Naše-
NOVINE 27- avgust 1979.
Slovenska stran

'm
PIŠETA IN UREJUJETA:	«
Kar po domače...
Poglejmo danes kako "pravično" je federalna vladala delila "Obče bogatstvo" Avstralije kar ubogim vzame, razdeli med bogate.
Začnimo pri šolstvu. V malem budžetu so zmanjšali, fond za šolstvo za 41.2 milijona in od tega so predvideli za šole 31 odsto manj - torej 34 mil. dolarjev manj.
Za univerze in za napredovanje šolstva 15.5 odsto manj (16.4 mil.) , a za študije v napredni tehniki je država dvignila fond za 37 odsto, toda število študentov je naraslo za 52 odsto.
V. 1979 53 odsto stroškov je šlo za privatne šole, ki jih obiskuje samo 21 odsto šolskih otrok. Leta 1977-78 pa je država podelila na vsakega učenca v državnih šolah le 167.00 dolarjev, dočim na vsakega učenca v privatnih šolah, reci in piši, 362 dolarjev. To so otroci za katere se lahko reče, da bodo iz življenja zajemali več ali manj s srebrno žlico, kar potrja mali budžet. Iz tega je razvidno, da vlada ne podpira enakost v šolstvu nego, da gradi že od prvih šolskih let v otrocih zavest razredne razlike. Nekaj manj kot 14 odsto študentov je sprejelo pomoč za šolanje tretje stopnje, kar je za 38 odsto pod črto uboštva. In v današnji ekonomski situaciji študenti siromašnih družin nimajo izgleda, da bi si mogli najti v saj delno zaposlitev.
Zdaj poglejmo na dobiček, ki ga prinese proizvodnja. Več kot pol, t.j. 55 odsto vsega dobička gre v banko inozemskih korporacij kot go General Motors Holden, Ford, Esso, BP, Seli, Utah, Caltx, Kraft, Nestles, Unilever, Mitsubisi, itd.
Bogatstvo, ki prehaja od staršev na otroke iz roda v rod v izredno majhni grupi, ki pripada eliti, narašča iz leta v leto. Približno 80 odsto prebivalstva je za stalno izključeno iz te bgrupe. Celo visoko plačani profesijonalci imajo zelo, malo upanja, da bi se mogli vriniti med to elito. 70 odsto ljudstva izda za vzdrževanje skoraj toliko kot zaslužijo. Največje bogatstvo, ki pripada največjemu številu prebivalstva, sta hiša in avto, kar večina izplačuje na obroke in s tem veča bogatstvo bogatašev.
52 procentov avstralskih nepremičnin (zemljišča in stavbe) pripada tej elitni gurpi, ki jo je le za 10 procentov celotnega prebivalstva, in še to niso vsi domorodci. Da bi se nekdo obogatil s štedenjem je skoraj nemoguče, razen če ima kot se pravi "noro srečo".
Pred 10 leti je moglo na vsakih 10 ljudi moglo kupiti hišo 9. Danes je to mogoče samo 2 osebama na deset. Sedaj čaka na listi za državne hiše ¿e 100.000 ljudi, prvi od teh čakajo že štiri leta. A kako dolgo bodo.čakali ostali, to je vprašanje, ki mu skoraj ni odgovora.
Na vsakega od poprečnih prebivalcev Avstralije pripada 2-3 ene sobe v enem milijonu najrevnejših, dočim pride na enega od 300.000 najbogatejših 4.5 sob.
70 procentov prebivalstva izda za vzdrževanje ves svoj življenjski
/ns1n?ck I ci;i 1978 je bed. vlada
zmanjšala stročke za javne zgradbe za 27 procentov. A za tiste ki so štedili do predpisane vsote za hišo, da bi jim država dodala svojo pomoč, je fed. vlada znižala tozadevni fond za 42 procentov in podajšala rok čakanja za 11 mesecev.
Komu pripada največje število delnice? Pet procentov delničarjve ima 55 procentov vseh avstraldelnic. A ves dohodek od obresti, najemnin in dividens je porazdaeljen takole: 1 procentov odraslih Avstralcev sprejema 45 procentov; 5 procentov odr. Avstralcev sprejema 83 procentov, a 10 procentov odr. Avstr. sprejema 92 procentov zgornjih dohodkov. A ostalih 84 procentov so popolnoma izključeni iz te priviligirane gurpe. A da ne govorimo o tistih, ki na borzi lahko "zaslužijo", sicer ne vsak dan, po 10.000.000 dolarjev z eno potezo!
Na vrhu piramide dohodkov 10 procentov Avstralcev sprejema 30 procentov vseh dohodkov. A 20 procentov na dnu sprejema vsega 2 procentov dohodkov. (Da človeku pretrese možgane...) Da bi slika bila bolj jasna: dobiček od lastništva vsega bogatstva je ločen od dobička, ki ga sprejamajo bogataši od delnic, rent in obresti. Končen rezultat nam prokaže, da 10 procentov Avstralcev sprejema 92 procentov od vsega dobička. TO VAM JE SLIKA KAPI TALIZMA. Ti ljudje niso plačani za delo nego se jim bogatstvo steka iz dediščin.
A 90 procentov avstralskih prebivelcev živi od stvarnega dela.
Pogovorimo se sedaj o plačah: 56.4 procentov delavec zasluži manj od poprečne plače. Polovica vseh delavcev sprjema nekaj manj od 169 dolarjev na teden, 16 procentov manj kot 100 dol.
Po dohodku se pozna proizvodnja. Izdelovalec orodja zasluži 168.50 dolari na teden. Predavatelj na univerzi dobi 300. dol. na teden. (In seveda še razne dodatke).
Od 10 procentov ljudi, ki sprejemajo po 300 dol. na teden, je največ administratorjev, ki v glavnem skrbe za to, da upravljajo z družbo na dosego nekega višnjega podlica kot otroci iz bogatih družin.
Moški, če računamo od najvišje do najnižje plače, sprejemajo na teden 205 dolarjev, a ženske (navzlic enakopravnosti) 136 dolarjev na teden. O tej strašanski razliki se zdaj vrste številne pravne bodrbe, toda kakšen bo izhod v temu konzervativnemu sistemu, je še veliko vprašanje.
Če pa omenim še na stotisoče dobrovoljnih delavcev na socialnih poljih, ki s tem, da bi pomagali revežem, ki si ne znajo sami pomagati, v resnici pomagajo ta za družbo popolnoma nezdravi sistem, potem imamo jasno sliko, da se nahajmo v zemlji, ki ji z ozirom na to, da je ena najbogatejših zemlja na svetu, res zelo mizerno skrbi ia ljudstvo, ki ji hrani bogataše. O temu še.drugič. «I :" f %
Pavla Gruden.
Mihailo Pupin
Letošnje prireditve na Slovenskem ob 125-letnici rojstva Mihaila Pupina - Posebna brošura in razstava o njegovem delu
Kritično, odprto in svobodno gledališče
Letošnjo 125-letnico rojstva Mihaila Pupina, znanstvenika, izumitelja in politično dejavnega človeka bomo proslavili v vsej Juogslaviji, še posebno pa v Vojvodini, kjer se je rodil. Zaradi zaslug, ki jih ima Pupin pri urejanju naših meja po prvi svetovni vojni, bo tudi v Sloveniji vrsta prireditev, ki jih vodi poseben odbor pri svetu za znanost predsedstva republiške konference SZDL.
Tako pripravlja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije sodelovanju s Tehniškim	muzejem.
Raziskovalno	skupnostjo
Slovenije, Združenim PTT podjetjem, Iskro, Inštitutom Jožef Štefan, Gospodarsko zbornico Slovenije in drugimi razstavo v čast Mihaila Putpina. Obsegala bo 100 fotografij in okoli 20 eksponatov. Prvič jo bodo predstavili 5. oktobra letos v prostorih Iskre na Trgu osvoboditve v Ljubljani, gradivo pa naj bi se kasneje ogledali tudi v drugih slovenskih občinah. 40 fotografij bo prikazovalo znanstvenikovo življenje in delo, druge pa današnjo uporabo njegovih izmov.
Pupinovo ime in delo bo vključeno tudi v razstavo Sodobna elektronika, ki bo od 1. do 5. oktobra letos na Gospodarskem razstavišču. V katalogu, ki bo izšel v 1000 izvodih, bo kratek članek o Mihailu Pupinu in obenem tudi obvestilo o razstavi v Iskri, obletnico rojstva pa bodo organizatorji vključili tudi v strokovne simpozije. Na uvodni prireditvi bo imel ing. Salehovič iz jugoslovanske skupnosti PTT podjetij 2. oktobra v Festivalni dvorani referat o Pupinovem prispevku na področju, telekomunikacij. Na 15.. jugoslovanskem simpoziju o elektronskih sestavnih delih in materialih pa bo tudi referat o tehnični problematiki Pupinovih tuljav, ki jih izdeluje Iskra.
Na posvetovanju, ki bo jeseni v Novem Sadu in bo namenjeno delu Mihaila Pupina, bo imel prof dr. Vladimir Klemenčič referat na temo "Pupin in severna meja".
Tega posvetovanja se bo udeležila tudi slovenska delegacija.
Posebno brošuro o Mihailu Pupinu pripravlja inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani skupaj z gibanjem "Znanost mladini" in drugimi. Tematika bo razvrščena na tri dele in sicer bo obsegala poglavja o mejah, o kmetijskem projektu Jugoslavije in Pupinove izume ter njihovo uporabo v slovenskem gospodarstvu. Del temeljnega gradiva bodo sestavljalci brošure skušali dobiti v Združenih državah Amerike.
Ker praznovanje 125-letnice rojstva ni omejeno le na določen čas, temveč je temu posvečeno vse letošnje leto, mnoge prireditve pa bodo tudi v letu 1980, je bila seveda že vrsta srečanj in tekmovanj povezanih s Pupinovim imenom. Junija je bilo 13. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, na katerem je okoli 600 mladih prikazalo 170 raziskovalnih nalog. Ob tej priložnosti je bil natisnjen plakat s podobo Mihaila Pupina, o izumitelju pa je spregovoril prof. dr. Anton Moljk. Njegov prispevek bo tudi objavljen v brošuri. V Radovljici je bilo prav tako pretekli mesec 15. zvezno srečanje mladih tehnikov Jugoslavije, na katerem je 300 mladim udeležencem in 200 metorjem ter predstavnikom tujih delegacij spregovoril o Mihajlu Pupinu in njegovem prispevku pri oblikovanju naših meja inž. Leopold Pernuš, predsednik radovljiške občinske skupščine.
Žr maja pa je bilo 3. republiško srečanje mladih tehnikov Slovenije v Domžalah, kjer je predsednik domžalske občinske skupščine Jernej Lenič poudaril pomen Mihaila Pupina . pri razvoju znanosti.
Življenje in delo Mihaila Pupina je na ostvoritevni plenarni seji 23. letne konference jugoslovenske zveze za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko (ETAN) ki je bila sredi junija v Mariboru, prikazal v daljšem referatu dr. Branimir Lolič iz Inštituta Mihaila Pupina iz Beograda.
PEŠEC
Dovolj sem se nagledal tega božjega sveta
Rad sem se sprehajal po njem
težko se bom razstajal z njim
Nikoli nisem šel po ravni poti k cilju
S komolci se nikamor rinil
Iskal ničesar kar je daleč
le to kar blizu je iskal sem
in se na tihem radoval
jn kot pri kratkem stiku
iskrenje in žarenje čutil
Naprej sem hodil se nazaj obračal
patron stvari zgubljenih in iskanih
patron stvari vsakdanjih in že redkih
patron odbleskov upanj radosti
patron čudes - mehurčkov nad vodo
ki bi brez njig ta svet ne bil več svet
ljubezen ne ljubezen in življenje ne življenje.
Češki pesnik Vilem Zavada
(prevodel Oton Berkopec)
ODPADKI GREDO V STROJE
Mariborska Surovina bo zgradila tovarno za predelavo plastičnih in tekstilnih odpadkov
Surovina Maribor - T0ZA regeneracija bo zgradila tovarno za predelavo plastičnih in tekstilnih odpadkov. Predvidena naložba obsega graditev nove proizvodne dvorane in nakup opreme za predelavo odpadkov iz termoplastov, predelavo ■ pranje onesnaženih tekstilnih odpadkov in predelavo očiščenih tekstilnih odpadkov v industrijsko vato. Zbiranje in predelava odpadkov je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je v skladu s smernicami družbenega plana razvoja SRS v obdobju 1976-80 in predstavlja neposredno uresničitev prednostnih nalog na področju varstva okolja in proizvodnje sekundarnih surovinih surovin. Predračunska vrednost investicije znaša 143,876.000 dinarjev.
Ob koncu sezone in o načrtih za novo gledališko leto 1979 - 1980 je Bojan Stih, ravnatelj in umetniški voda mariborske Drame, povedal:
"Ko smo oblikovali program za prihodnjo in naslednje sezone, je naše delo temeljilo na treh spoznanjih: želimo biti gledališče za gledalca in ne več zgolj za "abonenta", ki je ponavadi le pasivni adept določene programske, dramaturške in ravnateljske rutine: želimo biti gledališče igralce, razcveta njegovega umetniškega pomena in značaja; in nazadnje želimo biti gledališče, ki v svojem repertoarju in slogovno odrski upodobitvi posameznih dramskih del išče slovensko identiteto v evropskem umetniškem, gledališkem in kulturnem prostoru ter hkrati odkriva tudi evropsko identiteto v slovenski literarni gledališki tradiciji in sposobnosti. - Gre nam tedaj za kritično, odprto in svobodno gledališče, ki izvira iz ljudske fantazije, hrepenenja in sle in ki se vanje tudi neprestano vrača".
Igralec naj bo v središču umetniške pozornosti - suvereni oblikovalec in uresničevalec dramatikove izpovedi, igralec, ki ni več le instrument predstave, ampak njen soavtor.
Posebej pa Bojan Štih poudarja, da v mariborski Drami ukinjajo vrednostno, programsko in funkcionalno razlikovanje med tako imenovanim velikim in tako imenovanim malim odrom. "Naš program je gledališka enotnost in enakost tako "Protokola" kot predstav v Kazini, tako v malem gledališču kot v veliki dvorani. Zato program na nobenem od naših odrov ne pomeni razreševanja zasebnih zadreg, marveč temelji na izpolnjevanju skupnih umetniških zamisli in nalog".
Oče slovenskega stripa
Strip, ki ta čas preplavlja svet, je že leta 1914 tako navdušil slovenskega slikarja Sašo Dobrilo, da se mu je za precej časa skoraj popolnoma posvetil. Če bo kdo pisal zgodovino slovenskega stripa, bo moral nedvomno ugotoviti, da je njegov prvi avtor Ljubljančan Dobrila, ki je leta 1941 objavil v "družinskem tedniku" prvi zares slovenski strip "Mačji grad".
Ko je po osvoboditvi študiral v Pragi, se je tam spoznal s češkim mojstrom lutkovnih filmov Jiržijem Trnko. Dobrila se je navdušil nad njegovimi animiranimi filmi in je po vrnitvi v Ljubljano postal eden izmed prvih avtorjev slovenskega lutkovnega filma, ki mu je ostal zvest do današnjih dni. Za "Trglav film" je narisal nekaj prvih metrov slovenskega animanega filma, za isto podjetje
pa je poslnel tudi -prvi lutkovni film "Sedem na mah".
V prvi polovici šestdesetih let je narisal svoj najbolj znan strip "Argonavti" za Ljublajnski dnevnik, ki ga je kasneje objavil še v katerih drugih domačih in tujih časopisih. Zanimivo je, da je Dobrila skušal preveriti vse, kar je narisal v tem stripu. Tako je našel celo ostanke poti, kjer so po vsej verjetnosti Argonatvti vlekli svojo veliko ladjo prek kraških gričev k morju.
Za prvi slovenski tednik s stripi "Zvitorepec" je narisal strip "Sad maščevanja", katerega zgodba se odvija v času rimske Emone. Dobrila je dolge tedne preždel v muzejih, kjer je proučeval dokumente o življenju v Emoni pred dvema tisočletjema.
Zdaj poučuje Saša Dobrila v ljubljanski Šoli Vita Kragherja likovno vzgojo in vodi tam poleg tega še filmsko sekcijo.
In ne vpelji me v
skušnjavo...
»Tudi bogoslovci so samo ljudje,« bi lahko zapisali čisto brez zlobe pod tole ljubko in tako zelo človeško počitniško fotografijo...
LJUBLJANA, ponedeljek (Veritas) - Tu so odprli mednarodni sejem Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču, ki je letos v pretežni meri namenjen človeku in njegovemu prostemu času. Že prvi dan so Slovenci, ki so si ogledali razstavo, posvetili največ svojega prostega časa šankom in pivskim pokušinam, ki jih je bilo v znaku parole sejma res precej.
prazna vreča
GLAVE IN VREČE
Polna glava oj, nesreča! Prazna glava - polna vreča kakšna sreča!
Polna glava • polna vreča traparija!
Prazna glava prazna vreča goljufija!
TRDOŽIV
VELIKA BEKSTVA
Devetog decembra 1910. godine nemačka vojna policija uhapsila je Šarla Liksa u trenutku kad se brodom iz Konstance prevezao preko Bodenskog jezera i iskrcao u Fridrihshafenu.
Kapetan Šari Liks bio je jedan od najveštijih francuskih obaveštajaca. Bio je visok, otmenog držanja i simpatičnog lica. Govorio je nemački, italijanski i francuski tako da niko nije mogao zaključiti koji mu je jezik maternji.
Nemački kontraobaveš-tajci su ga odavno pratili. Znali su da ga naročito zanimaj u nove fabrike kod Fridrihshafena u kojima su Nemci gradili ogromne vazdušne lade, "cepeline" koji če u budučem ratu bombardovati Pariz. Verovali su da je on več u Fridrihshafenu uspostavio veze preko kojih če dobiti podatke o svemu što je "Drugi biro" zanimalo. Uhapsili su ga da_ to osujete, mada protiv Šarla Liksa nisu imali nikakvih opipljivih dokaza.
Sest meseci Nemci nisu objavili njegovo hapšenje. Uzalud su nastojali da od njega izvuku bilo kakvo priznanje. lako im to nije uspelo, izveli su ga na vojni sud u Lajpcigu i pomoču dva-tri lažna svedoka osudili, 20. juna I9ll. godine, na šest godina zatočeništva u tvrdom zamku Glad u Donjoj Šleziji.
• -
Ko Baron Trenk
Šari Liks je znao da je od mnogih zatočenika iz Glaca u njegovoj dugoj istoriji uspeo da pobegne samo jedan: slavni baron Trenk!
Baron Trenk je pobegao u božičnoj noči! -razmišljao je i čvrsto odlučio • Kad je mogao on, zašto ne bih i ja? Pobeči ču najkasnije do Nove godine!
Nad Evropom su se več uveliko valjali mračni oblači rata, ali je još vladao mir, pa su šefovi i stražari tvrdave Glac bili malo opušteniji. Zašto i ne bi? Liksova čelija nalazila se na trečem spratu kamene tvrdave. Imala je dva prozorčiča s vrlo debelim rešetkama, a i ti prozori gledali su na malo dvorište, okruženo	visokim
zidovima, tako da je ličila na bunar. Spratovi u tvrdavi bili su medusobno razdvojeni debelim vratima s ogromnim katancima. Stražari su danju i noču ujednačenim koracima obilazili duboke šančeve oko tvrdave. Uza sve to vojnici-ključari su po nekoliko puta u toku dana, ali svaki put u drugo vreme, obilazili čelije, da bi mogli iznenaditi
BEZ LIMUNA NEMA SLOBODE
U konvencionalnom pismu porodici Zatočenik Šari Liks je nevidljivim mastilom, izmedu redova, ispisao važnu poruku. Bilo je malo verovatno da če je cenzura otkriti, ali - hoče li to poči za rukom onima kojima je
zatočenike u nekakvim sumnjivim namerama.
Ne, iz tamnice Glac je bilo nemoguče pobeči. Zašto onda ne bi tamničari bili ljubazni? Zašto ne bi Šarlu Liksu dozvolili da, s vrmena na vreme, šalje pisma svojoj porodici i da primi koji paket sa suvom hranom,	ponekom
knjigom, ili nekom drugom sitnicom? Naravno, pisma i pakete su cenzori vrlo savesno pregledali.
Šari Liks je bio Francuz, a poznato je da su Francuzi gurmani. Francuski špijun je objasnio da ne može da proguta nijedan zalogaj bilo čega ako nije začinjen limunovim	sokom.
Zamolio je da mu se za novac s kojim je bio uhapšen svakog dana kupuju po dva-tri, pa i više limunova. Kad je čuo za taj zahtev, komandant Glaca ' je samo slegao ramenima i naredio da se tom limunožderu, kako je rekao, donose limunovi.
U prvom pismu kapetan Liks je obavestio ženu da je živ i zdrav, da strašno čezne za njom, bračom i sestrom, da s njim postupaju više nego dobro, da mu čak svakog dana donose limunove bez kojih on ne može ni da zamisli bilo kakvo jelo. Zamolio je ženu da mnogo pozdravi dr Greleja, a onda je još jednom	pomenuo
limunove i zamolio ženu da mu pošalje nešto novaca, pošto njegov neče dugo trajati, kako bi i sledečih pet i po godina robijanja mogao da kupuje limunove.
Kapetan zakazuje sastanak
Cenzori nisu znali da Šari Liks nije nikakav obožavalac limunova. Njegova žena i njegov prijatelj dr Grelej, spretan, do mišljat čovek i vrstan hemičar, znali su da Šari cedi limun samo na ribu i školjke.
Kad je madam Liks dala pismo dr Grelej u i pomenula	čudno
trabunjanje svog muža o limunovima, hemičar se zamislio. Dugo je šetao po salonu češkajuči bradu. Onda je bez reči zgrabio pismo i gotovo potrčao u kuhinju. Nadneo je pismo
upučena!
nad upaljeni štednjak. Posle nekoliko trenutaka uzbudeno je uzviknuo:
■ To je. Taj naš Šari je pravi davo! On i limunovi? Znao sam da nešto hoče s tim limunovima. Po gledajte!
čeliju, bosonog dotrčao do debelih vrata otključao velike katance i spustio se na drugi sprat. Ušunjao se u jednu praznu čeliju u kojoj prozor nije gledao na slobodnu padinu. Zatim se, zaključavajuči za sobom
koliko je god mogao, progurao se kroz uzani prozor. Kliznuo je u mračnu dubinu. Kad je nogama dotakao čvrsto tle, pribio se uza zid. Stražar je upravo zastao na staži dva metra niže. Liks se ukočio kao kip. Stražar dunu u smrznute ruke i pode dalje. Kapetan odjednom oseti kako ga probija studen. Čučnuo je i skočio na mesto gde je maločas zastao stražar.
Drugi stražar mu je stazom koja je išla oko
pomoču njega i toalet papira napravi grbu koja m mu je potpuno izmenila figuru.
Graničari su samo ovlaš bacili pogled na njegov pasoš. Dvadeset osmog decembra predveče bio je na bečkoj Staniči. Bio je umoran, ali vrlo ^ hladnokrvan, pa je otišao u .. ,, hotel da se odmori do sledečeg voza.Spavao je do ponoči, a onda se na stanici ukrcao za voz koji je, preko Italije i Švajcarske, išao za Pariz.
Pružio je ženi pismo. Ona je začudeno buljila u sive retke koji su se, pod uticajem toplote, pojavili izmedu redova pisanih črnim mastilom.
"Odmah u hotelu "Kruna", u Fridrihshafenu, podigni moj prtljag. Znaš kome ga treba predati. Ako pročitaš ove redove napisane nevidljivim mastilom od limunova soka, pošalji mi "Napoleona" Frederika Masona.
• Masonov "Napoleon"! - uzviknu madam Liks. - Pa on tu knjigu uopšte ne trpi!
- Zato je i traži • osmehnu se dr Grelej. -Odmah čemo mu je poslati!
Kad je dve nedelje kasnije kapetan Liks dobio Masovnu knjigu, znao je da su u Francuskoj pročitali njegovu tajnu poruku.
Prepiska "nevidljivim mastilom" se nastavila. Kapetan je, jedno za drugim od žene dobio: veš i peškire od tankog, ali vrlo čvrstog platna od kojeg je mogao da napravi konopac: u koricama jedne knjige stigla je tanka montažna pila za železo: u decembru je dobio kalendar za 1912. godinu i u njegovim kroicama lažni pasoš i kartu doline Vajs.
U meduvremenu je od komada čvrste žice koju je izvukao iz kreveta napravio kalauz. Pomoču njega je jedne noči, čim je prošla kontrola, otključao
katance i brave, vratio u svoju čeliju.
Bio je. zado voljan. Kalauz je otvarao put, rešetka na prozoru čelije na drugom spratu neče odoleti njegovoj testeri, doseči če do zemlje.
Seo je i napisao kuči konvencionalno pismo. Zatim je limunovim sokom dodao izmedu redova:
"Čekajte me 31. decembra na lionskoj stanici!"
Srečna nova godina
Dvadeset sedmog decembra uveče zatočenik je, mimo običaja, slistio svu večeru. Čim je tamničar odneo	posu
odneo posude, kapetan' Liks je sastavio testeru, omotao oko tela konopac, izvukao iz slamarice pasoš i mapu. Zatim je od jednog jastuka i jednog čebeta napravio figuru nalik na ljudsko telo i pokrio je drugim čebetom. Preko stolice je složio jedno od odela i pod nju stavio par cipela.
Tiho i bruo je otključao čeliju i zaključao je za sobom, a zatim se osvrnuo. Ako stražar naide, učiniče mu se da zatvorenik spava.
Bez teškoča se spustio na drugi sprat. Tri sata mu je bilo potrebno da prestruže rešetke na prozoru. Vezao je konopac za jednu prečagu i, skupivši se
čitavog zamka, koračao u susret. Kapetan zadiže kragnu na kaputu i pode prema njemu. Kad je bio na korak od stražara, reče na čistom nemačkom:
- Davolska zima noč as, zar ne?
Stražar	nešto
nerazumljivo progunda i prode. Liks požuri niz brdo prema gradiču Glac. Ude u stanicu i zatraži kartu do grznice. Ne do francuske, toliko neoprezan nije bio. Do austrijske.
Kupe i koji je ušao bio je prazan. Begunac to iskoristio da od svojih drgačkih galskih brkova napravi brčiče a'la Klerk Gebl. Zatim izvuče iz džepa klupče kanapa i
Trideset prvog decembra 1912. godine na peronu lionske stanice nervozno su šetkali tamo-amo madam Liks, kapetanova dva brata i sestra, dr Grelej i jedan oficir iz "Drugog biroa". Stigao je poslednji voz tog dana iz instranstva. Medu putnicima nisu spazili kapetana.
-	Neče doči! - žalosno je prošaputala madam Liks.
-	Nije uspeo!
Jedan čovek s grbom, sa šeširom natučenim na čelo sve do naočari, pride joj šepajuči, pa se odjednom uspravi, skide naočari i šešir i gromko se nasmeja.
-	Šari! - vrisnu mladam Liks i baci mu se oko vrata.
Rvači, Džudisti!
Svi zainteresovani koji znaju jugosfovenski, turški i grčko - rimski stil u rvanju, takode i oni koji imaju osnovne pojmove i dobro izvode Džudo i Karate...
DOBRA NOVČANA NAGRADA!
Za sve informacije, nazvati radnim danom posle 6.30 pm. A SUBOTOMINEDEUOM CEO DAN.
Telefon:
793 3072 MELBOURNE
Manager
i	A. Memed