanstvenika zamrznila umrlo hčer
Oba starša tajske deklice Mathe-ry Naovaratpong, ki je pred kratkim zaradi možganskega tumorja umrla pri starosti treh let, sta raziskovalca na medicinskem področju. Odločila sta se, da telo svoje umrle hčere zamrzneta. Kot sta pojasnila, sta se za možnost zamrznitve odločila kmalu po tem, ko je Einz, kot sta jo ljubkovalno klicala, zbolela. »Čutil sem, da
ja morda na razpolago že čez 30 let,« je še dodal oče. Starša sta dodala še, da je bilo življenje deklice že vseskozi povezano s tehnologijo, saj je bila spočeta s pomočjo umetne oploditve, potem ko so materi po prvi nosečnosti odstranili maternico.
Avstralci so se odločili za poboj mačk
V Avstraliji so izračunali, da je doslej zaradi vedno večjega števila mačk izginilo že 27 živalskih vrst, ogroženih pa je še 120. In tako je tamkajšnja vlada skleni-
moram kljub vsemu nekaj narediti zanjo,« je dejal dekličin oče. Ideja je bila, da Einz - oziroma zgolj njene možgane - kriogen-sko zamrznejo skoraj v trenutku smrti in jo v takšnem stanju ohranijo vse dokler ne bo nekoč znanost napredovala do točke, ko bo mogoče deklico obuditi v novem telesu. »Kot znanstvenika sva trdno prepričana, da bo to nekoč mogoče. Morda šele čez 400 ali 500 let, a upava, da bo tehnologi-
Sedenje ni bolj škodljivo od stanja
Mnoge študije navajajo, da je predolgo sedenje škodljivo za zdravje, ne glede na to, koliko časa človek sicer porabi za telovadbo. ^^^r	Nova britanska
raziskava pa razkriva, da sedenje ni za človeka nič slabše od stanja, če se le redno gibje. Raziskovalci z univerze v Exetru in londonske-
la, da bo v naslednjih petih letih ubila približno dva milijona divjih mačk. Danes sicer v Avstraliji živi več kot 20 milijonov divjih mačk, ki lovijo praktično vse, kar jim pride pod šape. Da bo lov potekal lažje, Avstralci načrtujejo razvoj posebnih mačjih strupov, za katere upajo, da ne bodo škodili še drugim vrstam. Kot pravijo, druge, bolj učinkovite in humane metode v tem trenutku ni.
Sodobni kitajski koši za smeti
Na Kitajskem so predstavili koš za smeti, ki je opremljen s točko wi-fi, sončnimi celicami in GPS--napravo, ki bo olajšala delo smetarjem. Koše bodo v glavno mesto pokrajine Sečuan postavili prav v teh dneh, prebivalci pa so jih že poimenovali »King Kong«. Takšno ime se smetnjakov seveda ni prijelo po naključju: poleg točke wi-fi, opreme s sončnimi celicami in GPS, bo koš smetar-
Migrante presenetil severni medved
Nekaj migrantov, ki so se iz Francije skušali pretihotapiti v Veliko Britanijo, je v tovornjaku, v katerega so se nameravali skriti, presenetil polarni medved. Niso se vdali; vsemu navkljub so se skrili za kletko medveda. Priča, ki je dogajanje spremljala iz bližnjega avtomobila, še zdaj težko verjame: »Verjetno so bili presenečeni kot še nikoli. Da so osta-
ga univerzitetnega kolidža so 16 let spremljali več kot pet tisoč ljudi. »Vsakršna nepremična drža, v kateri je poraba energije nizka, bi lahko bila škodljiva za zdravje, ne glede na to, ali gre za sedenje ali stanje,« je izpostavil eden od raziskovalcev Melvyn Hillsdon. Rezultati po njegovih besedah pod vprašaj postavljajo koristi delovnih postaj, pred katerimi lahko zaposleni sedijo ali stojijo, ki jih delodajalci ob promociji zdravega delovnega okolja uvajajo vedno pogosteje.
jem tudi sporočal, kdaj je treba pobrati smeti. Novi smetnjaki bodo za povrh razočarali vandale, saj so ognjevarni, do živega jima menda ne bo prišla niti bomba. Sodobni kitajski koši za smeti so opremljeni tudi z nevtralizator-jem neprijetnih vonjav, rok pa si z odpiranjem ne bo treba mazati niti uporabnikom, saj se pokrov odpira samodejno.
li v tovornjaku, samo dokazuje, kako resnično si želijo v Veliko Britanijo.« Tovornjak, ki so si ga izbrali, je zares prevažal 22 mesečnega polarnega medveda Ni-sana - tega so pred tem v Nemčijo z letalom prepeljali iz moskovskega živalskega vrta, med potovanjem s tovornjakom pa je bil namenjen v mesto Donca-ster, kjer je nov dom našel v parku Yorkshire Wildlife Park. Pot je nadaljeval sam, saj so policisti migrante našli in jih odpeljali.
22. oktobra 2015
frkanje
» Levo & desno «
Preblizu skupaj
Pred dnevi smo proslavili dan hrane in obžalovali dan lakote. Ta dva svetovna dneva sta res zelo skupaj, med njima pa velik prepad. Ironija: lakote je preveč, čeprav je (marsikje) preveč tudi hrane.
Tako in drugače
Predvsem po zaslugi bloka 6 gre velenjski premog dobro v denar. Ta je gotovo najpomembnejše premoženje Premogovnika. Slabše jim gre v denar nepotrebno premoženje.
Razvajenost
Spet smo dobili spisek najlepše urejenih slovenskih krajev. Običajno urejenost in lepoto bolj opazijo obiskovalci kot pa domačini. Morda je še bolje tako.
Žalost in veselje
A ni žalostno, da so nekateri ob navalu pribežnikov veseli, da Slovenija ni bolj razvita in bogata! Tako gre ta »kelih« mimo nas.
Rdeče in belo
Velenje ima Rdečo in Belo dvorano. Bele se mora Premogovnik čim prej znebiti. Pa ne zaradi kakšnih ideoloških razlogov. Čisto navadnih ekonomskih.
Misel s poudarkom
Kar je dobro vodeno, je le redkokdaj vodeno.
Med njivo in cesto
Tudi slovenski kmetje so odšli na ceste, ulice in trge. In to zato, ker kljub pridnosti ne dobijo dovolj zaslužka z vrtov, njiv in hlevov.
V primežu
Večina naših občin že nekaj časa tanko piska; ker jih naša država premočno stiska.
Brez konca
Zdaj, ko je nastopila jesen, nekateri pričakujejo, da policistom ne bo več treba delati enega od pogostih kmečkih opravil - kositi trave. A kaj, ko so tovrstni »kmetje« iznajdljivi in znajo travo gojiti že tudi v toplih gredah na balkonih ali kleteh.
Iz vile v vilo
(Tudi) Evropa menda nič več ne verjame v pravljice, čeprav je res, da verjame v vile. V Velenju je z denarjem pomagala obnoviti vilo Rožle. Nova »stanovalka« je vil že vajena, saj je doslej delovala v vili Mojca. Ta vila bo zdaj dobila stanovalce, ki tja res sodijo. Male vrtičkarje.
22. oktobra 2015	uaS(lAS
Zaleščanski portreti
Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 13 NAŠI KRAJI IN LJUDJE	13
Priznanje mu je dalo nov zagon
Franc Špegel dobil državno priznanje za razvoj društvenega turizma - Želi oblikovati regijsko turistično zvezo in delo društev dvigniti še na višjo raven
Jože
Hohkraut
Mama Angela Volavšek se je rodila slovenskima izseljencema v nemški Westfaliji leta 1913, potem so se preselili v nizozemsko rudarsko mesto Geleen ob meji z Belgijo. Tja se je leta 1931 iz Slovenije priselil rudar Alojz Hohkraut in ljubezen med njim in Gelco se je vnela tako zelo, da sta spočela malega Jožeka, ki so ga do prihoda v Slovenijo klicali Bubie. Alojz ga ni nikoli videl, saj se je sinček rodil šele 24. februarja 1933, nekaj mesecev po tem, ko so Alojza izgnali, ker je z nekaj kolegi ob 1. maju na bližnjem hribu izobesil revolucionarno zastavo. Alojz je bil potem v Sloveniji celo član centralnega komiteja KP, pomladi leta 1942 si je v partizanih ranjen vzel življenje, da ga ne bi živega zajel sovražnik. Mama se je štiri leta po sinovem rojstvu poročila z rudarjem slovenskega porekla Francem Berdavsom, ki je delal v bližnjem belgijskem mestu Eisden, in tam se je družina po krajšem bivanju pri Angelinih starših tudi naselila. Živeli so v udobni hiši v novi, urejeni rudarski koloniji in leta 1937 je Jože dobil polbrata Franca.
Največ časa so otroci preživeli v bližnjem borovem gozdiču z rumenim peskom in bogatim vresjem, nabijali so žogo, se kopali, lovili ... Čeprav so bili vseh narodnosti, med njimi ni bilo nobene nestrpnosti. V šoli so se pogovarjali flamsko, doma pa nemško, saj mama slovensko ni znala. Maja 1940 so Nemci začeli bombardirati Belgijo, takrat je Jože videl prvega mrliča - v vrtu je po bombnem napadu obležal sosed. Začetek nemške okupacije je bil težaven, vse je bilo v razsulu, bila je lakota. Mama ni bila v službi, zato so Jožeta poslali k stari mami na Nizozemsko, kjer so živeli nekoliko laže.
Medtem so Berdavsa iz Belgije za pol leta poslali delati v Nemčijo, v Kornberg, in od tam se ni mogel več vrniti v Belgijo, ker je imel jugoslovanski potni list. Tako se je cela družina konec leta 1941 za eno leto naselila v Kornbergu, od koder so jih prestavili v dvesto kilometrov oddaljeno vasico Flachstockheim, kjer so kopali železovo rudo. Tako je Jože spet hodil v nemško šolo. Lačni sicer niso bili, toda zavezniki so območje ves čas silovito bombardirali in tako so veliko časa prebili v zakloniščih, v nenehnem strahu za življenje. Berdavsa so zadnje leto prestavili na delo v Harz in do konca vojne ga družina, ki se je medtem leta 1945 povečala za brata Ego-na, ni več videla.
V	tistem času so v zapuščenem rudniku kraljevali otroci, vsaka kolonija je imela svojo bando, s smodnikom so delali bengalične ognje, nadeli so si nemške čelade in oficirske značke .
V	Flachstockheimu sta se Ber-davsom že spomladi pridružila Angelina mama in sestra Lojzka, Angelin oče pa po koncu vojne. V Belgijo se ni bilo preprosto vrniti, poleg tega pa se je stari oče vrnitve bal zaradi svoje medvojne naklonjenosti do Nemcev, Berda-vs pa si je po četrt stoletja močno zaželel domovine. In tako so, vsaj tako so mislili takrat, za nekaj časa šli v Slovenijo.
Naselili so se na očetovem domu v Vidmu Dobrepolju, stara starša pa v Podkraju pri Velenju, saj je
stari oče dobil službo na rudniku. Berdavs je odšel v službo v kočevski rudnik in žena s tremi fanti se je priselila k njemu v barako. Imeli so samo sobo in kuhinjo, a z očetovimi kartami za hrano so nekako preživeli. Jože se je v Kočevju s sošolci lepo razumel, toda razlika med dotedanjimi njegovimi kraji in Slovenijo je bila očitna - v tujini je vedno nosil le kratke hlače, mirno stal v vrsti, redno si je umival zobe - v Sloveniji sta samo z bratom nosila kratke hlače tudi pozimi, kruh nikoli ni bil namazan, še največ težav pa mu je delal jezik.
Na tiho si je vedno želel, da postane električar, a namenjena mu je bila družinska tradicija in na Rudniku Kočevje se je zaposlil že z dobrimi sedemnajstimi leti. Takrat so pod zemljo še izkoriščali uboge konje in s kameradinjo sta z njimi po jami prevažala vozičke s premogom. Po enem letu dela na
rudniku se je vpisal v drugi razred novoustanovljene industrijske šole v Kočevju, vendar so šolo po pol leta ukinili in preselil se je v Trbovlje. V šoli je imel same petice, bil je blagajnik padalskega društva, pa nikoli ni skočil s padalom, bil je smučar in si je zlomil nogo, bil je član telovadnega društva, pri godbi je igral klarinet, hodili so ple-sat . Kot brigadir je celo pomagal graditi Novo Gorico.
Po koncu šole, jeseni 1953, je šel v Slavonsko Požego odslužit dve-inpolletno vojaško obvezo. Bili so slabo oblečeni, v glavnem so jedli zelje. Pri artileriji je kot desetar skrbel za številne konje, edini prijetni trenutki so bili, ko je jezdil. V tistem času so pravega očeta Alojza Hohkrauta razglasili za narodnega heroja in kot edini herojev otrok je Jože, s soglasjem svojega očima, ki ga je imel zelo rad, prevzel priimek Hohkraut - do takrat se je namreč pisal Berdavs.
Vrnil se je na kočevski rudnik in kmalu odšel za dve leti na delo-vodsko šolo v Ljubljano. Tam je spoznal Velenjčane Borovšaka, Žubra, Beca, Laha, Korena . Veliko so hodili plesat, v kino Sloga, ki je vrtel bolj drzne filme, pa s kakšno deklico v Tivoli. Tudi v Kočevje ga je zaneslo in tam je kratka avantura pustila živ spomin - deklico Renato, ki je z mamico potem živela v tujini.
Po končani delovodski šoli se je leta 1957 zaposlil na velenjskem rudniku, bil najprej kopač, potem strelec in že po enem letu in pol nadzornik na Starem šahtu. Njegovi kameradi so bili večinoma s kmetov, pridni in sposobni knapi. Po dveh letih je prišel na Rudarski šolski center, kot nadzornik ostal v isti jami, postal učitelj praktičnega pouka, bil reševalec in inštruktor reševalcev. V pokoj je šel kot glavni poslovodja leta 1985. Arafat, tako so mu pravili, ker je zaradi te-
žav z očmi nosil temna očala, je leta 1983 kot vodja čela s svojo ekipo v treh izmenah dosegel doslej še vedno veljaven rekord v dolžini v enem dnevu izkopanega rova -kar 68 metrov, in to so s tristo litri vina zalili na pikniku na Lubeli.
Po prihodu v Velenje je nekaj časa stanoval pri starih starših v Podkraju, potem je kot purš živel v razkošni sobi v petorčku. Ob napornem delu je bilo tudi zabave obilo in eden od plesov v Mladinskem klubu ali Starem Velenju je bil usoden tudi za Jožeta, saj je spoznal pristno Velenjčanko Pep-co Dobelšek iz Šaleka. Poročila sta se 3. oktobra 1959, Irenca je Pepco in Jožeta s prihodom na svet osrečila prav na jožefovo -19. marca 1961.
V Partijo so ga sprejeli 1958. leta, dve leti kasneje poslali v politično šolo v Ljubljano in kmalu potem, ko jo je končal, so ga proti njegovi volji imenovali na delovno mesto občinskega sekretarja ZK. Toda po enem dnevu je obupal in se z Žgankovim blagoslovom vrnil v jamo. Je pa bil tudi poslej ves čas aktiven v vseh organih rudnika, med drugim je bil predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora, organiziral je udarniško delo in seveda tudi sam razbijal kamenje v kamnolomu.
Družina je leta 1962 dobila stanovanje v Hartmanovem bloku na Cankarjevi ulici 1 in prav tu je osem let kasneje naslikal prvi akvarel, saj so imeli čudovit pogled na vilo Herberstein. Staknil je parcelo na poseki in zgradili so hišo, ki pa je bila tisti na načrtu le podobna, saj je Jože pri gradnji s trdim delom, trmo in pedantno-stjo uresničil veliko tudi mogoče čudnih idej. Vselili so se leta 1973, in tudi ko je Irena dobila družino, so še dolga leta živeli skupaj. Zdaj so Irena, njen Vito ter vnuk strojni inženir Žiga in vnukinja študentka Jana že nekaj časa v svoji hiši.
Preskok v pokoj ni bil boleč, saj se je vedno znal zamotiti z delom, pred hišo je zrasel pravi alpski park s potokom, v zelenjavnem vrtu prebije ure in ure, s tridesetimi leti najstarejši kivi v Šaleški dolini daje četrt tone plodov letno. Kuhanja je Pepce, ki je bila v službi v Gorenju, odrešil že na Cankarjevi ulici, ko je delal v treh izmenah, po upokojitvi je svoje znanje samo še nadgrajeval in kuhal za celo razširjeno družino. Prisega na meso in zelenjavo, njegov priljubljeni jedilnik pa je sočen steak ali losos, brstični ohrovt, krompir. Tudi jabolčni zavitek mu lahko zavida vsaka kuharica, čeprav se je pred nedavnim zgodilo, da ga je že zvijal, ko je opazil, da med prtom in nadevom manjka testo, ker je nanj pozabil. No, nihče ni popoln.
Vsak dan skrbno pripravi zajtrk, po dopoldanskem delu na vrtu, prebiranju časopisov in knjig pa tudi popolno kosilo, ki seveda zahteva popoldanski počitek. S Pepco in prijatelji že leta hodita po vrtovih v Sloveniji in Evropi in tudi pri sebi kdaj pa kdaj gostita druge vrtoljubce. V štirih desetletjih je Jože naslikal številne akvarele kot član Društva šaleških likovnikov, sodeloval na mnogih slikarskih kolonijah, skupinskih razstavah in dobival nagrade.
Bog ve, kakšna bi bila njegova življenjska pot, če bi leta 1945 Ber-davsi sedli na vlak in se vrnili v Belgijo.
■ Vlado Vrbič
Bojana Špegel
Velenje, 15. oktobra - Na 5.
dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici, kjer so mesto Velenje razglasili za najlepše večje slovensko mesto, je priznanje prejel tudi predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel, ki je bil prej dolga leta močno aktiven v domači Vinski Gori. Dobil ga je za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije. Tega, da je TZS opazila njegovo delo, ki traja že več desetletij, je bil iskreno vesel. »Priznam pa, da sem bil kar presenečen, ko so me za nagrado predlagali na seji upravnega odbora zveze. Zraven sem bil zato, ker sem član tega odbora. Razmišljal sem, ali si to zaslužim ali ne. A dejstvo je, da sem aktiven že 40 let. Začel sem že v najstniških letih, zato se je nabralo kar nekaj uspehov,« nam je povedal. Kot tudi, da v upravnem odboru TZS daje veliko predlogov za delo turističnih društev, velenjska zveza pa je velikokrat vzor ostalim zvezam in društvom. »Večkrat me predsednik izzove, da povem, kako imamo stvari urejene v Velenju,« še doda.
Ko je bila Vinska Gora še del žalske občine, je bil Špegel aktiven v TVD Partizan. Bil je tudi predsednik krajevne skupnosti in prav pod njegovim vodstvom so začeli graditi večnamenski dom, ustanovili so svoje turistično društvo. »Zadnjih 15 let se trudimo, da delamo res kakovostne prireditve, trudimo se, da je obisk kraja vsako leto večji,« še doda. Kot tudi, da so po vsej Sloveniji postali prepoznavni tudi po prireditvah, ki so jih prenašale radijske in TV postaje, največ nacionalna. »Mar-
sikdo se še spomni teh čudovitih oddaj,« zatrdi naš sogovornik, ki je ne nazadnje za svoje delo dobil priznanje obeh občin, tako žalske kot velenjske. »Lahko rečem, da sem imel srečo, da sem živel in delal v obeh občinah. Kakor hitro smo prišli pod MO Velenje, sem
se takoj vključil v delo, še danes sem aktiven na več področjih,« je dodal. Največ pa dela prav v turizmu. Ponosen je, da so ustanovili mladinski odbor Turistične zveze Velenje, saj so zadnja leta ugotavljali, da se mladi premalo vključujejo v delo. »To je bila ideja, ki je zorela nekaj let. Že štiri leta sem se trudil, da bi v delo turističnih društev vključil mlade, pa to nekako ni uspevalo, ker imamo različne generacije različne poglede. Zato sem dobil idejo, da ustanovimo mladinski odbor. Prepričan sem, da nas bodo kmalu posnemali tudi pri drugih zvezah v Sloveniji, saj gre za primer dobre prakse.«
Franc Špegel ohranja tudi ljudsko glasbo, saj poje pri skupini Reber. Doslej je napisal dve knjigi, aktiven pa je tudi v slovenskem društvu revmatikov, v katerem je podpredsednik. »Ne želim si prostega časa. Takoj ko ga imam, najdem nov izziv in se za-
poslim. Če ne bi bil tak, bi verjetno kot revmatik preveč razmišljal, kaj vse me boli. Bolezen me pri delu ne ovira,« pove iskreno.
Prizna, da je njegovo življenje polno izzivov. Vsako priznanje porodi nove. »Želim si, da ustanovimo regijsko turistično zvezo, ki bi poleg Šaleške doline zajela Dobrno, Žalec, Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino, morda tudi Koroško. To nam manjka, lokalno bi morali delovati še bolj povezano. Imamo odlična društva, tudi zveze, a velikokrat delujemo drug mimo drugega,« je prepričan Špegel, ki je že začel delati.
Mozirje -med najlepšimi izletniškimi kraji
Na letošnji prireditvi Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije, je v kategoriji izletniški kraji prejelo prvo mesto Mozirje.
Mojca Finkšt iz Turističnega društva Mozirje je povedala, da sodelujejo v akciji od leta 1998. Tudi takrat so prejeli v omenjeni kategoriji priznanje za osvojeno prvo mesto in tega ponovili leto kasneje. V kasnejših letih so bili nekoliko manj uspešni, »letos pa smo naša prizadevanja po urejenosti kraja znova kronali s prvim mestom. Gotovo je k temu prispevala svoj delež tudi naša akcija, ki smo jo letos izvedli že šestič. Tokrat smo ocenjevali individualne hiše in balkone v blokih, lani smo ocenjevali gostinske lokale, še kakšno leto prej javne stavbe, kmetije v okoliških vaseh.« Finkštova je še povedala, da so pred leti prejeli tudi priznanje za urejeno trško mesto, pred 5 leti pa so sodelovali v evropski akciji Entente Florale in zasedli med manjšimi kraji drugo mesto. Na to tekmovanje se nameravajo še prijaviti.
■ tp
Solčavska panoramska cesta Naj pot 2015
Nova Gorica - Na zaključni prireditvi Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna v Novi Gorici so se veseli tudi predstavniki Občine Solčava. Med številnimi prijavljenimi in tremi nominiranimi potmi je zveza namreč razglasila za Naj pot 2015 Solčavsko panoramsko cesto - Pot najlepših razgledov.
Uredili so jo letos, dolga je 37 kilometrov z vsemi »priveski«, ima 20 točk, skupaj z domačimi ponudniki. Projekt je bil vredne dobrih 600 tisoč evrov, od tega je 15 odstotkov denarja zagotovila lokalna skupnost, drugo je pridobila iz razpisa sklada za razvoj regij.
Na občinski upravi so povedali, da je to še en kamenček v mozaiku, ki mu rečejo Solčavsko. Priznanje si delijo z vsemi, ki so načrtovali omenjeno veliko zgodbo, sodelovali pri njeni izvedbi ali se vključevali kako drugače.
■ tp
Franc Špegel je prejel doslej za svoje delo že več priznanj. Zadnje, za razvoj turistične društvene dejavnosti, je prejšnji teden
dobil v Novi Gorici.
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
»nšCAS
22. oktobra 2015
Cesta »Bedenik« predana v uporabo
Podkraj pri Velenju, 16. oktobra - V petek popoldne, ko je po deževnem tednu posijalo tudi sonce, so v Krajevni skupnosti Podkraj predali v uporabo odsek ceste, ki so ga poimenovali odsek Bedenik. Gre za cesto, ki je bila dolga leta v izjemno slabem stanju, zato je bilo veselje med krajani res veliko. Na otvoritvi so bili poleg njih prisotni tudi predstavniki MO Velenje; podžupan Peter Dermol, Tone Brodnik, Gašper Koprivnikar in Bojan Pre-lovšek. Predsednik KS Podkraj Jože Drobež nam je povedal: »Seveda obnove in posodobitve tega cestnega odseka ne bi mogli izvesti, če ne bi bilo dobrega in tvornega sodelovanja z MO Velenje, ki je letos namenila kar
Cestni odsek, ki so ga v petek prenovljenega predali namenu, je bil dolga leta v zelo slabem stanju. Zato je veselje krajanov veliko.
precej finančnih sredstev za infrastrukturo v Podkraju. Tako smo že zaključili rekonstrukcijo ceste v zaselku Tajna, teče pa obnova vodovoda proti Jakcu. Ta projekt bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, bo pa, ko bo končan, del gospodinjstev na tem območju že letos dobilo za-
dosten tlak v svojih vodovodnih pipah, kar je bil dolgoletni problem. Zadovoljni smo s sodelovanjem MO Velenje, ki nam ne le prisluhne, ampak po finančnih možnostih tudi ugodi našim potrebam in željam.«
■ bš
Ravne, 2. septembra - Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo v Ravnah zelo pestro. Športno društvo Ravne je namreč organiziralo 2. vaško olimpijado. Najbolj odmevni dogodek dneva je bil 2. tek okrog Raven. 9-kilo-metrsko razgibano traso je preteklo 65 tekačev. Organizacijo
sta odlično koordinirala Drago Goršek in Dejan Tajnik. Poleg teka se je kuhala tudi »ravenska župa«, fantje so odigrali finalno tekmo ravenske nogometne lige 2015, popestritev dneva pa je bila nogometna tekma med »ledič-nimi« in »oženjenimi«. Dogodek je privabil zelo veliko gledalcev,
ki so se v športnem duhu in z zavedanjem, da je važno sodelovati in ne zmagati, imeli dobro v družbi sokrajanov, prijateljev in znancev.
■ Nastja S. Naveršnik Foto: Drago Goršek
Mnenja in odmevi
»Meh z lažjo do naziva častni občan«
V	tedniku Demokracija št. 38 z dne 17. septembra 2015 ste lahko prebrali prispevek novinarke Vide Kocjan o izvolitvi Srečka Meha za častnega občana Mestne občine Velenje z naslovom Meh z lažjo do naziva častni občan.
Na navedeni prispevek se je v tedniku Demokracija št. 42 z dne 15. oktobra 2015 v rubriki Popravki, odzivi in mnenja in tudi v tedniku Naš čas z dne 15. oktobra 2015 v rubriki Mnenja in odmevi ostro odzval dr. Vladimir Korun, ki je deloval na področju notranjih zadev kot sekretar Sekretariata za notranje zadeve in član Izvršnega za to področje in sicer od novembra 1990 do februarja 1993, ko je Izvršni svet vodil njegov predsednik Franjo Bartolac.
V	ostrem odzivu v tednikih Demokracija in Naš čas dr. Vladimir Korun navaja, da širno občestvo seznanja, da je trditev v prispevku, kjer novinarka navaja, da je bil osamosvojitelj Jože Ervin Prislan med drugim zaposlen na Oddelku za ljudsko
obrambo in bil tudi član Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, zadolžen za obrambne in notranje zadeve, popolna laž.
Ta njegova navedba ne drži. Torej popolna laž dr. Vladimir-ja Koruna se sprevrže v popolno laž njegova navedba, oziroma njegovo seznanjanje širšega občestva. Preverljivo je, da je bil Osamosvojitelj Jože Ervin Pri-slan član Izvršnega Sveta Skupščine občine Velenje, zadolžen za notranje in obrambne zadeve od junija 1990 do novembra istega leta.
Novinarka pa v prispevku ne omenja, v katerem Izvršnem svetu je deloval in bil zadolžen za notranje in obrambne zadeve Jože Ervin Prislan. Seveda cenjeni dr. Vladimir Korun, preden je svoj gnev izlil na novinarko in MO SDS Velenje ter zapisal, da je ta trditev ena velika laž, podatka ni preveril in se prepričal, da je Jože Ervin Prislan zagotovo bil član Izvršnega sveta SO Velenje in je pokrival tako Sekretariat za notranje zadeve kot Sekretariat za ljudsko obrambo, seveda ne v Izvršnem svetu, ki mu je predsedoval Franjo Bartolac, v katerem je deloval dr. Vladimir Korun, ampak je Jože Ervin Prislan, kot že rečeno, bil izvo-
ljen in je deloval v Izvršnem svetu Skupščine občine Velenje, ki je bil imenovan 18. junija 1990, predsedoval pa mu je takratni predsednik Izvršnega sveta To-dor Dmitrovič.
Dr. Vladimir Korun na koncu zapisa predlaga, da vse navedene in druge spodrsljaje hitro pozabimo, saj koga pa zanima, kaj je bilo pred petindvajsetimi leti. A ravno on naredi hud spodrsljaj v želji, da spodrsljaj, ki to ni, popravi. Ne, tega zagotovo ne bomo storili, saj prav dr. Vladimir Korun, s tem, ko se ni prepričal, ali trditev, da je bil osamosvoji-telj Jože Ervin Prislan tudi član Izvršnega sveta SO Velenje, zadolžen za notranje in obrambne zadeve, v odzivu v Demokraciji in našem času zapiše eno veliko laž. Naš odbor bo od dr. Vladi-miija Koruna zahteval, da se za to svojo neresnično trditev javno opraviči, tako v tedniku Demokracija kot v tedniku Naš čas.
P.S.:
Nekoč je poljski filozof Leszek Kolakowski, ki je na lastni koži skusil komunizem v vseh njegovih dimenzijah, izrekel znameniti stavek: »Laž je nesmrtna duša komunizma!«
■ Služba za odnose z javnostmi MO SDS Velenje
Rožnati oktober pritegnil občane
Velenje, 16. oktobra - Društvo za boj proti raku Velenje je v sodelovanju z Mestno občino Velenje, tukajšnjim zdravstvenim domom, Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina ter Šolo za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje pripravilo ob mesecu boja proti raku dojk in svetovnem dnevu hrane prireditev Rožnati oktober v Velenju. Stojnice je postavilo na velenjski promenadi, mimoidoči pa so se lahko seznanili s pomenom samopre-gledovanja dojk in mod, zdravo prehrano ter zdravim načinom življenja. Odziv je bil, po zagotovilih organizatorja, zelo dober,
saj se je ustavilo ob stojnicah in prisluhnilo informacijam več kot
400 srednješolcev ter 100 odrasl ih.	■ Tp
Delfinčki v Reko po nove dosežke
V Reki na Hrvaškem je bilo v soboto, 17. oktobra, odprto regionalno prvenstvo v plavanju za osebe z invalidnostjo. Delfinčki,
po število prvih, drugih in nekaj manj tretjih mest. Po tekmi smo se okrepčali in odpravili na plažo. Nekaj nas je namočilo noge
mladih s posebnimi potrebami. Slogan projekta je »Šport je izraz naše kulture.« Kako ravnamo z našo konkurenco v zmagi in po-
Delfinčki so Se veselili uspehOv.
plavalci invalidi Plavalnega kluba Velenje, smo se odpravili na Hrvaško, željni novih dosežkov. Sobotni dan je ob hrvaški obali obsijalo sonce in na bazenih Kantrida v Reki smo pričakovali nova spoznanja. Na mestu dogodka smo se srečali z že znanimi ekipami iz Hrvaške in Slovenije. Polni športnega elana smo se najprej razplavali in se pripravili za štart na prijavljeno disciplino. Dosegli smo odlične rezultate, le-
v vodo, najpogumnejši med vaditelji Mladen Blatnik si je privoščil skok v morsko vodo in se strinjal, da je že premrzlo za plavalne užitke v morju. Vaditelji in otroci se na tovrstnih druženjih precej zbližamo. Naš cilj je poleg druženja in doseganja dobrih rezultatov navaditi otroke samostojnosti in individualnosti, na tekmovanjih pa vzpodbujamo ekipni duh. Tudi ta projekt se je izvajal v okviru mednarodnega srečanja
razu, kako navijamo in spodbujamo drug drugega, je odsev nas in naše kulture. Namen projekta je boljše vključevanje oseb s posebnimi potrebami skozi šport in izobraževanje splošne populacije in mladih prostovoljcev. Projekt smo izvedli v sodelovanju s Športno zvezo mesta Reke in s pomočjo MOV. Dogodki so vsebovali tekme v Velenju in Reki, druženje in izobraževanja za prostovoljce.
■ Kd
Našla pravo gobarsko trofejo
Strastna gobarka Marta Virbnik iz Plešivca je bila prejšnji teden presrečna. Letošnja gobarska sezona ni bil najboljša, a njej seje nasmehnila redka sprostitev in veselje. Po svojih gozdovih se najraje potepa zjutraj, tokrat pa je tam našla % ■'' pravo presenečenje. Borova griva je namreč s 'L-okusna in ne prav pogosta goba, »njena« pa je tehtala kar 3 kilograme. »Naj boljša je prepražena z jajč-ko, ne sme pa manjkati tudi v okusni gobovi juhi	^^fer ali omaki,« nam je zaupala srečna gobarka, ki je veliko gobo takoj po tem,
ko sojo svojci fotografirali z njo, pripravila za shranjevanje. Nekaj so jo seveda pojedli takoj.
■ bš
Gobova griva je zelo okusna goba, iz treh kilogramov pa bo Marta ustvarila kar nekaj obrokov.
Dn 8 številk 7astnni		| Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
maSfj1	S	r Pokličite 03/ 898 17 51. | Naročilo lahko pošljete po e-pošti: k press@nascas.si ali se oglasite na " naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 15
MED VAMI	15
22. oktobra 2015
«»SÜAS

BISERI
maturantskega plesa
Letos že 5. izbor najbolj zanimivega maturanta in maturantke ŠCV
Novo šolsko leto je v polnem teku, saj so, ne nazadnje, pred vrati že prve kratke počitnice. To bo tudi zadnje leto šolanja za vse dijake in dijakinje zaključnih letnikov na Šolskem centru Velenje (ŠCV), ki jih je letos 356. Pred dvema tednoma so se začeli učiti plesati četvorko in družabne plese, da bodo do sredine marca, ko bodo v Rdeči dvorani zaplesali na »svojem« maturantskem plesu, dobro pri-
pravljeni. Prvi večer bo v petek, 11. marca, ko bodo zaplesali dijaki velenjske gimnazije, strojne šole in šole za rudarstvo in varstvo okolja. V soboto, 12. marca, pa se bodo na najpomembnejšem in najlepšem plesu mladosti zavrteli dijaki šole za storitvene dejavnosti in elektro-ra-čunalniške šole.
Tudi letos bomo zraven mi in naša akcija »Biseri maturantskega plesa«, ki bo letos slavila prvi
mali jubilej, saj bo peta po vrsti.
Naj vas spomnimo, kako akcija poteka. Na obeh večerih maturantskega plesa ŠCV bomo izpeljali izbiranje najbolj zanimivo in izvirno oblečenih maturantk in maturantov. Tudi letos bomo to storili s pomočjo modnih kreatork Jelene Stevančevic in Petre Meh, ki bosta pred maturantskimi plesi pripravili tudi nekaj koristnih nasvetov za maturante, maturantke in njihove starše, nekaj jih bo dodala tudi vizaž-istka Mirela Muminovic. Tiste, ki jih bomo izbrali in fotografirali, bomo objavili v Našem času. Tudi tokrat boste zadnjo besedo pri izbiri »Biserov maturantskega plesa« imeli vi, bralci in bralke Našega časa, saj boste z glasovanjem s kuponi odločili, kdo si zasluži laskavi naslov. Zmagovalce bomo razglasili na
posebnem dogodku, ko bodo dobili tudi lepe nagrade.
Eden in edini
Takoj ko se začnejo plesne vaje, stečejo priprave na nepozaben ples, ko bo v ritmih valčka, ča-ča-ča-ja, četvorke ... v Rdeči dvorani tleskal parket pod nogami dijakov in dijakinj v bleščečih slavnostnih oblekah. Marsikatera maturantka in maturant že razmišlja, kaj obleči, kje najti obleko. Ravno zato, da bo odločitev lažja, bomo decembra začeli svetovati o najnovejših modnih trendih. Da se maturanti in maturantke plesa, ki vedno ostane zapisan v spominu na najstniška leta, res veselijo, smo spoznali tudi, ko smo dve dijakinji ŠCV povprašali, kaj jima pomeni maturantski ples.
Sara Goltnik: »Maturantski ples je samo enkrat v življenju,
zato ga želim preživeti s svojimi prijatelji in skupaj z njimi ustvariti čim več nepozabnih spominov. Komaj čakam, da bomo vsi svečano oblečeni zaplesali plese, ki se jih bomo naučili čez leto.«
Ajda Kričaj: »Maturantski ples
Ajda
si predstavljam kot eno zelo lepih in zabavnih noči, ki je marsikdo ne bo pozabil. Bo noč, ko bomo pozabili na šolo, teste in vse obveznosti, ki jih imamo, in se samo zabavali. Menim, da bo maturantom ples ostal v zelo lepem spominu, tako kot meni.« a
Mali koraki v Šmartnem ob Paki
Na OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki že nekaj let organiziramo dobrodelni Sončkov tek, s katerim zbrana sredstva namenimo za šolski sklad, ki finančno pomaga našim učencem. Tokrat smo zelo ponosni, da smo sodelovali v akciji Mali koraki. Šolski novinarji so zbrali vtise in posneli nekaj fotografij, ravnatelj Bojan Juras pa je povedal, kako ponosen je na svoje sodelavke in sodelavce ter seveda učenke in učence, ki so kljub slabemu vremenu z veliko dobre volje in nasmeškom na obrazu tako zavzeto sodelovali v akciji.
Kljub dežnim kapljicam smo se izkazali kot sončna šola, saj smo sodelovali v vseslovenski dobro-
delni akciji Mali koraki za veliki cilj, v katerem tekači s Sveta na Kanalu A tečejo po Sloveniji zato, da zbirajo sredstva za otroke iz socialno šibkih družin. Na prijazno pobudo mame našega učenca smo se na hitro organizirali in pogumne premražene tekače s spodbujanjem povabili do šole, kjer smo jih postregli in zapeli našo šolsko himno. Sodelujoči v dobrodelni akciji so
bili navdušeni nad našim sprejemom in so nam obljubili, da se udeležijo našega spomladanskega dobrodelnega Sončkovega teka. Hura za takšne prireditve! Hura, ker nam je odpadla ena šolska ura! In hura, ker smo zopet naredili nekaj, s čimer smo pokazali, da nam ni vseeno za ljudi okoli nas.
a Mladi novinarji OŠ BL ŠOP z Mojco A. Juras
Odbojkarska pravljičarja tudi Klobučar
• lil v« r
in Vincic
Šoštanj, Velenje - Slovenska odbojkarska reprezentanca, ki je na nedavnem evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo, je bila gotovo eno največjih presenečenj prvenstva. V ekipi, ki je pisala odbojkarsko pravljico, sta bila tudi naša občana: Jan Klobučar iz Florjana pri Šoštanju in Dejan Vinčic iz Velenja.
V Šoštanju so za Jana pripravili sprejem dan po prihodu slovenske odbojkarske reprezentance v domovino, za Dejana pa ga v Velenju načrtujejo v bližnji prihodnosti.
Župan Občine Šoštanj Darko
Menih je Janu Klobučarju želel čestitati javno na petkovi otvoritvi Trga svobode, vendar Jan zaradi klubskih obveznosti odhaja v Frankfurt, zato mu je župan pripravil prisrčen sprejem kar v torek na občini. »Špalir« so Janu pripravili otroci Vrtca Šoštanj, ki so mu tudi zapeli in zaploskali.
Darko Menih je dejal, da je občina ponosna na njegov izvrsten dosežek, mu iskreno česti-
tal ter izročil vrednostni bon v višini 1.000 evrov. Podžupan Viki Drev mu je v spomin izročil grb Občine Šoštanj.
Ganjeni Jan Klobučar se je zahvalil za lep sprejem, povedal, da je v Šoštanju preživel lepo otroštvo in otrokom vrtca svetoval, naj se ukvarjajo s športom in naj ne bodo ves čas pri računalniku ali televiziji.
a tr, tp
Ave, Urugvaj in Brazilija!
Velika glasbena turneja po Južni Ameriki (2)
Po uvodnih dnevih so člani ansambla Ave, pevka Teja, Robert Goter in Vinko Šimek, za nekaj dni skočili še k Slovencem v Urugvaj in Brazilijo. V glavnem mestu Urugvaja Montevideu so nastopili pred Slovenci v slovenskem prekmurskem klubu, v brazilskem Sao Paolu pa v klubu TONTON v boemski četrti. Sao Paolo je gospodarsko središče Brazilije, tam so vsa gospodarska predstavništva sveta. Nastop v TONTONU je pripravil gospodarski oddelek slovenskega veleposlaništva, ki je na koncert povabil pomembnejše poslovneže, med drugimi tudi direktorico predstavništva Gorenja v Sao Paolu Velenjčanko Tatjano Močenik.
Kratek »skok« se sliši dokaj enostavno, v resnici pa gre za precejšen zalogaj, saj razdalje niso majhne. Najprej ladja čez delto reke Parana, ki je na najširšem delu široka kar 200 kilometrov, potem avtobus do Montevidea, slabih 2000 kilometrov z letalom do Sao Paula in potem nazaj, dobrih 2000 kilometrov, do Buenos Airesa. Kovčki gor in kovčki dol.
Vrste pred čekiranjem, vrste pred carino, vrste pri prtljagi, kovčki na avtobus, kovčki z avtobusa, kovčki v hotel, kovčki iz hotela. Ne samo kovčki - vsak glasbenik ima svoj instrument. Tudi del ozvočenja bi šel z nami, če bi to argentinski
lji poskrbeli za vse, celo tonski mojster je bil kos svoji vlogi.
Iz hladne argentinske pomladi, kjer dnevne temperature niso dosegle osemnajst stopinj, v enko hladen Urugvaj in potem v treh urah na petintrideset in


cariniki dovolili. Pa niso in ozvočenje se je s kombijem vrnilo v Buenos Aires. A to fantov ni zmedlo, nastop v Montevi-deu so prilagodili, v Tontonu so gostite-
več stopinj Sao Paola. Pa spet v treh urah na buenosaireških osemnajst stopinj. V tem času bi moralo biti v Buenos Airesu že petindvajset stopinj, kar se je
sicer zgodilo šele sedemnajstega oktobra, na dan rock koncerta v Slovenskem domu v buenosaireškem San Martinu. Drevje ima živozeleno spomladansko barvo, cvetja še ni veliko.
O velikih mestih ni kaj veliko povedati, Montevideo je proti Sao Paolu in Buenos Airesu s svojima dvema milijonoma pravi malček. Sao Paolo šteje sedemnajst milijonov prebivalcev na majhni površini, Buenos Aires ima štiri milijone, s predmestji sedemnajst milijonov prebivalcev, v mesto se na delo pripelje vsak dan še tri milijone ljudi. Z ene skrajne točke Buenos Airesa na drugo je menda kar tisoč kilometrov! To pač niso mesta, kjer bi človek z veseljem živel. Ljudje spijo na ulicah, prosjačijo, seveda tudi kradejo. Varnostne službe v premožnih predelih služijo velike denarje s prodajo varnostnih sistemov in osebnim varovanjem. Premožni imajo lepo življenje - v zlati kletki.
Ampak vse to že veste, saj danes ni tako kot v časih romantičnih potovanj, ko smo v mesecu ali dveh poslali domov eno razglednico, telefonirali takrat sploh
še nismo. Danes pa so mobilni telefoni 'petindvajseturna' povezava z domačimi kraji. Seveda udeleženci argentinske odprave nismo nobena izjema. Kakor hitro pridemo na letališče ali v hotel, že so v rokah telefoni in tablice, v tre-
nutku je vzpostavljena zveza in novice o tem, kje smo, kaj počnemo, kaj jemo in pijemo, se z bliskovito naglico širijo po svetu. Najučinkovitejši pri tem je vsekakor Robert, ki na spletu osrečuje kar pet tisoč »prijateljev«, Alen skorajda še med špilom drsi s prsti po telefonu, Mi-šo kot predstavnik najstarejše generacije se trudi z veliko tablico in Teja skorajda ne dvigne pogleda od ekrana svojega rožnatega telefončka. Skratka, časopisi so v današnjem času nepotrebna navlaka.
a Vlado Vrbič
16
ŠPORT
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 16

22. oktobra 2015
V 'Rdeči' gledalci videli več kot gol na minuto
Rokometaši Gorenja s košarkarsko razliko premagali Trimo -V soboto lokalni derbi v Slovenj Gradcu (ob 19.00)
V 7. krogu prve slovenske rokometne lige so najvišjo zmago dosegli rokometaši Gorenja. Gostili so Trimo, iz katerega je pred časom k njim prišlo kar nekaj igralcev (Staš Skube, Klemen Ferlin, Anže Ratajec). Ve-lenjčani so zmagali z dvajsetimi goli razlike - rezultat je bil 42 : 22. Tako so gledalci videli celo več kot gol na minuto. S takšno
to tekmo v ligi prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini. Gostili so desetkrat bogatejši Paris St. Germain z zvezdnikom Nikolom Karaba-ticem na čelu. Francozi so v Celje prišli po dve točki in jih tudi odnesli, a njihova zmaga je bila tesna, samo 32 : 30, ob tem pa so imeli domači kar dvanajst minut izključitev več od njih.
trti s petimi točkami zaostanka za Celjani in štirimi za Velenjča-ni. Pred peto Krko imajo še točko prednosti, šesto Ribnico in sedmim Mariborom pa dve. Rib-ničani so bili od Slovana boljši za petnajst golov, rezultat je bil 33 : 18, Maribor pa je novinca Dobovo v njegovi dvorani premagal z 28 : 23. To je bila druga zaporedna zmaga Maribora po
'košarkarsko' razliko je bil trener Gregor Cvijič seveda nadvse zadovoljen, kar potrjujejo tudi njegove besede: "Držali smo se dogovora, prejeli smo 22 zadetkov, v drugem polčasu v obrambi samo 9. Odigrali smo po naših željah in smo zadovoljni." Še vedno so drugi z zaostankom dveh točk za Celjani, ki so že med tednom gostovali v Izoli. Zmagali so le s 25 : 20, po prvem polčasu pa je bilo 12 : 12. Celjani so najbrž hranili moči za nedeljsko pe-
Osrednja tekma kroga domačega prvenstva je bila v Novem mestu, kjer je gostoval novinec Koper. Krčani so imeli po prvem polčasu kar sedem golov prednosti in najbrž verjeli, da bo nadaljevanje zanje zgolj formalnost oziroma nepomembno. A so se skoraj opekli. Gostje so zaigrali veliko bolje, a prednost iz prvega polčasa je bila vendarle prevelika. Stopiti jim jo je uspelo samo na gol razlike (29 : 30). Kljub porazu so Koprčani še vedno če-
Gorenje na Dansko
Dunaj, 20. oktobra - Na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju so v torek opravili žreb 3. kroga pokala EHF, v prvem jakostnem bobnu pa sta bila tudi Gorenje Velenje in Maribor Branik. Velenjska ekipa se bo pomerila z dansko zasedbo Tvis Holstebro, mariborska pa z romunskim Dinamom iz Bukarešte.
Obe slovenski ekipi bosta najprej igrali doma, nato pa v go-steh. Prve tekme 3. kroga drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini bodo na sporedu 21. in 22., povratne 28. in 29. novembra, zmagovalci pa se bodo uvrstili v skupinski del pokala EHF.
prihodu novega trenerja Slavka Iveziča. Prvo zmago so si v novem prvenstvu priigrali Slovenj-gradčani. Gostovali so v Sevnici in zmagali s 30 : 26. Še vedno pa je njihova dosedanja bera zelo skromna. Na desetem mestu imajo le tri točke. Toliko jih imata tudi enajsta Dobova in dvanajsta Izola. Trinajsta, predzadnja Sevnica, je še vedno pri samo dveh točkah, zadnji štirinajsti Slovan pa pri eni. V soboto bodo Velenjčani gostovali v Slovenj Gradcu.
Nekdanji Celjan v Gorenju
V Gorenju so pred začetkom sedanje tekmovalne sezone odločno napovedali, da želijo Celjanom odvzeti primat. Trener Gregor Cvijic je na uvodni novinarski konferenci konkretno dejal: ''Že velikokrat sem povedal, da je naš edini cilj vrniti sijaj v vitrine kluba in temu bo oziroma je že vse podrejeno.« Letos sta sicer ušla že super pokal in pokal, a ostal je najbolj zveneči naslov - prvenstvo. Razmišljajo tu-
Elektra izgubila s -86
Košarkarji Elektre so slabo začeli državno prvenstvo
Res jih je že za uvod čakalo težko gostovanje v Domžalah, kjer so morali priznati premoč domači ekipi Helios Suns. Že uvodna četrtina je pokazala, da se Elektri obeta visok poraz, ob koncu pa je bil izid 134 : 48.
Šoštanjski košarkarji so igrali z mlado ekipo, v kateri za na-
meček zaradi poškodb nista zaigrala Urban Bukovič in Jan Kosi, prav tako pa še ni igral Luka Milovac, ki je kot zadnji okrepil šoštanjski klub.
V Domžalah pa je že igral Bojan Durica, bosanski krilni igralec visok 200 cm, ki je bil z 12 točkami najboljši strelec Elektre.
Duško Maličevic, trener Elektre Šoštanj: »To je bila igra mačke z mišjo. Fantom nimam kaj očitati. Pravih članov imamo že tako malo, tokrat pa smo zaradi poškodb in bolezni odigrali
še brez dveh igralcev. Večino naše ekipe so tako tvorili kadeti in mladinci. Naslednji teden pričakujem dve okrepitvi. Mi vemo, katere tekme moramo zmagati. Priložnost za uspeh bomo iskali proti enakovrednim tekmecem.«
Morda se bo ta priložnost ponudila že v soboto, ko v Šoštanju gostuje Šenčur Gorenjska gradbena družba. V prvem krogu je bil Šenčur prost. Srečanje v Športni dvorani Šoštanj se bo začelo ob 20. uri.
di že o novi sezoni, čeprav se je sedanja šele komaj začela. Pred dnevi je na direktorskem mestu Tomaža Juršiča zamenjal Matej Avanzo, ki je bil zaposlen v Košarkarski zvezi Slovenije, med drugim kot direktor članskih reprezentanc, vodja projektov in marketinga. Dobili pa so tudi novo igralsko okrepitev. Pridružil se jim bo sedanji igralec makedonskega Vardarja iz Skopja 33-letni in 190 cm visok krožni napadalec Alem Toksič. Ta nekdanji srbski reprezentant je kar šest let nosil tudi dres Celja. V Gorenjevem dresu bo igral najmanj naslednji dve sezoni. Ob ponovnem prihodu v Slovenijo
ketinško zgodbo Gorenja. Dobil sem se z vodilnimi predstavniki kluba, ki so mi predstavili svoje načrte za prihodnost in videl sem se v tej zgodbi.«
Ko so tribune polne ...
Vsak, ki se ukvarja s tekmovalnim športom, si gotovo želi, da bi ga ob igrišču, na tribuni, ob atletski stezi ... spremljalo čim več ljubiteljev. Gledalci s svojim vnetim, a športnim navijanjem vlivajo tekmovalcem dodatnih moči, jih nosijo, vlečejo, kot pravimo v športnem jeziku. Športna prizorišča, ve se, najbolj polnijo dobri rezultati, zmage.
Tudi rokometaši Gorenja pri
nizaciji, ki veliko pripomoreta k delovanju kluba. Najprej so se družili z delavci njihovega glavnega pokrovitelja Gorenja, nato pa so obiskali zaposlene na mestni občini. Seveda so med zanimivim druženjem oboje povabili tudi na tekmo in jih razveselili z nekaj vstopnicami za sobotni dvoboj z Dolenjci. »Druženje z ljudmi, ki nas podpirajo in so veseli našega obiska, ti da posebno energijo, zagon za naprej, da jim to vračamo z dobrimi igrami,« je o teh obiskih dejal Anže Ratajec, ki je prišel v klub letos poleti. Konkreten je bil tudi Se-njamin Buric: »Bilo je super. S tem se lahko približamo ljudem
je povedal: »Odločil sem se, da je moj tretji korak Gorenje. Imel sem dve opciji - ali ostanem in podaljšam svoje igranje v Skopju ali pa se vrnem v Slovenijo, kjer živi tudi moja družina. Odločil sem se za slednje. Prepoznal sem ambicije in dobro mar-
tem niso izjema. Tudi njihovi pravijo, da kar letijo, če je pravo navijanje na tribuni. Igralci Gorenja pa se s svojimi ljubitelji zbližujejo tudi drugače, s promocijsko akcijo, kot so jo poimenovali. Pred tekmo s Trimom so obiskali - kot so zapisali -- orga-
in jih čim več privabimo tudi na tekme v Rdečo dvorano. Kadar so tribune polne, uživamo tako mi kot tudi gledalci.«
Rudarji spet neodločeno z novincem
Radan ubranil enajstmetrovko - V soboto (ob 17.00) ob jezeru Koper
Za prvoligaško prvenstvo lahko tudi po 14. prvenstvenem krogu ugotavljamo - nič novega na vrhu, pa tudi ne na dnu. Nogometaši Olimpije so na gostovanju v Kopru zmagali z 2 : 1 in ohranili prednost štirih točk pred drugo Gorico ter sedmih pred tretjimi Domžalami in četrtimi Mariborčani.
Domžale pa so gostile Krko in zmagale s 3 : 0; to je bilo njiho-
mo Krko imajo prednost točke, osmim Koprom dveh, Krškim pa petih. Zadnje je še vedno Celje, ki je v svojem Zlatorogu izgubilo z Mariborom z 1 : 3.
Neodločen je bil rezultat tudi na prvi tekmi v Velenju. Vendar so tedaj gledalci vendarle videli dva gola, po enega v vsaki mreži. Tokrat so mu bili bliže
Z razpletom v Krškem je bil trener Jernej Javornik zadovoljen, če sklepamo po njegovih besedah: »Igralci so pokazali veliko prizadevnost, a je boljšo igro onemogočalo slabo igrišče. Seveda je bilo takšno tudi za domače. Želeli smo zmagati, zadovoljni pa smo tudi s točko glede na to, da je naš vratar ubranil sedemmetrovko. Pričakujem, da
vo že osmo zaporedno popolno slavje. Poraza Zavrča pa niso v celoti izkoristili nogometaši Rudarja. V Krškem so z domačim novincem v ligi igrali neodločeno 0 : 0. Krčani ostajajo na devetem, predzadnjem mestu, Rudarji pa na šestem. Z Zavrčem zaostajajo za sedem točk. Pred sed-
domači. Preprečil pa jim ga je z odlično obrambo vratar Matej Radan. Po nekaj minutah igre v drugem polčasu je Rudarjev branilec David Kašnik igral v svojem kazenskem prostoru z roko. Njegovo napako je z odlično obrambo popravil Radan, ki je ubranil strel z bele točke.
R>
bomo proti Mariboru (včeraj v prvi četrtfinalni pokalni tekmi -op. a.) in v soboto proti Kopru bolj učinkoviti.« Krčani, ki so že od drugega kroga brez zmage, pa so seveda objokovali zgrešeno najstrožjo kazen.
• S. Vovk
■ vos
■

Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 17
22. oktobra 2015
«»SÜAS
ŠPORT
17
Kopica priložnosti, a 'samo' trije goli
Nogometaši Šmartnega zadnje Podvince premagali s 3 : 0, še enkrat toliko zadetkov jim je preprečil okvir vrat
Po devetem prvenstvenem krogu v 3. SNL - sever je na vrhu velika gneča, saj imajo kar tri moštva po dvajset točk. S tekmo manj in najboljšo razliko v danih in prejetih golih je na prvem mestu B-moštvo Maribora. Gostil je Lenart, bil za razred boljši in mu nasul kar sedem žog v mrežo (7 : 0). Za njihov skok na vrh so zaslužni tudi Dravograj-čani, ki so bili presenetljivo na svojem igrišču z 2 : 0 na svojem igrišču boljši od tega kroga vodilnih Brežičanov in jim prizadejali prvi poraz. Brez njega je po tem krogu le še drugo moštvo Maribora. Vendar pa se lahko Po-savci hvalijo, da imajo še vedno daleč najboljšo obrambo med 'severnjaki'. Doslej so prejeli le štiri gole. Po tej statistiki je Mari-borova druga najboljša, v osmih tekmah, torej eni manj, je prejela deset golov. Na tretjem mestu na lestvici je tudi po tem krogu ostal Videm. Gostil je nogometaše iz Šmarja pri Jelšah. Gostje so vodili dobre tri četrtine tekme. Izenačujoči gol so domači dosegli šele v 73. minuti, zmagovitega pa v zadnji minuti rednega dela tekme. Podoben razplet je bil tudi na tekmi med Rogatčani in Ravenčani. Tudi na tej tekmi so bili v prvem delu gostje v re-zultatski prednosti (1 : 0), v nadaljevanju pa prejeli kar tri gole.
Nogometaši Šmartnega so gostili zadnje Podvince in si v zelo
zanimivem dvoboju po pričakovanju priigrali nove tri točke ter na lestvici napredovali za eno mesto. To je bil šele njihov tretji poln izkupiček, gostje pa ostajajo pri eni zmagi in tekmi manj na zadnjem mestu. Tam bodo
ška po prvem delu imeli najmanj še enkrat višjo prednost, bi bilo zasluženo. Tudi drugi polčas je bil zelo zanimiv in s prav tako veliko priložnosti na obeh straneh. Šmarčani so hitro še tretjič zadeli okvir vrat, gostje pa so si
ostali tudi v naslednjem krogu, saj imajo predzadnje Radlje štiri točke več od njih. Na točke pa vsekakor ne morejo upati tudi na zaostali tekmi z Mariborom.
Šmarčani so tekmo začeli zelo odločno in že v 4. minuti je Staš Maze z vodilnim zadetkom prisilil goste, da so začeli igrati bolj odprto, s čimer je bila igra zanimivejša. Hitro vodstvo je domačim dalo krila, čim prej so želeli potrditi vodstvo, a jim je to kljub premoči uspelo šele v zadnjih minutah prvega polčasa z golom Tilna Kompana, vmes pa so zadeli prečko in vratnico. Skratka, če bi varovanci Draga Kostajn-
prizadevali, da dosežejo vsaj častni zadetek. V nekaj minutah so imeli kar tri velike priložnosti za zmanjšanje domačega vodstva ali celo za izenačitev. To jim je z dvema sijajnima obrambama preprečil kapetan in vratar Tadej Pusovnik, tretjič pa je gostujoči napadalec z nekaj metrov z udarcem z glavo poslal žogo mimo leve vratnice. Nato je obveljalo nenapisano pravilo, če ne daš, dobiš, in dobrih deset minut pred koncem je Maze blizu 150 gledalcev navdušil s svojim drugim golom za končnih 3 : 0.
a S. Vovk
Slabo vreme preprečilo tekme
V ligi Golgeter Medobčinske nogometne zveze Celje bi morali konec prejšnjega tedna igrati tekme 6. prvenstvenega kroga. Zaradi slabih vremenskih razmer so vsa srečanja preložili na 7. november (ob 14.00). Pari so: Koz-
Prva liga Telekom Slovenije, 14. krog
Krško - Rudar 0:0
Rudar: Radan; Kašnik, S. Babic, Kocic, Bolha, Grbic (od 59. Črnčič), Tolimir, Ihbeisheh (od 73. Jahic), Džinic, M. Babic, Grgic (od 60. Eterovic). Trener: Jernej Javornik. Rumeni kartoni: Grgic, Bolha, Kašnik. Drugi rezultati: Luka Koper - Olimpija 1:2 (0:1), Celje - Maribor 1:3 (0:0), Domžale - Krka 3:0 (1:0), Zavrč - Gorica 1:2 (0:2). Vrstni red: 1. Olimpija 32 (38:9), 2. Gorica 28 (26:22), 3. Domžale 25 (22:10), 4. Maribor 25 (26:15), 5. Zavrč 22 (16:14), 6. Rudar 15 (13:16), 7. Krka 14 (11:22), 8. Koper 12 (18:25), 9. Krško 10 (6:25), 10. Celje 8 (9:27).
3. SNL - sever, 9. krog
Šmartno 1928 - Podvinci Betonarna Kuhar 3:0 (2:0)
Strelci: Staš Maze (4, 78), Tilen Kompan (43). Drugi rezultati: Šampion - Radlje 2:2 (1:0), S. Rojko Dobrovce - Dravinja 5:1 (3:0), Mons Claudius - Fužinar Noži Ravne 3:1 (0:1), Koroška Dravograd - Brežice 1919 2:0 (0:0), Videm - Šmarje pri Jelšah 2:1 (0:1), Maribor B - AjDAS Lenart 7:0 (2:0).
Vrstni red: 1. Maribor B (tekma manj) 20 (34:10), 2. Brežice 20 (20:4), 2. Brežice 20 (20:4),
je - Šentjur, Žalec - Štore, Zreče - Mozirje. Najbolj zanimivo bo gotovo v Rogaški Slatini, mestu pod obronki Boča, kjer bo der-bi med vodilnim domačim istoimenskim moštvom (14 točk) in drugim Šoštanjem (13). Hkrati
TAKO so igrali
3. Videm 20 (24:18), 4. Šampion 17 (17:11), 5. Šmarje 15 (25:21), 6. Fužinar 13 (16:14), 7. M. Claudius 13 (14:17), 8. Lenart 12 (17:20), 9. Šmartno 11 (14:19), 10. Dobrovce 9 (18:19), 11. Dravinja 9 (9:19), 12. Dravograd 8 (10:18), 13. Radlje 7 (9:18), 14. Podvinci (tekma manj) 3 (3:19).
MNZ Celje, 1. NLB Leasing liga, 7. krog
Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 42:22 (23:13)
Velenje: Buric (7 obramb), Ferlin (9 obramb), Božovič 3, Cehte 2, Medved 5, S. Burič 2, Ov-niček 3, Szyba 3, Skube 4, Golčar 2, Šoštaric 5. Kleč 3, Gams 1, Ratajec 3, Nosan 1, Dujmovic 4. Trener: Gregor Cvijič.
Sedemmetrovke: Gorenje 3 (4) Trebnje 3 (7), izključitve: Gorenje 8 minut, Trebnje 0. Drugi rezultati: Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško 20:25 (12:12), Krka - Koper 2013 30:29 (16:9), Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 27:22 (13:10), Riko Ribnica - Slovan 33:18 (17:8), Dobova - Maribor Branik 23:28 (13:13), Sevnica - Slovenj Gradec 2011 26:30 (14:14). Vrstni red: 1. Celje 7 tekem - 14 točk, 2. Velenje 7 - 12, 3. Jeruzalem Ormož 7 - 12, 4. Koper 2013 7 - 10, 5. Krka 7 - 9, 6. Ribnica 7 - 8, 7. Loka 7 - 7, 8. Maribor 7 - 7, 9.Trebnje 7 - 6, 10. Slovenj Gradec 2011 7 - 3, 11. Dobova 7 -3, 12. Izola 7 - 3, 13. Sevnica 7 - 2, 14. Slovan (-1) 7 - 1.
bo to dvoboj najboljših strelcev lige, domačega Alena Neskica in Šoštanjčana Semirja Agica. Na dosedanjih šestih tekmah sta dosegla po šest golov.
a vos
1. DRL za ženske, 4. krog:
Rezultati: ŽURD Koper - Velenje 28:25 (15:14), Brežice - Ljubljana 24:28 (14:13), Zelene doline Žalec - Mlinotest Ajdovščina 26:31 (12:17), Krim Mercator - Jadran Bluema-rine 48:15 (21:8), Krka - Zagorje 22:26 (9:18), Celje Celjske mesnine - Branik 35:21 (19:15). Vnaprej odigrana tekma 5. kroga: Ljubljana -Krim Mercator 29:50 (17:22), Vrstni red: 1. Krim 5 tekem - 9 točk, 2. Ljubljana 5 - 8, 3. Zagorje 4 - 7, 4. Ajdovščina 4 - 6,
5.	Celje 4 - 5, 6. Velenje 4 - 4, 7. Krka 4 - 3, 8. Branik 4 - 2, 9. Žalec 4 - 2, 10. Koper 4 - 2, 11. Jadran 4 - 2, 12. Brežice 4 - 0.
Liga Telemach, 1. krog
Helios Suns - Elektra Šoštanj 134 : 48 (97 : 28, 68 : 18, 36 : 7) Elektra Šoštanj: Špegel 7 (2-2), Omladič 4, Praunseis, T. Kosi 4, Burica 12 (1-3), Jurko, Ha-sic 9 (1-2), Stropnik 8, Purnat 3
Kegljanje - 2. liga - vzhod,
6.	krog
Dravograd : Šoštanj 7 : 1 (3315 : 3168)
Šoštanj: Pintarič - 523 (0), Fidej - 513 (0), Petrovič - 232 - Jug - 233 - 465 (0), Hasičič - 589 (1), Sečki - 532 (0), Arnuš - 546 (0).
Bojan Strožič prvak med starodobniki
Z gostovanjem v Čedadu v sosednji Furlaniji - Julijski krajini se je v nedeljo, 11. oktobra, končalo letošnje državno prvenstvo Slovenije v gorsko hitrostnem avtomobilizmu. Na dirki Civida-le-Castelmonte, ki poteka čisto blizu meje s Slovenijo, sta med devetnajsterico naših nastopila tudi Šoštanjčan Bojan Strožič, ki je s starodobnim Autobian-chijem A112 Abarth reden gost gorskih dirk, in Velenjčan Matej Grudnik, ki smo ga letos za volanom njegovega Renault Twin-ga RS R2 na gorskih dirkah videli drugič.
Bojan Strožič je v Furlanijo prišel kot vodilni v slovenskem pokalnem prvenstvu za starodob-nike in tudi vodilni v regijskem pokalu Slovenija - Triveneto. Na dirki se je znova izkazal z odličnimi vožnjami, ki so mu prinesle novo zmago v slovenski kon-
kurenci, in je tako še potrdil naslov letošnjega prvaka. V mednarodni konkurenci je osvojil drugo mesto v razredu in tretje v regijskem pokalnem tekmovanju. Skupni čas obeh voženj je v primerjavi z lanskim nastopom izboljšal za 12 sekund. V končni uvrstitvi regijskega pokala Slovenija - Triveneto mu je tako uspelo ohraniti prvo mesto, a se je po točkah izenačil s svojim naj-
resnejšim tekmecem, Italijanom Stefanom Meggiorinom, ki je nastopal s VW Sciroccom
Matej Grudnik je na zadnji dirki zmagal v diviziji 2 in bil 3. v generalni razvrstitvi, zmagovalec med slovenskimi dirkači pa je bil Milan Bubnič z Lancio Delto Integrale E1, ki je osvojil tudi naslov letošnjega državnega prvaka v absolutni konkurenci med turnimi avtomobili.	a
Tokratnega mednarodnega bri-dž tekmovanja za Pokal mesta Šoštanj se je v soboto, 17. oktobra, v Naravnem zdravilišču To-polšica udeležilo rekordnih 40 parov.
Na tekmovanju je od petinštiridesetih najbolje uvrščenih igralcev na aktualni lestvici razvrstitve Bridge zveze Slovenije tako nastopilo kar 28 igralcev, med njimi tudi vsi najboljši igralci domačega Šaleškega bridge kluba,
Atletika
Spremembe v Atletski zvezi
Ljubljana, 13. oktobra - Gregor Benčina (lastnik in prvi mož Jelovice) je v torek na seji upravnega odbora Atletske zveze Slovenije v Ljubljani odstopil z mesta predsednika, Velenjčan Luka Steiner, ki je tako kot Benčina napovedal odstop, pa ostaja di-
ki je bil v zadnji tekmovalni sezoni podprvak, pred tem pa trikratni moštveni državni prvak Slovenije.
Tekmovalci so na 14. odprtem parskem mednarodnem prvenstvu odigrali 15 krogov.
Razlike med najbolje uvrščenimi pari so bile tokrat majhne. Naslov zmagovalca " sta zasluženo osvojila igralca BK Maribor Ivan Poženel in Milan Ranc. Tudi drugo in tretje me-
rektor zveze. Njegovega odstopa UO ni sprejel. Dolžnosti v. d. predsednika je prevzel dosedanji podpredsednik Marjan Hudej, predsednik velenjskega kluba. Predsednik z novim upravnim odborom, ki bosta izvoljena januarja prihodnje leto, bosta svoj mandat opravljala leto dni, do napovedanih rednih volitev leta 2017. Predsednik strokovnega sveta AZS je tudi Velenjčan Martin Steiner.
sto je šlo iz doline.
Med igralci Šaleškega bridge kluba sta najboljši uvrstitvi dosegla junior Gregor Rus v paru z Gregorjem Kitom in Jurij Mogil-nicki v paru z Marjanom Štim-cem, ki sta osvojila sedmo oziroma osmo mesto. V prvo četrtino uvrščenih parov sta se uvrstila še par Slobodan Kneževič - Dušan Vukič in par Bojan Ambrož
-	Ervin Sagmeister, ki sta osvojila 11. mesto. Za svojimi pričakovanji je precej zaostal z osvojenim štirinajstim mestom v paru s Silvano Rojko tudi Janko Mijoč.
Ostali pari domačega kluba so dosegli približno pričakovane uvrstitve: Nuša Gošnik - Stane Gošnik 20., Stane Breznik -Alojz Vrenčur 21., Bojana Hrva-tin - Irena Jež 26., Igor Rakef
-	Viljem Jelen 28., par Lina Jelen - Karel Štiglic 31., Jože Gro-znik - Jože Janežič 33. ter par Jurij Sodin - Nevenka Confiden-ti 38. mesto.
Šah
V okviru šoštanjskih praznovanj je tamkajšnji šahovski klub pripravil odprti šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 36 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Milan Goršek, drugi je bil njegov sin Gregor Goršek, tretji pa Ignac Zebec (vsi trije iz Velenja). Najboljši Šoštanjčan je bil Drago - Luka Šumnik na 15. mestu.
Kegljanje
Premo za dvig forme
Šoštanjčani so v Dravograd odpotovali precej oslabljeni. Tudi to pot so ostali brez treh članov prve ekipe. Poškodbe in bolezni jih porivajo vse bližje dnu razpredelnice. Na pot v Dravograd so se Šoštanjčani odpravili z namenom, da osvojijo vsaj točko. Na začetku je kazalo, da lahko
presenetijo domačine, vendar so bili zadnji lučaji prvih dveh parov gostujoče ekipe premalo zanesljivi. Kljub temu je o morebitni točki odločal zadnji par. Toda razpoložena domačina se nista pustila presenetiti. Napaka dva lučaja pred koncem srečanja je odplavila upanje in visoka zmaga domačih je povsem zaslužena. S tem porazom so Šoštanjčani zdrsnili na 8. mesto. »Kaj se dogaja s fanti, bo pokazala analiza tekem. Vem, da so zmožni premagati vsakega nasprotnika,
motivacije je dovolj, na treningih delajo vse po predvidenih načrtih, rezultati so tam boljši kot na tekmah,« pravi trener Fidej. »Upam, da mi bo v tem štirinajstdnevnem premoru uspelo fante dvigniti do zmagovalne forme, takšne, kot smo jo imeli preteklo sezono,« je še dejal po tem izgubljenem srečanju. Tekme 7. kroga bodo 7. novembra, ko se bodo Šoštanjčani na domačih stezah pomerili z ekipo Miklavža. Srečanje se bo začelo ob 14. uri.
■
■
■

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
»»^AS
22. oktobra 2015
Odlične tri šaleške ekipe
Žalec, Šaleška dolina, 11. oktobra - V nedeljo je imela tudi gasilska mladina svoje regijsko tekmovanje, ki je potekalo na stadionu v Žalcu. V deževnem dopoldnevu je tekmovalo 43 ekip, od tega je bilo 12 ekip iz GZ Šaleške doline. Na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto, so se uvrstile 3 ekipe, in sicer pionirji PGD Lokovica, ki so postali regijski prvaki, mladinci PGD Lokovica so zasedli izvrstno 2. mesto, 3. mesto pa so osvojile mladinke PGD Gaberke.
Lokoviški pionirji so postali regijski prvaki.
Nevarni prehodi za pešce
Velenje, 15. in 16. oktobra - Kljub opozarjanju policistov in akciji Postani viden, v kateri so se policisti v minulih dneh najbolj posvečali varnosti pešcev v prometu, ta v minulih dneh na velenjskih ulicah ni bila dobra. V minulem tednu sta se v Velenju zgodili dve prometni nesreči, v katerih so peški zbili na prehodih za pešce, v tem tednu še ena.
Prva nesreča se je zgodila v četrtek zjutraj malo pred 8. uro, ko je bila vidnost tudi zaradi dežja precej slaba. Na prehodu za pešce na Kidričevi cesti, v bližini stare Name, je 36-letna voznica osebnega avtomobila zbila 81-letno peško. Policisti so ugotovili, da je nesrečo povzročila voznica, ki ni prilagodila hitrosti vožnje. Peško so z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, v nezgodi pa je utrpela hude telesne poškodbe.
Do druge prometne nesreče, v kateri je bila prav tako poškodovana peška, je prišlo v ponedeljek ob 18.45 v križišču Tomšičeve ceste v bližini A banke. 29-letni voznik, ki je vozil iz smeri Koroške ceste proti Jenkovi cesti, je na prehodu za pešce trčil v 65-letno peško, ko je prečkala vozišče. Peška se je v trčenju huje poškodovala. Vzrok nesreče je bilo izsiljevanje prednosti na prehodu za pešce.
V torek, ob 7.45, se je v križišču Kidričeve, Tomšičeve in Efenkove ulice v Velenju zgodila še prometna nesreča s pobegom. Neznani voznik, neznanega vozila, ki je po Kidričevi cesti pripeljal iz smeri Šaleške ceste, je trčil v mladoletnega pešca, ki je vozišče prečkal na prehodu za pešce. Pešec se je v trčenju lažje poškodoval. Policija primer še raziskuje in prosi očividce, da pokličejo telefonsko številko Policijske postaje Velenje 03 898 61 00 ali na telefonsko številko 113.
Zato naj še enkrat opozorimo tako voznike kot pešce na preventivno ravnanje. V temačnih in oblačnih dneh, v jutranjih in večernih urahnaj tudi pešci poskrbijo, da bodo bolj vidni. Temna oblačila naj dopolnijo vsaj s kresničkami ali drugimi odsevnimi predmeti, da jih bodo vozniki opazili tudi, ko vidnost ni dobra.
Ogroženost
pešcev v jesensko-zimskem obdobju i
V	Velenju kar 6 vlomov
Na širšem celjskem območju se vlomi v hiše kar vrstijo. Čez vikend so policisti obravnavali vlome v dve stanovanjski hiši v Celju. Iz ene so neznani storilci odnesli za okoli 3.000 evrov gotovine, iz druge pa kolo, visokotlačni čistilec ter 500 evrov gotovine. Vlome v hiše so obravnavali tudi žalski policisti. Pri prvem vlomu v stanovanjsko hišo lastniki pogrešajo zlatnino in nekaj denarja v skupni vrednostni 1.000 evrov, pri drugem vlomu denarnico s 1000 evri gotovine, pri tretjem vlomu pa so storilci odtujili 3.000 evrov gotovine.
Velenjski policisti pa so v minulih sedmih dneh obravnavali kar 6 vlomov. Prejšnjo sredo jih je poklicala Velenjčanka, ki je zalotila dva maskirana neznanca, ki sta vlomila v njeno hišo na Efenkovi cesti. Zalotila ju je v dnevnem prostoru. Prestrašena je začela kričati. Eden od vlomilcev jo je prijel za roko in dejal, da se umiri. Nato pa sta peš pobegnila iz hiše. Neznanca sta bila visoka okoli 180-190 cm, oblečena v temna oblačila, na glavi sta imela črno masko z izrezom za oči.
Isti dan so policiste poklicali iz varnostne službe Sintal in jih obvestili, da je nekdo vlomil v poslovni objekt na Prešernovi 10 v Velenju. Policisti so ugotovili, da je neznanec vlomil v prostore Centra za socialno delo Velenje, odnesel pa ni nič.
V	četrtek je neznanec poskušal vlomiti v prostore gostinskega lokala Štrumf v Pesju. Ni mu uspelo, zato tudi ni nič odnesel s seboj. V petek je policiste poklical krajan Bevč, ki je prijavil, da mu je nekdo vlomil v hišo. Nepridiprav je odnesel zlatnino in denar. V ponedeljek pa so bili policisti obveščeni še o vlomu v trgovino Mercator - tehnika na Kidričevi cesti v Velenju. Neznanec je iz nje odnesel štiri prenosne računalnike.
Policisti prosijo vse, ki morda kaj vedo o opisanih vlomih, da jih pokličejo na tel. št. 113 ali pa se osebno oglasijo na PP Velenje.
Kršil, zato ostal brez avta
Velenje, 14. oktobra - Velenjski policisti so v minulem tednu obravnavali 2 prometni nezgodi kot kaznivo dejanje, 2 prometni nezgodi s pobegom, 2 prometni nezgodi kot prekršek in 6 prometnih nezgod kot dogodek. Prejšnjo sredo je patrulja pri vožnji iz smeri Celja proti Velenju ustavila voznika osebnega avtomobila, ki naj bi v vozilu vozil otroka brez otroškega sedeža. To pa ni bil njegov edini prekršek, saj so policisti hitro ugotovili, da je avto vozil tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zato so mu ga zasegli.
V trčenju dva poškodovana
Velika Pirešica, 15. oktobra - V
četrtek ob 16.37 sta na regionalni cesti Arja vas-Velenje, natančneje v Veliki Pirešici, trčili osebni vozili. Posredovali so gasilci PGE Celje, ki so zavarovali kraj dogodka, s tehničnim posegom omogočili reševalcem dostop do poškodovane osebe, odklopili akumulatorja na vozilih in z vpojnim sredstvom očistili razlito motorno tekočino. Reševalci nujne medicinske pomoči Celje so dve poškodovani osebi prepeljali v nadaljnjo oskrbo v Splošno bolnišnico Celje.
Pijana ostala brez avta
Velenje, 16. oktobra - Patrulja policijske postaje Velenje je v petek ustavila voznico osebnega avtomobila. Pri kontroli so hitro ugotovili, da ni trezna. Alkotest je pokazal 0.58 mg/l izdihanega zraka. Za nameček so ugotovili, da ji je vozniško dovoljenje poteklo že leta 2014. Ne le, da so voznici zasegli avto, za svoje početje se bo morala zagovarjati tudi na sodišču.
Vlomili v avto
Velenje, 19. oktobra - Pred osnovno šolo v Pesju je neznanec vlomil v osebni avtomobil. Razbil je steklo vozila, lastnik pa je ostal
tudi brez denarnice z dokumenti, plačilnimi karticami in denarjem.
Vredno pohvale
Na velenjsko policijsko postajo je v sredo poklicala delavka NLB in povedala, da se je pri njih oglasila občanka, ki je na bankomatu Mercatoijeve trgovine na Kidričevi cesti našla denar. Za lastnikom denarja še poizvedujejo. V soboto je policiste obiskala Velenjčanka, ki se jim je prišla zahvalit, ker so ji vrnili ukradeno denarnico. Še vedno pa iščejo lastnika belega mobilnega telefona Sony xperia. Pošteni najditelj ga je našel na Ljubljanski cesti, lastnik pa ga lahko dobi na PP Velenje.
Iz POLICIJSKE beležke
Nekdo ga je našel
Velenje, 13. oktobra - Prejšnji torek je na velenjsko policijsko postajo prišla občanka, ki je dopoldne izgubila mobi-tel IPhone S5. takoj za tem, ko je telefon pogrešala, je ugotovila, da je ta že izklopljen. Policisti najditelja, ki je storil kaznivo dejanje zatajitve, še iščejo.
Denarnica ni bila ukradena
Velenje, 13. oktobra - Na velenjski policijski postaji se je oglasila Velenjčanka, ki je bila prepričana, da ji je nepridiprav v Nakupovalnem centru Velenje ukradel
denarnico z osebnimi dokumenti, BA kartico in denarjem. Policisti so denarnico našli na polici v bližini blagajne, kjer jo je pozabila prijaviteljica. Imela je srečo, da je še ostala na polici, zaplet, ki bi se lahko zgodil skoraj vsakemu od nas, pa se je srečno končal.
Hude besede zaradi obnašanja v prometu
Velenje, 15. oktobra - Na velenjsko policijsko postajo sta v četrtek prišla partnerja, ki sta prijavila, da ju je na Kersnikovi verbalno napadel znanec. Policisti so ugotovili, da je do hudih besed prišlo
zaradi predhodnega izsiljevanja prednosti v prometu. Kršitelju so policisti izročili plačilni nalog.
Neprijazen berač
Velenje, 16. oktobra - V soboto je policiste poklical Velenjčan, do katerega je pri velenjski pošti pristopil neznan moški, ki ga je vsiljivo prosil za denar. Policisti so neprijaznega romunskega berača hitro izsledili. Zaradi kršitve javnega reda in miru je moral plačati kazen.
Upravičeno glasni
Velenje, 16. oktobra - V soboto ponoči, pravzaprav v nedeljo malo pred 1. uro
zjutraj, so velenjski policisti prejeli klic krajana Velenja, ki ga je motila glasba, ki je prihajala iz lokala Ritmo cafe na velenjskem bazenu. Policisti so se odpeljali tja in ugotovili, da lastnik ni kršil zakona. V lokalu je potekala prireditev, ki jo je lastnik prijavil, MO Velenje pa mu je dovolila, da ta teče do 2. ure zjutraj.
Grozil bivši partnerki
Velenje, 16. oktobra - V petek so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilja v družini. Ugotovili so, da prijaviteljici grozi in jo zasleduje bivši zunajzakonski partner. Osumljenca so kazensko ovadili na sodišču.
varnostno ogledalo
Ko je konec prejšnjega tedna posijalo sonce po večdnevnem obilnem dežju, si je marsikdo ob rekah in plazovitih območji oddahnil. Sonce je polepšalo tudi mestne ulice, drevesa so z zlatorumenimi listi zažarela tako kot okoliški hribi in gozdovi, ki so iz dneva v dan bolj pisani in odeti v jesenske barve. Sicer pa je bilo prav prijetno začutiti toploto sončnih žarkov, ki jih v prihajajočih mesecih zagotovo ne bo toliko kot v letošnjem vročem poletju. Prihajajoče obdobje je manj prijazno ne zgolj zaradi oblačnosti, dežja in turobnosti, ki zaznamuje jesen-sko-zimske dneve, ampak tudi zaradi nižjih temperatur. Sicer pa je prihajajoče obdobje statistično dokazano tudi neprijazno za udeležence v prometu, med katerimi so najbolj ogroženi pešci. Vzrok za njihovo ogroženost in udeležbo v prometnih nesrečah je ravno tema, mrak in zmanjšana vidljivost. Policisti so zaskrbljeni zaradi številnih nesreč v naseljih in celo na prehodih za pešce. Odgovornost seveda ni samo pri voznikih, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti, prometne signalizacije in dejstva, da je na prehodu za pešce treba vozilo ustaviti in pešcem omogočiti varen prehod, ampak tudi pešcih, ki neprevidno prečkajo cesto. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo pešcev, ki so umrli ali bili hudo telesno poškodovani so: neprilagojena hitrost voznikov motornih vozil, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran oziroma smer vožnje ter nepravilnosti pešcev zaradi neprevidnosti ali neupoštevanja prometne signalizacije.
Statistični trendi varnosti v cestnem prometu so v zadnjem desetletju zelo ugodni. To pa ne pomeni, da ne bi lahko bili boljši, kar je tudi namera tako Policije kot vseh ostalih pristojnih institucij, saj želijo zmanjšano število prometnih nesreč in z njimi število poškodovanih in mrtvih še dodatno zmanjšati. To velja tudi za število udeleženih pešcev v prometnih nesrečah. V zadnjih petih letih je bilo na slovenskih cestah 2.602 pešcev lažje telesno poškodovanih, 591 hudo telesno poškodovanih in 100 mrtvih. Številke so visoke in tragične kljub izboljšanim statističnim trendom. Med poškodovanimi in mrtvimi pešci je bilo največ iz starostnih skupin med 50 in 60 let, med 70 in 80 let ter 20 in 30 let. Razveseljivo dejstvo je, da je v starostni skupini od 5 do 15 let upad tako mrtvih kot telesno poškodovanih, kar je zagotovo odraz sistematičnega delovanja pristojnih institucij vključno z učitelji osnovnih šol, ki prometni varnosti ob pomoči policistov in predstavnikov drugih institucij namenjajo več po-zornosti kot v preteklih desetletjih.
Policisti v okviru preventivne akcije »Bodi previden« opozarjajo, da pešci ob hoji po vozišču oziroma na cestnih površinah uporabljajo svetlejša oblačila, odsevne trakove in kresničke. Takšni napotki temeljijo na raziskavah in študijah primerov. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da voznik pešca, oblečenega v temnejša oblačila, opazi na razdalji 26 metrov, kar ne omo goča varnega ustavljanja. Ob uporabi svetlejših oblačil ga opazi kakšnih deset metrov prej, kar ravno tako ne zagotavlja, da se mu bo lahko izognil oziroma preprečil trčenje. Pešca, ki ima na sebi odsevni trak, ali kresničko, pa voznik opazi na razdalji 135 metrov, kar mu mogoča, da se po potrebi tudi ustavi. Uporaba odsevnih trakov in kresničk je v domeni pešcev, ki jih lahko obvarujejo pred poškodbami ali smrtjo ob prometni nesreči. Vozniki pa morajo upoštevati omejitve hitrosti in hitrost prilagoditi razmeram na cesti. Strokovnjaki so ugotovili, da bo pri trčenju avtomobila v pešca s hitrostjo 30 km/h pešec zagotovo najmanj lahko telesno poškodovan. Pri trčenju s hitrostjo 4550 km/h se tveganje bistveno poveča in je velika verjetnost, da bo pešec hudo poškodovan ali celo mrtev. Pri trčenju s hitrostjo, višjo od 64 km/h, pa ima pešec zelo malo možnosti, da preživi trk z vozilom. Poleg vidnosti je torej ključnega pomena tudi hitrost vožnje. Zato hitimo počasi in bodimo previdni.
Avtocestni križ dobiva električne polnilnice
Na avtocestnih počivališčih Tepanje in Lopata na štajerski avtocesti so v sklopu projekta Zeleni koridorji slovesno odprli prvi hitri električni polnilnici za električna vozila na avtocestnem križu. Projekt sistemskega operaterja za distribucijo električnega omrežja SODO in ministrstva za infrastrukturo do konca leta predvideva 26 polnilnic.

■
■
■

Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 17
15. oktobra 2015
«»SÜAS
UTRIP
19
Zijali in glihali na veliko, kupovali niso ravno bogati
20. Lenartov sejem na Rečici ob Savinji postregel z bogato ponudbo blaga
HOROSKOP
Prangerski trg Rečica ob Savinji in sejemsko dogajanje 3. oktobra, ki je potekalo kot pred 430 leti, ko je takratni cerkveni oblastnik Ivan Tavčar odredil trške pravice ter s tem dovoljeval nekajkrat letno sejmarjenje, je tudi letos, dvajsetič, odkar obujajo lepo navado, privabil neznansko veliko število ljudi v ta kraj. Še bližnja cerkev sv. Kancijana je bila na ta račun tega dne skoraj premajhna za vse, ki so se odločili za »po-ceni« nakupe, še bolj pa srečati svoje nekdanje sosede, žlahto in predvsem unikatne, originalne »lenartove like«. Brez običajnega kiča, brez katerega ne mine skoraj nobena »procesija«, so vrli Rečičani, tamkajšnje Turistično društvo ter druge ustanove privabili tako sejmarje kot obiskovalce, pa še lepo vreme je streglo pozno v popoldne. K vzdušju so predvsem prispevali krajevni posebneži s trga in podeželja, ki so v tesnem sodelovanju z občino in tamkajšnjim županstvom, kulturniki ter aktivnimi občani. Navsezadnje je šlo za spomin na dogodek , ki je v davnem letu 1585, ko je takratni ljubljanski škof Tavčar podelil krajanom Rečice ob Savinji trške pravice in so od tedaj lepa desetletja (morda tudi stoletja) rokodelci, kmetje in domači umetniki
vsaj enkrat v letu ponudili svoje »najboljše« blago v zamenjavo ali odkup. Plemeniti gospod Tavčar, ki je imel tod upravne pravice, se najbrž ni zavedal, kako
javil pravila sejmarjenja, strogo zapoved vzdrževanja reda in prepoved tatvin. Kot aktualni župan pa je Vincenc Jeraj še dodal, da je za kraj, gospodarstvo in kme-
Zgodilo se je...
od 23. 10. do 29. 10.
-	23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje;
-	25. oktobra leta 1997, ko je Ve-lenjčan Zoran Rednak osvojil naslov državnega balinarskega prvaka v hitrostnem izbijanju, so v Šmartnem ob Paki Prosvetno društvo Jožeta Letonja pre-
Čisto prava družina treh rodov Tiršek Časlovih, kot bi jih srečal pred
430 leti
veliko uslugo je naredil tistega daljnega leta tem ljudem. Sejem se je začel, ko je odzvonilo prvi dopoldanski maši (s ponovitvijo ceremonije ob 14. uri), ko so dvignili trško zastavo in je prvi trški veljak v spremstvu žandarjev ob-
imenovali v Kulturno društvo Šmartno ob Paki;
-	26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za termoelektrarno Šoštanj III;
-	26. oktobra 2001 so člani moto-kluba Potepuh podarili velenjskemu Varstveno-delovnemu centru Ježek športne rekvizite;
-	28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v Topolšici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vročevod do Topolšice;
-	29. oktobra 1970 je centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje ustanovil podjetje SI-PAK, ki se je najprej imenoval Plastika in zaščitna oprema; glavni namen obrata, ki ga že nekaj časa ni več, je bilo sistematično odpiranje novih delov-
tovanje to pomembna in pridobitna priložnost ter pravi praznik pri Tavčarjevem dvoru (ki pa ga že vrsta novodobnih oblastnikov ni uspela usposobiti do kulturno sprejemljive forme in uporabe, op. avt.), ki mu tudi ob
dvajseti obletnici dajejo popolno podporo. Pod Rečiškimi kostanji pa smo v gneči lahko srečali Cukrovo Lizo, prodajalca drobnarij »pičkurina«, trška žandarja, »šuhpucerja«, starodobno oblečeno družino iz rodbine Tiršek in Časl, prodajalce suhe robe, lesenih košev in košar ter kmečkega in vlcerskega orodja in drugo sejemsko ponudbo blaga. Svojo vlogo sta več kot dobro opravila tudi ciganski par Urša in Pavel, ki sta za nekaj beličev prevažala v cizi nadležno otročad, a se jima je menda le splačalo. Kmetje in kočarji so z vrtov, sadovnjakov in kmečkih posesti ponudili po-vrtnine, poljske pridelke ter sadje, pridelke čebel, sadnega mošta ter še zadnje zaloge savinjskega, baje svinjsko dobrega želodca. Ne le tokrat pa je bil vaški sta-rodobni inovator Marjan Šinkar še v eni prednosti, saj je ob predstavitvi starih brusov mimogrede nabrusil nože in orodja, tokrat promocijsko zastonj. Ja, Lenar-tov sejem na Rečici bo spet še prej kot čez leto dni, ne ve pa se, a bomo tam tudi mi od letos vsi?!
a Jože Miklavc
ton lignita, kar je bila hkrati tudi največja mesečna proizvodnja v dotedanji zgodovini velenjskega premogovnika;
-	predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje Franjo Bar-tolac je 29. oktobra leta 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade;
-	29. oktobra 2000 so se v Sydne-yju v Avstraliji končale 11. pa-raolimpijske igre športnikov invalidov, na katerih je Velenjčan Janez Hudej v peteroboju in metu diska osvojil peto, v suvanju krogle pa osmo mesto;
-	29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelic iz Zagreba.
a Damijan Kljajič
Janez Hudej (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
nih mest zunaj premogovništva in zaposlovanje rudniških invalidov; - 29. oktobra 1980 so velenjski rudarji dosegli dnevni rekord z izkopom 21.600 ton lignita, v celotnem mesecu oktobru leta 1980 pa so nakopali 462.000
Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj Prodaja kislega zelja
-	doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13	-
-	na tržnici Velenje ob sobotah od 8 -12 . f
-	v mesnici Dobnik v Starem Velenju

DomaČe naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil. Na voljo vsako soboto dopoldan na kmečki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini DomaČe dobrote in Malinca
Prodajajo tudi sveže zelje v glavah ali naribano.
h»
ŠPtLAK
GSM: 041/ 621227
Tel.: 03/ 891 10 60 • E-mail: taxi.spilak@gmail.com
®
b
it
€s
<2
TP
Oven od 21. 3. do 21. 4
Letošnja jesen je čudna. Iz več razlogov. Preveč stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli, se je nabralo, zato težko načrtujete za dolgo vnaprej. Ne trudite se, živite iz dneva v dan. Dobro pa bi bilo, če bi znali ob vsej stiski s časom in kopici obveznosti najti čas tudi zase. Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj na način, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo prispevali veliko. Pomaga tudi dobra družba, vi pa se zadnje čase izogibate stikov z ljudmi. Pri delu boste še do torka opažali naveličanost, doma pa vas prav nič več ne bo presenetilo. Niti napad sorodnika, ki vas bo po krivem obdolžil nečednega dejanja, ne. Molk bo tokrat najboljši odgovor, saj bo čas pokazal, kako zelo se moti.
Bik od 22.4. do 20.5.
Končno ste spoznali, da ne morete več čakati na druge, ampak morate usodo vzeti v svoje roke. Že prvi koraki, ki jih boste naredili prav v teh dneh, gredo v pravo smer. Odlično se počutite tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, o čemer so vsi dvomili, tudi vi po malem! Sedaj predvamlne bovečnepremagljlvlhovlr.še nekaj časa vam bodozvezdetako naklonjene, da vam bo uspelo uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in vam bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo. Za nameček boste spoznali nekoga, ki vam bo res všeč. Ni še ljubezen, lahko pa bi se rodila. Vprašanje je, če ste že pripravljeni nanjo, saj ste bili nazadnje močno prizadeti in razočarani.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Teden, ki ga bodo za mnogezaznamovalejesenske počitnice, bo preprosto lep. Sploh, če si boste privoščili počitnice. Čeprav vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste v teh dneh odločili zavestno precej strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo. Zbistrili boste misli In naredili trden načrt za prihodnost. To bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati že v teh dneh, in to brez osebnih stikov. Da, doba elektronike je včasih res blagodejna, saj lahko delate tudi, ko niste doma. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker boste sami naredili več. Da se to res obrestuje, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije. Pa denarja tudi. Vsaj slednjega še ne bo dovolj, da bi bili mirni.
Rak od 22.6. do 22.7.
Žal se vam sanje doslej niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen. To bo vaše misli od službenih preusmerilo vzasebnožlvljenje. Ob tem boste ugotavljali, da ste ga zadnječasezelozanemarjall, prav zaradi dela. Priznati pa boste morali, da ste velikokrat
v	gneči zato, ker še vedno ne znate prav razporejati časa. In ker še vedno prepogosto delate počasneje kot bi lahko. Če boste v teh dneh pospešili tempo, bo vse teklo gladko. Vsi okoli vas bodo napeti in tečni, vi pa boste vsak dan bolj sproščeni. Ugotavljali boste, da je tako še najbolje. Zato pa si boste v prostem času privoščili vse tisto, kar si že dolgo želite. Splet okoliščin vam bo šel zelo na roke, zato si boste še toliko bolj brez slabe vesti privoščili tudi majhne pregrehe. Ki so včasih bolj sladke kot tiste velike.
Lev od 23.7. do 23.8.
Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami. Zato niste čisto nič krivi sami, vseeno pa jih boste morali preživeti. Nekdo od tistih, ki ste ga imeli za prijatelja, vas bo tako ujezil, da se boste po dolgem časuzalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prlnesločlsto nlčdobrega,zato bo bolje, čese za nekaj časa potuhnete In molčite. Čas bo prinesel svoje,tudi resnica bo prišla na dan. Še vedno je in tudi tokrat bo. Če ste med tistimi, ki si bodo med krompirjevimi počitnicami vzeli nekaj prostih dni, vam bo to naravnost godilo. Pa ni treba daleč od doma, da boste srečni. Zadnje čase ste bili tako malo doma in z vašimi najbližjimi, da bo dovolj že, če se posvetite le njim. Da, pogrešajo vas. In tudi vi njih. Zdravje bo dobro, finančno stanje ne tako. Dolgovi iz preteklosti vam parajo živce, a počasi že lezete na zeleno vejo.
Devica od 24.8. do 23.9.
Prihodnjega tedna se veselite kot majhen otrok. Tudi zato, ker imate vsega dovolj in si želite ubežati vsakodnevni rutini, ki se letos vleče že od poletnih počitnic. Nabralo se je preveč, da bi sploh lahko obnovili svoje zaloge energije, zato je prav, da se za počitek odločite zavestno. Pa nikar ne ležite na kavču, bodite aktivni. Tovarn bo dalo novo energijo in ne lenarjenje, čeprav vsaj malo potrebujete tudi tega. Prisluhnite tudi svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če bo treba v njihovo uresničitev vložiti nekaj denarja, ne skoparite, saj ga imate. V večji družbi boste v tem tednu spoznali nekoga, ki vam bo pognal kri po žilah. Počutili se boste kot najstnik, a tudi v tem je svoj čar. Tudi sicer bo teden nostalgičen, saj boste srečali kar nekaj ljudi, s katerimi boste obujali spomine. Všeč vam bo.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Poskusite si dopovedati, da to, kar drugi mislijo o vas, sploh ni pomembno. Ne bo lahko, a bo to najboljša obramba. Nekdo, ki vedno vse najbolje ve in zna in ki vse pozna, vam bo namreč ob koncu tega tedna z novico, ki ne bo preverjena, popolnoma pokvaril dan. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam zadnje dni skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah, ki vam ne bodo všeč, prav. Prevečkrat se zgodi, da nimate hrbtenice in da vedno vprašate za mnenje, preden se lotite akcije. To potek velikokrat podaljša in zakomplicira. Tokrat ne boste imeli časa, zato ukrepajte takoj. Več optimizma vam tudi ne bi škodilo, saj zadnje čase vse vidite preveč črno. Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti lepše, bolj srečno in bolj mirno življenje, bi morali premagati kar nekaj strahov. Ne odlašajte, začnite z majhnimi koraki.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Doma še nekaj dni ne bo tako, kot si želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko nege in pozornosti, vi pa se boste vrteli v začaranem krogu želja in sanj. Zato zanj žal ne boste našli časa. Seveda se bo kmalu oglasila slaba vest, kar ne bo dobro za vaše počutje. Opravite z njo, saj v resnici nimate pravih razlogov zanjo. Doslej ste bili vedno
vi	tisti, ki ste na ramenih nosili največ bremena, sedaj pa je čas, da se vključijo tudi drugi sorodniki. Ker ste jih v preteklosti razvadili, tega seveda ne bodo veseli. Vztrajajte, saj bodo le tako spoznali, da mislite resno. Če ne bo šlo drugače, jim sploh ne odgovarjajte na klice, pa naj se sami znajdejo. Od nedelje dalje vam bo malce ponagajalo zdravje. To ste kar malo pričakovali, saj dobro veste, da ste zadnje čase grešili. Pri vas je že tako, da potem vedno dobite račun v obliki slabega počutja. Minilo bo do četrtka.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Neka novica, ki je do vas prišla preko tretje osebe, vas je precej razburila. Preverite, preden boste sploh kaj storili, saj ni rečeno, da je resnična. Vseeno pa boste zaradi nje podvomili v svojega partnerja, kar ne bo dobro. Doslej ste mu zaupali, zadnje čase pa tudi vi opažate, da je drugačen, bolj odmaknjen in zaskrbljen. Tudi zato boste sprva nelepi novici verjeli. Izkazalo se bo, da ni čisto točna, čeprav vas bo del, ki bo resničen, vseeno prizadel. Bo dokaz več, da se s partnerjem ne pogovarjata več dovolj in da res živita druga mimo drugega. Ker boste še nekaj dni jezni, tudi v prihodnjem tednu ne bo nič bolje. Ker pa se zavedate, da ne želite izgubiti, kar imate, boste tokrat vi tisti, ki boste partnerju stopili naproti. Po navadi je obratno, zato ga boste že s tem pozitivno presenetili. Zato bo od tu dalje vse lažje.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Neki star prijatelj že čisto predolgo pričakuje, da ga obiščete. V naslednjem tednu boste to lahko storili, če boste le zbrali voljo in o tem prepričali še partnerja. Slednje bo precej težko, saj bo imel čisto drugačne ideje o preživljanju prostega časa kot vi. Ne čakajte nanj, saj lahko kdaj kam greste tudi sami. Boste videli, da vam ne božal. Ne nazadnje boste dokazali tudi, da znate biti samostojni, v kare včasih dvomijo celo vaši najbližji. Žal se boste v naslednjih dneh morali soočiti tudi z rahlim jesenskim malodušjem. Ne bo prav veliko stvari, ki bi vam šle dobro od rok. To vas bo še bolj potrlo. Ker takšno počutje ne bo z vami prvič, že veste, kaj morate storiti. Brez napora ne bo šlo, a se vam bo vse povrnilo. Večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste precej brez energije in jih zato zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ko ima človek slabe izkušnje, postane previden. In prav to se bo v teh dneh zgodilo vam. Nekdo se vam bo skušal približati, vi pa ga ne boste pustili blizu. Še več. Do njega boste tako hladni, da se bo verjetno umaknil, saj bo čutil, da je nezaželen. Žal ga boste že kmalu potrebovali, zato vam bo za vaše obnašanje žal. Imeli boste srečo, da bo pripravljen pozabiti na vaše muhe. A le do neke mere. Zato nikar ne preizkušajte njegove potrpežljivosti, ker dvakrat ne bo popustil. Zdravje, ki vam že nekaj časa nagaja, se vam bo precej poslabšalo. Tudi zato, ker niste verjeli opozorilom. Bila so jasna, a še ne toliko boleča, da bi vas to zaskrbelo. Dokler ne boli, vas nikoli ne. A tokrat ne bo bolelo, skrbeli vas bodo drugi znaki. Ker vas bo lahko pomiril le zdravnik, ne odlašajte z obiskom.

K
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Zelo boste zaposleni, utrujenosti pa vseeno še nekaj dni ne boste čutili. Temu se boste čudili, že kmalu pa boste spoznali, zakaj. Očitno ste si nekaj tako močno želeli, da je podzavest delala namestovas. Sedaj, kose boželja uresničila, pa boste nesrečni. Ker se boste bali jutrišnjega dne In ker se boste utrujali z milijoni vprašanj, kako boto vplivalo na vaše življenje. Vaše življenje se bo res precej spremenilo. In to na bolje. A ne čez noč. Do novega leta boste morali še potrpeti, potem pa se za vas začenja nova zgodba, ki bo lepa, pa tudi uspešna. Predvsem pa boste manj psihično obremenjeni, kar bo kot obliž za vaše zdravje, ki že nekaj časa peša. Boljše ne bo, dokler se ne boste trdno odločili, da spremenite življenjske navade. Ne bo lahko, a tokrat bo nujno. Partner bo skrivnosten, vam pa bo čisto vseeno.
Četrtek, 22. oktobra
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»WAS
22. oktobra 2015
Petek, 23. oktobra
Sobota, 24. oktobra
Nedelja, 25. oktobra
Ponedeljek, 26. oktobra
Torek, 27. oktobra
Sreda, 28. oktobra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 06.03 06.33 07.00 07.0B 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 11.1S 11^
12.20 1B.00 1B.B0 14.20 1S.00 1S.10 1S.S0 1S.SS 16.20 17.00 17.B0
17.SS 1B.00 1B.10 1B.1S 1B.20 1B.SS
19.00 20.00 20.SS 21.2S 22.00 2B.0S 2B.40
00.BS 01.0S 01.2S
02.1	S
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Turbulenca: Kako bioritem vpliva
na naše sposobnosti, svet. odd.
Blisk, 14/15
Dnevnik, vreme, šport
Hiške, dok. film
Slovenci v Italiji
Poročila
Težišče - Sulypont, tv Lendava Penelopa, ris. Firbcologi: O grafitih Profil: Julie de Bailliencourt Poročila ob petih Ugriznimo znanost: Lepa, a za okolje in človeka škodljiva oblačila Novice Infodrom Zajček Belko, ris. Poldi, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport
Tarča
Globus
Prava ideja!
Odmevi, vreme, šport
Osmi dan
Sveto in svet: Avtorju slovenske himne
Profil: Julie de Bailliencourt Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
06.0S 06.SS 07.00 07.0B 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 11.1S 11^
12.20 1B.00 1B.B0 14.2S 1S.00 1S.10 1S.4S 1S.SS 16.0S 17.00 17.B0
17.SS 1B.00 1B.10 1B.20 1B.SS 19.00 20.00 21.2S 22.00 2B.0S
2B.20 00.S0 01.10 02.OS
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Ugriznimo znanost: Lepa, a
za okolje in človeka škodljiva
oblačila
Blisk, 15/15
Dnevnik, vreme, šport
Tarča
Prava ideja! Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris. Studio kriškraš: Juhica Osmi dan
Poročila, vreme, šport
Razred zase: Ljubezen gre skozi
želodec
Novice
Infodrom
Oblakov kruhek, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd. Na lepše
Odmevi, vreme, šport Grozljivka pogovor z Marcelom Štefančičem
Invazija tretjih bitij, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
01.23 unevnik, ponov.
02.13 Info-kanal	^hk m m■	^r^
TV SLO T TVSLOr
I V	L	06.00 Otroški kanal
m nn l ,M,„ rir
06.00	Otroški kanal
07.00	Otroški program OP
sledi	Lajko, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Čarli in Lola, ris,
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Edo in Medo, ris.
07.35	Ciganček Žarko in medo Marko, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Lojzek, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke: Od kod pride hrana
09.05	Točka, glasb. odd.
10.40	Z vrta na mizo
11.05	Halo TV
11.55	Dobro jutro 15.05 Čas za Manco Košir
16.05	Kino Fokus
16.30	Slovenski magazin
17.00	Halo TV
18.00	Pokličite babico (II.), 5/10
19.00	Penelopa, ris.
19.05	Male sive celice, kviz
20.00	Mira Marko, dok. portret z zvočnim opisom za slepe in slabovidne
20.55	Športni izziv
21.45	Avtomobilnost
22.15	Prijateljici, avstralski film
23.40	Točka, glasb. odd.
00.25	Halo TV
01.25	Športni izziv, ponov.
02.15	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zojina omara, ris.
07.25	Želvica Lulu, ris.
07.40	Pravljična šola, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.55	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjska ženska, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	Epilog
23.30	24ur zvečer
00.00	Dekle s popolnim spominom, nan.
00.55	Na kraju zločina, nan.
01.45	Beli ovratnik, nan.
02.35	24ur zvečer, ponov.
03.05	Zvoki noči
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Čarli in Lola, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Edo in Medo, ris.
07.35	Ciganček Žarko in medo Marko, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Lojzek, ris.
08.10	Zgodba iz školjke: Antična Grčija
09.00	Točka, glasb. odd.
10.30	Naj muzika igra: Janez Bončina
Benč
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.35	Sledi: Dr. Zinka Zorko
15.10	O živalih in ljudeh
15.35	Na vrtu, svet. odd.
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Pokličite babico (II.), 6/10
19.00	Mala kraljična, ris.
19.10	Lojzek, ris.
19.15	Muk, ris.
19.20	Firbcologi: O grafitih
19.45	Infodrom
20.00	Mračne bratovščine - družba
Vril, dok. odd.
21.30	Popravljena krivica, 4/6
22.20	Polnočni klub: Četrt stoletja
lionistov in rotarijcev
23.35	Točka, glasb. odd.
00.20	Halo TV, ponov.
01.20	Zabavni kanal
05.05	Avtomobilnost
05.35	Športni izziv
pop
24ur, ponov. Zojina omara, ris. Fish in Chips, ris. Pravljična šola, ris. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Epilog Tv prodaja
Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur, vreme Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. 24ur zvečer Eurojackpot
Martha Marcy May Marlene, am. film
Bratova obsedenost, kanad. film Beli ovratnik, nan. 24ur zvečer Zvoki noči
06.00 07.00 07.2S 07.40 07.S0 0B.0S 09.40 09.SS 10.S0 11.0S 12.0S 12.20 1B.S0 14.SS 16.00 17.00 17.20 1B.00 1B.SS 20.00
21.B0
22.B0 2B.00 2B.0S
01.00 02.40 0B.B0 04.00
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Vem, da zmoreš, Darja!, ob mesecu boja proti raku dojk
11.35	Pop Corn, Nina Pušlar, Mister Marsh
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Prodajno TV okno
13.05	Videospot dneva
13.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo, Delovanje študentskih klubov
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: ans. Dolenjski zvoki,
ans. Klateži
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Migaj raje z nami
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
©
06.15 Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Film
07.15	Pika Nogavička, ris. nan.
07.40	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.00	Studio Kriškraš: Kužki
08.25	Ribič Pepe
08.45	Firbcologi: O brajici, športnikih in
mnjam-mnjamladi, otr. odd.
09.10	Male sive celice, kviz
09.55	Rebeka, igrani film
10.10	Infodrom
10.20	Razred zase: Ljubezen gre skozi želodec
10.55	Golica, zgodba o skladbi, dok.
film
12.00	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.35	Vodni krog: Bolske
15.00	Svet je majhen, dok. odd.
16.00	Preoske so stezice, ljudska glasba
17.00	Dnevnik, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba, svet. odd.
18.00	Z vrta na mizo
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vse je mogoče
21.35	Pogrešani sin, 4/8
22.40	Poročila, vreme, šport
23.20	Veliki večer, franc. film
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
TV SLO T
06.55 Najboljše jutro
09.20 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja,
prenos iz Soeldna 10.30 Dober dan 11.30 Na lepše 12.00 10 domačih
12.40 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja,
prenos iz Soeldna 13.40 Polnočni klub: Četrt stoletja
lionistov in rotarijcev 14.50 Biseri narodnozabavnih oddaj - Avseniki v mednarodnih koprodukcijskih Tv oddajah 16.15 Kranjica v Kambodži, potopis 17.10 Več kot med, dok. odd. 18.50 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja,
posn. iz Soeldna 19.55 Formula 1: velika nagrada ZDA -
kvalif., prenos iz Austina 21.05 Srečneži, am. film 23.00 Zvezdana 23.40 Presenečenja, 4. del 00.30 Bleščica, odd. o modi 01.00 Aritmija 02.05 Zabavni kanal 03.05 Športni posnetki sledi Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. in 2. Vožnja
05.10 Formula 1: velika nagrada ZDA,
kvalif., posn. Iz Austina 04.20 Odbojka, ep, polfinale (M), posn. iz Sofije
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Kaja, ris. 07.15	Florjan, ris.
07.25	Najlepše Andersenove pravljice, ris.
07.55	Mojster Miha, ris.
08.15	Smrkci, ris.
08.40	Čebelic Maja, ris.
08.55	Mia in jaz, ris.
09.20	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
09.45	Lovci na zmaje, ris.
10.15	Ninja želve, ris.
10.45	Tv prodaja
11.00	Primite ga, am. film
12.50	Tv prodaja
13.05	Slovenija ima talent, ponov.
14.55	Wallis in Edward, ang. film
16.55	Trčeni profesor, am. film
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
22.00	TOP 4 s Tjašo Kokalj
23.00	33 razglednic, avstralski film
01.00	Ne zapusti me nikdar, ang. film
02.50	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža: ans. Dolenjski zvoki,
ans. Klateži
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videospot dneva
12.35	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, Mala šola astronomije,
otroška oddaja
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Mediafest Plitvice (2)
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
00.05	Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
07.00 07.0S 07.10 07.1S 07.20 07.2S 07.B0 07.BS 07.40 07.4S 07.SS 0B.0S 0B.1S 0B.20 0B.B0
0B.4S 0B.SS 09.0S 09.20 09.40 09.4S 10.1S 10.4S 11.20 11.2S 12.00 1B.2S 14.SS 16.BS
17.00 17.20 1B.40 1B.SS 19.00 20.00 20.B0
22.10
2B.10 2B.40 01.B0 01 .SS 02.S0
Jani Nani, ris. Pipi in Melkijad, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Penelopa, ris. Zajček Belko, ris. Nuki in prijatelji, ris. Tork, ris. Čarli in Lola, ris. Kioka, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Oblakov kruhek, ris. Sara in Raček, ris. Pujsek Bibi, ris. Ali veš, koliko te imam rad: Cvetlično polje, ris. Muk, ris. Peter Zajec, ris. Knjiga o džungli, ris. Moj prijatelj Zajec, ris. nan. Pujsa Pepa, ris. Pika Nogavička, ris. Nabriti detektivi, 8/26 Prisluhnimo tišini, svet. odd. Ozare
Obzorja duha
Ljudje in zemlja Slovens' '
Slovenski pozdrav, zabav. odd. Me smo najboljše, šved. film Ljudje podeželja: Semenska banka, dok. ser. Poročila, vreme, šport Vikend paket Muk, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 7/18 Zaključna prireditev 50. festivala Borštnikovega srečanja, prenos iz SNG Maribor Igralci brez maske - Ljerka Belak, ponov. Poročila, šport, vreme Nočni pogovori, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!
Se zgodi: Yorki, 1/15 Dnevnik, vreme, šport Svet in svet: Avtorju slovenske himne
Ljudje podeželja: Semenska
banka
Poročila
Dober dan,Koroška Lojzek, ris.
Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 2/10 Točka preloma Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom
Nuki in prijatelji, ris. Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport
Tednik
Studio city
Odmevi, šport, vreme Podoba podobe: Praznovanja Glasbeni večer: Čarobni glasbeni jeziki sveta, 1/2 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik
06.1S 06.B0 06.SS 07.00 07.0B 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 10.1S 10.40 11.10 11.SO 12.2S 1B.00 1B.B0
14.40
1S.00 1S.10 1S.40
16.00
16.B0 17.00
17.B0 17.SS 1B.00 1B.10 1B.1S 1B.20 1B.SS 19.00 20.00 21.00 22.00 2B.0S 2B.40
00.S0 01.20
02.10 Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
07.00 Duhovni utrip 07.30 Glasbena matineja: Festival
Seviqc Brežice 08.00 Posebna ponudba 08.45 Blisk: Kadrovsko pomlajevanje, 11/15
09.20 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja,
prenos iz Soeldna 10.45 Blisk: Živa hrana, 10.55 Blisk: Resnica boli, 12/15 11.15 Blisk: Kontrola kakovosti, 13/15 11.40 Blisk: Provokacija, 14/15 12.05 Blisk: Poroka stoletja, 15/15 12.40 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
prenos iz Soeldna 13.40 Žogarija 14.10 Šport špas 14.45 Zvezdana 15.30 Peter Opeka za prijatelje 17.15 »Bejž če vejdš« v epizodi
Kirgizija, dok. film 18.10 Avtomobilnost 18.40 50 let Hale Tivoli, dok. film 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Formula 1: velika nagrada ZDA,
Rrenos iz Austina ujni primeri: Življenje, 3/3 23.20 Vse je mogoče, ponov. 00.50 Vikend paket, ponov. 02.05 Športni posnetki Sledi Formula 1: velika nagrada ZDA,
posn. iz Austina 04.00 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
posn. iz Soeldna 05.00 Športni izziv
pop
06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara Kaja, ris.
07.01 07.1S 07.2S
07.SS 0B.1S 0B.4S 0B.SS 09.0S 09.B0 09.SS 10.20 10.S0 11.0S 11.20 1B.0S 1B.20 14.1S 16.0S 17.4S 1B.20 1B.SS 1B.SB 20.00 21.S0 2B.BS 02.10
Florjan, gasilski avto, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris.
Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Mia in jaz, ris.
Kako izuriti svojega zmaja, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja
Nedelje v Tiffanyju, am. film
Kuharskjdvoboj tortic, am. ser.
Pogled nazaj, am. film
Alvin in veverički 3, sinhr. film
Zdravo, Tereza!
Polona ga žge
24ur vreme
24ur
Slovenija ima talent Samo prijatelja, am. film Osmi potnik 2, am. film Zvoki noči
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš, Mala šola astronomije 09.40 Ustvarjalne iskrice (131), Bučke iz blaga
09.55 Napovedujemo 10.00 Besede miru, München 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Prodajno TV okno 11.10 Videospot dneva 11.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Nanovo, Delovanje študentskih klubov
18.40 Dotiki gora: Rjavina 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2334. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Moja dežela lepa in gostoljubna 2015 in 110 let organiziranega turizma v Sloveniji posnetek iz Nove Gorice 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA
08.40 Prodajno TV okno
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš
09.40 2333. VTV magazin
10.05 Kultura, informativna oddaja
10.10 Športni torek
10.20 2334. VTV magazin
10.45 Kultura, informativna oddaja
10.50 Poslanska pisarna: Danilo Anton
Ranc, poslanec SMC 11.50 Moja dežela lepa in gostoljubna 2015 in 110 let organiziranega turizma v Sloveniji posnetek iz Nove Gorice 13.30 Mediafest Plitvice 2, ponovitev 15.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.50 Prodajno TV okno 16.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Miške 18.40 Ustvarjalne iskrice (130),
Jesenski odtisi 19.00 Pop Corn, Nina Pušlar,
MisterMarsh 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Dolenjski zvoki,
ans. Klateži 21.20 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (2) 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Videostrani, obvestila
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Čarli in Lola, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Edo in Medo, ris.
07.35	Ciganček Žarko in medo Marko, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Mala kraljična, ris.
08.15	Oblakov kruhek, ris.
08.25	Biba se giba, ris. nan.
08.45	Bacek Jon, ris.
08.55	Olivija, ris.
09.05	Leonova zima, ris. film
09.30	Žogarija
10.00	Ostržek, 1/3
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.20	Polnočni klub: Četrt stoletja
lionistov in rotarijcev
15.30	Ljudje in zemlja, svet. odd.
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Pokliči babico (II.), 7/10
19.00	Mala kraljična, ris.
19.10	Lojzek, ris.
19.15	Muk, ris.
19.20	Oblakov kruhek, ris.
19.30	Rebeka, igrani film
19.45	Infodrom
20.00	Žena, mož in nepridipravi, 2/6
20.55	Inšpektor Banks (IV.), 2/3
22.30	Narkokultura, dok. odd.
00.05	Halo TV
01.05	Točka, glasb. odd.
01.55	Športni posnetki
04.45	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Franček, ris.
07.25	Wendy, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.55	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjska ženska, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	24ur zvečer
23.00	Dekle s popolnim spominom, nan.
23.55	Na kraju zločina, nan.
00.45	Politične živali, nad.
02.05	Beli ovratnik, nan.
02.50	24ur zvečer, ponov.
03.20	Zvoki noči
©
nape, Tv ^50 Viki Vijak, ponov. 16.00 Ribič Pepe
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.45	Obzorja duha: Red bosonogih
karmeličank
12.20	Se zgodi: Sindrom obubožanja, 2/15
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Kaj govoriš?=So vakeres?
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Kanape, Tv Lendava
""".....'iiak,
Pepe
16.20	Profil: Meta Kušar
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Klekljana čipka v risu časa, 1/3
17.55	Novice
18.00	Infodrom 18.05 Muk, ris.
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zadnji tango v Halifaxu (III.), 4/6
20.55	Vitanje v vesolju, Sunita, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Pavel Malovrh in
Slavko Truden
00.30	Profil: Meta Kušar
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, ponov.
02.10	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Čarli in Lola, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Edo in Medo, ris.
07.35	Ciganček Žarko in medo Marko, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Mala kraljična, ris.
08.15	Penelopa, ris.
08.20	Biba se giba, ris. nan.
08.45	Bacek Jon, ris.
08.50	Olivija, ris.
09.00	Mala lokomotiva, ris. film
09.30	Milina pomlad, ris. film
10.00	Ostržek, 2/3
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.45	Slovenski pozdrav
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Pokličite babico, 8/10
19.00	Mala kraljična, ris.
19.10	Lojzek, ris.
19.15	Muk, ris.
19.20	Studio kriškraš: Kužki
19.40	Infodrom
20.00	Presenečenja, 5. del
20.50	Tudi to je ljubezen, am. film
22.25	Aritmični koncert
23.25	Slovenska jazz scena
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Halo TV
02.05	Športni posnetki
04.45	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Franček, ris.
07.25	Wendy, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjska ženska, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Preverjeno
22.30	24ur zvečer
23.00	Dekle s popolnim spominom, nan.
23.55	Na kraju zločina, nan.
00.45	Politične živali, nan.
01.40	Beli ovratnik, nan.
02.25	24ur, ponov.
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2334. VTVmagazin
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Besede miru, Dublin
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	10. tekmovanje gozdnih delavcev
Slovenije, reportaža iz Celja
21.15	Regionalne novice 3
21.20	50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (3)
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.40	Videospot dneva
23.45	Videostrani, obvestila
06.0S 06.SS 07.00 07.0B 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 11.1S 12.00 12.B0 1B.00 1B.B0 14.20 1S.00 1S.10 1S.40 16.2S 17.00 17.B0 17.SS 1B.00 1B.0S 1B.20 1B.SS 19.00 20.0S 22.00 2B.0S
00.40 01.0S
01.B0
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Podoba podobe: Praznovanja
Se zgodi: Nataliteta, 3/15
Poročila, vreme, šport
Intervju: dr. Lovro Šturm
Glasnik
Poročila
Mostovi Hidak
Male sive celice, kviz
Profil
Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Lahka tarča, am. film Odmevi, vreme, šport Dediščina Evrope: Bertha von Suttner in Alfred Nobel, avstrijski film Profil
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	Nuki in prijatelji, ris.
07.10	Čarli in Lola, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Edo in Medo, ris.
07.30	Maksipes Fik, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Tork, ris.
08.00	Zakaj? Zato!, ris.
08.05	Mala kraljična, ris.
08.15	Biba se giba, ris. nan.
08.45	Mala Kraljična, ris. film
09.05	Bonifacijevo poletje, ris. film
09.30	Kanape, Tv Lendava
10.00	Ostržek, 3/3
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.45	Vikend paket
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
17.55	Nogomet, pokal Slovenije, četrtfinale, povratna tekma, prenos
19.50	Žrebanje Lota
20.00	City folk: Daka
20.30	Čas za Manco Košir
21.20	Chopin mi je rešil življenje, dok. film
22.15	Bleščica, odd. o modi
22.50	Aritmični koncert - Demolition
23.50	Točka, glasb. odd.
00.35	Halo TV
01.25	Nogomet, Pokal Slovenije, četrtfinale, povratna tekma, posn.
03.20	Zabavni kanal
05.10	Točka, glas. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Franček, ris.
07.25	Wendy, ris.
07.50	Tv prodaja
08.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.55	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjska ženska, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Preverjeno, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.30	Usodno vino, nan.
22.30	24ur zvečer
23.00	Kosti, nan.
23.55	Na kraju zločina, nan.
00.45	Politične živali, nad.
01.40	Beli ovratnik, nan.
02.25	24ur, ponov.
02.55	Zvoki noči
©
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	10. tekmovanje gozdnih delavcev
Slovenije, reportaža iz Celja
11.50	Prodajno TV okno
12.05	Videospot dneva
12.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Otroški program
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2335. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo 20.30 Športni torek 20.40 Dotiki gora: Boč
21.00	Poslanska pisarna: Danilo Anton
Ranc, poslanec SMC 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2335. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Prodajno TV okno
11.25	Videospot dneva
11.30	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (132) Pajki
18.20	Otroški program
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Županja z vami, Romana
Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn, Neisha, Meet Jah & 100tka
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 22. 10. 2015, barve: CM K, stran 21
22. oktobra 2015
»»WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
ŠTAUDOHAR, IRENA: Magija za realiste: Življenje, nadaljevalni tečaj
od - Odrasli / 821-4 - Eseji
Magija za realiste je knjiga esejev novinarke Irene Štaudohar, nekdanje urednice Sobotne priloge Dela. Avtorica v uvodu ugotavlja, da je enaindvajseto stoletje najpripravnejši čas za razkrivanje najintimnejših misli, ki jih ljudje, polni samih sebe, delijo v oceanu interneta s popolni-
MAGIJA
ZA
REALISTE
Rdeča knjiga je skupek zapisov, komentarjev in upodobitev Jungovih notranjih doživljanj, ki jih je sprva beležil v Črnih knjigah, nadaljevanja in izvlečke pa pozneje zbral v rdeče usnjeni vezani, s pergamentnim papirjem opremljeni knjigi, ki jo je poimenoval Rdeča knjiga. Svoj simbolni svet nezavednega je kaligrafsko izpisoval in risal. Na strukturo in slog knjige sta vplivali Nietzschejeva in Dantejeva literarna mojstrovina, saj vloga vodnika Philemona v Jungovi knjigi povsem ustreza Nietzschejevemu Zaratustri in Dantejevemu Vergilu. Slovenska izdaja Rdeče knjige je žal brez avtorjevih ilustracij (založba Beletrina je najbrž morala upoštevati specifike našega knjižnega tržišča), vendar izvrsten prevod in bogat kritični aparat nekako zakrijeta ta primanjkljaj. Končno smo tudi slovenski bralci pridobili epistemo-loški temelj Jungovih konceptov, ki nudi tudi veliko literarnega užitka, za celovitejši uvid v Jungove podobe nezavednega pa si velja ogledati kakšno izdajo izvirnika.
MUNRO, ALICE: Ubežnica
od - Odrasli / 821 -311. 2 - Družbeni romani
Pričujoči sveženj osmih kratkih zgodb kanadske nobelovke Alice Munro nas popelje skozi usode protagonistk, ki poskušajo preseči okvire in zadušljive zapovedi malomeščanskega življenja. Mojstrica kratke proze nas z močnim intelektualnim nabojem tudi tokrat potegne v melanholično
mi neznanci. Ideja o tem, da svetu predstavimo tok svojih notranjih razmišljanj in tako postavimo ogledalo drugim, seveda ni nova, saj jo je že pred skoraj pol tisočletjem zasnoval francoski renesančni pisec Michel de Montaigne, oče novega literarnega žanra - eseja. Štaudoharjeva njegovo zamisel domišljeno in pronicljivo postavi v zdajšnji zeitgeist; njeni eseji so zasnovani kot zgodbe, ki temeljijo na najsodobnejših nevroloških odkritjih, evolucionarni in moralni psihologiji, ter pripovedujejo o človeški volji in njeni moči. Avtorica komentira najnovejša znanstvena odkritja in na njihovem temelju spretno ovrže preživele predsodke in stališča. V poglavju o sek-su denimo reflektira provokativno knjigo Seks ob zori raziskovalnega psihologa Christopherja Ryana in psihiatrinje Cacilde Jetha in njune ugotovitve duhovito povzame:« Ko preberemo knjigo, nam postane jasno, da so vprašanja o tem, kaj je naravno in kaj ni, bolj absurdna kot najboljše lones-cove drame.« Magija za realiste nosi podnaslov življenje, nadaljevalni tečaj, kar pa seveda ni mišljeno kot bizarno priporočilo novodobnih priročnikov, temveč kot povabilo k razmišljanju o življenju brez moraliziranja na monteignovski način: kaj pomeni biti človek, kaj je življenje, kako na polno živeti sleherni trenutek in kako biti sočuten do drugih ljudi in živali.
JUNG, C. G.: Rdeča knjiga
od - Odrasli / 159.9 - Psihologija
Rdeča knjiga je avtobiografsko delo švicarskega psihiatra in psihoterapevta C. G. Junga. Literarni intimni zapisi, ki so nastajali v šestnajstih letih njegovega opazovanja samega sebe, nevarnega eksperimentalnega spusta v globino nezavednih vsebin in intenzivnega soočenja z njimi, so bili širši javnosti posthumno prvič predstavljeni leta 2009. Utemeljitelj globinske psihologije namreč ni dovolil, da bi delo v obdobju njegovega življenja prišlo v javnost, zato je bilo vsa ta leta deponirano v švicarskem sefu.
atmosfero življenjskih situacij z osupljivimi zapleti; mdr. spoznamo strast, ki ne vodi v erotično izpolnitev, kajti glavna junakinja zgodbe s svojo dobronamerno navzočnostjo nevede sodeluje pri končni odločitvi moškega za samomor; naključno kratko srečanje dveh ima vse potenciale dolgotrajne ljubezni, vendar ga brutalno uniči nekaj nepomembnih malenkosti. Pustolovščino osebne preobrazbe junakinje Juliet Anderson spremljamo kar v treh zgodbah, kar je tudi posebnost knjige Ubežnice.
a Andreja Ažber
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 22.10., Biotržnica
•	Petek, 23.10., od 14.00 dalje, Kmečka tržnica
•	Nedelja, 25.10., 11.00, Raziskovalno nedeljsko dopoldne, igre in eksperimenti
•	25.10.,13.00, lutkovna predstava, Jaka v prometu
•	26.-30.10., vsak dan od 10.0012.00 Džungelske dogodivščine med počitnicami
•	26.10. Skrivne dupline kačje votline
•	27.10. Tajno društvo džungelskih lumparij
•	28.10. Trgovina naša bumbarača
•	29.10. Jesenska šola gorile kin-gkong
•	30.10. Džungelska čarovnijada ( ali čarovniška olimpijada)
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču:
•	torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 22. oktober
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6
Delavnica za starše Adrenalinske deklice, hitri dečki (nemirni otroci) 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Družabni večer Moč resnice 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Društva Hospic Kako se soočiti z izgubami v našem življenju in izpustiti? 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Koncert Martin Belič (flavta) in Vojko Vešligaj (kitara) (Abonma Klasika in izven)
Petek, 23. oktober
17.30 Vila Rožle, Sončni park
Otroška kavarna Buče, buče 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Pogovor s pisateljem in pesnikom Levom Detela 20.00 Havana bar Velenje
Pink ribbon night z DJ Mrkyjem 21.00 eMCe plac
Koncert SheeoNation -MeetJah&100TKA with The Sheppards
Sobota, 24. oktober
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Kriška gora 6.00 Odhod z avtobusne postaje
Planinski pohod Trupejevo poldne 8.00 Odhod z avtobusne postaje
Izlet v neznano 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica
9.00 Dvorana centra Nova
6. Numifil 2015, srečanje in sejem filatelistov in numizmatikov 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 18.00 KAC, Efenkova 61 paLAČENka party 20.00 Klub eMCe plac
Otvoritev razstave moderne ulične umetnosti #Hats Down Krew 21.00 eMCe plac
Klubski večer - Dijaški žur
Nedelja, 25. oktober
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Šaleška planinska pot
17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija Vse zastonj! (Nedeljski abonma in izven)
Ponedeljek, 26. oktober
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Nerazumen človek
Torek, 27. oktober
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Seja Sveta Mestne občine Velenje 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Urške Kladnik Dejavniki tveganja za zdravje
Sreda, 28. oktober
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Pekarna v Starem Velenju
Pekarna strahov (do 20. ure) 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic
19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Vide Gostenčnik Alkimistične skrivnosti
ŠOŠTANJ
Četrtek, 22. oktober
18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Letalski pozdrav iz Šoštanja
Petek, 23. oktober
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo gospo Melito Praznik 15.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Medgeneracijsko igranje šaha Nedelja, 25. oktober X REKS Ravne
Proslava ob 40. obletnici Moškega pevskega zbora KUD Ravne Ponedeljek, 26. oktober 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 9.00 Okolica Šoštanja Pohod v neznano 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 27. oktober 15.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Družabne igre, igranje mini golfa... Sreda, 28. oktober 13.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Izdelajmo album s fotografijami v Power Point-u
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 22. oktober
18.00 Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba
Petek, 23. oktober
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Predstava Matjaža Javšnika: Striptiz; Vstopnice v predprodaji po 10 €, redna prodaja 12,5 €. Predprodaja vstopnic v cvetličarstvu Geli, Šmartno ob Paki 57, GSM: 031 663 456, oziroma na 030 922 282 in eno uro pred predstavo.
Sobota, 24. oktober
13.00 Gasilski dom Šmartno ob Paki Srečanje starejših občanov
17.00 Prireditveni prostor pod kozolcem Potopisno predavanje in Motomartinovanje; MK Packenstein
Ponedeljek, 26. oktober
10.00 Dvorana Marof
Otroške jesenske ustvarjalne delavnice
Torek, 27. oktober
10.00 Dvorana Marof
Otroške jesenske ustvarjalne delavnice
Sreda, 28. oktober
10.00 Dvorana Marof
Otroške čarovniške ustvarjalne delavnice
Lunine mene
( ■
27. oktobra, ob 13.05, polna luna (ščip)
Jaka v prometu
Citycenter Celje - V nedeljo, 25. oktobra, bo ob 13. uri na osrednjem prostoru Citycentra gledališče Makarenko pripravilo zanimivo lutkovno predstavo Jaka v prometu.
Letalski pozdrav iz Šoštanja
Šoštanj, 22. oktobra - Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo v sodelovanju z Muzejem Velenje danes ob 18. uri vabi v Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju na predavanje z naslovom Letalski pozdrav iz Šoštanja. Predsednik društva Miran Aplinc bo predstavil ustanovitev in delovanje jadralno letalske skupine v Šoštanju med obema vojnama ter ju primerjal s podobnimi pobudami v Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru in drugje. Deležni boste zanimive pripovedi o prvih poskusih letenja, nadebudnih šoštanjskih letalcih, gradnji Bolhe, nasprotovanju oblasti ter o zanosu, ki ga je prinesel prvi uspešni polet.
9. Srečanje
harmonikarskih
skupin
Velenje, 24. oktobra - To soboto ob 19. uri bo v dvorani Doma krajanov na Konovem tradicionalno srečanje harmonikarskih skupin. Tokrat se bodo srečali že devetič. Na odru se bodo zvrstili: Harmonikarski orkester Barbara, Orkester Goličnik, Vaški godci iz Andraža, Marjan s prijatelji iz Doliča, Plešivški harmonikarji, mozirski orkester Roka Raka, konovski Štrajharji in kono-vski harmonikarji. Vstop bo prost, konovski kulturniki, ki srečanje pripravljajo, pa si želijo, da bi v dobri glasbi uživalo čim več poslušalcev.
a bš
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
UTRIP LJUBEZNI
(Slovenija) Mladinski hip hop film, 83 min. Režija: Boris Petkovič Igrajo: Judita Frankovic, Jernej Gašperin, Matic Klemene, Zlatan Čordič - Zlatko idr. Petek, 23. 10., ob 18.00 - velenjska premiera s filmsko ekipo Sobota, 24. 10., ob 20.00 Nedelja, 25. 10., ob 18.00 Sreda, 28. 10., 20.00 - počitn. kino
POPOLN DAN
A Perfect Day (Španija) Drama, 106 minut Režija: Fernando León de Aranoa Igrajo: lga Kurylenko, Benicio Del Toro, Tim Robbins, Mélanie Thierry, Fedja Stu-kan, Ben Temple idr. Sobota, 24. 10., ob 18.00 Nedelja, 25. 10., ob 20.00
MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV
Bamse och tjuvstaden (Švedska) Animirani družinski film, 66 minut Režija: Christian Ryltenius Glasovi: Primož Pirnat, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Gašper Jarni, Iztok Luzar, Maja Kunšič, Luka Ropret idr. Petek, 23. 10., ob 18.15 - m. dvor.
Sobota, 24. 10., ob 18.15 - m. dvor.
PRIHAJAMO V MIRU
We come as friends (Francija, Avstrija) Dokumentarni film, 109 minut Režija: Hubert Sauper Petek, 23. 10., ob 20.00 - m. dvor. Sobota, 24. 10., ob 19.30 - m. dvor. Nedelja, 25. 10., ob 19.00 - m. dvor.
LEGENDA O SARILI 3D
The Legend of Sarila (Kanada) Animirana družinska pustolovščina, sin-hroniziran sinhr. v slovenščino, 80 minut Režija: Mia Hansen-Love Slovenski glasovi: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Iztok Luzar, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Gašper Jarni idr. Nedelja, 25. 10., ob 16.00 - otroška matineja
MAG - NAJBOLJŠA ZGODBA PAULA COELHA
Pare na Pista: A Melhor Historia de Paulo
Coelho (Brazilija)
Biografska drama, 112 minut
Režija: Daniel Augusto
Igrajo: Julio Andrade, Ravel Andrade, Fa-
biana Gugli
Petek, 23. 10., ob 20.30
NERAZUMEN ČLOVEK
Irrational Man (ZDA) Drama, 95 minut Režija: Woody Allen
Igrajo: Emma Stone, Joaquin Phoenix, Parker Posey, Jamie Blackley, Ethan Phillips idr.
Ponedeljek, 26. 10., ob 20.00 - filmsko gledališče
ZMAJČEK KOKOS
Der kleine Drache Kokosnuss (Nemčija) Družinski animirani film, sinhroniziran v slovenščino, 83 minut Režija: Hubert Weiland, Nina Wels Glasovi: Tina Ogrin, Aleksander Golja, Mirko Medved, Peter Urbane, Maja Kunšič idr.
Ponedeljek, 26. 10., 18.00 - počitniški kino
MUN: VARUH LUNE
Mune, le gardien de la lune (Francija) Animirana pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 86 minut Torek, 27. 10., 18.00 - počitniški kino
MOJA SESTRA SUHICA
Min lilla syster (Švedska, Nemčija) Najstniška drama, 95 minut Režija: Sanna Lenken
Igrajo: Rebecka Josephson, Amy Dea-sismont, Annika Hallin, Henrik Norlen, Maxim Mehmet, Ellen Lindbom idr. Torek, 27. 10., 20.00 - počitniški kino
HOTEL TRANSILVANIJA 2
Hotel Transylvania 2 (ZDA) Družinska animirana komedija, 89 minut Režija: Adam Sandler in Robert Smigel Glasovi: Daniel Bavec, Zala Durič Ribič, Miha Rodman, Lovro Berden, Jernej Kun-tner, Denis Vučak, Jan Bučar, Jure Lon-gyka, Maja Končar, Alenka Tetičkovič idr. Sreda, 28. 10., 18.00 - 3D, poč. kino
RIBBIT
(Malezija, ZDA), animirana komedija, sin-hronizirana v slovenščino, 88 minut Režija: Chuck Powers Glasovi: Matevž Mueller, Uroš Buh, Marjan Bunič, Katja Žvikart idr. Četrtek, 29. 10., 18.00 - počitn. kino
JEM IN HOLOGRAMI
Jem and the Holograms (ZDA) Glasbena mladinska avantura, 118 minut Režija: Jon M. Chu
Igrajo: Molly Ringwald, Juliette Lewis, Ryan Guzman, Aubrey Peeples, Stefanie Scott, Hayley Kiyoko idr. Četrtek, 29. 10., 20.00 - počitn. kino

£
RADIO VELENJE
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»WAS
22. oktobra 2015
Nagradna križanka Avto Shop Podgoršek
RADIO VELENJE
Avto Shop Podgoršek d.o.o.
Montaža izpušnih sistemov in servis Metleče 10, 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 898 71 00
Novost: Izpušni sistemi NOVAK
Super ugodno!
EUROSERVIS
Za vse znamke vozil in starosti vozil
Tudi za nova in novejša vozila v garanciji
•	Hitri servis
•	Vulkanizerstvo
•	Mehanična popravila
•	Zavorni sistemi
•	Klimatski sistemi
•	Avtoelektrika
•	Diagnostika
•	Avto optika
•	Vzmetenje
•	Svetila
Akcija leta 2015: ob menjavi motornega olja - oljni filter GRATIS!
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. novembra 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Avto Shop Podgoršek«.
Izžrebali bomo tri lepe nagrade (nakup v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.
MutacnhinJ n<y
.'J y»™i -i iu
SI^IH^HR
Ločujmo,
osnovne vire
varčujmo.
I Razmišljajmo
^ in delujmo
ENERGETIKA
VODOVOD IN KANALIZACIJA
POKOPALIŠKA DEJAVNOST GLEDE OBRAČUNA ZA HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO
INDUSTRIJO
Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoča, d. o. o.. Šolski center Velenje
REn-J3LUtA5L(NENiú
SLUlBI VLAQE REPUBLIKE hJtWEMJE ¿4 RArtOl I* EVITOPSK» KDhEZima POUTKO
Nagrajenci križanke »Avtoservis Tratnik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 8. oktobra 2015, so:
•	Matilda Majhen, Ulica Lovra Kuharja 6, 3320 Velenje;
•	Karolina Čeru, Šaleška 20 b, 3320 Velenje;
•	Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: VEDNO NA RAZPOLAGO
GIBANJE prebivalstva
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
nnlio miU
88,9 Mhz 187,8 Mhz
DEŽURSTVA
Upravna enota Velenje POROKE
Gruber Tomaž, Velenje, Ulica Janka Ulri-ha 7 in Konečnik Karmelina , Velenje, Ul. Janka Ulriha 7.
SMRTI
Kopitar Jožefa , roj. 1956, Velenje, Ložnica 2a; Sešel Franc, roj. 1944, Velenje, Paka pri Velenju 36; Javornik Mari-
ja, roj. 1931, Šmartno ob Paki, Veliki vrh 14; Knific Ljubo Marjo, roj. 1946, Velenje, Prelska 3; Zagoričnik Gabriela, roj. 1928, Celje, Kraigherjeva ulica 13; Drev Jožef, roj. 1931, Šoštanj, Lokovica 18b; Podgoršek Cecilija, roj. 1927, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 7b; Rejc Jožica , roj. 1930, Velenje, Cesta XIV. divizije 8; Karatovic Ivo, roj. 1947, Velenje, Koželj-skega ulica 7; Lopic Oskar, roj. 1954, Ruše, Bezena 15b.
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
24. in 25. 10. - Daša Buršič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.

ČETRTEK, 22. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 23. oktobra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (gostiteljica Karolina Destovnik)
SOBOTA, 24. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (gostitelj Ambrož Kvartič).
NEDELJA, 25. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (gostiteljica Karolina Destovnik).
PONEDELJEK, 26. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 27. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 28. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 12. do 18. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 12. do 18. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 23
15. oktobra 2015
««WAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
POSLOVNO stanovanjski objekt prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslovnih prostorov, 130 m2 stanovanjski del. Frekvenčna lokacija. Prodam za 190.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488
mali OGLASI
PRIDELKI
BUKOVA drva prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 923 FIŽOL češnjevec in ječmen prodamo. Gsm: 031 350 928 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
JUPOL Classic, 4 vedra po 15 litrov, nikoli odprta, prodam za 70 € (redna cena 96 €). Gsm: O41 692 995 ŠTIRI zimske gume na jeklenih platiščih, dim. 205/55-R16 (2* Continental Contact - letnik 42/2013 in 2* Firestone Winterhawk - letnik 27/2011) prodam. Malo vožene (cca. 10 000 km). Cena: 160 evrov. Gsm: 041 222 532 ŠTIRI letne gume Pirelli, dim. 205/55-R16 (letnik 14/2011) - še uporabne - vse štiri za 40 evrov. Gsm: 041 222 532
ROČNI nogomet na žetone, garlando s steklom, prodam za 350,00 evrov. Gsm: 041 714 488
PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuši, ozvočenje. Gsm: 041 714 488
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 25. 10. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 03 8761 202, gsm: 041 442 162 BURSKEGA kozla, starega dve leti, prodam za pleme ali zakol. Gsm: 031 553 743
SVINJE, težke okoli 200 kg, prodam. Gsm: 051 387 625
VOZILO
CITROEN C5, 109 ks, dizel, karavan, l. 2004, 200.000 km, dobro ohranjen, kupljen v Sloveniji, prodam za 2.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488
t
ZAHVALA
JOŽICA KOPITAR
Ložnica 2 a, Velenje 20. 3. 1956 - 11. 10. 2015
Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo očetovo šli.
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Še posebej Štefki Pačnik, družini Rotovnik in sodelavkam Veplasa. Hvala Splošni bolnišnici Celje, UKC Maribor, osebju Bolnišnice Topolšica, dr. Borutu Rijavcu, gospodu Andreju Mazeju za lepo pogrebno mašo, gospodu Jožetu Pribožiču za obiske v bolnišnici, pevcem domače župnije za lepo petje, Magdi Stvarnik za poslovilni govor, nosilcu zastave Jožetu Pečečniku, trobentaču, pogrebni službi Usar. Hvala za cvetje, sveče in svete maše. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Njeni: brat Mirko, sestra Marjana, svak Florjan, nečaki: Andrej z Barbaro, Janja z Mirom, Blaž z Lucijo, Maja, Melita z Gregom, mali nečaki: Jaša, Lara, Maj, Juš, Žan
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Poslovni prostor v Nakupovalnem centru Velenje, 41,26 m2, zgrajen 1997, 1/1 nad. , primeren za trgovino, pisarno ali storitvene dejavnosti. ER D(60-105 kWh/m2a). Cena 45.000 evr.
2-sobno delno opremljeno stanovanje, na Jenkovi v Velenju, 59 m2, zgrajeno 1975, 3/10 nad. Er v izdelavi. Cena 59.000 evr.
vgč na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
10*
Radi
V spomin - France Šoba
Ustvarjalcev novega Velenja nikoli ne pozabiš. Ni še dolgo, ko ga je v Podkraju sprejela vase hladna zemlja. Spomin se je kot zlata meglica obesil na nas. Prvi dnevi rasti novega rudniškega mesta so naš dan olepšali. K nam ga je pripeljal pokojni direktor rudnika Nestl Žgank. Čutil je v mladem ustvarjalcu načrtovalca in gigantsko moč s pokojnim inženirjem Šušteršičem. Skupno sta razgrinjala dolgepapir-je in vedno poiskala najboljše maksimalne rešitve. Njune skupne, res zlate roke so ustvarjale vizijo mladega rudarskega okolja, od Velenjskega jezera, do hišic in modernih zgradb, kipečih v jasni-no.
Še ga vidim, ko po napornem delu z dolgimi koraki meri, kot da je v njih utelešena sila, ki je nič ne izčrpa. Kot da se je vselila vanj mitološka žar-ptica.
Iz Frančevih besed so kot čisti vir studenčnice božale ženo Lenko in konstruktorja Joca Bačiča. Iz Šobovih ust ni bilo hrapavih besed, prežetih s kletvicami.
Rad bi še enkrat srečal njegov blagi, da, plemeniti, nasmejani nasmeh tam na morski obali. Kot akumulator preganja vso težo življenja. Kot je že zapisal pesnik Anton Aškerc - Umreti, bratje, težko ni, pustiti nade, to boli -
Taka dolga, srebrna nit, povezuje vse spomine, tudi epilog. France se spušča do strmine in misel spregleda prihajajoči traktor. Bum ... in lastnikov avto je razpolovljen. France hira v svoji hiši. Pomagajo z vozičkom in tolažbo, ki pa je še vedno tisti zlati oblaček iz Dantejeve Divine komedije. Sin Andrej in njegova žena Barbara ter hči Alenka. Kaj naj rečem za epilog. Vsi, ki smo ga poznali, ga imamo radi. Saj spomin ne zbledi. Naše nepozabno sožalje!
a VŠ
Profesionalno In s plelolo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražjlh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, majkica, prababica, sestra in teta
ZAGORKA RAJKOVIC
z Jenkove 41, Velenje 13. 3. 1942 - 15. 10. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Familija Rajkovic
Nekoč me dramil je tvoj glas, danes drami tvoja me tišina.
ZAHVALA
29. 9. 2015 smo se na mestnem pokopališču v Celju poslovili od moje zlate mamice
PAVLINA OŠTIR
16. 1. 1922 - 23. 9. 2015
Iskrena hvala ga. Milici Kovač in ga. Lojzki Jeromel za nesebično pomoč, celotnemu kolektivu Doma sv. Jožef Celje - Duhovno prosvetni center in vsem, ki ste jo imeli radi.
Mateja z družino
Pot vodi nas tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Zapustil nas je
JOŽE DREV
iz Lokovice
16. 3. 1931 - 12. 10. 2015
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in tolažilne besede. Posebno zahvalo želimo izreči osebju Intenzivnega oddelka Bolnišnice Topolšica za njihovo skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred in pevkam Mihelcam za lepo odpete melodije. Prav tako izrekamo zahvalo Premogovniku Velenje in pogrebnu službi Usar za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njegovi
Ni večje bolečine, kot v dneh nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
VIKTOR MRAK
Florjan 267, Šoštanj 25. 11. 1931 - 6. 10. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Angela in otroci z družinami
Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 24
Udarniško nad socialne stiske
Prostovoljska skupina Udarnik nudi brezplačno pomoč pri opravilih tistim, ki jih sami ne zmorejo opraviti
Tina Felicijan
Deževalo je, ko se je šest do-brovoljnih fantov odpravilo na nabrežje Trebušnice, da bi iz lesa, ki je ostal po čiščenju brežin na delovni soboti občinske uprave in Komunalnega podjetja, napravili drva in jih po dogovoru z občino podarili Centru Hiša ter dvema socialno ogroženima družinama. Kljub temu so zavihteli sekire in uspešno izvedli še eno udarniško akcijo, ki so jih to leto našteli okrog šestdeset in pomagali več kot tridesetim posameznikom in družinam ter več kot desetim zavodom in različnim organizacijam pri izvedbi njihovega programa.
Udarnike podpirajo Mladinski center Velenje, ki jim nudi logistično podporo in promocijo, tudi Mestna občina Velenje, predvsem pa ljudje, ki jim pomagajo.
Nezaposleni, a delovni
Udarnik MC Velenje je prostovoljska skupina, ki nudi predvsem fizično pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam, starejšim, bolnim in drugim, ki dela ne zmorejo opraviti sami, plačati pa tudi ne. Sodelujejo tudi z zavodi in organizacijami ter posamezniki, ki delujejo v korist skupnosti, in po-
»Res je, delo ni lahko, ampak ga opravljamo z veseljem. V prvi vrsti zato, ker smo vsi v tej skupini socialno naravnani. Vemo, da ljudje v stiski potrebujejo pomoč. Ker jih denarno ne moremo podpreti, smo se odločili, da jim pomagamo tako. Poleg tega pa je veliko naših članov mladih in nezaposlenih in tako dobivamo razne izkušnje, se učimo no-
>
»Sprejemamo tako fante kot punce vseh starosti - za vsakogar se najde kakšno delo,« pravi Andrej Cvernjak.
magajo urejati okolico. Pozimi, denimo, kidajo sneg tudi na javnih površinah. Sicer pa pomagajo pri raznih hišnih in kmečkih opravilih, košnji in urejanju okolice hiš ter vrtov, gradbenih delih, adaptacijah stanovanj in selitvah, čiščenju gozdov, podiranju dreves, skratka vseh težjih, zahtevnih, tudi nevarnih opravilih. Brezplačno, ne pa zastonj.
vih stvari in tako aktivno preživljamo svoj prosti čas,« preprosto pojasni vodja Uradnika Andrej Cvernjak.
Odprti za vsakogar
Med enaintridesetimi prostovoljci, ki poleg težkih del nosijo tudi kosila bolnim in ostarelim, nudijo inštrukcije nemščine ali matematike in podobno, je tudi
Blaž Vivod - Puma, ki sodeluje pri skoraj vsaki udarniški akciji. »Kar se mene tiče: 15 mesecev hodim na razgovore in ugotavljam na vsakem razgovoru posebej, da ne znam nič. Po drugi strani pa opažam, da ljudje potrebujejo pomoč. Znam delati, dovolj sem fizično sposoben in da ne čepim doma, izvajam te akcije,« pravi. Med Udarniki je dobrodošel vsak, ki ima kaj volje pomagati drugim ljudem. »Smo različni ljudje na kupu z različnimi pogledi in izkušnjami v življenju, ampak z enim ciljem.
Blaž Vivod - Puma (na sliki s sekiro): »Smo skupina ljudi, kije ugotovila, da je treba ljudem pomagati. Pokličejo nas, pridemo opravit razno razna dela, potem pa gremo dalje v nove akcije.«
In to je pomoč ljudem,« dodaja Puma.
Veseli pomoči
Udarniki so to leto s petimi akcijami zelo olajšali stisko družine Sebastjana K., ki že dlje časa trpi zaradi pomanjkanja denarja in bolezni. »Plače so nizke, ni denarja niti za golo preživetje, kaj šele za kurjavo. Udarnik mi pomaga, ko mi takole pridobi malo lesa,« razlaga Sebastjan, ki sam takega fizičnega dela ne more
opravljati. »Oba z ženo sva bolna. Jaz ne smem delati z vibracijskimi stroji, ne morem žagati, sekati drv, ker imam težave z rokami, sklepi.« Zato mu je skupina Udarnik pomagala odpraviti plaz, podreti drevesa in staro lopo ter očistiti okolico hiše. »Brez njih si težko zamislim, da bi letos sploh kaj naredil. Kar oni počnejo, je res fenomenalno,« pravi, Udarniki pa mu bodo še pomagali.
■
Kot da bi šlo zares
Predstavitev sil za zaščito, reševanje in pomoč prava paša za oči -zaščite - MO Velenje namenja veliko denarja za njihovo opremo
Vaja tudi v Premogovniku Velenje
Velenje, 15. oktobra - Tako kot vsako leto so taktično vajo pred tednom dni izvedli tudi v Premogovniku Velenje. Potekala je v skladišču podjetja. Poleg Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje je v vaji sodelovalo še Prostovoljno gasilsko društvo Velenje. Predpostavka vaje je bil izbruh požara v skladišču Premogovnika, kjer sta bili ujeti dve poškodovani osebi. Gasilci so požar uspešno pogasili in osebi pravočasno rešili. Namen vaje je bil preveriti delovanje sodelujočih gasilskih enot, njihovo organiziranost in tehnično opremo, številčno in časovno odzivnost operativnih članov ter možne načine alarmiranja. Vaja je bila uspešna.
Bojana Špegel
Velenje, 17. oktobra - Letošnji mesec požarne varnosti je do sobote v Šaleški dolini potekal dokaj tiho. V soboto dopoldne pa so nas nanj na Titovem trgu opozorila vsa društva in organizacije, ki so v Velenju vključena v sistem zaščite in reševanja. To je bil hkrati največji dogodek v MO
Velenje v letošnjem oktobru, večji gasilski vaji pa bodo izvedli v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
Titov trg je bil skoraj premajhen za vso opremo, ki so jo s seboj pripeljala vsa velenjska gasilska društva, velenjski policisti in reševalci. V zanimivih prikazih reševanj so se jim pridružili še predstavniki rdečega križa, jamarski reševalci, radio amaterji, potapljači in vodniki reševalnih psov iz Celja. Velenjski taborniki so v bližini občinske stavbe pokazali, kako hitro postavijo šotor, kar so menda pomagali tudi v preteklih dneh na območjih, kjer so pričakovali val beguncev.
Dogajanje se je celo dopoldne selilo od točke do točke, ves čas so ga glasno komentirali. Žal odziv ljudi ni bil tako velik, kot so si želeli, a tisti, ki so prišli, so vztrajali. Ogledali so si lahko gašenje maščobne eksplozije, črpanje vode s potopno črpalko, osebno in skupno opremo gasilcev pa postopek reševanja v prometnih nesrečah. Zanimivi so bili alpinisti
in jamarji, ki so se spuščali kar iz občinske hiše. Mnogi so si pogledali nova, sodobna vozila velenjskih gasilcev, policisti pa so jim razkazali kombi, ki ga uporabljajo predvsem na schengenski meji, zato ima posebno opremo.
Tema je evakuacija
Jože Drobež,
predsednik Gasilske zveze Šaleške doline, ki združuje 14 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev iz treh občin, nam
je povedal, da je letos tema meseca požarne varnosti evakuacija. »V Velenju letos večje vaje ne bomo pripravili, bodo pa posamezna društva pripravila svoje vaje. Nekatera so jih že, druge bodo končane do konca oktobra. Večje vaje pa pripravljajo v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki.« V ponedeljek žal datumi še niso bili znani kot tudi pred-
postavke vaj ne, so pa letos vse povezane z glavno temo, torej evakuacijo. Hkrati pa gasilci ves mesec promovirajo svojo opremo in delo, saj želijo pokazati, da so dobro usposobljeni. »Brez izobraževanja ob vse bolj zahtevnih intervencijah ne gre več. Le dobro izobražen gasilec je učinkovit in delo opravi varno, tudi sebe zna varovati le tako. Kot vidite danes, pa smo v številnih intervencijah močno povezani z različnimi enotami in društvi, v katerih se morajo prav tako vse leto pripravljati na akcije in biti dobro izobraženi,« je še dodal Drobež.
Gasilci steber civilne
Letos 230 intervencij
Poveljnik velenjskega gasilskega poveljstva Boris Brinovšek, ki je tudi vodja poklicne gasilske enote pri PGD Velenje, nam je povedal, da so do sobote v društvu opravili 200 intervencij, še 30 pa so jih našteli v ostalih 6 ^^ prostovoljnih
I dlanskim le-
upad intervencij, ki so iz zelo različnih področij. Zagotovo lahko to pripišemo preventivi, srečo pa imamo tudi, da letos še nismo imeli večjih intervencij zaradi naravnih nesreč. Narava nam je letos prizanesla in če bo tako ostalo, bomo do konca leta zabeležili med 250 do 300 intervencij.«
Sredi dopoldneva je velenjski župan Bojan Kontič na ploščadi pred kulturnim domom Velenje
poveljnikom prostovoljnih gasilskih društev v mestni občini Velenje predal novo gasilsko opremo. Kar nekaj je v društvih že imajo, zato je bila predaja simbolična. Pozdravil pa je tudi živahno šestletno psičko Neli in
njeno vodnico Nevenko Štor, ki sta pred kratkim postali svetovni prvakinji v iskanju pogrešanih oseb. Župan je ob tem poudaril, da v MO Velenje tudi v letih suhih krav niso varčevali pri nakupu opreme za gasilce in ostala društva v sistemu zaščite in reševanja. »Čeprav za to namenimo nekaj sto tisoč evrov letno, saj financiramo tudi delovanje poklicne gasilske enote, je to kapljica v morje v primerjavi s tem, kar nam ta društva vračajo, ko jih potrebujemo. Steber zaščite in reševanja so gasilci, ki so večinoma prostovoljci. Dobra oprema ne pomeni nič, če je ne znajo uporabljati in če ne bi svojega dela opravljali tako zavzeto. Na pomoč so pripravljeni priskočiti v vsakem času, zato pa tudi potrebujejo ne le dobro opremo, ampak tudi dobro izobraževanje. V MO Velenje jim vse to nudimo že vrsto let, mnogi se zgledujejo po naši organiziranosti.«
Župan je velenjskim prostovoljnim gasilskim društvom predal del letos kupljene opreme za njihovo delo. Del pa jo že uporabljajo.