VIII. letnik. Poštnina platana v gotovini. Oktober 1926. Štev. 10. Izhaja enkrat na mesec. CENA: za vse leto 25 Din. za pol leta 12’50 Din. Posamezna številka 2 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Komenskega ul. 12. JUGOSLOVANSKI OBRTNIK Izhaja enkrat na mesec. Cene inseratom: Pri enkratni objavi Vi str. 240 D, Va str. 120 D, Vi str. 60 D, Ve str. 40 D, Vi2 str. 20 D. GLASILO „JUGOSL. TRGOVSKE-OBRTNE ZVEZE V LJUBLJANI. Našim volivcem v Zbornico zo trgovino, obrt in industrijo. Ni sicer dosežen uspeh, kakršnega ste pričakovali Vi in vsa Slovenija, toda kljub vsemu je bilo dokazano, da je večina slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijcev glasovala za slovensko gospodarsko listo, zakaj nič manj ko 342 glasov večine ima v trgovskem odseku naša lista in za celih 2100 glasov je v obrtniškem odseku močnejša naša lista od liste SDS. Da pa je ta časten rezultat dosežen, je zasluga Vas zavednih volivcev, ki Vas niso zmotile vse lažnjive fraze in ne sladke vabe nasprotnikov. In zato Vam vsem, ki ste storili svojo dolžnost do gospodarsko zapostavljene Slovenije, naša zahvala. Ko konstatiramo večino naše liste z ozirom na število oddanih glasov, pa moramo še z večjim povdarkom naglasiti, da gre po vsej človeški pravici tudi večina v Zbornici samo naši listi. Ne samo vsled tega, ker je večina trgocev, obrtnikov in industrijcev za našo listo, temveč predvsem zato, ker je bila esdeesarska »zmaga« priborjena z nepoštenimi sredstvi, da ne rečemo s sleparijami. »Poštar iz hiše, naš človek v hišo!«, tako je razglašalo v posebni okrožnici tajništvo' SDS. In čeprav volivni red strogo zabranjuje tako zbiranje glasov in čeprav smo opeto-vano opozarjali oblastva na nekorektno postopanje nekaterih njihovih organov, se je vendar nemoteno nadaljevalo nezakonito izvabljanje glasovnic. Svobodna volja volivcev je bila poteptana in to s pomočjo organov oblasti. Najbolj pa se je to dogodilo v Prekmurju, kjer je menda prva kvalifikacija uradnika, da je pristaš SDS. Celi paketi glasovnic so prihajali iz Prekmurja, ki je s svojimi 3000 glasovnicami odločilo »zmago« SDS. Zakaj z »zmago« SDS, ne pa z zmago trgovskih gremi-jev ali obrtniških organizacij je bil dokončan volivni boj v Zbornico. Takih metod pozna samo SDS, ne pa slovenski trgovec in obrtnik. Konstatirati treba pa tudi to, da je sedaj po volitvah SDS sama vrgla, krinko s sebe. Da je desinteresirana na volitvah, da nastopa samo stanovska lista trgovcev in obrtnikov, tako je lagalo esedeesarsko časopisje pred volitvami. Sedaj po volitvah to časopisje ne pozna več trgovcev in obrtnikov, sedaj je to zmaga SDS, sedaj so samo esdeesarji na njihovi listi. Bodi to izrecno pribito, ker ni več daleč čas, ko Vas bomo klicali v boj in ko< bo časopisje SDS znova skušalo z lažmi preprečiti zmago slovenske gospodarske misli. Ampak te zmage ni mogoče preprečiti, ker je prezdrava njena misel in prejasna nje potreba. Samo odložile, so nepoštene metode SDS njeno zmago za ene volitve, toda zato bo nje zmaga pri prihodnjih volitvah tem sijajnejša. Večina trgovcev in večina obrtnikov je glasovala za našo listo slovenske gospodarske misli in samo tej listi pripada zmaga. Ne priznamo zato z nepoštenimi sredstvi pridobljene zmage in zato pričakujemo, da se te volitve razveljavijo. Čast in hvala Vam, volivci, na izkazanem zaupanju, čast in hvala Vam na delu za zmago slovenske gospodarske misli. Ni bilo. zaman in ne sme prenehati to delo, temveč vsi na delo, da bo prihodnjič zmaga popolna in vrženi ob tla oni, ki so z nepoštenimi sredstvi hoteli oslepariti večino slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijcev za zmago. Ivan Jelačin ml. predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Ivan Ogrin podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Splošni pregled volivnih rezultatov. Volivna komisija je dne 4. t. m. končala skrutinij, nakar so vsi člani podpisali tozadevni zapisnik. Predsednik volivne komisije mora takoj obvestiti vse izvoljene člane zbornice, da se izjavijo, če sprejmejo izvolitev ali ne. Za slučaj, da kak kandidat v teku 14 dni, ko je dobil obvestilo od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ne odgovori, se smatra, da izvoljenega mesta kot zbornični svetnik ne sprejme in pride na njegovo mesto namestnik. Ko poteče rok 14 dni odpošlje predsednik volivne komisije cel akt o volitvah trgovinskemu ministrstvu v potrditev. Spričo nerednosti, ki so se vršile pri volitvah je zelo dvomljivo, če bo trgovinski minister volitve potrdil. Naši člani volivne komisije so namreč spravili v zapisnik različne utemeljene ugovore, ki gredo za tem, da so volitve izpadle nasprotnikom v prilog le, ker so se vršile nepravilnosti. V slučaju, da bi klub ugovorom minister volitve potrdil, bo sam sklical prvo sejo, kateri bo predsedoval najstarejši zbornični svetnik, na kar se voli predsednika in podpredsednike. Izvoljeni so v posameznih odsekih oziroma kategorijah sledeči debelo tiskani kandidati: INDUSTRIJSKI ODSEK. Volivnih upravičencev v vseh štirih kategorijah: 416. ' Pri skupnih kandidatih je število glasov samo enkrat navedeno. I. kategorija. Volivnih upravičencev: 54. Volilo 43. y odstotkih 77.5%. Lista Zveze industrijcev Jelačin - Ogrinova lista Kandidati Kandidati Rihard Skubec 43 Isti Avgust VVesten 39 Avgust Praprotnik 28 Anton Rojina Anton Krejči 40 Isti Namestniki Namesti Josip Gorišek 43 Isti Ing. Klinar 40 Josip Rosenberg 36 Peter Kozina 24 » G. Avgust Praprotnik je bil izvoljen z večino 13 glasov proti našemu kandidatu g. Antonu Rojini. II. kategorija. Volivnih upravičencev: 205. Volilo 176. -V odstotkih 85.8%. Lista Zveze indu. in SDS Jelačin - Ogrinova lista Kandidati Kandidati Dragotin Hribar , Dragotin Hribar S 173 Oskar Dračar 86 Konrad Gologranc 88 Josip Lenarčič Josip Lenarčič 173 Dr. Rad1. Pipuš 85 Geza Hartner 87 Namestniki Namestniki Ing. Milan Šuklje Ing. Milan Šuklje 123 Vinko Kukovec 82 Franc Vehovar 87 Anton Kajfež Anton Kajfež 149 Rupert Pivec 87 Razveljavljenjih: 3. V tej kategoriji je zmagata naša lista. III. kategorija. Volivnih upravičencev: 104. Volilo 89. V odstotkih 85.6%. Lista Zveze indu. in SDS Jelačin - Ogrinova lista Kandidati Kandidati Franc Bonač Franc Bonač 88 Franc Sire 43 Franc Lahovnik 51 Jakob Zadravec 37 Peter Kozina 45 Julij tjlaser Julij Glaser 85 Namestniki Namestniki Zakotnik Ivan 37 Vinko Resman 44 Hinko Pogačnik Hinko Pogačnik 66 Franc Ravnihar Franc Ravnihar 68 Ing. Tomšič 44 Paul Pirich 44 Med Resmanom, Pirichom in ing. Tomšičem se je žrebalo in je izpadel ing. Tomšič. V tej kategoriji je zmagala naša lista. Razveljavljenih: 1. IV. kategorija. Volivnih upravičencev: 53. Volilo 50. V odstotkih 94.5%. Jelačin - Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Ing. Remec 19 Dr. Rekar 30 Dr. Pipuš 17 R. Diehl 30 Franc Hajnrihar 20 Rebek 30 Ing. Dračar 20 Sire Franc 30 Namestniki Namestniki Avsenek Ivan 20 Adolf Ribnikar 29 Diehl R. 17 Zadravec 27 Dr. Božič 18 Lajovic 25 Durjava 16 Viktor Glaser 23 SDS je zmagala z večino 10 glasov. Za oficijelno kandidatno listo Zveze industrijcev ni nihče glasoval v tej kategoriji. TRGOVSKI ODSEK. Volivnih upravičencev vseh štirih kategorij: 9514. Volilo 7062. V odstotkih 74.2%. I. kategorija. Volivnih upravičencev: 337. Volilo 286. V odstotkih 84.7%. Jelačin - Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Josip Verlič 143 Ernst Hieng 143 Rudolf Stermecki 144 K. Elsbacher 143 Jurij Picek 143 Vilko Weixel 142 Vid Murko 143 Anton Cvenkel 143 Namestniki Namestniki Anton Ravhekar 144 Ivan Železnikar 142 Martin Vrabl 144 Anton Umek 142 Franc Lipej 144 Franc Gulda 142 Anton Fazarinc 144 Franc Tivadar 142 Vsi naši namestniki in kandidat Stermeckt so izvoljeni. Med kandidati naše liste Verličem, Fickom in Murkom ter med kandidati SDS Hiengom, Elsbacherjem in Cvenklom je odloči] žreb in so bili vsi trije zadnji'izžrebani. II. kategorija. Volivnih upravičencev: 1229. Volilo 1055. V odstotkih. 85.8%., ■ ?: K. -»•'; ■ v, ■ ' • • ~1 • j,*- : Jelačin,- Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Lovro Bruderman 450 Ludvik Brumen 583 Vencesl. Breznik 450 Lovro Petovar 584 Ivan Grosek 451 Josip J. Kavčič 584 Franc Pečuh 449 Anton Adamič 585 Namestniki Namestniki Franc Škafar 448 Ivan Ravnihar 585 Josip Gagel 450 Franc Pogačnik 585 Maks Vale 450 J. Kostanjšek 584 Franc Cajnko 449 Leop. Fursager 584 Jožef Gašpar 1 SDS je zmagala z večino 135 glasov. III. kategorija. Volivnih upravičencev ■: 1305. Volilo 1060. V odstotkih 81.2%. Jelačin - Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Stanko Lenarčič 500 Ivan Gregorc 541 Florijan Gajšek 500 Ferdo Pintar 541 Avgust Čadež 500 Fran Zebal 541 Edvard Kukec 500 Janko Klun 541 Namestniki Namestniki Matija Rom 500 Josip Ivančič 541 Krištof Španiček 500 Srečko Kranjc 541 Marko Kardinar 500 Anton de Glerija 541 Rudolf Kovačič 500 Peter Mravljak 541 Neveljavnih: 19. SDS je zmagala z večino 41 glasov. IV. kategorija. Volivnih upravičencev: 6643. Volilo 4661. V odstotkih 71.3%. Jelačin - Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Ivan Jelačin 2583 Alojzij Mohorič 2070 Anton Stergar 2583 Edvard Kastelic 2070 Franc Korošec 2583 Fran Korošec 2070 Janko Tavčar 2583 Ivan Snoj 2070 Namestniki Namestniki Josip Peteline 2583 Anton Sila 2070 Josip Lavtižar 2583 Fran Mikolič 2070 D. Tombah 2583 Franc Kolenc 2070 Maks Turnšek 2583 Ivan Kos 2070 V tej kategoriji je do sedaj znano le to, da je dobila tu Jeločin-Ogrinova lista 2583 glasov, nasprotna SDS lista pa okrog 500 glasov manj. V trgovskem odseku je glasovalo za listo Jelačin-Ogrin približno 3677, za listo SDS pa 3242 trgovcev. OBRTNIŠKI ODSEK. Volivnih upravičencev: 23.027. Volilo 16.602. V odst. 71.6%. 1. kategorija. Volivnih upravičencev: 862. Volilo 704. V odstotkih 81.7%. Jelačin - Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Josip Hafner 341 Eng. Franchetti 360 Ivan Lančič 341 Mihael Vahtar 360 Ivan Rojina 341 Plečnik J. 240 Avgust Pen 341 Bizjak Ivan 360 1 Namestniki Namestniki Fran Zavodnik 340 Ivan Kersnič 360 Anton Lekše 340 Fran Spes 360 Ign. Linigoj 340 Josip Holy 360 Ivan Srobot 340 Franc Dolžan 360 Kandidat Fran Grom: 80. Razveljavljenih : 3. SDS je zmagala z večino 19 glasov. II. kategorija. Volivnih upravičencev: 1072. Volilo 813. V odstotkih 75.7%. Jelačin - Ogrinova lista Lista SDS Kandidati1 Kandidati1 Jernej Ložar 378 Žurman Ivan 417 Blaž Zupanc 379 Kavčič Fran 417 Val. Sprušina 379 Horvat Janko 416 Karol Stupan 380 Ogrič Filip 417 Namestniki Namestniki Anton Bulc 379 Rozman Ivan 416 Jurij Moser 378 Turk Josip 416 Peter Zadravec 379 Rozman Alojz 416 Fran Breznik 379 Kuhar Rudolf 416 Razveljavljenih: 16. SDS je zmagala z večino 37 glasov. III. kategorija. Volivnih upravičencev: 2987. Volilo 2212. V odstotkih 74.8%. Jelačin - Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Ivan Ogrin 1071 J. Ambrožič 1079 Anton Lipovšek 1076 Martin Kolšek 1083 Štefan Sukič 1072 Ivan Bernik 1083 Ivan Polak 1072 Josip Berlič 1083 Namestniki Namestniki Franc Pust 1076 Turšič Leopold 1083 Ivan Černe 1076 Hamelina Karel 1083 Hans Schuller 1076 Anžič Franc 1083 Jakob Jaš 1076 Čoh Stjepan 1083 SDS je zmagala z večino 3—12 glasov. IV. kategorija. Volivnih upravičencev 18.106. Volilo 12.873. V odstot. 71.1%. Jelačin - Ogrinova lista Lista SDS Kandidati Kandidati Vrečar Janez 7520 #Uubička Adolf 4218 Hohnjec Miloš 7515 Rebek Josilp 5348 Babnik Jakob 7514 Nerat Franc 5344 Korajža Franc 7520 Rozin Miloš 5343 Namestniki Namestniki Litrop Štefan 7516 Podhraški Karel 5346 Toporiš Joško 7513 Rožič Štefan 5343 Benegalija Ant. 7514 Kolar Josip 5343 Simonič Vinko 7525 Štefe Anton 5347 Kandidat SDS Josip Klubička je dobil 1133 glasov. V tej kategoriji je naša lista zmagala z večino 2177 glasov. Za Jelačin-Ogrinovo listo je glasovalo 9371 obrtnikov in za listo SDS pa 7204. VSE ZAMUDNIKE, KI ŠE NISO PORAVNALI NAROČNINE ZA L. 1926, PROSIMO TEM POTOM ZADNJIKRAT, DA ČIMPREJE NAKAŽEJO PO PRILOŽENI POLOŽNICI NAROČNINO ZA L. 1926, KER SE LIST VZDRŽUJE SAMO IZ NAROČNINE. UPRAVA LISTA. Obrtna banka. Kakor sporočajo iz Beograda je minister za trgovina iii industrijo g. dr. Krajač podpisal uredbo o ustanovitvi obrtne banke. Ta banka bo Smela sedež v Beogradu z eno samo podružnico v Zagrebu. V Ljubljani, kakor v Mariboru podružnic ne bo, vsaj za enkrat ne, dasi je v zakonu previdena ustanovitev take podružnice ko bo dokazana potreba. Malo čudno se sliši ta zadnja določba, ko vendar mora biti vsakemu jasno, da je nujnost za tak zavod podana in da je velika škoda za obrtni stan, da že sedaj nismo imeli obrtne banke. Splošno je znano, da je Slovenija izmed vseh pokrajin kraljevine SHS najbolj industrializirana. Ker je glavni pogoj za razvoj industrije dobra obrt, ki vzgaja strokovno izšolane delavne moči, je že samo iz tega ozira velike važnosti, da se obrt v Sloveniji povzdigne do popolnosti in vsled tega je tudi podana potreba po obrtni banki. Slovensko obrt tlačijo in more danes visoke obresti, ki jih mora obrtnik plačevati za izposojeni kapital. Malo je danes obrtnikov v Sloveniji, ki bi delali z lastnim kapitalom in še ti se gibljejo v majhnem delokrogu, ker jim preslabo finančno stanje zabranjuje večji razmah. Drobtine, ki jih je dala vlada obrtnemu stanu v Sloveniji v obliki kreditov pri. Narodni banki, so take malenkostne, da skoro ne morejo priti v poštev, ker je celokupna svota za celo Slovenijo tako majhna, da ne doseza višine enega samega kredita beograjskega obrtnika. Vsled tako slabo urejenega kreditnega vprašanja so Slovenci stavili vse nade na obrtno banko, ker so opravičeno pričakovali, da jim bo ustanovitev takega zavoda prinesla razne olajšave. Toda tudi to pot kakor že večkrat so slovenski obrtniki razočarani. Praksa, ki jo zasledujemo že vsa leta odkar smo v zedinjeni državi, nas uči slovenske obrtnike, ua od obrtne banke v Beogradu oziroma od podružnice v Zagrebu ni mnogo ali skoro nič pričakovati, čeprav je ravno v Sloveni j obrt najbolj sposobna za razvoj. Kako naj se slovenska obrt razvija pri takih razmerah, ko bodo beograjski oziroma zagrebški obrtniki odločali o podeljevanju obrtnega kredita za Slovenijo, je naravnost uganka. Kakor smo že omenili .je z zakonom o obrtni banki zagotovljena podružnica v Ljubljani, ko bo dokazana potreba ali bolje rečeno, če bo zadostno število delnic podpisalo naše obrtništvo. V kratkem se bodo pravila obenem z vabilom na podpis delnic razposlala med obrtništvo in od odziva obrtništva samega je odvisno, kedaj se' bode pričelo z poslovanjem kolikor hitrejše in kolikor v večjem številu se bodo delnice podpisovale. Kdor zmore naj podpiše vsaj nekaj delnic, da ne bode končno opažati' vse druge pokrajine pri udeležbi samo Slovenije ne, ki je že tako krvavo potrebna finančne, pomoči. Pri podpisovanju delnic naj ima slovensko1 obrtništvo pred očmi to, da kdor nič ne posodi tudi nič tirjati ne more. Predlog ministra trgovine in industrije za omiljen je krize. Minister trgovine in industrije g. dr. Krajač je nedavno poročal v ministrskem svetu o svojem gospodarskem načrtu, v katerem je predvideval predvsem red in natančnost v poslovanju pri državnih gospodarskih ustanovah. Ker je s svojimi predlogi zadel v živo proti korupciji, je vse skočilo po koncu in začelo smešiti posamezne točke gospodarskega načrta za to, da bi s tem v javnosti onemogočili odločne korake ministra dr. Krajača, ki je hotel preprečiti, da bi razni gospodje poleg svoje mastne mesečne plače prejemali kot upravni svetniki državnih podjetij še malenkosten honorar letnih 300.000 do 400.000 dinarjev. Predlogi ministra dr. Krajača so: 1. Spričo pomanjkanja gotovine je potrebno, da vse denarne kazni, izrečene v vsej državi, odpišejo in oprostijo, a v pogledu novih se naj izvrši izenačenje, da se ne bo v enem kraju države globilo s 100 dinarji, kar se v drugem kaznuje samo s par dinarji. Sploh pa naj se namesto glob v bodoče odrejajo kratki zapori, osobito kadar ni poljskega dela. 2. Vse zaporne kazni za vse policijske prestopke se imajo izvrševati samo kadar seljaštvo ni zaposleno z gospodarskimi produktivnimi deli. 3. Izvrši naj se amnestija dosedanjih političnih in tiskovnih kazni, zlasti v Dalmaciji in na flrvatskem za vse, kar izvira iz bivše borbe. 4. Definitivno je treba finalizirati agrarne reforme. 5. Vsako ministrstvo naj po lastni uvidevnost« izdela svoj kratek gospodarski program ukrepov za daljšo vrsto let. 6. Onemogoči naj se, da bi se okrog državnih ali od države privilegiranih podjetij in institucij formirali privilegirani krogi katerekoli vrste. Nobeni uradnik .ali član upravnega ali nadzornega odbora državnega ali od države privilegiranega podjetja ne more biti) istočasno uradnik ali honoriran član kateregakoli drugega podjetja v državi. Sorodniki ne morejo biti istočasno v takih podjetjih. Uradniki od teh podjetij ne smejo prejemati ugodnosti ali posojil. Tantijeme naj se znižajo na minimum. 8. Splošno naj se reši vprašanje, ali smejo uradniki sodelovati v podjetjih, kjer je interesirana država, glede na izkušnje, da so domala vsa državna ali poldržavna podjetja, pri katerih so sodelovali uradniki, propadla ali so popolnoma pasivna. 9. Iz proračunskih sredstev naj se uvede industrijski kataster v ministrstvu za trgovino in industrijo, da se bodo na ta način lahko pri vsakem podjetju vselej kontrolirali produktivni stroški, kapaciteta podjetja in možnost njegove transformacije za eventualne vojne cilje. 10. Onemogočijo se dumping-ponudbe in dobave. 11. Za borbo proti razkošju naj služi: a) podpiranje po-kretov v to svrho; b) obdavčenje luksuza; c) zahtevek, da državni uradniki in uradnice ne smejo uganjati luksuza, ker sicer izgubijo službo. Vse svoje potrebe morajo kriti z domačo produkcijo; d) potom šole in cerkve naj se vpliva na najširše sloje naroda v pravcu proti luksuzu vobče, a posebej pri ženskah, proti šminkanju lica, ustnic itd. Vsekakor se to mora zabraniti uradnicam za časa uradnih ur; e) zabrani se ženskam, nameščenim v državni službi, prihajati v pisarne v luksuznih toaletah in čevljih; f) za potne liste v inozemstvo, posebno za potovanja v inozemska kopališča ali radi zabave, je treba določiti visoke pristojbine odnosno vobče onemogočiti izdajanje potnih listov za inozemstvo; g) državnim uradom je treba zabraniti, da bi pogodovali poedince, ki uvažajo luksuzno blago; h) z vsemi razpoložljivimi močmi je treba delovati na tem, da se prepreči vsako razkošno trošenje, posebno popivanje in kuhanje kave in čaja v ministrstvih. 12. a) Vsi državni' uradi, dvor ter vse javne institucije in korporacije morajo kriti svoje potrebe izključno z domačo produkcijo; b) v to svrho se provedejo ukrepi, da ne bodo cene domačih produktov ekonomsko nemotivirano porasle. Vsak prestopek se bo najstrožje kaznoval; c) ta zaščita se ima provesti tudi na domače pomorsko in rečno brodarstvo. 13. Nad pravosodjem je treba uvesti kontrolo ter odpustiti vse one, ki vobče ne delajo ali pa pomanjkljivo ali pa ne postopajo napram svojim državljanom z enako mero. 14. Iste mere je treba uvesti v administraciji. 15. Reviziji in kontroli je treba podvreči vse komisije v državi in v inozemstvu ter odpozvati, skrajšati ali onemogočiti vse one komisije, ki niso neobhodno potrebne. 16. Regulirati je treba postopanje z državnimi nabavami, da se bodo onemogočile dosedanje zlorabe. Izključiti se morajo vse državne delavnice v lastni režiji, razen neobhodno potrebnih, ki jih določi ministrski svet. 17. Voditi je treba predhodna proučavanja za reformo poslovnika v Narodni skupščini, da se omogoči hitrejše poslovanje, manjša izguba časa in strokovno razpravljanje vsakega posameznega predmeta v parlamentu, a istotako tudi v odborih. 18. Preprečiti je treba vsako izkoriščanje države z ugodnostmi v imenu rodbinskih, prijateljskih itd. zvez. 19. Preprečiti je treba, da administracija ne bo stavljala državnega stroja pred nepopravljiv fajt accompli. 20. Onemogočiti je treba uradnikom, da bi za časa zakonitega odmora ali zaprošenega dopusta poleg plače prejemali še kakršnekoli dnevnice. 21. Odpuščati je treba uradništvo, ki se pregreši zoper korektno poslovanje, posebno pri denarni manipulaciji 22. Provesti je treba reformo državnega, monopola in kontrolo njegove politike. 23. Predpisani uradni čas se more najstrožje držati, ne glede na kako domačo svečanost. 24. Ekonomi državnih uradov in podjetij morajo absol-virati poseben tečaj, kako manipulirati z državno imovino, kako štediti, voditi knjige itd. 25. Sedanji dovoljeni proračun se sme izkoristiti samo do 90 odstotkov. 26. Vsi luksuzni izdatki ter vsii reprezentativni izdatki se morajo izključiti že iz sedanjega proračuna. 27. Favorizirati se morajo izdatki za produktivne svrhe. 28. Strokovno šolstvo se mora takoj podrediti kompetenci ministrstva za trgovino in industrijo. 29. Treba je stremiti za tem, da se sklenejo carinske zveze z balkanskimi državami. 30. Ako se pojavi med prebivalstvom glad, n. pr. v Hercegovini, je treba pomagati z denarjem iz državnega proračuna. 31. Od strani merodajnih ministrstev kakor tudi od strani ministrskega predsedstva je treba uvesti komisijo strokovnjakov, ki bodo kontrolirali provajanje vseh teh odredb ter bodo pooblaščeni, da provedejo vse sankcije. Obrestna mara« Naši denarni zavodi so pred letom dni znižali obrestno mero in sicer za vlagatelje kar trikrat zaporedoma, tako da smo se precej približali predvojnim razmeram. Tako so to znižanje uložniki precej občutili, medtem ko upniki denarnah zavodov skoro niso opazili, da se jim je kredit pocenil, ker so poleg številčno znižanih obrestii zaračunali še razni prispevki v taki meri, d/a je konicem koncev bil upnik na istem kot pred takozvanim znižanjem obrestne mere. Dogodijo se še slučaji, ko znaša obrestna mera z vsemi prispevki in pribitki do 20 odstotkov. Ker je od nizke obrestne mere odvisno vse obrtno im trgovsko gibanje in je s tem v zvezi tudi pocenitev posameznih izdelkov, je nujno potrebno, da se d‘a novega razmaha pridobitnim krogom s tem, da se obrestna mera zniža in sicer ne samo od vlog temveč predvsem pri posojilih. Glavni’ vzrok dobre ali slabe l^njunkture v obrtnih in trgovskih krogih je vedno iskati v stavbenem gibanju. Ako se veliko ziida v pokrajini in s tem denar preide iz denarnih zavodov med razne stanove, potem je življenje živahno in splošno se opaža močno premikanje delavnih stil. Ako pa denar leži v denarnih zavodih in se ne investira potem vlada mrtvilo v dotičnem kraju vzfi‘c obilici denarja. Zaradi tega je silno važna obrestna mera prt stavbenem kreditu. Satvbena podjetnost dandanes skoro počiva in bo še počivala nadalje, ako bo hišna renta stala globoko pod iizmero obresti, ki se plačujejo za vloženi denar. Pred vojno je znašala hišna renta vzlic visokemu obdavčenju 3 do 5 odstotkov nasproti obresti' naloženega denarj'a pa so znašale 4 do 5 in pol odstotkov. Danes pa nova hiša v Ljubljani ne more nositi čistega preko: 2 odstotka, a dena,r se naloži od 5 do 7 odstotkov. Stavbena podjetnost kakor celokupno obrtništvo in trgovstvo je zelo interesirana na tem, d'a se poceni stavbeni kredit in tako oživi skoro zamrlo stavbeno gibanje. Upamo, da bo maš minister za trgovino in industrijo kakor tudi finančni minister zavzel korake za znižanje obrestne meire, ker imata vpliv pri Narodni1 bankin poštni hranilnici in hipotekarni banki. Odgovorni urednik Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno Srečko Magolič v Ljubjlani.