OBVESTILA Vabilo in gradivo za Skupščino PZS 21. april 2018, ob 11. uri v Šoštanju Vsebinsko poročilo za leto 2017 je v celotnem obsegu v elektronski obliki objavljeno na spletni strani PZS, v skrajšani in tiskani obliki pa bo objavljeno tudi v Letopisu PZS 2017, ki ga bomo poslali tudi na vsa društva, klube in ostale organizacije članice PZS. Izid Letopisa PZS predvidevamo nekaj dni pred Skupščino PZS. Pred skupščino bo v istih prostorih, z začetkom ob 9. uri, potekala delavnica: Viri financiranja društvene dejavnosti. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks ter predstavitev analize finančnih učinkov planinstva. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, 21. marec 2018, letnik 44, številka 1 15 min po zaključeni skupščini PD Šoštanj organizira brezplačni voden turistični ogled mesta Šoštanj z ogledom Muzeja usnjarstva Slovenije ter Vile Mayer. NOVO V PLANINSKI TRGOVINI KAKÜ St:'¿i KEČ E? PLANINSKI ZABAVNIK ^ .i.ijA PBIPOMOČKl 7,A VKCJ0VAKN09T i i H l i f t ! p g i v en «rt i m. * 0 pul i iaahe i ■ in >'mMM n Uffttmj.* mcwLiMhu imiur h ■0 Ä ® 9,90 € ® GEACO 01 43 45 684, 080 1893, trgovina@pzs.si, spletna trgovina: http://trgovina.pzs.si VSEBINA Sklic skupščine 4 Navodilo udeležencem ob prihodu v Šoštanj 6 Predlogi sklepov Skupščine PZS 2018 7 Poslovnik o delu skupščine PZS 8 Računovodsko poročilo 2017 s pojasnili k bilanci stanja in izkazu poslovnega izida 13 Poročilo neodvisnega revizorja 22 Pojasnila finančnega poročila za leto 2017 25 Finančno poročilo 2017 po stroškovnih mestih 30 Poročilo o selitvi poslovnih prostorov 38 Poročilo nadzornega odbora 40 Predlog sprememb in dopolnil Statuta PZS 41 Predlog spremenjenega in dopolnjenega Statuta PZS - čistopis 43 Poročilo volilne komisije 59 Analiza izvajanja in učinkovitosti zakona o planinskih poteh 61 Programske smernice Planinske zveze Slovenije 2018-2022 84 Predlog okvirnega finančnega načrta Planinske zveze Slovenije za leto 2019 88 Okvirni program dela Planinske zveze Slovenije za leto 2019 91 Obnova Kocbekovega doma na Korošici 103 Dobrodošli v Šoštanju, mestu svetlobe! 107 PRILOGE Pooblastilo delegatu za ugotovitev sklepčnosti in za prevzem glasovnice 104 Navodilo za glasovanje 105 Prijava k razpravi 106 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3 V skladu z 28. in 43. členom Statuta Planinske zveze Slovenije in v skladu s sklepi 20. seje Upravnega odbora PZS s k l i c u j e m SKUPŠČINO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, ki bo v soboto, 21. aprila 2018, ob 11. uri, v Kulturnem domu Šoštanj, Trg Jožeta Lampreta 3, Šoštanj. Predlog dnevnega reda Skupščine PZS: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, zapisnikarja in dveh ove-riteljev zapisnika Skupščine PZS 2. Vsebinsko in finančno poročilo organov PZS za leto 2017 3. Poročilo o selitvi prostorov PZS 4. Poročilo Nadzornega odbora PZS za leto 2017 5. Razprava in potrditev poročil PZS za leto 2017 6. Predlog sprememb in dopolnitev Statuta PZS 7. Volitve za organe PZS za mandatno obdobje 2018-2022 8. Informacije o zavarovanju ter pravnih nasvetih za zastopnike društev 9. Analiza izvajanja Zakona o planinskih poteh 10.Razglasitev rezultatov volitev 11.Programske smernice PZS za mandatno obdobje 2018-2022 12.Okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2019 13.Projekt postavitve nove planinske koče na Korošici 14.Razno 4 Skladno s 7. členom Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije, na objavljen poziv v predvidenem roku ni prispel noben dodaten predlog za obravnavo na skupščini. Pred skupščino bo z začetkom ob 9:00 potekala delavnica: Viri financiranja društvene dejavnosti. Na delavnici bodo predstavljeni praktični primeri dobre prakse s tega področja, izvedena pa bo tudi kratka predstavitev analize finančnih učinkov planinstva. Kulturni program pred začetkom skupščine bo organiziralo Planinsko društvo Šoštanj. V predprostoru dvorane bo na ogled razstava fotografij in dejavnosti PD Šoštanj. Zaradi lažje organizacije vas prosimo za informativne prijave na info@pzs.si do srede, 18. 4. 2018. Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik Vabljeni: • delegati društev, članov PZS, • člani Upravnega odbora PZS, • člani Nadzornega odbora PZS, • načelniki komisij PZS oz. njihovi namestniki, • vodje odborov PZS oz. njihovi namestniki, • župan občine Šoštanj, g. Darko Menih, • generalni direktor Direktorata za šport, dr. Boro Štrumbelj, • generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, g. Darko But, • v. d. generalnega direktorja Policije, g. Simon Velički, • organizacije in skupnosti, katerih članica je PZS: o Slovenija: Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, o tujina: Mednarodno združenje planinskih organizacij (UIAA), Združenje planinskih organizacij alpskega loka (CAA), Združenje planinskih organizacij Balkana (BMU), Evropska popotniška zveza (ERA), Mednarodna zveza za športno plezanje (IFSC), Mednarodno turnosmučarska zveza (ISMF) in Mednarodna komisija za reševanje v gorah (ICAR), Evropsko združenje planinskih organizacij (EUMA) • organizacije, s katerimi ima PZS podpisan dogovor o sodelovanju: Gorska reševalna zveza Slovenije, Združenje gorskih vodnikov Slovenije, Slovenski gorniški klub Skala in Rdeči križ Slovenije, • organizacije, podpisnice dogovora o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti: Ribiška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije, • organizacije, s katerimi PZS sodeluje: Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Triglavski narodni park, Zveza tabornikov Slovenije, CIPRA Slovenije, Združenje vojaških gornikov Slovenije, Komisija za evropske pešpoti Slovenije in Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, • Hrvaška planinska zveza (HPS), Planinska zveza Avstrije (OeAV) in Planinska zveza Italije (CAI). 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5 NAVODILO UDELEŽENCEM OB PRIHODU V ŠOŠTANJ Najobičajnejša smer prihoda v Šoštanj je iz smeri Velenja. Ne glede na smer prihoda v Šoštanj vam je glavna izhodiščna točka do parkirišča šestkrako krožišče tik ob Termoelektrarni Šoštanj in ob bencinskim servisom Petrol. Krožišče zapustite v smeri Topolšice in takoj za krožiščem prečkate reko Pako. Na levi strani je trgovina TUŠ, na desni železniška postaja Šoštanj in po 250 m pred avtobusno postajo zavijete levo in ste že pred Kulturnim domom Šoštanj, kjer vas bodo člani PD Šoštanj usmerjali na prosta parkirišča. Udeležence skupščine prosimo, da za parkiranje uporabljajo javna parkirišča, ki so označena na spodnji sliki in jih je v okolici Kulturnega doma Šoštanj dovolj. Pred trgovino TUŠ prosimo, da ne parkirate. Lokanja javnih paHiirilf i mestu ŠoStanj Organizator pogostitve v odmoru skupščine Dom na Smrekovcu: (https://www.pzs.si/koce.php?pid=97) Dom stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca in je ena izmed točk Slovenske planinske poti. Prvo kočo je zgradila Šaleška podružnica SPD v Šoštanju leta 1933. Leta 1949 je prevzelo pogorišče PD Črna na Koroškem, ki je zgradilo in leta 1951 odprlo novo postojanko. Dom je stalno odprt v poletnem času, pozimi pa med vikendi in prazniki, za večje najavljene skupine ga po dogovoru odprejo tudi ob drugih dnevih. Prehodi do drugih planinskih koč: • Mozirska koča na Golteh (1356 m), 2.00 h • Koča na Travniku (1548 m), po SPP, 2.30 h • Koča na Loki pod Raduho (1534 m), po SPP, 5.00 h • Andrejev dom na Slemenu (1086 m), po SPP, 2.30 h Kontakt: tel. koča 03/5841-588 ali oskrbnik Tomo Drolec 041/785-698 6 PREDLOGI SKLEPOV SKUPŠČINE PZS 2018 Predlog sklepa št.1/2018: Skupščina PZS potrjuje z vabilom predlagani dnevni red skupščine 2018. Ad.1) Predlog sklepa št. 2/2018: Skupščina PZS na predlog Upravnega odbora PZS za predsednika delovnega predsedstva skupščine PZS 2018 izvoli Jožefa Bobovnika (PD Fram). Imena ostalih kandidatov za organe skupščine bodo podani na skupščini. Ad.5) Predlog sklepa št. 3/2018: Skupščina PZS potrjuje vsebinsko in finančno poročilo PZS za leto 2017. Predlog sklepa št. 4/2018: Skupščina PZS potrjuje poročilo Nadzornega odbora PZS za leto 2017. Ad.6) Predlog sklepa št. 5/2018: Skupščina PZS potrjuje spremembe in dopolnitve Statuta PZS. Ad 10.) Predlog sklepa št. 6/2018: Skupščina PZS potrjuje Programske smernice PZS za mandatno obdobje 2018-2022. Ad. 7.) Predlog sklepa št. 7/2018: Skupščina PZS na podlagi 37. člena Poslovnika o delu skupščine potrjuje kandidatne liste, ki jih je pripravila Volilna komisija PZS. Ad. 12) Predlog sklepa št. 8/2018: Skupščina PZS potrjuje okvirni finančni načrt za leto 2019 in pooblašča Upravni odbor PZS, da sprejme podrobni finančni načrt za leto 2019 po posameznih dejavnostih oz. po stroškovnih mestih. Skupščina PZS pooblašča Upravni odbor PZS, da finančni načrt za leto 2019 spremlja in ga na podlagi rebalansa uskladi z dejanskimi prihodki in odhodki. Predlog sklepa št. 9/2018: Skupščina PZS sprejema okvirni vsebinski program dela PZS za leto 2019 in pooblašča, da na podlagi okvirnih programov: • komisije z zbori dejavnosti in MDO PD sprejmejo podroben program dela posamezne dejavnosti za leto 2019, soglasje k programu mora podati Upravni odbor PZS; • Upravni odbor PZS, na predlog organov PZS brez zborov dejavnosti, sprejme podrobne programe dela PZS na posameznih področjih za leto 2019; • na podlagi sprejetih programskih smernic PZS za mandat 2018-2022, Upravni odbor PZS na predlog predsednika PZS sprejme podrobni program na splošnem področju dela PZS za leto 2019. Pri sprejemanju podrobnega vsebinskega programa dela za leto 2019 morajo organi upoštevati finančni načrt za leto 2019. Ad. 13) Predlog sklepa št. 10/2018: Skupščina PZS na predlog UO PZS sprejema, da se članarina PZS za leta 2019 za vse kategorije članstva, razen za P+O, poveča za namenski prispevek v višini 1,00 €. Prispevek ni predmet delitvenega razmerja članarine, kot ga opredeljuje 24. člen Statuta PZS, ampak se nameni za gradnjo novega Kocbekovega doma na Korošici v okviru določil dogovora, ki ga v ta namen skleneta PZS in PD Celje - Matica. S strani PZS je pogoj za sklenitev predhodno soglasje UO PZS k vsebini dogovora. POMEMBNEJŠI DOGODKI PZS V LETU 2018 • 21. april: Skupščina PZS (Šoštanj, PD Šoštanj) • 16. junij: Dan slovenskih planinskih doživetij (Rogla, PD Zreče) • 1. december: Podelitev najvišjih priznanj PZS (PD Dovje-Mojstrana) Zbori komisij PZS: • 29. marec: Zbor turnih kolesarjev • 6. april: Zbor markacistov • 17. november: Zbor mladinskih odsekov • 24. november: Zbor predstavnikov vodniških odsekov PD Tekmovanja pod okriljem PZS: • 12., 13. maj: Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje • 29., 30. september: Svetovni pokal v športnem plezanju, Kranj • 1. december: Evropski pokal v lednem plezanju, Domžale PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE ALPINE ASSOCIATION OF SLOVENIA 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 7 Na podlagi b) točke 1. odstavka 27. člena Statuta Planinske zveze Slovenije je Skupščina Planinske zveze Slovenije na zasedanju, dne 12. 1. 2013, v Tržiču, sprejela poslovnik o delu skupščine Planinske zveze Slovenije. Dopolnitve in spremembe poslovnika so bile sprejete na skupščini v Sevnici, dne 11. 4. 2015 in na skupščini v Ajdovščini, dne 22. 4. 2017. POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem Poslovnikom Skupščina Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju skupščina) določa način svojega dela zlasti: • javnost dela, • priprave na skupščino, • potek dela na skupščini, • odločanje, • vodenje zapisnika. II. JAVNOST DELA 2. člen Delo skupščine je javno. Javnost zagotavljamo z objavljanjem predloga dnevnega reda ter kraja in časa skupščine in gradiv ter objavljanjem sprejetih sklepov in stališč v Obvestilih Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju PZS). Obvestilo o času in kraju sklica skupščine mora biti objavljeno na spletni strani PZS. Javnost dela je zagotovljena s tem, da je skupščina dostopna vsem članom PZS in občanom, ki jim je omogočeno, da se seznanijo z gradivi, sklepi in stališči skupščine. Gradiva so članom PD in občanom na razpolago na spletnih straneh PZS, v strokovni službi PZS, pri meddruštvenih odborih planinskih društev (v nadaljevanju MDO PD) in društvih, ki so člani PZS. 3. člen PZS obvešča javnost o delu skupščine prek Obvestil PZS in spletnih strani PZS. 4. člen Za zagotavljanje javnosti dela skupščine so odgovorni: 1. predsednik PZS, 2. predsedstvo PZS, 3. generalni sekretar PZS. III. PRIPRAVE NA SKUPŠČINO 5. člen Predsednik PZS in generalni sekretar PZS sta odgovorna za priprave na Skupščino PZS. 6. člen V priprave za skupščino spada zlasti: • priprava gradiv za skupščino, • oblikovanje predloga dnevnega reda, ki ga potrdi Upravni odbor PZS (v nadaljevanju UO PZS), • razpošiljanje vabil in gradiva, • druge organizacijske priprave. 7. člen Predlog dnevnega reda, gradivo, čas in kraj za skupščino določi UO PZS. UO PZS določi datum skupščine vsaj 120 dni pred skupščino, kar ne velja za izredne skupščine in hkrati objavi javni poziv za predlaganja tem, ki naj jih skupščina obravnava. Društva podajo predloge tem za obravnavo na seji skupščine najkasneje 60 dni pred skupščino. Predlog za obravnavanje na skupščini mora predlagatelj nasloviti na predsednika PZS. Do predlogov tem za obravnavo na skupščini se opredeli predsedstvo PZS, o njihovi uvrstitvi na dnevni red pa odloča UO PZS. Predsednik PZS skliče skupščino in obvesti društva najkasneje 30 dni pred datumom skupščine. Skupaj s sklicem objavi dnevni red, gradivo in predloge sklepov. Pisna dopolnila na predloge sklepov društva vlagajo najkasneje 10 dni pred skupščino. Do dopolnil se opredeli predsedstvo PZS in na spletni strani objavi dopolnila in stališča najkasneje 5 dni pred skupščino. 8 8. člen Predlog za obravnavo na skupščini mora predlagatelj pripraviti tako, da je kratek in da je iz njega razvidno bistvo. Predlog mora vsebovati tudi predlog sklepa, nosilce naloge in rok izvršitve. Če je več variantnih predlogov, morajo biti vsi navedeni. Predlogi morajo biti pripravljeni tako, da so iz njih razvidne možne posledice in finančne obremenitve. Če je predlog oziroma gradivo obsežnejše, mora biti priložen še kratek izvleček. 9. člen Ko prejme predsednik PZS predlog in gradivo za obravnavanje in odločanje na skupščini, ugotovi ali spada to v pristojnost skupščine in ali je gradivo pripravljeno tako, kot določa ta poslovnik. Če ugotovi, da posamezni predlog ali del predloga ni dovolj dokumentiran, ali strokovno ni razumljivo obrazložen, zahteva od predlagatelja, da ga v določenem roku dopolni. Če predlagatelj tega ne stori, mu vrne predlog. 10. člen Vabilo za skupščino z vsem potrebnim gradivom se pošlje članom PZS , da določijo delegata oziroma da gradivo obravnavajo ter do njega zavzamejo stališče. 11. člen Vabila za skupščino se pošljejo članom UO PZS in Nadzornega odbora PZS (v nadaljevanju NO PZS). Ti imajo pravico razpravljati o poročilih, vendar brez pravice glasovanja o poročilih in sklepih. 12. člen Na skupščino je treba povabiti tudi organizacije in skupnosti, katerih članica je PZS. Predsednik PZS tudi določi, koga je, poleg s tem poslovnikom določenih udeležencev, še potrebno povabiti na skupščino. IV. POTEK DELA NA SKUPŠČINI 13. člen Skupščino prične predsednik PZS. Če je predsednik PZS zadržan, začne skupščino podpredsednik PZS, ki ga določi predsednik. 14. člen Ko se začne skupščina, lahko predsednik PZS pred prehodom na dnevni red poda kratko poročilo v zvezi z zasedanjem skupščine in drugimi predhodnimi vprašanji. Predsednik PZS obvesti skupščino tudi o tem, kdo se jo udeležuje poleg delegatov in organov PZS. 15. člen Skupščina je sklepčna, če so prisotni delegati vsaj tretjine društev, ki so člani PZS. 16. člen Pooblastila delegati oddajo pri vhodu v dvorano. Evidenco o prisotnosti drugih vabljenih na skupščini vodi generalni sekretar PZS. 17. člen Skupščino prične predsednik PZS in predlaga izvolitev delovnega predsedstva. Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik delovnega predsedstva (v nadaljevanju predsednik DP) in štirje člani. Ko je delovno predsedstvo izvoljeno, vodi skupščino predsednik delovnega predsedstva. Predsednik DP predlaga skupščini sprejem dnevnega reda. 18. člen Ko je izvoljena verifikacijska komisija, mora takoj pričeti z delom in obvestiti skupščino o tem, ali je sklepčna. Če skupščina ni sklepčna, ne more nadaljevati z delom. 19. člen Sprejeti dnevni red razglasi predsednik DP. Ko je dnevni red sprejet, se preide na obravnavanje posameznih točk dnevnega reda po vrstnem redu, kot so v sprejetem dnevnem redu. Med skupščino se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če je za to upravičen razlog in če skupščina tako sklene. 20. člen Poročilo k posameznim točkam dnevnega reda poda poročevalec, ki v uvodu povzame bistvo obravnavanega gradiva, navede odprta vprašanja in predlaga sklepe. Ko poročevalec konča poročilo, odpre predsednik DP razpravo. Skupščina pa lahko odloči, da podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že posredovano delegatom, v tem primeru predlaga sklep DP. 21. člen Predsednik DP daje besedo razpravljavcem po vrstnem redu, kot so se prijavili za razpravo. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 9 22. člen Delegat ali drug vabljeni udeleženec, ki ga k razpravi povabi predsednik DP, lahko razpravlja na skupščini pri vsaki točki dnevnega reda, vendar največ 5 minut. Razpravljavec sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščine ali pa so z njim v neposredni zvezi. Če se razpravljavec oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik DP opozoriti, naj se drži dnevnega reda. Če se razpravljavec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik DP odvzame besedo. 23. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se obravnava začne in vse do njenega zaključka. Prijavo k besedi se praviloma poda pisno predsedniku DP, z navedbo imena delegata in koga predstavlja. Predsednik DP zaključi obravnavo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. Predsednik DP da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o proceduralni kršitvi statuta, poslovnika ali dnevnega reda. Če je delegat zahteval besedo zaradi proceduralnih kršitev, mu predsednik DP da pojasnilo takoj. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, odloči o spornem vprašanju skupščina. Poročevalec mora zavzeti stališče do vprašanj, ki so bila iznesena v razpravi. Razpravljavec lahko govori o istem vprašanju tudi večkrat, vendar se ne sme ponavljati. 24. člen Skupščina lahko sklene na predlog predsednika DP ali posameznega delegata: • da se razpravlja o več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane, • da se razprava o posameznem vprašanju z dnevnega reda konča tudi prej, preden so o njem govorili vsi razpravljavci, če je vprašanje dovolj razčiščeno in se lahko o njem odloči. 25. člen Predsednik DP lahko skupščino prekine in določi, kdaj in kje se bo nadaljevala. Predsednik DP prekine skupščino, če se ne morejo rešiti vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, zaradi tega, ker skupščina ni več sklepčna, zaradi potrebnega odmora, zato da se opravijo potrebna posvetovanja in v drugih primerih, kadar skupščina tako sklene. 26. člen Predsednik DP lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže potreba, da je za odločanje o zadevi potrebno dobiti nove podatke, dopolniti obstoječe gradivo, razčistiti posamezna vprašanja ali iz drugih opravičenih razlogov. 27. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik DP zaključi skupščino. V. VZDRŽEVANJE REDA NA SKUPŠČINI 28. člen Predsednik DP skrbi za red na skupščini. Za kršitev reda sme uporabiti naslednje ukrepe: • opomin, • odvzem besede. Opomin se izreče delegatu ali drugi osebi, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik DP ni dal besede, seganjem v besedo razpravljavcem ali s podobnim ravnanjem krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče delegatu ali drugi osebi, ki krši red v smislu drugega odstavka tega člena in je bil na to že dvakrat opozorjen. Delegat, zoper katerega je uporabljen kakšen ukrep, ima pravico pojasniti svoje ravnanje. O tem ukrepu obvesti PZS društvo, organizacijo oziroma organ, ki ga je predstavljal. 29. člen Če predsednik DP ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na skupščini, odredi po sklepu delovnega predsedstva kratko prekinitev. Če tudi v nadaljevanju skupščine ni mogoče ohraniti reda, predsednik DP po sklepu delovnega predsedstva skupščino zaključi. VI. ODLOČANJE 30. člen Skupščina odloča z večino glasov vseh navzočih delegatov, razen če je z zakonom ali Statutom PZS določeno, da je za odločitev potrebna posebna večina ali soglasje vseh delegatov. 31. člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoje stališče in pojasniti, kako bo glasoval. 32. člen Pred glasovanjem objavi predsednik DP točno oblikovan predlog sklepa. Če je o posameznem vprašanju predlaganih več različnih sklepov, skupščina najprej glasuje o predlogu sklepa poročevalca. Sprejet je predlog, ki je dobil potrebno večino glasov. 33. člen Delegati glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu. Glasovanje je praviloma javno. 10 Predsednik DP pozove delegate, kdo je za predlog, nato pa kdo je proti predlogu. Glasovanje z izjavljanjem vsakega posameznega delegata se opravi, če tako odloči predsednik DP, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja. Posamezni delegat se izjavi z »za« ali »proti«. Glasovanje se opravi z dvigom kartončka. 34. člen Če je število glasov »za« in število glasov »proti« enako, se glasovanje ponovi, pred tem pa je potrebno v ponovni razpravi dodatno razčistiti vprašanje. Če pride tudi pri ponovnem glasovanju do istega izida, se šteje, da predlog ni sprejet. Ponovno se zadevo obravnava na eni od naslednjih skupščin. Če pa gre za nujno zadevo v zvezi s poslovanjem, mora skupščina sprejeti začasni sklep o rešitvi tega vprašanja. 35. člen Delegati odločajo s tajnim glasovanjem, če je skupščina tako določila. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami z obkrožanjem besed »za« ali »proti« oz. z opredelitvijo za vnaprej znane predloge. Rezultat glasovanja ugotovi verifikacijska komisija. Po končanem glasovanju obvesti predsednik verifikacijske komisije skupščino o izidu glasovanja. 36. člen Izid glasovanja razglasi predsednik DP. VII. VOLITVE 37. člen Volitve predsednika PZS, podpredsednikov PZS, članov UO PZS, predsednika in članov NO PZS, skupščina opravi na podlagi potrditve kandidatnih list, ki jih je predložila volilna komisija PZS. 38. člen Volilna komisija vodi kandidacijske postopke in volitve za organe, ki se izvolijo na skupščini PZS. V okviru volitev članov UO PZS, volilna komisija izvede tudi enotni kandidacijski postopek tudi za volitve predsednikov MDO PD. Volilne postopke začne, ko so za to podani razlogi. Poziv za izvedbo nadomestnih volitev lahko poda UO PZS ali predsednik PZS, če ugotovi, da so za to podani pogoji. Ko volilna komisija sprejme odločitev o začetku volilnega postopka, o tem obvesti predsednika PZS, kot sklicatelja skupščine PZS. Volilna komisijo sestavljajo trije člani ter prvi, drugi in tretji namestnik, ki so izvoljeni na skupščini praviloma eno leto pred rednimi volitvami. Mandat traja 4 leta. Člani volilne komisije si prizadevajo za odločanje s soglasjem. V primeru, da to ni mogoče, se odloča z glasovanjem z večino navzočih glasov. Kandidate za člane volilne komisije predlagajo društva izmed svojih članov. Izmed predlogov za člane volilne komisije delegati izvolijo tri člane in tri nadomestne člane volilne komisije. Izbira članov se opravi s tajnim glasovanjem na glasovnici. Vsak delegat lahko voli največ tri kandidate za člane volilne komisije. Prvi trije, ki prejmejo največ glasov, so izvoljeni za člane volilne komisije. Četrti postane prvi nadomestni član, peti drugi nadomestni član in šesti kandidat po številu prejeti glasov postane tretji nadomestni član. V primeru, da dobi več kandidatov enako število glasov in zato na podlagi glasovanja ni mogoče določiti kdo je izvoljen za člana oz. namestnika člana, se opravi žreb izmed kandidatov, ki so prejeli enako število glasov. Žreb opravi volilna komisija, ki vodi postopek. Izvoljeni člani volilne komisije izmed sebe izberejo predsednika volilne komisije. Sklic ustanovne seje izvede generalni sekretar PZS v roku 2 mesecev od skupščine. Strokovno in administrativno podporo volilni komisiji zagotavlja strokovna služba PZS, 39. člen Volitve predsednika PZS in podpredsednikov PZS se opravijo na podlagi enotne liste, o kateri se glasuje tajno. Ostale volitve organov PZS so lahko javne, če tako pred glasovanjem odloči skupščina. Volitve predsednika PZS in podpredsednikov PZS se opravi tako, da se obkroži zaporedna številka pred enotno listo, če pa je lista samo ena, se obkroži besedo »za« ali »proti«. Tajne volitve ostalih organov (članov UO PZS, predsednika in članov NO PZS) se opravijo z obkrožanjem zaporedne številke pred imenom kandidata. Javne volitve se izvedejo z dvigovanjem kartončkov. 40. člen Če je za volitve predsednika PZS in podpredsednikov PZS več list oz. če je za funkcije predsednika in članov NO PZS več kandidatov in nobena lista oz. kandidat ne dobi potrebne večine, se volitve ponovijo s tistima dvema kandidatoma oz. listama, ki sta dobili največ glasov. Volitve se ponovijo tudi, če so liste oz. kandidati dobili enako število glasov. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 11 Izvoljeni so tisti kandidati za člane UO PZS, ki so dobili največje število glasov, vendar najmanj eno četrtino glasov prisotnih delegatov. V kolikor na ta način ni izvoljeno potrebno število članov UO PZS, se volitve ponovijo s kandidati, ki niso prejeli za izvolitev potrebno število glasov. 41. člen Če se na skupščini opravijo le javne volitve (članov UO PZS, predsednika in članov NO PZS), rezultat volitev razglasi predsednik DP. 42. člen Izredna skupščina PZS se mora sklicati pred potekom šestih mesecev od dneva, ko na redni skupščini PZS ni bil izvoljen predsednik PZS. Če ni izvoljen edini kandidat oziroma nobeden od kandidatov za predsednika PZS, se podaljša mandat vseh organov PZS najdlje za 6 mesecev. VIII. VODENJE ZAPISNIKA NA SKUPŠČINI 43. člen O delu na skupščini se piše zapisnik. Zapisnik piše zapisnikar. Potek seje se elektronsko snema. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, dva overovatelja zapisnika in zapisnikar. 44. člen Zapisnik mora vsebovati zlasti: • navedbo časa in kraja skupščine, • ime in priimek predsednika delovnega predsedstva oz. predsedujočega, ki je vodil skupščino ter članov delovnega predsedstva, imena in priimke navzočih delegatov ter opravičeno in neopravičeno odsotnost delegatov ter članice PZS, iz katere so, • imena in priimke ostalih vabljenih, ki so se skupščine udeležili, • ugotovitev, da je skupščina sklepčna, • dnevni red skupščine, • sprejete sklepe in podatke o izidu glasovanja o posameznih vprašanjih, • čas prekinitve oziroma zaključka skupščine, • podpis predsednika delovnega predsedstva, dveh overovateljev zapisnika in zapisnikarja ter žig. 45. člen Zapisnik mora biti napisan najkasneje v roku 20 dni po skupščini, overovatelja pa ga morata overoviti v petih dneh po prejemu. Zapisnik se objavi v Obvestilih PZS. Obravnavati ga mora Upravni odbor PZS ter pristopiti k izvršitvi sklepov. 46. člen Delegat članice PZS lahko zahteva, da se povzetek njegovega govora, razprave oziroma izjave na skupščini vpiše v zapisnik. Pred objavo lahko zahteva, da se mu zapisnik pokaže zaradi redakcijskih popravkov. 47. člen Vsak delegat ima pravico dati pisne pripombe na zapisnik skupščine, objavljenem v Obvestilih PZS, v roku 15 dni, ki jih pošlje Upravnemu odboru PZS. UO PZS obravnava pripombe k zapisniku in zavzame o njih stališče ter o tem obvesti predlagatelja. 48. člen Izvirni zapisnik in elektronski posnetek s celotno dokumentacijo se hrani v arhivu kot dokument trajne vrednosti. Za hrambo in arhiviranje skrbi generalni sekretar PZS. VIX. KONČNE DOLOČBE 49. člen Ta poslovnik začne veljati takoj, ko ga sprejme skupščina in velja tudi za bodoče skupščine. Spremembe in dopolnitve tega poslovnika lahko predlagajo društva, ki so člani PZS, in morajo biti vročeni najmanj 60 dni pred skupščino. Predlogi sprememb in dopolnitev morajo biti podani v obliki amandmajev. Do predlaganih sprememb in dopolnitev se opredelita predsedstvo PZS in UO PZS, ki hkrati obravnavo poslovnika uvrsti na predlog dnevnega reda skupščine. UO PZS lahko tudi sam predlaga spremembe in dopolnitve poslovnika. Milena Brešan, delovna predsednica Jožef Bobovnik, član Maruška Lenarčič, članica Bojan Rotovnik, Predsednik PZS 12 k točki 2 RAČUNOVODSKO POROČILO 2017 S POJASNILI K BILANCI STANJA IN IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Planinska zveza Slovenije je v skladu z Zakonom o društvih (Uradni list RS 64/11) zavezana k reviziji računovodskih izkazov. Za vrednotenje računovodskih postavk uporablja splošne Slovenske računovodske standarde 2017 (v nadaljevanju SRS), v nekaterih določilih pa tudi SRS 33 - Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah. Za merjenje in vrednotenje posameznih računovodskih postavk Planinska zveza Slovenije uporablja splošne SRS 2017, pri pripravi letnega poročila, vodenju poslovnih knjig, uporabi kontnega načrta, knjigovodskih listinah in drugi podporni dokumentaciji pa določila SRS 33. Na zasedanju Skupščine PZS 16. aprila 2017 v Črni na Koroškem je bil sprejet Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanje PZS, na 11. seji UO PZS pa je bil potrjen še Pravilnik o računovodstvu. Oba akta se začneta uporabljati 1. 1. 2017. Računovodski izkazi za leto 2017 so v celoti skladni s SRS. Hkrati vodstvo Planinske zveze izjavlja, da ob sestavitvi računovodskih izkazov ne obstajajo pomembne negotovosti, ki bi utegnile povzročiti dvom o sposobnosti organizacije za nadaljnje poslovanje. Od konca poslovnega leta in do datuma sprejetja računovodskih izkazov v organizaciji ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi pomembneje vplivali na finančni položaj organizacije. Poslovne knjige, ki zajemajo glavno knjigo in dnevnik glavne knjige, vodimo po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Poslovne knjige se vodijo za poslovno leto, ki je enako koledarskemu. VODENJE PRIHODKOV IN ODHODKOV Prihodke in odhodke zajemamo po načelu nastanka poslovnega dogodka. V poslovnih knjigah se stroški vodijo po naravnih vrstah, prihodke in odhodke pa zajemamo tudi po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih v skladu s pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju. V skladu z Zakonom o društvih in internimi akti ločeno vodimo prihodke in odhodke za pridobitno (tržno) in nepridobitno dejavnost. Pridobitno dejavnost vodimo po kontih ločeno v prihodkovni strani, odhodke pa ugotavljamo po dveh kriterijih: - Kjer je to mogoče z zajemanjem na ustrezni stroškovni nosilec neposredno ob zajemanju poslovnega dogodka (v celoti pridobitni -stroškovni nosilec 5. Planinski vestnik in 6. Planinska trgovina) - ostala stroškovna mesta na osnovi prej določenega ključa, ki smo ga določili kot razmerje med preostalimi pridobitnimi in nepridobitnimi prihodki. V obračunu davka od dohodkov pravnih oseb vodimo pridobitno dejavnost v skladu z zakonom. Pridobitne prihodke zajemamo na ustrezne konte sproti, ob nastanku poslovnega dogodka. Pridobitne odhodke pa določimo glede na delež pridobitnih prihodkov v vseh prihodkih v skladu z zakonom. Za leto 2017 je izračunana obveznost po obrazcu davka od dohodkov pravnih oseb v vrednosti 28.627,19 eur . OSTALA RAZKRITJA Povprečno število zaposlenih v letu 2017 je 12,83. Od tega povprečno zaposlenih za nedoločen čas 9,85, za določen čas 2,42 in preko javnih del 0,56. POPIS Redni letni popis je bil izveden po stanju na dan 31. 12. 2017. Komisija je popisala osnovna sredstva, nepremičnine, drobni inventar, edicije, trgovsko blago in material, denarna sredstva, terjatve in obveznosti Planinske zveze Slovenije. Pri popisu osnovnih sredstev so bile ugotovljene razlike: - odpis neuporabnih, uničenih osnovnih sredstev v višini nabavne vrednosti 13.101,95 €. Inventarna številka 2014 je ob odpisu imela še preostalo vrednost 52,71 eur, katera je bremenila rezultat tekočega leta. Ostala odpisana sredstva so bila v celoti amortizirana in so se v istem znesku razknjižili tudi popravki vrednosti teh sredstev. Vpliva na rezultat za že amortizirana sredstva ni bilo. - odpis drobnega inventarja izločenega iz uporabe v letu 2017: Odpisanih je bilo nekaj inventarnih številk drobnega inventarja, vendar so vse brez vrednosti. V registru so samo evidenčno, zato vpliva na rezultat iz tega naslova ni bilo. Pri popisu zalog so bile ugotovljene spodnje razlike: presežek primanjkljaj kalo stanje 31.12.2017 nedokončana proizvodnja 0,00 0,00 0,00 0,00 nedokončane storitve 0,00 0,00 0,00 3.749,98 gotovi izdelki 53,57 111,49 85,60 87.164,03 trgovsko blago 31,72 23,12 12,51 9.367,58 prejeto iz komisije 19,51 26,16 18,09 32.409,60 Odpis nekurantnih zalog znaša 116,20 eur. Primanjkljaj znaša 160,77 eur in viški 104,80 eur. Pri popisu denarnih sredstev in terjatev je bilo ugotovljeno, da se stanje gotovine v blagajni ujema s knjigovodsko vrednostjo. BILANCA STANJA PODATKI IZ BILANCE STANJA NA DAN 31. 12. 2017 31.12.2017 31.12.2016 Koef. 2017/2016 SREDSTVA 1.436.118 1.191.462 1,21 00-05 Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva 1.057.819 686.450 1,54 6 Dolgoročne finančne naložbe 1.000 1.000 1,00 60,63,66 Zaloge 100.282 200.562 0,50 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 13 12,16 Kratkoročne poslovne terjatve 134.332 190.881 0,70 10,11 Denarna sredstva 114.842 91.299 1,26 19 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 27.843 21.270 1,31 99 Zunajbilančna sredstva 46.040 47.600 0,97 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.436.118 1.191.462 1,21 92 Društveni sklad 555.576 280.929 1,98 97 Dolgoročne obveznosti 409 673 0,61 96 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 559.645 641.739 0,87 22-28 Kratkoročne poslovne obveznosti 275.283 235.587 1,17 29 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 45.205 32.534 1,39 99 Zunajbilančne obveznosti 46.040 47.600 0,97 SREDSTVA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA IN NALOŽBENE NEPREMIČNINE Opredmetena osnovna sredstva in dolgoročna neopredmetena sredstva vodimo po modelu nabavne vrednosti v skladu s SRS 1 in 2. Ob začetnem prepoznavanju se tako sredstvo ovrednoti po nabavni vrednosti, ki zajema njegovo nakupno ceno, uvozne in druge nevračljive dajatve ter stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi za nameravano uporabo. Pa začetnem pripoznanju se sredstvo vrednoti po modelu nabavne vrednosti, pri čemer je knjigovodska vrednost opredmetenega osnovnega in dolgoročnega neopredmetenega sredstva razlika med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti. Nabavna vrednost osnovnih sredstev se tako zmanjšuje posredno z letnimi popravki te vrednosti, ugotovljenimi na podlagi letnih amortizacijskih stopenj. Amortizacije se obračunava po metodi enakomerne časovne amortizacije, amortizacijske stopnje pa so: 10% Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti 0% Zemljišča 3% Zgradbe 6% Deli gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin 20% Oprema 50% Programska oprema in računalniki Vrednost neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev se je glede na leto 2017 povečala za 54 % kot posledica obračunane amortizacije, izločitev in novih nabav. Največji vpliv na rast ima novo nabavljena nepremičnina - poslovni prostori društva - ki je evidentirana na nepremičninah v pridobivanju. V letu 2018 bo aktivirana. Za leto 2017 je bila obračunana amortizacija v vrednosti 43.872,22 €. Delno se je amortizacija osnovnih sredstev, nabavljenih pred 1. 1. 2007, krila iz dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Od investicij v osnovna sredstva izpostavljamo večje: • Nepremičnina v pridobivanju - nabavna vrednost novih poslovnih prostorov in pripadajoče priprava dokumentacije preureditve in idejne rešitve v skupni vrednosti 412.539,60 €. • Oprema v pridobivanju v skupni vrednosti 9.732,28 € (oprema za nove poslovne prostore) • Investicije v nepremičnine v vrednosti 3.861,02 € (zemljišča Danje 10 % delež lastništva in nepremičnine Bovec) • Investicija v opremo v skupni vrednosti 8.769,86 € (računalniška in druga oprema) • investicija v neopredmetena os. sredstva v višini 16.391,88 € (razni programi) IZLOČITVE OSNOVNIH SREDSTEV Poleg opreme odpisane pri inventurnem popisu, se je med letom odpisalo tudi zastarel program iz leta 2001 in uničen prenosnik. Obe sredstvi sta že v celoti amortizirani in odpis ne vpliva na rezultat poslovnega leta. V letu 2017 so se prodali stari poslovni prostori na Dvorakovi ulici 9. V času prodaje je nepremičnina s pripadajočimi deli beležila knjigovodsko vrednost 40.965,09 €. TABELA GIBANJA OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV ZEMLJIŠČA GRADBENI OBJEKTI OPREMA IN DI KI SE AMORTIZIRA NEPREMIČNINE V PRIDOBIVANJU OPREMA V PRIDOBIVANJU SKUPAJ V EUR Nabavna vrednost znižana za slabitev Stanje 261.374,56 556.486,36 253.816,36 3.145,69 0,00 1.074.822,97 1.01.2017 Povečanja 3.861,02 7.356,53 8.769,86 412.539,60 9.732,28 442.259,29 Odtujit., odpisi 119.071,34 31.430,51 150.501,85 Prekvalifikacija 0,00 Prevrednotenje 0,00 Stanje 31.12.2017 265.235,58 444.771,55 231.155,71 415.685,29 9.732,28 1.366.580,41 Popravek vrednosti Stanje 0,00 176.821,92 226.014,74 0,00 0,00 402.836,66 14 1.01.2017 Amortizacija 15.609,34 14.906,01 30.515,35 Odtujit.,odpisi 75.714,08 31.377,80 107.091,88 Prevrednotenje 0,00 Prekvalifikacija 0,00 Stanje 31.12.2017 0,00 116.717,18 209.542,95 0,00 0,00 326.260,13 Sedanja vrednost Stanje 31.12.2016 261.374,56 379.664,44 209.757,13 3.145,69 0,00 853.941,82 Stanje 31.12.2017 265.235,58 328.054,37 21.612,76 415.685,29 9.732,28 1.040.320,28 TABELA GIBANJA NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV OSTALA NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA ODLOŽENI STROŠKI RAZVIJANJA SKUPAJ V EUR Nabavna vrednost Stanje 188.157,29 188.157,29 1.01.2017 Povečanja 16.391,88 16.391,88 Odtujit., odpisi 0,00 Prekvalifikacija 0,00 Prevrednotenje 0,00 Stanje 31.12.2017 204.549,17 204.549,17 Popravek vrednosti Stanje 173.693,89 173.693,89 1.01.2017 Amortizacija 13.356,87 13.356,87 Odtujit.,odpisi 0,00 Prevrednotenje 0,00 Prekvalifikacija 0,00 Stanje 31.12.2017 187.050,76 187.050,76 Sedanja vrednost Stanje 31.12.2016 14.463,40 14.463,40 Stanje 31.12.2017 17.498,41 17.498,41 vir: interni podatki PZS Naložbenih nepremičnin društvo nima. DOLGORČNE FINANČNE NALOŽBE Dolgoročne finančne naložbe organizacija meri po nabavni vrednosti. Sestavni del dolgoročnih sredstev je 1.000 € dolgoročnih finančnih naložb - ustanovni delež Ustanove Avgusta Delavca. Glede na zadnji dan leta 2016 se stanje naložbe Ustanove Avgusta Delavca ni spremenilo. V primerjavi s preteklim letom se vrednost finančnih naložb ni spremenila. ZALOGE Zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje se vrednotijo po metodi proizvajalnih stroškov. Zmanjševanje zalog se vrednoti s pomočjo drsečih povprečnih cen. Postavka zaloge vsebuje zaloge materiala in trgovskega blaga, edicije in »nedokončano proizvodnjo« (v planinski založbi ali za nezaključene projekte). Prevrednotenje zalog na tržno vrednost se opravi s presojo vsake posamezne skupine zalog. V letu 2017 je bilo opravljeno prevrednotenje, saj je bilo ugotovljeno, da je tržna vrednost zalog nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Prevrednotenje je bilo opravljeno za skupno 36 edicij in artiklov trgovskega blaga. Artikli, ki se prodajajo, so se prevrednotili na tržno vrednost. Nekurantno blago pa se je po prevrednotenju evidentiralo v ločenem skladišču. Skupen učinek prevrednotenja na rezultat poslovanje je 69.759,26 €. Vrednost vseh zalog na 31. 12. 2017 je 100.281,59 €, v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 se je le ta zmanjšala za 50 %. Vrednost zaloge nedokončanih storitev je konec leta 3.749,98 € in vsebuje stroške nedokončanega projekta Alpe Adria. Čista iztržljiva vrednost zalog na dan 31. 12. 2017 je 235.507,14 €. VREDNOST ZALOG SKUPAJ S TRGOVSKIM BLAGOM zač. st. vr. zalog končno st. vr. zalog 2007 515.876,78 485.565,68 2008 485.565,68 506.055,73 2009 506.055,73 409.965,77 2010 409.597,68 410.586,58 2011 410.586,58 400.414,24 2012 401.414,24 409.436,23 2013 409.436,23 285.147,35 2014 285.147,35 239.445,20 2015 239.445,20 216.155,91 2016 216.155,91 200.562,23 2017 200.562,23 100.281,59 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 15 TERJATVE V poslovnih knjigah se terjatve izkazujejo kot kratkoročne in dolgoročne. Poslovne terjatve se izkazujejo po vrednosti, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Društvo mora terjatve oslabiti, če oceni, da je njihova poplačljiva vrednost manjša od knjigovodske. Postavke, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, se preračunajo po tečaju ECB na dan 31. 12. 2017. Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih terjatev do kupcev v Sloveniji in tujini, terjatve za DDV, terjatve za dane predujme in varščine, terjatve iz naslova zahtevkov za sofinanciranje, dane akontacije - skupaj v vrednosti 134.331,84 €. Glede na stanje konec leta 2016 gre za znižanje za 30 %. Najvišje znižanje je pri terjatvah iz naslova zahtevkov za sofinanciranje, ker je večina zahtevkov plačanih. 120 Terjatve v državi 121 Terjatve v tujini 125 Terjatve do članov 164 Druge kratkoročne terjatve Nezapadlo 19.649,19 3.383,66 5.259,96 31.921,38 Zapadlo od 0-30 dni 20.692,91 470,31 3.102,89 0,00 Zapadlo 30-60 dni 9.648,99 45,76 0,00 7.459,25 Zapadlo 60-90 dni 3.282,50 0,00 0,00 0,00 Zapadlo 90-180 dni 24,30 0,00 0,00 0,00 Zapadlo nad 180 dni 0,00 0,00 0,00 118,58 SKUPAJ 53.297,89 3.899,73 8.362,85 39.499,21 Izpostavljenost tveganjem je nizka. DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva se vrednotijo v skladu s SRS 7, so gotovina v blagajni, denarna sredstva na vpogled na računih pri Delavski hranilnici ter Abanki in sredstva na prehodnih računih v skupni vrednosti 114.842,28 €. V primerjavi s preteklim letom je stanje sredstev na zadnji dan leta za 26 % višje. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoročne razmejitve se vrednotijo v skladu s SRS 11. Nanašajo se na obdobje krajše od 12 mesecev. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene oz. vnaprej plačane stroške v vrednosti 27.843,57 € (zavarovanje, članske nalepke za članarino 2018, naročnino, gorivo za ogrevanje PUS Bavšica, akontacija in prvi obrok za izvedbo tekme SP v Kranju, račun za program usposabljanj, sredstva Eko sklada prejeta v letu 2018 ). Glede na leto 2017 so se kratkoročne aktivne časovne razmejitve povišale za 31 %. ZABILANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Zunaj bilančna sredstva in obveznosti zajemajo evidenčno knjiženo vrednosti komisijskega blaga na zalogi na 31.12.2017 v višini 32.409,60 €, 1.530 € predstavlja zastavitev 10 % deleža na nepremičnini Dom na Črni prsti po kreditni pogodbi PG-1022477 med Planinskim društvom Podbrdo in Novo KBM in 12.100 € za višino odobrenega limita plačilne kartice MC pri Delavski hranilnici. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŠTVENI SKLAD Društveni sklad je lastni vir financiranja društva. Presežek prihodkov v bilanci stanja na dan 31. 12. 2017 povečuje društveni sklad, porablja pa se za delovanje društva. V poslovnih knjigah se presežek prihodkov ali odhodkov evidentira po stroškovnih nosilcih komisij. Društveni sklad je sestavljen iz sklada od denacionalizacije (5.120,01 €), iz presežka prihodkov in odhodkov iz preteklih obdobij in presežka prihodkov iz tekočega obdobja. Zaradi presežka prihodkov nad odhodki za leto 2017 se je glede na 2016 povečal za 235.212,23 € oz. za 98%. VREDNOST DRUŠTVENEGA SKLADA NA ZADNJI DAN POSLOVNEGA LETA 31.12.2007 156.507 31.12.2008 151.614 31.12.2009 298.494 povečanja sklada za Štuhcev dom v vrednosti 35.770 € in pozitivnega rezultata poslovanja 31.12.2010 261.843 zmanjšanje glede na 2009 zaradi prenosa sr. iz naslova denac. na PD Slovenska Bistrica, odprava sklada Štuhcev dom 31.12.2011 273.189 31.12.2012 274.477 31.12.2013 262.832 120 letnica slovenskega planinstva 31.12.2014 275.159 31.12.2015 279.902 31.12.2016 280.929 31.12.2017 555.576 prodaja stare poslovne stavbe Vir: Skupščinska obvestila (bilance stanja na zadnji dan leta), bilanca stanja na dan 31.12.2017 REZERVACIJE IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se vrednotijo v skladu s SRS 10. Med pasivnimi časovnimi razmejitvami izkazujemo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v povezavi z osnovnimi sredstvi, ki se v prihodke prenašajo sorazmerno z obračunano amortizacijo ustreznega sredstva, dolgoročno razmejene prihodke v povezavi s posameznimi projekti ter škodnimi premijami. 16 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se sorazmerno zmanjšujejo za prenos v vrednosti amortizacije osnovnih sredstev, ki so bila nabavljena pred letom 2007, za porabo proizvodov, nabavljenih leta 2005 in prej in za porabljena sredstva projektov Life Sustainhuts. V letu 2017 so se razmejitve znižale tudi za prodajo starih poslovnih prostorov v pripadajočem deležu. V 2017 so se povečale dolgoročne rezervacije za sredstva vpisanega delnega lastništva pri treh nepremičninah za 3,00 € in za projekt Erasmus+ v višini 28.604,00 €. Skupno zmanjšanje pa znaša 110.701,10 €. Sredstva Erasmus+ še niso bila dokončno koriščena v obračunskem letu, ker se projekt nadaljuje v letu 2018. Skupna vrednost na zadnji dan leta 2017 znaša 559.644,94 €, glede na primerjano stanje je nižja za 13 %. GIBANJE DOLGOROČNIH REZERVACIJ IN PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV Dolgoročne rezervacije in PČR 31.12.2016 Oblikovanje Zmanjšanje 31.12.2017 os. sredstva 570.817,05 3,00 49.403,90 521.416,15 material založbe 33.124,63 0,00 22.166,54 10.958,09 amort. PUS Bavšica 13.200,25 0,00 2.233,03 10.967,22 Članstvo - škod. premije 8.900,93 0,00 0,00 8.900,93 amort. plez. stene 3.243,75 0,00 3.243,75 0,00 Life Sustainhuts 12.452,43 0,00 12.452,43 0,00 Erasmus+ 0,00 28.604,00 21.201,45 7.402,55 SKUPAJ 641.739,04 28.607,00 110.701,10 559.644,94 DOLGOVI Poslovne obveznosti se izkazujejo ločeno kot dolgoročne in kratkoročne. Kratkoročne poslovne obveznosti se izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin (faktur, dobropisov, pogodb). Zneski dolgoročnih poslovnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju, se v bilanci izkažejo med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi. Kratkoročne poslovne obveznosti zajemajo vse obveznosti do dobaviteljev, obveznosti za decembrske plače zaposlencev, obveznosti za plačilo decembrskega DDV, obveznosti iz naslova obračunanih izplačil iz drugega pogodbenega razmerja in obveznosti za povračila stroškov prostovoljcem. Skupna vrednost na dan 31. 12. 2017 je 275.283,17 € in je za 17 % višja od primerjane. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se vrednotijo v skladu s SRS 11. Zajemajo vnaprej vračunane stroške revizije in zaključnega računa, vračunane stroške poračuna zavarovanja za leto 2017, stroške leta 2017 po računih knjiženih v leto 2018, delno vračilo nakazanih sredstev iz razpisa Urada za zamejce, odložene prihodke iz naslova ureditve geodetskega načrta, odložene prihodke iz naslova prodaje naročnine Planinskega vestnika za leto 2018, odložene prihodke iz naslova prodaje darilnih bonov in DDV od danega predujma. Skupna vrednost časovnih razmejitev znaša 45.205,09 €. V primerjavi s preteklim obdobjem so se zvišale za 39%. Društvo nima pomembnih obveznosti, ki niso prikazane v bilanci stanja, prav tako od dneva bilanciranja do potrditve računovodskih izkazov ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi pomembno spreminjali finančni položaj društva. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZ OPRAVLJANJA PRIDOBITNE DEJAVNOSTI ZA LETO 2017 Delež pridobitne dejavnosti v letu 2017 predstavlja 46,38 % celotnih prihodkov. Delež združenih odhodkov po zgoraj omenjenih kriterijih pa predstavlja 48,12 % celotnih odhodkov. Na višji delež odhodkov pridobitne dejavnosti vpliva tudi slabitev zalog v letu 2017, ki v celoti bremenijo pridobitno dejavnost str. nosilca 6. Prihodki od pridobitne dejavnosti 1.115.987,94 Dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 0,00 Dotacije iz drugih fundacij, skladov, ustanov 0,00 Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov 1.114.321,02 Drugi prihodki 1.666,92 Finančni prihodki (obresti) 0,00 Odhodki od pridobitne dejavnosti 1.037.461,23 Stroški porabljenega materiala in trgovskega blaga 112.197,45 Stroški storitev 646.423,51 Stroški dela 170.023,13 Dotacije drugim pravnim osebam 31.142,94 Odpisi vrednosti 19.829,29 Drugi odhodki iz dejavnosti 34.553,61 Finančni odhodki (obresti) 29,00 Drugi odhodki 9.486,68 Davek od dohodkov pravnih oseb 13.775,62 Presežek prihodkov / odhodkov od pridobitne dejavnosti 78.526,71 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Prihodki in odhodki so vrednoteni s strogim upoštevanjem predpostavke o nastanku poslovnega dogodka, pri čemer v rezultatu sodelujejo le tisti stroški, ki so povezani s prihodki obračunskega obdobja, ter v obračunskem obdobju ugotovljeni prihodki in odhodki prejšnjih let. Stroški, ki so povezani z učinki naslednjega obračunskega obdobja, so razmejeni. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 17 Matična Ime poslovnega subjekta številka: 5145368000 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Status: 1 Sedež poslovnega subjekta Ob železnici 30a, 1000 LJUBLJANA PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA v obdobju od 1.1. do 31.12.2017 v EUR s centi Konto Postavka Oznaka za AOP Znesek Tekočega leta Prejšnjega leta 1 2 3 4 5 index del 76 A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 110 1.924.640,29 1.777.755,53 1,08 60, del 61, 63 B. POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 121 0,00 0,00 60, del 61, 63 C. ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 122 101.164,70 19.462,76 5,20 79 Č. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 123 0,00 0,00 del 76 D. SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI 124 0,00 0,00 del 76 E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 125 565.817,23 36.582,98 15,47 60, 61, 63, 76, 79 F. KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA (110+121-122+123+124+125) 126 2.389.292,82 1.794.875,75 1,33 40, 41, 43, 44, 47, 48, del 70, 72 G. POSLOVNI ODHODKI (128+139+144+148) 127 2.103.637,56 1.795.240,52 1,17 40, 41, del 70 I. Stroški blaga, materiala in storitev (129+130+134) 128 1.575.843,32 1.342.403,87 1,17 del 70 1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 129 24.490,48 9.462,90 40 2. Stroški porabljenega materiala 130 195.454,85 152.808,00 41 3. Stroški storitev 134 1.355.897,99 1.180.132,97 47 II. Stroški dela (140 do 143) 139 332.922,67 309.144,79 1,08 del 47 1. Stroški plač 140 251.758,51 231.404,26 del 47 2. Stroški pokojninskih zavarovanj 141 22.304,06 20.483,36 del 47 3. Stroški drugih socialnih zavarovanj 142 18.284,78 16.801,51 del 47 4. Drugi stroški dela 143 40.575,32 40.455,66 18 43, 72 III. Odpisi vrednosti (145 do 147) 144 46.197,82 46.344,63 1,00 43 1. Amortizacija 145 43.872,22 44.075,12 del 72 2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 146 52,71 3,00 del 72 3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 147 2.272,89 2.266,51 44, 48 IV. Drugi poslovni odhodki 148 148.673,75 97.347,23 60, 61, 63, 76, 79, 40, 41, 43, 44, 47, 48, del 70, 72 H. PRESEŽEK POSLOVNIH PRIHODKOV (126-127) 151 285.655,26 0,00 60, 61, 63, 76, 79, 40, 41, 43, 44, 47, 48, del 70, 72 I. PRESEŽEK POSLOVNIH ODHODKOV (127-126) 152 0,00 364,77 0,00 77 J. FINANČNI PRIHODKI (155+160+163) 153 202,97 59,38 3,42 del 77 I. Finančni prihodki iz deležev 155 0,00 0,00 del 77 II. Finančni prihodki iz danih posojil 160 5,02 6,24 del 77 III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 163 197,95 53,14 74 K. FINANČNI ODHODKI (168+169+174) 166 65,30 37,11 1,76 del 74 I. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 168 0,00 0,00 del 74 II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 169 65,30 2,58 del 74 III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 174 0,00 34,53 78 L. DRUGI PRIHODKI 178 1.666,75 1.400,96 75 M. DRUGI ODHODKI 181 23.620,26 31,76 80 N. PRESEŽEK PRIHODKOV (151-152+153-166+178-181) 182 263.839,42 1.026,70 256,98 80 O. PRESEŽEK ODHODKOV (152-151 -153+166-178+181) 183 0,00 0,00 del 81 P. DAVEK OD DOHODKOV 184 28.627,19 0,00 del 81 R. ČISTI PRESEŽEK PRIHODKOV OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (182-184) 186 235.212,23 1.026,70 229,10 89 S. ČISTI PRESEŽEK ODHODKOV OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (183+184) oz. (184-182) 187 0,00 0,00 del 80 Š. Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij 187a 0,00 0,00 *POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA PODLAGI DELOVNIH UR V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (na dve decimalki) 188 12,83 11,70 ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA 189 12 12 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 19 PRIHODKI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE so v primerjavi s preteklim obdobjem narasli za 8 %. Zajemajo pa: Dotacije iz proračuna in drugih javnih sredstev, dotacije Fundacije za šport V to vrsto prihodkov so zajeti prihodki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Urada za mladino, prihodki iz naslova javnih del, Urada za Slovence v zamejstvu, Ministrstva za zdravje in pa mednarodni viri financiranja (Erasmus+ in Life Sustainhuts). Vključeni so tudi prihodki Eko sklada in Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS ter dotacije Fundacije za šport. Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb Vrednost donacij sestavlja dohodnina fizičnih oseb, donacije za obnovo planinskih poti in plezališč (zbiranje s sms-ji), za reprezentanci v športnem plezanju in donacije za preventivne dejavnosti. Članarine in prispevki članov Vrednost članarine je sestavljena iz prihodkov, s katerimi pokrivamo materialne stroške članarine (članske znamkice, izkaznice, poštnino za izkaznice, vzdrževanje programa za članarino) in zavarovanje članov ter pripadajočega dela članarine PZS. Prihodki od prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in materiala Zajeti so vsi prihodki planinske trgovine, revije Planinski vestnik, koledarja, usposabljanja kadrov, sponzorstev, najemnin, drugega materiala in storitev. Vključeni so tudi prihodki od licenc pri komisiji za športno plezanje, prihodki od vstopnin, registracije klubov, drugi prihodki iz dejavnosti. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI vključujejo prihodke iz naslova razlike med prodajno in knjigovodsko vrednostjo prodane poslovne stavbe, prihodke prenesene iz dolgoročnih razmejitev iz naslova starih zalog in amortizacije osnovnih sredstev in druge poslovne prihodke. V primerjavi s preteklim letom so narasli za 543 %, predvsem na račun razlike pri prodaji nepremičnine. ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG pomeni razliko med nastalimi stroški edicij, ki so bili preneseni v zalogo (nove edicije 2017), in vrednostjo prodanih edicij v letu 2017. V tej vrednosti je vključena tudi slabitev vrednosti zalog nekaterih edicij, ki je bila narejena zaradi zastarelosti in slabih možnosti prodaje (69.759,26 €). FINANČNE PRIHODKE predstavljajo obresti za sredstva na transakcijskem računu in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Narasli so za 242 %. DRUGI PRIHODKI: zabeležena je razlika med nakazili Petrola za plačano članarino ter dejansko registriranimi člani, ki so članarino plačali preko Petrolovih servisov, vključena je tudi odškodnina po zaključenem postopku proti Klimahitu (razlitje vode v skladišču leta 2010). Povišali so se za 19 %. ODHODKI POSLOVNI ODHODKI Poslovni odhodki so sestavljeni iz stroškov blaga, materiala in storitev, stroškov dela, odpisov vrednosti in drugih poslovnih odhodkov. V skupni vrednosti so se glede na primerjano leto povečali za 17 %. Stroški blaga, materiala in storitev so za 17 % višji kot leta 2016 in vključujejo stroške prodanega blaga, stroške porabljenega materiala in stroške storitev. Stroški dela so se glede na leto 2016 povišali za 8 %, sestavljajo jih stroški plač, stroški pokojninskih zavarovanj, stroški drugih socialnih zavarovanj in drugi stroški dela. Odpisi vrednosti ostajajo na ravni leta 2016. Vključeni so stroški amortizacije, prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih. Drugi poslovni odhodki so se povečali za 53 %. Presežek poslovnih prihodkov nad odhodki znaša 285.655,26 €. FINANČNI ODHODKI so glede na leto 2016 narasli za 76 %. DRUGI ODHODKI so se povečali, vrednost je narasla na 23.620,26 €. PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI Za leto 2017 je zabeležen presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti 263.839,42 €, davek od dohodkov pravnih oseb je obračunan v vrednosti 28.627,19 €. Tako znaša čisti presežek prihodkov obračunskega obdobja 235.212,23 €. DRUGO Za potrebe DDV vodimo ločene evidence: za postavke, ki se v celoti nanašajo na obdavčen promet, in na postavke, ki se nanašajo na promet, pri katerem ni pravice do odbitka. Za skupne stroške oz. tiste, katerih se ne da ločiti med obema vrstama prometa, uporabljamo odstotek odbitka, ki je bil določen na podlagi odbitnega deleža. 20 Datum in kraj nastanka letnega poročila: 28. februar 2018, Planinska zveza Slovenije, Ob železnici 30A, Ljubljana Poročilo je bilo obravnavano na Nadzornem odboru Planinske zveze Slovenije v marcu 2018. Planinska zveza Slovenije je v skladu s 27. členom Zakona o društvih zavezana k revidiranju računovodskih izkazov. Revizijo je opravila BDO Revizija d. o. o. - novembra 2017 se je izvajala predhodna faza revizije, končna pa marca 2018. Revizorjevo poročilo je sestavni del tega poročila. PRILOGA FINANČNEMU POROČILU: BILANCA STANJA ZA AJPES PODATKI IZ BILANCE STANJA na dan 31.12.2017 v EUR s centi Konto Postavka Oznaka za AOP Znesek Tekočega leta Prejšnjega leta 1 2 3 4 5 00, 01, 02, 03, 04, 05, 06, 07, 08, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 30, 31, 32, 60, 61, 63, 65, 66, 67 SREDSTVA (002+032+053) 001 1.436.117,99 1.191.462,31 00, 01, 02, 03, 04, 05, 06, del 07, del 08, del 13 A. DOLGOROČNA SREDSTVA (003+010+018+019+027) 002 1.058.818,69 687.449,71 del 00, del 08, del 13 1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne ' časovne razmejitve (004+009) 003 17.498,41 14.463,40 del 00, del 08, del 13 1. Neopredmetena sredstva 004 17.498,41 14.463,40 del 00 2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 009 0,00 del 00, 02, 03, 04, 05, del 08, del 13 II. Opredmetena osnovna sredstva 010 1.040.320,28 671.986,31 01 III. Naložbene nepremičnine 018 0,00 06, del 07 IV. Dolgoročne finančne naložbe (020+024) 019 1.000,00 1.000,00 06 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 020 1.000,00 1.000,00 del 07 2. Dolgoročna posojila 024 0,00 0,00 del 08 V. Dolgoročne poslovne terjatve 027 0,00 0,00 del 07, del 08, 10, 11, 12, del 13, 14, 15, 16, 17, 18, 30, 31, 32, 60, 61, 63, 65, 66, 67 B. KRATKOROČNA SREDSTVA (033+034+040+048+052) 032 349.455,71 482.742,84 67 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 033 0,00 0,00 del 13, 30, 31, 32, 60, 61, 63, 65, 66 II. Zaloge 034 100.281,59 200.562,23 del 07, 17, 18 III. Kratkoročne finančne naložbe (041+045) 040 0,00 0,00 17 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 041 0,00 0,00 del 07, 18 2. Kratkoročna posojila 045 0,00 0,00 del 08, 12, del 13, 14, 15, 16 IV. Kratkoročne poslovne terjatve 048 134.331,84 190.881,33 10, 11 V. Denarna sredstva 052 114.842,28 91.299,28 19 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 053 27.843,59 21.269,76 del 99 Zunajbilančna sredstva 054 46.039,60 47.599,74 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 90, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (056+072+075+085+095) 055 1.436.117,99 1.191.462,31 90, 92, 93, 94, 95 A. SKLAD (056a+067+301) 056 555.576,11 280.928,71 90, 92, 93 I. Društveni sklad 056a 555.576,11 280.928,71 94 II. Revalorizacijske rezerve 067 0,00 0,00 95 m Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni . vrednosti 301 0,00 0,00 96 B REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE . RAZMEJITVE (073+074) 072 559.644,94 641.739,04 del 96 1. Rezervacije 073 0,00 0,00 del 96 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 074 559.644,94 641.739,04 del 97, del 98 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (076+080) 075 408,68 673,46 del 97 del 98 I. Dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti 076 080 408,68 0,00 673,46 0,00 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, del 97, del 98 Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (086+087+091) 085 275.283,17 235.587,39 21 I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 086 0,00 0,00 27, del 97 22, 23, 24, 25, 26, 28, del 98 II. Kratkoročne finančne obveznosti III. Kratkoročne poslovne obveznosti 087 091 0,00 275.283,17 0,00 235.587,39 29 D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 095 45.205,09 32.533,71 del 99 Zunajbilančne obveznosti 096 46.039,60 47.599,74 Urša Mali Biro Bonus d. o. o. Matej Planko Bojan Rotovnik strok. del. v rač. računovodski servis generalni sekretar PZS predsednik PZS 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 21 k točki 4 IBDO Tel: +386 153 00 920 Fax: +386 1 53 00 921 ¡nfo@bdo.sii www.bdo.si Cesta v Mestni log 1 SI-1000 Ljubljana Slovenija POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA Ustanoviteljem: Planinska zveza Slovenije Ob železnici 30a 1000 Ljubljana Mnenje Revidirali smo računovodske izkaze Planinske zveze Slovenije, ki vključujejo bilanco stanja na dan 31. decembra 2017 in izkaz poslovnega izida za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije. Po našem mnenju priloženi računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj Planinske zveze Slovenije na dan 31. decembra 2017 ter njen poslovni izid za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ter posebnim SRS 33 Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah. Podlaga za mnenje Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (MSR). Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov. V skladu s Kodeksom etike za računovodske strokovnjake, ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od družbe in, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezni kot osnova za naše revizijsko mnenje. Druge informacije Za druge informacije je odgovorno poslovodstvo. Druge informacije obsegajo poročilo o poslovanju društva, ki je sestavni del letnega poročila Planinske zveze Slovenija vendar ne vključujejo računovodskih izkazov in našega revizorjevega poročila o njih. Naše mnenje o računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne izražamo nobene oblike zagotovila. V povezavi z opravljeno revizijo računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi ali so druge informacije pomembno neskladne z računovodskimi izkazi, zakonskimi zahtevami ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali se kako drugače kažejo kot pomembno napačne. Če na podlagi opravljenega dela zaključimo, da obstaja pomembno napačna navedba drugih informacij, moramo o takih okoliščinah poročati. V zvezi s tem ni nič takega, o čemer bi morali poročali. Poročilo o poslovanju društva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. BDO Revizija d.o.o., slovenska družba z omejeno odgovornostjo, je Članica BDO International Limited, britanske družbe "limited by guarantee" in je del mednarodne BDO mreže med seboj neodvisnih družb Članic Okrožno sodišče v Ljubljani, vi št 1/26892/00, osnovni kapital: 9 736,66 EUR, matična št: 5913691, ID št za DDV: SI94637920 22 BDO Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ter Zakonom o društvih in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake. Poslovodstvo je pri pripravi računovodskih izkazov društva odgovorno za oceno njegove sposobnosti, da nadaljuje kot delujoče podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje, razen če namerava poslovodstvo društvo likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo. Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z MSR, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamič ali skupaj, vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov. Med izvajanjem revidiranja v skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako: prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, bodisi zaradi napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili napačne navedbe, ki izvira iz prevare, je višje od tistega, povezanega z napako, saj prevara lahko vključuje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napačno razlago ali izogibanje notranjih kontrol; opravimo postopke preverjanja in razumevanja notranjih kontrol, pomembnih za revizijo z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenja o učinkovitosti notranjih kontrol družbe; presodimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva; na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliščin, ki zbujajo dvom v sposobnost društva , da nadaljuje kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o LKtneznnsti poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja, kot podlage račutiovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja v računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila. Vendar kasnejši dogodki ali okoliščine lahko povzročijo prenehanje organizacije kot delujočega podjetja; ovrednotimo splošno predstavitev, strukturo, vsebino računovodskih izkazov vključno z razkritji, in ali računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena predstavitev; poslovodstvo med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času revidiranja in pomembnih revizijskih ugotovitvah vključno s pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med našo revizijo. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 23 IBDO Odstavek o drugih zakonskih zadevah V skladu z Zakonom o društvih je revizorjeva odgovornost tudi, da oceni, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene nepridobitne dejavnosti določene v temeljnem aktu društva. Poslovno leto 2017 je društvo zaključilo s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 235.212€, za ta znesek se je povečal društveni sklad, kar je skladno z zakonskimi zahtevami ter temeljnim aktom društva. Ljubljana, 8.3.2017 BDO Revizija d.o.o. Cesta v Mestni log 1, Ljubljana Mag. Nadja Kranjc Pooblaščena revizorka jouO BDO RevW|a d.o.o. Or-ifba la revidiran|e © Direktorica BLIŽA SE ROK ZA ODDAJO RAZLIČNIH LETNIH POROČIL a h Društvamoratedotorka,3.aprila2018,oddatiletnoporočilonaAgencijoRepublikeSlovenije I za javnopravne evidence in storitve - AJPES. Poročilo lahko oddate preko spleta, navodila in - I vse ostalo najdete naspletni strani www.ajpes.si/Letna_porocila/Predlozitev/Drustva/Splosno w 1 m □ Društva, vpisana v razvid prostovoljskih organizacij, morajo do sobote, 31. marca 2018, oddati poročilo o opravljenih prostovoljskih urah, društva s statusom delovanja v javnem interesu pa tudi poročilo o delu v preteklem letu. Poročilo lahko oddate preko elektronske pošte. Obrazce in navodila najdete na spletni strani www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/ direktorat_za_sport/status_drustva_ki_deluje_v_javnem_interesu_na_podrocju_sporta/. 24 k točki 2 POJASNILA FINANČNEGA POROČILA ZA LETO 2017 PZS spremlja prihodke in odhodke tudi interno, po dogovorjenih kriterijih: po vrstah prihodkov in odhodkov ter po stroškovnih mestih. 1. FINANČNO POROČILO PO VRSTAH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 2017 PRIHODKI Poročilo 2016 Poročilo 2017 koeficient Prihodki od dejavnosti por17/por16 1. Dotacije iz prorač. in drugih javnih sredstev 203.625,99 334.109,09 1,64 1.1. iz razpisov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 188.707,49 282.460,00 1,50 1.2. iz razpisa Urada za mladino* 14.918,50 9.818,49 0,66 1.3. iz razpisa ESS - evropskih socialnih skladov 0,00 1.4. iz drugih javnih sredstev 0,00 41.830,60 2. Dotacija iz fundacij, skladov in ustanov 295.560,27 214.590,23 0,73 2.1. iz razpisov Fundacije za šport RS po pos. progr.* 275.584,00 199.144,72 0,72 2.2. črpanje dolgoročnih časovnih razmejitev 19.976,27 15.445,51 0,77 3. Mednarodni viri financiranja 18.258,97 64.540,78 3,53 4. Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb 26.134,57 26.439,97 1,01 4.1. za ostalo dejavnost 16.402,13 16.254,27 0,99 4.2. od dohodnine fizičnih oseb 9.732,44 10.185,70 1,05 5. Članarine in prispevki članov 609.343,12 629.859,90 1,03 5.1. članarina in stroški vezani na članarino (bruto) 586.374,52 629.859,90 1,07 5.2. prispevek iz reciprocitete - prenos v 3. 22.968,60 0,00 6. Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov 611.650,67 616.380,45 1,01 6.1. planinska trgovina (brez koledarja) 109.236,88 107.250,28 0,98 6.2. Planinski vestnik 130.190,88 123.765,51 0,95 6.3. koledar 43.991,35 43.386,15 0,99 6.4. usposabljanje kadrov 163.846,08 138.010,88 0,84 6.5. sponzorstvo, oglasi 94.285,83 106.568,10 1,13 6.6. najemnine 20.898,13 17.889,02 0,86 6.7. drug material in storitve 49.201,52 79.510,51 1,62 7. Ostali prihodki od dejavnosti 48.164,92 602.974,66 12,52 7.1. prihodki od licenc 10.026,00 10.622,00 1,06 7.2. prihodki od vstopnin, registracija 25.403,68 33.111,00 1,30 7.3. ostali prihodki iz dejavnosti 8.487,97 553.810,05 65,25 7.4. prihodki javna dela 4.247,27 5.431,61 1,28 8. Finančni prihodki (obresti) 59,38 202,97 3,42 9. Drugi prihodki 3.000,96 3.229,19 1,08 9.1. od odškodnin, tožb, premij 1.600,00 1.500,00 0,94 9.2. drugi izredni prihodki 1.400,96 1.729,19 1,23 10. Povečanje / Zmanjšanje vrednosti zalog -19.462,76 -101.164,70 5,20 SKUPAJ PRIHODKI PO BILANCI 1.796.336,09 2.391.162,54 1,33 interni prihodki 219.060,85 320.224,40 1,46 PRIHODKI z vključenimi internimi prihodki 2.015.396,94 2.711.386,94 1,35 Poročilo 2016 Poročilo 2017 koeficient ODHODKI por17/por16 1. Stroški porablj. materiala in trgov. blaga 150.600,90 212.681,76 1,41 1.1. material, trgovsko blago 94.426,31 107.078,69 1,13 1.2. oprema 16.492,35 16.303,06 0,99 1.3. energija 21.847,20 23.955,82 1,10 1.4. drobni inventar 17.835,04 65.344,19 3,66 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 25 2. Stroški storitev 1.183.794,98 1.353.267,24 1,14 2.1. vzdrževanje opreme 44.189,46 61.670,83 1,40 2.2. avtorski honorarji in pogodbeno delo 103.021,15 96.361,47 0,94 2.3. prevozi 34.044,94 61.783,18 1,81 2.4. poštne, telefonske in internetne storitve 58.285,60 59.643,69 1,02 2.5. komunalne storitve 888,90 1.584,55 1,78 2.6. tiskarske storitve 78.942,59 62.522,46 0,79 2.7. Čiščenje, varovanje 6.601,81 6.838,07 1,04 2.8. odvetniške storitve 533,20 9.022,11 16,92 2.9. delo preko študentskega servisa 4.926,07 4.166,40 0,85 2.10. stroški promocij, oglasi, sponzorstva 52.818,28 57.104,75 1,08 2.11. reprezentanca 18.200,62 19.792,75 1,09 2.12. stroški na tekmah in treningih 90.717,26 113.265,43 1,25 2.13. stroški na odpravah 12.603,91 40.415,05 3,21 2.14. stroški na usposabljanjih (brez prehrane in inštruktorjev) 22.280,99 24.027,76 1,08 2.15. storitve (kotizacije, prevajanje, lektura, bančne storitve) 12.905,50 13.836,48 1,07 2.16. povračila potnih stroškov 175.848,16 190.726,79 1,08 2.17. prehrana za usposabljanja in druge planinske dejavnosti 63.811,57 57.226,61 0,90 2.18. zavarovanja 232.358,05 248.108,65 1,07 2.19. najem prostorov, opreme 42.773,84 48.445,04 1,13 2.20. izdel. kart,fotografij, graf. priprave, fotokop., graviranje, izd. položnic 31.179,68 30.500,47 0,98 2.21. druge storitve 73.909,16 119.622,27 1,62 2.22. stroški storitev - edicije 22.954,24 23.506,74 1,02 2.23. stroški projektov - zaloge 3.095,69 3. Stroški dela 317.152,78 342.817,11 1,08 3.1. bruto plače 231.404,26 251.758,51 1,09 3.2. prispevki delodajalca na plače 37.284,87 40.588,84 1,09 3.3. drugi stroški dela (regres, prevozi, prehrana) 40.455,66 40.575,32 1,00 3.4. povračila stroškov zaposlencev 8.007,99 9.894,44 1,24 4. Donacije drugim pravnim osebam 47.964,99 63.572,21 1,33 4.1. sredstva MDO kot donacije društvom - prenos v 4.3. 3.901,44 0,00 4.2. sredstva za delo mladinskih odsekov* 13.713,55 4.413,43 0,32 4.3. donacije PD in drugim* 2.850,00 12.345,31 4,33 4.4. dejavnost Slovenskega planinskega muzeja 27.500,00 27.500,00 1,00 4.5. donacije za planinske poti - del iz 4.3. 0,00 19.313,47 0,00 5. Amortizacija, investiranje 44.075,12 43.872,22 1,00 6. Drugi odhodki iz dejavnosti 15.166,76 15.460,90 1,02 6.1. članarine mednarodnim in domačim organizacijam 15.166,76 15.460,90 1,02 7. Finančni odhodki (obresti, slabitev finančne naložbe) 37,11 65,30 1,76 8. Drugi odhodki 36.516,75 95.586,38 2,62 8.1. popravki vrednosti - odpisi 2.269,51 2.325,60 1,02 8.2. ostali odhodki ki niso povezani s posl. učinki 31,76 23.620,26 743,71 8.3. takse za odprave, tekme, carine, pristojbine 34.215,48 69.640,52 2,04 SKUPAJ ODHODKI PO BILANCI 1.795.309,39 2.127.323,12 1,18 interni odhodki 219.060,85 320.224,40 1,46 ODHODKI z vključenimi internimi odhodki 2.014.370,24 2.447.547,52 1,22 Presežek prihodkov/odhodkov obračunskega leta 1.026,70 263.839,42 9. Davek od dohodkov pravnih oseb 0,00 28.627,19 Čisti presežek prihodkov/odhodkov obračunskega leta (presežek - davek) 1.026,70 235.212,23 229,10 *Dejansko prejeta sredstva iz Fundacije za šport za leto 2017 znašajo 208.852 €, Urada za mladino pa 14.918,50 €. Razlika v preglednici je nastala zato, ker smo del sredstev iz teh dveh postavk namenili društvom. Tako sta v isti vrednosti zmanjšani tudi postavki sredstev za delo mladinskih odsekov in donacije PD in drugim. Za obnovo planinskih poti smo društvom sofinancirali nakup smernih tabel v vrednosti 6.807,23 € iz sredstev Fundacije za šport, za planinske tabore pa smo mladinskim odsekom namenili 8.000,01 € iz sredstev Fundacije za šport (2.900 €) in Urada za mladino (5.100,01 €). 26 PRIHODKI Dotacije iz proračuna in drugih javnih sredstev V to vrsto prihodkov so zajeti prihodki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Urada za mladino in drugih javnih sredstev. V skupni vrednosti so se povečali za 64 % v primerjavi s preteklim letom. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nam je odobrilo za 50 % več sredstev (predvsem za reprezentanci v športnem plezanju in alpinizmu ter za program športne rekreacije), na novo pa smo bili uspešni na razpisih Ministrstva za zdravje, Ekoskada in Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Dotacije od fundacij, skladov in ustanov Iz razpisov Fundacije za šport smo prejeli manj sredstev kot leta 2016, zmanjšala se je tudi vrednost črpanja dolgoročnih časovnih razmejitev v primerjavi s preteklim letom, in sicer za 23 %. Mednarodni viri financiranja Zaradi vsebinske ustreznosti smo v mednarodne vire financiranja prestavili tudi sredstva reciprocitete (v prejšnjih obdobjih so bila samostojna postavka), ki dopolnjujejo pridobljena sredstva na mednarodnih razpisih (Erazmus+, Life Sustainhuts). V ta vir smo vključili tudi s pogodbo dogovorjeno vrednost Češke planinske zveze za koriščenje reciprocitete njihovih članov v slovenskih planinskih kočah. Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb Vrednost donacij sestavlja dohodnina fizičnih oseb, donacije za obnovo planinskih poti in plezališč (zbiranje s sms-ji), za reprezentanci v športnem plezanju in donacije za preventivne dejavnosti. Vrednost se je glede na leto 2016 povečala za 1 %. Članarine in prispevki članov Vrednost članarine je sestavljena iz prihodkov, s katerimi pokrivamo materialne stroške članarine (članske znamkice, izkaznice, poštnino za izkaznice, vzdrževanje programa za članarino) in zavarovanje članov ter pripadajočega dela članarine PZS. Glede na leto 2016 se je povečala za 7 %, kar pa ni posledica samo večjega števila članov in spremenjene strukture, ampak tudi tega, da smo v letu 2016 namenili dvajset tisoč € iz članarine za geodetski načrt. Prispevek iz reciprocitete smo zaradi vsebine prenesli v mednarodne vire financiranja. Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov Zajeti so vsi prihodki planinske trgovine, revije Planinski vestnik, koledarja, usposabljanja kadrov, sponzorstev, najemnin, drugega materiala in storitev. V skupni vrednosti so zrasli za 1 % glede na leto 2016. Narasli so prihodki iz naslova sponzorstev ter drugega materiala in storitev. Najbolj so se zmanjšali prihodki iz naslova usposabljanja kadrov in najemnin, ker je kar nekaj tečajev odpadlo, prav tako je bila manj najema prostorov v PUS Bavšica. Ostali prihodki od dejavnosti Vključujejo prihodke od licenc pri komisiji za športno plezanje, prihodke od vstopnin, registracije klubov, druge prihodke iz dejavnosti (povračila za material in storitve) in prihodke iz javnih del. Drugi prihodki iz dejavnosti vključujejo prihodke iz naslova razlike med prodajno in knjigovodsko vrednostjo prodane poslovne stavbe. Finančne prihodke predstavljajo obresti za sredstva na transakcijskem računu in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Drugi prihodki Zabeležena je razlika med nakazili Petrola za plačano članarino ter dejansko registriranimi člani, ki so članarino plačali preko Petrolovih servisov, vključena je tudi odškodnina po zaključenem postopku proti Klimahitu (razlitje vode v skladišču leta 2010). Zmanjšanje vrednosti zalog pomeni razliko med nastalimi stroški edicij, ki so bili preneseni v zalogo (nove edicije 2017), in vrednostjo prodanih edicij v letu 2017. V tej vrednosti je vključena tudi slabitev vrednosti zalog nekaterih edicij, ki je bila narejena zaradi zastarelosti in slabih možnosti prodaje (69.759,26 €). Interni prihodki So posledica prikazanih prihodkov znotraj organov Planinske zveze Slovenije med posameznimi stroškovnimi mesti, komisijami, strokovno službo in so interne narave (za posamezne dejavnosti, delovanje komisij, namenska sredstva deleža članarin, za dejavnost meddruštvenih odborov, za planinski sklad in druge interne prihodke med komisijami). ODHODKI Stroški porabljenega materiala in trgovskega blaga so za 41 % višji kot leta 2016 in vključujejo stroške materiala, opreme, energije, drobnega inventarja in nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga. Slednja se je glede na leto 2016 povečala na več kot dvakratno vrednost. Povečanje vrednosti stroškov drobnega inventarja pa je posledica ureditve novih poslovnih prostorov (oprema, ki po vrednosti ne presega petsto eur, se lahko zavede kot strošek tekočega obdobja). Stroški storitev so se glede na leto poprej povečali za 14 %. Vrednost avtorskih honorarjev in pogodbenega dela se je zmanjšala za 6 % glede na leto 2016. Povečali so se stroški vzdrževanja (za 40 % - posledica urejanja novih prostorov), prevozov (za 81% - več alpinističnih odprav in obširnejši program reprezentanc v športnem plezanju), poštnih in telefonskih storitev (2 %), komunalnih storitev (78 % - vrednostno sedemsto eur), prav tako tudi stroški odvetniških storitev (pravno svetovanje pri prodaji starih in nakupu novih prostorov, dve tožbi Sklada kmetijskih zemljišč in prenos parcele v Bohinju na Gmajno d. o. o.). Stroški čiščenja in varovanja so se znižali za 4 %, prav tako tudi storitve študentskega servisa za 15 %. Stroški promocije in sponzorstev so se povečali za 8 %. Vrednost stroškov reprezentance je manjša za 3 % in zajema pogostitve na sejah in zborih, pogostitve poslovnih partnerjev. Stroški na tekmah in treningih so glede na leto 2016 večji za 22 %, stroški na odpravah pa so se povečali za več kot trikrat (leta 2016 je kar nekaj odprav zaradi slabih vremenskih razmer odpadlo, leta 2017 pa jih je bilo izvedenih več). V postavki 2.14. so vključeni stroški usposabljanj brez prehrane in inštruktorjev. Povečali so se za 8 % glede na leto 2016. Zmanjšala pa se je vrednost stroškov prehrane za usposabljanje in druge planinske dejavnosti v točki 2.17, in sicer za 10 %. Storitve pod postavko 2.15. vključujejo stroške prevajanja, lektoriranja, kotizacije, provizije in druge bančne stroške. Glede na leto 2016 so se povečale za 7 %. Za 8 % so se povišala povračila stroškov (članom posameznih odborov in komisij, inštruktorjem na usposabljanjih). Stroški zavarovanja so sestavljeni iz zavarovanja članov planinskih društev, strokovnega kadra, tečajnikov in tekmovalcev. Vključeno je tudi zavarovanje nepremičnin in opreme. V skupni vrednosti se je postavka povečala za 7 % glede na leto 2016, in sicer zaradi povečanega števila članov. Stroški najema opreme in prostorov so se povečali za 13 %. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 27 Strošek pod zaporedno številko 2.20. je sestavljen iz storitev izdelave diplom in priznanj, grafičnih priprav, fotokopirnih storitev, graviranja, trženja in izdajanja položnic za naročnike Planinskega vestnika. Zabeleženo je zmanjšanje za 2 % glede na leto 2016. Vrednost drugih storitev (stroški sejmov, gospodarjenja PUS, revidiranja, spremljanja medijev, soorganizacija prireditev, uredništvo planinske založbe ...), se je povečala za 69 %. Takšno povečanje je tudi posledica tega, da smo morali za programa Slovenija planinari (Fundacija za šport) in športno rekreacijo (letni program športa) spremeniti ustaljeni postopek (prej so bili stroški iz tega naslova razporejeni po drugih postavkah), sedaj pa so soorganizotorji izdali račune. Postavka 2.22. prikazuje stroške novih edicij (tisk in grafične priprave edicij). Leta 2017 se je povečala za 2 % glede na leto prej. Zaradi zadostitve pogojem iz projekta Alpe Adria smo uvedli novo postavko stroški projektov - zaloge. Gre za vrednost opreme, namenjene ureditvi informativne točke v koči na Golici. Stroški dela so se glede na leto 2016 povišali za 8 %, sestavljajo jih stroški bruto plač, prispevki delodajalca, drugi stroški dela za zaposlence v strokovni službi (regres za letni dopust, stroški prevoza na delo in stroški prehrane med delom). Postavka zajema tudi obračun neizkoriščenih dopustov v letu 2017. Ob koriščenju dopusta v letu 2018 se bodo ti stroški prenesli v prihodke. Donacije drugim pravnim osebam vključujejo sredstva za tabore in mladinsko dejavnost po razpisih, donacijo za Slovenski planinski muzej, donacije meddruštvenih odborov, ki jih namenjajo za delovanje društev, ki spadajo v njihovo področje ter donacije na osnovi sklepov. Glede na leto 2016 so se skupno povečale za 33 %. Razlog za povečanje so donacije društvom za vzdrževanje planinskih poti. Amortizacija: v skladu z računovodskim standardom za društva je obračunana amortizacija od osnovnih sredstev nabavljenih od 2007 dalje knjižena med stroške amortiziranja. Amortizacija od nabav do vključno 2006 pa je knjižena v breme dolgoročnih časovnih razmejitev. Vrednost amortizacije se glede na leto 2016 ni bistveno spremenila. Drugi odhodki iz dejavnosti zajemajo plačane članarine za UIAA, IKAR, ISMF, IFSC, CAA, ERA, OKS in druge. Postavka se je v primerjavi z letom 2016 povečala za 2 % (višja članarina UIAA v CHF in spremenjen tečaj). Finančni odhodki vsebujejo negativne tečajne razlike. Drugi odhodki - V tem sklopu so obravnavani odpisi terjatev, ki niso bile izterljive, strošek DDV od popisnih razlik, prispevek za stavbno zemljišče, takse za odprave, tekme in druge pristojbine, davčno nepriznani odhodki. V primerjavi s preteklim letom so odhodki močno narasli (montaža fotovoltaičnih celic na Kocbekovem domu na Korošici, ki je bil kasneje uničen). 2. FINANČNO POROČILO PO STROŠKOVNIH MESTIH ZA LETO 2017 (preglednica je v prilogi) Od leta 2015 velja sistem prikazovanja podatkov po stroškovnih mestih, ki so pripravljena na treh ravneh: prva raven predstavlja različne postavke (komisije, odbori, drugi sklopi), druga in tretja pa natančneje opredelita, za kateri sklop je nastal odhodek. Prihodke smo vpisali na prvo raven, ker vseh ni mogoče razporediti na tretjo raven. Se pa pri prihodkih vidi, iz katerega naslova so nastali: delež iz članarine, lastna dejavnost, sredstva Fundacije za šport, sredstva iz letnega programa športa, sredstva Urada za mladino, sponzorstva, donacije, interne knjižbe in ostalo. V slednjem so vpisani prihodki, ki jih nismo mogli razporediti med prej naštete. Za primerjavo so vpisani podatki iz letnega poročila za leto 2016 in rebalansa za leto 2017. Pri komisijah so vpisani presežki prihodkov nad odhodki oz. presežki odhodkov nad prihodki za posamezno leto v sklopu prihodkov - v stolpcu rebalans 2017 rezultat preteklih obdobij, v stolpcu poročilo 2017 rezultat tega leta in v stolpcu finančni načrt 2018 seštevek prejšnjih dveh (če je imela komisija več prihodkov kot odhodkov, je rezultat pozitiven, sicer ima negativen predznak). 1. Članarina Leta 2017 smo pri članarini zabeležili za 4 % večje prihodke od načrtovanih v rebalansu. Materialni stroški članarine so se glede na rebalans povečali za 8 %, stroški zavarovanja pa za 6 %. 2. Planinski sklad Ta postavka obsega sklad za planinske poti, sklad za planinske koče in Slovenski planinski muzej. Iz sklada za planinske poti so bile nakazane donacije za vzdrževanje planinskih poti v letu 2017, iz sklada za planinske koče pa so bili sofinancirani nakupi UV sterilizatorjev za pitno vodo. Slovenskemu planinskemu muzeju je bila v skladu z aneksom k pogodbi nakazana donacija. 3. Splošno V tem sklopu predstavljamo podatke za skupne planinske akcije, informiranje, promocijo, priznanja, sodelovanje s Slovenskih planinskim muzejem, mobilno plezalno steno, službeni kombi, planinske spomenike in izvedene projekte. Glede na rebalans za leto 2017 so se odhodki povečali za 5 % (združitev programa Slovenija planinari pri Fundaciji za šport in športne rekreacije iz letnega programa športa, večji stroški informiranja in promocije, večji stroški na tekmi svetovnega pokala v Kranju). 4. Mednarodna dejavnost V primerjavi z rebalansom so se stroški zmanjšali za 6 % (nismo sodelovali na sejmih v tujini, manj od načrtovanega je bilo sodelovanja z zamejskimi Slovenci in Slovenci po svetu, letna članarina IFSC je zabeležena pri komisiji za športno plezanje). 5. Planinski vestnik Stroški poslovanja so se pri Planinskem vestniku zmanjšali za 7 % glede na rebalans, prihodki pa za 6 %. Poslovanje je uravnoteženo. 6. Planinska trgovina Pri načrtovanju poslovanja za planinsko trgovino smo celotno porabo prodanih edicij in trgovskega blaga združili v eni postavki, in sicer pri izdelkih iz zaloge, ker je težko pravilno napovedati, kateri izdelki se bodo bolje in kateri slabše prodajali. Dejanska poraba je v poročilu zavedena na posameznih stroškovnih mestih, za starejše edicije, ki nimajo svojega stroškovnega mesta, pa so združena v postavkah ostalo pri posamezni vrsti edicij. Nekaj stvari, ki smo jih načrtovali za leto 2017, v tem letu ni bilo realiziranih (Vodnik za zimsko pohodništvo, Vodnik po SPP, Vodnik Julijske Alpe: osrednji del, Planinski zabavnik 2). So pa izšli Vodnik Dolina Soče - Bovško (slovenska in angleška izdaja), knjiga Trden kakor skala, ponatis knjige Čez rob, Vodnik Julijske Alpe: južni del. 28 7. PUS Bavšica Stroški so za 11 % manjši od načrtovanih v rebalansu. PUS je bilo manj zasedeno kot v letu 2016, zato je doseglo manjše prihodke, in sicer za 18 %. Rezultat poslovnega leta je sicer negativen, a se bo v celoti pokril iz preteklih presežkov prihodkov nad odhodki. 8. Skupni materialni stroški V rebalansu za leto 2017 je bil v tej postavki načrtovan tudi strošek zamenjave poslovnih prostorov po denarnem toku, poročilo pa je narejeno po računovodskih standardih, zato neposredna primerjava stroškovnega mesta 8.3.2. ni realna. Nakup novega poslovnega prostora in z njim povezanih neposrednih stroškov namreč povečuje vrednost osnovnih sredstev (vidi se v bilanci stanja) in se potem v skladu z amortizacijskim načrtom po letih prenaša v stroške. Tako so v tem poročilu za leto 2017 zajete le stvari, ki se lahko obravnavajo kot strošek tekočega obdobja (drobni inventar, svetovanje, notarske storitve). 9. Strokovna služba Glede na rebalans so se stroški povečali za 3 % (sprejet nov pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, zaposlitev delavke od 25.7. do 24.12.2017, ki je pred tem eno leto delala preko javnih del - zaposlitev je bila sklenjena zaradi povečanega obsega dela, saj je bilo treba pred selitvijo urediti ves arhiv). 10. Organi Odhodki v tem oddelku so se glede na rebalans zmanjšali za 7 %, prihodki pa za 8 %. 11. Komisija za alpinizem Stroški komisije za alpinizem so od načrtovanih manjši za 2 %, prihodki pa za 6 %. Rezultat poslovnega leta je negativen, kril pa se bo iz presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih obdobij. 12. Komisija za gorske športe Komisija za gorske športe je v okviru prejetih sredstev izvedla program. Prihodki so glede na rebalans manjši za 6 %, odhodki pa za 10 %. Rezultat poslovnega leta je pozitiven. 13. Gospodarska komisija Gospodarska komisija je leta 2017 povečala promocijske aktivnosti, izvedla je usposabljanje za oskrbnike planinskih koč in aktivnosti iz naslova svetovalne pisarne in certifikatov. Skupni stroški so se glede na rebalans povečali za 2 %, prihodki pa za 1 %. Odhodki leta 2017 za 254 € presegajo prihodke, ima pa komisija iz preteklih obdobij velik presežek prihodkov. 14. Mladinska komisija Skupni stroški mladinske komisije se glede na rebalans povečali za 17 %, prihodki pa le za 1 %. Tako je za leto 2017 zabeležen negativen rezultat, ki pa se bo pokril iz presežkov preteklih obdobij. Povečanje stroškov je izkazano pri seminarju in izpopolnjevanju za mentorje planinskih skupin, pri seminarju družabnosti v gorah. Več je bilo tudi vloženo v promocijo (za potrebe razpisa Fundacije za šport) in tekmovanja MIG. 15. Komisija za planinske poti Usposabljanja so bila izvedena z nižjimi stroški kot je bilo načrtovano, manj od načrtovanih je bilo tudi stroškov za ostale aktivnosti komisije. So se pa glede na rebalans povečali stroški vzdrževanja planinskih poti. Skupni stroški so manjši za 8 %, skupni prihodki pa kar za 31 %. Tudi komisija za planinske poti beleži negativen rezultat, ki se bo kril iz preteklih presežkov. 16. Komisija za športno plezanje Tako prihodki kot tudi stroški komisije za športno plezanje so se glede na rebalans povečali za 14 %. Zabeležen je negativen rezultat slabih dva tisoč €, ki se bo delno pokril iz preteklih presežkov, v leto 2018 pa bo komisija prenesla 744 € negativnega rezultata. 17. Komisija za turno kolesarstvo Prihodki pri komisiji za turno kolesarstvo so se glede na rebalans zmanjšali (ni bilo pričakovane udeležbe na tečajih) za 40 %, stroški pa za 25 %. Dosežen negativen rezultat se bo delno pokril iz preteklih presežkov prihodkov, v leto 2018 pa bo komisija prenesla 1.271 € negativnega rezultata. 18. Komisija za varstvo gorske narave Odhodki komisije za varstvo gorske narave so za 5 % večji od načrtovanih, prihodki pa za 11 %. Tako je pri tej komisiji zabeležen pozitiven rezultat za leto 2017. 19. Vodniška komisija Prihodki vodniške komisije so bili v letu 2017 dovolj veliki za kritje vseh stroškov, zato vodniška komisija v letu 2017 beleži pozitiven rezultat, ki bo zmanjšal izgubo iz preteklih obdobij. PRILOGA: POROČILO PO STROŠKOVNIH MESTIH Urša Mali strok. del. v rač. Matej Planko generalni sekretar PZS Bojan Rotovnik predsednik PZS 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 29 FINANČNO POROČILO 2017 PO STROŠKOVNIH MESTIH ODHODKI Št. SM Opis stroškovnih mest (SM) POROČILO 2016 REBALANS 2017 POROČILO 2017 FIN. NAČRT 2018 KOEF. POR2017/ REB2017 KOEF. POR2017/ POR2016 POROČILO 2016 SKUPAJ brez internih knjižb 1.795.309 2.574.380 2.243.295 2.092.670 1.796.336 rezultat 1.027 SKUPAJ 2.014.370 2.934.508 2.541.849 2.461.829 0,87 1,26 2.015.397 1. ČLANARINA 261.890 253.874 270.585 275.541 1,07 1,03 261.890 1.1. Materialni stroški članarine 55.090 44.620 48.030 36.600 1,08 0,87 1.2. Zavarovanje članov 206.800 209.254 222.555 238.941 1,06 1,08 2. PLANINSKI SKLAD 63.419 73.791 65.400 1,16 0 2.1. Sklad za planinske poti 23.019 20.122 23.000 0,87 2.2. Sklad za planinske koče 12.900 26.169 12.900 2,03 2.3. Slovenski planinski muzej 27.500 27.500 29.500 1,00 3. SPLOŠNO 130.479 323.482 338.097 366.642 1,05 2,59 109.150 3.1. Skupne planinske akcije 9.457 7.250 34.670 21.600 4,78 3,67 3.2. Informiranje 31.592 32.475 39.962 31.941 1,23 1,26 3.3. Promocija 16.205 16.724 21.956 26.124 1,31 1,35 3.4. Priznanja 6.322 4.050 4.165 3.350 1,03 0,66 3.5. Slovenski planinski muzej - PRENOS NA 2.3. 27.500 0 0 0 0,00 3.6. Mobilna plezalna stena 17.815 15.044 16.053 9.732 1,07 0,90 3.7. Kombi 9.052 6.553 6.091 4.683 0,93 0,67 3.9. Planinski spomeniki 653 1.450 201 3.300 0,14 0,31 3.10. Projekti 11.795 166.736 126.753 181.812 0,76 10,75 3.11. Boj proti dopingu v športu 0 600 705 600 1,17 3.12. Sodelovanje s Slovensko vojsko in policijo 89 1.500 1.844 1.500 1,23 20,72 3.13. Tekma za svetovni pokal v športnem plezanju 71.100 85.698 77.000 1,21 3.14. Planinstvo za invalide 5.000 4. MEDNARODNA DEJAVNOST 25.649 33.332 31.228 28.390 0,94 1,22 25.649 4.1. UIAA - mednarodno združenje pl. organizacij 9.614 11.067 12.240 11.000 1,11 1,27 4.2. CAA - Združenje pl. organizacij alpskega loka 5.070 5.240 4.124 4.340 0,79 0,81 4.3. BMU - Združenje pl. organizacij Balkana 4.595 3.000 4.622 600 1,54 1,01 4.4. IKAR - Mednarodna komisija za reševanje v gorah 677 650 774 650 1,19 1,14 4.5. ERA - Evropska popotniška zveza 786 1.000 1.096 1.100 1,10 1,39 4.6. IFSC - Mednarodna zveza za športno plezanje 2.504 4.275 2.741 2.800 0,64 1,09 4.7. ISMF - Mednarodna turnosmučarska zveza 800 1.300 800 1.600 0,62 1,00 4.8. EUMA (evropsko združenje planinskih org.) 0 0 0 1.400 4.9. Združenje za reciprociteto 226 500 462 600 0,92 2,04 4.10. Bilaterarno sodelovanje 910 2.300 1.645 1.800 0,72 1,81 4.11. Zamejski Slovenci in Slovenci po svetu 75 2.500 2.446 800 0,98 32,61 4.12. Ostali stroški mednarodnega sodelovanja 391 1.500 279 1.700 0,19 0,71 5. Planinski vestnik 138.677 150.728 139.957 148.100 0,93 1,01 155.467 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. 16.790 5.1. Stroški materiala in storitev 1.295 2.000 4.420 2.000 2,21 3,41 5.2. Stroški storitev in distribucije 67.886 72.728 65.205 70.100 0,90 0,96 5.3. Stroški honorarjev 52.996 59.500 53.832 59.500 0,90 1,02 5.4. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 16.500 16.500 16.500 16.500 1,00 1,00 30 PRIHODKI PRIHODKI POROČILO ZA LETO 2017 REBALANS 2017 POROČILO 2017 FIN. NAČRT 2018 KOEF. POR2017/ REB2017 KOEF. POR2017/ POR2016 Članarina Lastna dej. Sredstva FSO Sredstva LPŠ Urad za mladino Sponzorstvo Donacije "Interne knjižbe" Ostalo 2.574.779 2.507.134 2.093.759 360.128 263.839 1.089 2.934.907 2.805.689 2.462.918 0,96 1,39 629.860 618.220 208.852 282.460 14.919 106.568 23.265 298.554 622.991 253.874 256.282 275.541 1,01 0,98 257.164 20.788 -21.670 44.620 36.600 209.254 238.941 63.419 79.905 65.400 1,26 33.500 19.960 10.236 10.000 6.209 23.019 23.000 12.900 12.900 27.500 29.500 305.250 311.198 345.691 1,02 2,85 56.242 43.937 24.166 25.849 62.088 8.300 36.459 54.156 7.250 21.600 27.618 25.436 16.524 26.124 4.050 3.350 0 0 10.329 11.407 6.563 6.563 1.450 3.300 158.266 163.812 600 600 1.500 1.500 71.100 77.000 5.000 32.329 31.228 28.390 0,97 1,22 22.120 2.043 3.765 800 2.500 10.114 11.000 5.190 4.340 3.000 600 650 650 1.000 1.100 4.275 2.800 1.300 1.600 0 1.400 500 600 2.300 1.800 2.500 800 1.500 1.700 166.821 156.458 158.890 0,94 1,01 125.848 7.450 15.789 7.371 15.945 16.502 32.447 2.000 2.000 87.821 79.890 60.500 60.500 16.500 16.500 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 31 FINANČNO POROČILO 2017 PO STROŠKOVNIH MESTIH ODHODKI Št. SM Opis stroškovnih mest (SM) POROČILO 2016 REBALANS 2017 POROČILO 2017 FIN. NAČRT 2018 KOEF. POR2017/ REB2017 KOEF. POR2017/ POR2016 POROČILO 2016 6. Planinska trgovina 171.804 254.515 244.251 257.065 0,96 1,42 172.412 6.1. Planinske karte 24.044 11.700 29.436 3.900 2,52 1,22 6.2. Planinski in plezalni vodniki 17.660 39.500 64.332 70.000 1,63 3,64 6.3. Dnevniki 6.135 6.450 9.001 9.200 1,40 1,47 6.4. Strokovna literatura 2.907 7.000 8.267 0 1,18 2,84 6.5. Leposlovje 6.191 8.700 20.923 6.500 2,40 3,38 6.6. Planinski koledar 25.080 24.030 20.065 19.830 0,83 0,80 6.7. Ostali izdelki 42.277 108.935 43.648 98.935 0,40 1,03 6.8. Promocija 3.310 4.000 4.380 4.500 1,09 1,32 6.9. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 44.200 44.200 44.200 44.200 1,00 1,00 7. Planinsko učno središče Bavšica 53.441 52.569 46.729 47.960 0,89 0,87 53.292 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. -149 7.1. Stroški materiala in storitev 34.176 28.239 25.031 27.720 0,89 0,73 7.2. Vzdrževanje objekta in amortizacija 15.364 20.430 17.798 16.340 0,87 1,16 7.3. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 3.900 3.900 3.900 3.900 1,00 1,00 8. Skupni materialni stroški 126.221 685.357 246.983 126.100 0,36 1,96 100.997 8.1. Stroški materiala 17.455 10.200 12.255 11.200 1,20 0,70 8.2. Stroški storitev 91.757 87.908 115.277 84.900 1,31 1,26 8.3. Osnovna sredstva 0 570.000 105.985 10.000 0,19 8.3.2. Stavba PZS 570.000 103.415 10.000 0,18 8.4. Amortizacija 17.008 17.249 13.465 20.000 0,78 0,79 9. Strokovna služba 314.544 329.322 337.948 340.457 1,03 1,07 309.483 9.1. Bruto plače 227.032 238.439 246.334 251.900 1,03 1,09 9.2. Prispevki delodajalca 36.558 38.389 39.679 40.573 1,03 1,09 9.3. Drugi stroški dela 45.210 44.899 44.883 47.983 1,00 0,99 9.4. Javna dela 5.745 7.595 7.053 0 0,93 1,23 10. ORGANI (razen komisij) 58.236 52.395 48.607 50.382 0,93 0,83 53.546 10.1. Skupščina 1.676 1.400 1.909 1.400 1,36 1,14 10.2. Upravni odbor 12.726 4.150 4.544 4.150 1,09 0,36 10.3. Nadzorni odbor 81 200 92 100 0,46 1,13 10.4. Predsedstvo 15.008 14.300 15.785 14.300 1,10 1,05 10.5. Odbor za usposabljane in preventivo 2.496 6.350 2.296 5.950 0,36 0,92 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE 10.6. Odbor za članstvo 321 200 577 300 2,89 1,80 10.7. Odbor za pravne zadeve 0 200 0 200 0,00 10.8. Odbor za založništvo in informiranje 283 200 224 200 1,12 0,79 10.9. Odbor Gore in varnost 261 500 116 500 0,23 0,45 10.10. Raziskovalna skupina 130 600 281 500 0,47 2,16 10.11. MDO PD Dolenjske in Bele krajine 1.000 2.550 1.264 2.645 0,50 1,26 1.295 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE 295 10.12. MDO PD Gorenjske 3.695 2.344 3.065 2.437 1,31 0,83 0 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE -50 10.13. MDO PD Koroške 1.578 1.650 1.388 1.474 0,84 0,88 1.511 32 PRIHODKI PRIHODKI POROČILO ZA LETO 2017 REBALANS 2017 POROČILO 2017 FIN. NAČRT 2018 KOEF. POR2017/ REB2017 KOEF. POR2017/ POR2016 Članarina Lastna dej. Sredstva FSO Sredstva LPŠ Urad za mladino Sponzorstvo Donacije "Interne knjižbe" Ostalo 274.485 195.001 280.035 0,71 1,13 184.869 750 9.382 11.700 3.900 39.500 70.000 8.450 9.200 7.000 0 8.700 6.500 42.000 42.800 108.935 98.935 4.000 4.500 44.200 44.200 52.569 42.973 47.960 0,82 0,81 2.280 21.351 19.342 11.518 -3.756 7.762 28.239 27.720 20.430 16.340 3.900 3.900 689.423 624.473 125.552 0,91 6,18 28.222 5.613 8.965 1.000 54.031 526.643 12.700 10.652 90.723 84.900 570.000 10.000 570.000 10.000 16.000 20.000 331.766 359.423 345.628 1,08 1,16 185.580 15.882 152.529 5.432 242.166 256.972 38.805 40.573 45.099 47.983 5.696 0 53.020 48.634 49.268 0,92 0,91 22.115 696 2.700 1.453 21.670 1.400 1.400 4.150 4.150 14 200 100 14.300 14.300 6.350 5.950 0 200 300 200 200 200 200 500 500 600 500 1.305 1.305 1.531 1,00 1,01 1.305 3.741 41 3.782 2.443 2.939 2.437 1,20 496 2.443 929 -126 803 1.522 1.522 1.474 1,00 1,01 1.522 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 33 FINANČNO POROČILO 2017 PO STROŠKOVNIH MESTIH ODHODKI Št. SM Opis stroškovnih mest (SM) POROČILO 2016 REBALANS 2017 POROČILO 2017 FIN. NAČRT 2018 KOEF. POR2017/ REB2017 KOEF. POR2017/ POR2016 POROČILO 2016 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE -68 10.14. MDO PD Ljubljana 4.433 2.800 2.498 2.623 0,89 0,56 4.129 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE -304 10.15. MDO PD Kamniško Bistriški 1.964 1.343 2.052 1.300 1,53 1,04 1.332 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE -632 10.16. MDO PD Notranjske 1.762 2.452 1.495 1.349 0,61 0,85 1.387 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE -375 10.17. MDO PD Podravja 1.666 2.273 1.336 2.332 0,59 0,80 0 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE 796 10.18. MDO PD Pomurja 1.692 1.082 1.360 1.120 1,26 0,80 1.119 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE -573 10.19. MDO PD Posočja 2.364 1.584 2.462 1.660 1,55 1,04 2.183 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE -181 10.20. MDO PD Primorske 647 1.318 774 1.297 0,59 1,20 1.381 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE 734 10.21. MDO PD Savinjske 3.440 3.439 4.031 3.069 1,17 1,17 0 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE -98 10.22. MDO PD Zasavja 1.013 1.461 1.059 1.475 0,72 1,05 1.811 PRENOS IZ PRET. LET/IZID ZA PRENOS V NASLEDNJE OBDOBJE 798 11. Komisija za alpinizem (KA) 109.030 159.252 156.837 139.313 0,98 1,44 124.282 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. 15.252 11.1. Organizacijske aktivnosti 1.130 1.300 1.694 1.300 1,30 1,50 11.2. Usposabljanja 20.112 23.000 4.547 17.900 0,20 0,23 11.3. Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca 23.879 40.734 57.988 32.858 1,42 2,43 11.4. Slovenska članska alpinistična reprezentanca 37.934 91.218 89.800 80.738 0,98 2,37 11.5. Ostale aktivnosti 10.019 3.000 2.808 6.517 0,94 0,28 11.6. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 15.957 0 0 0 0,00 12. Komisija za gorske športe (KGŠ) 10.303 13.425 12.122 12.826 0,90 1,18 11.118 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. 815 12.1. Organizacijske aktivnosti 125 1.214 0 864 0,00 0,00 12.2. Usposabljanja 0 0 0 0 12.3. Slovenska reprezentanca v tekm. lednem plezanju 5.832 6.191 5.712 5.979 0,92 0,98 12.4. Slovenska reprezentanca v tekm. turnem smučanju 2.587 4.065 4.453 4.065 1,10 1,72 12.5. Ostale aktivnosti 141 146 146 146 1,00 1,04 12.6. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 1.618 1.810 1.810 1.773 1,00 1,12 13. Gospodarska komisija (GK) 26.990 21.863 22.376 23.500 1,02 0,83 25.801 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. -1.190 13.1. Organizacijske aktivnosti 1.302 1.100 798 1.100 0,73 0,61 13.2. Usposabljanja 6.243 7.940 8.355 7.940 1,05 1,34 13.3. Svetovalna pisarna in certifikati 8.413 6.523 6.046 6.674 0,93 0,72 13.4. Ostale aktivnosti 8.032 3.300 4.176 4.786 1,27 0,52 13.5. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 3.000 3.000 3.000 3.000 1,00 1,00 14. Mladinska komisija (MK) 52.071 42.090 49.264 43.478 1,17 0,95 52.879 34 PRIHODKI PRIHODKI POROČILO ZA LETO 2017 REBALANS 2017 POROČILO 2017 FIN. NAČRT 2018 KOEF. POR2017/ REB2017 KOEF. POR2017/ POR2016 Članarina Lastna dej. Sredstva FSO Sredstva LPŠ Urad za mladino Sponzorstvo Donacije "Interne knjižbe" Ostalo 217 134 351 2.605 2.895 2.623 1,11 0,70 290 2.605 371 397 768 1.343 1.343 1.300 1,00 1,01 1.343 2.026 -709 1.317 1.398 1.398 1.350 1,00 1,01 1.398 1.111 -97 1.014 2.369 2.438 2.332 1,03 69 2.369 3.207 1.102 4.309 1.128 1.128 1.120 1,00 1,01 1.128 681 -232 449 1.644 2.244 1.660 1,36 1,03 750 1.494 513 -218 295 1.374 1.374 1.297 1,00 1,00 1.374 869 600 1.469 3.567 3.367 3.069 0,94 200 3.167 1.906 -664 1.242 1.522 1.852 1.475 1,22 1,02 330 1.522 -524 793 269 136.511 127.880 139.313 0,94 1,03 2.201 12.503 42.551 64.951 100 5.574 48.393 -28.957 19.436 1.300 1.300 13.260 17.900 36.233 32.858 84.768 80.738 950 6.517 0 0 13.425 12.565 12.826 0,94 1,13 2.000 10.065 500 3.433 444 3.877 1.214 864 0 0 6.191 5.979 4.065 4.065 146 146 1.810 1.773 21.863 22.122 23.500 1,01 0,86 1.244 4.499 16.378 18.843 -254 18.589 1.100 1.100 7.940 7.940 6.523 6.674 3.300 4.786 3.000 3.000 42.090 42.653 43.478 1,01 0,81 1.252 10.030 13.100 14.919 2.960 393 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 35 FINANČNO POROČILO 2017 PO STROŠKOVNIH MESTIH ODHODKI Št. SM Opis stroškovnih mest (SM) POROČILO 2016 REBALANS 2017 POROČILO 2017 FIN. NAČRT 2018 KOEF. POR2017/ REB2017 KOEF. POR2017/ POR2016 POROČILO 2016 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. 808 14.1. Organizacijske aktivnosti 967 1.000 680 700 0,68 0,70 14.2. Usposabljanja 11.987 9.450 10.511 11.050 1,11 0,88 14.3. Projekti 12.097 11.400 10.433 9.300 0,92 0,86 14.4. Ostale aktivnosti 14.816 8.769 14.687 9.036 1,67 0,99 14.5. Tekmovanja 5.203 4.470 5.952 6.392 1,33 1,14 14.6. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 7.000 7.000 7.000 7.000 1,00 1,00 15. Komisija za planinske poti (KPP) 78.982 79.445 73.228 79.512 0,92 0,93 83.272 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. 4.289 15.1. Organizacijske aktivnosti 2.570 2.895 2.970 3.230 1,03 1,16 15.2. Usposabljanja 7.664 19.150 10.724 16.060 0,56 1,40 15.3. Vzdrževanje planinskih poti 40.174 28.200 34.628 33.222 1,23 0,86 15.4. Ostale aktivnosti 8.575 9.200 4.906 7.000 0,53 0,57 15.5. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 20.000 20.000 20.000 20.000 1,00 1,00 16. Komisija za športno plezanje (KŠP) 310.164 309.298 353.909 315.213 1,14 1,14 324.759 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. 14.595 16.1. Organizacijske aktivnosti 2.150 823 2.303 600 2,80 1,07 16.2. Usposabljanja 14.118 15.130 14.131 16.180 0,93 1,00 16.3. Mladinska reprezentanca v šp. plezanju 58.191 91.604 111.246 95.903 1,21 1,91 16.4. Članska reprezentaca v šp. plezanju 89.900 158.573 181.541 143.824 1,14 2,02 16.5. Tekmovanja 103.624 21.668 21.238 27.215 0,98 0,20 16.6. Ostale aktivnosti 16.500 21.500 23.451 31.492 1,09 1,42 16.7. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 25.680 0 0 0 0,00 17. Komisija za turno kolesarstvo (KTK) 45.862 19.350 14.509 19.300 0,75 0,32 40.530 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. -5.332 17.1. Organizacijske aktivnosti 1.490 1.650 1.558 1.600 0,94 1,05 17.2. Usposabljanja 12.032 9.500 8.378 9.500 0,88 0,70 17.3. Licenčna usposabljanja 0 2.000 656 2.000 0,33 17.4. Ostale aktivnosti 31.390 5.250 2.967 5.250 0,57 0,09 17.5. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 950 950 950 950 1,00 1,00 18. Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) 8.354 5.375 5.667 7.580 1,05 0,68 7.315 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. -1.039 18.1. Organizacijske aktivnosti 656 735 723 600 0,98 1,10 18.2. Usposabljanja 5.544 2.760 2.839 4.400 1,03 0,51 18.3. Licenčni seminarji 477 980 1.054 980 1,08 2,21 18.4. Ostale aktivnosti 1.077 300 452 1.000 1,51 0,42 18.5. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 600 600 600 600 1,00 1,00 19. Vodniška komisija (VK) 89.635 85.419 75.763 115.071 0,89 0,85 101.519 IZID IZ PRETEKLIH LET/IZID OBDOBJA/PRENOS V NASLEDNJE L. 11.884 19.1. Organizacijske aktivnosti 1.956 1.450 1.702 1.450 1,17 0,87 19.2. Usposabljanja 41.673 37.486 29.668 53.171 0,79 0,71 19.3. Licenčni seminarji 32.072 32.933 30.957 46.100 0,94 0,97 19.4. Ostale aktivnosti 5.384 5.000 4.886 5.800 0,98 0,91 19.5. Sofinanciranje skupnih stroškov dela in materiala 8.550 8.550 8.550 8.550 1,00 1,00 36 PRIHODKI PRIHODKI POROČILO ZA LETO 2017 REBALANS 2017 POROČILO 2017 FIN. NAČRT 2018 KOEF. POR2017/ REB2017 KOEF. POR2017/ POR2016 Članarina Lastna dej. Sredstva FSO Sredstva LPŠ Urad za mladino Sponzorstvo Donacije "Interne knjižbe" Ostalo 14.229 -6.611 7.618 1.000 700 9.450 11.050 10.233 9.300 9.937 9.036 4.470 6.392 7.000 7.000 66.719 46.113 65.404 0,69 0,55 6.614 18.684 20.719 96 84.535 -27.115 57.420 1.000 1.000 16.900 9.500 26.019 32.104 2.800 2.800 20.000 20.000 309.298 351.958 315.213 1,14 1,08 1.878 61.500 96.166 152.983 25.941 3.080 6.500 3.910 1.207 -1.951 -744 823 600 15.130 16.180 91.604 95.903 158.573 146.491 14.754 27.215 28.414 28.825 0 0 19.350 11.566 19.300 0,60 0,29 776 10.790 1.672 -2.943 -1.271 1.650 1.600 9.500 9.500 2.000 2.000 5.250 5.250 950 950 5.344 5.956 6.460 1,11 0,81 2.392 2.340 1.000 224 -388 289 -99 704 600 2.480 3.200 1.260 1.060 300 1.000 600 600 97.353 79.301 115.071 0,81 0,78 6.278 72.770 253 -20.273 3.539 -16.734 1.450 1.450 38.735 53.171 43.618 46.100 5.000 5.800 8.550 8.550 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 37 k točki 4 POROČILO O SELITVI POSLOVNIH PROSTOROV Ideja o zamenjavi poslovnih prostorov PZS je zorela vrsto let. V zadnjem mandatu smo jo obudili in pripravili vse potrebno, da je Skupščina PZS 12. aprila 2017 v Ajdovščini soglasno potrdili idejo o prodaji poslovnih prostorov na Dvorakovi 9 in nakupu novih prostorov, ki bodo funkcionalnejši, dostopnejši in bodo imeli dovolj parkirnih prostorov. Na 16. seji UO PZS, dne 8. 6. 2017 v Litiji je bil predstavljen izbor postopek izbora novih prostorov in soglasno sprejeti sklep, da se strinja z nakupom prostorov na naslovu Ob železnici 30a. SKLEP 9/08-06-2017: UO PZS se strinja s predlaganim nakupom poslovnih prostorov in pripadajočih parkirišč na naslovu Ob železnici 30a, Ljubljana in pooblašča predsedstvo za nadaljnja pogajanja, oddajo zavezujoče ponudbe in sklenitev posla. Na podlagi tega smo dne 28. 6. 2018 oddali zavezujočo ponudba podjetju Heta. Nato so se začela dolgotrajna pogajanja, ker na strani prodajalca ni bilo pravega interesa, da bi čim prej zaključil prodajo. Nekaj težav je bilo tudi pri pogajanjih kritja stroškov predelave prostorov v dve samostojne enoti. Na koncu smo se dogovorili, da PZS pokrije stroške predelave, Heta pa v prodajo vključi dodatne štiri parkirna mesta, kar znese 17.600 EUR. Prodajna pogodba je bila podpisana 6. 11. 2017, pri notarju pa dokončno overjena 27. 11. 2017. Primopredajo prostorov smo izvedli 28. 11. 2017. Že vzporedno smo pripravljali in izbirali različne idejne zasnove za ureditev prostorov in tudi na koncu tudi izbrali najprimernejšo varianto. V tem času smo tudi naročili projekt za razdelitev prostorov v dva dela. Prav takoj smo pridobili tudi ponudbe za izvajalce in izbrali najugodnejše, tako da so 1. 12. 2017 prvi izvajalci že začeli s pripravami za delo. Do konca leta je bilo glavnina obrtniških del zaključena, prav tako je bilo dobavljenega že nekaj pohištva. Dolgi prazniki so nekoliko zaustavili dela. V januarju smo nadaljevali in v večini zaključili do 25. 1. 2018, ko je v novih prostorih že izvedena seja UO PZS. Pri izboru izvajalcev smo iskali najugodnejše ponudnike, ki so lahko zagotovili izvedbo v postavljenih rokih, ki so bili zelo kratki. Vso koordinacijo med različnimi izvajalci smo izvajali samo brez zunanjega inženiring podjetja. Vrsta stroška Vrednost Kupnina za nove prostore in parkirišča 410.000,00 Stroški ureditve prostorov 49.453,63 strošek odvetniških, notarskih in nepremičninskih storitev 24.854,12 Davek na promet z nepremičninam 11.400,00 Stroški nakupa nove oprema 67.411,14 Stroški predelave prostorov na dve enoti 16.990,11 Skupaj vsi stroški 580.109,00 V zgornji tabeli so zbrani vsi stroški, ki smo jih imeli z ureditvijo in nakupom prostorov. Skupni stroški so za 10.000 EUR višji od prejete kupnine. Ko pa upoštevamo, da smo si zraven izpogajali še dodatna štiri parkirna mesta, smo v zastavljenem okviru. Pri snovanju in predvsem z zaključnim oblikovanjem smo želeli prostorom dati čim več planinskega duha, zato vas bodo na hodnikih spremljale panorame gora, začenši daleč na vzhodu z Donačko goro in preko Pohorja v Kamniško-Savinjske Alpe. Vključena je tudi panorama Julijskih Alp, ki se preko Bohinjskih gora izteče v notranjsko sredogorje. Sejne sobe so dobile imena po najvišjih vrhovih gorskih skupin v Sloveniji, tako so Triglav, Grintovec in Stol. V prostorih so ustrezno mesto dobile fotografije vseh dosedanjih predsednikov PZS ter darila, zahvale in priznanja planinskih društev, sorodnih organizacij in državnih institucij. Pri načrtovanju in izboru opreme smo upoštevali tudi zahteve po zdravem delovnem okolju in ergonomiji delovnega mesta, zaradi tega smo nabavili ustrezne pisalne stole, po višini nastavljive delovne mize, ustrezne monitorje in uredili kotiček za rekreacijo in sprostitev. Prilagam še nekaj fotografij novih prostorov: 38 Verjamem, da se bomo tako zaposleni kot ostali obiskovalci v prostorih dobro počutili in bo v njih planinska organizacija uspešno delovala vrsto let. Matej Planko, generalni sekretar PZS 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 39 k točki 4 POROČILO NADZORNEGA ODBORA Finančno sliko Planinske zveze Slovenije je v preteklem letu zaznamovala prodaja stavbe na Dvorakovi 9 in nakup novih poslovnih prostorov PZS. Rešitev prostorske stiske sedeža Planinske zveze Slovenije se izrazito pozna pri finančnih izkazih za leto 2017. Izkazan je znaten presežek prihodkov nad odhodki in posledično odmerjen davek na dobiček. Poudariti je potrebno, da je izkazan dobiček netipičen za delovanje Planinske zveze Slovenije in je zgolj posledica upoštevanja računovodskih standardov tega poslovnega dogodka. V letu 2017 je Planinska zveza Slovenije zabeležila presežek prihodkov nad odhodki. V 2017 je bilo realiziranih tretjino več prihodkov kot leto pred tem, pretežno na račun prodaje stavbe na Dvorakovi 9. Razveseljuje, da so vse kategorije prihodkov zabeležile rast z izjemo prihodkov od Fundacije za šport. Vendar NO PZS izpostavlja, da se je v nekaj letih struktura prihodkov PZS korenito spremenila. Delež javnih sredstev se je zmanjšal iz nekdanjih 40% na okrog 25%. Resda je razveseljivo, da je PZS izpad javnih sredstev nadomeščala z povečevanjem prihodkov iz pridobitnih dejavnosti. Ker so sredstva Ministrstev in Fundacije za šport navsezadnje tudi odraz družbenega vpliva Planinske zveze Slovenije predlagamo, da Upravni odbor PZS z vso resnostjo razpravlja o tem in sprejme ustrezne zaključke. Lanska finančna situacija zavoljo nakupa in prodaje poslovnih prostorov je omogočila tudi večji manevrski prostor za nadaljnje zmanjšanje vrednosti zalog. Le-ta se je v štirih letih zmanjšala za trikrat in sedaj znaša znosnih 7 % bilančne vsote. Struktura finančnih sredstev je sedaj dosti bolj zdrava kot pred leti in to se odraža tudi pri plačilni disciplini Planinske zveze Slovenije, ki je zglednejša od slovenskega povprečja. Nadzorni odbor je mnenja, da je sanacija zalog uspešno končana. NO PZS ocenjuje, da vodstvo solidno obvladuje finančno situacijo. Obveznosti se plačujejo v skladu z roki oziroma zamudo, ki je manjša od povprečne zamude plačevanja obveznosti v Sloveniji. Notranja zadolženost (med PZS in planinskimi društvi) ni problematična. Računovodska služba obvladuje terjatve. Delež terjatev nad 90 dni (potencialno slabih) je zanemarljiv. Nadzorni odbor je v preteklih letih vseskozi opozarjal na nujnost finančne discipline pri porabnikih. Nekateri porabniki sredstev, ki so v preteklih letih porabljali več kot jim je bilo dodeljeno z rebalansi, so tudi lani nadaljevali z sanacijo (pokrivanjem primanjkljaja iz preteklih let). Kot izrazito dober ukrep za finančno disciplino porabnikov sredstev v PZS Nadzorni odbor izpostavlja prenašanje salda (pozitivnega in negativnega) skozi proračunska leta. Zaključek Iz opravljenega pregleda je moč zaključiti, da vodstvo PZS in strokovne službe prepoznavajo poslovna tveganja in ustrezno obvladujejo finančno situacijo. Nadzorni odbor PZS predlaga Skupščini PZS, da potrdi finančno poročilo za leto 2017. Predsednik NO PZS, Andrej Brvar 40 k točki 2 PREDLOG SPREMEMB STATUTA PZS Upravni odbor PZS je na svoji 18. seji, 16. 11. 2018, v skladu z 71. členom Statuta PZS začel postopek za spremembe in dopolnitve Statuta PZS in imenoval Odbor za pravne zadeve za delovno skupino za pripravo predlogov za nujne spremembe Statuta PZS, predvsem zaradi spremembe zakonodaje ter manjše organizacijske prilagoditve. Odbor za pravne zadeve PZS je za 19. sejo UO PZS pripravil prvi osnutek predloga sprememb in dopolnitev Statuta PZS. Glede na sklep seje UO PZS je pripravila dopolnjen predlog sprememb Statuta PZS. Opravljena je bila javna razprava, ki je trajala do 28. 2. 2018. Prejete pripombe so bile večini upoštevane. Vključene niso bile pripombe, ki se nanašajo na dodatne pogoje za kandidiranje članov, saj bi bilo izvajanje in preverjanje dodatnih pogojev lahko neobjektivno. Prav tako pa nismo vključili izrecnega zapisa, da mora biti izvoljeni kandidat član društva celoten mandat. To izhaja že iz splošne ureditve in pravice upravljanja društva, ki izhaja izključno iz članstva. Pripombe vezane na umestitev izobraževanja odraslih in planinstva za invalide so bile smiselno upoštevane, s tem, da so bile določene rešitve umeščene drugam. Predlog za dodajo šifer pridobitnih dejavnosti nismo upoštevali, saj iz opisa dejavnosti ne izhaja, da jih potrebujemo za delovanje PZS oz. se bodo vsebinske aktivnosti na področju socialnega dela in dela z invalidi izvajale na nepridobitni ravni, poleg tega pa so bile iz podobnega razloga v zadnji spremembi statuta izbrisane. UO PZS je na svoji 20. seji, 15. 3. 2018, potrdil osnutek predlaganih sprememb in dopolnitev za obravnavo in glasovanje na skupščini PZS 2018. Besedilo sprememb in dopolnitve Statuta PZS z obrazložitvami: Četrti odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »planinske akcije (v nadaljevanju: akcije) so planinski izleti, planinski pohodi, planinske ture, planinski tabori, alpinistični, športnoplezalni, tur-nokolesarski in planinskoorientacijski vzponi in spusti, turni smuki, tekmovanja, tečaji, usposabljanja in izobraževanje odraslih, odprave v tuja gorstva, delovne akcije, sestanki, zbori, prireditve, razstave, predavanja, srečanja in druge akcije,« Obrazložitev: med planinske akcije se doda izobraževanje odraslih, saj je ta izraz uveljavljen na drugih področjih izven športa, ki jih tudi izvajamo. Prvi odstavek 11. člena se dopolni, tako da se glasi: » Z delovanjem v javnem interesu na področju športa, varstva narave, humanitarnih dejavnosti, v mladinskem sektorju, na področju raziskovalne dejavnosti, na področju invalidskega varstva in na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami PZS omogoča in svetuje vsem obiskovalcem gora možnost vključevanja v društva, udeležbo na akcijah, planinskem usposabljanju, izobraževanju odraslih ter preventivnih programih varnosti v gorah ter preventivnih programih varnosti v gorah, souporabo planinskih poti, planinskih koč, plezalnih sten ter plezališč, dostop do vsebin, ki so ustvarjene z javnimi sredstvi, in sodelovanje pri oblikovanju odločitev. Obrazložitev: Besedilo se dopolni s izobraževanju odraslih. Doda se tudi navedba statusa javnega interesa na področju raziskovalne dejavnosti, ki ga je PZS že pridobila, status v javnem interesu na področju invalidskega varstva, ki je bil predviden v prvi obravnavi pa se v tem delu ne navede, saj ga PZS še nima. Opredelitev dela z invalidi se navede v drugih členih, kot opredeljeno v nadaljevanju. Točka l) prvega odstavka 12. člena se dopolni tako, da se glasi: l) prepoznava dej avnike tveganja v gorah in skrbi za preventivne programe varnosti v gorah, za programe ozaveščanja zdravstveno ogroženih obiskovalcev gora in izvaja programe za invalide in osebe s posebnimi potrebami s čimer združuje, pomaga in dela v korist in dvig kvalitete življenja invalidov/OPP, ter njihovih staršev oz. skrbnikov Obrazložitev: Dopolni se z »pomaga in dela v korist in dvig kvalitete življenja invalidov/OPP, ter njihovih staršev oz. skrbnikov, z namenom pridobitve statusa invalidske organizacije. Doda se nov 2. odstavek 12. člena Statuta PZS: »(2) PZS izvaja usposabljanja strokovnih delavcev v športu ter redna izpopolnjevanja za njihovo licenciranje. Postopek in obseg usposabljanj se podrobneje opredeli v programih usposabljanja, licenciranje strokovnih delavcev v športu pa se podrobneje uredi v pravilniku, ki ga na predlog OUP sprejme UO PZS. Licenca je za strokovne delavce v športu obvezna.« Obrazložitev: Nov Zakon o športu je poleg drugih sprememb prinesel tudi spremembo na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu. Opredelitev licenciranja strokovnih delavcev v športu je v domeni nacionalnih panožnih športnih zvez. Z vidika pomena usposabljanja v planinstvo za varnost v gorah in zaradi hitrih sprememb in opremi in tehniki na tem področju, se licenciranja in izpopolnjevanja ohranjajo, kar se ustrezno zapiše v statut, kar daje osnovo tudi za sofinanciranje izvedbe s strani javnih sredstev. V 14. členu se dodata se nova šifri pridobitne dejavnosti: »E 36.000 zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode« »I 68.200 dajanje nepremičnin v najem.« Obrazložitev: Šifra dejavnosti zajema upravljanje vodovodov. PZS v dolini Bavšice, za potrebe Planinskega učnega središča. Zaradi morebitne razširitve vodovoda za potrebe sosednjih zemljišč in posledičnega zaračunavanja uporabe omrežja t.i. zasebnega vodovoda, se registrira dodatna pridobitna dejavnost. Šifra dajanja nepremičnin v najem se doda zaradi morebitnega oddajanja dela novih poslovnih prostorov. Druga poved točke e) prvega odstavka 16. člena se spremeni tako, da se doda vejica: »Društva gorske reševalne službe lahko izkažejo, da je vsaj 10 njihovih članov, članov drugih društev, ki so člani PZS. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 41 Obrazložitev: odprave napake. Drugi odstavek 16. člena se dopolni tako, da se glasi: Nova društva se po včlanitvi vključijo v program uvajanja, ki traja dve leti in praviloma poteka pod mentorstvom društva iz krajevno pristojnega meddruštvenega odbora planinskih društev (v nadaljevanju: MDO PD). Mentorstvo za društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva, določi pristojna komisija. Obrazložitev: Zagotavljanje mentorstva novim društvom znotraj istega MDO PD je bilo v določenih primerih zaradi pomanjkanja društev, ki bi prevzela vlogo oteženo. S tem razlogom se v statut vključi manj določna verzija teksta, z namenom zagotoviti čim bolj učinkovito mentorstvo novim društvom. Prvi odstavek 32. člena se dopolni tako, da se nova točka u): »na predlog pristojnih komisij podaja soglasje k imenovanju selektorjev državnih reprezentanc v športnih panogah, katerih nosilec je PZS.« Ostalo alineje se označijo na novo. Obrazložitev: Izrecno se zapiše pristojnost UO PZS, ki se že izvaja. Doda se nova e) točka prvega odstavka 35. člena: »e) planinstvo za invalide/OPP« Obrazložitev: V letu 2015 je začela delovati delovna skupina Planinstvo za invalide, ki je vzpostavila program, izvedla prvo usposabljanje, izdala dnevnike in priročnik ter izvedla druge aktivnosti za ciljno skupino invalidov. Zaradi večjega obsega dela, je te aktivnosti potrebno umestiti v organizacijsko strukturo PZS. Najprimernejša oblika je odbor. Tretji odstavek 35. člena se dopolni tako, da se glasi: »Odbor za usposabljanje in preventivo je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu in drugih kadrov na področju planinstva in preventive ter varnosti v gorah.« Obrazložitev: Izrecno se navede pristojnost odbora tudi na drugih usposabljanjih, ki niso neposredno vključeni na področje športa. Doda se novi sedmi odstavek 35. člena Statuta: »Odbor planinstvo za invalide/OPP je strokovno telo, ki skrbi za razvoj, usposabljanje, inkluzijo, promocijo ter svetovalne in strokovne naloge na področju dela z invalidi in osebami s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP).« Obrazložitev: V letu 2015 je začela delovati delovna skupina Planinstvo za invalide, ki je vzpostavila program, izvedla prvo usposabljanje, izdala dnevnike in priročnik ter izvedla druge aktivnosti za ciljno skupino invalidov. Zaradi večjega obsega dela, je te aktivnosti potrebno umestiti v organizacijsko strukturo PZS. Najprimernejša oblika je odbor. Doda se nov drugi stavek prvega odstavka 40. člena Statuta PZS: Kandidat za članstvo v organu PZS mora biti član društva, ki je član PZS. Obrazložitev: Konkretno določamo pravico biti izvoljen, ki jo imajo samo člani društva oz. konkretno v primeru organov zveze, člani društev, ki so člani zveze. Temu načeli smo sledili že sedaj, od vzpostavitve ažurna evidence v Navezi pa se pri vsakem kandidacijskem postopku , preveri tudi ta podatek. Če posameznik ni član, se kandidatura zavrne. Tretji odstavek 45. člena se dopolni tako, da se doda dodatna poved: »Vsak kandidat lahko znotraj enega organa PZS kandidira samo za eno funkcijo.« Obrazložitev: Ena oseba v istem organu ne more nastopiti večkrat, saj ima lahko ena oseba samo en glas. Doda se novi sedmi odstavek 60. člena Statuta PZS: »PZS zagotavlja in ohranja zdrava in varna delovna mesta in spodbuja zdrav življenjski slog zaposlenih.« Obrazložitev: PZS izvaja projekt za certifikat Zdravju prijazna organizacija, ki predvideva vpis določbe v temeljni akt. Tretji odstavek 61. člena se spremeni tako, da se glasi: »PZS obvešča javnosti v glasilih PZS in s spletnim mestom. Delovanje glasil je urejeno s smernicami planinskih medijev in sodelovanja z javnostmi, ki jih na predlog OZI sprejme UO PZS Obrazložitev: Trenutno določilo predvideva sprejem pravilnika o medijih. Ker so organizacijske podlage PZS medijev urejene že v drugih aktih PZS, se posebej določijo programske smernice, ki predstavljajo vsebinsko usmeritev za delo. Smernice je UO PZS že sprejel. Damjan Omerzu, strokovni sodelavec PZS Borut Vukovič, vodja Odbora za pravne zadeve 42 k točki 6 PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNIL STATUTA PZS - ČISTOPIS Ob upoštevanju: - in spoštovanju pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1872 v Bohinju za ustanovitev društva z namenom "zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati", - ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani, "da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram" in njegovega nasledstva, - da je planinstvo del identitete in tradicije slovenske nacije, - 4., 7., 9. in 13. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 64/2011) in Statuta Planinske zveze Slovenije je skupščina Planinske zveze Slovenije 14. aprila 2012 v Ormožu sprejela in skupščinah 16. aprila 2016 v Črni na Koroškem ter 21. aprila 2018 v Šoštanju spremenila in dopolnila- STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, kije vpisana v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod zaporedno številko 1041. A. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (opredelitev PZS) (1) Planinska zveza Slovenije (v nadaljevanju: PZS) je prostovoljna zveza društev, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva. Glavna dejavnost PZS je povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva. (2) PZS ne deluje na strankarskem in verskem področju. 2. člen (ime in sedež) (1) Ime zveze je Planinska zveza Slovenije, kratica pa PZS. Angleški prevod imena PZS je Alpine Association of Slovenia. (2) Sedež PZS je v Ljubljani. 3. člen (predmet statuta) (1) Ta statut ureja delovanje PZS in razmerja med PZS ter društvi, ki so njeni ustanovitelji in člani. 4. člen (pomen izrazov) (1) Izrazi, uporabljeni v tem statutu, imajo naslednji pomen: (2) planinstvo/gorništvo (uporabljamo ju kot sopomenki) je športna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, (3) dejavnosti in področja (v nadaljevanju: dejavnosti) v društvih in PZS so planinarjenje, alpinizem, športno plezanje, turno smučanje, turno kolesarjenje in drugi gorski športi, pohodništvo, nepoklicno vodništvo, gradnja, vzdrževanje, opremljanje in upravljanje planinskih poti, planinskih koč (vključno z gostinstvom in nastanitvami), plezališč in plezalnih sten, spoznavanje in varovanje gorske narave, športnoplezalni, turnokolesarski in planinskoorientacijski vzponi in spusti, turni smuki, tekmovanja, tečaji in usposabljanja-; in izobraževanje odraslih, odprave v tuja gorstva, delovne akcije, sestanki, zbori, prireditve, razstave, predavanja, srečanja in druge akcije, (5) planinsko društvo (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno združenje posameznikov, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja društva, katerega glavna dejavnost, opredeljena v njegovem temeljnem aktu, je planinstvo ali njegov del iz drugega odstavka tega člena, kar je razvidno tudi iz imena društva, in je član PZS. Društvo, ki deluje samo na ožjem področju planinstva, je društvo, ki deluje samo na področju alpinizma, športnega plezanja, gorskega reševanja, turnega smučanja, turnega kolesarjenja ali drugega gorskega športa. (6) planinska organizacija so med seboj organizacijsko povezani posamezniki, društva, organi PZS in strokovna služba. (7) Opredelitev fizičnih oseb v tem statutu je nevtralna in se nanaša na pripadnike obeh spolov. Vsak izraz v ednini se lahko, kjer je to potrebno, uporabi tudi v množini in obratno. 1 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 43 5. člen (poslanstvo in vrednota) (1) Poslanstvo planinske organizacije je: Planinstvo kot način življenja. (2) Častni kodeks slovenskih planincev (v nadaljevanju: kodeks) je vrednota, ki jo spoštuje ter uresničuje planinska organizacija in je kot priloga sestavni del tega statuta. (3) Načela delovanja organov PZS in strokovne službe so zlasti: a) celovito planinstvo in njegova promocija, b) usmerjenost k društvom, c) usposabljanje za varnejše gibanje v gorah, d) varovanje gorske narave ter spoštovanje vrednot planinske kulture in tradicije, e) strokovnost in sodelovanje, f) preglednost delovanja in g) vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev. 6. člen (pravna osebnost in zastopnik) (1) PZS je samostojna in nepridobitna pravna oseba zasebnega prava. (2) PZS nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za svoj račun. (3) PZS lahko sklepa pogodbe s tretjimi osebami v imenu in na račun posameznih društev in drugih organizacij, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila. (4) Zastopnika PZS sta predsednik PZS in generalni sekretar PZS. Zastopata samostojno. Predsednik PZS zastopa brez omejitev, generalni sekretar PZS ima pooblastilo za izvajanje že sklenjenih pogodb in zastopanje pred upravnimi organi v zadevah, ki pomenijo realizacijo B. SIMBOLI PZS 7. člen (simboli) (1) Simboli PZS so: grb PZS, zastava PZS, prapor PZS in himna PZS. (2) Prapor PZS in himna PZS sta svečana simbola PZS. 8. člen (grb, znak, zastava, prapor in himna) (1) Grb PZS je silhueta Jalovca, ki jo obkroža moder trak v obliki podkve z napisom Planinska zveza Slovenija. Spodaj je moder trak povezan z belim trakom, na katerem je letnica 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Na vozlišču je bel trak oblikovan s pentljo, v kateri je kratica SPD. (2) Znak PZS je sestavljen iz silhuete Jalovca v pravokotni obliki, v kateri je v spodnjem desnem kotu kratica SPD in letnica 1893. Zraven je napis Planinska zveza Slovenije. Znak ima lahko različne postavitve in dvojezični napis. (3) Zastava PZS je modre barve z grbom PZS. (4) Prapor PZS je modre barve, obrobljen je z zlatim trakom. Na čelni strani prapora je grb PZS. Na hrbtni strani prapora je v središču elipsa, v kateri je upodobljen pogled na Triglav s severa. V vogalih hrbtne strani so upodobljeni cvetovi Zoisove zvončice. (5) Himna PZS je prva kitica pesmi Oj, Triglav, moj dom pesnika Matije Žemljica Slavina in skladatelja Jakoba Aljaža. C. CILJI IN NALOGE PZS 9. člen (1) PZS deluje tako, da: a) izpolnjuje in uresničuje vsebine 1. člena ter planinstvo in planinske akcije iz 4. člena tega statuta, b) deluje v dobro društev in njihovih članov, obiskovalcev gora in gorske narave ter c) je njeno delovanje tudi v javnem interesu. 10. člen (varovanje gorske narave) (1) Poleg ustavnih in zakonskih določil, Alpske konvencije, spoznanj in načel naravovarstvene stroke in priporočil IUCN (Svetovne zveze za varstvo narave) ter lastnih strokovnih izhodišč upošteva PZS pri delovanju na področju varstva gorske narave tudi določila Tirolske 44 deklaracije o dobri praksi v gorskih športih. 11. člen (javni interes) (1) Z delovanjem v javnem interesu na področju športa, varstva narave, humanitarnih dejavnosti, v mladinskem sektorju, na področju raziskovalne dejavnosti, na področju invalidskega varstva ier-in na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami PZS omogoča in svetuje vsem obiskovalcem gora možnost vključevanja v društva, udeležbo na akcijah, planinskem usposabljanju ter preventivnih programih varnosti v gorah, souporabo planinskih poti, planinskih koč, plezalnih sten ter plezališč, dostop do vsebin, ki so ustvarjene z javnimi sredstvi, in sodelovanje pri oblikovanju odločitev. (2) Delovanje v javnem interesu je prispevek PZS k blaginji prebivalcev Slovenije. 12. člen (naloge) (1) PZS: a) normativno ureja, organizira, povezuje, usmerja in vodi planinstvo v Republiki Sloveniji, b) izvaja učinkovito vodenje organov PZS in organizira strokovno službo, c) izvaja naloge in storitve, ki so jih nanjo prenesla društva, d) izvaja članski servis za uresničevanje pravic in obveznosti društev in posameznikov, e) izvaja program, v katerem se vsebine 1. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega statuta dopolnjujejo in prepletajo, f) spremlja stanje, vrednoti predloge in odloča na podlagi dejstev ter pregledno poroča o svojem delu, g) razvija športne zvrsti in izvaja planinske športne panoge, h) določa sistem državnih tekmovanj, predpisuje pogoje za nastopanje v njih, jih organizira in vodi, i) izvaja akcije za različne ciljne in starostne skupine ter krepi medgeneracijsko sodelovanje, j) prepoznava različne motive za ukvarjanje s planinstvom ter za njihovo uresničevanje oblikuje partnerstva in mreže, k) skrbi za Planinsko, Alpinistično in Športnoplezalno šolo ter zastopanje vsebin s področja varstva gorske narave v vseh programih planinskega usposabljanja, 1) prepoznava dejavnike tveganja v gorah in skrbi za preventivne programe varnosti v gorah, za programe ozaveščanja zdravstveno ogroženih obiskovalcev gora in izvaja programe za invalide in osebe s posebnimi potrebami s čimer združuje, pomaga in dela v korist in dvig kvalitete življenja invalidov/OPP, ter njihovih staršev oz. skrbnikovorganizira akcije za osebe s posebnimi potrebami, m) izvaja trajnostni planinski turizem in skrbi za planinske objekte, naprave in oznake, n) vodi in usklajuje dejavnosti urejanja planinskih poti, o) informira in komunicira z javnostmi in jih vključuje v sprejemanje odločitev, p) upravlja s premoženjem PZS, r) usposablja za delo v planinski organizaciji ter za varnejše in naravi prijazno obiskovanje gora, s) izvaja znanstvenoraziskovalne naloge s področja planinstva, t) skrbi za varovanje gorske narave, u) skrbi za kulturno, založniško, arhivsko in muzejsko dejavnost. (2) PZS izvaja usposabljanja strokovnih delavcev v športu ter redna izpopolnjevanja za njihovo licenciranie. Postopek in obseg usposabljanj se podrobneje opredeli v programih usposabljanja, licenciranie strokovnih delavcev v športu pa se podrobneje uredi v pravilniku, ki ga na predlog OUP sprejme UO PZS. Licenca ie za strokovne delavce v športu obvezna. 13. člen (programska vodila) (1) PZS cilje in naloge uresničuje tudi s pomočjo programskih vodil, ki so kot priloga sestavni del tega statuta. 14. člen (pridobitna dejavnost) (1) PZS ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne ali pretežne dejavnosti. (2) PZS po Standardni klasifikaciji dejavnosti lahko izvaja naslednje pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon: Šifra Naziv dejavnosti A02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti 3 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 45 E 36.000 zbiranje, Drečiščevanie in distribucija vode E38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki E39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki F43.120 Zemeljska pripravljalna dela G46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov G47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami G47.640 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo G47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu G47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic 155.201 Počitniški domovi in letovišča 155.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča 155.300 Dejavnost avtokampov, taborov J58.110 Izdajanje knjig J58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev J58.140 Izdajanje revij in druge periodike J58.190 Drugo založništvo J58.290 Drugo izdajanje programja J59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj J59.120 Postprodukcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, videofilmov, televizijskih oddaj J59.130 Distribucija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj J59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij J63.120 Obratovanje spletnih portalov J63.990 Drugo informiranje I 68.200 daianie nepremičnin v naiem M72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije M72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike M73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja M74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti N77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup N77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup N77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup N79.110 Dejavnost potovalnih agencij N79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj N79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti N81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj 084.250 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah P85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje P85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje Q88.991 Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij R90.010 Umetniško uprizarjanje R90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje R90.030 Umetniško ustvarjanje R91.030 Varstvo kulturne dediščine R91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot R93.110 Obratovanje športnih objektov R93.120 Dejavnost športnih klubov R93.190 Druge športne dejavnosti R93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas S94.120 Dejavnost strokovnih združenj S94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij 16 46 D. SODELOVANJE PZS Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI 15. člen (sodelovanje z drugimi organizacijami) (1) PZS pri doseganju ciljev in nalog sodeluje z domačimi, tujimi in mednarodnimi organizacijami. PZS se lahko včlani vanje, če je njihovo delovanje v skladu z interesi PZS in pravnim redom Republike Slovenije. Sklep o včlanitvi sprejme UO PZS. Če sodelovanje zahteva kadrovske in finančne obveznosti PZS, sklep o vključitvi sprejme skupščina PZS. (2) PZS z organizacijami iz prejšnjega odstavka usklajuje svoj interes ter se z njimi dogovarja in sporazumeva o skupnem delovanju in nastopanju. V njihovo delo se lahko vključujejo delegati in strokovnjaki iz vrst PZS. Imenovanje delegatov v organe upravljanja drugih organizacij na predlog predsednika opravlja upravni odbor PZS (v nadaljevanju: UO PZS), v strokovne organe drugih organizacij pa delegate PZS s soglasjem predsedstva PZS imenujejo pristojne komisije. Usmeritve za sodelovanje delegatov v organih drugih organizacij sprejema predsedstvo PZS. (3) PZS na skupščinah organizacij iz prvega odstavka tega člena zastopa predsednik PZS ali od njega pooblaščena oseba. (4) Odbor Gore in varnost je oblika rednega splošnega in strokovnega sodelovanja med Gorsko reševalno zvezo Slovenije in PZS, ki se izvaja na podlagi medsebojnega dogovora. E. ČLANSTVO V PZS 16. člen (včlanitev društva v PZS) (1) Društvo postane član PZS z dnem sklepa UO PZS: a) društvo na podlagi sklepa občnega zbora pisno izrazi prošnjo za članstvo, b) izpolnjuje zahteve petega odstavka 4. člena tega statuta, c) ima pravila, ki niso v nasprotju s Statutom PZS in drugimi splošnimi akti PZS ter upoštevajo kodeks in zahteve drugega odstavka 27. člena tega statuta, d) sprejme obveznost za redno plačevanje dela članarine PZS, e) ima vsaj 30 članov društva oz. društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva, vsaj 10 članov. Društva gorske reševalne službe lahko izkažejo, da je vsaj 10 njihovih članov^ članov drugih društev, ki so člani PZS. (2) Nova društva se po včlanitvi vključijo v program uvajanja, ki traja dve leti in praviloma poteka pod mentorstvom društva iz krajevno pristojnega meddruštvenega odbora planinskih društev (v nadaljevanju: MDO PD). Mentorstvo za društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva, določi pristojna komisija. 17. člen (pravice in dolžnosti društva) (1) Pravice društev so predvsem, da v skladu s tem statutom in kodeksom: a) imenujejo delegate za skupščino, b) kandidirajo svoje člane v organe PZS, c) seznanjajo PZS o svojih problemih in potrebah ter od nje dobivajo strokovno in organizacijsko pomoč, d) sodelujejo pri delu organov PZS, e) imajo vpogled v dokumentacijo PZS, f) ob spoštovanju dolžnosti lahko kandidirajo na razpisih za sredstva PZS, v skladu z razpisnimi pogoji, g) sodelujejo z drugimi društvi v PZS in h) izvajajo še druge pravice, za katere se v PZS dogovorijo. (2) Dolžnosti društev so predvsem, da v skladu s tem statutom in kodeksom: a) izvajajo in promovirajo planinstvo v svojem okolju, predvsem z nudenjem ustreznih in zanimivih programov planinskih dejavnosti, usposabljanjanjem obiskovalcev gora in pospeševanjem dela z mladimi ter dela mladih, b) v PZS delujejo redno, aktivno in odgovorno ter prispevajo k uresničevanju ciljev PZS, c) se njihovi delegati udeležujejo skupščine, d) priznavajo pristojnost in odločitve PZS, kakor so določene s tem statutom, e) PZS redno odvajajo del članarine, f) seznanjajo MDO PD s spremembami svojih pravil pred potrditvijo na zboru članov PD, g) o svojem delu redno poročajo PZS ter MDO PD na enotnem obrazcu in 3 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 47 18. člen (včlanitev in delovanje pridruženega društva v PZS) (1) Pridruženi član PZS lahko postane društvo ali druga organizacija iz prvega odstavka 15. člena tega statuta na podlagi sklepa svojega najvišjega organa, če: a) izrazi pisno prošnjo za članstvo in b) je njegova dejavnost povezana s planinstvom in akcijami iz 4. člena tega statuta in ni v nasprotju s tem statutom. (2) Pridruženi član PZS sodeluje pri delu PZS in sodeluje na skupščini, nima pa glasovalne pravice. Posamezniki, ki so člani pridruženega člana PZS, ne uživajo pravic iz pravilnika iz drugega odstavka 23. člena tega statuta. (3) Višino letne članarine za pridružene člane določi UO PZS. 19. člen (prenos nalog društev na PZS) (t) PZS je pristojna in odgovorna za skupno uresničevanje nalog, ki se izvajajo na območju celotne države, ali nalog, katerih uresničevanje je vzajemno povezano za doseganje boljših rezultatov dela in zagotavlja: a) oblikovanje sistemskih rešitev kakovostnega planinstva, b) sodelovanje pri pripravi zakonov in drugih pravnih aktov, ki zadevajo planinstvo, c) zastopanje skupnih interesov društev in PZS pred državnimi organi in v mednarodnih organizacijah, d) oblikovanje enotnega informacijskega spletnega sistema, e) oblikovanje kategorij članstva posameznikov in vodenje centralnega imenika društev in posameznikov po pravilniku iz drugega odstavka 23. člena tega statuta ter izvedbo ugodnosti in zavarovanja posameznikov, f) analizo in uporabo podatkov o delu društev, g) usposabljanje strokovnih delavcev in vzpostavitev planinskih učnih središč, h) izvajanje preventivnih programov varnosti v gorah in skrb za varovanje gorske narave, i) promocijo planinstva, kulturne, muzejske in založniške dejavnosti, sprejetje standardov za planinske koče, njihovo razvrščanje, določitev popustov za prenočevanja članov, ki so za planinske koče obvezni, in določanje priporočenih najvišjih cen oskrbe, katerih upoštevanje je pogoj za prejem ugodnosti za planinske koče s strani PZS. j) pomoč pri informiranju društev o javnih razpisih, ki se navezujejo na planinstvo, k) vzpostavitev enotnega registra nepremičnin v lasti društev, 1) vzpostavitev enotnega vrednotenja prostovoljnega dela v planinski organizaciji, m) vzdrževanje planinskih poti na podlagi vsakoletnega načrta, n) podeljevanje priznanj in o) druge naloge, ki jih prenese skupščina. (2) PZS skrbi za delovanje centralnega imenika iz e) vrstice prvega odstavka tega člena v skladu s tem statutom in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 20. člen (prenos nalog društev na MDO PD) (1) MDO PD za skupno uresničevanje nalog, ki se izvajajo na območju posameznega MDO PD, zagotavlja: a) spremljanje, usklajevanje in pospeševanje dela društev, b) svetovanje in mentorstvo društvom, ki se vključujejo v PZS, c) koordinacijo izhodišč in dialog pri oblikovanju ciljev in nalog PZS, d) koordinacijo in izvedbo skupnih akcij, projektov Alpske konvencije, obmejnega sodelovanja in akcij komisij po predhodnem e) skupno vzdrževanje planinskih poti na podlagi vsakoletnega načrta, f) obravnavanje predlogov za priznanja in g) druge naloge, ki jih društva prenesejo na MDO PD. 16 48 21. člen (prenehanje članstva v PZS) (1) Društvo preneha biti član PZS: a) ob upoštevanju razlogov v skladu z zakonom, ki ureja društva, b) po volji najvišjega organa društva z izstopom, c) z izbrisom, če društvo šest mesecev po koncu poslovnega leta ne odvede PZS dela članarine PZS ali dve leti zapored ne posreduje poročila iz drugega odstavka 17. člena, d) z dokončnim sklepom o izključitvi iz članstva. (2) O sklepu najvišjega organa društva , da je društvo izstopilo iz članstva PZS mora društvo v petnajstih (15) dneh obvestiti UO PZS. S prenehanjem članstva ne prenehajo finančne obveznosti bivšega člana do PZS in drugih članov PZS. 22. člen (izključitev iz PZS) (1) Društvo, ki ne izpolnjuje pravic in dolžnosti iz 17. ali 18. člena tega statuta ali ne posluje v skladu s tem statutom, kodeksom in sklepi skupščine ali sicer s svojim delovanjem škoduje ugledu planinske organizacije, lahko UO PZS izključi iz članstva ali pridruženega članstva PZS. (2) Zoper sklep UO PZS lahko društvo ali druga pravna oseba v mesecu dni po prejemu pisnega sklepa o izključitvi iz članstva vloži ugovor na skupščino, ta pa o njem dokončno odloči. F. ČLANSTVO V DRUŠTVU IN ČLANARINA 23. člen (članstvo v društvih) (1) Društva svoje članstvo posameznikov urejajo z lastnim temeljnim aktom. Članstvo v društvu v skladu s kodeksom ne sme zapostavljati nikogar - ne po starosti, spolu, jeziku, veri, nacionalni, etnični, socialni pripadnosti ali kakšni drugi osebni okoliščini. (2) Kategorije članstva morajo biti usklajene s pravilnikom o članstvu posameznikov, ki ga sprejme UO PZS po predhodni javni obravnavi. 24. člen (članarina) (1) Članarina, ki jo posamezniki plačajo društvu, je sestavljena iz dveh delov: iz društvenega dela in iz dela PZS. Znesek članarine iz dela PZS določi UO PZS. Društvo odvede ta del članarine PZS. (2) Posameznik lahko za društva, ki imajo pisno dogovor s PZS, vplača celotno članarino PZS. PZS odvede društveni del članarine društvu, ki ga izbere posameznik. G. ORGANI PZS 25. člen (mandatna doba) (1) Mandatna doba članov organov PZS je štiri leta. 26. člen (skupščina) (1) Skupščina je najvišji organ PZS in jo sestavljajo po en delegat iz vsakega društva. Delegati so praviloma predsedniki društev. (2) Vsak delegat ima za odločanje na skupščini en glas. 27. člen (pristojnosti skupščine) a) sprejema ter spreminja statut, kodeks in programska vodila, če je bilo to predvideno s sklicem skupščine, b) sprejema poslovnik o delu skupščine, c) sprejema druge splošne akte, če za to ne pooblasti UO PZS, d) ustanovi, ukinja in spreminja komisije in odbore PZS, e) odloča o letnem vsebinskem in finančnem programu ter letnem vsebinskem in finančnem poročilu, f) določa pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju PZS iz prvega odstavka 56. člena, g) odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja PZS, vrednega več kakor 25.000 €, 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 49 h) voli in razrešuje predsednika PZS, podpredsednike PZS ter člane UO PZS, predsednika in člane NO, potrjuje programske smernice predsednika PZS, i) odloča o predlogih, vlogah, ugovorih in pritožbah društev zoper odločitve organov PZS, j) odloča o vključevanju v druge organizacije v skladu s 1. odstavkom 15. člena, k) sklepa o prenehanju PZS v skladu z 68. členom statuta in 1) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, drugih predpisov in tega statuta. (2) Sklepi skupščine so obvezni za društva, organe PZS in strokovno službo. 28. člen (predsednik PZS) (1) Predsednik PZS: a) samostojno zastopa in predstavlja PZS, b) izvaja vsebinski in finančni program dela PZS, c) odgovarja za delovanje PZS v skladu z zakonom in tem statutom, d) predlaga skupščini v izvolitev podpredsednike PZS, e) sklicuje skupščine ter skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, f) sklicuje in vodi seje UO PZS in predsedstva PZS ter skrbi za izvrševanje sklepov UO PZS in predsedstva PZS, g) zagotavlja javnost dela PZS, h) predlaga UO PZS v imenovanje in razrešitev člane odborov iz 35. člena tega statuta ter predlaga članom odborov v izvolitev vodje odborov, i) redno poroča UO PZS o svojem delu, j) imenuje generalnega sekretarja PZS (v nadaljevanju: GS) ob predhodnem soglasju UO PZS in ga razrešuje, k) pooblašča in imenuje za izvajanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti druge sodelavce ter 1) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, tega statuta in drugih aktov PZS. (2) Predsednik PZS lahko zaustavi odločitev organov iz 34., 35. člena tega statuta do prve naslednje seje UO PZS, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali tistimi internimi akti PZS, kijih sprejema skupščina ali jih sprejema oz. podaja soglasje UO PZS. 29. člen (podpredsedniki PZS) (1) PZS ima največ štiri podpredsednike PZS. Podpredsedniki PZS pomagajo predsedniku PZS pri njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. (2) Če je predsednik PZS odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik PZS, ki ga je določil predsednik PZS. Če predsednik PZS ni določil podpredsednika PZS, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku PZS preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik PZS. 30. člen (predsedstvo PZS) (1) Predsedstvo PZS sestavljajo predsednik PZS in podpredsedniki PZS. Člani predsedstva PZS so za svoje delo odgovorni skupščini in UO PZS. (2) Pri delu predsedstva PZS stalno sodeluje GS PZS, redno načelniki komisij, občasno pa tudi vodje organov PZS, delavci strokovne službe in drugi. (3) Predsedstvo PZS: a) vodi operativno izvedbo vsebinskega in finančnega programa PZS, sklepov skupščine in sklepov UO PZS, b) skrbi za enotno delovanje in poslovanje PZS, c) koordinira delo organov PZS, d) skrbi za izvedbo programskih smernic predsednika PZS, e) pripravlja gradivo za sejo UO PZS, 0 redno poroča o svojem delu UO PZS, g) odloča o izvrševanju finančnega programa za posamezno programsko sestavino do višine 5.000 €, h) odloča o izbiri neodvisnega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja društva, i) odloča o upravljavcih za nepremičnine, ki so v lasti PZS, j) odloča o podelitvi pohval, častnih znakov PZS, jubilejnih listin za društva in o izrednih priznanjih, k) določa sistemizacijo delovnih mest strokovne službe, 1) odloča o drugih aktih, ki niso v pristojnosti skupščine, UO PZS ali komisij, in m) odloča o predlogih za imenovanje iz drugega odstavka 15. člena tega statuta na predlog komisij in daje soglasje k drugim imenovanjem. 50 31. člen (upravni odbor PZS) (1) UO PZS upravlja PZS med dvema skupščinama in izvršuje njene sklepe. (2) UO PZS sestavljajo predsednik PZS, podpredsedniki PZS, do 7 članov, izvoljenih na skupščini, ter predsedniki MDO PD. 32. člen (pristojnosti upravnega odbora PZS) (1)UO PZS: a) odloča o predlogu dnevnega reda in predlogu gradiva za skupščino in imenuje komisijo za pripravo volitev, b) izvaja in spremlja uresničevanje sklepov skupščine, c) daje soglasje k vodstvom komisij ter imenuje in razrešuje člane odborov iz 35. člena tega statuta in druge organe, d) imenuje delegate in strokovnjake iz drugega odstavka 15. člena tega statuta, e) odloča o znesku članarine iz prvega odstavka 24. člena tega statuta, f) določa vsebino poročila iz drugega odstavka 17. člena tega statuta, g) določa pravilnik o članstvu posameznikov iz drugega odstavka 23. člena tega statuta, h) določa območje MDO PD iz 37. člena tega statuta, i) določa spremembo poslovnega naslova PZS, j) določa pravilnik o priznanjih PZS iz 66. člena tega statuta, k) določa pravilnik o raziskovalni dejavnosti iz 65. člena tega statuta, 1) daje soglasje k predlogu za imenovanje GS, m) izvršuje ustanoviteljske pravice v ustanovah in javnih zavodih, n) daje soglasje k pravilnikom komisij iz prvega odstavka 34. člena tega statuta in pravilnikom MDO PD, 0) daje soglasje k sklepom organov PZS, ki so predpisani v drugih internih aktih PZS, p) odloča o sprejemu društev v članstvo PZS q) odloča o načrtu upravljanja s premoženjem PZS iz četrtega odstavka 55. člena tega statuta, r) odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja do 25.000,00 EUR, s) odloča o podelitvi spominske plakete, svečane listine in nazivu častni član PZS, t)_odloča o izbrisu in izključitvi društev iz PZS in sprejme ugotovitveni sklep o drugih načinih prenehanja članstva društev v PZS, frki) na predlog pristojnih komisij podaia soglasje k imenovanju selektorjev državnih reprezentanc v športnih panogah, katerih nosilec ie triv) odloča o poroštvih društvom po predhodnem soglasju nadzornega odbora PZS (v nadaljevanju: NO PZS), v)w) po predhodni javni obravnavi odloča o merilih za razvrščanje društev v prednostne skupine in o seznamu razvrščenih društev ter z) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, drugih predpisov in tega statuta. (2) UO PZS sprejme pravilnik o varovanju osebnih podatkov, s katerim se določijo organizacijski in tehnični postopki ter ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, vodenih v zbirkah osebnih podatkov, s katerimi upravlja PZS. 33. člen (poslovnik in odgovornost za delo) (1) UO PZS sprejme poslovnik o svojem delu. (2) UO PZS je za svoje delo odgovoren skupščini. 34. člen (komisije) (1) Komisija je oblika notranje organiziranosti PZS, v katero se združujejo odseki društev z določenega področja dela in društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva. (2) PZS ima: a) komisijo za alpinizem (kratica: KA), b) komisijo za gorske športe (kratica: KGŠ), c) gospodarsko komisijo (kratica: GK), d) mladinsko komisijo (kratica: MK), e) komisijo za planinske poti (kratica: KPP), f) komisijo za športno plezanje (kratica: KŠP), g) komisijo za turno kolesarstvo (kratica: KTK), h) komisijo za varstvo gorske narave (kratica: KVGN) in 1) vodniško komisijo (kratica: VK). 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 51 (2) Mandat komisij je najmanj dve leti in največ štiri leta. (3) Komisije so strokovni organi in imajo lastne zbore dejavnosti, na katerih sprejmejo lasten pravilnik, s katerim uredijo organiziranost komisije in odgovornost organov, volijo načelnika in izvršni odbor v skladu z določili pravilnika ter odločajo o predlogu letnega vsebinskega in finančnega programa. Komisije delujejo samostojno v okviru na skupščini sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa. Komisije se med seboj čim bolj povezujejo in vsebinsko sodelujejo. (4) Načelniki redno sodelujejo v delu predsedstva PZS in UO PZS in imajo pooblastilo za izvajanje na skupščini sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa. Načelniki so odgovorni za namensko porabo finančnih sredstev. (5) Izvršni odbori komisij štejejo od pet (5) do dvanajst (12) članov. Komisije imajo praviloma do tri (3) strokovne odbore z do sedmimi (7) člani, ki jih vodijo vodje odborov. Članstvo v izvršnem odboru je nezdružljivo s članstvom v strokovnem odboru. Vodje strokovnih odborov so vabljeni na seje izvršnega odbora, vendar nimajo glasovalne pravice. 35. člen (stalni odbori) (1) PZS ima odbore: a) za usposabljanje in preventivo, b) za članstvo, c) za pravne zadeve, d )_za založništvo in informiranje, tBe) planinstvo za invalide/OPP (2) Člane odborov na predlog predsednika PZS imenuje UO PZS. Odbor vodi vodja, ki ga člani izvolijo izmed sebe na predlog predsednika PZS. Odbori so za svoje delo odgovorni predsedniku PZS in UO PZS. (3) Odbor za usposabljanje in preventivo je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju usposabljanja | strokovnih delavcev v športu in drugih kadrov na področju planinstva in preventive ter varnosti v gorah. (4) Odbor za članstvo je strokovno telo, ki skrbi za promocijo in pravice članstva ter njihovo uveljavljanje, razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju članstva, prostovoljnega dela, usposabljanja za organizacijsko delo v planinski organizaciji in priznanj. (5) Odbor za pravne zadeve je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge pri pripravi pravnih aktov in se opredeljuje do vseh drugih zadev pravne narave, ki se nanašajo na društva, organe PZS in strokovno službo PZS. (6) Odbor za založništvo in informiranje je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju založništva in planinskih medijev ter usklajuje njihovo delo in programske zasnove. (7) Odbor planinstvo za invalide/OPP ie strokovno telo, ki skrbi za razvoj, usposabljanje, inkluziio, promocijo ter svetovalne in strokovne naloge na področju dela z invalidi in osebami s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP). 36. člen (nadzorni odbor PZS) (1) NO PZS ima predsednika in štiri člane. (2) NO PZS spremlja in nadzoruje delo organov PZS in strokovne službe, predvsem pa celotno vsebinsko in finančno delovanje PZS, ter ugotavlja skladnost delovanja z zakonom, tem statutom in drugimi akti. (3) Člani NO PZS imajo pravico in dolžnost biti na skupščini, na sejah predsedstva PZS, UO PZS, komisij in odborov ter morajo imeti na voljo vse gradivo. (4) NO PZS poroča o svojih ugotovitvah skupščini in o njih redno obvešča predsednika PZS in UO PZS. (5) NO PZS je za svoje delo odgovoren skupščini PZS. (6) Funkcije predsednika PZS, podpredsednikov PZS, članov UO PZS in predsednikov/načelnikov komisij ter vodij odborov PZS so nezdružljive s funkcijami v NO PZS. 37. člen (meddruštveni odbor planinskih društev) (1) PZS ima do dvanajst MDO PD, ki so organ v sestavi PZS. MDO PD je oblika dela in forum za izmenjavo mnenj PZS in društev. Organiziranost in delovanje MDO PD podrobneje ureja pravilnik o delu MDO PD, ki ga sprejme večina PD v MDO in mora biti v skladu s Statutom PZS. (2) UO PZS v sodelovanju z društvi oblikuje območja MDO PD, ki lahko obsegajo le pokrajinsko sklenjeno ozemlje. (3) MDO PD sestavljajo po en predstavnik vsakega društva (praviloma predsednik društva) s sedežem na območju MDO PD in predsednik MDO PD. Društva, ki so člani PZS in delujejo samo na ožjem področju planinstva, se lahko pisno odpovejo članstvu v MDO PD in svoje interese uveljavljajo samo prek zbora dejavnosti oz. v okviru ustrezne komisije. UO PZS se seznani s pisnimi odpovedmi društev. (4) MDO PD o svojem delu vsako leto najpozneje do 31. 1. poročajo društvom in PZS. 52 (5) MDO PD je za svoje delo odgovoren društvom in UO PZS. 38. člen (vodstvo MDO PD) (1) MDO PD vodi predsednik, ki ga praviloma izmed sedanjih ali bivših predsednikov društev, povezanih v MDO PD, na podlagi predhodno izvedenega enotnega kandidacijskega postopka za volitve članov UO PZS izvolijo predstavniki društev na seji MDO PD. Mandat predsednika MDO PD je usklajen z mandatom članov UO PZS. (2) Predsednik MDO PD je predstavnik vseh vključenih društev in mora na UO PZS predstaviti njihova stališča in interese. (3) Predsednik MDO PD zastopa PZS na občnih zborih in prireditvah društev po predhodnem pooblastilu predsednika PZS. (4) Predsednik MDO PD ima namestnika, ki ga predstavniki društev izvolijo na predlog predsednika MDO PD na seji MDO PD. Če predsedniku MDO PD preneha mandat, ga do izvolitve novega nadomešča namestnik. (5) Finančna sredstva za izvajanje letnega načrta MDO PD zagotavlja in vodi PZS v okviru letnega finančnega programa. 39. člen (varuh pravic gora) PZS prenaša del svojih nalog s področja odzivanja na nedovoljene ali sporne dejavnosti ter posege v gorah na organizacijo, ki zagotavlja neodvisne strokovnjake s tega področja. PZS zagotavlja del sredstev za sofinanciranje tovrstnega dela in hkrati zagotavlja strokovno pomoč in podporo. Sodelovanje se izvaja na podlagi pisnega dogovora, katerega na predlog predsednika potrjuje UO PZS. H. POSTOPKI 40. člen (delo organov PZS) (1) Člani organov PZS morajo biti izvoljeni svobodno in neodvisno na podlagi veljavnih volilnih pravil. Člani organov PZS se morajo izločiti iz postopkov odločanja, pri katerih zaradi konflikta interesov ni zagotovljena njihova nepristranskost in neodvisnost. Kandidat za članstvo v organu PZS mora biti član društva, ki ie član PZS. (2) Organi PZS, razen skupščina in zbori dejavnosti komisij, so sklepčni, če je navzoča več kakor polovica glasov za odločanje. Skupščina in zbori dejavnosti komisij so sklepčni, če je prisotnih vsaj tretjina glasov za odločanje. (3) Članstvo v organih iz 34. in 35. člena tega statuta, razen načelniku in voljenim članom, samodejno ugasne zaradi neaktivnosti ob neupravičeni neudeležbi zapored na treh sejah. (4) Organi PZS, razen skupščina, si prizadevajo za odločanje s soglasjem. V primeru, da to ni mogoče, se odloča z glasovanjem z večino navzočih glasov. (5) O sejah organov PZS se vodi zapisnik, ki se ga potrdi na prvi naslednji seji, razen zapisnika skupščine PZS in lahko tudi zborov dejavnosti komisij, ki ga overita overovatelja zapisnika. Učinki odločitev organa PZS nastopijo takoj. (6) Organi PZS, razen skupščina, lahko poslujejo v elektronski obliki in sklicujejo dopisne seje za vsebine, ki terjajo zgolj formalno potrditev. Odločitev je na dopisni seji sprejeta, če zanjo glasuje več kakor tri četrtine vseh članov. (7) Organi PZS odgovarjajo na prejete zadeve najpozneje v tridesetih dneh od prejetja zadeve. 41. člen (ugotavljanje ustreznosti društvenih pravil) (1) Ustreznost temeljnega akta društva, ki se želi včlaniti v PZS s Statutom PZS, preveri krajevno pristojni MDO PD oz. pristojna komisija za društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva, in izda pisno soglasje. V primeru nejasnosti zagotavlja svetovalno in strokovno pomoč MDO PD odbor PZS za pravne zadeve. (2) MDO PD in komisije spremljajo tudi usklajenost spremenjenega in dopolnjenega temeljnega akta društva, ki je član PZS, s Statutom PZS, pred potrditvijo na zboru članov PD. 42. člen (obveznost poročanja društev) (1) Na podlagi poročila, ki je bilo sprejeto na zboru članov, društva enkrat na leto najpozneje do 31. 3. poročajo PZS in MDO PD na enotnem obrazcu. 43. člen (sklic skupščine) (1) Skupščino skliče predsednik PZS vsaj enkrat na leto. O sklicu, ki vsebuje dnevni red, gradivo in predloge sklepov, morajo biti društva obveščena vsaj trideset (30) dni pred sklicem. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 53 (2) Društva vlagajo pisna dopolnila k objavljenim sklepom do deset (10) dni pred sklicem. Do dopolnil se opredeli predsedstvo PZS in vsaj pet (5) dni pred sklicem se objavi dopolnila in stališča na spletnem mestu PZS. (3) Predsednik PZS mora sklicati skupščino tudi, kadar to zahteva več kakor tretjina društev ali NO PZS, če je ta zahtevo sprejel soglasno. Če predsednik PZS tega ne stori v roku tridesetih (30) dni od prejema pisne zahteve, jo skliče predlagatelj sklica. (4) Skupščino vodi predsednik delovnega predsedstva skupščine, ki ga izvoli skupščina. Najprej se glasuje o predlogih predsednika PZS, če ni drugače zapisano v poslovniku skupščine. (5) Če skupščina ne izvoli predsednika PZS ali več kakor polovice članov UO PZS, nadaljujejo delo dotedanji organi. Dotedanji predsednik PZS v roku šestih (6) mesecev skliče volilno skupščino. 44. člen (sklepčnost skupščine) (1) Skupščina veljavno odloča, če je pred glasovanjem navzoča vsaj tretjina društev, ki so člani PZS. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kakor polovica navzočih glasov. (2) O Častnem kodeksu slovenskih planincev, prenehanju delovanja PZS in o nepremičnem premoženju iz f) točke 27. člena tega statuta odloča skupščina z dvotretjinsko večino vseh navzočih glasov. 45. člen (kandidacijski postopki) (1) Kandidacijski postopki za izvedbo volitev v organe PZS začnejo teči najprej šest (6) mesecev pred iztekom mandata. Kandidacijski postopek za predsednika PZS in podpredsednike PZS se konča najpozneje devetdeset (90) dni pred iztekom mandata, za ostale organe pa petinštiridesel (45) dni pred iztekom mandata. (2) Kandidate za organe PZS izmed svojih članov predlagajo društva. (3) Kandidat za predsednika PZS ne sme kandidirati za podpredsednika PZS in obratno. Kandidatura za predsednika PZS ali podpredsednika PZS izključuje kandidaturo za člana UO PZS. Vsak kandidat lahko znotraj enega organa PZS kandidira samo za eno funkcijo. (4) Funkcija voljenega ali imenovanega funkcionarja organov PZS je nezdružljiva z voljeno ali imenovano funkcijo organov političnih strank na državni ravni. (5) Pri kandidaturah v organe PZS društva sledijo načelu enakomerne zastopanosti obeh spolov. 46. člen (volilna komisija) (1) Volilna komisija vodi kandidacijske postopke in volitve za organe, ki se izvolijo na skupščini PZS. Volilna komisija je pri svojem delu samostojna in deluje na podlagi statuta in poslovnika skupščine PZS. (2) Volilna komisijo sestavljajo trije člani ter prvi, drugi in tretji namestnik, ki so izvoljeni na skupščini praviloma eno leto pred rednimi volitvami. Mandat traja 4 leta. Vodjo volilne komisije izvolijo člani komisije izmed sebe. (3) Članom volilne komisije preneha mandat, če kandidirajo za voljene funkcije v pristojnosti volilne komisije. Nadomestijo jih namestniki po vrstnem redu. 47. člen (volitve) (1) Volitve organov PZS so praviloma tajne. Skupščina PZS lahko sprejme sklep, da so volitve javne, razen za predsednika PZS. 48. člen (volitve predsednika PZS in podpredsednikov PZS) (1) Kandidat za predsednika PZS ob vložitvi kandidature predloži: a) predlog programskih smernic in b) v roku sedmih (7) dni po koncu kandidacijskega postopka listo kandidatov za podpredsednike PZS. (2) Za predsednika ali podpredsednika PZS lahko kandidira polnoletni član društva, ki: a) ima vsaj visokošolsko izobrazbo, b) je v zadnjih petih (5) letih vsaj dve (2) leti opravljal naloge predsednika društva ali ima vsaj štiri (4) leta vodstvenih izkušenj pri delu organov PZS in c) govori angleški jezik ali katerega od jezikov drugih alpskih držav. (3) Kandidat za podpredsednika, ki ima dolgoletne (najmanj 5-letne) vodstvene izkušnje pri delu organov PZS, ima lahko nižjo izobrazbo od tiste, ki je določena v prejšnjem odstavku. (4) Volitve predsednika in podpredsednikov PZS se opravijo na podlagi enotne liste. Glasuje se o celotni listi. Izvoljena je lista, ki dobi 54 večino glasov prisotnih delegatov. (5) Predsednik PZS je lahko izvoljen največ dvakrat zapored. 49. člen (volitve članov UO PZS) (1) Izvoljeni so tisti kandidati UO PZS, ki so dobili največje število glasov, vendar najmanj eno četrtino glasov prisotnih delegatov. V kolikor na ta način ni izvoljeno potrebno število članov UO PZS, se volitve ponovijo s kandidati, ki niso prejeli za izvolitev potrebnega števila glasov. Če izvoljeni član UO PZS odstopi ali mu preneha funkcija, postane član UO PZS naslednji kandidat, ki je dobil največje število glasov, vendar ne manj od ene četrtine prisotnih delegatov. 50. člen (volitve članov NO PZS) (1) Za predsednika in člane NO PZS so izvoljeni kandidati, ki so prijeli večino glasov prisotnih delegatov. 51. člen (dopolnjevanje letnega vsebinskega dela programa PZS) (1) Dopolnjevanje letnega vsebinskega programa PZS lahko poteka sproti z odločitvijo predsedstva PZS in soglasjem UO PZS na prvi naslednji redni seji, če so za ta del programa na voljo finančna sredstva. 52. člen (sklic upravnega odbora in odločanje) (1) UO PZS skliče predsednik PZS vsaj šlirikral na lelo in vsaj šlirinajsl (14) dni pred dnevom seje. (2) Ob sklicu pošlje predsednik PZS gradivo, izjemoma je lahko gradivo na voljo šele sedem (7) dni pred sklicem. (3) UO PZS veljavno odloča, če je pred glasovanjem navzočih vsaj polovica članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kakor polovica navzočih članov. I. PREMOŽENJE IN POSLOVANJE PZS 53. člen (vrste premoženja) (l)PZS ima: a) neopredmeteno premoženje: blagovne znamke, avtorske, materialne in moralne pravice na stvareh, izdelkih ter kulturno-umetniških delih, znanje iz dejavnosti PZS, b) opredmeteno premoženje: nepremična in premična osnovna sredstva, c) naložbene nepremičnine: solastniški deleži na slavbah, zemljiščih in drugih premičninah in nepremičninah, d) dolgoročne finančne naložbe: solastniški deleži v družbah, ustanoviteljski deleži v ustanovah, vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti. 54. člen (viri premoženja) (1) PZS pridobiva vire premoženja s/z: a) članarino društev in posameznikov, b) prostovoljnim delom, c) prispevki za vodenje tekmovanj, d) dotacijami in donacijami, e) prijavami na javne razpise in pozive za črpanje javnih sredstev, f) zapuščinami, darili in volili, g) pridobitno dejavnostjo PZS iz 14. člena tega statuta in h) drugimi viri. 55. člen (upravljanje premoženja) (1) PZS upravlja s premoženjem po načelu dobrega gospodarja. (2) Premoženje PZS je nerazdelno in si ga društva ne morejo razdeliti med seboj. (3) Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov premoženja se uporabi izključno za uresničevanje ciljev in izvajanje nalog PZS. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 55 (4) S premoženjem PZS upravlja UO PZS na podlagi načrta upravljanja s posameznimi vrstami premoženja (v nadaljevanju: načrt (5) V primeru prenehanja delovanja društva, v katerem ima PZS premoženje, in v skladu s temeljnim aktom tega društva njegovo premoženje preide v lastništvo pravnega naslednika oz. drugega društva, ki je član PZS, PZS pa obdrži svoje premoženje tudi v tem društvu. 56. člen (finančno in materialno poslovanje) (1) PZS izvaja finančno in materialno poslovanje v skladu z računovodskim standardom za društva in pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju PZS, ki ga sprejme skupščina PZS. (2) Finančno in materialno poslovanje PZS vodi strokovna služba. J. REŠEVANJE SPOROV 57. člen (arbitraža) (1) Spori med PZS in društvi ter spori v organih PZS in strokovni službi se rešujejo sporazumno. Če sporazumna rešitev ni dosežena, obe strani v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve, ki so bile sprejete v nasprotju s tem statutom ali zakonom, določita arbitražo, tako da vsaka imenuje po enega arbitra, skupaj pa izberejo tretjega člana - predsednika arbitraže. (2) Arbitraža si določi pravila postopka. (3) Odločitev arbitraže je dokončna. (4) Izpodbijanje odločitve organov PZS pred sodiščem ni dopustna, če pred tem ni bila izkoriščena možnost arbitraže. K. GENERALNI SEKRETAR IN STROKOVNA SLUŽBA 58. člen (generalni sekretar) (1) GS je vodja strokovne službe in je za svoje delo odgovoren predsedniku PZS in UO PZS. (2) Mandatna doba GS je štiri leta oz. do prenehanja mandata predsednika PZS, ki ga je imenoval. Po izteku te dobe je lahko GS znova imenovan. (3) Ob koncu mandata oz. po izvolitvi novega predsednika PZS opravlja GS svoje naloge kot vršilec dolžnosti do imenovanja novega GS. 59. člen (naloge GS) a) vodi in organizira strokovno službo, b) v okviru svojih pristojnosti odgovarja za zakonito poslovanje PZS, c) skrbi za operativno izvajanje nalog po sklepu predsedstva PZS in UO PZS, d) pripravlja gradivo in stalno sodeluje na skupščini, sejah UO PZS in predsedstva PZS brez glasovalne pravice. 60. člen (strokovna služba) (1) Strokovna služba opravlja strokovna, administrativna in tehnična dela za organe PZS ter skrbi za centralni imenik iz e) vrstice prvega odstavka 19. člena tega statuta. (2) UO PZS daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi (v nadaljevanju: sistemizacija), delovna razmerja delavcev strokovne službe pa se uredijo v skladu s predpisi, splošnimi akti PZS in kolektivno pogodbo za negospodarstvo. (3) Strokovna služba ima vzpostavljeno učno središče. (4) Strokovni sodelavci v učnem središču morajo imeti poleg ustrezne splošne izobrazbe, ki jo določa sistemizacija delovnih mest v strokovni službi, tudi ustrezno planinsko usposobljenost strokovnega delavca 3 v športu, ki si jo pridobi najpozneje v treh letih po zaposlitvi, ali usposobljenost strokovnega delavca 2 v športu in 10 let delovnih izkušenj na področju, ki ga zajema delovno mesto. (5) Strokovni delavci v učnem središču so po položaju člani izvršnega odbora komisije, za katero izvajajo strokovna dela, vendar brez glasovalne pravice. (6) Strokovna služba odgovarja na prejete zadeve iz njenega ožjega področja dejavnosti praviloma v sedmih dneh od prejema zadeve. (7) PZS zagotavlja in ohranja zdrava in varna delovna mesta in spodbuja zdrav življenjski slog zaposlenih. 16 56 L. JAVNOST DELA IN INFORMIRANJE 61. člen (javnost dela) (2) Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje organov PZS javne. Javnosti so lahko izključene le pri obravnavanju vsebin, ki jih je predsedstvo PZS ali UO PZS označilo s stopnjo zaupnosti. (3) PZS obvešča javnosti v glasilih PZS in s spletnim mestom. Delovanje glasil je urejeno s pravilnikom smernicami planinskih medijev in sodelovanja z javnostmi, ki jih na predlog OZI sprejme UO PZS. 62. člen (glasila PZS) (1) Uradno glasilo PZS so Obvestila PZS. (2) Planinski vestnik, ustanovljen leta 1895, je kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS. M. SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 63. člen (Slovenski planinski muzej) (1) PZS je soustanoviteljica Slovenskega planinskega muzeja (v nadaljevanju: SPM). Upravljavske pravice PZS izvršuje z imenovanjem predstavnikov v organe upravljanja SPM. (2) SPM hrani predmete, dokumente, fotografije ter drugo muzejsko in arhivsko gradivo, ki je sestavni del nacionalne planinske muzejske (3) PZS finančno podpira delovanje in razvoj SPM na podlagi pogodbe. 64. člen (prenos nalog PZS na SPM) (1) PZS je deloma ali v celoti prenesla na SPM svoje naloge: a) načrtno zbiranje, varovanje in predstavitev gradiva ter druge kulturne in duhovne dediščine iz dejavnosti društev in PZS, ki ima zgodovinsko vrednost in je pomembno za slovensko planinstvo, b) organizacijo razstav, srečanj in dogodkov, ki promovirajo slovensko planinstvo in PZS. N. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 65. člen (raziskovalna dejavnost) (1) PZS izvaja raziskovalno dejavnost, ki jo vodi, koordinira in izvaja raziskovalna skupina PZS. (2) Raziskovalno dejavnost in delo raziskovalne skupine ureja pravilnik, ki ga sprejme UO PZS. O. PRIZNANJA 66. člen (priznanja) (1) PZS podeljuje društvom, posameznikom in drugim organizacijam, ki so močno pripomogle k pomenu ali razvoju planinske dejavnosti, priznanja: a) za razvoj množičnega planinstva, b) za življenjsko delo in za dolgoletno aktivno delo v planinski organizaciji, c) za zasluge pri širjenju planinske ideje in d) za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega planinstva doma in v tujini. (2) Vrste priznanj in njihovo podelitev ureja pravilnik o priznanjih PZS. (3) Posamezne komisije iz 34. člena in MDO PD iz 37. člena tega statuta podeljujejo vsako leto omejeno število samo najvišjih priznanj za dolgoletne in izjemne dosežke na področju komisije oz. MDO PD. Evidenca podeljenih priznanj se vodi v evidenci PZS. 67. člen (častni član) (1) Častni član je najvišje priznanje, ki ga lahko PZS podeli: a) posamezniku iz društva, ki je že prejel svečano listino PZS, b) nekdanjemu predsedniku PZS in c) tujemu državljanu, predstavniku tuje države ali tuje organizacije za izjemne zasluge pri razvoju planinstva, uveljavljanju PZS in za 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 57 izjemna dejanja, vredna posebne časti. (2) Sočasno ima lahko PZS največ osem (8) častnih članov. PZS podeli to priznanje na skupščini PZS. P. PRENEHANJE DELOVANJA PZS 68. člen (prenehanje delovanja) (1) PZS preneha obstajati po sklepu skupščine, po samem zakonu ali če postane število članov, ki jo sestavljajo, manjše od treh članov. O prenehanju delovanja PZS in razdelitvi premoženja morata glasovati dve tretjini vseh delegatov. Glasovanje o prenehanju delovanja lahko poteka samo v primeru, če je bilo to predvideno s sklicem skupščine. (2) V sklepu o prenehanju skupščina določi društvo ali zvezo društev, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti in po vračilu neporabljenih proračunskih sredstev prenese premoženje PZS. (3) Ob prenehanju delovanja PZS brez sklepa skupščine pripade njeno premoženje članom PZS po ključu, ki ga določi likvidacijska komisija, sestavljena iz predstavnikov članov PZS. R. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 69. člen (veljavnost statuta) (1) Ta statut in njegove spremembe ter dopolnila začnejo veljati osem (8) dni po objavi v Obvestilih PZS. Statut PZS se objavi v roku tridesetih (30) dni po tistem, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z zakonom, ki ureja društva. 70. člen (obvezna razlaga) (1) Obvezno razlago posameznih členov Statuta PZS daje skupščina. 71. člen (sprememba statuta) (1) Pobudo za spremembo ali dopolnitev statuta lahko da 5 % društev ali posamezni organ PZS. (2) Postopek za začetek sprememb in dopolnitev statuta oz. za sprejem novega statuta se začne na podlagi sklepa UO PZS, v katerem tudi imenuje delovno skupino za pripravo. (3) Delovna skupina pripravi osnutek statuta in ga predloži Upravnemu odboru. Če Upravni odbor po razpravi predloženi osnutek statuta sprejme, ga da v javno obravnavo. Po končani javni obravnavi Upravni odbor določi predlog sprememb in dopolnitev oz. predlog novega statuta in ga predloži skupščini v obravnavo in sprejem. 72. člen (uskladitev s statutom) (1) Vse pravne akte organov PZS in strokovne službe je treba uskladiti s tem statutom najpozneje do 31. 12. 2017. (2) PZS vzpostavi enotni register nepremičnin iz 19. člena tega statuta do 31. 12. 2017. (3) Strokovni delavci iz 4. odstavka 60. člena morajo ustrezno planinsko usposobljenost strokovnega delavca v športu pridobiti najpozneje v treh letih od dne ustanovitve učnega središča v sistemizaciji delovnih mest. Matej Planko, generalni sekretar PZS Bojan Rotovnik, predsednik PZS 16 58 k točki 2 POROČILO VOLILNE KOMISIJE Volilna komisija je bila izvoljena na Skupščini PZS 2017 za mandatno obdobje štirih let. Sestava: Antonija Valenčič - predsednica, Ivan Resnik, Drago Horjak in nadomestni člani Franc Kocbek, Andrej Schwarzmann in Vinko Poličnik. Volilna komisija PZS je na podlagi 46. člena Statuta PZS razpisala volitve za organe PZS v mandatnem obdobju 2018 - 2022. Do 18. decembra 2017 so se zbirale prijave kandidatov za predsednike in podpredsednike PZS, do 5. februarja 2018 pa za ostale funkcije. V okviru razpisa so se zbirale kandidature za: predsednika PZS; do štiri (4) podpredsednike PZS; do sedem (7) članov Upravnega odbora PZS; predsednike dvanajstih (12) MDO PD; predsednika in štiri (4) člane Nadzornega odbora PZS. Prejeli smo 1 kandidaturo za predsednika in 5 kandidatur za podpredsednike PZS. V skladu s 48. členom Statuta je kandidat za predsednika izbral listo 4 podpredsednikov. Za člane Upravnega odbora PZS smo prejeli 12 kandidatur, v nadaljevanju pa je en kandidat od kandidature odstopil, tako da se na skupščini voli 7 članov UO PZS iz nabora 11 kandidatov. Za predsednika Nadzornega odbora je bila oddana ena kandidatura. Za člane Nadzornega odbora PZS sta bila sprva prejeti dve kandidaturi. Ker so predvidena 4 mesta, je bil rok za oddajo kandidatur podaljšan do 12. marca 2018. Do navedenega roka so prispele dodatne 3 kandidature, tako da je skupno število kandidatov za člane Nadzornega odbora PZS 5. LISTA KANDIDATOV ZA MANDATNO OBDOBJE 2018 - 2022, za katere se volitve izvedejo na Skupščini PZS 2018: 1. Kandidat za predsednika PZS Kandidat Društvo Izobrazba Preteklo delo Tuji jezik Kandidat za predsednika PZS 1. Jože Rovan PD Ljubljana Matica Dr. informacijsko-upravljav-skih znanosti Načelnik mladinskega odseka, markacijskega odseka, podpredsednik PD Ljubljana - Matica, Vodja tehnične ekipe, Namestnik načelnika KPP, načelnik KTK Angleški 2. Kandidati za podpredsednike PZS Kandidat Društvo Izobrazba Preteklo delo Tuji jezik Kandidati za podpredsednike PZS 1. Miro Eržen PD Dovje Mojstrana Dipl. ing. metalurgije, MBA Predsednik PD Dovje Mojstrana, Angleški, nemški 2. Irena Mrak PD Križe Dr. znanosti s področja geografije Načelnica KVGN PZS, članica RS PZS, Članica Komisije za varstvo gorske narave CAA - KONSAR Angleščina, francoščina 3. Roman Ponebšek PD Litija Dipl. inž. elektrotehnike Predsednik PD Litija, Angleščina, hrvaščina 4. Martin Šolar PD Bohinjska Bistrica Mag. znanosti, Univ. dipl. inž. gozdarstva Član MK PZS, KA PZS, GK PZS, VK PZS, KVGN PZS Angleščina, nemščina, hrvaščina, srbščina Na skupščini se voli enega predsednika in 4 podpredsednike na enotni listi. 3. Kandidati za voljene člane Upravnega odbora PZS Kandidati za člane UO PZS 1. Aldo Zubin OPD Koper 2. Jožef Bobovnik PD Fram 3. Anton Progar PD Krka Novo mesto 4. Peter Šilak OPD Koper 5. Danilo Škerbinek APD Kozjak 6. Jože Kocjanc PD Srednja vas v Bohinju 7. Uroš Kuzman PD Velenje 8. Bojan Rotovnik PD Šoštanj 9. Danilo Kete PD Mislinja 10. Miha Pavšek PD Onger Trzin 11. Brigita Čeh PD Ljutomer Na skupščini PZS se voli 7 članov. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 59 4. Kandidati za predsednika in člane Nadzornega odbora PZS Kandidati za člane NO PZS 1. Vlado Sedej PD Idrija 2. Milan Kirbiš PD Miklavž 3. Nataša Kocjančič PD Postojna 4. Ana Žehelj PD Ljubno ob Savinji 5. Valerija Vidmar PD Krka Novo mesto Kandidat za predsednika Nadzornega odbora PZS 1. Franc Ekar PD Preddvor Na skupščini PZS se voli predsednika in 4 člane NO PZS. Prispele so tudi kandidature za predsednike vseh Meddruštvenih odborov PD (MDO PD). V 11 MDO PD je prispela po ena kandidatura, v MDO PD Kamniško-bistriškega območja sta prispeli dve kandidaturi. Volitve predsednikov MDO PD se izvede na njihovih sejah in ne na skupščini PZS. 5. Prejete Kandidati za predsednike MDO PD MDO PD Kandidati za člane MDO PD MDO PD Koroške Mirko Tovšak PD Mislinja MDO PD Gorenjske France Benedik PD za Selško dolino Železniki MDO PD Notranjske Miro Mlinar PD Cerknica MDO PD Dolenjske in Bele krajine Rudolf Ervin Skobe PD Krka Novo mesto MDO PD Podravja Igor Oprešnik KPD Hej, gremo naprej MDO PD Primorske Marija Kuhar PD Postojna MDO PD Kamniško Bistriškega območja Miran Jereb PD Kamnik MDO PD Kamniško Bistriškega območja Jurček Nowakk PD Moravče MDO PD Zasavja Jože Prah PD Sevnica MDO PD Pomurja Štefan Kozak PD Lendava MDO PD Posočja Dušan Plesničar PD Križna Gora Savinjski MDO PD Manja Rajh PD Vinska Gora MDO PD Ljubljane Marinka Koželj Stepic PD LPP Na sejah MDO PD se voli po en predsednik posameznega MDO PD. Antonija Valenčič, predsednica Volilne komisije PZS 60 k točki 2 ANALIZA IZVAJANJA IN UČINKOVITOSTI ZAKONA O PLANINSKIH POTEH Analizo izdelal: Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Povšetova 37 1000 Ljubljana Naročnik: Planinska zveza Slovenije Ob železnici 30a 1001 Ljubljana Izdano: Februar 2018 Avtor: Matej Verbajs Odgovorna oseba za analizo: Matej Verbajs, vodja pravne službe 1 UVODNA POJASNILA Analiza je nastala na podlagi naročila Planinske zveze Slovenije, in sicer z namenom pridobiti neodvisno analizo izvajanja in učinkovitosti Zakona o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07). V dogovoru z naročnikom dokument zajema: • analizo zakonskega besedila in podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi, • analizo izvajanja zakona, • analizo učinkovitosti zakona in • predloge zakonskih sprememb glede na zgornje ugotovitve. IV. poglavje analize zajema povzetek celotne analize in splošne ugotovitve glede izvajanja in učinkovitosti zakona ter ključne predloge njegovih sprememb. V V. poglavju podrobneje pojasnjujemo metodologijo analize. Ta temelji na metodologiji mednarodne organizacije INTRAC (International Training and Research organisation), razvite na podlagi dolgoletnih izkušenj z evalvacijami različnih tipov (zakonov, programov, organizacij, projektov ipd.). V VI. poglavju je podrobneje predstavljena analiza zakona, ki je razdeljena na posamezna podpoglavja. Pri tem vsako podpoglavje pokriva določen cilj, ki naj bi ga zakon dosegel in analizo izvedbe ukrepov, ki jih je zakonu uvedel za dosego tega cilja. Vir podatkov za Slovenske planinske poti v številkah: - prva, druga, tretja in peta alineja: Planinska zveza Slovenije (2017), - četrta alineja: Pori M., Sila B. 2010. S katerimi športnorekreativnimi dejavnostmi se Slovenci najraje ukvarjamo? Revija Šport. Številka 1 in 2 (2010), str. 89. 3 SEZNAM KRATIC DZ Državni zbor Republike Slovenije GURS Geodetska uprava Republike Slovenije IOP Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor PD Planinsko društvo PIS Prostorskih informacijski sistem po Uredbi o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja (Uradni list RS št. 16/2008) PZS Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9,1000 Ljubljana; matična številka: 5145368000 MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MOP Ministrstvo za okolje in prostor ZPlanP Zakon o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07). SLOVENSKE PLANINSKE POTI V ŠTEVILKAH: • število planinskih poti: 1.965 • skupna dolžina planinskih poti: 10.015 km • čas, potreben, da bi prehodili vse planinske poti: 213 dni, 5 ur, 32 min • delež odraslih Slovencev, ki hodi v hribe: 14,6 % • število planinskih društev, ki skrbi za planinske poti: 199 • število planinskih društev, ki ima status skrbnika po Zakonu o planinskih poteh: 0 • število planinskih poti, vpisanih v evidenci planinskih poti: 0 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 61 4 POVZETEK Zakon o planinskih poteh je bil sprejet leta 2007. Ob izdelavi te analize velja že nekaj več kot deset let, kar je zadostno obdobje za izvedbo analize njegovega izvajanja in učinkovitosti. Postopek njegovega sprejemanja je bil dokaj specifičen, saj je bil kar trikrat vložen v zakonodajni postopek na predlog poslancev (t.i. poslanski zakon). V prvih dveh primerih ga matično telo državnega zbora na podlagi negativnega mnenja vlade ni podprlo, v tretje pa se je vlada z ustanovitvijo posebne medresorske delovne skupine v zakonodajni postopek aktivno vključila in pripravila obsežen sklop amandmajev, ki so prvotni zakon praktično v celoti napisali na novo. Zakon tako ni nastajal na običajni način, to je, da ga pripravijo strokovne službe pristojnega ministrstva ter ga vlada nato predlaga v sprejem Državnemu zboru, pač pa se je vlada v njegovo pripravo vključila šele naknadno. Po sprejetju zakona so pristojna ministrstva sicer sprejela tudi vse ključne podzakonske akte in tako zagotovila normativni okvir za njegovo izvajanje. Analiza je pokazala dokaj neustrezen pristop zakonodajalca pri pripravi in sprejemanju ZPlanP, saj ta ni sledil načelom priprave dobrih predpisov. To je lahko sicer tudi posledica specifičnosti njegove priprave. Pred sprejemom zakona zakonodajalec ni izvedel analize stanja in si ni jasno zastavil merljivih ciljev, ki jih s sprejemom zakona sploh želi doseči. Analizo učinkovitosti zakona smo tako izdelali na način, da smo iz ukrepov, ki jih zakon vsebuje, upoštevajoč tudi vso spremljajočo dokumentacijo (zapisniki sej delovnih sestankov, korespondenca med državnimi organi ...), sklepali na specifične cilje zakonodajalca in preverili, ali so ti doseženi. Analiza je pokazala, da ukrepi zakona niso bili ustrezno izbrani, saj se ti še desetletje po sprejemu zakona v večini sploh ne izvajajo ali pa se izvajajo zgolj v manjšem delu in posledično niti ne morajo prispevati k želenim ciljem ZPlanP. Kratek pregled ukrepov zakona, njihovo izvajanje in učinkovitost pri doseganju cilja so razvidni iz Tabele 1: Cilj/Ukrep za dosego cilja Doseganje cilja/ Izvajanje ukrepa Specifični cilj 1 Redno vzdrževati in opremljati obstoječe planinske poti Ukrepi so ta cilj dosegli v manjšem obsegu Ukrep 1.1. Omogočiti nemoteno uporabo planinskih poti. Ukrep se ne izvaja Ukrep 1.2. Osvestiti uporabnike planinskih poti o uporabi poti na lastno odgovornost. Ukrep se izvaja v manjšem delu Ukrep 1.3. Opremiti planinske poti z ustreznimi znaki in opremo. Ukrep se izvaja v manjšem delu Ukrep 1.4. Zagotoviti normalno prehodnost planinskih poti. Ukrep se izvaja v večjem delu Ukrep 1.5. Zapreti planinske poti, kadar so te nevarne. Ukrep se izvaja v večjem delu Ukrep 1.6. Vzpostaviti in voditi evidenco planinskih poti in evidentirati dejansko rabo zemljišč, preko katerih potekajo planinskih poti. Ukrep se ne izvaja Specifični cilj 2 Urediti skrbništvo nad planinskimi potmi Ukrepi tega cilja niso dosegli Ukrep 2.1. Izbrati skrbnike planinskih poti. Ukrep se izvaja v manjšem delu Ukrep 2.2. Skleniti skrbniške pogodbe s skrbniki planinskih poti. Ukrep se ne izvaja Ukrep 2.3. Financirati skrbnike planinskih poti. Ukrep se izvaja v manjšem delu Ukrep 2.4. Redno poročanje skrbnikov o stanju planinskih poti. Ukrep se izvaja v večjem delu Specifični cilj 3 Ohraniti gorsko naravo Ukrepi so ta cilj dosegli v manjšem obsegu Ukrep 3.1. Prepovedati gradnjo novih planinskih poti, razen v izjemnih primerih. Ukrep se izvaja v večjem delu Ukrep 3.2. Redno sanirati bližnjice, ki nastanejo ob planinskih poteh Ukrep se izvaja v manjšem delu Ukrep 3.3. Osvestiti uporabnike planinskih poti o škodljivosti bližnjic. Ukrep se izvaja v manjšem delu Ukrep 3.4. Omejiti vožnjo z gorskimi kolesi po planinskih poteh, razen v izjemnih primerih. Ukrep se ne izvaja Tabela 1: Pregled ukrepov ZPlanP, njihovega izvajanja in učinkovitosti pri doseganju ciljev zakona. Pri tem ne gre spregledati ocene vlade v Državni zbor vloženega predloga ZPlanP, ki sicer kasneje ni bil sprejet (EPA 451-IV), da z rešitvami tega zakona ne bo mogoče doseči ciljev in namenov zakona1, kar jasno kaže, da je takšen razmislek bil opravljen. Ta zakon sicer nato ni bil sprejet, je pa vlada aktivno sodelovala pri oblikovanju sedaj veljavnega zakona in tako imela vse možnosti, da rešitve zakona ustrezno spremeni, da bodo te učinkovite. Na splošno lahko ocenimo, da bi ukrepi, ki jih je ZPlanP predvidel, lahko prispevali k želenim ciljem (in so kot taki lahko ustrezni za dosego zakonskih ciljev), a se ob sprejemu zakona niso ustrezno presojali tudi z vidika izvedljivosti. Zakonodajalec je očitno predvideval, da v kolikor bo ukrepe zakonsko opredelil, se bodo ti avtomatično tudi izvajali in pri tem ni predvidel morebitnih težav pri izvajanju v sami praksi. Praksa je namreč pokazala ravno to - da se ukrepi ne izvajajo, saj za to ni ustreznih pogojev. Eden od ciljev zakona je bil imeti redno vzdrževane in opremljene planinske poti. Za dosego tega cilja je bil sprejet precej podroben normativni okvir, ki je natančno uredil, kakšne vse morajo biti planinske poti. Zataknilo pa se je pri njegovem izvajanju. Država je namreč PD kot skrbnikom planinskih poti naložila, kako morajo planinske poti vzdrževati in kaj vse ob tem početi (osveščati planince itd.), PZS pa mora to njihovo dejavnost financirati, in sicer kriti materialne stroške vzdrževanja. Pri tem zakonodajalec z nobenimi drugimi ukrep ni poskrbel, da bi slednji te obveznosti v resnici lahko izvedli. PD in PZS kot osebe zasebnega prava, ki niso proračunski uporabniki, sami zadostnih potrebnih sredstev niso uspeli zagotoviti, prav tako pa namenskih proračunskih sredstev za dosego tega cilja niso zagotovila niti pristojna ministrstva (MIZŠ, MOP). Pristop zakonodajalca v delu, kjer je pričakoval, da bodo osebe zasebnega prava same financirale in izvajale tako obsežne zakonske ukrepe, sistemsko ni ustrezen, pač pa bi tovrstne pogoje moral zagotoviti sam. 1 Gradivo za pripravo mnenja Vlade Republike Slovenije o (novem) predlogu Zakona o planinskih poteh; opr- št. 0071-52/2005/TMJ z dne 25. 10.2005. 62 Obveznosti PD glede označevanja, opremljanja in vzdrževanja planinskih poti so po svoji vsebini podobne javnim službam vzdrževanja javne infrastrukture ali javnim službam upravljanja s prostorom. V teh primerih je zato ustrezen pristop zakonodajalca, da istočasno z naložitvijo neke obveznosti poskrbi tudi za to, da je te obveznosti možno v realnosti izvesti (to je, da ima izvajalec, ki jih je dolžan izvesti, za to ustrezne kapacitete in vire). Kot je navedeno, ZPlanP temu ni sledil, pač pa je izvajalcem prepustil, da se znajdejo sami in si sredstva zagotovijo, kakor pač zmorejo. Neustreznost takšnega pristopa je desetletno obdobje od sprejema zakona še dodatno potrdilo, saj cilj ni bil dosežen. Na tej točki je tako potreben razmislek pristojnih ministrstev, kakšno naj bo normativno urejanje planinskih poti v prihodnje. Sistem se lahko približa sistemu javnih služb, po katerem država predpiše določene standarde ali obveznosti izvajanja neke dejavnosti ali stanja v naravi, ki so v javnem interesu, a mora za njihovo izvajanje izvajalcem zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Nasprotje tega je umik države iz regulacije tega področja, če ugotovi, da to ni v javnem interesu ali da regulacija ni (več) potrebna. Kljub neustreznemu pristopu k skrbništvu planinskih poti v delu, ki se tiče zagotavlj anja opremljenosti in označenosti, so PD uspešnejša pri zagotavljanju njihove prehodnosti (to je, da vsaj ohranjajo obstoječe stanje in se poti lahko uporablja) in njihovem zaprtju, ko je to potrebno. V tem delu je zakonodajalec z ukrepi zastavljene cilje vsaj delno dosegel. Povsem neuspešen pa je bil zakonodajalec pri vzpostavitvi evidence planinskih poti in pri njihovem evidentiranju v zemljiškem katastru. Po desetih letih od sprejema zakona ni namreč v evidenci niti ene same planinske poti. Razlog je v preveč zapletenem in predragem postopku vpisa, ki ga PZS v tem času ni uspela izvesti, kot je to zmotno pričakoval zakonodajalec. Glede na zakonske zahteve to očitno ni bilo možno za vse planinske poti, vprašanje pa je, ali bi PZS to morda lahko izvedla vsaj za določene planinske poti (npr. kot pilotne vpise, za bolj obiskane poti ali za problematične poti, kjer bi vpis pomagal pri izvajanju skrbništva). Posledice tega, da planinske poti niso vpisane v evidenco so precejšnje. Nobena planinska pot v Sloveniji zato nima statusa planinske poti v smislu ZPlanP, kar praktično gledano pomeni, da večina določb zakona zanjo ne velja (ni omejitev lastnikov zemljišč, da morajo dopustiti njeno uporabo, ni obveznosti skrbnikov, da pot vzdržujejo, ni obveznosti založnikov, da poti ustrezno označujejo v zemljevidih in planinskih vodičih itd.). Zaradi neizvedbe tega dela zakona, je ohromljeno izvajanje skoraj vseh drugih delov zakona, zato bi pričakovali več aktivnosti v smeri izvajanja s strani ministrstev (npr. zagotovitev sredstev vsaj preko javnih razpisov, kar bi vsaj delno prispevalo k izvajanju zakona), glede na morebitne možne finančne vire pa vsaj delno tudi s strani PZS (npr. vsaj delni vpisi). Glede na navedeno, bi bilo smiselno, da pristojna ministrstva ponovno preučijo cilj vzpostavitve evidence planinskih poti in skušajo ta cilj doseči s kakšnimi manj zapletenimi in finančno manj obremenjujočimi ukrepi. Cilj zakona je bil tudi urediti skrbništvo nad planinskimi potmi, ki je bil dosežen v manjšem delu. Deset let po uvelj avitvi zakona nobena planinska pot v Sloveniji nima skrbnika v smislu, kot ga zahteva ZPlanP. Zakonodajalec je glede tega naložil PZS, da izbere skrbnike planinskih poti in z njimi sklene skrbniške pogodbe, v katerih določi njihove pravice in obveznosti. Po uveljaviti zakona je veljalo, da so skrbniki tista PD, ki dejansko skrbijo za planinske poti, a poseben postopek izbora ali potrditve ni bil potreben. Ker pa PZS s temi PD pogodb ni sklenila do določenega roka (1. 9. 2008), je to zakonsko pravilo prenehalo veljati in je zaradi tega potrebno vse postopke izpeljati na novo in od začetka. Zakonodajalec in ministrstva pri pripravi podzakonskih aktov so tako napačno predvidevala (ni bilo ustrezne analize stanja), da bo PZS to zmogla izvesti. Kot namreč navaja sama, za to ni imela ustreznih evidenc o planinskih poteh. Enako kot pri vpisu v evidenco, bi morda PZS lahko skrbniški odnos uredila vsaj z določenimi PD, kjer so bili podatki na voljo ali kjer je neurejen status skrbnika povzročal največje težave. Istočasno pa tudi ne gre zanemariti posledic takšnega urejenega skrbništva za PZS, saj to vzpostavlja tudi finančne obveznosti zanjo brez ustreznih sistemskih sredstev, zato je njena zadržanost vseeno pričakovana. Razlogi za neučinkovitost so v tem delu podobni kot pri prejšnjem cilju. Desetletno obdobje je pokazalo, da skrbništva, kot ga zahteva ZPlanP, z izbranimi ukrepi očitno ni mogoče urediti, zato je na strani države, da sprejme še določene dodatne ukrepe za dosego tega cilja (npr. nameni sredstva za financiranje vzdrževanja planinskih poti, kar je eden od razlogov za neurejenost skrbništva, sama prevzame sklepanja pogodb s skrbniki itd.) ali pa obstoječe zakonske obveznosti glede skrbništva enostavno črta, saj te obveznosti zgolj same po sebi k cilju ne prispevajo, če jih nihče ne zmore izvajati. Tretji cilj zakona je bil ohraniti gorsko naravo, saj uporaba in vzdrževanje planinskih poti že samo po sebi pomenita njeno ogrožanje. Zakon ta cilj dosega zgolj delno, in sicer je bil dokaj uspešen pri zamejitvi nastanka novih planinskih poti, saj se je pridobitev vseh za to potrebnih soglasij izkazala za precej zapleteno in se PD zato redko odločajo za to možnost. Po drugi strani pa zakonodajalčevi ukrepi za redno sanacijo bližnjic planinskih poti in za omejitev vožnje s kolesi po planinskih poteh niso bili uspešni. Bližnjice namreč nastajajo, četudi so sanirane, PD pa ne uspejo zamejiti vožnje s kolesi po planinskih poteh. Za dosego tega bi zakonodajalec moral sprejeti dodatne podporne ukrepe, ki bi prispevali k izvedbi prvotno načrtovanih ukrepov (npr. zagotoviti več ozaveščevalnih akcij ali informiranja o škodljivosti bližnjic za naravo) ali pa v praksi učinkovitejše poskrbeti za spoštovanje zakonskih pravil glede prepovedi vožnje po planinskih poteh (npr. preko inšpekcijskih ali prekrškovnih postopkov). Ob upoštevanju vsega napisanega zaključujemo, da zakonodajalčev pristop k urejanju planinskih poti ni bil ustrezen predvsem zato, ker ni temeljil na jasnih in merljivih ciljih, ki jih sploh želi doseči (izvirni predlagatelji zakona so imeli svoje rešitve, vlada je s svojo vključitvijo v zakonodajni postopek vnesla druge). Nadalje - ukrepi, ki jih je izbral zakonodajalec za svoje (splošno določene) cilje, očitno niso bili ustrezni, saj po desetih letih niso prinesli želenega učinka. 5 METODOLOGIJA 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 63 Analiza zajema pregled ZPlanP in podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi, in pojasni pravno ureditev ter pravne posledice, ki so jih ti akti vnesli v slovenski pravni red. Analiza upošteva tudi vso spremljajoče gradivo, ki smo ga pridobili za potrebe te analize, in sicer vso dokumentarno gradivo, ki se nanaša na sprejem ZplanP in ki smo ga pridobili od DZ, MOP, MIZS in PZS. Omenjeno gradivo zajema poleg samega zakona (skupaj z uvodom in obrazložitvijo) tudi vso medsebojno komunikacijo med državnim organi, zapisnike delovnih skupin in sestankov, zaznamke javnih uslužbencev in vse različice zakonskega besedila. Poleg omenjenega gradiva, ki se nanaša na ZPlanP, smo za potrebe analize pregledali tudi vso gradivo, povezano z še dvema predhodnima predlogoma Zakona o planinskih poteh (EVA 55- IV in EVA 451 - IV), ki sicer nista bila sprejeta, razkrijeta pa delno ozadje način nastanka sedaj veljavnega ZPlanP. Analiza izvajanja temelji na podatkih vseh ključnih deležnikov zakona: MIZŠ, MOP, GURS, IOP, IKGLR, PZS, ki smo jih pridobivali na različne načine, in sicer: • Na MIZŠ, MOP, GURS, IOP in IKGLR smo naslovili individualne vprašalnike, v katerih smo preverj ali, kako se zakon izvaja - to je, kako se izvajajo ukrepi, ki jih je predvidel zakon; in v kolikor se ne, zakaj ne. Del teh informacij smo pridobili od pristojnih uslužbencev osebno. • Od PZS smo podatke tehničnega značaja (število planinskih poti, število PD itd.) dobili na podlagi lastnih zahtev, podatke vsebinskega značaja pa na posebnem srečanju s predstavniki PZS, ki so v obliki intervjuja odgovarjali na naša vprašanja. PZS je predstavnike, ki so odgovarjali na vnaprej poslana vprašanja, izbrala sama. • Od PD kot skrbnikov planinskih poti smo podatke dobili preko spletne ankete, izvedene maja 2016. Anketo je na podlagi naših vprašanj tehnično izvedla PZS. V anketi je sodelovalo 53,26 % skrbnikov planinskih poti (106 od 199), ki skupaj vzdržujejo 55,14 % vseh slovenskih planinskih poti (1.105 od 2.004). Udeleženci v anketi skrbijo za 55 % kilometrov vseh planinskih poti (5.524 km od 9.990 km). Glede na geografsko pokritost v anketi sodelujočih PD, so sodelovala PD iz celotnega območja Slovenije. To območje PZS deli na 12 delov (t.i. območja meddruštvenih odborov), v katerih je povsod sodelovala, z izjemo treh, več kot polovica PD. Pri teh je bila udeležba dvakrat približno 40 % in enkrat približno 30 %. Ker je v anketi sodelovala več kot polovica skrbnikov planinskih pot, ki pokrivajo celotno Slovenijo in ki ima neposreden vpogled v stanje na terenu, lahko rezultate ankete štejemo kot relevantne, ker dajejo precej natančno sliko o stanju planinskih poti v Sloveniji. V zadevah, kjer skrbniki planinskih poti ne razpolagajo s točnimi podatki o planinskih poteh, so bili v anketi zaprošeni za podajo svojega mnenja ali ocene. Na tem mestu opozarjamo, da PD kot skrbniki planinskih poti skrbijo za različno število različno dolgih planinskih poti, zato podatka o odstotku PD, ki so podala določen podatek ali mnenje, ne gre enačiti z odstotkom planinskih poti (če npr. 85 % PD ocenilo, da imajo vse planinske poti ustrezne markacije, to ne pomeni, da je 85 % planinskih poti označenih z markacijo). Analiza učinkovitosti ZPlanP je bila pripravljena po metodologiji mednarodne organizacija INTRAC (ang: International Training and Research organisation), ki jo je ta razvila na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj z evalvacijami različnih tipov (zakonov, programov, organizacij, projektov ipd.)2. Analiza se izvede na način, da se sprva definira cilje, ki jih je zakonodajalec imel ob sprejemu zakona (splošne in specifične), pregleda ukrepe, ki jih je zakonodajalec izbral za dosego teh ciljev, temu pa sledi analiza, ki potrjuje, ali so ukrepi (če so se izvajali) dosegli želene učinke. Če želeni učinki niso doseženi, se lahko preveri tudi, zakaj - ali so bili morda izbrani ukrepi neprimerni za dosego cilja ali pa obstajajo neke zunanje objektivne okoliščine, ki so preprečile, da bi zakon dosegel svoj cilj. Na tej točki je potrebno izpostaviti, da opisane metodologije ni bilo možno v celoti slediti zaradi pomanjkljivega in neustreznega pristopa zakonodajalca (pripravljalca) ZPlanP. Ta namreč ob sprejemu zakona ni izvedel ustrezne analize stanja in posledično ni imel jasnega cilja, kaj želi z ZPlanP sploh doseči (to je, ni si jasno zastavil specifičnih in merljivih ciljev in torej jasno definiranega in konkretnega želenega stanja, ki ga z zakonom sploh želi doseči). O ciljih zakona smo zato sklepali sami in jih določili po opravljeni analizi zakona in pregledu celotne z njim povezane dokumentacije. Zaradi odsotnosti celovite analize stanja ob sprejemu zakona smo na stanje ob njegovem sprejemu sklepali na podlagi mnenj in stališč ključnih deležnikov zakona in strokovnjakov s področja njegovega urejanja. 6 ANALIZA Glede na uporabljeno metodologijo smo kot edini splošni cilj ZPlanP definirali: »Imeti opremljene in vzdrževane planinske poti z urejenim skrbništvom in hkrati obvarovati gorsko naravo.« Ta splošni cilj smo razdelili na tri specifične cilje zakona, ki vsi skupaj prispevajo k doseganju splošnega cilja in so v primerjavi s splošnim ciljev tudi merljivi. Za vsak specifični cilj je zakon predvidel več ukrepov, s katerimi ga je želel doseči. Ti specifični cilji in ukrepi so: • Specifični cilj 1: Redno vzdrževati in opremljati obstoječe planinske poti o Ukrep 1.1: Omogočiti nemoteno uporabo planinskih poti o Ukrep 1.2: Osvestiti uporabnike planinskih poti o uporabi poti na lastno odgovornost o Ukrep 1.3: Opremiti planinske poti z ustreznimi znaki in opremo o Ukrep 1.4: Zagotoviti normalno prehodnost planinskih poti o Ukrep 1.5: Zapreti planinske poti, kadar so te nevarne o Ukrep 1.6: Vzpostaviti in voditi evidenco planinskih poti in evidentirati dejansko rabo zemljišč, preko katerih potekajo planinskih poti 2 Več primerov uporabe na: https://www.intrac.org/what-we-do/monitoring-evaluation-learning/ [obiskano 26. 9. 2017] 64 • Specifični cilj 2: Urediti skrbništvo nad planinskimi potmi o Ukrep 2.1: Izbrati skrbnike planinskih poti o Ukrep 2.2: Skleniti skrbniške pogodbe s skrbniki planinskih poti o Ukrep 2.3: Financirati skrbnike planinskih poti o Ukrep 2.4: Redno poročanje skrbnikov o stanju planinskih poti • Specifični cilj 3: Ohraniti gorsko naravo o Ukrep 3.1: Prepovedati gradnjo novih planinskih poti, razen v izjemnih primerih o Ukrep 3.2: Redno sanirati bližnjice, ki nastanejo ob planinskih poteh o Ukrep 3.3: Osvestiti uporabnike planinskih poti o škodljivosti bližnjic o Ukrep 3.4: Omejiti vožnjo z gorskimi kolesi po planinskih poteh, razen v izjemnih primerih Analiza je v nadaljevanju razdeljena na tri sklope, in sicer vsak obravnava en specifični cilje in ukrepe za njegovo dosego. Pri vsakem ukrepu podajamo oceno njegovega izvajanja, nato pa na nivoju specifičnega cilja podamo še oceno doseganja cilja in s tem njegov prispevek k učinkovitosti zakona. 6.1 Doseganje specifičnega cilja 1: Redno vzdrževati in opremljati obstoječe planinske poti Ukrep 1.1. Omogočiti nemoteno uporabo in vzdrževanje planinskih poti Za zagotovitev nemotene uporabe, vzdrževanja in opremljanja planinskih poti je ZPlanP omejil lastninsko pravico lastnikov zemljiških parcel, po katerih potekajo planinske poti. Ti morajo tako dopustiti uporabnikom, da po takšnih poteh hodijo, skrbnikom planinskih poti pa, da jih vzdržujejo, ustrezno označujejo in opremljajo/ Rešitev, da se lastninsko pravico lastnikov zemljiških parcel, po katerih potekajo planinske poti, omeji že na ravni zakona, ocenjujemo kot primerno, saj omejitev te pravice s podzakonskim aktom ni dopustna. Alternativa bi sicer bila, da se takšne omejitve uredijo zgolj na pogodbeni ravni med lastnikom zemljišča in skrbnikom planinske poti, a bi bila takšna rešitev v praski verjetno pogosto neizvedljiva. Potrebna bi bila namreč soglasja vseh lastnikov vsake nepremičnine, po katerih poteka ena planinska pot, kar hitro pomeni nujnost pridobitev soglasja večjega števila lastnikov, ki se lahko spreminjajo, ali tudi nujnost pridobitve soglasja več solastnikov iste parcele itd. Navsezadnje lastnik po svobodni volji soglasja niti ne bi bil dolžan dati, zato je zakonska omejitev vsekakor smotrnejši ukrep. Po drugi strani pa takšna zakonska določba pomeni poseg v ustavno varovano pravico do lastnine, saj lastnik zemljišča slednjega ne more uporabljati, kot bi sam želel, in mora uporabo dopustiti drugim. ZPlanP sicer daje podlago, da iz tega naslova lastnik plača manjši katastrski dohodek, ne ureja pa nikakršne oblike primerne odškodnine.4 V anketi, izvedeni med PD, jih je večina (62,26 %) navedla, da težav z lastniki zemljišč glede uporabe ali vzdrževanja planinskih poti v zadnjih 15 letih niso imeli (torej niti pred sprejetjem zakona niti po njem). Zgolj 12,26 % PD je poročalo, da se je po uveljavitvi zakona število takšnih primerov zmanjšalo, med tem ko jih je zgolj nekoliko več (17,92 %) poročalo, da se v obdobju po sprejetju zakona število primerov omejevanja lastnikov celo povečalo. Preostali PD (7,55 %) ocenjujejo, da se število teh primerov ob uveljavitvi ZPlanP ni spremenilo. Glede na navedene podatke, da večina PD pozitivnega trenda ni zaznala in je celo več tistih, ki so zaznala negativen trend, ocenjujemo, da se ta ukrep ne izvaja. Ukrep 1.2. Osvestiti uporabnike planinskih poti o uporabi na lastno odgovornost Z namenom, da bi se zagotovila varna uporaba planinskih poti, je ZPlaP predvidel splošno obveznost, da se v informacijskih gradivih o planinskih poteh, v planinskih vodnikih ter na turističnih tablah in zemljevidih, kjer so označene planinske poti, navaja opozorilo, da se planinske poti uporabljajo na lastno odgovornost.5 Anketa med PD je razkrila, da jih 42,45 % ocenjuje, da takšnih informacijskih gradiv (zgibanke, prospekti) za planinske poti, za katere skrbijo, ni. Znotraj tistih PD, ki skrbijo za planinske poti, kjer takšna gradiva obstajajo (bodisi so njihova, bodisi jih je izdelal kdo drug), jih 34,42 % ocenjuje, da večina gradiv opozoril o uporabi na lastno odgovornost nima. Delež tistih, ki menijo ravno obratno - da v večini prevladujejo gradiva, ki opozorila imajo - je zgolj 19,67 %. Več kot tretjina PD (37,71 %) je ocenila, da takšnega opozorila nima nobeno gradivo. Glede informacijskih turističnih tabel je po mnenju PD označenost z opozorilom o uporabi na lastno odgovornost še slabša. Kar polovica PD (50,94 %) meni, da nobena tabla nima takšnih opozoril, 13,21 % PD pa ocenjuje, da so takšna opozorila zgolj na manjšem delu tabel. Graf 1. prikazuje delež PD, ki ocenjuje, da informacijska gradiva o planinskih poteh, za katere skrbijo, nimajo opozoril o uporabi na lastno odgovornost, in delež PD, ki ocenjuje, da so ta opozorila zgolj v manjšini (in da je torej več gradiv oziroma tabel, ki opozoril nima, kot tistih, ki jih imajo). 3 Prvi in drugi odst. 3. člena ZPlanP. 4 To je bil sicer tudi eden od razlogov, da DZ ni sprejel v nadaljnjo obravnavo enega od prejšnjih verzij Zakona o planinskih poteh, ki tega prav tako ni uredil (Poročilo Odbora za kulturo, šolstvo in šport k predlogu Zakona o planinskih poteh - druga obravnava; EPA 451-IV). 5 Tretji odst. 5. člena ZPlanP. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 65 0^50% 10,00% 20,00% 30,00% ¿0,00% 50,00% 60.00% - Veci na p oti n ima opozo riE ■ N oben a pot n i rna opoza rif Graf 1: Delež PD, ki ocenjuje označenost gradiv in tabel z opozorilom o uporabi planinske poti na lastno odgovornost. Na podlagi ZPlanP je bil sprejet tudi Pravilnik o načinu prostorskega prikaza tras planinskih poti6, ki je določil, da mora biti na informacijski turistični tabli opozorilo o uporabi planinskih poti na lastno odgovornost v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, če gre za območje, kjer je uradni jezik (tudi) madžarski jezik, pa tudi v madžarskem jeziku. Pravilnik je v tem delu sledil tretjemu odst. 5. člena ZPlanP, ki te jezike določa. Z vidika doseganja enotnih prevodov bi bilo smiselno, da bi pravilnik sam določil tudi besedilo opozorila v teh jezikih, tako kot je to storil Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti7 za opozorilo o zaprtju planinske poti, ki je te prevode določil kar sam. Glede opozoril na tablah v tujih jezikih je kar 68,42 % PD ocenilo, da le-teh ni in da so torej opozorila samo v slovenskem jeziku. Po drugi strani je 10,53 % PD ocenilo, da pri njih vse table vsebujejo opozorilo tudi v tujih jezikih, 21,05 % PD pa, da je stanje zgolj delno urejeno -da ponekod opozorila v tujem jeziku so, drugje pa ne. Splošno gledano, so PD v anketi večinsko (91,58 %) izrazila stališče, da se od uveljavitve ZPlanP število tovrstnih opozoril (v slovenskem ali tujih jezikih) ni povečalo oziroma da je ostalo približno enako. PD, ki so opazila povečanje teh opozori (8,42 %), kot glavni razlog za to ne navajajo sprejetja ZPlanP, temveč v glavnem lastno zavarovanje pred morebitnimi odškodninskimi tožbami uporabnikov planinskih poti. Kljub temu da se število opozoril o uporabi planinskih poti na lastno odgovornost ne povečuje, pa PD zaznavajo določen premik v zavedanju uporabnikov planinskih poti, da te uporabljajo na lastno odgovornost. 39,62 % PD je namreč ocenilo, da se je delež planincev, ki se tega zavedajo, od uveljavitve ZPlanP povečal. Več kot polovica PD (54,72 %) je menilo nasprotno - da do te spremembe v zavedanju ni prišlo. Podobno kot prva skupina PD, je tudi PZS ocenila, da se delež planincev, ki se zaveda uporabe poti na lastno odgovornost, povečuje, a predvsem med članovi PD, med ostalimi uporabniki planinskih poti pa nekoliko manj. Tudi PZS za povečanje osveščenih uporabnikov planinskih poti ne navaja sprejetja ZPlanP, temveč svoje osveščevalne akcije in ukrepe PD, ki so posledica strahu pred morebitno odgovornostjo za nesreče na planinskih poteh. Glede vodnikov in zemljevidov je PZS pojasnila, da v tovrstna informacijska gradiva, ki jih izdaja sama, opozorilo vedno vključijo, informacij o opozorilih na gradivih drugih izdajateljev pa nimajo. V ta namen smo naključno preverili stanje v eni od večjih knjigarn8 in ugotovili, da teh pojasnil ni v vseh gradivih PZS 9, nismo pa jih videli v nobenem gradivu drugih izdajateljev10 11 , . Slednja gradiva sicer praviloma imajo pravno pojasnilo izdajatelja, da ta ne odgovarja za škodo, ki bi planincu nastala zaradi uporabi vodnika, kar pa ne ustreza zahtevam ZPlanP. 6 Uradni list RS, št. 80/08. 7 Uradni list RS, št. 80/08. 8 Dne 28. 9.2017smo obiskali knjigarno podjetja Mladinska knjiga d.d. na Slovenski cesti 29 v Ljubljani (»Knjigarna Konzorcij«) in preverili prisotnost opozoril v naključnih publikacij v oddelku planinskih vodnikov, ki opisujejo uporabo planinskih poti in ki so bili izdani po letu 2009. Pri tem smo ločevali med vodniki PZS in vodniki drugih založnikov. Po oceni PZS slednja pokriva cca. 1/3 trga tovrstnih publikacij. 9 V okviru zgoraj opisanega obiska smo vpogledali v sledeče publikacije ZPS: - A. Polajanec, M Arnejšek-Prle. 2012. Slovenska planinska pot. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije: nima opozorila. - J. Klemen. 2010. Karavanke, planinski vodnik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije: ima opozorilo. - J. Drab in drugi. 2015. Julijske Alpe: skupini Mangarta in Jalovca. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije: ima opozorilo. 10 V okviru zgoraj opisanega obiska smo vpogledali v sledeče publikacije drugih založnikov: - M. Stritar in drugi. 2009. Bled in Bohinj: pustolovski vodnik. Ljubljana: Kibuba: nima opozorila. - A. Mašera. 2015. Zahodne Julijske Alpe: izbirni vodnik. Ljubljana: Sidarta: nima opozorila. - F. Brglez. 2011. Kekčeva potepanja: 100 družinskih izletov čez breg in dol. Ljubljana: Mladinska knjiga: nima opozorila. 11 Gre zgolj za naključni pregled nekaj gradiv in teh ugotovitev zato ne gre posploševati. Za ugotovitev dejanskega stanja bi bil potreben pregled trga planinskih vodnikov, kar pa presega domet te analize. 66 Ker zahtevana opozorila na gradivih, tablah in vodnikih pogosto manjkajo, so pa vseeno ponekod prisotna, ocenjujemo, da se ta ukrep izvaja zgolj v manjšem delu. Ukrep 1.3: Opremiti planinske poti z ustreznimi znaki in opremo Označevanje planinskih poti (Knafelčeve markacije in oznake zahtevnosti) Z namenom varne uporabe planinskih poti ZPlanP ureja njihovo označevanje in opremljanje. Planinske poti morajo tako biti označene s t.i. Knafelčevemi markacijami in usmerjevalnimi tablami, ki informirajo uporabnike o planinski poti, o njeni zahtevnosti in ki olajšujejo orientacijo. 12 ZPlanP pozna tri različne kategorije zahtevnosti planinskih poti, in sicer: enostavne, zahtevne in zelo zahtevne. V zvezi s tem je ZPlanP ministru, pristojnemu za šport, naložil, da v devetih mesecih od njegove uveljavitve sprejeme podzakonski akt, v katerem določi način kategorizacije planinskih poti po zahtevnosti.13 Minister je to obveznost izpolnil s približno trimesečno zamudo, in sicer je 24. 7. 2008 sprejel Pravilnik o kategorizaciji planinskih poti14, ki je vse zahtevano tudi uredil. Glede na to, da pravilnik kategorizira planinske poti upoštevajoč težavnost njihove prehodnosti, bi bilo v njem smiselno določiti tudi, da napisani kriteriji veljajo le za poletno oz. kopno sezono, saj se v zimskih ali izrednih razmerah zahtevnost večine poti močno spremeni.15 Označbe o kategoriji planinske poti morajo biti navedene na sami poti, torej v naravi, kot npr. na deblu, skali in podobno, ali z opozorilnim znakom na usmerjevalni tabli, kjer se zahtevne poti označi s trikotnikom, zelo zahtevne poti pa s trikotnikom s klicajem. Lahkih poti se posebej ne označuje.16 Podrobnejšo opredelitev oznak (pa tudi opreme) je ZPlanP naložil ministru, pristojnemu za prostor, in sicer da v devetih mesecih od njegove uveljavitve sprejme podzakonski akt, v katerem določi obliko in barvo Knafelčeve markacije in usmerjevalnih tabel, način in pogoje risanja markacij in postavljanja usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme17. Minister je to obveznost izpolnil s približno trimesečno zamudo, in sicer je 24. 7. 2008 sprejel Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti, ki je vse zahtevano tudi uredil. Ob tem ugotavljamo, da niti ZPlanP niti omenjeni pravilnik nista predvidela oziroma uredila t.i. zimskih markacij, ki so v praksi namenjene predelom, ki so tudi pozimi obiskani, in kjer sneg prekrije »običajne« markacije.18 Anketa med PD je pokazala, da je velika večina planinskih poti ob izdelavi analize ustrezno označena s Knafelčevemi markacijami. Da to velja za vse planinske poti, za katere skrbijo, je ocenilo kar 85,85 % PD, zgolj 13,21 % PD pa je ocenilo, da obstaja več poti s takšnimi obveznimi oznakami kot poti, ki tovrstnih oznak nimajo. Zgolj 0,94 % PD je nadalje ocenilo, da nobena pot, za katero skrbijo, teh oznak nima. Tem rezultatom potrjuje tudi ocena PZS, da je s Knafelčevemi markacijami opremljena večina planinskih poti. Od tistih PD, ki skrbijo za zahtevne planinske poti (za katere torej velja obvezna označba s trikotnikom), jih je nekaj manj kot polovica (48,15 %) navedla, da so vse njihove zahtevne poti ustrezno označene s trikotnikom. 14,81 % PD je ocenila, da je s takšnim trikotnikom označenih večina zahtevnih poti, za katere skrbijo, ena četrtina PD (25,92 %) pa, da nobena njihova zahtevna planinska pot takšne oznake nima. Pri zelo zahtevnih planinskih poteh (kjer je obvezna označba s trikotnikom in klicajem) je slika podobna. Od tistih PD, ki skrbijo za zelo zahtevne planinske poti, jih je dobra polovica (57,89) % navedla, da so te zahtevne planinske poti ustrezno označene s trikotnikom in klicajem. 10,54 % PD je ocenilo, da je s takšnim trikotnikom označenih večina zelo zahtevnih planskih poti, za katere skrbijo, približno tretjina PD (31,57 %) pa, da nobena njihova zelo zahtevna planinska pot nima takšne zahtevane oznake. Anketa med PD je pokazala tudi, da ima 43,40 % PD na svojih planinskih poteh postavljene ustrezne usmerjevalne table, ki navajajo smer hoje, čas hoje do navedenega cilja, nadmorsko višino in navedbo PD, ki skrbi za pot. Podoben delež (39,91 %) je tudi takšnih PD, ki ima tako opremljenih večino poti, medtem ko ima 14,15 % PD tako opremljenih zgolj manjši planinskih poti, za katere skrbijo. Zgolj 7,55 % PD je navedlo, da takšnih tabel na svojih poteh nimajo. Slednji kot glavni razlog za to navajajo pomanjkanje denarnih sredstev. Graf 2 prikazuje delež PD, ki ocenjuje ustrezno označene planinske poti, za katere sami skrbijo. 12 Prvi in drugi odst. 6. člena ZPlanP. 13 Tretji odst. 8. člena in tretji odst. 27. člena ZPlanP. 14 Uradni list RS, št. 80/08. 15 Ugotovitev in predlog rešitve povzeta po Predlogu Zakona o planinskih poteh (EPA 647-IV): Obrazložitev k 17. členu. Poročevalec DZ RS št. 120/2005. 16 Drugi odst. 6. člena ZPlanP in 6. člen Pravilnika o označevanju in opremljanju planinskih poti. 17 Peti odst. 6. člena in drugi odst. 27. člena ZPlanP. 18 To materijo je npr. skušal urediti prvi predlog Zakona planinskih poteh (EPA 55-IV). Poročevalec DZ RS 122/04. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 67 0,00% 20,00% 40,00% 60,00% BO,00% 100,00% ■ Velja z a vec in o plan i nski h poti ■ Velja z a vse piani nske poti Graf 2: Delež PD, ki ocenjuje ustrezno označene planinske poti na sami poti. Poleg oznak v naravi ZPlanP ureja potrebno označevanje planinskih poti tudi v informacijskih gradivih o planinskih poteh, kjer je prav tako potrebno navesti, ali gre za lahko, zahtevno ali zelo zahtevno pot.19 Podobno velja za zemljevide, na katerih so označene planinske poti, in sicer je potrebno lahko pot označi z neprekinjeno črto, zahtevne poti s črtkano črto in zelo zahtevne poti s pikčasto črto.20 Večina PD, ki skrbi za planinske poti, glede katerih informacijska gradiva (zgibanke, prospekti) sploh obstajajo, ocenjuje, da večina gradiv ima oznake o zahtevnosti (42,21% PD), zgolj nekaj manj (37,79 % PD) pa, da so oznake na vseh tovrstnih gradivih. Glede tovrstnih oznak na turističnih tablah, ki prikazujejo planinske poti, je slika precej drugačna. Zgolj 15,63 % PD je zaznalo, da so takšne oznake na vseh tovrstnih tablah, in samo 21,86 % PD, da so takšne oznake na večini tabel. Kar 43,76 % PD je ocenilo, da nobena turistična tabla takšne oznake nima in 18,78 % PD, da so takšne oznake samo na manjšem delu tabel. Po oceni PZS tudi v določenih gradivih (zemljevidi), ki jih izdajajo PD, oznake zahtevnih ali zelo zahtevnih planinskih poti niso vedno ustrezne. Enako ocenjuje glede različnih tabel, ki jih postavljajo lokalne skupnosti, in na katerih prav tako ni ustreznih oznak. V zvezi z opremo je ZPlanP ministru, pristojnemu za prostor, naložil, da v devetih mesecih od njegove uveljavitve, sprejeme podzakonski akt, v katerem določi način prostorskega prikaza planinskih poti.21 Minister je to obveznost izpolnil s približno trimesečno zamudo, in sicer je 24. 7. 2008 sprejel Pravilnik o načinu prostorskega prikaza tras planinskih poti. Ta pravilnik je uredil vse, kar od njega zahteva zakon, še dodatno pa je razdelal tudi vsebino opozorila o uporabi planinskih poti na lastno odgovornost, ki mora biti v informacijskih gradivih, na turističnih tablah in zemljevidih (več o tem v pri analizi Ukrepa 1.2.). Opremljanje planinskih poti (skrinjice, varovalna oprema) Poleg obveznih označb planinskih poti ZPlanP ureje tudi njihovo opremljenost. Planinske poti so namreč lahko opremljene s skrinjicami z vpisnimi knjigami in žigi ter z varovalno opremo, kot so ograje, lestve, klini in podobno. Podrobnejša pravila glede opreme je predpisal že zgoraj omenjeni Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti. Glede opremljenosti z žigi in vpisnimi knjigami na vrhovih, je več kot polovica PD (55,66 %) navedla, da so vsi vrhovi, za katere skrbijo, ustrezno opremljeni. Približno petina PD (21,70 %) je ocenila, da je zgolj večina vrhov tako opremljena, 17,92 % PD pa je poročala, da noben vrh na koncu poti, za katero skrbijo, nima tovrstne opreme. Med slednjimi se kot glavna razloga za to navajata pomanjkanje denarnih sredstev in pa povsem strokovno odločitev, da skrinjica s to opremo na vrhu ni potrebna. Polovica PD, sodelujočih v anketi (49,06 %), ne skrbi za nobeno planinsko pot, ki bi potrebovala posebno varovalno opremo (ograje, lestve, klini ...). Pri drugi polovici sodelujočih je 75,92 % PD navedlo, da so vse planinske poti oziroma njihovi odseki ustrezno opremljeni z varovano opremo, kjer je to potrebno. Še dodatnih 14,82 % PD pa je navedlo, da je tako opremljenih večino odsekov. Zgolj 1,89 % PD je navedlo, da nobena planinska pot, za katero skrbijo, nima varovalne opreme, čeprav bi jo morala imeti. Eden glavnih razlogov za to je enak kot pri ostali opremi - pomanjkanje denarnih sredstev. Graf 3 prikazuje delež PD, ki ocenjuje, koliko planinskih poti, za katere skrbijo, je ustrezno opremljenih. 19 Drugi odst. 8. člena ZPlanP in 4. člen Pravilnika o načinu prostorskega prikaza tras planinskih poti. 20 Prav tam. 21 Drugi odst. 8. člena in drugi odst. 27. člena ZPlanP. 68 Im a usm erj eva Ine tati le 3^31% 143,40% Im a skrinj ico z žig om in v plan o knj igo 55,55% Ima potrebno varmaino opremo 75,91% 0,00% 20,00% 4D,00% 60,00% BO,00% ■ Velja 2 a več "r o p lan insk ih poti ■ Velja i a vse p laninske pot Graf 3: Delež PD, ki ocenjuje ustrezno opremljene planinske poti. Večina PD (59,22 %) pri označevanju in opremljanju planinskih poti z markacijami in usmerjevalnimi tablami ni imela težav. Tisti PD, ki so težave imeli, navajajo predvsem težave z lastniki zemljišč, kjer planinske poti potekajo, in povsem tehnične težave zaradi neugodnega terena. Podoben delež PD (77,36 %) ni imela težav pri opremljanju planinskih poti z skrinjicami in varovalno opremo. Določene težave pri opremljanju je sicer zaznala PZS, ki je po lastnih navedbah že pristopila k spremembi določenih usposabljanj za PD iz tega področja. PZS je poročala tudi, da so vse planinske poti kategorizirane po zahtevnosti (enostavne, zahtevne, zelo zahtevne) ter da večjih težav pri tem ni bilo. Dodatni pogoji za označevanje in opremljanje planinskih poti Na podlagi ZPlanP se lahko planinske poti označijo ali opremijo samo s soglasjem lastnika nepremičnine, po kateri potekajo.22 Od tega obstaja pomembna izjema, in sicer takšno soglasje ni potrebno, če gre zgolj za obnovo ali nadomeščanje starih oznak in opreme z novo23; če gre torej za vzdrževanje že obstoječih oznak in opreme, ki je na dan uveljavitve zakona (25. 7. 2007) že obstajala. K temu dodaten pogoj določa še Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti, in sicer, da je označevanje in opremljanje dovoljeno samo na planinskih poteh, ki so vpisane v evidenco o planinskih poteh24 (ta evidenca se podrobneje obravnava v analizi Ukrepa 1.6). A tudi ta pogoj pozna izjemo, in sicer vpis v evidenco ni pogoj za vzdrževanje in obnovo oznak in opreme, če gre za planinsko pot, ki je bila na dan uveljavitve tega pravilnika (23. 8. 2008) že označena in opremljena v skladu s pravilnikom. Če pa se takšno planinsko pot označuje ali opremlja na novo, je soglasje lastnika vseeno potrebno, ni pa potreben vpis v evidenco.25 Če torej skupaj analiziramo pogoje po ZPlanP in Pravilniku o označevanju in opremljanju planinskih poti, ugotovimo, da je ključni datum glede izpolnjevanja pogojev 23. 8. 2008, ko je začel veljati omenjeni pravilnik. Na planinskih poteh, ki so bile na ta dan že označene in opremljene v skladu s tem pravilnikom (in je to stanje veljalo tudi na dan 25. 7. 2007), se njihove že obstoječe oznake in oprema lahko vzdržuje in obnavlja nemoteno, torej brez vpisa planinske poti v evidenco in brez soglasja lastnikov. Nove oznake in oprema, ki so bile dodane po 23. 8. 2008, bi se lahko dodale samo, če je bila planinska pot vpisana v evidenco in pridobljeno soglasje lastnikov. Za nove oznake in opremo, ki je bila dodana med 25. 7. 2007 in 23. 8. 2018, pa je veljalo, da se lahko doda samo s soglasjem lastnika, tudi če planinska pot ni bila vpisana v evidenco (pod dodatnim pogojem, da so bile oznake in oprema seveda skladne z omenjenim pravilnikom). Rešitev kljub zapletenosti ocenjujemo kot smiselno, saj preprečuje, da bi se brez kakršnih koli omejitev nemoteno še naprej obnavljale oznake in oprema, ki ne bi bile skladne s predmetnim pravilnikom. V primeru novih oznak in opreme, postavljene po 23. 8. 2008, je 44,34 % PD poročalo, da v teh primerih niso pridobila soglasja lastnikov, bodisi ker sploh niso zanje zaprosila bodisi, ker lastniki soglasij kljub prošnji niso podali. Nekaj manj PD (35,85 %) je poročalo, da so soglasja dobili v vseh primerih, 17,92 % PD pa da so takšna soglasja dobila v večini primerov. Rok za uskladitev označb in opreme na planinskih poteh je bil »pet let po uveljavitvi predpisa iz četrtega odstavka 10. člena ZPlanP26«. Ob tem ugotavljamo, da četrti odst. 10. člena ZPlanP ne predvideva sprejema nobenega predpisa, saj ta ureja soglasje lastnikov nepremičnin. Roka tako zakon dejansko ne določa. Mišljen je bil verjetno peti odst. 10. člena, ki predvideva sprejem v prejšnjem odstavku tega besedila omenjenega pravilnika, ki je pričel veljati 23. 8. 2008, kar bi pomenilo, da bi rok za uskladitev oznak in opreme potekel 23. 8. 2013. 22 Tretji odst. 6. člena ZPlanP. 23 Četrti odst. 6. člena ZPlanP. 24 Prvi odst. 11. člena, prvi odst. 12. člena, prvi odst. 13. člena in četrti odst. 14. člena Pravilnika o označevanju in opremljanju planinskih poti. 25Prvi in drugi odst. 15. člena Pravilnika o označevanju in opremljanju planinskih poti. 26 Prvi odst. 30. člena ZPlanP. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 69 PD zelo različno poročajo o tem, koliko planinskih poti je bilo ob poteku tega roka označeno in opremljeno v skladu z zahtevami Pravilniku o označevanju in opremljanju planinskih poti - enotne ocene ni možno podati. PZS je glede tega podala oceno, da je večina poti sicer označenih s Knafelčevemi markacijami, slabša pa je opremljenost glede usmerjevalnih tabel. Po oceni PZS je približno 40 % planinskih poti označenih in opremljenih v skladu s predpisi. V zvezi z opremljanjem planinskih poti z oznakami je PZS opozorila še na problematiko pojavljanja označb, ki niso skladne s predpisi in jih na planinske poti dodajajo neusposobljene osebe. V zvezi z označevanjem in opremljanjem planinskih poti na tej točki zgolj opozarjamo še na splošno določbo ZPlanP, da je pri označevanju in opremljanju potrebno upoštevati tudi druge zakone, ki lahko urejajo to materijo, kot so predpisi s področja rabe gozdov, urejanja prostora, graditve objektov, ohranjanja narave, evidentiranja nepremičnin in stvarnopravna razmerja27. Za potrebe te analize teh pogojev nismo preverjali. ZPlanP ureja tudi varovanje oznak in opreme planinskih poti, in sicer prepoveduje njihovo poškodovanje, odstranjevanje ali uničenje28. V primeru, da so označbe del stavbe, ki se poruši oziroma kadar druga dela na stavbi zahtevajo odstranitev oznak, je obveznost izvajalca teh del, da poskrbi za nadomestne oznake29. Enako velja v primeru, če je oznaka na drevesu, ki se namerava podreti - v tem primeru je obveznost izvajalca del (torej tistega, ki podira drevo), da oznako ustrezno nadomesti tako, da jo npr. namesti na drugo drevo. Glede teh pravil PD ugotavljajo, da se jih izvajalci del ne držijo. PD so namreč poročala, da v dveh tretjinah primerov (67,82 %) izvajalci del PD niso o nameravanih delih niti obvestili niti niso poskrbeli za nadomestne oznake. 16,98 % PD je poročalo, da je bilo več primerov, ko niso bili obveščeni, kot primerov, ko so bili. Zgolj 6,90 % PD je navedlo, da so izvajalci del sami poskrbeli za nadomestne oznake. Zaključimo lahko, da se ukrep v delu, ki se nanaša na označevanje planinskih poti, izvaja v večjem delu, v delu, ki se nanaša na njihovo opremljanje, pa zgolj v manjšem delu. Ukrep 1.4: Zagotoviti normalno prehodnost planinskih poti Z namenom zagotavljanja nemotene uporabnosti planinski poti je vzdrževanje njihove normalne prehodnosti ena od glavnih obveznost skrbnika. Upoštevajoč določbe ZPlanP o statusu planinskih poti in o statusu skrbnikov, velja ta obveznost samo za planinske poti, za katere je izdano potrdilo, da je njihov prostorski prikaz skladen z ZPlanP in s podzakonskimi akti, izdanimi na njegovi podlagi (več o tem v analizi Ukrepa 1.5.), in samo za skrbnike, ki jih je prav tako potrdilo ministrstvo oziroma so takšen status pridobili na podlagi samega zakona (več o tem v analizi Ukrepa 2.1.). V zvezi v vzdrževanjem je ZPlanP naložil ministru, pristojnemu za prostor, da v devetih mesecih od njegove uveljavitve sprejeme podzakonski akt, v katerem določi način vzdrževanja planinskih poti30. Minister je to obveznost izpolnil s približno trimesečno zamudo, in sicer je 24. 7. 2008 sprejel Pravilnik o načinu vzdrževanja in sanacije planinskih poti31, ki je vse zahtevano tudi uredil. Kot vzdrževalna dela se štejejo redno vzdrževanje (dela potrebna, da je pot normalno prehodna), izboljšava tras planinskih poti (zmanjšanje naklona ali prestavitev trase) in utrjevanje poti (izdelava opornih zidov, stopnic itd.).32 Vsa vzdrževalna dela se lahko izvajajo samo na planinskih poteh, ki so vpisana v evidenco o planinskih poteh33, kar pa ne velja za planinske poti, ki so bile v uporabi na dan 23. 8. 2008, ko je pričel veljati Pravilnik o načinu vzdrževanja in sanacije planinskih poti. Obveznost vpisa v evidenco kot pogoj za vzdrževalna dela velja tako samo za planinske poti, ki so bile zgrajene po 23. 8. 2008. Pri vzdrževanju planinskih poti morajo skrbniki v največji možni meri skrbeti za interese lastnikov zemljišč, preko katerih poteka planinska pot, ter skrbeti za ohranjanje narave34, upoštevati pa morajo tudi druge zakone, ki lahko urejajo to materijo, kot so predpisi s področja rabe gozdov, urejanja prostora, graditve objektov, ohranjanja narave, evidentiranja nepremičnin in stvarnopravna razmerja35. Za potrebe te analize teh pogojev nismo dalje preverjali. ZPlanP skrbnikom še posebej nalaga, da morajo pri vzdrževanju planinskih poti sodelovati z upravljavcem območja, kjer poteka planinska poti. Skoraj tri četrtine PD (73,57 %) je v anketi navedlo, da planinske poti, za katere skrbijo, vzdržujejo redno. Nadaljnjih 22,64 % PD je navedlo, da jim uspe vzdrževati večino planinskih poti, za katere skrbijo. Tem rezultatom pritrjuje tudi ocena PZS, da je približno 80 % planinskih poti redno vzdrževanih, to je, da se ohranja njihovo stanje normalne prehodnosti. Glede na podatke, da je večina PD redno vzdržuje planinske poti, lahko zaključimo, da se ta ukrep izvaja v večjem delu. 27 Drugi odst. 1. člena ZPlanP. 28 Prvi odst. 7. člena ZPlanP. 29 Drugi odst. 7. člena ZPlanP. 30 Drugi odst. 13. člena in drugi odst. 27. člena ZPlanP. 31 Uradni list RS, št. 80/08. 32 2. do 5. člen Pravilnika o načinu vzdrževanja in sanacije planinskih poti. 33 Tretji odst. 2. člena Pravilnika o načinu vzdrževanja in sanacije planinskih poti. 34 Prvi odst. 13. člena ZPlanP. 35 Drugi odst. 1. člena ZPlanP. 70 Ukrep 1.5: Zapreti planinske poti, ki so nevarne Z namenom zagotavljanja varne uporabe planinskih poti ZPlanP kot eno od obveznosti skrbnika planinske poti ureja tudi njeno začasno ali stalno zaprtje, če so za to podani zakonski pogoji. Glavni razlogi za zaprtje planinske poti so trije:56 • če planinska pot postane nevarna za uporabnike zaradi sprememb v naravi ali poškodovanja varovalne opreme, • če bi njena uporaba motila življenjski ciklus živali ali • če se na zemljiščih, preko katerih poteka planinska pot, ali na favni ali flori ob njej, dela škoda. Planinsko pot se lahko zapre za največ eno leto, v času zapore pa je potrebno poskrbeti za njeno obnovo ali sanirati nastalo škodo. Če to ni možno v enem letu, mora skrbnik predlagati pristojni planinski zvezi, da se pot deloma ali v celoti zapre in da se ji odvzame status planinske poti in izbriše iz evidence o planinskih poteh. S situacijo, ko je potrebno planinsko pot zapreti, se je srečalo že 40,56 % PD, ki so bila udeležena v anketi. Med njimi jih je 67,77 % planinsko pot vedno zaprlo in namestilo ustrezno opozorilo, 23,25 % PD pa je to storilo v večini primerov. 4,66 % PD je navedlo, da poti v nobenih od primerov niso zaprli, čeprav bi to morali. Ocena PZS od teh številk nekoliko odstopa, saj ta ocenjuje, da se kar 90 % planinskih poti zapre, ko je to potrebno. V zvezi z zapiranjem planinskih poti je ZPlanP naložil ministru, pristojnemu za prostor, da v devetih mesecih od njegove uveljavitve, sprejeme podzakonski akt, v katerem podrobneje določi37: • vzroke oziroma razloge za postavitev zapor planinskih poti oziroma njihovih delov zaradi paše domačih živali, • vzroke oziroma razloge za postavitev zapor planinskih poti oziroma njihovih delov, če pot postane nevarna za uporabnike zaradi sprememb v naravi ali poškodovanja varovalne opreme, • vzroke oziroma razloge za postavitev zapor planinskih poti oziroma njihovih delov v času, ko se moti življenjske cikluse živali, • način obnove oziroma izvedbe vzdrževalnih del, • pogoje za zapore planinskih poti, ker se na zemljiščih, preko katerih poteka planinska pot, ali na favni ali flori ob njej, dela škoda in • način sanacije poti v primerih iz prejšnje alineje. Minister je to obveznost izpolnil s približno trimesečno zamudo, in sicer je 24. 7. 2008 sprejel Pravilnik o načinu vzdrževanja in sanacije planinskih poti, ki je glede na zahtevano materijo vsaj načeloma uredil, z izjemo podrobnejše določitve vzrokov in razlogov za zaprtje planinskih poti oziroma njihovih delov zaradi paše domačih živali. Pri zapiranju poti je potrebno upoštevati tudi Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti, ki določa obveznost namestitve opozorila pod usmerjevalno tablo, da je planinska pot zaprta. Opozorilo mora biti poleg slovenščine tudi v angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku38. V zvezi z opozorili v tujem jeziku ugotavljamo dvoje: da ZPlanP in Pravilnik o načinu prostorskega prikaza planinskih poti določata drug nabor jezikov za opozorila o uporabi planinskih poti na lastno odgovornost, zato bi bilo smiselno nabor jezikov poenotiti, in drugič, da Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti ne predpisuje uporabe madžarskega jezika na območju, kjer je slednji tudi uradni jezik, čeprav bi to verjetno moral. Nadalje Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti določa tudi grafično podobo obvestila o zaprtju poti, ki določa, da je na njej napis »PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE - Komisija za planinske poti«39. Glede na to, da na podlagi ZPlanP o zaprtju odloča skrbnik planinske poti40 in je ta tudi naveden na usmerjevalnih tablah41, ni jasno, zakaj se na tabli o zaprtju pojavlja ime Planinske zveze Slovenije in njenega telesa - komisije. Glede na zakonsko podlago ocenjujemo, da bi bilo bolj smiselno, da se navede ime skrbnika. Glede na to, da se večina planinskih poti zapre, ko je to potrebno, lahko zaključimo, da se ta ukrep izvaja v večjem delu. Ukrep 1.6: Vzpostaviti in voditi evidenco planinskih poti in evidentirati dejansko rabo zemljišč, preko katerih potekajo planinskih poti Javno evidenco o planinskih poteh lahko razdelimo na dva glavna dela: na prostorski prikaz planinskih poti (torej njihov grafični prikaz) in na njihovo kategorizacijo (torej na evidenco o zahtevnosti planinske poti). Na podlagi ZPlanP so del evidence o planinskih poteh tudi podatki o skrbnikih planinskih poteh42, ki pa jih podrobneje obravnavamo ločeno pod analizo specifičnega cilja 2. Za vzpostavitev in vodenje evidence o planinskih poti je pristojno ministrstvo za prostor. Vpis planinskih poti v evidenco planinski poti Predviden postopek vpisa planinske poti v evidenco o planinskih poteh, kot ga določa ZPlanP je sledeč: 1.) Pristojna planinska zveza izdela prostorski prikaz planinske poti na geodetskem načrtu in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za prostor43, z zahtevo, da izda potrdilo o skladnosti prostorskega prikaza z ZPlanP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. 2.) Ministrstvo, pristojno za prostor, preveri, ali je prostorski prikaz planinske poti izdelan v skladu s Pravilnikom o načinu prostorskega prikaza tras planinskih poti, kar pomeni preverbo44: 36 Drugi in peti odst. 16. člena ZPlanP. 37 Sedmi odst. 8. člena in drugi odst. 27. člena ZPlanP. 38 Drugi odst. 8. člena Pravilnika o označevanju in opremljanju planinskih poti. 39 Priloga 7. Pravilnika o označevanju in opremljanju planinskih poti. 4016. člen ZPlanP: 41 Drugi odst. 3. člena Pravilnika o označevanju in opremljanju planinskih poti. 42 Prvi odst. 10. člena ZPlaP. 43 Glede na celoten postopek je geodetski načrt dokument, ki ga je po njegovi naravi potrebno izdelati najprej. 44 Drugi odst. 9. člena ZPlanP in 2. člen Pravilnika o načinu prostorskega prikaza tras planinskih poti. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 71 • ali je v skladu s predpisi, ki urejajo geodetske načrte, namenjene za graditev objektov, • ali vsebuje podatke o reliefu in vodah, • ali je praviloma v merilu 1:5000, • ali je izdelan v digitalni obliki in • ali upošteva tehnična pravila za posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. V kolikor prostorski prikaz izpolnjuje zgornje pogoje, ministrstvo, pristojno za prostor, o tem izda potrdilo. Po izdaji takšnega potrdila, poti, ko so prikazane na prostorskem prikazu, pridobijo status planinske poti v smislu ZPlanP in šele takrat zanje veljajo določbe ZPlanP. 45 3.) Pristojna planinska zveza določi kategorijo planinske poti, kar pomeni, da jo označi kot lahko, zahtevno ali zelo zahtevno, in podatke posreduje ministrstvu, pristojnemu za šport, z zahtevo, da izda potrdilo o skladnosti kategorije z ZPlanP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. 4.) Ministrstvo, pristojno za šport, preveri, ali je kategorizacija izdelana v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji planinskih poti46, kar pomeni, da bi moralo preveriti, ali je dejanska zahtevnost poti skladna z oznako, kot jo predlaga pristojna planinska zveza. V kolikor je kategorizacija skladna z omenjenim pravilnikom, ministrstvo, pristojno za šport, o tem izda potrdilo. 5.) Pristojna planinska zveza za vse planinske poti določi skrbnike in njihov seznam, ki ga skupaj s seznamom planinskih poti posreduje ministrstvu, pristojnemu za šport47, z zahtevo, da to izda potrdilo o skladnosti. Glede na nadaljnji postopek je praktično nujno, da se zahtevi predložijo tudi dokazila, da izbrani skrbnimi izpolnjujejo zakonske pogoje, to je48: • da je PD, ki je skrbnik, včlanjeno v pristojno planinsko zvezo, • da ima to PD najmanj 30 polnoletnih članov, • da najmanj dva člana tega PD izpolnjujeta pogoje za markacista (to pomeni, da sta uspešno opravila preizkus usposobljenosti po posebem programu, kot ga določi minister, pristojen za šport) in • v primeru, da skrbnik ni PD, včlanjeno v pristojno planinsko zvezo, temveč druga fizična ali pravna oseba, dokazila oziroma pojasnila, zakaj je do tega prišlo. Pri tem velja še dodatni pogoj, da mora takšna fizična ali pravna oseba od ministrstva, pristojnega za šport, pridobiti potrdilo, da ima zagotovljeno sodelovanje vsaj dveh oseb, ki izpolnjujeta pogoje za markacista (kar pomeni, da ta oseba ministrstvu sama predloži dokazila, da sodeluje z osebama, ki pogoje izpolnjujeta). 6.) Ministrstvo, pristojno za šport, preveri, ali seznam skrbnikov izpolnjuje zgornje pogoje, in v primeru izpolnjevanja izda potrdilo. 7.) Pristojna planinska zveza ministrstvu (upravljavcu PIS), pristojnemu za prostor, posreduje zahtevo za vpis planinske poti v evidenco o planinskih poteh in ob tem posreduje še: • prostorski prikaz planinske poti iz točke 1.), • podatke o kategorizaciji planinske poti iz točke 3.) in • podatke o skrbniku planinske poti iz točke 5.) 8.) Ministrstvo, pristojno za prostor, vpiše podatke iz točke 7.) v evidenco o planinskih poteh, če je bilo izdano potrdilo iz točke 2.), potrdilo iz točke 4.) in potrdilo iz točke 6.). Ministrstvo lahko ta potrdila pridobi samo v smislu 66. in 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku49, ki določata, da organ sam pridobi potrdila od drugih državnih organov. Ne glede na to, lahko pristojna planinska zveza ta potrdila predloži tudi sama, kar verjetno nekoliko pospeši postopek odločanja. Evidenca o planinskih poteh je sicer del PIS.50 Oktobra 2017 je bil sprejet novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)51, ki je vzpostavil evidenco planinskih tudi kot del katastra gospodarske javne infrastrukture. Pogoji za vpis planinske poti v to evidenco so lažji, kot za vpis v evidenco planinskih poti po ZPlanP, saj je za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture ne zahteva prikaza na geodetskem načrtu, temveč zadošča prikaz z linijami, lokacije katerih so že določene s koordinatami lomov v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo merila 1:500052. Takšen sistem tako olajša vpis planinskih poti oziroma njihovo prisotnost v državni evidenci, kar občinam in državi lahko pomaga pri urejanju prostora ali pri izdajanju dovoljenj opozarja na prisotnost planinskih poti na določenem območju. V zvezi s samim postopkom vpisa planinske poti v evidenco o planinskih poteh je potrebno izpostaviti, da lahko določeni našteti koraki potekajo tudi vzporedno - pristojna planinska zveza lahko namreč točki 3.) in 5.) vodi vzporedno, saj po pridobitvi potrdila glede kategorizacije in glede izbora skrbnikov nista odvisni ena od drugega. Vpis v evidenco po točki 7.) pa zahteva, ko ima pridobljena vsa tri potrdila. Ureditev vpisa v evidenco o planinskih poteh terja nekoliko podrobnejšo analizo. Celoten postopek vpisa podatkov, kot ga predvideva ZPlanP, j e administrativno precej zapleten in zahteven. Da pride do vpisa v evidenco, mora pristojna planinska zveza sprva pridobiti tri različna potrdila od državnih organov (od tega dva od istega ministrstva!), šele nato pa lahko zahteva vpis v evidenco, in sicer pri istem organu, ki je že izdal eno od potrdil. V duhu uporabniku prijazne uprave in odprave administrativnih ovir ne vidimo ovire, da se ne bi vsi postopki izdaje potrdil in vpisa v evidenco združili v en postopek, v katerem bi se preverilo tudi skladnost predloženih podatkov z ZPlanP in s podzakonskimi akti, izdanimi na njegovi podlagi. Če gre za presoj o na več področjih, za katera so pristojna različna ministrstva, bi lahko ministrstvo, pristojno za prostor (ki odloča o vpisu v evidenco), v okviru postopka vpisa samo pridobilo soglasje ministrstva, pristojnega za šport, da so poslani podatki skladni z ZPlanP in podzakonskimi akti. S tem se razbremeni tudi ministrstvo, pristojno za šport, ki pristojni planinski zvezi ne potrebuje več izdajati potrdil. 45 Četrti odst. 9. člena ZPlanP. 46 Tretji odst. 9. člena ZPlanP. 47Prvi odst. 12. člena ZPlanP. 48 Prvi odst. 12. člena ZPlanP. 49 (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1,126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) 50 Prvi odst. 3. člena Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja. 51 (Uradni list RS, št. 61/17). 52 299. člen ZUreP-2. 72 V zvezi z izdajo potrdil je potrebno izpostaviti tudi to, da se potrdila po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) izdajajo o dejstvih, o katerih se vodijo uradne evidence, to so evidence, ki se vodijo na podlagi zakona, podzakonskega akta ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil." Organ tako izda potrdilo, na katerem navede dejstva, o katerih sam vodi evidenco. V nasprotju s tem pa ZPlanP predvideva, da se potrdilo izda na podlagi ugotovitvenega postopka, v katerem ministrstvo preveri izpolnjevanje dejstev, ki jih stranka v postopku sama zatrjuje (npr. da trasa poti poteka na določen način, da je kategorija poti zahtevna itd.). Zato menimo, da je v tem primeru potrebno izdati upravno odločbo, v kateri se potrdi skladnost predložene listine oziroma podatkov z ZPlanP in podzakonskimi akti in da torej ne gre za izdajo potrdila v smislu, kot ga pozna ZUP. 54 Pri izdaji potrdila (pravilneje: odločbe) o tem, da je prostorski prikaz planinske poti skladen z ZPlanP in podzakonskimi akti, gre pretežno za »tehnično« odločanje in ministrstvo ne ugotavlja dejanskega stanja na terenu. Drugače pa je pri izdaji potrdila o tem, da je planinska pot pravilno kategorizirana. V tem primeru ZPlanP ministrstvu nalaga, da preveri, ali je kategorizacija, kot jo predlaga pristojna planinska zveza, pravilna. To pa pomeni, da bi ministrstvo moralo presoditi, ali je navedba kategorije ustreza dejanskemu stanju, kar nadalje pomeni, da bi moralo dejansko stanje tudi samo ugotoviti - in upoštevajoč pogoje po Pravilniku o kategorizaciji planinskih poti - še preveriti, ali je predlagana kategorija pravilna. Takšna ureditev je lahko problematična in težko izvedljiva, saj takšnega dejanskega stanje ni mogoče vedno enostavno ugotoviti. Praktično gledano to pomeni potrebo po terenskem ogledu poti (če bi npr. pristojna planinska zveza določeno planinsko pot kategorizirala kot »lahko planinsko pot«, bi se ministrstvo moralo samo prepričati, da je celotno pot možno prehoditi na način, da si ni potrebno pomagati z rokami, in da je torej predlagana kategorija pravilna). Tretje potrdilo, ki je potrebno za vpis v evidenco - potrdilo, da izbrana PD izpolnjujejo pogoje za skrbnike, se lahko izda na podlagi preloženih listin in zahtevnejši postopek ugotavljanja dejanskega stanja ni potreben. Pristojna planinska zveza namreč lahko v slednjem primeru z listinami izkaže izpolnjevanje zahtevanih pogojev (npr. s predložitvijo temeljnega akta, iz katerega bo razvidno, da ima skrbnik v opredeljene dejavnosti, kot to zahteva ZPlanP , s posredovanjem podatkov o številu članov v izbranem PD, s predložitvijo dokazila o usposobljenosti markacistov in podobno). Če bi se sedanji postopki izdajanja potrdil združili v en postopek vpisa v evidenco o planinskih poteh, kot predlagano zgoraj, bi s tem potreba po ločenih potrdilih v celoti odpadla. Potrdila, ki se izdajajo pri vpisu podatkov v evidenco o planinskih poteh, se potrebujejo tudi pri evidentiranju trase, površine in dejanske rabe planinske poti v zemljiški kataster. V primeru ukinitev potrdil bi se lahko vpis v zemljiški kataster (kjer se sedaj zahteva potrdila) uredil drugače, recimo, da avtomatično velja, da je prostorski prikaz planinske poti skladen z ZPlanP in podzakonskimi akti, če so bili podatki o tej isti planinski poti že vpisani v evidenco o planinskih poteh. V teh primerih je bila namreč preverba o skladnosti očitno že opravljena znotraj postopka vpisa v evidenco o planinskih poteh in ni smotrno, da se to še enkrat preverja. Z namenom zagotavljanja ažurnosti zemljiškega katastra bi bilo prav tako smiselno, da se evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru opravi po uradni dolžnosti za podatke v zvezi s tistimi planinskimi potmi, ki se že vpišejo v evidenco o planinskih poteh. V obeh primerih gre namreč za javne evidence in v obeh primerih se v veliki meri odloča na podlagi istih dokumentov oziroma podatkov. Bolj kot samo poenotenje postopkov vpisa v evidenco z obstoječimi zahtevami predlagamo tudi širši razmislek o celotnem postopku - ta bi namreč bil kljub morebitni združitvi še vedno precej zahteven. Zato bi bilo bolje ponovno preučiti, kaj je namen evidence in ali je ta potrebna, ter postopek že v temelju zastaviti drugače. Poleg zgoraj predlaganih postopkovnih poenostavitev velja več pozornosti nameniti tudi njihovi vsebinski plati. ZPlanP je pristojni planinski zvezi (to je PZS) naložil, da najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega akta, ki bo uredil vzpostavitev, vsebino in vodenje evidence o planinskih poteh, ministrstvu, pristojnemu za prostor, posreduje vse podatke, potrebne za vzpostavitev te evidence.55 Omenjeni podzakonski akt je Uredba o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja56, ki je pričela veljati 1. 3. 2008, kar pomeni, da se je Planinski zvezi Slovenije rok za predložitev vseh podatkov in zahteve za vpis v evidenco planinskih poti iztekel 1. 9. 2008. PZS do izdelave analize še ni izdelala prostorskega prikaza za nobeno planinskih poti in ga poslala ministrstvu, da bi to izdalo potrdilo o skladnosti z zakoni in predpisi (glej točko 1. zgoraj opisanega postopka vpisa v evidenco). To potrjujejo tudi navedbe MOP, da zahteve po izdaji takšnega potrdila še niso dobili. PZS kot razlog za to navaja, da ob vzpostavitvi zakona še ni bilo natančnih podatkov o planinskih poteh, da njen informacijski sistem še ni bil vzpostavljen ter da je izdelava prostorskih prikazov povezana z visokimi stroški, za kritje katerih nimajo ustreznih sredstev. V zvezi z nepopolnimi podatki ob uveljavitvi zakona in neobstoju ustreznega informacijskega sistema PZS je potrebno dodati, da je zakonodajalec predvideval enoletni rok za pridobitev potrebnih podatkov, a ta rok očitno ni bil realno ocenjen, saj do izdelave takšnih prikazov ni prišlo niti deset let po uveljaviti zakona Je pa PZS vzpostavila in javno objavila svojo evidenco planinskih poti na spletni strani http://www.planinske-poti.si57. Ta sicer ne izpolnjuje zahtev, kot so predvidene za evidenco planinskih poti v PIS, je pa v njej možno videti grafični (prostorski) prikaz poti na zemljevidu, njeno kategorijo (opisno, ne pa vizualne oznake), skrbnika in podatek o morebitnem zaprtju. 53 Prvi in drugi odst. 179. člena ZUP. 54 Na neprimerno uporabo termina »potrdilo« je bilo Ministrstvo za okolje in prostor sicer opozorjeno s strani predstavnice Zakonodajo pravne službe Državnega zbora (elektronsko sporočilo z dne 22. 6. 2006) pri pripravi amandmajev in se je tudi strinjalo, da je primerneje govoriti o »ugotovitveni odločbi«. Ne glede na to, je potem prvotni termin vseeno ostal v zakonu. 55 29. člen ZPlanP. 56 Uradni list RS, št. 16/08. 57 Obiskano 27. 9.2017. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 73 PZS je sama opravila kategorizacijo planinskih poti, a do izdelave te analize pristojnemu ministrstvu še ni vložila zahteve za izdajo potrdila o skladnosti z zakoni in predpisi (glej točko 3. zgoraj opisanega postopka vpisa v evidenco). Po navedbah PZS se to načrtuje v jeseni 2017. Temu pritrjujejo tudi navedbe MIZŠ, da od uveljavitve zakona od PZS niso prejeli nobene zahteve za izdajo tovrstnega potrdila. Posebnih razlogov za svojo neaktivnost glede tega PZS ne navaja. PZS je sama opravila kategorizacijo planinskih poti, a do izdelave te analize pristojnemu ministrstvu še ni vložila zahteve za izdajo potrdila o skladnosti z zakoni in predpisi (glej točko 3. zgoraj opisanega postopka vpisa v evidenco). Temu pritrjujejo tudi navedbe MIZŠ, da od uveljavitve zakona od PZS niso prejeli nobene zahteve za izdajo tovrstnega potrdila. Razlog za to je, da PZS še nima izpolnjenih predhodnih zahtev, ki so predpogoj za pridobitev potrdila o kategorizaciji, to je, še ni nima potrdil o ustreznosti prostorskega prikaza planinske poti, ki šele pomeni pridobitev statusa planinske poti po ZPlanP. V zvezi z določitvijo skrbnikov planinskih poti PZS navaja, da je zahtevo za izdajo potrdila posredovala ministrstvu že v letu 2010, da bi to izdalo potrdila o skladnosti z zakoni in predpisi (glej točko 5. zgoraj opisanega postopka vpisa v evidenco). MIZŠ (tedaj Ministrstvo za šolstvo in šport) je 24. 5. 2010 izdalo potrdilo58, da v potrdilu navedena društva izpolnjujejo pogoje za skrbnike planinskih poti, ni pa v potrdilu navedlo, kdo je skrbnik kakšne planinske poti. Navedeno potrjuje tudi s strani MIZŠ pridobljena dokumentacija. ZPlanP izrecno ne določa, katere so obvezne sestavine potrdila (npr. da se navede, da je določeno PD lahko skrbnik določene planinske poti). Potrdilo kot tako sicer potrjuje usposobljenost PD za skrbništvo nad katerokoli planinski potjo v Sloveniji, zato navedba skrbništva določene poti v takšnem potrdilu po našem mnenju niti ni potrebna in ne vpliva na veljavnost potrdila. Praktično gledano to pomeni, da četudi PZS poda predlog za izdajo potrdila in pri tem navede, katero PD skrbi za določeno planinsko pot, je izdano potrdilo veljavno, četudi se skrbništvo naknadno spremeni (paziti je potrebno le, da so skrbniki le PD, ki so navedeni v potrdilu). Na omenjenem potrdilu je navedenih 175 PD, ki izpolnjujejo pogoje za skrbnika po ZPlanP. To potrdilo ni bilo po izdaji 2010 nikoli spremenjeno, ker PZS ni predlagala spremembe, čeprav je do njih prišlo. Ob pripravi analize namreč za planinske poti skrbi že 24 PD več, po navedbah PZS pa tudi vsi dejansko izbrani skrbniki ne izpolnjujejo pogojev za skrbnike, to je, nimajo minimalno 30 članov ali minimalno dveh usposobljenih markacistov. Ker je pogoj za pridobitev potrdila o skrbnikih planinskih poti izdano potrdilo o ustreznosti prostorskega prikaza planinske poti (kar pomeni, da ima planinska pot status planinske poti po ZPlanP) PZS zahteve za potrditev skrbništva logično še ni podala, dokler ne pridobi prvega potrdila. PZS do izdelave analize tudi ni vložila še nobene zahteve za vpis planinske poti v evidenco (glej točko 7. zgoraj opisanega postopka vpisa v evidenco), kar potrjujejo tudi navedbe MOP. Razlog za neaktivnost PZS je v tem primeru neizpolnitev predhodnih zahtev, ki so predpogoj za vpis v evidenco (to je, sprva mora pridobiti potrdilo o ustreznosti prostorskega prikaza planinske poti, ki šele pomeni pridobitev statusa planinske poti po ZPlanP in je podlaga za vpis). Evidenca o planinskih poteh je javna evidenca59, pri čemer način dostopa javnosti do nje podrobneje ureja Uredba o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja. Slednja tako določa, da je del evidence brezplačno javno dostopen za vpogled, tiskanje in prenašanje podatkov, del pa je javno dostopen samo za vpogled. Za drugi del, ki zajema predvsem podrobnejši vpogled v trase planinskih poti, omenjena uredba določa, da je tudi te podatke možno natisniti ali prenesti na svoj računalnik, a je takšna storitev odplačna. Dostop do omenjenih odplačnih vsebin je mogoč samo preko spletnega portala pristojne planinske zveze, ki tudi sama določi cenik dostopa. Omenjeni cenik potrdi minister, pristojen za prostor60. Ne glede na siceršnjo odplačnost dostopa do dela podatkov, pa so te storitve brezplačne za člane kateregakoli PD (in torej ne nujno člana pristojne planinske zveze ali skrbnika planinske poti) in za vse fizične ali pravne osebe, ki nastopajo kot donator ali sponzor PD ali njihovi zvezi, če tako odloči pristojna planinska zveza61. Še dodatno pa uredba prepoveduje osebi, ki odplačne podatke pridobi (proti plačilu ali ker se jo plačila oprosti), da te podatke dalje uporablja v komercialne namene, da jih fotokopira ali da drugače povzema njihovo vsebino, razen če pridobi dovoljenje pristojne planinske zveze.62 Opisana ureditev tako dejansko pomeni, da o brezplačnemu dostopu do javne evidence, ki jo vodi ministrstvo, odloča pristojna planinska zveza kot oseba zasebnega prava. Takšna rešitev je za naš pravni red neobičajna, saj na splošno velja, da do javnih evidenc vsi dostopajo pod enakimi pogoji, kot jih določi država sama. Uredba pa v nasprotju s tem ne določa podrobnejših kriterijev, kdaj se donatorja ali sponzorja do podatkov oprosti plačila, temveč je to v prosti presoji osebe zasebnega prava. Neobičajno je tudi, da tudi o ceni dostopa do javne evidence določa oseba zasebnega prava. Res je, da cenik potrdi ministrstvo, a mu uredba pri tem ne daje nikakršnih meril, kdaj cenik potrdi in kdaj ne, kar pomeni, da presoja po prostem preudarku. Smiselno enako kot vpis planinske poti v evidenco o planinskih poti, kar zajema podatke o njenem prostorskem prikazu, o kategorizaciji in o skrbniku, poteka tudi postopek spremembe teh podatkov. Če se torej spremeni trasa planinske poti, pristojna planinska zveza izdela nov prostorski prikaz in zanj pridobi novo potrdilo ministrstva, pristojnega za prostor65. Če pride do spremembe kategorizacije planinske poti, pristojna planinska zveza o tem obvesti ministrstvo, pristojno za šport, in pridobi od njega novo potrdilo.64 58 Dokument Ministrstva za šport opr. št. 011-04-41/2005/64 z dne 24. 5.2010. 59 Prvi odst. 10. člena ZPlanP. 60 Drugi odst. 11. člena Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja. 61 Prav tam. 62 Tretji odst. 11. člena Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja. 63 Peti odst. 9. člena ZPlanP. 64 Prav tam. 74 Če pride do spremembe skrbnika planinske poti, mora pristojna planinska zveza nove podatke posredovati ministrstvu, pristojnemu za šport, in od njega pridobiti novo potrdilo65. Ko pristojna planinska zveza pridobi potrdilo o spremembi, nove podatke posreduje še upravljavcu PIS, da jih zavede v evidenci o planinskih poteh.66 Po pojasnilih MOP se evidenca planinskih poti v okviru PIS ni nikoli izpostavila. Pogoj za to je namreč predložitev podatkov, glede katerih tudi MOP priznava, da so zahteve za izdelavo prikaza verjetno prezahtevne in se zato že pripravlja rešitev za njihovo poenostavitev. Temu je delno pritrdil tudi GURS s pojasnilom, da mora biti prostorski prikaz planinske poti nujno izdelan s strani geodetskega podjetja (in da GURS sam brez tega PZS ne more pomagati), kar sovpada z navedbami PZS, da so za to potrebna določena sredstva. Ker evidenca planinskih poti v okviru PIS ni bila izpostavljena, PZS tudi ni pripravila posebnega cenika uporabe teh podatkov. Posebej o pomenu vpisa planinske poti v evidenco planinskih poti ZPlanP na izdajo potrdila o skladnosti prostorskega prikaza planinskih poti s strani ministrstva, pristojnega za prostor, veže še eno pomembno posledico. Določa namreč, da šele ko je takšno potrdilo izdano, pridobi planinska pot status planinske poti po ZPlanP. To torej pomeni, da dokler takšno potrdilo ni izdano, določbe ZPlanP 67, ki veljajo za planinske poti, za konkretno pot ne veljajo. Takšna pot sicer lahko izpolnjuje pogoje, da sploh lahko govorimo o planinski poti - da gre za ozek pas zemljišča v hribovitem ali goratem svetu68, a zanjo ne veljajo določbe ZPlanP, kar pomeni, da npr. za te poti ne velja omejitev lastninske pravice in lastniki zemljiških parcel, po katerih potekajo takšne poti (za katere potrdilo ni bilo izdano), niso dolžni uporabnikom dovoliti uporabe in skrbnikom vzdrževanja, za te poti ne veljajo obveznosti glede označevanja in opremljanja, glede informacijskih gradiv o njih, o sanaciji bližnjic in drugo. Zato lahko zaključimo, da dokler takšna potrdila niso izdana, večino zakonskih zapovedi in prepovedi še ne velja.69 Neurejen status se odraža tudi pri delu inšpekcijskih služb, saj te nimajo zakonskih pooblastil na poteh, ki nimajo statusa planinske poti po ZPlanP. 70 Vpis v zemljiški kataster Poleg evidentiranja tras planinskih poteh v obliki prostorskih prikazov, se obstoj planinskih poti odraža tudi v zemljiškem katastru. V njem se namreč lahko evidentira dejansko rabo neplodnega zemljišča za del zemljiške parcele, po kateri poteka planinska pot. Postopek evidentiranja je sicer sledeč: 1.) Pristojna planinska zveza izdela prostorski prikaz planinske poti na geodetskem načrtu in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za prostor, z zahtevo, da izda potrdilo o skladnosti tega prostorskega prikaza z ZPlanP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (gre za isti dokument, kot je potreben za postopek vpisa v evidenco o planinskih poteh). 2.) Ministrstvo, pristojno za prostor, preveri ali je prostorski prikaz planinske poti izdelan v skladu s Pravilnikom o načinu prostorskega prikaza tras planinskih poti in o tem izda potrdilo (gre za isto potrdilo, kot je potrebno v postopku vpisa v evidenco o planinskih poteh). 3.) Na podlagi prostorskega prikaza planinske poti pristojna planinska zveza izmeri traso planinske poti (razdaljo) in jo pomnoži s faktorjem 1,5m, da dobi površino planinske poti. 4.) Pristojna planinska zveza na krajevno izpostavo geodetske uprave poda zahtevo, da se trasa planinske poti in njena površina evidentirata v zemljiškem katastru z dejansko rabo neplodno zemljišče.71 Zahtevi predloži prostorski prikaz planinske poti, podatek o površini planinske poti in potrdilo o skladnosti iz točke 2.) 5.) Geodetska uprava v zemljiškem katastru na zemljiški parceli, preko katere poteka planinska pot, evidentira traso planinske poti, njeno površino pa evidentira z dejansko rabo neplodnega zemljišča. Ker v naravi planinska pot praviloma poteka čez več zemljiških parcel, se zgoraj opisani postopek izpelje za vsako zemljiško parcelo oz. za več parcel skupaj. ZPlanP posebej ne ureja situacije, ko je planinska pot odmerjena v samostojno zemljiško parcelo in v zvezi s tem ne daje pristojni planinski zvezi posebnih pooblastil. Dejansko rabo takšne parcele lahko ureja le dejanski lastnik takšne parcele oziroma geodetska uprava po uradni dolžnosti v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin. Po podatkih PZS ni bila krajevno pristojni geodetski upravi do izdelave analize poslane še nobena zahteva za evidentiranje trase planinske poti v zemljiškem katastru. To potrjujejo tudi navedbe GURS. PZS kot razlog, da zahtev ni poslala navaja že zgoraj omenjeni razlog, da poti nimajo statusa planinskih poti po ZPlanP, saj je bila pridobitev tega statusa tehnično oziroma finančno prezahtevna in da bo v vpisovanjem poti pričela po uveljaviti novega Zakona o urejanju prostora (več o tem v analizi ukrepa 1.6.) 65 Dvanajsti odst. 12. člena ZPlanP. 66 7. člen Uredbe o vsebini evidence planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja. 67 Šesti odst. 9. člena ZPlanP. 681. točka 2. člena ZPlanP. 69 Enako ugotovi tudi MIZŠ v odločbi opr. št. 6710-2014/8 z dne 13.12.2016, s katero zavrne vlogo PZS, da se na določeni planinski poti dovoli vožnja s kolesom, saj sploh ne gre za pot, ki bi imela takšen status po zakonu, zato tudi pogojev za takšno rabo že v osnovi ne more izpolniti. Podobne zaključke, da »nobena planinska pot dejansko nima statusa planinske poti« najdemo tudi v P. Vesna. 2013. Odškodninska odg ovornost v zvezi z gorskimi izleti (diplomska naloga). Ljubljana: Pravna fakulteta. 70IOP (prej Inšpektorat za okolje in naravo) tako poroča, da so prejeli prijavo PD, da lastnik zemljišča onemogoča uporabo planinske poti in uničuje oznake. Ker pa PD nato ni sporočilo, za katero planinski pot gre in ali je ta vpisana v evidenco, postopka niso mogli nadaljevati. 71 Tretji odst. 4. člena ZPlanP. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 75 Glede na to, da vidnih korakov k vpisu planinskih poti v evidenco planinskih poti ni bilo (razen potrdila o skladnosti izbranih skrbnikov, ki pa ni več ažurno), prav tako tudi ne korakov za njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, lahko zaključimo, da se ta ukrep ne izvaja. Ocena doseganja specifičnega cilja 1 Vsi ukrepi, ki jih je ZPlanP uvedel s ciljem, da bodo planinske poti redno vzdrževane in opremljene, se ne izvajajo. Dva od šestih ukrepov (ukrep 1.1 in ukrep 1.6.) se sploh ne izvajata. Dva ukrepa se izvaja zgolj v manjšem delu (ukrep 1.2. in ukrep 1.3.), preostala dva ukrepa (ukrep 1.4. in ukrep 1.5.) pa se izvajata v pretežnem delu. Ker se nobeden od predvidenih ukrepov ne izvaja v celoti, ne moremo pričakovati, da je zakon dosegel zastavljen specifični cilj 1, to je, da bodo vse planinske poti označene, opremljene in redno vzdrževane v skladu s predpisi. V kolikor bi bil ta cilj vseeno dosežen, to ne bi bila posledica ZPlanP, temveč drugih dejavnikov. Kljub temu da se ukrep 1.1. (omogočiti nemoteno uporabo planinskih poti) ne izvaja, ga ocenjujemo, kot ustreznega za dosego cilja. Zakon je namreč PD dal ustrezno podlago za sodno varstvo v primeru, da jih lastniki zemljišč omejujejo pri vzdrževanju planinskih poti. Sprožitev takšnih postopkov je samostojna odločitev PD (upoštevajoč vse okoliščine), v katero zakonodajalec ne more posegati. Izvajanje ukrepa 1.2. (osvestiti uporabnike planinskih poti o uporabi teh poti na lastno odgovornost) poteka zgolj v manjšem delu, saj je zakonodajalec glede tega predpisal zgolj vrsto obveznosti za različne deležnike (PD, založnike, občine, turistična društva itd.), ni pa z drugimi podpornimi ukrepi poskrbel, da bi se te obveznosti dejansko tudi izvajale (npr. inšpekcijske službe niso izvajale pregledov na terenu, niso opozarjale kršiteljev) oziroma ni sprejel drugih »mehkejših« ukrepov za njihovo spoštovanje, kot je aktivno obveščanje ali izobraževanje deležnikov. Kljub temu da je ukrep po vsebini ustrezen, država ni poskrbela za njegovo izvajanje. Izvajanje ukrepa 1.3. (opremiti planinske poti) prav tako poteka zgolj v manjšem delu. V tem primeru je zakonodajalec PD kot skrbnikom precej natančno naložil, kako vse morajo biti planinske poti označene in opremljene. Istočasno pa za izvedbo teh obveznosti ni zagotovil potrebnih sistemskih sredstev, prav tako pa jih v desetih letih od uveljavite ZPlanP ni uspela za PD zagotoviti niti PZS, čeprav ji ZPlanP nalaga njihovo financiranje. Po vsebini je obveznost PD glede označevanja, opremljanja in nato vzdrževanja planinskih poti podobna javnim službam pri vzdrževanju javne infrastrukture ali javnim službam pri upravljanju s prostorom. V teh primerih je zato ustrezen pristop države, da istočasno z naložitvijo neke obveznosti poskrbi tudi za to, da je te obveznosti možno v realnosti tudi izvesti (to je, da ima izvajalec, ki jih je dolžan izvesti, za to ustrezne kapacitete in vire). V nasprotju s tem pa je ZPlanP osebam zasebnega prava naloži določene obveznosti (brez podelitve npr. koncesije), istočasno pa ni zagotovil, da bodo te zmogle dotične obveznosti sploh izvesti, saj jim ni zagotovil potrebnih sredstev, pač pa prepustil, da se znajdejo same in si sredstva zagotovijo, kakor pač zmorejo. Kljub temu da je takšen pristop že konceptualno neustrezen, je desetletno obdobje od sprejema zakona to še dodatno potrdilo. V vsem tem času namreč PZS sredstev za izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti ni uspela zagotoviti. Pri tem ne gre spregledati, da so v igri »zgolj« sredstva za materialne stroške, ne pa tudi za stroške dela, saj PD svoje obveznosti opravljajo s prostovoljci. Pretežno neizvajanje tega ukrepa je tako posledica neustreznega pristopa zakonodajalca k urejanju planinskih poti. V tem primeru bi bilo ustrezneje razmisliti o sistemu, kot ga npr. poznamo pri upravljanju z divjadjo, ribiškem upravljanju ali upravljanju različne infrastrukture, po katerem država predpiše določene standarde ali obveznosti izvajanja neke dejavnosti ali stanja v naravi, ki je v javnem interesu, a ob tem za njeno izvajanje zagotovi izvajalcu tudi ustrezna sredstva (npr. v okviru izvajanja javne službe). Ob tem ne gre spregledati, da je zakonodajalec v predlogu zakona celo predvideval financiranje vzdrževanja planinskih poti na podlagi koncesijskih pogodb72 in se je torej celo zavedal te potrebe, a končna vsebina zakona, ukrepov, ki bi to tudi uresničili, ni vsebovala. ZPlanP sicer v nasprotju s prvotnimi načrti ne vsebuje podlage za sklepanje koncesijskih pogodb, a ne glede na to ministrstva v svojih letnih proračunih niso zagotovila niti drugih javnih sredstev za ta namene, čeprav bi lahko (npr. preko javnih razpisov). Postopek priprave ZPlanP tudi pokaže, da zakonodajalec v ZPlanP morda namenoma ni dodal obveznosti financiranja vzdrževanja planinskih poti, saj so nekatera ministrstva temu nasprotovala.73 Glede na trenutno pasivnost države pri zagotavljanju potrebne podpore, bi bila druga možnost diametralno nasprotni pristop, in sicer takšen, da se država povsem »umakne« iz regulacije urejanja planinskih poti, če oceni, da to bodisi ni v javnem interesu bodisi, da regulacija glede na dejansko stanje ni (več) potrebna. Zakonodajalcu lahko tako na tem mestu očitamo, da ni izbral vseh ustreznih ukrepov za dosego specifičnega cilja 1, saj predvideni ukrepi sami po sebi očitno niso bili zadostni in bi zato moral ob ustrezni analizi predvideti še kakšne dodatne ukrepe (predvsem ukrepe v smeri zagotavljanja sredstev). Ukrep 1.4. (zagotoviti normalno prehodnost planinskih poti) in ukrep 1.5. (zapreti nevarne planinske poti) zapadeta pod isto problematiko kot ukrepa 1.2. in 1.3. Kljub temu smo pri njih ugotovili, da ima pomanjkanje (državnih) sredstev nanju manjši vpliv, saj se v večjem delu izvajata. Zato ocenjujemo, da glede na njuno vsebino ustrezno prispevata k zastavljenemu specifičnemu cilju 1. 72 Točka 3. predloga Zakona o planinskih poteh (EPA 647-IV). Poročevalec DZ RS št. 120/2005. 73 Tako npr. Ministrstvo za gospodarstvo z obvestilom opr. št. 007-54/2006/2-P/DR z dne 1. 6.2006 nasprotuje predlogu zakona, po katerem bi moralo zagotavljati kakršna koli sredstva za vzdrževanje in označevanje planinskih poti. Rezultat tega je, da zakon ne določa obveznosti financiranja. 76 Ukrep 1.6. (vzpostavitev in vodenje evidence planinskih poti), se je izkazal kot neustrezno zastavljen in neuresničljiv. V desetih letih od sprejema ZPlanP ni bila namreč v evidenco planinskih poti vpisana niti ena sama planinska pot, prav tako pa ni bila niti ena planinska pot evidentirana v zemljiškem katastru. Zakonodajalec je zastavil administrativno in tehnično preveč zahteven postopek, da bi ga PZS lahko izvedla (npr. izdelala prostorski prikaz planinskih poti, pridobila vsa potrdila). K neizvedbi ukrepa dodatno prispeva še dejstvo, da je vpis v evidenco povezan s precejšnimi stroški za izdelavo prostorskih prikazov (ki jih lahko pripravi samo geodetsko podjetje), za kritje katerih zakonodajalec sam sredstev ni zagotovil, prav tako pa jih ni uspela zagotoviti niti PZS. Ukrep je bil tako neustrezno zastavljen in ni prispeval k želenemu cilju. Zakonodajalec se je sicer pred sprejemom zakona zavedal, da bo PZS določena sredstva za svoje aktivnosti potrebovala74 , prav tako je obstajala rešitev, da bi PZS evidenco vodila v okviru javnega pooblastila, za katerega bi dobila proračunska sredstva75, a se nič od tega ni izpolnilo, saj javnega pooblastila v veljavnem zakonu ni, prav tako pa ministrstva sredstev niso zagotovila v letnih proračunih, PZS v vsem obdobju veljavnosti ZPlanP ni sprožila nobenega postopka vpisa v evidenco. Pri tem sprejemamo njen argumente, da za to ni imela namenskih sredstev in je verjetno neupravičeno pričakovati, da bi zmogla izvesti vpis v evidenco za vse slovenske planinske poti brez za to zagotovljenih sredstev. Glede nato, da gre za večjo nevladno organizacijo, ki razpolaga tudi z določenimi nenamenskimi sredstvi (npr. iz donacij, članarin ali pridobitne dejavnosti) bi bilo financiranje vpisa vsaj za kakšne planinske poti (npr. kot pilotni primer ali za pot, kjer bi bilo to najbolj potrebno) verjetno možno, če bi se PZS za to odločila. To sicer ne spremeni dejstva, da takšen zakonski pristop ni ustrezen. Zakonodajalec namreč ne more od osebe zasebnega prava pričakovati, da bo izvajala tako obsežne in zapletene zakonske ukrepe na lastne stroške, pač pa bi moral sam zagotoviti pogoje, da se bo ukrep lahko izvajal. Neustreznost ukrepa 1.6. in posledično njegovo neizvajanje ima precejšne pravne posledice, saj zaradi tega nobena planinska pot v Sloveniji nima statusa planinske poti v smislu ZPlanP. To pa nadalje pomeni, da veliko večino ostalih ukrepov (ki seveda urejajo planinske poti), sploh ni mogoče izvajati. Če povzamemo izvajanje in učinke zgornjih ukrepov zakonodajalca, ki naj bi prispevali k (predmetnemu specifičnemu) cilju glede rednega vzdrževanja in opremljanja planinskih poti, lahko zaključimo, da ti v večjem delu niso bili učinkoviti in so cilj dosegli samo v manjšem delu. 6.2 Doseganje specifičnega cilja 2: Urediti skrbništvo nad planinskimi potmi Ukrep 2.1: Izbrati skrbnike planinskih poti Na podlagi ZPlanP izbor skrbnikov opravi pristojna planinska zveza, in sicer po sledečem postopku: 1.) Pristojna planinska zveza izmed PD, ki so njeni člani, izbere skrbnika za vsako planinsko pot. Pri tem mora upoštevati dva pogoja: da ima PD najmanj 30 članov, od teh pa najmanj dva izpolnjujeta pogoje za markacista, kar pomeni, da sta uspešno opravila preizkus usposobljenosti po programu, ki ga je določil minister, pristojen za šport76. Posebnih pogojev, vezanih na sedež PD ni, kar pomeni, da je lahko katerokoli PD, ki izpolnjuje pogoje, skrbnik katerekoli planinske poti. 2.) Podatke o izbranih PD za skrbnike pristojna planinska zveza nato v potrditev posreduje ministrstvu, pristojnemu za šport. 3.) Ministrstvo, pristojno za šport, preveri, ali vsako izbrano PD izpolnjuje pogoje po ZPlanP, kar pomeni preverbo: 77 • ali je izbran skrbnik PD, kar pomeni, da mora biti ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja društva, njegov temeljni akt (statut) pa kot njegove glavne dejavnosti opredeljuje planinstvo, pohodništvo, gorništvo, vodništvo, alpinizem ali druge podobne športno-rekreativne dejavnosti v naravnem okolju, • ali je izbran skrbnik član PZS, • ali ima izbran skrbnik najmanj 30 članov in • ali sta vsaj dva od 30 članov uspešno opravila preizkus usposobljenosti s področja vzdrževanja planinskih poti in njihovega označevanja po programu, ki ga je podrobneje določil minister, pristojen za šport, ali pa sta opravila preizkus usposobljenosti s področja vzdrževanja, označevanje in opremljanja planinskih poti po programu, ki ga je 31. 8. 2004 potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za šport. Če izbrani skrbniki izpolnjujejo zgornje pogoje, ministrstvo, pristojno za šport prostor, o tem izda potrdilo. Kljub temu da zakon o tem izrecno ne govori, menimo, da je možno, da ministrstvo seznam potrdi tudi samo delno in lahko za del skrbnikov, ki pogojev ne izpolnjujejo, potrdila ne izda. Ko ministrstvo, pristojno za šport, izda potrdilo, da izbrana PD izpolnjujejo pogoje, slednja pridobijo status skrbnika planinske poti po ZPlanP.78 Takrat za izbrana PD šele nastanejo zakonske obveznosti glede vzdrževanja planinske poti, glede obvezne zapore poti zaradi nevarnosti, poročanja PZS, a tudi pravice financiranja skrbništva. Ne glede na zgoraj opisan postopek izbora in potrditve skrbnikov, je ZPlanP posebej uredil položaj skrbnikov planinskih poti, ki so to funkcijo opravljali že ob uveljavitvi zakona (25. 7. 2007). Fizične ali pravne osebe, ki so na omenjeni dan že opravljale naloge vzdrževanja in označevanje planinskih poti, so imele takšen status že na podlagi samega zakona79 in torej postopek izbora in potrditve zanje ni bil potreben. 74 Prav tam je navedeno tudi to, da bo potrebno PZS zagotoviti »manjša sredstva« za financiranje nalog, kijih bo PZS opravljala v javnem interesu. 75 Delovno gradivo za oblikovane vladnih amandmajev k predlogu ZPlanP (EPA 647-IV) verzija 10. 4.20106 za 3. sejo medresorske delovne skupine. 76 Prvi in drugi odst. 12. člena ZPlanP. 77 Tretji odst. 12. člena ZPlanP. 78 Četrti odst. 12. člena ZPlanP 79 Prvi odst. 31. člena ZPlanP. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 77 Takšna zakonsko priznanje statusa pa je veljalo samo pod odložnim pogojem, in sicer, da status skrbnika ohranijo samo, če v šestih mesecih po sprejetju podzakonskega akta, ki ureja vzpostavitev, vsebino in vodenje evidence o planinskih poteh, sklenejo ali uskladijo skrbniške pogodbe, kot ji predpisuje ZPlanP. Uredba o vsebini evidence planinskih poteh in o načinu njene vzpostavitve in vodenja80 je pričela veljati 1. 3. 2008, kar pomeni, da je rok za sklenitev skrbniških pogodb potekel 1. 9. 2008. Če PD na ta dan ni imelo skrbniške pogodbe, usklajene z ZPlanP, mu je status skrbnika prenehal, kar nadalje pomeni, da je potrebno skrbnika izbrati na novo, in sicer po postopku opisanem zgoraj (kar pomeni, da morajo tudi izpolnjevati vse zakonske pogoje glede števila članov in usposobljenosti markacistov, kar sicer ne bi bilo potrebno). V zvezi z izpolnjevanjem pogojev za skrbnika, ki se nanašajo na usposobljenost dveh markacistov (da morata opraviti preizkus po programu, ki ga predpiše minister), velja še ena izjema, in sicer se šteje, da te pogoje izpolnjuje tudi vsaka fizična oseba, ki je pred uveljavitvijo podzakonskega akta, ki bo uredil predmetni program usposabljanja in način opravljanja preizkusa znanja, opravila preizkus usposobljenosti s področja vzdrževanja, označevanje in opremljanja planinskih poti po programu, ki ga je 31. 8. 2004 potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za šport.81 ZPlanP je sicer ministru, pristojnemu za šport, naložil, da v devetih mesecih od njegove uveljavitve sprejme podzakonski akt, v katerem določi program usposabljanja in način opravljanja preizkusa usposobljenosti za markacista.82 Rok za sprejetje je tako potekel 25. 4. 2008, a minister te obveznosti še ni izpolnil. Po navedbah MIZŠ je sicer Strokovni svet Republike Slovenije za šport po prej veljavnem Zakonu o športu83 sprejel na to temo ustrezen program usposabljanja. Pri tem je mišljen zgoraj omenjeni program iz leta 2004, ki pa se uporablja zgolj začasno, to je, dokler ministrstvo ne sprejme podzakonskega akta, ki bo to usposabljaje uredil. Pomisleke v zvezi z zakonsko rešitvijo, da se o izpolnjevanje pogojev za skrbnika izda potrdilo in ne upravna odločba, obravnavamo posebej v analizi ukrepa 1.6. Na podlagi ZPlanP ni nujno, da je skrbnik planinske poti PD, temveč je to lahko katerakoli fizična ali pravna oseba, ki želi opravljati dejavnost skrbništva in ki v ta namen pridobi položaj skrbnika. Vendar pa ZPlanP kot skrbnike privilegira PD, saj lahko druge osebe ta položaj pridobijo le, če ni PD, ki bi za določeno planinsko pot prevzel ta položaj. Tudi če skrbnik je PD in se tej funkciji odpove, mora pristojna planinska zveza najprej poiskati skrbnika znotraj PD, ki so njeni člani, in šele če to ni možno, lahko sklene skrbniško pogodbo s katerokoli drugo fizično ali pravno osebo.84 Tudi v primeru, če skrbnik ni PD, mora pristojna planinska zveza pred tem pridobiti potrdilo ministrstva, pristojnega za šport, da ima izbrani skrbnik zagotovljeno sodelovanje najmanj dveh fizičnih oseb, ki izpolnjujeta pogoje za markacista.85 Glede izbora skrbnikov PZS pojasnjuje, da večina planinskih poti ima izbranega skrbnika. Za nekaj planinskih poti je skrbnik kar PZS sama, skrbnik le ene poti pa ni PD, ki bi bil član PZS. ZPlanP sicer res določa, da je poleg PD lahko skrbnik tudi druga pravna oseba, a menimo, da pri tem ni bila mišljena PZS, saj ji ZPlanP daje drug vlogo (da sklene skrbniško pogodbo itd.). PZS z nobenim dejanskimi skrbnikom planinskih poti do 1. 9. 2008 ni sklenila skrbniške pogodbe, kar pomeni, da se položaj skrbnika lahko pridobi samo še po postopku, opisanem zgoraj. Da bi PD, ki dejansko skrbijo za planinske poti, postali skrbniki, bi tako morali izpolnjevat tudi predpisane pogoje (minimalno število članov in vsaj dva usposobljena markacista), česa pa po podatkih PZS vsa PD ne izpolnjujejo. Kot je sicer že opisano v analizi Ukrepa 1.6., je PZS posredovala pristojnemu ministrstvu zahtevo za izdajo potrdila o izboru skrbnikov, ki ga je ministrstvo leta 2010 tudi izdalo. Po tem ZPS ni predlagala ažuriranja, čeprav je prišlo do več sprememb. Eden od skrbnikov planinskih poti ob izdelavi analize ni PD, ki bi bil član PZS. Ker tudi z njim do 1. 9. PZS ni sklenila skrbniške pogodbe, bi ta dejanski skrbnik lahko pridobil status skrbnika po ZPlanP samo, če bi PZS pred tem pridobila potrdilo MIZŠ, da ima ta skrbnik zagotovljeno sodelovanje najmanj dveh fizičnih oseb, ki izpolnjujeta pogoje za markacista. Po podatkih MIZŠ nobeno takšno potrdilo ni bilo izdano. Vsebinsko gledano ukrep ocenjujemo kot primeren, saj bi njegovo izvajanje prispevalo k doseganju zastavljenega cilja. Opozarjamo pa, da ukrep pri izvajanju skrbništva na več mestih privilegira PD, ki so člani PZS, čeprav to ni nujno garancija, da bo izvajanje skrbništva zaradi tega učinkovitejše. Ker so se skrbniki planinskih poti določili v 2010, o čemer je pristojno ministrstvo tudi izdalo potrdilo, ti podatki pa se nato niso ažurirali in PZS tako nima potrdila, ki bi odražalo dejansko stanje, lahko zaključimo, da se ta ukrep izvaja samo v manjšem delu. Ukrep 2.2: Skleniti skrbniške pogodbe s skrbniki planinskih poti Skrbniško pogodbo skleneta skrbnik planinske poti in pristojna planinska zveza. Oseba pridobi status skrbnika, ko ministrstvo, pristojno za šport, o tem izda potrdilo, ali če gre za primere, ko ima oseba status skrbnika že na podlagi zakona, kar je posebej obravnavano v analizi ukrepa 2.1. 80 Uradni list RS, št. 16/08. 81 32. člen ZPlanP. 82 Drugi odst. 12. člena in drugi odst. 27. člena ZPlanP. 83 Uradni list RS, št. 22/98 in spremembe. 84 Povzeto po prvem in sedmem odst. 12. člena ZPlanP. 85 Sedmi odst. 12. člena ZPlanP. 78 Na podlagi ZPlanP pristojna planinska zveza s skrbniško pogodbo pooblasti skrbnika za vzdrževanje in označevanje dogovorjenih planinskih poti86 . Zakonska določba, da planinska zveza pooblasti skrbnika za vzdrževanje, ni povsem ustrezna, saj nakazuje, da je planinska zveza tista, ki je izvorno zadolžena (ali pooblaščena) za vzdrževanje in to pravico s pogodbo samo prenaša dalje, kar pa ni res. Zakon namreč ne daje podlage, da je za vzdrževanje poti zadolžena oziroma da ima to pravico pristojna planinska zveza. Nadalje se v skrbniški pogodbi določijo zlasti obveznosti skrbnika glede izvajanja skrbništva, višina nadomestila za materialne stroške v zvezi z izvajanje skrbništva, primeri in vzroki za enostransko prekinitev pogodbe, način ureditve medsebojnih razmerij po morebitnem prenehanju veljavnosti pogodbe87, način letnega poročanja o stanju poti in številu obiskovalcev88 in način plačevanja nadomestila za skrbništvo ter za vzdrževanje in označevanje planinskih poti89. Skrbniška pogodba se sklene za nedoločen čas, razen če se sklene s fizično ali pravno osebo, ki ni PD, ki je član pristojne planinske zveze - v tem primeru se sklene za obdobje sedmih let.90 Namen zakonodajalca je tako očitno bil, da je čim več skrbnikov PD, ki so člani pristojne PZS. Po navedbah PZS ni bila sklenjena še nobena skrbniška pogodba. V tej smeri so sicer do sedaj potekala zgolj določena usklajevanja med PZS in PD. Med razlogi PZS navaja predvsem to, da dokler poti ne pridobijo statusa planinskih poti po ZPlanP (to je, da ministrstvo izda potrdilo o skladnosti prostorskega načrta), določitev skrbnika tako ali tako ni možna, pa tudi pomanjkljive evidence pa tudi nasprotovanje PD, ker bi takšna pogodba vzpostavila jasno odgovornost za označenost in opremljenost planinskih poti, hkrati pa PD ne bi dobila zadostnih sredstev za izpolnjevanje teh obveznosti, ker jih PZS nima. Ker ni prišlo do sklenitve niti ene skrbniške pogodbe lahko zaključimo, da se ta ukrep ne izvaja. Ukrep 2.3. Financirati skrbnike planinskih poti Skrbniki planinskih poti so za vzdrževanje in označevanje planinskih poti, za katere skrbijo, in za zagotavljanje njihove nemotene in čim bolj varne uporabe, upravičeni do nadomestila za materialne stroške opravljanja skrbništva.91 Zakon torej višino nadomestila veže na višino materialnih stroškov, kar pomeni, da nadomestilo ne zajema tudi plačila za delo. Nadomestilo sicer zagotavlja pristojna planinska zveza, ki sredstva zanje lahko dobiva iz različnih virov, kot so javna sredstva, donacije ali prihodki iz lastne pridobitne dejavnosti.92 V zvezi z javnimi sredstvi ZPlanP postavlja dodaten pogoj, da se ta sredstva lahko pridobijo iz državnega ali občinskih proračunov samo na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa dela.93 To pomeni, da občina ali država lahko pristojni planinski zvezi dodeli javna sredstva za vzdrževanje, označevanje in zagotavljanje nemotene in varne uporabe samo, če ta pripravi program dela na planinskih poteh in ga tudi finančno ovrednoti (podoben sistem financiranja iz državnega ali občinskih proračunov poznamo npr. pri mladinskih svetih in organizacijah Rdečega križa94). ZPlanP sicer ne preprečuje, da financerji določijo še kakšne dodatne pogoje. V zvezi s pridobivanjem sredstev za nadomestilo menimo, da bi ZPlanP lahko določil tudi, da javna in druga sredstva za izvajanj e skrbništva lahko pridobivaj o tudi skrbniki sami. Čeprav ZPlanP tega izrecno ne ureja, je slednje možno že sedaj preko drugih mehanizmov javnega financiranja (npr. preko javni razpisov). Posamezna občina bi namreč verjetno takšna sredstva prej namenila neposredno občinskemu PD, kot pa pristojni planinski zvezi, ki bi vsa tako pridobljena sredstva nato šele razdelila med skrbnike po zakonsko določenih merilih: ob upoštevanju dolžine poti, nj ene kategorije in obsega potrebnega vzdrževanj a.95 K temu PZS pojasnjuje tudi to, da v praksi dejansko prihaja do težav, ko za planinsko pot skrbi PD, ki ima sedež v drugi občini, kot je sama pot. V teh primerih namreč občine ne želij o nameniti sredstev za vzdrževanj e poti na svojem območju, saj bi bil prejemnik sredstev iz druge občine. ZPlanP tako po eni strani nalaga pristojni planinski zvezi, da skrbnikom izplačuje nadomestilo za materialne stroške opravljanja skrbništva, po drugi strani pa ji za to ne zagotovi sistemskih oziroma stalnih virov, saj določa zgolj, da takšna zveza javna sredstva zgolj lahko pridobi. V zvezi s pridobivanjem in porabo sredstev za nadomestila ZPlanP nalaga pristojni planinski zvezi, da finančna sredstva, namenjena za izplačevanje nadomestila, vodi na ločenem računu ali na posebnem stroškovnem mestu.96 86 3. točka 2. člena ZPlanP. 87 Peti odst. 12. člen ZPlanP. 88 Drugi odst. 18. člena ZPlanP. 89 Peti odst. 20. člena ZPlanP. 90 Četrti in osmi odst. 12. in člen ZPlanP. 91 Prvi odst. 20. člena ZPlanP. 92 Drugi odst. 20. člena ZPlanP. 93 Tretji odst. 20. člena ZPlanP. ZPlanP pri tem ne opredeli pristojnega ministrstva, ki bi iz svojega proračuna lahko zagotovilo takšna sredstva. Tudi Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo in spremembe) nalog na področju planinskih poti ne nalaga nobenemu ministrstvu. Ker je področje planinskih poti večplastno in posega na področje več ministrstev, menimo, da bi sredstva lahko zagotovilo več ministrstev, kjer bi na prvem mestu veljalo izpostaviti ministrstvo, pristojno za šport in ministrstvo, pristojno za prostor. Ta dva ministrstva je kot pristojna za področje urejanja planinskih poti določila tudi Vlada Republike Slovenije v postopku sprejemanja Zakona o planinskih poteh (opr. št. predloga vladnega gradiva 007-186/2005-2 z dne 12. 5.2005, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo). Pristojnost ministrstva, pristojnega za šport, se utemeljuje s tem, da je planinstvo športno-rekreativna dejavnost, pristojnost ministrstva, pristojnega za prostor, pa v te, da je urejanje planinskih poti pomeni urejanju prostora. 94 7. člen Zakona o mladinski svetih določa, da Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalne skupnosti pridobivajo sredstva iz proračunov na podlagi predloženega programa. Financiranje Rdečega križa Slovenije podobno poteka na podlagi njegovega programa, ki ga sicer sprejme vlada. 95 Četrti odst. 20. člena ZPlanP. 96 Šesti odst. 20. člena ZPlanP. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 79 Pravica skrbnika, da od pristojne planinske zveze prejme nadomestilo, velja samo za skrbnike, ki imajo takšen status po ZplanP, in za planinske poti, ki imajo prav tako z zakonom priznan status planinske poti. Skrbnik pridobi takšen status, ko ga potrdi ministrstvo, pristojno za šport, planinska pot pa pridobi takšen status, ko ministrstvo, pristojno za prostor, potrdi skladnost njenega prostorskega prikaza (več o tem v analizi ukrepa 1.6.). Ankete med PD je pokazala, da je zgolj tretjina PD (33,02 %) že vsaj enkrat pridobila sredstva od PZS za kritje materialnih stroškov označevanja, opremljanja in vzdrževanja planinskih poti, čeprav naj bi bil po ZPlanP to njihov glavni vir. Po navedbah PZS je tovrstno financiranje PD potekalo izključno na projektnih podlagah, ko so bila dobljena namenska sredstva za določeno planinsko pot. Splošno oziroma sistemsko financiranje s strani PZS se ne izvaja, saj tudi skrbniške pogodbe, ki bi bile podlaga za to, niso še sklenjene. Prav tako PZS sama nima sistemskih rednih sredstev za ta namen. Pomankanje sredstev se delno rešuje s sredstvi Fundacije za šport, kjer PZS pridobiva določena sredstva za obnovo visokogorskih poti, a so ta odvisna od vsakokratnega uspeha na javnem razpisu. Nadalje PZS kot obliko državne pomoči omenja tudi možnostmi koriščenja brezplačne uporabe helikopterskih prevozov Slovenske vojske in Policije, ki pa je precej omejena. Vsi obstoječi viri tako niso sistemske narave (niso redni in stabilni) in ne zadoščajo za izpolnjevanje zakonskih nalog. Po navedbah PZS ima ta za vsa tovrstna sredstva odprto posebno stroškovno mesto. V praksi glavni vir sredstev za skrbništvo nad planinskimi potmi PD tako predstavljajo članarine, ki jih ta prejmejo od svojih članov (ta sredstva je za izvajanje skrbništva že namenilo kar 59,43 % PD) in občinska javna sredstva (46,23 % PD je poročalo o pridobitvi takšnih sredstev). Preostali viri so še prihodki iz lastne pridobitne dejavnosti (33,96 % PD je namenilo tudi ta sredstva), PZS (prisotno pri 33,02 % PD) in donacije pravnih ali fizičnih oseb (prisotno pri 22,64% PD). Graf 4 prikazuje različne vire financiranja PD za vzdrževanja planinskih poti. Članarine Lastna pridobitna dejavnost PZS Donacije Sredstva EU 0,00% 20,00% 40,00% 60,00% Graf 4: Delež PD, ki uporablja določen vir financiranja za vzdrževanje planinskih poti Ker se financiranje PD za skrbništvo planinskih poti izvaja zgolj v manjšem obsegu, lahko zaključimo, da se ta ukrep izvaja v manjšem delu. PZS je v prvič v 2017 in po izvedbi ankete med PD iz lastnih sredstev zagotovila sredstva v višini 20.000 eurov za povračilo stroškov PD za izvajanje skrbništva planinskih poti. Na tej točki učinka tega financiranje še ni mogoče oceniti, ker se PD do njega v anketi niso opredelila, ocenjujemo pa, da gre vsekakor za pomemben korak k izvajanju tega ukrepa. Ukrep 2.4: Redno poročanje skrbnikov o stanju planinskih poti ZPlanP nalaga skrbnikom tudi letno poročanje, in sicer morajo do 1. decembra za tekoče leto obveščati pristojno planinsko zvezo o stanju planinske poti, varovalne opreme in oznak na njej in o stroških del po posameznih planinskih poteh. Če je to možno, morajo podati tudi oceno skupnega števila uporabnikov v tekočem letu pa tudi druge podatke, pomembne za vzdrževanje in označevanje poti.97 Po podatkih ankete med PD, jih tri četrtine (76,42 %) poroča PZS o stanju planinskih poti, za katere skrbijo, nekaj več kot desetina PD (11,32 %) pa o nobeni takšni poti. Glavna razloga tistih PD, ki niso poročali, sta bili, da PZS tega ni zahtevala in za to obveznost niso vedeli ter pomanjkanje podatkov za pripravo poročila. Tem podatkom pritrjujejo tudi podatki PZS, da so v letu 2016 prejeli poročila od cca. 82 % PD. Pri tem so poročila vsebovala podatke o stanju planinskih poti in oceno o skupni višini stroškov vzdrževanja, ne pa tudi podatka o številu uporabnikov poti. Ker večina PD poroča o stanju planinskih poti in o stroških vzdrževanja, ne pa tudi o oceni števila obiskovalcev, lahko zaključimo, da se ta ukrep izvaja v večjem delu. 97Prvi odst. 18. člena ZPlanP. 80 Ocena doseganja specifičnega cilja 2 Vsi ukrepi, ki jih je ZPlanP uvedel s ciljem urediti skrbništvo nad planinskimi potmi, se ne izvajajo. Eden od štirih ukrepov (ukrep 2.2.) se sploh ne izvaja. Preostali trije ukrepi (2.1., 2.3. in 2.4.) se izvajajo zgolj v manjšem delu. Ker se nobeden od predvidenih ukrepov ne izvaja v celoti, ne moremo pričakovati, da je zakon dosegel zastavljen specifični cilj 2, to je, da bo skrbništvo nad vsemi planinskimi potmi urejeno. Razlog za neizvajanje ukrepa 2.1. (izbor skrbnikov) izhaja predvsem iz sfere PZS. Ta ob uveljavitvi ZPlanP še ni imela vzpostavljenega zadostnega informacijskega sistema in vseh potrebnih podatkov, kar zakonodajalec očitno ni upošteval. PZS je nato v letu 2010 pridobila potrdilo ministrstva, da izbrana PD izpolnjujejo pogoje za skrbnike, kar je bil korak v pravo smer. PZS je nato decembra 2017 ministrstvu ponovno predložila v potrditev seznam skrbnikov, a je ministrstvo od svoje dosedanje prakse odstopilo in je izdajo potrdila zavrnilo iz razloga, da status planinskih poti še ni urejen in da zato tudi skrbnika na poti (ki torej še ni planinska pot po ZPlanP) ne more potrditi. Skrbništvo med PZS in PD tako še ni urejeno v skladu z zahtevami ZPlanP. Zakonodajalcu glede samega izbora tega ukrepa težko kaj očitamo, saj ocenjujemo, da bi njegova izvedba prispevala k želenemu cilju. Klub temu, da vsebina ukrepa ni zahtevna ali zapletena (kot npr. vpis planinske poti v evidenco) in bi ga PZS morda lahko izvedla vsaj za nekatere planinske poti, je njena zadržanost lahko upravičena z vidika morebitnih finančnih posledic, ki bi jih prineslo urejeno skrbništvo. To bi namreč pomenilo nastop zakonske obveznosti financiranj a skrbnikov, za kar PZS nima lastnih sredstev, prav tako pa jih ni zagotovila država. Razloge za neizvedbo ukrepa 2.2. (skleniti skrbniške pogodbe) vidimo tako na strani PZS kot na strani države. PZS bi sicer pogodbe, tehnično gledano, lahko sklenila, ko (če) bi izbrala skrbnike v skladu z ZPlanP, a je njena zadržanost tudi v tem primeru do določene mere razumljiva. Sklenitev skrbniške pogodbe, ki bi bila skladna z ZPlanP, bi namreč vzpostavila obveznost PZS do PD za financiranje vzdrževanja (ta pravica sicer obstaja že na podlagi zakona, a samo za poti, ki imajo statut planinskih poti po ZPlanP, teh pa še ni), kar pa si PZS glede na odsotnost rednih ali zagotovljenih sredstev ni mogla privoščiti. Pristop zakonodajalca pri tem ukrepu je bil tako neustrezen, saj je PZS naložil financiranje PD, država pa ni poskrbela, da bi PZS potrebna sredstva za ta namen tudi dobila. Ker PZS ni izvedla postopka izbora skrbnikov in ker ni sklenila z njimi skrbniških pogodb do presečnega datuma 1. 9. 2008, je prenehalo veljati zakonsko pravilo, da imajo dejanski skrbniki planinskih poti, položaj skrbnikov po samem zakonu. Zaradi tega je sedaj potrebno izpeljati celoten postopek izbora skrbnikov na novo in od začetka. Razlog, da se ukrep 2.3. (financirati skrbnike planinskih poti) izvaja zgolj v manjšem delu, so enaki kot pri zgoraj opisanem ukrepu 2.2. in enaki razlogom, da zakon ne dosega specifičnega cilja 1. Gre za to, da je zakonodajalec PD v okviru opravljanja skrbništva naložil vrsto obveznosti in jih tudi precej natančno uredil, ni pa pri tem zagotovil pogojev za njihovo izvajanje, predvsem ni zadostnih finančnih sredstev. Prav tako teh sredstev ni zagotovila PZS. Pričakovanja zakonodajalca, da bo sredstva uspela zagotoviti PZS, so bila tako očitno napačna. Kljub temu da se država ob sprejemanju zakona zavedala, da tega ukrepa brez javnih sredstev ne bo možno izvesti98, teh sredstev ministrstva niso nikoli zagotovila. Razloge za neizvajanje ukrepa 2.4. (redno poročanje skrbnikov) se v večjem delu izvaja, kar je zasluga ZPS, ki je uvedla enoten sistem poročanja in PD, ki takšna poročila izdelujejo in pošiljajo. PZS tudi ocenjuje, da so podatki o stanju planinskih poti in o stroških ustrezni. Če povzamemo izvajanje in učinke zgornjih ukrepov zakonodajalca, ki naj bi prispevali k (predmetnemu specifičnemu) cilju glede ureditve skrbništva planinskih poti, lahko zaključimo, da ti v večjem delu niso bili učinkoviti, in cilja, razen v zanemarljivem obsegu, niso dosegli. 6.3 Ureditev specifičnega cilja 3: Ohraniti gorsko naravo Ukrep 3.1: Prepovedati gradnjo novih planinskih poti, razen v izjemnih primerih ZPlanP ureja tudi gradnjo novih planinskih poti, to je določitev njene pohodne trase in njene označitve, pri čemer določa predvsem pogoje, ki jih je pri tem potrebno pri tem izpolniti. Na splošno sicer velja, da zaradi varovanja kmetijskih zemljišč, gozdov in gorskega sveta, novih planinskih poti ni dovoljeno graditi, razen v izjemnih primerih. Takšna izjema je npr. potreba po prestavitvi ali novi ureditvi krajšega dela že obstoječe planinske poti zaradi varnosti uporabnikov. V primeru, da razlog gradnje nove planinske poti ni zagotovitev varnosti uporabnikov, je ta dovoljena le, če so 2/3 načrtovane nove poti oddaljene najmanj 1.200 m ali tri ure hoda od sosednje planinske poti ali pa če nova pot predstavlja nadomestno pot in se tako prvotna pot izbriše iz evidence o planinskih poteh. Gradnja planinske poti se mora sicer izvajati ob upoštevanju predpisov s področja ohranjanja narave, urejanja gozdov, divjadi in lovstva, urejanja prostora, graditve objektov, evidentiranja nepremičnin in stvarnopravnih razmerij. Nadalje je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasja organov, pristojnih za varstvo okolja, varstvo narave, urejanje gozdov (če pot poteka čez gozd) in za varstvo kulturne dediščine. Soglasje je potrebno tudi s strani lastnikov nepremičnin, po katerih bi potekala planinska pot, pri čemer mora biti to soglasje dano v obliki pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki je lahko podlaga za vpis služnosti hoje, teka ali plezanja v zemljiško knjigo. Gradnja nove planinske poti se mora izvajati tako, da se ne spremenijo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja, da se ne povzročajo erozijski procesi in podobno. Ko je planinska pot zgrajena, se lahko uporablja šele po tem, ko je vpisana v evidenco o planinskih poteh.99 98 Glej točko 3. predloga Zakona o planinskih poteh (EPA 647-IV). Poročevalec DZ RS št. 120/2005. 99 Povzeto po 14. in 15. členu ZPlanP. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 81 V zvezi z gradnjo novih planinskih poti je potrebno opozoriti še na 21. člen ZPlanP, ki določa, da se v teh primerih ne zaračunava nadomestil, taks ali drugih dajatev. Po podatkih PZS je bilo od uveljavitve ZPlanP zgrajenih zgolj nekaj novih planinskih poti v sredogorju in visokogorju, pri čemer je bil razlog pri zadnjem spreminjanje obstoječih poti, ki niso bile več uporabljive zaradi sprememb v naravi. To potrjuje tudi anketa med PD, v kateri je 16,98 % PD navedlo, da je po uveljaviti ZPlanP na novo zgradilo in označilo zgolj kakšno traso planinske poti. Te številke se skladajo z mnenjem PZS, da je bilo po sprejetju ZPlanP na novo zgrajenih okoli 15 planinskih poti oziroma njihovih odsekov. Od PD, ki so zgradile takšno novo pot, jih je 55,56 % pridobilo ustrezna soglasja lastnikov. PZS k temu dodaja, da pri tem ni šlo za sklepanje služnostnih pogodb, kot to veleva ZPlanP, pač pa so PD zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pridobila drugačna (sicer pisna) soglasja. PZS prav tako ocenjuje, da so PD po večini upoštevala pravila gradnje novih planinskih poti, da pa so s tem povezani upravni postopki preveč zapleteni. Glede na to, da se pravila pri gradnji novih planinskih poti v večini upoštevajo in nove poti ne nastajajo, lahko zaključimo, da se ta ukrep v večjem delu izvaja. Ukrep 3.2: Redno sanirati bližnjice, ki nastanejo ob planinskih poteh Z namenom preprečevanja škode lastnikom zemljišč, po katerih potekajo planinske poti, ZPlanP skrbnikom nalaga obveznost saniranja bližnjic med posameznimi odseki planinskih poti, saj slednje praviloma povzročajo erozijske procese.100 Za izvedbo sanacije bližnjic ZPlanP predvideva enake pogoje kot za gradnjo novih planinskih poti, s to razliko, da skrbniku ni potrebno pridobivati soglasij organov, pristojnih za varstvo okolja, ohranjanje narave, urejanja gozdov in varstvo kulturne dediščine.101 Nadalje je potrebno sanacijo izvajati tako, da se ne spremenijo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja ter da se ne povzročajo erozijski procesi. Menimo, da za sanacijo bližnjice ni potrebno pridobiti soglasja lastnika zemljišča, na katerem se bližnjica sanira, saj drugi odst. 17. člena ZPlanP napotuje glede tega zgolj na smiselno uporabo tretjega odst. 15. člena ZPlanP, ki ureja soglasja lastnikom zemljišč za gradnjo novih poti. Ker se takšno soglasje pri gradnji nanaša na ustanovitev služnosti uporabe nove planinskih poti, pri sanaciji bližnjice pa gre za vzpostavitev prejšnjega stanja, tako da se bližnjice ne bo več uporabljala, zaključujemo, da smiselna uporabo 15. člena pomeni, da soglasje za uporabo v teh primerih ni potrebno. Da uporabniki planinskih poti ustvarjajo bližnjice, je poročalo 12,63 % PD sodelujočih v anketi. Uspešnost PD pri sanaciji takšnih bližnjic je zelo različna, večina pa je poročala, da skušajo večino bližnjic sanirati, a jim to nikakor ne uspe, saj kljub morebitni sanaciji nastajajo vedno znova nove bližnjice. Nekateri PD zaradi tega k sanaciji bližnjic niti ne pristopajo več. Glede na to, da PD ne uspe zajeziti pojava bližnjic ali jih v celoti sanirati, lahko zaključimo, da se ta ukrep izvaja v manjšem delu. Ukrepi 3.3: Osvestiti uporabnike planinskih poti o škodljivosti bližnjic Z namenom preprečevanja nastanka bližnjic ZPlanP nalaga skrbnikom, da morajo uporabnike planinskih poti informirati o škodljivosti uporabe bližnjic za naravo.102 Več kot polovica PD, vključenih v anketo (58,49 %), je navedla, da ne izvaja nikakršnih dejavnosti informiranja uporabnikov o škodljivosti uporabe bližnjic za naravo. Nekaj manj kot četrtina PD (23,58 %) je navedla, da se je obseg tovrstnega informiranja ves čas od sprejetja ZPlanP približno enak, zgolj 17,92 % PD pa, da se je povečal. Tovrstna informiranja sicer potekajo na različne načine: preko vabil na izlete, na samih izletih, preko lokalnih medijev, socialnih omrežij, na zborih članov PD in drugo. Učinki takšnega (ne)informiranja so sledeči: več kot polovica PD (54,72 %) je ocenila, da se delež planincev, ki se zaveda škodljivosti bližnjic, od sprejetja ZPlanP ni spremenil. 27,36 % PD je ocenilo, da se je ta delež povečal, nekaj manj PD (17, 92 %) pa da se je delež osveščenih uporabnikov celo zmanjšal. Po oceni PZS je delež osveščenih planincev precej nizek in ne presega polovice. Glede na visok delež PD, ki uporabnikov ne informira o škodljivosti bližnjic, zaključujemo, da se ta ukrep izvaja v manjšem delu. Po izvedbi ankete med PD je PZS izvajala tudi aktivnosti osveščanju o škodljivosti bližnjic, usmerjene v člane PD in sicer je na posebno zloženko o članstvu v PD, ki so člani PZS, dodala opozorilo o škodljivosti bližnjic, ki jo praviloma dobijo vsi člani PD ob včlanitvi. Takšno ravnanje vsekakor povečuje osveščenost med člani PD, a se v zgornjih rezultatih (še) ne odraža. Ukrep 3.4: Omejiti vožnjo z gorskimi kolesi po planinskih poteh, razen v izjemnih primerih Z namenom varovanja narave je ZPlanP posebej uredil tudi vožnjo z gorskimi kolesi in drugimi vozili po planinskih poteh. Vožnja z gorskimi vozili, motornimi kolesi, kolesi s pomožnimi motorji in drugimi vozili po planinskih poteh, ki ne potekajo po poljskih poteh ali po gozdnih prometnicah, tako ni dovoljena, razen če je takšno vozilo namenjeno oskrbi planinske koče, reševanju ponesrečenega uporabnika ali če vozilo za lastno uporabo uporablja lastnik zemljišča, po kateri poteka planinska pot. 100 Prvi odst. 17. člena ZPlanP in Predlog zakona o planinskih poteh (EPA 647-IV), objavljen v Poročevalcu DZ120/2005 z dne 30.12.2005. 101 Drugi odst. 17. člena ZPlanP. 102 Tretji odst. 17. člena ZPlanP. 82 Podobna omejitev velja tudi za jahanje ali vodenje jezdnih živali, saj je slednje dovoljeno samo za oskrbo planinskih poti ali za lastne potrebe lastnikov zemljišč, po katerih potekajo planinske poti.103 Ne glede na navedeno pa je lahko na podlagi drugih predpisov prepovedana tudi vožnja po poljskih poteh ali po gozdnih prometnicah.104 Vse omejitve glede uporabe vozil na planinskih poteh ne veljaj o v primeru neposredno grozečih nesreč ali zato, da se preprečijo njihove posledice, med izrednim ali vojnim stanjem.105 ZPlanP pozna tudi možnost, da se z gorskimi kolesi vozi po planinskih poteh, ki ne potekajo po poljskih poteh in gozdnih prometnicah in hkrati ne gre za zgoraj omenjene izjeme, če minister, pristojen za šport, na predlog skrbnika planinske poti, dovoli takšno vožnjo za določeno planinsko pot.106 ZPlanP posebnih pogojev, kdaj se takšno dovoljenje lahko izda, ne predpisuje, kar pomeni, da minister lahko odloči po prosti presoji, upoštevajoč morebitne omejitve po predpisih s področja ohranjanja narave, gozdarstva in lovstva. Za namene obveščanja uporabnikov planinskih poti o prepovedi oziroma dopustnosti uporabe vozil na planinskih poteh, ZPlanP predvideva tudi posebne oznake107. V zvezi s tem je ministru, pristojnemu za prostor, naložil, da v devetih mesecih od njegove uveljavitve sprejme podzakonski akta, v katerem določi način pogoj e za označevanje prepovedi in dopustnih izj em vožnje po planinskih poteh z gorskimi kolesi, motornimi kolesi, kolesi s pomožnimi motorji in glede jahanja po njih.108 Minister je v zvezi s tem s približno trimesečno zamudo (24. 7. 2008) sprejel Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti, v katerem je uredil samo označevanje planinskih poti glede vožnje z gorskimi kolesi, ne pa tudi glede ostalih vozil ali glede jahanja. Rezultati ankete med PD so pokazali, da se je količina voznikov gorskih koles in drugih vozil od uveljavitve ZPlanP celo povečala (to je menilo 62,26 % PD). Zgolj 14,15 % PD je menilo, da je količina tovrstnih voznikov ves čas približno enaka, 3,77% pa ocenilo, da se je zmanjšala. Velika večina PD (92,45 %) sicer ni na planinski poti, za katero skrbi, postavila nobene table, ki bi označevala prepoved vožnje, čeprav bi jo lahko. Razlogi za to so precej različni: ocena, da table ne bi imele učinka, pomanjkanje sredstev, odsotnost navodil PZS, nizko število kolesarjev in drugo. Po podatkih PZS sta dve PD že zaprosili za dovolj enj e, da se na določeni planinski poti lahko vozi tudi s kolesom, a je ministrstvo prošnj o zavrnilo, ker PD ne skrbi za planinsko pot, ki bi imela takšen status po ZPlanP (širše glede te problematike je opisano v analizi ukrepa 1.6.) Glede na to, da se število kolesarjev na planinskih poteh ni omejilo, temveč se je po mnenju večine PD celo povečalo, lahko zaključimo, da se ta ukrep (prepoved vožnje in sistem izdaje dovoljenj za vožnjo) ne izvaja. Ocena doseganja specifičnega cilja 3 Vsi ukrepi, ki jih je ZPlanP uvedel s ciljem poskrbeti za ohranitev gorske narave, se ne izvajajo. Eden od štirih ukrepov (ukrep 3.4.) se sploh ne izvaja. Dva ukrepa (3.2. in 3.3.) se izvajata zgolj v manjšem delu, en ukrep (3.1.) pa v večjem delu. Ker se nobeden od predvidenih ukrepov ne izvaja v celoti, ne moremo pričakovati, da je zakon dosegel zastavljen specifični cilj 3, to je, da bo ob uporabi planinskih poti ustrezno poskrbljeno tudi za ohranitev narave. Ukrep 3.1. (prepoved gradnje novih planinskih poti), je edini ukrep za dosego predmetnega specifičnega cilja, ki se izvaja v večjem delu. Glede na njegovo vsebino ocenjujemo, da tudi največ prispeva k zastavljenemu cilju. Nove planinskih poti praviloma ne nastajajo, delni razlog za to pa je tudi zapletenost postopkov gradnje novih poti (pridobivanje vseh soglasij itd.), kar je v konkretnem primeru celo pozitivno vplivalo na ohranitev narave. Razlog za pretežno neizvajanje ukrepa 3.2. (redna sanacija bližnjic na planinski poti) je predvsem okoliščina, da se ustvarjajo vedno nove bližnjice. To je lahko po eni strani posledica kadrovske podhranjenosti PD, po drugi strani pa neosveščenost uporabnikov, da je uporaba bližnjic škodljiva za naravo. Tudi PD, ki namreč uspejo bližnjice sanirati, poročajo, da se stanje ne izboljša in kmalu nastanejo nove. Zato glavni vzrok morda ni v PD, temveč je zunanji, in sicer tiči v uporabnikih planinskih poti, ki se ne zavedajo škodljivosti svojega ravnanja. Njihovo osveščanje je sicer vsebina ukrepa 3.3. (osvestiti uporabnike planinskih poti o škodljivosti bližnjic), ki se, pričakovano glede na rezultate, izvaja zgolj v manjšem delu in posledično ne dosega želelnih učinkov. PD namreč o škodljivosti bližnjic informirajo predvsem svoje člane, ki pa po ocenah PZS predstavljajo manjšino uporabnikov planinskih poti. Da bi se ukrep 3.3. izvajal v večjem obsegu in tudi pozitivno vplival na rezultate ukrepa 3.2., bi se dejavnosti osveščanja morala razširiti in usmeriti širše na vse uporabnike (npr. z opozorili na začetku planinskih poti ali ob poteh). Ukrep 3.4. (omejiti vožnjo z gorskimi kolesi po planinskih poteh) po svoji vsebini določa prepoved vožnje z gorskimi kolesi in poseben postopek pridobitve dovolj enj a za takšno rabo poti. Država takšnih dovolj enj iz formalni razlogov do sedaj ni dopustila (ker planinske poti niso imele statusa planinskih poti po ZPlanP), drugi ukrepi pa se niso izvajali. PD tako na planinskih poteh, kjer so se vozili kolesarji, niso postavljali opozorilnih tabel, država pa z drugimi ukrepi izvajanje tega ukrepa ni dodatno podprla. Po informacijah IOP so sicer v letih 2016 in 2017 prejeli sedem prijav zaradi voženj v naravnem okolju, a nobena zadeva glede na postavljene prioritete še ni zaključena. Ker PD ocenjujejo, da zgolj postavitev tabel ne bi zadoščala, je na strani države, da kako drugače zagotovi izvajanje tega ukrepa (npr. z rednimi nadzori, doslednim kaznovanji kolesarjev, obveščanjem itd.). Če povzamemo izvajanje in učinke zgornjih ukrepov zakonodajalca, ki naj bi prispevali k (predmetnemu specifičnemu) cilju glede ohranitve narave, lahko zaključimo, da ti v večjem delu niso bili učinkoviti in so cilj dosegli samo v manjšem delu. Ljubljana, 26.2.2018 Avtor:Matej Verbajs, vodja pravne službe CNVOS 103 Prvi odst. 19. člena ZPlanP. 104 Drugi odst. 19. člen ZPlanP. 105 Sedmi odst. 19. člena ZPlanP. 106 Tretji odst. 19. člen ZPlanP. 107 Četrti odst. 19. člena ZPlanP. 108 Četrti odst. v povezavi s prvim do petim odst. 19. člena in drugi odst. 27. člena ZPlanP. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 83 k točki 12 PROGRAMSKE SMERNICE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2018-2022 priloga k kandidaturi za predsednika PZS Planinska zveza Slovenije (PZS) je prostovoljna zveza društev, zavezanih žlahtnemu planinskemu izročilu, prostovoljstvu, humanitarnosti in skrbi za ohranitev gorske narave. Planinstvo združuje številne dejavnosti povezane z gorami. Športne aktivnosti, ki se večinoma izvajajo v naravnem okolju, se dopolnjujejo in bogatijo z različnimi oblikami kulturnih in drugih dejavnosti. Pomembna osnova za mnoge izmed omenjenih dejavnosti pa so planinske poti in koče, sad dela številnih generacij markacistov, oskrbnikov, gospodarjev koč in drugih društvenih delavcev. PZS posveča posebno pozornost usposabljanju članstva, namenjenemu predvsem varnemu izvajanju športnih dejavnosti, pa tudi skrbi za ohranitev naravnega okolja. Poslanstvo planinske organizacije je Planinstvo kot način življenja. Programske smernice Planinske zveze Slovenije v mandatnem obdobju 2018-2018: a) izvajati povezovanje vsebin in dejavnosti ter nadgrajevati programe dela z namenom doseganja celovitosti planinstva na vseh ravneh planinske organizacije, b) nadaljnje prilagajanje poslovanja PZS zahtevam sedanjega časa predvsem s preglednostjo poslovanja, z razširjanjem e-poslovanja ter s še večjim vključevanjem zainteresirane javnosti v procese sprejemanja odločitev, c) ohraniti status Planinske zveze Slovenije kot vplivne organizacije za vse tiste dejavnosti v gorskem svetu, ki delujejo skladno z usmeritvami PZS glede varovanja gorske narave in varnosti v gorah, d) izvajati planinske dejavnosti skladno z načeli trajnostnega razvoja in izvajati aktivnostih za pospeševanje in promoviranje gor- skega trajnostnega turizma, e) povečati delež usposobljenih članov, s tem povečati varnost planinskih dejavnosti in zmanjšati njihov škodljivi vpliv na gorsko naravo, f) aktivno delovati v mednarodnih organizacijah ter nadaljevati prenose primerov dobrih praks pri izvajanju planinskih dejavnosti in organizacijskega delovanja. Izvedbene aktivnosti za uresničitev programskih smernic Splošne naloge: • slediti in po potrebi dopolnjevati Programska vodila PZS in Častni kodeks slovenskih planincev, • postopoma razširiti funkcionalnosti Naveze tako, da poleg administrativnih in finančnih aktivnosti zveze pokrije poročanje društev in odsekov za različne planinske dejavnosti in nudi podatke za vsebinske analize, • nadgraditi ponudbo v Planinski trgovini s promocijskimi artikli PZS, • aktivno vključevati planinske vsebine na primerne sejme, konference in seminarje izven planinske organizacije, • vzpostaviti sodoben marketinški pristop pri nudenju izdelkov in storitev PZS ter spletnega včlanjevanja z uveljavitvijo blagovne znamke, • razširiti nabor gospodarskih organizacij, ki nudijo različne oblike popustov članom planinske organizacije, • uvesti koncept sponzorja/partnerja PZS, ki mu PZS v zameno nudi pravico do oglaševanja izdelkov s priporočilom PZS, • izvesti programe usposabljanja za društvene delavce, • oblikovati planinski sklad na podlagi posebnega prispevka članov za nujne skupne projekte, predlog investicij pripravi Upravni odbor PZS, potrdi pa Skupščina PZS, • v sejnih sobah v novih prostorih PZS organizirati dogodke s planinskimi vsebinami, • ob pomembnih obletnicah predstaviti dosežke in širino delovanja PZS planinski in širši javnost. Članarina posameznikov in članstvo društev v PZS: • stalno izvajati prenos primerov dobrih praks med planinskimi društvi in planinskimi organizacijami iz tujine z namenom povečati obseg in kakovost dela planinske organizacije, • spodbuditi razpravo o ukrepih za povečanje sposobnosti planinskih društev in MDO za izvajanje svojega poslanstva, • zaostriti pogoje za sprejem novih društev glede števila članov in izpolnjevanja osnovnih nalog, • spodbujati povezovanje društev za izvajanje zahtevnejših nalog in tudi zlitje v večja društva, v okviru katerih je dejavnost lahko tako pestrejša kot tudi kvalitetnejša. Planinska kultura: • Planinska založba PZS: o pripraviti interno analizo programa založniške dejavnosti in na tej osnovi prilagoditi program izdaj knjig in zemljevidov v okviru Planinske založbe PZS, o postopno vključevanje knjig in edicij iz lastnega založniškega programa v sisteme prodaje e-edicij, o postopoma, glede na finančne zmožnosti, izdati zemljevide s planinsko vsebino za celotno ozemlje Slovenije v merilu vsaj 1:50.000 v papirni ali vsaj v elektronski obliki, o povečati izdajo promocijskega gradiva PZS za večjo prepoznavnost PZS v javnosti, • Slovenski planinski muzej: o nadaljnja finančna in vsebinska podpora dodatnemu programu muzejskih aktivnosti s področja planinstva, o s podporo države in občine ter ostalih partnerjev zagotoviti samostojni status Slovenskega planinskega muzeja kot muzeja nacionalnega pomena, 84 • spomeniki in spominska obeležja: o v skladu s pogodbo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine sodelovati pri upravljanju in vzdrževanju Aljaževega stolpa, o izvesti popis planinskih spominskih obeležij in zagotoviti skrbnike obeležij, kjer to še ni urejeno, • film: o zagotavljati finančno in/ali vsebinsko podporo izbranim dokumentarnim filmom s področja planinstva, ki s svojo sporočilno vrednostjo podpirajo smernice delovanja PZS ali obeležujejo pomembna zgodovinska dejstva iz zgodovine delovanja PZS, o soorganizirati ali podpirati en filmski festival letno v Sloveniji, ki ima pretežni poudarek na planinskih vsebinah. Planinski mediji: • medije PZS uporabljamo za komuniciranje z javnostmi: o Obvestila PZS so namenjena za uradne objave, ostale vsebine so prenesene na spletno stran, o ažurno objavljati dnevne novice in informacije s planinsko vsebino na spletni strani ter jih promovirati preko E-novic PZS, socialnih omrežij ... o integracija vseh splošno zanimivih podatkovnih zbirk v spletno stran PZS z namenom, da spletna stran postane osrednji sistem za informiranje, o na spletni strani PZS postopno pripraviti vodnike za obhodnice širšega pomena, • opraviti prenovo spletne strani PZS z namenom še izboljšati prilagojenost potrebam članov in ostalih obiskovalcev oz. uporabnikov spletne strani, • sodelovanje z različnimi mediji z namenom podpore projektom PZS kot medijski partnerji in objavljanje promocijskih člankov z gor- niško vsebino. Planinske poti: • urediti status markiranih planinskih poti z vpisom v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, • zaključiti realizacijo nalog po Zakonu o planinskih poteh, • sistemsko urediti sofinanciranja vzdrževanja planinskih poti s strani države, • dopolniti digitalni kataster planinskih poti s slojem turnokolesarskih poti, • uvesti prosti dostop zainteresiranim do podatkov o planinskih poteh z namenom čim širše popularizacije planinskih poti in posledično planinstva, • nadaljevati s prestavitvijo planinskih poti z asfaltnih cest na vzporedne poti, kjer je to izvedljivo, • izvesti aktivnosti za dodatno promocijo obhodnic, posebno Slovenske planinske poti. Planinsko gospodarstvo: • posodobitev priporočil ter minimalnih standardov, ki jih mora izpolnjevati planinska koča, • temeljito preveriti register planinskih koč in za vse objekte, ki ne bodo izpolnjevali minimalnih standardov, izvesti postopke za prilagoditev oz. za izbris objekta iz registra planinskih koč, • prenoviti in zahtevam sedanjega časa prilagoditi pravila PZS, ki urejajo področje planinskega gospodarstva, lastništva koč, pogoje odprodaje koč itd. • vzpostaviti sklad za ekološko in energetsko sanacijo planinskih koč ter preko svetovalne pisarne nuditi pomoč upravljavcem planinskih koč na področju ravnanja z vodo, z energijo in glede požarne varnosti, • z daljšim prehodnim obdobjem uvesti določilo, da mora imeti oskrbnik vsaj eno planinsko usposobljenost ali opravljen poseben tečaj za oskrbnike planinskih koč, • uvesti interno razvrščanje planinskih koč glede na upoštevanje pravil, cen, standardov in priporočil ter ob tem uvesti pogoj, da je ustrezna razvrstitev pogoj za koriščenje ugodnosti, ki jih planinskim kočam nudi PZS, • sodelovanje pri celostni obnovi ali nadomestni gradnji ene izmed planinskih koč v visokogorju z namenom prenosa primerov dobre prakse s področja gradbeništva, energetike, varstva okolja ter poslovanja iz domačega in tujega okolja v slovensko visokogorje. S tem tudi v Sloveniji pridobiti potrebne izkušnje za nadaljnjo celovito prenovo planinskih koč, kjer je to izvedljivo. • postopoma uvesti spletno povezavo, informacijski in rezervacijski sistem v vseh planinskih kočah, • spodbujati koče za pridobivanje certifikatov okolju in družinam prijazna planinska koča in certifikat GIZ Pohodništvo in kolesarstvo za kolesarski nastanitveni obrat, • spodbujati koče v sredogorju, da prilagodijo ponudbo družinskemu planinstvu, • spodbujati planinska društva, da podaljšajo obratovanje planinskih koč ob koncih tedna spomladi in jeseni, kjer je le mogoče pa tudi v zimskem času, • spodbuditi društva, da v času visoke turnosmučarske sezone odprejo koče z osnovno oskrbo vsaj na Triglavski smučarski magistrali, • povečati zasedenost ležišč v planinskih kočah z ureditvijo učilnic in družabnih prostorov namenjenih skupinam, ki bivajo v kočah dlje časa, s promoviranjem obhodnic, z organizacijo taborov planinski društev in s povezovanjem s turističnimi agencijami. Koče naj se tudi povežejo in ponudijo skupne turistične produkte (npr. prečenje Pohorja), • celovito predstaviti in urediti Slovensko planinsko pot in Slovensko turnokolesarsko pot (ureditev trase in markiranje, tiskani vodnik, spletni vodnik za različne platforme in v več jezikih), v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in turističnimi agencijami, doma in na sejmih v tujini. Varstvo narave: • spremljanje negativnih učinkov planinske in drugih dejavnosti v gorskem svetu ter aktivno reševanje tovrstne problematike znotraj PZS in vzporedno v sodelovanju z relevantnimi državnimi ustanovami, 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 85 • osveščanje članov PZS in drugih obiskovalcev gorskega sveta o njegovi ranljivosti ter o načinih izvajanja gorski naravi prijaznih aktivnostih, • sodelovati s Triglavskim narodnim parkom, državnimi organi in lokalno skupnostjo pri izvajanju Načrta upravljanja TNP, • spodbujati uporabo javnih prevoznih sredstev za dostop do izhodišč za izvajanje planinskih dejavnosti, • podpirati in aktivno sodelovati v projektih, ki se bodo izvajali na lokalni in državni ravni s ciljem uresničevanja protokolov Alpske konvencije, še posebej na področju trajnostne mobilnosti in turizma, • pri vseh usposabljanjih v PZS vključiti teme s področja varstva gorske narave. Mladi: • zagotoviti večjo zakonodajno podporo in podporo državnih organov za lažje in celovitejše izvajanje planinske dejavnosti v okviru šolskih dejavnosti, • pripraviti programe usposabljanja učiteljev za dejavnosti v naravi oz. gorskem svetu in zagotavljati pomoč pri izvedbi gorniških šolskih športnih dni ter šol v naravi, • spodbujati organizacijo taborov in ureditev tabornih prostorov. Prostovoljno vodništvo: • izvajati projekte prenosa znanja in izkušenj s področja prostovoljnega vodništva v tujini, • vzpostavitev primernih pogojev za opravljanje aktivnosti vodnika PZS v tujini (pravni vidiki, mednarodno priznavanje usposobljenosti, dodatna interna usposabljanja ...), • vzpostaviti jasne ločnice in hkrati tvorne odnose sodelovanje med prostovoljnimi vodniki, poklicnimi vodniki za neplezalne ture (pod okriljem UIMLA) in gorskimi vodniki. Alpinizem: • oblikovanje in prilagajanje smernic delovanja slovenskega alpinizma, ki bodo osnova tudi za delitev sredstev za projekte s področja alpinizma na osnovi internih razpisov, • nadaljevanje izvajanja programa reprezentanc, tako mladinske kot članske reprezentance, • mednarodno sodelovanje z organizacijo alpinističnih taborov pri nas in sodelovanju naših alpinistov na podobnih taborih v tujini, • v večji meri vključiti alpinizem v promocijo PZS. Športno plezanje: • ustrezno zakonsko urediti vzpostavitev, trajnostno vzdrževanje, evidence in pogoje ter načine skrbništva za urejena športna plezališča v naravi, • urediti register plezališč ter opraviti izbor skrbnikov, kjer lahko izjemoma kot skrbnik nastopi PZS, • nadaljevati projekt OSP - opremljanje slovenskih plezališč, • nadgraditi in razširiti sistem evidentiranja registriranih športnikov, • spodbuditi usposabljanje strokovnih kadrov za vse bolj priljubljeno športno plezanje, • zagotoviti pogoje za vsakoletno tekmo za svetovni pokal v športnem plezanju v Sloveniji. Gorski športi: • dvigniti kakovostni nivo tekmovanj v lednem plezanju in tekmovalnem turnem smučanju tudi z izvajanjem skupnih državnih prvenstev s sosednjimi planinskimi zvezami, • spodbujati razvoj rekreativnega turnega smučanja, • nadgraditi in razširiti sistem evidentiranja registriranih športnikov. Turno kolesarstvo: • spodbujati razvoj turnega kolesarstva v planinskih društvih v okviru turnokolesarskih ali drugih odsekov, • skladno s sprejetimi Merili PZS o dvonamenski rabi planinskih poti postopno urediti primerne planinske poti za dvonamensko rabo, • dokončati markiranje Slovenske turnokolesarske poti, nadgraditi njen spletni vodnik in še izboljšati promocijo poti. Raziskovalna dejavnost: • izvesti vsaj en raziskovalni projekt letno, z namenom podpore izvedbi programa dela, • spodbujati dijake in študente za opravljanje seminarskih in diplomskih nalog na temo planinstva ter njihovo analiziranje in seznanjanje zainteresirane javnosti z rezultati, • še v večji meri izkoristiti strokovni potencial skupine za podporo delovanju PZS, • spodbujati sodelovanje z raziskovalnimi skupinami pri sorodnih organizacijah. Zakonodaja: • spremljanje in vključevanje, po možnosti že v fazi priprave, v zakonodajne postopke, ki se nanašajo na planinsko dejavnosts • v okviru izvedbenih aktivnosti izvajanja Strategije razvoja turizma zagotoviti ustrezen vpliv planinstva ter zagotoviti enakopravne pogoje za delovanje planinskega gospodarstva z ostalimi subjekti v turizmu, • Zakon o planinskih poteh: doseči izvajanje zakona vključno s sofinanciranjem vzdrževanja planinskih poti, kot tudi prenovo zakona z upoštevanjem že sprejetih izhodišč PZS. Omogočiti postavljanje planinskih usmerjevalnih tabel v primerni oddaljenosti ob državnih cestah. • Odpreti razpravo o morebitni pripravi širšega Zakona o planinstvu, s katerim bi celovito uredili organizacijo planinskih dejavnosti, • Zakon o gorskih vodnikih: prenova zakona z upoštevanjem že sprejetih izhodišč, 86 • Zakon o varstvu narave: doseči primerno zakonsko ureditev za prepoved voženj z motornimi vozili v naravnem okolju razen v izjemnih primerih. Sodelovanje s sorodnimi organizacijami v Sloveniji: • sorodne planinske organizacije (Gorska reševalna zveza Slovenije, Združenje gorskih vodnikov Slovenije, Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov in CIPRA Slovenija): izvajati podpisane dogovore o sodelovanju in še nadgraditi vsebinsko sodelovanje z namenom, da poskušamo nevladne organizacije, ki delujemo v gorskem svetu, skupaj sprejemati temeljne usmeritve in le-te enotno predstavljati javnosti in državi, • sorodne nevladne organizacije (nevladna skupina za društveno in okoljsko zakonodajo, skupina za trajnostni razvoj in Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj): izvajanje skupnih promocijskih aktivnosti ter sodelovanje pri uveljavljanju skupnih interesov pri državnih organih in zakonodajnih postopkih, • Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez: aktivno sodelovati v programih športa za vse, zagotavljati primerne pogoje za nadaljnji razvoj in popularizacijo planinskih športnih panog ter kot največja športna organizacija v Slovenije aktivno prispevati k razvoju športa v Sloveniji. Preventiva: • v sodelovanju s sorodnimi organizacijami pripraviti in izvajati usklajen program preventivne dejavnosti na področju varnosti v gorah, • predvsem v digitalni obliki še naprej izdajati propagandni material s področja preventive v gorah, • spodbuditi izvajanje programa Planinske šole za vse starostne kategorije v okviru posameznih planinskih društev, skupin društev oz. na nivoju meddruštvenih odborov. • pripraviti in izvajati kratke tematske seminarje s planinsko vsebino (osnove pohodništva, orientacija, gibanje v zimskih razmerah, turno smučanje, turno kolesarstvo itd.), namenjene širši javnosti. Pripraviti spisek predavateljev za posamezne teme. Zaključek Nadaljevati nameravamo izvajanje tistih aktivnosti, ki so bile zastavljene v prejšnjem mandatnem obdobju, bodisi da so trajne narave ali pa še niso dokončane, ker je za izvedbo potrebo daljše obdobje. Tudi za nekatere aktivnosti, ki si jih zastavljamo sedaj, velja, da se izvedba zaradi različnih omejitev lahko podaljša v naslednji mandat. Prizadevali si bomo povezati planinska društva, meddruštvene odbore, komisije in odbore PZS v harmonično delujoč organizem. Ostajamo odprti za sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami, z državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, s turističnimi organizacijami in drugimi. Spodbujali bomo vse tiste aktivnosti v planinski organizaciji, za katere menimo, da predstavljajo temelje planinstva, kot tudi vse tisto novo, za kar bomo ocenili, da je skladno z našimi vrednotami in vnaša svež veter v našo dejavnost. V Ljubljani, 20. marec 2018 Jože Rovan, kandidat za predsednika in kandidati za podpredsednike PZS 2018-2022 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 87 k točki 12 PREDLOG OKVIRNEGA FINANČNEGA NAČRTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2019 Za osnovo okvirnega finančnega načrta PZS za leto 2019 so vzete vrednosti iz podrobnega finančnega načrta za leto 2018. Predpostavke, ki so bile uporabljene pri sestavi, so: • vrednost prihodkov iz članarine je enaka • vrednosti iz razpisov Fundacije za šport, Urada za mladino in letnega programa športa ostajajo na enaki ravni PREDLOG OKVIRNEGA FINANČNEGA NAČRTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2019 PO VRSTAH PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKI poročilo 2017 podrobni fin. načrt 2018 okvirni fin. načrt 2019 koeficient koeficient Prihodki od dejavnosti načrt 2019/ por. 2017 načrt 2019/ podr.n. 2018 1. Dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 334.109 331.980 413.509 1,24 1,25 1.1. iz razpisov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 282.460 282.459 282.459 1,00 1,00 1.2. iz razpisa Urada za mladino 9.818 14.919 14.919 1,52 1,00 1.3. iz razpisa ESS- evropskih soc. skladov 100.000 1.4. iz drugih javnih sredstev 41.831 34.602 16.131 0,39 0,47 2. Dotacija iz fundacij, skladov in ustanov 214.590 216.504 196.504 0,92 0,91 2.1. iz razpisov Fundacije za šport RS 199.145 196.504 196.504 0,99 1,00 2.2. črpanje dolgoročnih časovnih razmejitev 15.446 20.000 0,00 0,00 3. Mednarodni viri financiranja 64.541 127.610 97.000 1,50 0,76 4. Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb 26.440 20.650 20.650 0,78 1,00 4.1. za ostalo dejavnost 16.254 10.650 10.650 0,66 1,00 4.2. od dohodnine fizičnih oseb 10.186 10.000 10.000 0,98 1,00 5. Članarine in prispevki članov 629.860 628.006 628.006 1,00 1,00 5.1. članarina in stroški vezani na članarino (bruto) 629.860 628.006 628.006 1,00 1,00 5.2. prispevek iz reciprocitete - prenos v 3. 6. Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov 616.380 712.661 712.661 1,16 1,00 6.1. planinska trgovina 107.250 147.135 147.135 1,37 1,00 6.2. Planinski vestnik 123.766 129.500 129.500 1,05 1,00 6.3. koledar 43.386 46.000 46.000 1,06 1,00 6.4. usposabljanje kadrov 138.011 173.012 173.012 1,25 1,00 6.5. sponzorstvo, oglasi 106.568 128.765 128.765 1,21 1,00 6.6. najemnine 17.889 21.759 21.759 1,22 1,00 6.7. drug material in storitve 79.511 66.490 66.490 0,84 1,00 7. Ostali prihodki od dejavnosti 602.975 55.288 55.288 0,09 1,00 7.1. prihodki od licenc 10.622 10.600 10.600 1,00 1,00 7.2. prihodki od vstopnin, registracija 33.111 33.000 33.000 1,00 1,00 7.3. ostali prihodki iz dejavnosti 553.810 11.688 11.688 0,02 1,00 7.4. prihodki javna dela 5.432 0 0 0,00 8. Finančni prihodki 203 60 60 0,30 1,00 9. Drugi prihodki 3.229 1.000 1.000 0,31 1,00 9.1. od odškodnin, tožb, premij 1.500 0 0,00 9.2. drugi izredni prihodki 1.729 1.000 1.000 0,58 1,00 10. Sprememba vrednosti zalog -101.165 -18.000 -20.000 0,20 SKUPAJ PRIHODKI PO BILANCI 2.391.163 2.075.759 2.104.678 0,88 1,01 interni prihodki 320.224 369.159 369.159 1,15 1,00 VSI PRIHODKI 2.711.387 2.444.918 2.473.837 0,91 1,01 ODHODKI poročilo 2017 podrobni fin. načrt 20118 okvirni fin. načrt 2019 koeficient koeficient načrt 2019/ por. 2017 načrt 2019/ podr.n. 2018 1. Stroški porabljenega materiala in trgovskega blaga 212.682 180.000 155.000 0,73 0,86 1.1. material, trgovsko blago 107.079 100.000 100.000 0,93 1,00 1.2. oprema 16.303 18.000 18.000 1,10 1,00 1.3. energija 23.956 25.000 25.000 1,04 1,00 1.4. nabavljen drobni inventar 65.344 37.000 12.000 0,18 0,32 2. Stroški storitev 1.353.267 1.352.250 1.386.001 1,02 1,02 2.1. vzdrževanje opreme 61.671 63.000 63.000 1,02 1,00 2.2. avtorski honorarji in pogodbeno delo 96.361 112.206 117.206 1,22 1,04 2.3. prevozi - letalski, avtobusni, drugi 61.783 62.000 62.000 1,00 1,00 2.4. poštne, telefonske in internetne storitve 59.644 60.000 60.000 1,01 1,00 88 2.5. komunalne storitve 1.585 1.600 1.600 1,01 1,00 2.6. tiskarske storitve 62.522 76.000 76.000 1,22 1,00 2.7. čiščenje, varovanje 6.838 7.000 7.000 1,02 1,00 2.8. odvetniške storitve 9.022 5.000 5.000 0,55 1,00 2.9. delo preko štud. servisa 4.166 6.000 6.000 1,44 1,00 2.10. stroški promocij, oglasi, sponzorstva 57.105 57.000 60.000 1,05 1,05 2.11. reprezentanca 19.793 19.000 19.000 0,96 1,00 2.12. stroški na tekmah in treningih 113.265 113.500 116.000 1,02 1,02 2.13. stroški na odpravah 40.415 41.000 43.000 1,06 1,05 2.14. stroški na usposabljanjih 24.028 24.500 26.000 1,08 1,06 2.15. storitve (kotizacije, prevajanje,lektoriranje, bančne stor.) 13.836 13.900 13.900 1,00 1,00 2.16. povračila potnih stroškov 190.727 180.000 190.000 1,00 1,06 2.17. prehrana za usposabljanja in druge planinske dejavnosti 57.227 64.640 66.000 1,15 1,02 2.18. zavarovanje 248.109 248.109 250.000 1,01 1,01 2.19. najem prostorov, opreme 48.445 48.500 50.000 1,03 1,03 2.20. izdel. kart, fotografij, graf. priprave, fotok., graviranje, izdaja položnic 30.500 33.330 33.330 1,09 1,00 2.21. druge storitve 119.622 85.000 90.000 0,75 1,06 2.22. stroški storitev - edicije 23.507 30.965 30.965 1,32 1,00 2.23. stroški projektov - zaloge 3.096 3.096 3.096 1,00 1,00 3. Stroški dela 342.817 340.457 345.457 1,01 1,01 3.1. bruto plače 251.759 251.900 253.900 1,01 1,01 3.2. prispevki delodajalca na plače 40.589 40.573 41.573 1,02 1,02 3.3. drugi stroški dela (regres, prevoz na/z dela, prehrana) 40.575 40.384 41.384 1,02 1,02 3.4. povračila stroškov zaposlencev 9.894 7.600 8.600 0,87 1,13 4. Donacije drugim pravnim osebam 63.572 92.400 94.500 1,49 1,02 4.1. sredstva za delo mladinskih odsekov 4.413 14.000 14.000 3,17 1,00 4.2. donacije PD in drugim 12.345 30.900 33.000 2,67 1,07 4.3. dejavnost Slovenskega planinskega muzeja 27.500 27.500 27.500 1,00 1,00 4.4. donacije za planinske poti 19.313 20.000 20.000 1,04 1,00 5. Amortizacija 43.872 42.000 45.000 1,03 1,07 6. Drugi odhodki iz dejavnosti 15.461 15.461 15.461 1,00 1,00 6.1. članarine mednarodnim in domačim organizacijam 15.461 15.461 15.461 1,00 1,00 7. Finančni odhodki 65 51 51 0,78 1,00 8. Drugi odhodki 95.586 52.051 62.051 0,65 1,19 8.1. popravki vrednosti 2.326 2.051 2.051 0,88 1,00 8.2. ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki 23.620 0,00 8.3. takse za odprave, tekme, carine, pristojbine 69.641 50.000 60.000 0,86 1,20 SKUPAJ ODHODKI PO BILANCI 2.127.323 2.074.670 2.103.521 0,99 1,01 interni odhodki 320.224 369.159 369.159 1,15 1,00 ODHODKI Z VKLJUČENIMI INTERNIMI ODHODKI 2.447.548 2.443.829 2.472.680 1,01 1,01 9. Davek od dohodkov pravnih oseb 28.627 Presežek prihodkov/odhodkov obračunskega leta 235.212 1.089 1.157 PRIHODKI Dotacije iz proračuna in drugih javnih sredstev V tej skupini so zajeti načrtovani prihodki iz razpisov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Urada za Mladino in drugih javnih sredstev. Po nekaj letnem premoru so razpisana sredstva iz evropskih socialnih skladov, zato smo prihodek iz tega naslova ponovno uvrstili v načrt. Dotacije od fundacij, skladov in ustanov Sredstva Fundacije za šport so načrtovana v enaki vrednosti kot so bila določena v podrobnem finančnem načrtu za leto 2018. V postavki 2.2. gre za časovne razmejitve, ki jih bomo črpali za geodetski načrt. Mednarodni viri financiranja Načrtovani so prihodki iz reciprocitete, projektov Alpe Adria in Gorniške vasi. Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb Od donacij pričakujemo donacije od dohodnine fizičnih oseb in druge donacije. Članarine in prispevki članov Članarino načrtujemo v vrednosti iz podrobnega finančnega načrta za leto 2018. Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov V tej postavki načrtujemo prihodke od prodaje v planinski trgovini, od prodaje Planinskega vestnika, koledarja, prihodke od usposabljanja, sponzorstev, oglaševanja, najemnin in druge prihodke. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 89 Ostali prihodki od dejavnosti Načrtovani so prihodki od licenc, registracije in startnin, ki jih namenjajo klubi in člani za dejavnost. Finančni prihodki Finančne prihodke načrtujemo v enaki vrednosti kot so bili v podrobnem finančnem načrtu za 2018. Drugi prihodki Drugi prihodki zajemajo prihodke od odškodnin, premij in druge izredne prihodke. Interni prihodki med komisijami Ti prihodki ne vplivajo na rezultat, so samo odraz notranjih internih knjiženj med komisijami, drugimi stroškovnimi mesti in strokovno službo v skladu z medsebojnimi dogovori in sklepi komisij in so izvzeti iz poslovnega rezultata. ODHODKI Stroški porabljenega materiala in trgovskega blaga Zajemajo načrtovane vrednosti stroškov materiala, opreme, energije po posameznih komisijah in odborih (stroški članarine, priznanj, trgovskega blaga v planinski trgovini, posameznih materialov za delo na poteh, za opremo v PUS Bavšica, za usposabljanja, za opremo alpinistov, za odprave in dejavnost športnega plezanja, tekmovanja, za reprezentance, za tekme). Stroški storitev V načrtovanih stroških storitev so všteti ocenjeni naslednji stroški: vzdrževanje opreme, avtorski honorarji, prevozi (letalske vozovnice, avtobusni prevozi), poštne, telefonske, internetne storitve, komunalne storitve (stroški komunalnih storitev poslovne stavbe PZS in PUS Bavšica), tiskarske storitve (stroški tiska PV, informativnega gradiva, zgibank za posamezne komisije), čiščenje in varovanje, odvetniške storitve, delo preko študentskega servisa, promocija, reprezentanca, stroški na tekmah in treningih, odpravah, stroški na usposabljanjih, storitve kot so kotizacije, prevajanje, lektoriranje, povračila prevoznih stroškov za društvene delavce, zavarovanje (predvsem nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti za člane, zavarovanje na delovnih akcijah in akcijah usposabljanja, zavarovanje stavbe PZS in PUS Bavšica, zavarovanje opreme in zavarovanje odgovornosti strokovnega kadra), najemnine prostorov in druge storitve. Med stroški storitev so prikazani tudi stroški tistih storitev, ki se nanašajo na izdane edicije, in pa stroški projektov, ki se vodijo preko zaloge. Stroški dela Načrtovani so stroški bruto plač, prispevki delodajalca, drugi stroški dela za zaposlence v strokovni službi in povračila potnih stroškov zaposlencev. Donacije drugim pravnim osebam V tej skupini so načrtovane donacije za delo mladinskih odsekov, donacije na osnovi pogodb in odobrenih vlog planinskih društev, donacije za Slovenski planinski muzej na osnovi aneksa k pogodbi ter donacije za vzdrževanje planinskih poti in planinskih koč. Amortizacija Je povečana glede na podrobni načrt 2018. Drugi odhodki iz dejavnosti Načrtujemo članarine CAA, UIAA, IKAR, IFSC, ISMF, ERA, Olimpijskemu komiteju, CNVOS, Gospodarski zbornici, GS1 in Mladinskemu svetu Slovenije. Finančni odhodki (obresti) Finančne odhodke načrtujemo v enaki vrednosti kot v podrobnem načrtu za 2018. Drugi odhodki Med drugimi odhodki so načrtovani popravki vrednosti, takse za alpinistične odprave, tekme komisije za športno plezanje in komisije za gorske športe, razne pristojbine in prispevki za stavbno zemljišče. Interni odhodki med komisijami Ti odhodki ne vplivajo na rezultat, so samo odraz notranjih internih knjiženj med komisijami, upravnim odborom in strokovno službo v skladu z medsebojnimi dogovori in sklepi komisij in so izvzeti iz poslovnega rezultata. Urša Mali Matej Planko Bojan Rotovnik strok. del. v rač. generalni sekretar PZS predsednik PZS 90 k točki 12 OKVIRNI PROGRAM DELA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2019 OKVIRNI PROGRAM DELA KOMISIJE ZA ALPINIZEM ZA LETO 2019 Splošna predstavitev in temeljni namen delovanja Komisija za alpinizem (KA) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki pokriva področje alpinistične dejavno-stiGlavne naloge KA so izvajanje sklepov zbora načelnikov, usklajevanje in usmerjanje razvoja slovenskega alpinizma s poudarkom na vrhunskem alpinizmu in razvoja mladih perspektivnih alpinistov, vodenje registra alpinističnih kolektivov in njihovih članov, pripravljanje in organiziranje različnih akcij z alpinistično vsebino, izvajanje različnih vrst alpinističnih usposabljanj ter podeljevanje nazivov strokovne usposobljenosti, predlaganje kandidatov za dosego statusa vrhunskega športnika s področja alpinizma, podeljevanje alpinističnih priznanj ter opravljanje drugih nalog s področja alpinistične dejavnosti. Osnovna predstavitev delovanja v načrtovanem letu Komisija za alpinizem (KA) v 2019 načrtuje 5 rednih sej IO KA, po potrebi izredne ali dopisne seje ter en redni zbor načelnikov. Zbora načelnikov se udeležujejo načelniki vseh slovenskih alpinističnih kolektivov (odsekov, klubov in sekcij (preko 40)). Program dela alpinistične dejavnosti je ustaljen in zajema podporo najkvalitetnejšim akcijam oz. posameznikom v tujih gorstvih, podporo najkvalitetnejšim akcijam (vzponom) v domačih in tujih Alpah, programe kategoriziranih vrhunskih alpinistov, slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco - SMAR (akcije) in slovensko člansko alpinistično reprezentanco, organizacijo taborov za mlade perspektivne alpiniste doma in v tujini, mednarodno sodelovanje, usposabljanje z vsemi tečaji, izpiti in seminarji, sodelovanje z alpinisti veterani, promocijo alpinizma širši ne--alpinistični javnosti, vse ostale teme, ki so posredno ali neposredno dotikajo alpinizma, tesno sodelovanje predsedstvom in službami PZS, s posameznimi alpinisti ter z zunanjimi sodelavci in organizacijami ter ostalo. Načrtovana usposabljanja Naziv usposabljanja Termin, lokacija Št. udeležencev Izpiti za alpiniste Maj - September, Vršič, Vipava, Dolžanova soteska, slovenske Alpe 30 Izpiti za alpinistične inštruktorje September - November, Vršič, Vipava, Dolžanova soteska 10 Licenčni seminar za alpinistične inštruktorje September 40 Načrtovane aktivnosti - mladinci in člani Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Namen Zbor načelnikov Maj 40 Zbor alpinistov November 150 Neformalno srečanje in druženje alpinistov Zbor alpinistov veteranov Oktober 30 - 40 Srečanje alpinistov veteranov Plezalni vikend januar 25 Plezanje in druženje mladih perspektivnih alpinistov skupaj s člani SMAR Poletni alpinistični tabor v slovenskih stenah Avgust 16 Plezanje v kopni skali (mladi perspektivni alpinisti) Poletni alpinistični tabor v slovenskih stenah Junij 16 Plezanje v kopni skali (mlade perspektivne alpinist-ke) Zimski alpinistični tabor v slovenskih stenah Februar 16 Plezanje v zimskih stenah (mlade perspektivne alpinistke in alpinisti) Načrtovane aktivnosti v tujini-mladinci Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Namen Zimski tabor tujina Oktober, Alpe 12 Plezanje mladih perspektivnih alpinistov v gorah nad Chamo-nix-jem. Poletni tabor - Alpe Julij - Alpe 12 Plezanje mladih perspektivnih alpinistov v velikih alpskih stenah. Srečanje plezalcev tujina Junij 15 Srečanje plezalcev tujina September 15 Načrtovane aktivnosti v tujini-člani Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Namen Mednarodno srečanje v Angliji Maj 1 Spoznavanje angleških sten in angleškega načina plezanja. Mednarodno srečanje v Angliji za ženske Junij 2 Spoznavanje angleških sten in angleškega načina plezanja. SLOVENIJA OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 91 Pomembnejši projekti Naziv projekta Namen Stanje Priročnik Alpinistična šola Posodabljanje in dopolnjevanje alpinističnih vsebin v spletnem priročniku (»alpiročnik«). V teku Izmenjava s tujimi alpinisti Plezanje in druženje s tujimi alpinisti Dogovarjanje v okviru SMAR Zbornik slovenski alpinizem 2018 Zajeti in zabeležiti vso pomembnejšo alpinistično aktivnost v omenjenem obdobju, doma in v tujini Konec leta 2019 Izbor najuspešnejših alpinistov v 2018 Promocija in ovrednotenje alpinističnih dosežkov v preteklem letu Izvedeno v februarju 2019 Aktivnosti AR - slovenske članske alpinistične reprezentance Naziv projekta Namen Stanje Alp. odprava 1 Podpora članski alpinistični odpravi sestavljeni iz članov reprezentance Alp. odprava 2 Podpora članski alpinistični odpravi sestavljeni iz članov reprezentance Alp. odprava 3 Podpora članski alpinistični odpravi sestavljeni iz članov reprezentance Alp. odprava 4 Podpora članski alpinistični odpravi sestavljeni iz članov reprezentance Alp. odprava 5 Podpora članski alpinistični odpravi sestavljeni iz članov reprezentance Zaključek Prioriteta delovanja in usmerjanja KA so usposabljanje, vrhunski alpinizem ter podpora mladih perspektivnih alpinistov. Glavna skrb KA ostaja razvoj, usmeritev in dolgo(kratko)ročna vizija slovenskega vrhunskega alpinizma, predvsem pa skrb za ohranitev sedanje finančne podpore alpinistom za izvajanje njihovih akcij v tujih gorstvih ter drugih alpinističnih akcij. Miha Habjan, načelnik KA PZS OKVIRNI PROGRAM DELA GOSPODARSKE KOMISIJE ZA LETO 2019 Gospodarska komisija (GK) obravnava vprašanja s področja gospodarjenja in upravljanja planinskih objektov. Usklajuje normative za gradnjo, predelavo, obnovo, vzdrževanje in označevanje planinskih zgradb, obvešča upravljavce planinskih koč in koordinira izobraževanje osebja, ki dela v planinskih kočah. PREGLEDNICA: najpomembnejši načrtovani projekti Izvajanje projekta za pridobitev certifikata »Okolju prijazna planinska koča« Izvajanje projekta za pridobitev certifikata »Družinam prijazna planinska koča« Izvedba letne konference o planinskem gospodarstvu Izvedba Zbora gospodarjev Izvedba usposabljanja za oskrbnike planinskih koč Izvedba usposabljanja za gospodarje planinskih koč Izvedba ekskurzije za oskrbnike/gospodarje planinskih koč Delovanje in nadgradnja Svetovalne pisarne - nudenje informacij, svetovanj in navodil glede gradenj čistilnih naprav in ekoloških obnov planinskih koč ter na področju arhitekture, gradbeništva in energetike. Vzorčenje odpadnih vod iz čistilnih naprav na planinskih kočah in svetovanje lastnikom glede izboljšanja delovanja ČN Analiza delovanja malih komunalnih čistilnih naprav na planinskih kočah v Sloveniji od 2013-2018 (prilagodi letnico) Iskanje sredstev za izvajanje projekta Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah v RS. Delovanje strokovnega odbora za visokogorske koče in priprava izhodišč za izdelavo strategije upravljanja in delovanja visokogorskih koč. PREGLEDNICA: Preostale aktivnosti GK Vzdrževanje registra planinskih koč Različne aktivnosti promocije in trženja planinskih koč; Izdelava promocijskega gradiva za planinske koče Sodelovanje s SIOL-om v projektu za izbor »Naj planinska koča« Predstavitev planinskih koč na sejmih Povezovanje s turističnim gospodarstvom Delo na rezervacijskem sistemu v planinskih kočah Skrb in kontrola nad posegi planinskih koč v gorski prostor Sodelovanje z državnimi inštitucijami / soglasodajalci pri prenovah planinskih objektov Svetovanje s strokovnjaki na področju arhitekture pri kontroli nad vsemi prostorskimi posegi v gorskem svetu in arhitekturni nadzor Sodelovanje predstavnika GK PZS v Komisiji za koče in poti CAA Izvedba analize sezone na planinskih kočah Obveščanje širše planinske javnosti o planinskem gospodarjenju Sodelovanje in priprava projektov z vključenostjo planinskih koč Organizacija helikopterskih prevozov Slovenske vojske in Policije za ekološko in energetsko sanacijo planinskih koč Aktivnosti v razpisih Interreg in ostalih razpisih z možnostjo pridobitve sredstev za planinske koče Izvajanje projekta Bergsteigerdorfer v Sloveniji 92 OKVIRNI PROGRAM DELA KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE ZA LETO 2019 Celoletne aktivnosti: Ažurno in kritično spremljanje stanja in posegov v gorsko okolje ter informiranje javnosti o nedovoljenih posegih. Priprava strokovnih stališč do načrtovanja različnih dejavnosti in prostorskih posegov v gorsko naravo in okolje nasploh. Priprava strokovnih predlogov, pripomb in dopolnitev novih pravnih aktov, katerih izvajanje vpliva na stanje narave in okolja v gorskem svetu. Aktivno sodelovanje in povezovanje KVGN z odbori VGN pri MDO (skupaj z razširjeno sejo KVGN). Sodelovanje v mednarodni komisiji za varstvo gorske narave KONSAR pri CAA, Mountain Protection Comission UIAA. Aktivno spremljanje problematike ter ozaveščanje javnosti o vožnjah z motornimi vozili in gorskimi kolesi v naravnem okolju. Delo z mladimi na področju varstvo gorske narave. Ozaveščevalne aktivnosti za člane PD in širšo javnost. Predstavitev dejavnosti KVGN na Dnevu slovenskih planinskih doživetij. Posamezne akcije: Organizacija in izvedba 16. tečaja za varuhe gorske narave (VGN). Izvedba licenčnega izpopolnjevanja za VGN v okviru letnega zbora odsekov VGN. Zbor odsekov za varstvo gorske narave. Strokovna ekskurzija KVGN v zavarovano območje v Sloveniji. Izvajanje akcije »Hodimo po označenih poteh«, v sodelovanju s TNP. Irena Mrak, načelnica KVGN PZS PODROBNI PROGRAM KOMISIJE ZA TURNO KOLESARSTVO ZA LETO 2019 Splošna predstavitev in temeljni namen delovanja Komisije za turno kolesarstvo Turno kolesarstvo je netekmovalna disciplina gorskega kolesarstva, načrtovana vožnja po utrjenih poteh, z željo po doživljanju naravnega okolja in s športnimi motivi. Komisija za turno kolesarstvo PZS (KTK) skrbi za razvoj turnega kolesarstva v okvirih PZS, z dvema osnovnima nalogama: • usmerjanjem dejavnosti turnih kolesarjev (TK) v PD s poudarkom na varstvu narave in • izobraževanjem turnih kolesarjev in turnokolesarskih vodnikov. V PD so turni kolesarji organizirani na dva načina: • v turnokolesarskih odsekih ali • v okviru dejavnosti drugih odsekov. Kolesarji se odločijo za tisto obliko organiziranosti, ki bolj ustreza razmeram v posameznem društvu. KTK je komisija z zborom, na čelu KTK je Izvršni odbor, poleg tega pa ima tudi Strokovni odbor in projektne skupine. Osnovna predstavitev delovanja KTK v letu 2019 KTK v letu 2019 načrtuje 5 rednih sej in zbor turnih kolesarjev. Načrtovana usposabljanja KTK Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev TKV I Junij 25 Licenčno izpopolnjevanje TKV I in TKV II September 15 Usposabljanje za inštruktorje turnega kolesarstva PZS čas trajanja, termin in lokacija še ni določena 6 Načrtovane aktivnosti Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Namen Zbor turnih kolesarjev Marec 30 srečanje načelnikov TKO in TKV Spomladanska tura KTK April 20 srečanje TK iz vse Slovenije Urejanje STKP dela na več lokacijah, ob različnih terminih 50 skupne delovne akcije markacistov in TK na planinskih poteh TK tabor Avgust 20 kolesarske ture, druženje in izobraževanje Jesenska tura KTK September. 20 srečanje TK iz vse Slovenije Komisija za tunw kolesarstvo Planinska iveza Slovenije Načrtovane aktivnosti v tujini - ne načrtujemo 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 93 Pomembnejši projekti Naziv projekta Namen Stanje domača stran KTK promocija turnega kolesarstva trajna dejavnost zgibanka: Aktivnosti KTK PZS promocija turnega kolesarstva trajna dejavnost zgibanka STKP: v slov, angl. in nemščini KTK promocija turnega kolesarstva trajna dejavnost spletni vodnik STKP Promocija poti trajna dejavnost Pomembnejše novosti Naziv projekta Namen Stanje Posodobitev učbenika za turnokolesarsko šolo usposabljanje TK dvoletni projekt 2018 - 2019 Zaključek V letu 2019 nas poleg že utečenih aktivnosti čakajo naslednje naloge: • nadaljevanje in zaključek učbenika za turnokolesarsko šolo • poglobitev sodelovanja s Fakulteto za šport V prihodnje bo naša dejavnost usmerjena k naslednjim nalogam: • usposabljanju turnokolesarskih vodnikov in inštruktorjev, • organizaciji turnokolesarskih taborov in skupnih tur, • krepitvi mreže organizacijskih oblik turnih kolesarjev v okviru PZS, • osveščanju planinske javnosti v skladu s priporočili turnim kolesarjem CAA, • razširitvi oblik sodelovanja z Mladinsko komisijo PZS • postopnemu odpiranju planinskih in drugih poti v naravnem okolju za dvonamensko rabo (hojo in kolesarjenje), • markiranju STKP • komisija se bo v okviru PZS in preko organov PZS prizadevala za sooblikovanje takšne okoljske zakonodaje, ki bo vzpostavila jasen in razumno omejevalen sistem pravil gibanja kolesarjev po poteh v naravnem okolju in • komisija se bo v okviru PZS in preko organov PZS prizadevala za utrditev povezav z drugimi športnimi organizacijami, ki gojijo turno kolesarstvo, s turističnim gospodarstvom in s tujino. Jože Rovan, načelnik KTK PZS OKVIRNI PROGRAM DELA KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI ZA LETO 2019 Naloge komisije določajo Statut PZS, Poslovnik UO PZS, Predsedstva UO PZS in predvsem Pravilnik KPP in ZPlanP ter okvirno zajemajo naslednje: 1. pospešuje dejavnosti na področju planinskih poti, s tem, da zagotavlja vsebinske in druge pogoje za delovanje; 2. skrbi, da je vzdrževanje planinskih poti v skladu Z z zakonom o planinskih poteh in splošnimi načeli varstva narave; 3. skrbi za usposabljanje markacistov; 4. skrbi za sodobno, odgovorno in varno izvajanje aktivnosti na planinskih poteh; 5. se povezuje in sodeluje glede na interes z drugimi komisijami in odbori znotraj PZS ter sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini, v skladu z načeli mednarodnega sodelovanja PZS; 6. sklicuje Zbore markacistov in zanje določa predlog dnevnega reda, predloge sklepov ter pripravi gradivo; 7. izvršuje sklepe Zbora markacistov, Skupščine PZS in UO PZS; 8. med dvema Zboroma markacistov opravlja tudi njegove naloge; 9. vodi seznam markacistov in inštruktorjev markacistov, seznam izdanih značk markacist PZS in diplom ter oznak inštruktor markacist; 10. vodi seznam prejemnikov Knafelčevih priznanj in Knafelčevih diplom; 11. vodi seznam planinskih obhodnic; 12. izdaja značke in potrdila za prehojeno Slovensko planinsko pot ter Razširjeno slovensko planinsko pot; 13. pripravi predlog načrta dela za svoje področje; 14. predlaga program usposabljanja markacistov in inštruktorjev ter posameznih specializiranih kadrov tehničnih ekip; 15. sprejema program tehničnih delovnih akcij ter jih organizira, vodi. Pomaga pri izvedbi akcij OPP MDO PD.; 16. vodi in organizira tečaje, izpopolnjevanja, seminarje, predavanja in druge oblike usposabljanj markacistov v skladu s programom komisije in OUP; 17. opravlja druge zadeve v skladu s pravilnikom KPP, Statutom PZS, sklepi Zbora markacistov, Skupščine PZS in UO PZS. Stalni odbori KPP so: • Odbor za tehnična vprašanja • Odbor za usposabljanje • Odbor za dokumentacijo. ODBOR ZA TEHNIČNA VPRAŠANJA Akcije tehnične skupine: Izvedlo se bo določeno število načrtovanih akcij in intervencij tehničnih ekip v visokogorju in sredogorju. V večini primerov gre za zamenjavo, vzdrževanje in posodobitev različnih varoval (jeklenice, klini, skobe, ograje, stopnice, lestve) ne glede na kategorijo poti. 94 Za potrebe prevoza materiala, orodja ter ekip, se predvideva pomoč vojaških in policijskih helikopterjev. Usmerjevalne table ter ostali projekti: S pomočjo predvidenih sredstev FŠO se bo izvedel javni razpis za usmerjevalne table ter materiala za njihovo postavitev (konzole, drogovi, hobby beton). Nadaljevali se bodo različni projekti za vzdrževanje planinskih poti (»Panoramska pot Karavanke Svinjška planina,« »Krkine poti, « ...). v kolikor bo mogoče bomo poizkusili pridobiti tudi nove sofinancerje za vzdrževanje poti. Tehnična in varnostna oprema: Predvideno je redno vzdrževanje in tudi servis strojev ter nabava novih orodij, materialov za vgradnjo na planinske poti ter zaščitnih sredstev in opreme ter raznega drobnega pribora tehnične ter interventne skupine KPP. ODBOR ZA DOKUMENTACIJO Dejavnost v letu 2019: • sledenje in evidentiranje sprememb planinskih poti na terenu, • vzdrževanje spletnega registra planinskih poti, • urejanje lastniških razmerij in skrbništva poti, • urejanje spremljajočih podatkov planinskih poti, kot so smerne table in varovalna oprema , • podporne aktivnosti, • enotni pristopi za vzdrževanje, oživitev in popularizacijo obhodnic. ODBOR ZA USPOSABLJANJE Odbor za usposabljanje organizira in vodi tečaje, seminarje, predavanja ter druge usposabljanja za markaciste. Pripravlja strokovno literaturo ter ostale pripomočke s področja planinskih poti. Pregled usposabljanj: Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev Tečaj za markaciste Kategorije A (2 tečaja) naknadno 25 na posamezen termin Tečaj za markaciste Kategorije B (1 tečaj) naknadno 25 Licenčno izpopolnjevanje (6 izpopolnjevanj) naknadno 20 na posamezen termin Tečaj za markaciste kategorije C naknadno 15 Usklajevalni seminar naknadno vsi inštruktorji ČEZMEJNO SODELOVANJE NA PODROČJU PLANINSKIH POTI Še naprej bomo sodelovali z organizacijami iz sosednjih in drugih držav na področju planinskih poti. Nekaj projektov je že v teku, nekateri projekti so v fazi dogovorov in priprav, odzvali pa se bomo tudi na morebitne nove pozive, jih preučili in ustrezno vnesli v program dela. DELO V ODBORIH ZA PLANINSKE POTI V MDO Zaradi bolj usklajenega dela na terenu so v okviru MDO-jev ustanovljeni Odbori za planinske poti. Na vsakoletnih zborih se zbrani mar- kacisti seznanijo s problematiko stanja poti, ki se pojavljajo pri vzdrževanju planinskih poti in si izmenjajo izkušnje. Po potrebi bodo sklicane tudi razširjene seje IO KPP, kjer se bo obravnavala tudi aktualna tematika, ki se tiče dela ter sodelovanja na ravni KPP - OPP oz. OPP - OPP,KPP-OPP-PD Delo na planinskih poteh po posameznih OPP v MDO Vsak OPP v MDO bo predvidoma organiziral 1-2 skupni akciji dela na poteh. Zaželeno tudi sodelovanje z drugimi OPP-ji. IO KPP in TS KPP bosta podprla le dobro usklajene, vodene ter sodelujoče ekipe. PROJEKTI, OSTALE AKTIVNOSTI Naziv projekta, aktivnosti Namen Zbor markacistov Poročanje o delu KPP delegatom markacistom Dan Slovenskih markacistov skupno markiranje planinskih poti in druženja vseh markacistov PZS Predstavitve na sejmih Predstavitev dela markacistov Promocija dela markacistov: kaj dela in kako varuje naravo Seznanjanje javnosti z vrsto, načinom in tehniko dela markacistov. Poudarek na urejanju in sanaciji planinskih poti z vidika varovanja narave (sanacija bližnjic, ozelenitev problematičnih odsekov, ...). Za primer pritožb ipd. je v skladu s pravilnikom KPP predviden izredni pregled planinskih poti določenega območja, ki ga izvede inštruktor markacist, markacist C ali vodja OPP,če je za to usposobljen in o tem odda ustrezno poročilo o ogledu. Poudarek bo na povečanem sodelovanju z markacisti in med markacisti z namenom dobro urejenih planinskih poti. Leto 2018 je volilno leto, podrobni plan dela 2019 bo pripravila nova sestava KPP in se zato lahko delno razlikuje od predlaganega. Igor Mlakar, načelnik KPP PZS 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 95 OKVIRNI PROGRAM DELA KOMISIJE ZA GORSKE ŠPORTE ZA LETO 2019 ^^^^ Komisija za gorske športe Plan in opis dela termin Organizacija - registracija klubov - urejanje spletne strani - sodelovanje FŠ in MŠŠ - sodelovanje mednarodna zveza ISMF - priprava razpisov za vse dejavnosti - kategorizacija Celo leto Državno prvenstvo republike Slovenije za člane -izdaja tekmovalnih licenc -izvedba tekem po programu Zima Članska reprezentanca - nastopi na svetovnem pokalu po programu - treningi in priprave po programu Celo leto Mladinska reprezentanca - nastopi v svetovnem pokalu in mednarodnih tekmah - treningi in priprave po programu Celo leto Članska reprezentanca - svetovno prvenstvo 2019 Mladinska reprezentanca -svetovno prvenstvo 2018 Razglasitev najuspešnejših športnikov za 2018 Januar 2019 Tekmovalno ledno plezanje Plan in opis dela termin Organizacija -registracija klubov -urejanje spletne strani -sodelovanje FŠ in MŠŠ -sodelovanje mednarodna zveza UIAA -priprava razpisov za vse dejavnosti -kategorizacija Celo leto Državno prvenstvo republike Slovenije za člane -izdaja tekmovalnih licenc -izvedba tekem po programu Jesen-zima Organizacija oprtega BMU pokala Jesen-zima Članska reprezentanca - nastopi na svetovnem pokalu po programu - treningi in priprave po programu Celo leto Mladinska reprezentanca - nastopi na evropskem mladinskem pokalu po programu - treningi in priprave po programu Celo leto Članska reprezentanca -evropski- kontinentalni pokal 2019 Mladinska reprezentanca -svetovno prvenstvo Januar 2019 Svetovno prvenstvo 2019 Urejanje in opremljanje slovenskih dry tooling plezališč Klubi samostojno Celo leto Strokovno izobraževanje - licenčni seminar za državne sodnike Pred začetkom državnega prvenstva Razglasitev najuspešnejših športnikov za 2018 Januar 2019 Jasna Pečjak, načelnica KGŠ PZS 96 OKVIRNI PROGRAM DELA KOMISIJE ZA ŠPORTNO PLEZANJE ZA LETO 2019 1. Vsebina posameznega letnega programa neposrednega porabnika sredstev proračuna Komisija za športno plezanje je stalna komisija, ki v okviru PZS skrbi za športno plezanje v Sloveniji. Zastopa interese in usklajuje delo odsekov, društev oz. klubov, ki gojijo športno plezanje. Med najpomembnejšimi nalogami so vodenje registra ŠPO in članstva (tekmovalci, inštruktorji, trenerji, sodniki, postavljalci smeri idr.), izobraževanje strokovnega kadra, organizacija domačih in mednarodnih tekmovanj v športnem plezanju, skrb za državne reprezentance, kategorizacija kvalitetnih športnikov, skrb za urejanje plezališč, skrb za varstvo narave, sodelovanje z drugimi državnimi in mednarodnimi organizacijami in zvezami. Podatki o številu vključenih odsekov Okoli 52 osnovna predstavitev delovanja v načrtovanem letu za organ in za podrejene organe Plan in opis dela termin Organizacija - objava razpisa za organizacijo tekmovanj DP - objava razpisa za registracijo klubov - ažurno urejanje spletne strani - sodelovanje s Fundacijo šport in z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport - sodelovanje z mednarodno športno plezalno zvezo IFSC - sodelovanje z evropsko športno plezalno zvezo - sodelovanje s Fakulteto za šport - priprava razpisov za vse dejavnosti - kategorizacija - sklenitev pogodb s tekmovalci članske reprezentance - Zbor KŠP - sodelovanje in organiziranje skupnih aktivnosti z Nacionalnim panožnim centrom za športno plezanje (Plezalni center Ljubljana) - zaposlovanje vrhunskih tekmovalcev v javni upravi Celo leto Državno prvenstvo republike Slovenije za vse kategorije - izdelava in objava koledarja tekmovanj DP - izdaja tekmovalnih licenc - izvedba tekem po programu ( zavarovanja: licenca DP in B licenca) maj - november Članska in mladinska reprezentanca - nastopi obeh ekip po programu - treningi obeh ekip po programu Celo leto Šolska športna tekmovanja - prvenstvo srednjih šol - prvenstvo osnovnih šol Januar 2018 April 2018 Urejanje in opremljanje slovenskih plezališč - razpis za opremo - nabava in razdelitev opreme - Izvajanje opremljanja, koordinacija in nadzor izvajanja opremljanja - Spremljanje in sodelovanje pri projekt OSP - Sodelovanje z lokalno skupnostjo Osp - Črni kal - Zadruga Bržanija ter občino Koper ( parkirišče v Ospu ) Celo leto Strokovno usposabljanje - Izpiti za športne plezalce 1 - licenčni seminar za vaditelje in inštruktorje šp. plezanja 1 - licenčni seminar za sodnike - licenčni seminar za postavljavc Celo leto v skladu z razpisi Razglasitev najuspešnejših športnikov za 2018 Januar 2019 Svetovni pokal Kranj: težavnost November 2019 Varstvo narave Celo leto Plezalna stena Kranj - upravljanje v skladu s pogodbo - vadba zunanjih najemnikov - izvedba treningov reprezentanc - izvedba seminarjev in izpitov za vse profile strokovnih delavce Celo leto Umetne plezalne stene - vodenje katastra umetnih plezalnih sten in plezališč v Sloveniji - spremljanje in svetovanje pri projektih postavitve novih plezalnih centrov v Sloveniji Celo leto Parareprezentanca - občasni skupni treningi - najpomembnejša mednarodna tekmovanja 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 97 Načrtovana usposabljanja (tečaji, seminarji, izpopolnjevanja, šole) Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev Izpiti za športne plezalce februar, Kranj, Ljubljana 100 Licenčni seminar za vaditelje in inštruktorje april, Ljubljana 60 Licenčni seminar za sodnike Marec, Ljubljana 25 Licenčni seminar za postavljalce April, Ljubljana 25 Načrtovane aktivnosti (srečanja, tekmovanja, tabori, ...) Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Namen Izvedba DP v težavnosti in balvanih maj-november 2019 Po Sloveniji Tekmovanja v 3 kategorijah Vodja: Tomo Česen Nacionalni sistem tekmovanja Prvenstvo srednjih šol Januar 2019 Ljubljana-Šentvid 200 Vodja: Andrej Kokalj Promocija športnega plezanja v srednjih šolah Prvenstvo Osnovnih šol April 2019 Vojnik 300 Vodja: Karli Pintarič Promocija športnega plezanja v Osnovnih šolah Svetovni pokal težavnost in balvani Datumi in kraji še niso določeni Članska reprezentanca Vodja: Gorazd Hren Udeležba na tekmah svetovnega pokala Evropsko prvenstvo težavnost, balvani Datum in kraj še nista določena Članska reprezentanca Vodja: Gorazd Hren Udeležba na svetovnem prvenstvu Svetovno mladinsko prvenstvo Datum in kraj še nista določena Mladinska reprezentanca Vodja: Anže Štremfelj Udeležba na svetovnem mladinskem prvenstvu: Evropsko mladinsko prvenstvo - Težavnost Datum in kraj še nista določena Mladinska reprezentanca Vodja: Anže Štremfelj Udeležba na evropskem prvenstvu Evropsko mladinsko prvenstvo -balvani Datum in kraj še nista določena Mladinska reprezentanca Vodja: Anže Štremfelj Udeležba na evropskem prvenstvu Evropski mladinski pokal težavnost, balvani Datum in kraj še nista določena Mladinska reprezentanca Vodja: Anže Štremfelj Udeležba na evropskem pokalu Svetovno prvenstvo paraplezanje težavnost Datum in kraj še nista določena Paraplezalna reprezentanca Vodja: Jurij Ravnij Udeležba na svetovnem paraplezalnem prvenstvu The Rock - mednarodno balvansko master tekmovanje Maj 2019 Ljubljana Obe reprezentanci Udeležba na mednarodnem balvanskem master tekmovanju Razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev za leto 2018 Januar 2019 Ljubljana Vodja: Tomo Česen Promocija športnega plezanja Pomembnejši projekti Naziv projekta Namen Stanje Projekt opremljanja slovenskih plezališč Opremljanje novih smeri in preopremljanje starih v vseh slovenskih plezališčih Projekt teče že vse od leta 2000 Svetovni pokal Kranj - težavnost Domača tekma svetovnega pokala - 24.obletnica November 2019 Zaključek državnega prvenstva Kranj Zaključek v vseh disciplinah za vse kategorije November 2019 Aleš Pirc, načelnik KŠP PZS OKVIRNI PROGRAM DELA MLADINSKE KOMISIJE ZA LETO 2019 Vodstvo MK PZS • novembra 2018 bodo volitve v IO MK PZS, zato bo sestava vodstva v letu 2019 spremenjena Odbori MK PZS • Odbor za orientacijo, • Odbor za delo mladih, • Odbor za delo z mladim, • Programski svet PUS Bavšica. Mladinska komisija je eden od najmočnejših členov Planinske zveze Slovenije. Skrbi za najmlajšo populacijo ljubiteljev planin. Svoje aktivnosti ima razporejene na različnih področjih: orientacija, izobraževanja za mlade in za delo z mladimi, družabnost in še bi lahko naštevali. Naša naloga je promovirati gibanje v naravi, zdrav način življenja, odgovoren odnos do narave in človeške vrednote med mladimi. Delujemo na različnih projektih znotraj in zunaj meja Slovenije. Smo stalni član YC UIAA, sodelujemo pa tudi z ostalimi prostovoljnimi organizacijami v Sloveniji. Mladinska komisija ima v skrbništvu tudi Planinsko učno središče Bavšica, s katerim skrbno upravlja. Članstvo Število mladinskih odsekov z obnovljeno registracijo: 55. 98 Mladinska komisija bo v letu 2019 delovala na vseh dosedanjih področjih. Eden izmed večjih ciljev je povišanje števila izvedenih planinskih športnih dni v osnovnih šolah, kar bomo poskušali doseči s seminarji za ravnatelje in učitelje. V načrtu je izdaja materiala in pripomočkov, ki bodo pomagali pri popularizaciji planinstva med mladimi ter učenju planinske tematike. Poskrbeli bomo tudi za nov promocijski material, ki nam bo pomagal pri predstavitvi naših akcij in usposabljanj. V letu 2019 si želimo urediti še nadgraditi bazo planinskih tabornih prostorov in bazo aktivnosti MO (šole, vrtci, krožki, planinska šola, aktivnost mentorjev). Nadaljevali bomo z dosedanjimi postopki pridobivanja finančnih sredstev, ki nam bodo zagotovila samostojno in nemoteno delovanje. Načrtovana usposabljanja: Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev Zimska planinska šola 21. 2. - 24. 2. 2019, Pokljuka 15 Seminar družabnosti v gorah 20. - 22. 9. 2019, PUS Bavšica 10 Neformalno izobraževanje za mladinskega voditelja 27. 7. - 4. 8. 2019, PUS Bavšica 25 Usposabljanje za mentorja planinskih skupin 4. 8. - 9. 8. 2019, PUS Bavšica 25 Izpopolnjevanje za mentorje planinskih skupin 4., 5. 10. 2019, PUS Bavšica 20 Tečaj orientacije 13. 9. - 15. 9. 2019, Dom na Menini planini 10 Tečaj gibanja po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh 19. 9. - 22. 9. 2019 , PUS Bavšica 10 Načrtovane aktivnosti: Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Namen Državno tekmovanje Mladina in gore januar 2019, Podnanos 150 tekmovanje v planinskem znanju Delovna akcija v PUS Bavšica april 2019, PUS Bavšica 15 vzdrževanje okolice in objekta PUS Bavšica Posvet vodij planinskih taborov jesen 2019, naknadno 20 Izmenjava izkušenj med vodjami taborov Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje SPOT maj 2019, naknadno 300 državno orientacijsko tekmovanje Dan planinskih doživetij junij 2019, naknadno 30 celodnevno dogajanje za najmlajše planince Nagradni tabor za zmagovalce SPOT in MIG 13. - 19. 7. 2019, PUS Bavšica 25 nagrada zmagovalnim ekipam MIG, POT Študentski planinski tabor september 2019, naknadno 30 približati planinstvo širši študentski populaciji Srečanje mladinskih voditeljev oktober 2019, naknadno 30 povezovanje in družabnost v gorah Regijska tekmovanja Mladina in gore november 2019, naknadno 250 tekmovanje v planinskem znanju Zbor MO november 2019, Ig 40 zbor predstavnikov MO Motivacijski vikend MK december 2019, naknadno 15 povezovanje članov MK in nagrada za njihovo delo skozi vse leto Planinska orientacijska tekmovanja POT celo leto, cela Slovenija 500 regijska tekmovanja - kvalifikacije za SPOT Planinski izleti za študente skozi vse leto, po vsej Sloveniji 200 približati planinstvo širši študentski populaciji Načrtovane aktivnosti v tujini: Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Namen Udeležba na seji YC UIAA naknadno 2 povezava z drugimi organizacijami Pomembnejši projekti: Naziv projekta Namen Stanje Baza tabornih prostorov Ureditev baze tabornih prostorov, za potrebe planinskih društev priprava načrta in ankete za vodje taborov Baza aktivnosti MO Ureditev baze aktivnosti društev na mladinskem področju, za potrebe članov PZS priprava načrta Za konec V letu 2019 bomo nadaljevali z že utečenimi akcijami, ki so namenjene predvsem delu z otroki in mladimi (aktivnosti mentorjev PS, seminar družabnosti, MV ...). Prizadevali si bomo za še večjo razpoznavnost, kar bi nam omogočalo nemoteno izvajanje usposabljanj z različnih področij, pri katerih smo v preteklosti imeli težave zaradi premajhnega števila prijavljenih. Želimo si povečati ponudbo pripomočkov za izvajanje planinske šole, taborov, učenja za MIG in družabnosti, saj je trenutno pomanjkanje materiala zelo opazno. Barbara Bajcer, načelnica MKPZS OKVIRNI PROGRAM DELA VODNIŠKE KOMISIJE ZA LETO 2019 V letu 2019 bomo poleg vsakoletnih izobraževalnih akcij, kot so tečaji za VPZS kategorij A, B, C, D, E, G,H in IPV, kopnih in snežnih licenčnih usposabljanj. Obseg bo odvisen od omejitev, ki izhajajo in novega Zakona o športu in omejenem številu usposabljanj, zato bomo aktivno delovali pri pripravi novih učnih programov, usklajenih z novostmi, kar bo naša prioritetna naloga. Še naprej bomo sodelovali s policijo na preventivnih akcijah. Pozimi in poleti bomo sodelovali s Slovensko vojsko pri izvedbi njihovih otroških taborov na Pokljuki. Sodelovali bomo z ostalimi komisijami v PZS, kakor tudi z zunanjimi organizacijami, ki bi si želele sodelovanja z nami. Poskušali bomo čim prej reševati tekočo problematiko. Udeleževali se bomo vseh zborov VPZS v MDO-jih. Tudi to leto bomo organizirali usklajevanje inštruktorjev in predavateljev. Pripravili bomo tudi nove vsebine licenčnih usposabljanj za naslednje triletno obdobje. Izvedeni bodo tudi sestanki z vodji akcij, kakor tudi analiza akcij. V mesecu septembru bo razširjena seja VK PZS. Franc Gričar, načelnik VK PZS 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 99 OKVIRNI PROGRAM ODBORA ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO ZA LETO 2019 Splošna predstavitev in temeljni namen delovanja Odbora za usposabljanje in preventivo Odbor za usposabljanje in preventivo (OUP) je najvišje strokovno telo Planinske zveze Slovenije in skrbi za enotno doktrino Planinske zveze Slovenije, za uresničevanje skupnih organizacijskih in vsebinskih načel usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva ter za razvojne, svetovalne in strokovne naloge s tega področja. Je nosilec vseh programov usposabljanj znotraj Planinske zveze Slovenije. Osnovna predstavitev delovanja OUP v letu 2019 Načrtovana dejavnost OUP v letu 2019: • Sodelovanje pri pripravi strokovnega posveta Odbora gore in varnost. • Priprava in izdaja zloženk z vzgojno-izobraževalno vsebino. • Sodelovanje s Fakultete za šport. • Spremljanje novosti na področju opreme in materialov za alpinizem in gorništvo, ter o ugotovitvah seznaniti vse nosilce usposabljanj na PZS naletnih usklajevanjih inštruktorjev PZS. • Sodelovanje pri pripravi programov usposabljanj komisij PZS in potrditvi na Akreditacijski komisiji Načrtovana usposabljanja OUP Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev Skupni seminar za inštruktorje PZS Januar, oktober 25 Usklajevalni seminar za inštruktorje PZS September 25 Načrtovane aktivnosti Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Namen Seminar BMU Datum se določi naknadno 5 Izmenjava znanj s strokovnimi kadri tujih planinskih zvez. Načrtovane aktivnosti v tujini - ne načrtujemo Zaključek Odbor za usposabljanje in preventivo si bo prizadeval za dobro in strokovno sodelovanje s komisijami PZS in različnimi zunanjimi inšti-tucijami. Velik pomen in teža pa bosta na preventivni dejavnosti in vzgojno-izobraževalni. Franc Kadiš, vodja OUP PZS OKVIRNI PROGRAM DELA RAZISKOVALNE SKUPINE PZS ZA LETO 2019 RS PZS, ki ima osnovo za delovanje v Statutu PZS, bo delovala v skladu s sprejetim Pravilnikom o delu RS PZS. Z ozirom na številna področja dela, ki si jih je zastavila, bo po potrebi kadrovsko dopolnila krog članov. Povezovala se bo s posameznimi mentorji na fakultetah in jih z ozirom na potrebe PZS animirala za mentorstvo pri diplomskih nalogah. Področja dela, ki bodo predstavljala temelj raziskav: - Mladi in izobraževanje - Psihologija in gorništvo - Medicina in športni trening - Varstvo narave - Varnost in oprema - Planinske koče in poti - Evidentiranje arhivskega gradiva povezanega z gorništvom - Prostovoljno vodništvo in izobraževalni programi - Sodne prakse in nesreče v gorah - Družinsko gorništvo - Mreženje planinskih koč - Planinstvo, gorništvo in alpinizem kot sestavine športno turistične ponudbe - Zgodovina planinstva in alpinizma Izbrane naloge z dobrimi rezultati bo RS posredovala javnosti, medijem in komisijam PZS. V ta namen bo po potrebi izpopolnila merila za ocenjevanje in vrednotenje diplomskih in drugih raziskovalnih del. Organizirala bo okrogle mize in predstavila rezultate določenih raziskav. V primeru uspešne registracije pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS, se bo prijavljala na razpisane projekte, ki bodo usmerjeni na gorniške raziskave: RS PZS se bo povezovala s komisijami PZS, jim predstavila posamezne raziskovalne naloge in na njihovo pobudo sodelovala pri iskanju študentov in mentorjev za določeno raziskavo z gorniško tematiko. Člani RS PZS se bodo udeleževali mednarodnih konferenc, kjer bodo obravnavane teme, povezane s programom dela in teme, ki bodo nadgradile znanje in vedenje o vsebini raziskovalnega dela v slovenskem prostoru. Slavica Tovšak, Vodja RS PZS 100 OKVIRNI PROGRAM DELA ODBORA ZA ZALOŽNIŠTVO IN INFORMIRANJE PZS ZA LETO 2019 Odbor za založništvo in informiranje je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju založništva in planinskih medijev ter usklajuje njihovo delo in programske zasnove. Predviden plan izdaj za leto 2019: - Planinski zemljevidi, dve do tri nove izdaje po RN - Vodnik Slovenske turnokolesarske poti - Najlepši grebeni naših Alp - Humoreske iz planinskega sveta - Družinski vodniki - Planinske koče - Mladinska literatura - Z vlakom in avtobusom v hribe Slavica Tovšak, Vodja OZI PZS OKVIRNI PROGRAM DELA PLANINSKEGA VESTNIKA ZA LETO 2019 Leto 2019 bo 124. let, odkar izhaja Planinski vestnik, obenem pa 119. letnik izhajanja revije. Poslanstvo, vizija in vsebinska zasnova P V bodo tudi v letu 2019 skladni s sodobnimi trendi evropskih oziroma svetovnih planinsko-gorniško-alpinističnih revij. Ciljna publika revije so člani planinskih društev oziroma vsi ljubitelji narave, ki želijo občasno preživeti del prostega časa v gorah ali jih zanima gorski svet. Vsebina bo zasnovana tako, da bodo bralci, naročniki v reviji našli vse tisto, kar v gorah tudi potrebujejo, od nasvetov, zanimivih pogovorov, zabavnega branja, do predlogov in opisov poti. Na ta način Planinski vestnik tudi promovira delovanje Planinske zveze Slovenije in posameznih planinskih društev. Tako kot do zdaj bomo skušali predstaviti čim več planinskih aktualnih tem (tem meseca) in objaviti čim več pogovorov z zanimivimi planinskimi osebnostmi. Bralcem bomo predstavljali pomembne dej avnosti PZS. V čim večji meri bomo upoštevali želje bralcev ankete iz leta 2012 in iz dveh anket PZS izvedenih v letu 2015 ter vseh nadaljnjih anket. Uredništvo si z malimi koraki prizadeva, da bi Vestnik postal bolj znan tudi v tujini. To želimo doseči z intervjuji tujih alpinistov in objavo fotografij znanih tujih fotografov. To delamo zato, ker smo prepričani, da po kakovosti naša revija ne zaostaja za primerljivimi tujimi, pač pa je zadaj zaradi nizke naklade, ki je posledica premajhnega odziva članov planinske organizacije in planinskih društev ter slovenskih kupcev nasploh. V letu 2019 bo Planinski vestnik predvidoma izšel vsak mesec z izjemo avgusta (julija dvojna številka) v sedanjem formatu (A4), vezan z žico, na 80 straneh (julija 100). Vsak mesec bomo izdali prilogo Z nami na pot, ki jo sestavljajo ena do dve reportaži in štiri do osem opisov s priročnimi zemljevidi. Če bodo finančna sredstva ugodna, bi lahko izdali tudi kak krajši vodnik. Uredniška politika: - Imeti vsak mesec temo meseca. - Objavljati kolumne. - Vsak mesec objavljati informacije in predstavitve gorskih skupin, gora, tur, vzponov (4-8 opisov v rubriki Z nami na pot). - Objavljati prispevke o testih opreme. - Objavljati strokovne vsebine s poudarkom na varnosti v gorah in varovanju gorske narave. - Objavljati prispevke s področja zgodovine planinstva in raziskovalne dejavnosti. - Predstavljati ljudi, ki v planinstvu in alpinizmu izstopajo. - Približati revijo mlajšim planincem. - Doseči ravnovesje vsebin (literarni članki, usposabljanje, zgodovina, alpinizem, naravovarstvo, ...). - Poročati z vseh pomembnejših planinskih, gorniških, alpinističnih dogodkov v okviru PZS. Splošni cilji: - Ohraniti oziroma še povečati prisotnost v radijskih in TV medijih, kjer predstavljamo PV, ohraniti oz. povečati prisotnost v drugih medijih in spletnih straneh. - Sodelovanje pri skupnih projektih, ki so zanimivi za planinsko organizacijo. - Promocija delovanja Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. - Izvajanje programskih izhodišč Planinskega vestnika za leto 2018. - Tesnejši stik s komisijami in odbori PZS, iskanje medsebojnih sinergij z drugimi dejavnosti v PZS na področju marketinga in trženja storitev in blaga, uskladitev s CGP, kjer bo to mogoče. - Funkcionalna povezava s Planinsko založbo in kartografijo ter vsemi drugimi izdajateljskimi aktivnostmi PZS. - Izvedba vsaj enega dogodka v organizaciji uredništva. Operativni cilji: - Ohraniti število strani (80). - Redno izdati 11 številk revije (julija dvojna številka). - Organizacija vsaj enega dogodka v organizaciji uredništva PV. - Povečanje števila naročnikov in proste prodaje. - Boljša promocija, oglaševanje, trženje in distribucija. - Promocija in predstavitve planinskih edicij Planinske založbe. - Prenos spletne strani na PZS (pestrejša vsebina, lažje urejanje). - Sodelovanje s PR, s spletno stranjo pri izmenjavi informacij, podatkov in prispevkov. - Povezava programskih rešitev (uredniška aplikacija idr). pmninsm 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 101 - Nadgradnja elektronskega kazala PV. - Prenos obračuna honorarjev na PZS. - Aktivno delo na FB profilu Planinskega vestnika. Uredništvo Planinskega vestnika Vladimir Habjan, odgovorni urednik OKVIRNI PROGRAM DELA ODBORA ZA ČLANSTVO PZS ZA LETO 2019 Odbor za članstvo PZS skrbi za vprašanja v zvezi s članstvom posameznikov v planinski organizaciji, za zavarovanje članov in druge ugodnosti članstva. V okviru pododbora za priznanja rešuje vprašanja glede podeljevanja priznanj PZS in obravnava predloge za podelitev najvišjih priznanj PZS. Odbora za članstvo bo v letu 2019 obravnaval izkušnje z aktualnim članskim zavarovanjem in članarino ter na podlagi ugotovitev pripravil predlog za izboljšave. Reševal bo probleme članstva in odgovarjal na postavljena vprašanja. Spremljal bo delovanje informacijskega sistema Naveza in podajal morebitne pripombe. Pododbor za priznanja bo obravnaval predloge za najvišja priznanja PZS ter predlagal prejemnike teh priznanj. Odbor bo reševal druga članska vprašanja in skrbel za sodelovanje z društvi. Tone Jesenko, vodja OČ PZS OKVIRNI PROGRAMA DELA ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE PZS V LETU 2019 Odbor za pravne zadeve je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge pri pripravi pravnih aktov in se opredeljuje do vseh drugih zadev pravne narave, ki se nanašajo na društva, organe PZS in strokovno službo PZS. Odbor za pravne zadeve bo sodeloval pri pripravi raznih pravnih aktov PZS, pripravljal vzorce raznih aktov za potrebe PZS iz društev in se bo z mnenji, pojasnili ter priporočili odzival na potrebe društev, organov in strokovne službe PZS. Borut Vukovič, vodja OPZ PZS OKVIRNI PROGRAM MEDDRUŠTVENIH ODBOROV PLANINSKIH DRUŠTEV 2019 Na podlagi razprave na seji UO PZS, koordinacijskem sestanku predsednic in predsednikov MDO PD in javne razprave v okviru meddruštvenih odborov planinskih društev v letu 2015, je oblikovana vsebina okvirnega programa dela meddruštvenih odborov planinskih društev, ki bo izhodišče za pripravo konkretnih programov dela za posamezen MDO PD za to obdobje. Slednjega, na osnovi teh izhodišč, s konkretnimi podatki, datumi in nosilci, sprejme vsak MDO PD samostojno, pred veljavnostjo pa mora podati soglasje UO PZS. Okvirni programi dela MDO-jev za leto 2018 temelji na določilih 20. člena Statuta PZS in vsebuje naslednje aktivnosti: • izvedba sestankov MDO-ja vsaj 4 x letno, • izvedba sej predsedstva MDO PD, če je predsedstvo del organiziranosti posameznega MDO PD, • organizacija srečanja planincev MDO PD-ja, spodbujanje društev k obisku dneva slovenskih planincev 2019 - tudi skupen prevoz, • udeležba predsednika ali namestnika MDO PD na sejah UO PZS in ostalih sestankih v okviru planinske organizacije; tudi na seji Skupščine PZS, • udeležba predsednika ali namestnika MDO PD na zborih članov in pomembnejših prireditvah društev ter • finančna pomoč oz. donacija društvom pri razvitju novega prapora, izdaji zbornika ob jubileju ali drugem pomembnem dogodku za napredek in razvoj planinstva, • izvajanje aktivnosti pokrajinskega odbora mladinskih odsekov (planinska šola, srečanje mladih planincev MDO PD, predavanja, skupni izleti in tabori, pl. orientacijska tekmovanja, srečanja mentorjev planinskih skupin ...), • izvajanje aktivnosti odbora za varstvo gorske narave (letna srečanje varuhov gorske narave in gorskih stražarjev MDO PD, usposabljanja za gorske stražarje, naravovarstveni izleti, predavanja, koordinacija in izvedba projektov Alpske konvencije ...), • izvajanje aktivnosti odbora za planinske poti (letno srečanje markacistov PZS MDO PD, tečaji, predavanja - varnost pri delu, načrtovanje večjih skupne akcij obnove poti - odpravljanje posledic naravnih ujm, ...), • izvajanje aktivnosti odbora vodnikov PZS (letna srečanje vodnikov PZS iz MDO, licenčna usposabljanja vodnikov, razna specialna dodatna usposabljanja oz. predavanja ...), • izvajanje aktivnosti odbora za planinske koče (letna srečanje gospodarjev MDO PD, svetovanja - primeri dobre prakse drugih PD, predavanja ...) , • sodelovanje z zamejskimi PD ali PD/regijskimi planinskimi organizacijami v sosednjih državah, • za MDO PD, katerih področje sega do državne meje, spodbujanje društev za obmejno sodelovanje z društvi sosednjih držav ter povezovanje MDO PD z obmejnimi regijskimi planinskimi organizacijami sosednjih držav, • priprava biltena o delu MDO PD ter vključenih društev in/ali koordiniranje ter spodbujanje priprave člankov za objavo v lokalnih in planinskih medijih, • prevzem aplikacije NAVEZA in drugih elektronskih orodij tudi v delo MDO PD-jev, • svetovanje in pomoč društvom ter opozarjanje pri izpolnjevanju obveznosti poročanja PZS in MDO PD (42. člen Statuta PZS ) - tudi ankete, enotni obrazci, podatki za »Planinski kažipot« itd., • spremljanje o usklajenosti novih, spremenjenih ali dopolnjenih temeljnih aktov društev s Statutom PZS (41. člen), • koordiniranje programa uvajanja, svetovanje in mentorstvo društvom, ki se vključujejo v PZS, • redno posodabljanje podatkov na spletnih straneh PZS, kjer je predstavljen posamezen MDO PD, • v okviru možnosti in po predhodnem dogovoru z generalnim sekretarjem PZS, se trudi pridobiti dodatna sponzorska ali donatorska sredstva za izvajanje programov dela MDO PD, • druge naloge po sklepu UO PZS in Skupščine PZS. Bojan Rotovnik, predsednik PZS 102 k točki 12 OBNOVA KOCBEKOVEGA DOMA NA KOROŠICI Aktivnosti v obdobju med 19. in 20. sejo UO PZS Delovna skupina PZS (Miro Eržen, Drago Dretnik, Janko Rabič, Dušan Prašnikar), ki je pri aktivnostih za obnovo pogorelega Kocbekovega doma na Korošici, s strani PZS zadolžena za koordinacijo s PD Celje-Matica oziroma gradbenim odborom tega društva, je informacijo o poteku dosedanjih aktivnosti, tako delovne skupine, kot tudi o delu gradbenega odbora (v obsegu informacij, ki so ji bile o njegovi dejavnosti dostopne), UO PZS poročala na 18. in 19. seji UO. V vmesnem obdobju od zadnje seje UO, se je gradbeni odbor PD Celje-Matica ukvarjal z različnimi aktivnostmi o katerih je poročal tudi predsednik društva. Vsekakor je med njimi najpomembnejša izdelava idejne zasnove nove koče, h kateri je PD Celje - Matica povabilo 3 projektante, v njeno izdelavo pa so se na predlog PZS vključili tudi sodelavci Fakultete za arhitekture. Izmed povabljenih projektantov, sta dva prispevala predloge, od katerih je bila s strani PD Celje-Matica izbrana varianta, predstavljena 8. marca 2018 (predstavitve sta se udeležila tudi predsednik PZS in vodja delovne skupine), medtem ko so bile idejne zasnove, pripravljene s strani Fakultete za arhitekturo, predstavljene 22. marca 2018. Na pobudo vodje delovne skupine je bil 1. marca 2018 v Celju tudi sestanek predsednika PZS in vodja delovne skupine PZS s predsednikom PD Celje - Matica, kjer smo usklajevali poglede na izvedbo projekta in se dogovorili o soudeležbi predstavnikov PZS na predstavitvi prvih idejnih rešitev ter o dodatnih možnostih sofinanciranja gradnje nove koče s strani PZS. V sklopu tega razgovora je bil oblikovan predlog, da se o tem spregovori na 20. seji UO PZS ter oblikuje predlog sklepa za skupščino PZS v aprilu 2018. Predlog povečanega deleža sofinanciranja PZS pri gradnji nove koče Z ozirom na zgoraj navedeno tako PD Celje - Matica kot PZS še ne razpolaga s končno vrednostjo gradnje nove koče, grobe ocene pa, na osnovi predstavitve prve idejne zasnove kažejo, da bo gradnje znašala okoli 560.000 € plus okvirno 150.000 € za strošek helikopterskih prevozov. Vsekakor bo končna vrednost odvisna od izbranega projekta, eventualnih dodatnih zahtev pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in tržne situacije na področju gradbenih storitev. Tako smo v PD Celje - Matica in na PZS enotnega mnenja, da mora novozgrajena koča vsebovati vse elemente sodobne, ekološko in energetsko racionalne planinske koče, ki bo v okviru realnih možnosti obratovala (v vsaj zelo omejenem obsegu) tudi v zimski sezoni. Finančna realizacija takega projekta močno presega zmožnosti PD Celje - Matica kot tudi PZS, zato bo potrebno tesno sodelovanje pri iskanju dodatnih virov za gradnjo. V okviru razpoložljivih tekočih finančnih sredstev PZS smo predvideli sofinanciranje projektne dokumentacije v višini 20.000 €, v sodelovanju s Slovensko vojsko pomoč pri izvedbi helikopterskih prevozov ter pomoč pri ostalih aktivnostih, ki jo sicer lahko vrednotimo in ima svojo vrednost, žal pa se ne odraža neposredno v obliki denarnih sredstev. Gradnja nove koče na Korošici je in mora biti na prvem mestu interes celotne slovenske planinske javnosti, med katero prvenstveno prištevamo člane Planinske zveze Slovenije. Razlogov za to je več. Naštejemo samo najpomembnejše: • Koča se nahaja v visokogorju in na trasi SPP. • Brez koče na tem območju bo planinska in gorniška dejavnost močno omejena in na daljši rok obsojena na nazadovanje, s čimer se bo zmanjšala turistična in razvojna privlačnost celega območja. • Nanašajoč se na prejšnjo alinejo, se bodo planinski tokovi še bolj usmerili na področja, ki so že danes preobremenjena, kar bi imelo negativen vpliv na članstvo v planinskih društvih v širšem zaledju ter na obisk bližnjih koč, ki so nekatere že tako v težavnem upravljavskem in materialnem položaju. Dosedanji razgovori s predstavniki vladnih institucij, ministrstev in ostalih dejavnikov na področju turističnega gospodarstva kažejo na načelno podporo pri urejanju statusa in položaja planinskih koč, ki pa se pri tem tudi konča. Zato moramo planinci s konkretnimi lastnimi aktivnostmi začeti širšo aktivnost med člani planinske organizacije, za materialno podporo gradnji nove koče, kajti samo na tej osnovi lahko pričakujemo širši pozitiven odnos potencialnih sponzorjev, donatorjev in zgoraj naštetih pristojnih. Primer dobre prakse je gradnja Slovenskega planinskega muzeja, kjer so prav prispevki vseh slovenskih planincev omogočili širši pozitiven odnos donatorjev in sponzorjev, ne nazadnje pa tudi lokalne skupnosti in ministrstva za kulturo. Zato predlagamo, da se prispevki članov planinske organizacije za novo planinsko kočo na Korošici, zberejo iz namenskega, dodatno namenjenega deleža članarine. Predlog je obravnaval UO PZS in pri sprejemu sklepa upošteval večino mnenj in stališč, ki so bila podana v okviru MDO PD. Predlog sklepa: Skupščina PZS na predlog UO PZS sprejema, da se članarina PZS za leta 2019 za vse kategorije članstva, razen za P+O, poveča za namenski prispevek v višini 1,00 €. Prispevek ni predmet delitvenega razmerja članarine, kot ga opredeljuje 24. člen Statuta PZS, ampak se nameni za gradnjo novega Kocbekovega doma na Korošici v okviru določil dogovora, ki ga v ta namen skleneta PZS in PD Celje - Matica. S strani PZS je pogoj za sklenitev predhodno soglasje UO PZS k vsebini dogovora. Podpredsednik Predsednik Miro Eržen Bojan Rotovnik OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 103 nP O O B L A S T I L O 1893 Predsednikom društev za zastopanje ZVEZA^^ matičnih društev ni potrebno oddajati pooblastila. ZA UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI ODDATI OB VSTOPU V DVORANO DRUŠTVO, ČLAN PZS POOBLAŠČA _________________t (ime in priimek) DA NA ZASEDANJU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, dne 21. aprila 2018 v Šoštanju, zastopa društvo oz. je delegat društva z glasovalno pravico. MP Predsednik društva (ime in priimek) (podpis) V skladu s Statutom PZS, Skupščino PZS sestavlja po en delegat iz vsakega društva, ki ima en glas za odločanje. Delegat lahko razpravlja in glasuje v skladu s Poslovnikom o delu Skupščine PZS. 104 NAVODILO ZA GLASOVANJE V skladu s 26. členom Statuta PZS (Obvestila PZS, št. 2, junij 2016) Skupščino PZS sestavljajo po en delegat iz vsakega 1893 društva, ki ima za odločanje en glas. PLANINSKA ZVEZA Glasovalne kartone bodo delegati članov PZS prejeli ob predložitvi pooblastila za ugotavljanje sklepčnosti ob vstopu v prostor, kjer bo zasedala Skupščina PZS. 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 105 VP ^ f SPD ~ f 1893 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE DELEGAT (ime in priimek) ČLAN (naziv člana PZS - društvo, klub) PRIJAVLJAM RAZPRAVO K TOČKI DNEVNEGA REDA Točka d. reda (obkroži) Naziv točke dnevnega reda Vsebina za razpravo (navedite vsebino) 1 Izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika Skupščine PZS 5 Razprava in potrditev poročil 6 Predlog sprememb in dopolnitev Statuta PZS 7 Volitve za organe PZS za mandatno obdobje 2018-2022 8 Informacije o zavarovanju ter pravnih nasvetih za zastopnike društev 9 Analiza izvajanja Zakona o planinskih poteh 11 Programske smernice PZS za mandatno obdobje 2018-2022 12 Okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2016 13 Projekt postavitve nove planinske koče na Korošici 14 Razno ODDAJTE PREDSEDNIKU DELOVNEGA PREDSEDSTVA NA ZAČETKU ZASEDANJA SKUPŠČINE PZS PRIJAVA K RAZPRAVI NA SKUPŠČINI PZS, dne 21. aprila 2018 106 DOBRODOŠLI V ŠOŠTANJU, MESTU SVETLOBE! Planinci ljubimo svojo domovino, njene gore, svoj kraj... Tudi Šoštanjčani nismo nič drugačni. Zato smo ponosni in veseli, da lahko letos gostimo v Šoštanju skupščino Planinske zveze Slovenije, da gostimo delegate planinskih društev iz cele Slovenije in da vam ob skupščini in po njej pokažemo kanček tega kar počnemo, kje živimo, kdo smo. Nekaj besed o Šoštanju... Šoštanj leži v zahodnem delu Šaleške doline, na ravnici ob reki Paki. Ravninski del je obdan s predalpskim hribovjem, ki predstavlja zahodno obrobje Šaleške doline. Struga reke Pake se na izteku iz Šoštanja spusti v ozko sotesko Penka, čez katero poteka povezava s sosednjo Savinjsko dolino. Na vzhodnem delu Šoštanja se proti Velenju razprostira Družmirsko jezero, najgloblje jezero v Sloveniji, nastalo zaradi ugrezanja tal nad opuščenimi rovi Premogovnika Velenje. Začetki mesta Šoštanj, segajo na njegovo obrobje, v nekdanjo vas Družmirje, na območju katere so se naselile prve skupine slovenskega naroda, z njimi naj bi prišel tudi knez Tresimir. Še pred njimi so tod živeli staroselci, o čemer pričajo arheološke najdbe na območju Falkovega kloštra. Kasneje se je razvoj prenesel v trg Šoštanj, prve omembe kraja izvirajo iz 12. stoletja. Iz tega časa izhaja grad Šoštanj, ime graščakov de Schönstein se je z gradu preneslo na trg, izoblikovalo se je ime Šoštanj. V srednjem veku je bilo v Šoštanju živahno trško življenje. Živela je trgovska, obrtniška in sejemska dejavnost. K temu sta pripomogli ugodna prometna lega na poti med Koroško in Savinjsko dolino ter že v 14. stoletju pridobljene trške pravice. Konec 19. stoletja se je gospodarski pomen Šoštanja zopet povečal, temu je največ pridala usnjarska industrija družine Vošnjak, ki je v Šoštanju postavila enega največjih tovrstnih obratov v Avstro-ogrski monarhiji. S svojim kakovostnim usnjem so ponesli ime Šoštanja v širni svet. Leta 1911 je Šoštanj pridobil mestne pravice in s tem status mesta, za kar je zaslužen ravno pomen usnjarske industrije in vpliv družine Vošnjak. Dogajanja po drugi svetovni vojni so nato spremenila položaj kraja in tudi videz pokrajine. Po zatonu usnjarstva se je gospodarski razvoj prenesel na proizvodnjo električne energije v Termoelektrarni Šoštanj, na območju Družmirja je nastalo Družmirsko jezero. Danes je Šoštanj sedež občine Šoštanj, ki se razprostira po zahodnem delu Šaleške doline. .in nekaj o planinstvu v teh krajih. Ustanovitvi SPD (Slovenskega planinskega društva) leta 1893 v Ljubljani je hitro sledilo ustanavljanje še ostalih podružnic po vsej Sloveniji. 14. po vrsti je bila tudi Šaleška podružnica SPD v Šoštanju, ki je bila ustanovljena na pobudo Frana Kocbeka, načelnika Savinjske podružnice SPD. Ustanovni shod le-te je bil 5. marca 1904 v hotelu Avstrija (danes Kajuhov dom). V začetku je bila poglavitna naloga podružnice markiranje in oskrbovanje poti na njenem območju. Na občnem zboru leta 1928 so sprejeli tudi sklep o izgradnji planinske koče na Smrekovcu, ki je bila zgrajena in predana svojemu namenu septembra 1933. V tridesetih letih se je v dolini začel kazati tudi interes za alpinistično dejavnost, razmahnil pa se je tudi zimski šport, predvsem smučanje in smučarski skoki. Ob koncu tridesetih let je društvo prirejalo tudi smučarske tečaje na Smrekovcu, ustanovili so fotoamaterski odsek (skrbel je za fotografske posnetke bližnjih hribov in gora, predvsem Smrekovca) in mladinski odsek, prirejali so tudi planinske plese. Živahno delovanje Šaleške podružnice je pretrgala II. svet. vojna. Leta 1941 je okupator razpustil podružnico in ustanovil nemško planinsko društvo,. Koča na Smrekovcu je leta 1941 postala last Štajerske domovinske zveze, 13. avgusta 1942 pa jo je zažgal 1. štajerski bataljon. Po 2. svetovni vojni je leta 1946 društvo ponovno osnoval Franc Hvastja. Ker je bila koča na Smrekovcu požgana, so planinci iz Šoštanja leta 1946 začeli graditi zasilno kočo. Zaradi finančnih težav je društvo gradnjo koče leta 1947 prepustilo PD Črna na Koroškem. S prihodom Andreja Stegnarja v Šoštanj, kjer je prevzel mesto direktorja v Tovarni usnja Šoštanj, je društvo dobilo uspešnega in zagnanega predsednika. Gospodarsko se je društvo popolnoma naslonilo na tovarno usnja, ta je bila tudi glavni vir sredstev za planinski dom na Slemenu, ki je bil odprt septembra 1952. Planinci so se udeleževali zveznih zletov po Jugoslaviji. V tem času so se tudi intenzivno posvetili delu z mladino (izleti, zvezni zlet v Prokletijah, na vodniško izobraževanje so pošiljali mlade). V letu 1959 so stekle tudi priprave za ustanovitev Alpinističnega odseka. Ustanovljen je bil v naslednjem letu. Že leta 1966 pa se je skupaj z odsekom iz Velenja združil v Šaleški alpinistični odsek. V zadnjih 25 letih je društvo ponovno začelo pridobivati na kvaliteti in številu akcij, ki jih izvaja. Tako smo v letu 1994 pripravili proslavo ob 90-letnici planinstva v Šoštanju. Ob tej obletnici je društvo odprlo tudi Trško pot okoli Šoštanja. V letu 1995 je bil ponovno ustanovljen Mladinski odsek. Vodniški odsek vsak mesec izvede vsaj en izlet, markacisti redno obnavljajo več kot 80 km planinskih poti (ob 90-letnici so uredili Trško pot okoli Šoštanja, kasneje še Ravensko planinsko pot, urejena je bila sprehajalna pot na Pusti grad). Društvo skrbi tudi za usposabljanje članov. Tako se trudimo, da pridobivamo nove vodnike, markaciste, mentorje planinskih skupin, mladinske voditelje, varuhe gorske narave in vaditelje orientacije, hkrati pa tudi skrbimo, da že registrirani nadgrajujejo svoje znanje (izpopolnjevanja, razni seminarji). 52 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 107 .. .in še povabilo udeležencem skupščine Planinske zveze Slovenije V preddverju kulturnega doma v Šoštanju bo na dan skupščine na ogled razstava fotografij delovanja PD Šoštanj. Vabimo vas da si jo ogledate. Vse udeležence 15 min. po končani skupščini vabimo na brezplačne vodene oglede Šoštanja, Pred kulturnim domom se bomo razdelili v dve skupini in vsako bo vodil lokalni turistični vodič s pomočjo članov PD Šoštanj. Prva skupina se bo skozi staro mestno jedro podala na ogled Muzeja usnjarstva na Slovenskem, druga pa na ogled Vile Mayer. Ogled posamezne turistične znamenitosti mesta Šoštanj bo trajal okoli 45 min, nato se skupini zamenjata. VILA MAYER (http://vila-mayer.si/) Vila Mayer, je značilen primer meščanske arhitekture poznega historizma. Zgrajena je bila na prehodu 19. v 20. stoletje. Postaviti jo je dal odvetnik dr. Fran Mayer, med svetovnima vojnama dolgoletni šoštanjski župan. Od leta 2002 je lastnica vile Občina Šoštanj, ki je leta 2009 vilo prenovila in v njej vzpostavila stalne zbirke kulturne dediščine, ki so na ogled javnosti: • kiparska zbirka akademskega kiparja Ivana Napotnika, • hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, • del zasebne domoznanske zbirke šoštanjskega zbiratelj a Zvoneta A. Čebula, • izbor likovnih del Napotnikove galerije ter • spominska soba družine Mayer. MUZEJ USNJARSTVA (http://www.muzej-usnjarstva.si/) Zbirka Usnjarstvo v Šoštanju predstavlja razvoj usnjarske obrti v veleindustrijo in pomembno gospodarsko panogo. Predstavitev je razdeljena v kronološki pregled razvoja in 210-letno tradicijo usnjarstva v Šoštanju od leta 1788 do ukinitve tovarne leta 1999. Usnjarski stroji in naprave za predelavo kož v usnje so razstavljeni v zunanjem paviljonu. Časovno segajo v začetek 20. stoletja, v čas razmaha industrializacije na Slovenskem. Predstavitev zajema ogled in prikaz delovanja strojev ter pregled industrijske proizvodnje usnja. 108