V.b.b. Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XII. Celovec, petek, 20. december 1957 Štev. 51 (816) Medsebojno spoznavanje in razumevanje vodi do strpnega sožitja obeh narodov in s tem do pomiritve v deželi Zavedajmo se naloge, ki jo ima Koroška;: biti namreč most in posrednik med deželami in narodi. To bo mogoče le takrat, če bo na Koroškem vladal mir, ki pa ga bomo dosegli šele potem, ko se bosta razumela oba naroda v deželi. Tei besede je spregovoril deželni glavar Wadenig v deželnem zboru, ko je le-ta med proračunsko razpravo v specialni debati obravnaval področje šolstva in kulture. Ob tej priložnosti so. zastopniki vseh strank zavzeli stališče tudi do manjšinskega šolstva na Koroškem in so; zlasti s strani OVP in FPO slavili kot »edino in najbolj demokratično« obliko reševanja tega vprašanja tako imenovano načelo priznanja, ki bi ga bilo treba izvesti v obliki novega plebiscita ali ljudskega glasovanja: Koroški Slovenci smo že neštetokrat povedali, kako si predstavljamo pravično rešitev manjšinskega vprašanja na. Koroškem, ki bi končno. privedla do splošno potrebne pomiritve v deželi. Izrazili pa smo tudi svoje mnenje o načelu priznanja ter o »demokratičnosti« novega glasovanja, ki v danih razmerah ne bi pomenilo nič drugega kot pa uradno sankcioniranje vsestranskega zapostavljanja koroških Slovencev za časa prve republike in zlasti \ dobi nacističnega nasilja. Odnos države do narodne manjšine V zadnjih desetletjih namreč ni bil tako širokogruden in pravičen, kakor bi to danes radi dokazovali zagovorniki »demokratičnega« reševanja manjšinskih problemov. To potrjujejo tudi rezultati uradnih ljudskih štetij (tukaj se ne oziramo na objektivnost njih izvedbe!), ki so se od desetletja do desetletja močno spreminjali, pa vedno le v škodo slovenskega življa. Če je na dvojezičnem ozemlju še leta 1910 napovedalo pri ljudskem, štetju 69,18 °/o prebivalstva slovenščino kot občevalni jezik in se je pri plebiscitu leta 1920 (kljub številnim nekorektnostim, ki prikazujejo' ta plebiscit v sila dvomljivi luči) še 41 °/o volivcev izreklo za slovensko stvar, potem se moramo pač vprašati, kako je mogoče, da nas je danes baje le še nekaj odstotkov. Iz tega izhaja, da se je moralo v teh štirih desetletjih dogajati nekaj, kar ni mogoče smatrati za demokratično in pravično. Zato tudi ne gre, da bi danes reševali ta vprašanja s formalnim aiktom glasovanja, kajti pogoji za izvedbo tega so enostransko krivični, saj so' bili ustvarjeni z načrtno in nasilno germanizacijo. Če pa kljub temu smatrajo' glasovanje in načelo priznanja za. »edinoi in najbolj demokratično« rešitev, potem s tem le priznajo, da jim v resnici ne gre za demokratično., še manj pa za pravično ureditev manjšinskega vprašanja, marveč le za rešitev v smislu politike sile in s stališča večine. Ne čudimo se, da sta bila med tistimi, ki so se najbolj ogrevali za tak način, reševanja, velikovški dr. Mayrho.fer in vin-dišarski dr. Einspieler, saj je splošno znano., da je dobivala gonja proti dvojezičnemu šolstvu in, proti slovenskemu prebivalstvu vedno noVe vzpodbude prav iz takih krogov. Dr. Mayrhoferju sicer priznamo, da; bi bila1 rešitev manjšinskega problema na Koroškem mnogo lažja, če bi se Slovenci že na. zunaj razlikovali od svojih nemško govorečih sodeželanov (kakor je to ugotavljal za razmere na Južnem Tirolskem!), če bi na primer imeli črno kožno barvo. Pač pa; bi potem obstojala nevarnost, da bi tudi marsikateri vin-dišar zaman umival svoj ne povsem čisti obraz, dočim bi se v' koroških šolah po dosedanjih izkušnjah le preveč pogosto ponavljale tragedije, podobne ameriškemu Little Rocku! Ko je deželni glavar v deželnem zboru opozarjal na veliki napredek In pomembne vlogo slovanskih narodov v svetu, je s tem poudaril tudi koristnost znanja slovenskega jezika. Temu se v polni meri pridružujemo in naglašamo., da je ta koristnost še posebno velika pri nas na Koroškem, ko živimo, poleg nemško, govorečih podeželanov tudi Korošci slovenske narodnosti. Na tem ozemlju je. nujna potreba, da tako eni kot drugi obvladamo Po obsežnih pripravah se je ta ponedeljek začela v Parizu konferenca; najvišjih predstavnikov držav-članic Atlantskega pakta, ki je potekala v vzdušju, ki mu je vtisnila viden pečat Sovjetska zveza ne le s svojimi uspehi na področju raket in umetnih satelitov, marveč tudi s pomembno politično potezo v obliki obsežne note, poslane vsem: članicam Združenih narodov. V tej noti je sovjetska vlada opozorila na nevarnost, ki bi joi pomenila nadaljnje tekmovanje v oboroževanju, zato predlaga Vrsto potrebnih ukrepov, s katerimi bi dosegli mirno- sožitje med zahodnimi in, vzhodnimi državami. Potek pariška konference kaže., da so ti ukrepi sovjetske vlade bistveno vplivali tudi na posvetovanje državnikov Zahoda, posebno, pa se to odraža v njihovih skle- oba jezika, ker le tako bomo lahko v miru in prijateljstvu živeli eden poleg drugega kot enakopravni med enakopravnimi. Zato tudi ni mogoče, da bi reševali problem koroškega šolstva v smislu Hitlerjeve parole: »Vsak, ki govori dva jezika, je izdajalec!«, marveč je treba to vprašanje reševati in rešiti ob obojestranski dobri volji in pripravljenosti na ureditev, ki bo zagotavljala medsebojno spoznavanje in spoštovanje. Najboljša pot do tega lepega cilja pa. je v naših razmerah ravno dvojezična šola, v kateri se mlada generacija v skupnem pouku vzgaja za poznejše skupno življenje v skupni domovini! pih, ki pomenijo, za Ameriko precejšnje razočaranje,. V glavnem je šlo na tem, sestanku za, to, da bi si Amerika zagotovila v državah Zahodne Evrope svoja raketna oporišča in skladišča atomskega orožja, vendar izgleda, da pri teh svojih načrtih ni dosegla zaželjenega uspeha. Sporazum, ki so ga končno dosegli, namreč ne predvideva generalne namestitve takih oporišč, marveč bodo potrebni še posebni sporazumi za vsako državo posebej in se bodo. v ta namen sestali vojaški predstavniki marca 1958. Brez dvoma je zagotovitev, da so s.i zahodne države glede raket in atomskega orožja edine, le optičnega značaja in v prvi vrsti namenjena za; lastno pomiritev, kaijti nesoglasja med članicami NATO, ki so. se pojavila tudi na tem sestanku, niso tako malen kostna, kot skušajo ta prikazovati v zahodnem tisku. O tem govorijo, tudi prizadevanja ameriškega predsednika Eisen-hcwerja, ki je moral svoje prijatelje izrecno rotiti, da mora zahodni svet nadalje krepiti svoje, moči, ter jih opozarjati na nekatere »zgrešene načine in gledišča«. Mnogi predstavniki so se na, konferenci izrekli proti obveznim sporazumom gledie raketnih oporišč in atomskih zalog, ker smatrajo za potrebno poprej proučiti namene sovjetske vlade. Zato so v glavnem sklenili, da bodo dalje krepili Vojaško moč NATO, hkrati pa neodvisno od tega skušali najti zbližanje s sovjetskim stališčem. V tej zvezi je bilo tudi govora o možnostih pogajanj med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Zasedanje glavne skupščine OZN zaključeno 0 razorožitvi bo treba še nadaljnjih razprav Konec preteklega tedna je zaključila Glavna skupščina OZN v New Yorku svoje XII. zasedanje., ki je imelo na dnevnem redu med! drugim vprašanje razorožitve, alžirski problem, Zahodno. NoVoi Gvinejo, Ciper in turško-sirski spor. Zasedanje je trajalo od 17. septembra. Glede razorožitve niso dosegli dokončnih rezultatov, marveč so prišli do prepričanja, rla bo treba to vprašanje še nadalje reševati. V vprašanju Alžira je Glavna skupščina sprejela resolucijo., ki izra-ža željo, da, se prizadete države začnejo pogajati glede prenehanja sovražnosti. Rešitev naij bi našli tako, ki bi bila v skladu z načeli Ustanovne listine (TZN. O vprašanju Cipra in Nove Gvineje zaradi protiglasovanj niso sprejeli nikake resolucije, kar je predvsem na Cipru izzvalo ogorčene proteste in povečanje dejavnosti osvobodilnega gibanja organizacije EOKA. Na tem zasedanju pa je bil sprejet pomemben. sklep o ustanovitvi komisij za pomoč slabo raz,vitim deželam ter sklep o nadaljnji pomoči palestinskim beguncem. Skrbniški svet je sklenil, da bo. prihodnje leto osvobodil Togo skrbništva OZN, pravni odbor pa je do leta 1960 odložil sprejetje definicije o agresiji. Generalni sekretar OZN Harmnarskjold je v zvezi z zaključenim zasedanjem dejal, da. je potrebna še najrazličnejša diplomacija, da bi utrli pot novim naporom v svetovni organizaciji za izhod iz slepe ulice, v katero je zašla razorožitev. Dalje je še dejal, da smo. morda stopali v obdobje normalne diplomacije v pripravljanju vsega, kar bi se lahko zgodilo v okviru ZN. Švica bi spet posredovala med Vzhodom in Zahodom Švica,, ki se je mnogokrat izkazala kot uspešen posrednik med dvema nasprotnima taboroma, je. tudi zdaj izrazila svojo pripravljenost, da bi se trudila za sklicanje konference med Vzhodom in Zahodom. Pač pa V švicarskih vladnih krogih poudarjajo., daj bi prišlo tako posredovanje v poštev le takrat, če- hi bile vse povabljene države pripravljene, da se povabilu tudi odzovejo. Povod za sedanjo, pripravljenost Švice je. dala sovjetska vlada v svoji noti, ki jo je — kakor Vsem. državam-članicam OZN poslala tudi vladi v Bernu. V tej poslanici je namreč predlagala Sovjetska zve-zd Švico za posredovalca, ki bi se trudil za sklicanje vzhodPo-zahodne konference ža ohranitev svetovnega miru. Šolski in pravni pododbor parlamenta se bavita tudi z našim stališčem Kakor smo poročali že v zadnji številki, je bilo. v petek, dne 13. t. m. pod predsedstvom državne poslanke Lole Solar zasedanje šolskega In pravnega parlamentarnega pododbora vladnih strank v parlamentu. Na to zasedanje sta bila v smislu obljube vicekancierja dr. Pittermanna z dne 18. novembra 1957 vabljena tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev, ki sta tam tolmačila stališče koroških Slovencev k vladnim osnutkom manjšinskega šolskega zakona in zakona o uporabi slovenskega jezika kot dodatnega uradnega jezika na sodiščih. Razgovor je bil v mnogih pogledih koristen in je seznanil člane odborov z našimi pogledi in predvsem z argumenti za. naše stališče. Ker se je pokazalo, da težke problematike ni mogoče rešiti z enim samim razgovorom, je bilo sporazumno sklenjeno, da osrednji organizaciji koroških Slovencev pošljeta člmprej svoje stališče in utemeljitve pismeno, predsedniku parlamenta g. dr. Feliksu Hurdesu, na kar se bodo razgovori nadaljevali. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je v to. svrho sklicala za to nedeljo skupno sejo Nadzornega in Upravnega odbora, na kateri bodo temeljito razpravljali o predmetnih vprašanjih. Dvomljiv uspeh NATO-konference v Parizu Deželni proračun za leto 1958 Ta ponedeljek je koroški deželni zbor začel razpravo o deželnem proračunu za leto 1958, katerega je poprej soglasno sprejel in potrdil finančni pododbor. Kakor v državnem merilu, tako je tudi deželni proračun razdeljen na tri dele: redni proračun, ki predvideva dohodke in izdatke V višini 416,505.900 šilingov, izredni proračun z izdatki 20,350.000 šilingov ter eventualni proračun v znesku 15,093.800 šilingov. Kakor že rečeno, je redni proračun za prihodnje leto izravnan (to se po letu 1945 doslej še ni zgodilo!), sredstva za izredni proračun si boi dežela oskrbela s posojili, eventualni proračun pa je predviden le za primer, da bi bili dohodki v rednem proračunu Višji, kot so jih predvideli. Iz proračunske razprave je razvidno, da se je gospodarski odnosno finančni položaj Koroške tekom letošnjega leta bistveno izboljšal in so zaradi tega lahko zvišali posamezne postavke za prihodnje leto. Posebno so bile pri tem upoštevane postavke zal gradnjoi stanovanj, cest in poti, za elektrifikacijo ter za kulturne potrebe. Med generalna debato so do proraču- Nova radijska družba ustanovljena Pretekli teden je bila na Dunaju po težkih porodnih bolečinah končnoi ustanovljena nova Avstrijska radijska družba z o. j., katere generalni direktor je postal dr. Cejka. V svojem nagovoru jel dr. Cej-ka izjavil, da bo nova družba stremela za tem, da bo radijski program čim bolj pester, da ga bodo ljudje radi poslušali. Na svoj račun pa bodo prav tako prišle tudi deželne radijske postaje, samo da bo njihov lokalni program nekoliko* skrajšan. V zvezi z ustanovitvijo nove radijske družbe pa sol se pojavili tudi že glasovi o zvišanju dosedanjih radijskih pristojbin. Pravijo, da bodo o tem vprašanju že1 kmalu začeli razpravljati. Dokončno je že določeno, da bodo znašale pristojbine za sprejem televizijskega programa mesečno 50 šilingov, in to od 1. januarja naprej. Če pa bi se hoteli izogniti zvišanju pristojbin za radio, bi bilo to možno* le na račun programa, izjavljajo v pristojnih krogih. Personalnih sprememb V vodilnih polo- Starostna renta za kmete Zadnji teden je bil parlamnetu predložen osnutek zakona o* dodatni renti v kmetijstvu. Po tem osnutku se bodlo sredstva za izplačilo dodatne rente kmetijskim posestnikom zbirala iz pribitkov na zemljiški davek (150 °/o davčne mere), iz letnih prispevkov v znesku 240 šil. za vsakega obvezno zavarovanega in 120 šil. za vsakega obvezno zavarovanega družinskega člana. V letu 1958 bo država v fond za tc dodatno rento prispevala; 50 milijonov šilingov, od leta 1959 bo prispevek države odvisen od zneska, ki se bo zbral iz prispevka zavarovanih. Bolezen — gospodarski in družbeni problem na, ki ga je res zelo temeljito razčlenil in utemeljil poslanec Medlin, zavzeli stališče zastopniki vseh V deželnem zboru zastopanih strank. Najprej je spregovoril poslanec KP Kazianka, ki je poudaril, da smo sicer v dobi gospodarske konjunkture, od katere pa imajo delavci le zelo malo koristi, kar velja posebno za Koroško, kjer povprečni zaslužki še Vednoi močno* zaostajajo za državnim povprečjem. Poleg tega je naglasil še potreba, da bi bilo mnogo bolje graditi stanovanja, kakor pa kupovati tanke. Zastopnik FPD dr. Knaus je zavrnil DVP-jeVsko tezo o KamitzeVem šilingu ter dejal, da Koroška od države ne zahteva prispevke, marveč samo to, kar ji pripada. Dr. Mayrho*fer je kot govornik OVP očitno spodrsnil na političnem parketu, zaradi česar je deželni svetnik Truppe smatral za potrebno, da ob zaključku popravi njegova ne vedno stvarna izvajanja. Za SPO je spregovoril poslanec Ebner, ki je najprej ovrgel trditve OVP-jevskega govornika, nato pa poudaril, da stremi proračun za ohranitvijo polne zaposlitve, kar bo koristilo vsemu prebivalstvu dežele. žajih deželnih študijev, razen na Štajerskem in Predarlskem, kjer so službena mesta provizorično zasedena, ne bo. V nadzornem odboru družbe bodo zvezne dežele imele od 26 članov 18 svojih zastopnikov. Od 29. decembra naprej je računati tudi s spremembo programa. Prve spremembe se bodoi nanašale predvsem na pomembnejše oddaje. V vseh študijih bo lokalni program skrajšan za 15 minut tedensko. Lokalni študiji predvsem ne bodo1 oddajali zunanjepolitičnih komentarjev. Za uspešno* delovanje avstrijske televizije sO predvideli kredite in posojila, razen tega pa je bilo* za televizijo* tudi v državni proračun za leto* 1958 sprejetih 50 milijonov šilingov. Stroške za produkcijo lokalnega programa boi krila radijska družba in bodo stremeli za tem, da se bo čim bolj varčevala. Vendar je treba računati tudi s tem, da se bo število uslužbencev neko-likoi zmanjšalo. Dodatna renta bo po 35 letih zavarovanja znašala za poročene 400 šil. na mesec, za neporočene 200 šil. Pri krajši zavarovalni dobi bo renta temu primemoi nižja. Renta vdov bo znašala polovico* rente poročenih. Za vsakega neoskrbljenega otroka bo na rento* doplačanih še 32 šil. mesečno. Kakor sledi iz razlage k osnutku tega zakona, bo v letu 1958 renta izplačana po letih gospodarjenja. Po 35-letneim gospodarjenju bo mesečna renta za potočene znašala 304 šil., po 45-letnem gospodarjenju pa 368 šil. „ Rdeča kultura” V deželnem proračunu za leto 1958 je med drugim predvidenih 90.000 šilingov za kulturne izmenjave med Koroško ter njenimi sosedami — Slovenijo in Videmsko pokrajino. To dejstvo pa je nekaterim „kulturnikom“, ki se očitno še vedno niso osvobodili kulturnih spon iz tisočletnega rajha, že vzvalovilo kri v glavi, da so spet enkrat videli vse rdeče ter zakričali o strašni slepoti deželnega zbora, ki „velikanske vsote“ razmetava za „rdečo kulturo“. Zelo podoben temu kričanju je tudi izliv nekega „C“ (celega imena se ta nekdo ni upal podpisati, ker bi ga pač moralo biti pred samim seboj sram, da ima o kulturi in umetnosti tako zbegane pojme) v Volkszei-tung, kjer se zgraža nad tem, da bi bil moral režiser Opere Slovenskega narodnega gledališča prof. Ciril Debevec predavati koroški mladini o operi „Margareta". Temu zakrknjenemu „kulturniku“ bi povedali le toliko, da prof. Debevec predavanja na Koroškem nikakor ni ponujal, marveč ga je mladinski referat pri koroški deželni vladi za to uradno naprosil kot mednarodno priznanega strokovnjaka, ki ga priznavajo in cenijo po najrazličnejših krajih Evrope. Zanimalo bi nas, kaj mislijo o takem kulturnem divjaštvu na merodajnih mestih, ker smo prepričani, da ni osamljeno mnenje vodje kulturnega referata pri deželni vladi dvornega svetnika dr. Ru-dana, ki je ob zadnjem gostovanju dejal: V svetu umetnosti imamo vsi mednaroden potni list in smo zato pravi svetovljani. Kakor smo zvedeli, profesorju Debevcu vsled takega neodgovornega pobalinstva ni mogoče izvesti predvidenega predavanja, ker tega ne smatra za žalitev njega samega, marveč za napad na kulturo in umetnost slovenskega naroda sploh. GOSPODARSKI DROBIŽ Južni sadeži brez carine tudi po božiču V okviru posebne akcije finančnega ministrstva je bila odpravljena carina za nabavo južnih sadežev — pomaranč, mandarin, banan in drugih. Prvutnoi je bila carina za te sadeže odpravljena za dobo pred božičem in do 31. decembra. Sedaj pa je bil ta rok podaljšan do 31. januarja 1958. Na podlagi tegU bo* tudi po božiču možno kupiti južne sadeže po nižjih cenah. Kupiti si jih bodo mogli tudi ljudje z manjšimi dohodki. Proizvodnja železa v ZDA nazaduje Ameriška železarska industrija krči proizvodnjo železa,. Pred enim mesecem je ta proizvodnja izkoriščala le 78 °/o svoje zmogljivosti, medtem koi so pred kratkim prešli na 72 °/o. Ker pa je potrošnja železa v ZDA veliko večja kot proizvodnja, so* se v zadnjem času zaloge železa občutno znižale. Vedno več brezposelnih v ZDA Zaradi upadanja konjunkture v Združenih državah Amerike, kakršno je bilo v tej državi že leta 1949 in 1954, računajo, s tem, da se bo* število brezposelnih dvignilo na, 5 milijonov. To* ogromno* število brezposelnih je vnaprej napovedal direktor oddelka za raziskovanje konjunkture pri ameriški trgovinski zbornici Schmidt. Schmidt računa, da bo prišlo do zopetne poživitve konjunkture v ZDA šele koncem prihodnjega leta. Uspeh turizma v Jugoslaviji Do konca oktobra letos so v jugoslovanskih turističnih mestih zabeležili skupno 13,050.000 nočevanj. Na inozemske turiste od*pade 1,897.000, dočim je v celem letu 1955 bilo 1,832.555 nočevanj tujcev. Letos je bilo V Jugoslaviji že v prvih desetih mesecih Več tujih gostov kot pa V najboljši povojni tujskopromet-ni sezoni leta 1955. Pričakujejo*, da bo število najuspešnejše predvojne tujskoprometne sezone leta 1938, ko so zabeležili 1,900.000 tujih nočevanj, letos do konca leta še prekoračeno. Največ turistov je prispelo v Jugoslavijo iz Zapadne Nemčije. Pričakujejo, da ukinitev diplomatskih stikov med obema deželama ne bo bistveno vplivala na tujski promet. Nevami bolezenski pojavi nedvomno povzročajo* velike motnje v gospodarskem uspavanju posameznika, družine ali družbe in ni treba posebej poudarjati, da je prav bolezen ena najresnejših ovir na poti napredka v družbenem razvoju. Sistematično proučevanje družbenih zakonitosti je dovedlo do spoznanja, da bolezen ni le stvar posameznika, temveč izrazito družbeni problem, ki ga je mogoče obvladati samo z združenimi napori prizadetih in družbe. Na ppdlagi tega spoznanja se je skrb za bolnega človeka tudi prenesla na skupnost, kar v posebni meri velja še za bolezni, ki zlasti močno* obremenjujejo gospodarstvo posameznika in družbe. V to* Vrsto* bolezni spada tudi tuberkuloza, ki zaradi svoje kužnosti lahko* ogroža zdravje Vsakega člana skupnosti in tudi zdravje celotne družbe. Zato je bilo treba iskati možnosti za rešitev tega problema in pri tem se je izkazalo, da je gospodarsko pač najceneje, bolezen preprečiti, torej ohraniti in utrditi zdravega človeka. Temu vprašanju pripisujejo! Velik pomen tudi V Jugoslaviji, kjer se je prebivalstvo* poi zadnji vojni znašlo v razmerah, ki s,O še posebno vplivale na širjenje nevarne bolezni. Zato je nova oblast po osvoboditvi tudi na tem področju šla novo* pot ter je danes zdravljenje tuberkuloze kot kužne bolezni V sosedni državi v celoti brezplačno. Kakšne uspehe so doslej imeli pri zatiranju tuberkuloze in kakšna so sredstva, ki jih zahtevajo tozadevni ukrepi, nazorno kaže posebna brošura, ki jo* je za Slovenijo izdal glavni odbor Rdečega križa Slovenije. Brošura »Posledice tuberkuloze V gospodarstvu Slovenije«, ki jo je spisal ob podpori najvišjih zdravstvenih ustanov in strokovnjakov Joško Nograšek, obravnava bolezen kot gospodarski in družbeni problem ter prihaja doi zaključka: Ne glede na to*, da je zdravje prvi pogoj za srečnejše življenje posameznika, družine in družbe, nam računi kažejo, da so od uspešnega boja proti bolezni odvisni v Veliki meri blaginja ter gospodarski in kulturni napredek narodd. Kairo. — Vodja egiptovske delegacije na angloi-egiptovskih pogajanjih v Rimu Hasan Zaki se jel vrnil V Kairo in poročal finančnemu ministru o uspehu pogajanj ter ga seznanil s sporazumom, ki sta* ga dosegli obe delegaciji. Zvedelo se je*, da bi po tem sporazumu Velika Britanija deblokirala 23,5 milijonov funtov egiptovskega premoženja, v Veliki Britaniji, Egipt pa bi ukinil upravo nad nekaterimi britanskimi podjetji V Egiptu. Djakarta. — Indonezijska vlada je pretekli teden proglasila za indonezijske teritorialne Vode Ves pas Indijskega oceana ob indonezijskih otokih. Vlada je objavila!, da ima Indonezija- popolno suverenost nad temi Vodami in da bo o tem obvestila mednarodno! konferenco za teritorialne vode*, ki bo februarja prihodnjega leta v Ženevi. Alžir. — Enote alžirske osvobodilne vojske so prešle V splošen napad na vsa francoska oporišča po vsej Alžiriji. Do zao*stritve vojaških spopadov je prišlo pO zaključku alžirske* debate V OZN. Vodstvo upornikov je sporočilo, da lahko samo povečane vojaške* akcije prinesejo alžirskemu ljudstvu suverenost, saj francoska vlada noče* začeti pogajanja s tem, da, bi alžirskemu ljudstvu že vnaprej priznala pravico do neodvisnosti. Acera. — Aprila prihodnjega leta se bodo v glavnem mestu mlade južnoafriške države Gane, V Aceri, sestali predstavniki vlad Gane, Liberije, Maroka, Tunizije*, Libije, Egipta, Sudana in Etiopije na prvo konferenco neodvisnih držav afriške celine. Bukarešta*. — Po* novem trgovinskem sporazumu za leto* 1958 je* Romunija odobrila Albaniji kredit 300 milijonov rubljev, ki ga bol Albanija izkoristila do konca leta 1960. Prihodnje leto bo Romunija izvozila V Albanijo petrolej, gradbeni material, izdelke kemične industrije in razno industrijsko! blago, uvozila pa boi kromovo* rudo* in razne surovine. Varšava. — Poljska je dobila od Sovjetske zveze pet novih bojnih ladij. V objavi poljskega obrambnega ministra Spychalskega je rečeno, da je dobila Poljska teh pet bojnih ladij od SZ kot pomoč v okviru sodelovanja v varšavskem paktu. Pariz. — V decembru in januarju se bodo v Franciji zvišale cene kakim 130 industrijskim predmetom za 10 do* 15 °/o. Razen tega bodo ponovno podražili še električno energijo, plin, železniški in blagovni promet in časopisje. Vladia je že zvišala cene mesu, mleku in olju ter nekaterim nujno potrebnim življenjskim potrebščinam. Vsi francoski sindikati so poslali vladi ostre proteste, v katerih groze z novimi stavkami ter ogorčeno odklanjajo naklepe vlade, da bi preložila breme alžirske vojne na. pleča delavcev. Bern. — Za novega predsednika Švicarske konfederacije je bil izvoljen dosedanji gospodarski minister Thomas Hoienstein, ki je dobil 158 izmed 175 Veljavnih glasov. Hoienstein je član katoliške Konservativne stranke, Predsednika konfederacije Volijo Vsako leto izmed sedmih članov vladtei. Predsednik za leto 1957 je bil Hans Streuli. Ženeva. — Rdeči križ v Ženevi je pozval vse* svoje organizacije, naj zbirajo pomoč za alžirske begunce v Tuniziji in Maroku. Gre predVsem za pomoč ženskam in otrokom, katerih položaj je zelo* težaven. Poziv našteva tudi najnujnejše* potrebščine*, ki bi jih bilo treba zbrati zanje*, predvsem živila. V Tuniziji in Maroku je sedaj okrog 100.000 beguncev iz Alžirije, kjer Francozi uganjajo nasilje nad svobodoljubnimi Alžirci. Pariz. — Članice evropskega sveta Avstrija, Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Luksemburg in Grčija so pretekli teden podpisale sporazum o ukinitvi potnih listov za potovanje državljanov ene države v dlrugo. Knjižni dar SPZ za leto 1958 Miško Kranjec: MACESNI NAD DOLINO Izkoristimo čas posebno ob zimskih večerih Hitri napredek tehnike in gospodarske spremembe, da ne imenujemo časa atomske sile, so bistveno spremenile tudi način življenja, običajev ter mišljenja na naši vasi. Vsesplošni hitri razvoj zahteva nove vpoglede in smernice ter nove duhovne vrednote in višjo raven življenjske vsebine. Predvsem je treba v posamezniku vzbujati čut dolžnosti doi skupnosti po načelih socialistične ideologije. Še je narava ostala ista in nastopili so dolgi zimski Večeri, katerih temo povečini že preganjajo z električna razsvetljavo, ponekod, posebno v hribovitih krajih, pa še Vedno s petrolejkami. Merodajni krogi sicer zagotavljajo', da si prizadevajo, da bi čimprej zasvetila električna luč tudi v najvišjo gorsko' naselbino. Minili so čaši, ko so na kmetih po večerih in jutrih takorekoč mlatili prazno slamo vse tja dbi novega leta. Vse to opravijo sedaj z mlatilnimi stroji že v poletju. Po končani mlaičvi so prejšnje čase gospodinje in odrasle hčerke po večerih vrtele kolovrate, družina pa si je pripovedovala pripovedke po ustnem izročilu, govorila o skrivnostnih naravnih pojavih, ki jih niso razumeli, govorili so o strahovih in verovali v najrazličnejše vraže, čemur dSanes nihče Več ne Verjame'. Vse, kar je prej skovala v svoji domišljiji preprosta duša zgaranega človeka:, so bili izsledki razglabljanja O tajnih naravnih pojavih, s katerimi je posebno bogata gorska priroda:. Na tak način si je hotelo ljudstvo raztolmačiti prirodine' tajnosti. Vse to in marsikaj drugega je bila doba teme, preden je počasi pronicajoča prosveta posvetila v temne predelei ljudske duše, da soi izginili ali pa izginevajo pošasti in strahovi, kakor terna] pred soncem. Vse kaže, da je prosvetno in kulturno življenje na kmetih zelo napredovalo; v hitrem razvoju in tempu čaSa pa je poj a-ceno in hitrejše izobraževanje1 še, bolj kot kddj koli potrebno. Danes, se V naprednih kmečkih hišah pogovarjajo' o gospodarskem razvoju, tehniki, iznajdbah, pa tudi a umetnosti in pestrih dogajanjih in trenjih doma in v svetu. Pripomočki k potrebni izobrazbi sol slej ko prej dobra kniiga, radiol, strokovna predavanja, tečaji in poučna potovanja. Zato ne bo odveč, če s tega mesta še enkrat opozorimo', dla izkoristite posebno' dblgel zimske večere za svojo satmoizobrazboi. Tako storimo doma V dolgih zimskih Večerih in čas bo dobro izrabljen. V središču kraja pa poživimo krajevno prosvetno društva, ki naj postane prosvetna družinska celica' Vse okolice. V društvenem krožku se bomo' srečavali, se med seboj izpopolnjevali in izmenjavali izkušnje. V smotrnem skupnem prizadevanju bomo širili prosveto! in izobrazbo, ki je tista neprecenljiva dobrina, katera se z delitvijo in posredovanjem med! mnoge ne manjša, temveč raste in postajal na ta način last vseh ljudi. Miško Kranjec sodi med najbolj plodovite sodobne slovenske pisatelje in se je s svojimi spisi priljubil V najširših krogih čitateljev. V njegovih knjigah spoznamo svet takšen, kakršen dejansko je, in človeka nam predstavlja pisatelj z vsemi njegovimi vrlinami ter hkrati tudi slabostmi, pač takšnega, kakršen se prebija skozi življenje. Zato pa po njegovih knjigah tudi rado sega staro in mladOi. Najnovejše Kranjčevo delo, hkrati tudi njegova 31. knjiga; je povest z naslovom »Macesni nad dOilino«, ki je izšla pri Prešernovi dlružbi v Ljubljani. Povest nas povede v: hribovsko Vasico; kjer spoznalmo trdo življenje, iz katerega se, porodi veliko hrepenenje pOi dolini, po mestu, kakor nam je to že mojstrsko opisal naš nesmrtni Prežihov Varane v svojih »Solzicah«. Tudi V Kranjčevi knjigi spoznavamo, ka- Prihodnje leto' bomo obhajali 190-letni-CC' rojstva Andreja Šusterja, »zvrhnjega Drabosnjaka;« iz Kostanj. Vsak Slovenec tu- in onstran Karavank pozna tega: znamenitega bukovnika, čigar igre so igrali skoraj 150 let V raznih koroških krajih. Zadnja predstava njegove igre je, bila na Kostanjah v slovenščini leta, 1935, Njegove igre so raztresene v različnih prepisih, ki jih pa, kolikor do sedaj vemo; vseh skupaj ni nad deset! V njih so' se nam ohranile tri Drabosnjakove igre; »Pastirska igra«, »Izgubljeni sin« in »Kristusovo trpljenje«. Drabosnjak je napisal ali priredil več iger. Samo po naslovu sta nam znani na primer še »Aman in Estera« in ko otroke skopih hribov vleče' V dolino, kamor odhajajo drug za drugim, dla si najdejo zaslužek in vsakdanji kruh. Macesni nad dolino je povest o mnogih — od matere, ki je imela sedem otrok in osamela toži po njih, ki so1 padli v partizanih ali odšli v dolino za kruhotm — pa do onemoglela hiapčiča, ki misli, dla je novi čas prinesel tudi zanj odrešenje. Macesni nad dolino pa je tudi povest o lepoti gorskih krajev, o lepoti gozdov, ki večna pojo, O lepoti potočkov, ki nenehno žuborijo, in povest a soncu, ki prihaja dan na, dan in blagoslavlja te revne in dobre ljudi. Kolncno pa je to še povest oi spremembah, ki nastajajo' med ljudmi, ko tudi v gorske, Vasice prodira novi čas; Tudi v tej povesti je Kranjec ostal zvest malim ljudem, ki iščejo sVoj prostor na soncu. S tankim čutom prikazuje »Bogat mož«. Prepisa teh dveh iger nimamo nobenega. Mogoče so pa Vendarle po domovih na Koroškem še drugi zvezki s prepisi kake Drabosnjakove igre, morda sta vmes tudi »Bogat mož« in »Aman in Estera«, pa še kaj drugega. Poglejte v teh zimskih dneh, ko* ni toliko nujnega dela, po1 starih omarah in skrinjah ter na podstrešju pri Vas doma! Morda najdete kaj takega, kar jel napisal ali priredil naš rojak Drabosnjak. Če res hranite na svojem domu kako Drabosnjakovo delo, glejte, da se: nei uniči. Prosimo pa, da nam najdbo javite na naslov: Slovenska prosvetna zveza, Celovec, Gasometergasse 10/1. spreminjanja, ki jih med ljudmi povzročajo družbene spremembe in drugi pogoji za preživljanje; Kakor je V svojih drugih spisih opisoval svet svoje mladosti ob Muri, tako zdaj prav tako toplo riše življenje v krajih, kjer rastejo kostanji in macesni... Kranjčevo povest »Macesni nad dolino« si naročite skupno s knjižnim darom SPZ za leto 1958 pri krajevnem prosvetnem društvu ali pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. Serija znamk v spomin na zaslužne kulturnike S tem mesecem je izšla v Jugoslaviji cela serija znamk, ki so posvečene spominu na zaslužne kulturne delavce V jugoslovanski književni zgodovini. Na znamki za 15 dinarjev je upodobljen Simon Gregorčič. Ta znamka je bila izdana za proslavo 50-letnice njegove smrti. Na znamki za 30 dinarjev je drugi zaslužni slovenski mož, Anton Tdmiaž Linhart, eden izmed največjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, katerega dvestoletnico rojstva je slovenski kulturni svet pred kratkim praznoval. Na ostalih znamkah iz te serije so še hrvatski matematik in fizik Oton Kučera, srbski skladatelj Stevan Mokranjac in srbski komediograf in književnik Jovan Sterija Popovič. Osnutke za znamke je izdelal slovenski akademski slikar prof. Božidar Jakac. Visoko število šol v SZ Sovjetski prosvetni minister je povedal, da imajo v Sovjetski zvezi trenutno okoli 213.000 šol ter 800 univerz in drugih visokih šol. Hkrati je minister Nikolaj Mi-hajlov izjavil, da so v Sovjetski zvezi že stoodstotno odpravili nepismenost, dočim je pred revolucijo znašala še tri četrtine prebivalstva, MED NOVIMI KNJIGAMI Slovenska, Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je pred kratkim izdala »Arheološki Vestnik VIII/1«, ki prinaša razpravo o zanimivih upodobitvah na, keramičnih fragmentih iz »Grapčeve špilje« na Hvaru, ki jih je zbral J. Korošec. Razen tega vsebuje še razna druga poročila in številne ilustracije. Akademija, je izdala tudi sedmo knjigo Letopisa, ki vsebuje organizacijski pravilnik, poroča o organizacijskem stanju ter o publikacijah in o zamenjavi publikacij. Poleg tega je Akademija: znanosti in umetnosti izdala še disertacijo' Marijana Zadnikarja pod naslovom »Romanska Stična«. Interesenti si ta dela lahko preskrbijo preko »Naše knjige«, Celovec, Wulfengasse; Kje so še Drabosnjakove igre? (7)eneJe praznike, hi iM£ru% Qflxu%& Lehr želijo sofljim eiajuun, pvi(atjdjmi hi SjOtnijljmjkom Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in v njo vključene Slovenska prosvetna zveza Slovenska kmečka zveza Slovensko šolsko društvo Slovenska fizkulturna zveza Slovensko planinsko društvo Zveza slovenskih zadrug Zveza slovenskih izseljencev Zveza koroških partizanov Zveza slovenskih žena Zveza slovenske mladine Dr. MIRT Z W I T T E R Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) V Meranu izhaja v založbi posebnega konzorcija liberalno-meščanski tednik »Der Standpupkt« pod uredništvom Wal-terja Bonscha. Ustanovljen od. ljudi, ki so bili svojčas blizu »Frankfurter Zeitung«, je ostal list neodvisen od konservativne ljudske stamkei ter nasprotuje njeni nacioi-nalistični konservativni politični liniji. Očitno pa je iz pisanja lista., iz množine inseratov italijanskih gospodarskih podjetij ter iz razvidne dobre povezave z italijanskimi uradnimi krogi lahko sklepati, da predstavlja list italijanskim težnjam ter italijanski vladni politiki v Južni Tirolski naklonjene ali vsaj dostopne kroge. Nadalje izhaja v samozaložbi, tiskan v italijanski tiskarni v Bozenu, tednik »Alpenpost« podi uredništvom, dr. Huberta Mumelter. Tudi ta list je od: SVP neodvisen ter predstavlja nekakšno liberalnejšo in zmernejšo' neodvisno linijo, za katero stojijo predvsem gospodarski in trgovski krogi. Med strokovna glasila spada štirinajstdnevnik »Landwirt«, ki izhaja v založbi Glavne zveze kmetijskih zadrug v Bozenu. Strankarsko več ali manj brez očitnih tendenc služi predvsem strokovni izobrazbi ter širjenju tehnike in novih produkcijskih metod V zeloi razvitem in mnogostran-skem kmetijstvu Južne Tirolske. Hkrati prinaša Vsa Važnejša obvestila: raznih vej zadružne organizacije, pregled tržišč za kmetijske proizvode' ter bogat inseratni del za; kmetijske: potrebščine. Kot kulturno politični mesečnik s silno ugledno tradicijo izhaja v založbi Athesia v Bozenu »Der Schlem«. V njem objavljajo: svoje prispevke: kulturni delavci, znanstveniki ter umetniki Južne Tirolske. Poleg tega pa nudi list pregled splošnih in južnotirolskih kulturnih problemov ter zadevne literature. Kot glasilo' »Zveze južnotirolskih umetnikov« je na novo' pričel izhajati list »Prisma« V založbi Laurin v Bozenu. V založbi Ferrari-Auer v Bozenu izhaja nadalje še mesečnik »Jagdzeitung«, glasilo Lovske zveze. Od časa do časa izdajata obvestila in preglede svojega dela ter reklamne brošure za razvoj gospodarstva in tujskega prometa tudi Trgovska: zbornica V Bozenu ter Svet za tujski promet pri Regionalnem svetu za avtonomno področje v Tri-dentu. Vzorno organizirana samopomoč Današnje življenje nemške manjšine v Južni1 Tirolski je na mnogih področjih bolj razvito kakor V sosednih avstrijskih pokrajinah. To ni le odraz popolne formalne enakopravnosti ter svobode vsestranskega narodnega izživljanja, marveč zgovoren dokaz: za dejansko uživanje vseh svoboščin in gospodarskih ter personalnih predpogojev izredno živahnega kulturnega1, gospodarskega in splošnega družbenega razvoja južnotirolskih Nemcev v povojni Italiji. Nemška nacionalistična propaganda ta dejstva kaj rada prikriva, ker nikakor ne dokazujejo resničnosti njene trditve o »pohodu smrti«, na katerem se baje nahaja nemška: manjšina Južne Tirolske. Dejanski položaj jei ob teh trditvah naravnost presenečenje': Po letu 1945 se v' Južni Tirolski razvija cvetoče nemško kulturno življenje. Cela Vrsta centralnih in krajevnih organizacij in udruženj skrbi za razne panoge prosvetnega, izobraževalnega in kulturnega udejstvovanja: Splošno ljudsko prosveto goji »Verband fiir Heimatpflege« s 16 krajevnimi društvi. Ljudsko univerzo' z nalogami širokega izobraževanja odraslih vrši »Volksbil-dungswerk Urania« s 17 krajevnimi udTu-ženji. V »Zvezi južnotirolskih ljudskih odrov« je združenih 41 igralskih skupin, 149 godb združuje posebna »Zveza južnotirolskih godb«, 11 pevskih društev ima svojo* »Južnotirolsko' pevsko zvezo«. Leta 1946 ustanovljena »Zveza južnotirolskih umetnikov šteje danes 141 aktivnih slikarjev, kiparjev, grafikov, skladateljev in glasbenikov ter pisateljev, izdaja svoje glasilo, prireja z velikim uspehom doma in izven meje: razstave južnotirolskih umetnin ter Vzdržuje v' Bozenu celo svojo lastno* umetnostno šolo. »Zveza južnctirol-skih katoliških učiteljev« združuje* in zastopa veliko: večina nemških učiteljev in učiteljic. Njeno: delo je strokovna izobrazba in interesno zastopstvo. »Zveza južnotirolskih visokcšolcev« povezuje akademsko izoforaženstvo' in visokošolski naraščaj. Poleg družabne povezave skrbi predvsem za posredovanje sodobnih tokov v nemškem kulturnem in znanstvenem svetu, za mlade akademike: pa je skorajda: »obvezni« posrednik namestitve. Med vsakoletni program njenega delovanja spada obvezno počitniško: zborovanje aktivnih visokcšolcev, ki obravnava vprašanja in probleme manjšine v ožjem krogu ob podrobnem razčlenjevanju položaja in nalog.71) (Nadaljevanje sledi) 7I) Pripomba: Študijsko zborovanje leta 1957 se je vršilo v dneh od 23. do 28. julija na Rittenu. Beseda našim dopisnikom s podeželja Običajno je, da spregovorimo ob zaključku leta tudi besedo z dopisniki in so-trudniki. Te kratke vrstice so namenjene našim dopisnikom s podeželja z namenom, da bi se kakovost našega lista iz leta v leto zboljševala, da bi vedno bolj koristil svojemu namenu in ustrezal svojim bralcem. Naš list Slovenski Vestnik naj bi bil in mora biti zrcalo našega žitja in bitja ter spremljevalec vsega našega hotenja in stremljenja. Ta lepi cilj, ki mu je list skušal vso dobo svojega življenja v vseh ugodnih in neugodnih prilikah čim bolj služiti, je mogoče šei dvigniti s pojačenim sodelovanjem sotrudnikov s podeželja, ki živijo sredi krajevnih dogajanj. Zato velja zahvala Vsem onim sotrud-nikom in dopisnikom s podeželja, ki se kljub obilni poklicni zaposlenosti Večkrat učasijo in poročajo kakršne koli vesti iz vsega pestrega dogajanja iz posameznih krajev. Hkrati pa, ko izrekamo, vsem tem požrtvovalnim sodelavcem iskreno zahvalo za njihovo prizadevanje, jih stavimo drugim za zgled, ker bi iz vsakega kraja, kjer koli živi naše ljudstvo, želeli poročila o dogodkih, ki so Važni in značilni za krajevne razmere, zanimivi pa tudi za druge bralce. Življenje, je odprta knjiga, iz katere lahko beremoi vsak dan. Kdor zna gledati in opazovati, lahko iz nje izpiše zanimive in pestre stvari. Krajevni dopisnik jih preko lista posreduje Vsem bralcem od Šmohorja do! Labota ter tudi v številne kraje preko meja. Dopisnik opravlja hvaležno in koristno deloi iz zelo mnogovrstnih področij. V svojih poročilih lahko, na kratko pove iz vsakdanjega ljudskega gibanja, v naši vasi, o- gospodarskih napredkih in težkočah, ki jih je gotoVoi Več, nadalje na primer o, razmerah in delu v občinski upravi, o zadovoljstvu ali nezadovoljstvu s šolskim poukom, oi razmerah v uradih in nešteto drugega. Postavimo, da je napačno mnenje, da bi o zadevah, ki se predvsem tičejo naših nacionalnih problemov, poročali samo negativne primere, ki jih je brez dvoma dovolj. Poročati je treba o težavah in krivicah, ki se godijo, našim ljudem, prav tako' pa tudi o* takih primerih, kjer je prebivalstvo lahko zadovoljno s svojim učiteljem, sodnikom, zdravnikom, varnostnimi organi itd., in sicer za zgled, da bi vladale zadovoljive in pravične razmere, enake za obe narod- Prva spričevala na Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu Zadnjo soboto so dijaki in dijakinje iz vseh treh razredov slovenske gimnazije prejeli svoja prva spričevala- Kakor smo slišali na »Dan staršev« v torek, dne 17. 12. 1957, iz ust gospoda ravnatelja, so uspehi povsem zadovoljivi in je vsak dvom v razvoj slovenske gimnazije popolnoma neupravičen. Predvsem zelo ugodno vpliva na učence boljši kontakt s profesorji, ki nima svoje osnove le v jeziku, marveč tudi v večjem razumevanju za razmere, iz katerih prihaja večina dijakov. Prav tako se je pokazala tudi boljša povezava med profesorji in starši odnos- no med domom in šolo na Dnevu starcev in posebno na skupnem pomenku ob tej priložnosti, ko je ravnatelj g. prof. Joško Tischler v smislu navodil zveznega ministrstva za pouk predlagal ustanovitev »Združenja staršev« s sedežem v Celovcu na vsakokratnem sedežu šole. V to svrho je bil osnovan petčlanski odbor, ki naj prijavi predlagana pravila združenja društveni oblasti in po odobritvi takoj prične z nabiranjem članov, da bo za prihodnji »Dan staršev« lahko sklican občni zbor, da pravnoveljavno izvoli društveni odbor. Tudi kaj takega se primeri na meji Zanimiv dogodek se je minulo, soboto ponoči pripetil na državni meji pri Pliberku. Zgodilo se je tole: Šestindvajsetletna KajžroVa Trezka iz Šmarjete pri Pliberku je bila nekaj časa na obisku pri svojem stricu p. d. Likebu na jugoslovanski strani tik za. državno mejo. Omenjenega dne se je vračala nazaj v Avstrijo. Njen stric jo je peljal s konjsko. Vprego. Še preden pa sta prispela do meje, so Trezka napadle porodne bolečine ter je rodila hčerko. V nemali zadregi jo. je stric z naglico, kolikor se je dalo, zapeljal na mejo, kjer so cariniki in orožniki prenesli mater in otroka v prostore avstrijske obmejne straže. Zandarmerijski uradnik Zefcoll in njegov kolega sta opravila babiške posle ter mladi materi in otroku nudila prvo pomoč. Med1 tem so obvestili tudi zdravnika V Pliberku, ki pa matere z otrokom kljub temu, da je bil z osebnim avtomobilom na meji, ni prepeljal v kakšno bližnjo hišo k ljudem, ki bi ob takem primeru radi nudili prvo oskrbo. Bilčovs Bilčovščani so se v četrtek minulega tedna okoli pol pete ure zjutraj nemalo, prestrašili, ko so bili nenadoma alarmirani, ker so sikali ognjeni zublji iz gospodarskega poslopja kmeta Pavla Krušica. Poslopje je takorekoč V sredini vasi ter obdana z drugimi hišami. Vsi prebivalci brez izjeme so! prihiteli z vso1 naglico, na kraj požara ter z ročnimi brizgalnami zaščitili strehe okoliških objektov. Domača NE POZABITE! cilooejukl p lej 1 8. januarja 1958 VCELOVCU nosti v deželi, tudi po vseh drugih krajih naše dvojezične pokrajine. Za olajšanje našim krajevnim dopisnikom, ki so po večini kmetje in delavci, povemo, da dopisov in poročil ni potrebno izdelati po vseh pravopisnih pravilih, zrelih za tisk, ker bo to oskrbelo uredništvo'. Pač pa je treba navesti točne in samo resnične podatke. Marsikateri, ki je imel priložnost obiskovati samo osnovno šolo, pravi, da bi rad kaj napisal, pa ne zna. Temu se nihče ne čudi, ker je bila šola na tem področju vsekdar pomanjkljiva, zato pa uredništvo, za krajevna poročila. tega ne zahteva. V ostalem pa vsak sam ve, da so tudi njegovi sošolci, ki se nočejo več prištevati k svojemu ljudstvu, v pismeni nemščini tudi na zelo nizki stopnji. To naj nikogar ne moti, pridružite se stalnim in priložnostnim dopisnikom še drugi. Pri vašem lepem in koristnem sodelovanju pri naši skupni stvari boste srčno veseli, ko boste našli vaše misli in mnenja V tiskani besedi. Ob zaključku teh vrstic še tole: Slovenski vestnik prihaja med naše družine že dvanajsto, leto.. Kljub strastnemu in zlobnemu preganjanju se je uveljavil ter postal zaželjen in nepogrešljiv pri številnih bralcih. List si prizadeva, da postaja vedno bolj in bolj izraz naše stvarnosti, ki dogodke ne samo da jih spremlja, temveč tudi usmerja bralce v nove oblike družbenega razvoja, vsekdar v prizadevanju za naše prirodne narodne pravice in pravično izvedbo člena 7 Državne pogodbe. Za vnašanje tega revolucionarnega žara v množice je potreben socialistično usmerjen napreden tisk v boju za napre- požama bramba je s sodelovanjem gasilcev iz Velinje Vesi pod vodstvom mojstra Lorenca Šelandra mogla ogenj omejiti na prizadeto poslopje ter so v napornem delu preprečili nedogledno katastrofa. Poslopje, ki je zgorelo, do temeljnega zidovja, je bilo šele leta 1950 popolnoma obnovljeno. Zgorele so tudi zaloge krme in več kmetijskih strojev ter cenijo, škodo na okoli pol milijona šilingov. Brez dvoma pa bo soseščina priskočila na pomoč tako hudo prizadeti kmetiji. dek v sodobnem velikem dogajanju. Naš list se zaveda, da ni njegova naloga samo v tem, da uči, razpravlja in morda, vsiljuje, temveč tudi v tem, da hkrati tudi priteguje in navdušuje Vse plasti našega ljudstva. Da more list ustrezati vsestranskim zahtevam, so potrebni tudi sodelavci, ki lahko s strokovno kvalitetnimi prispevki in celo literarnimi vrednotami popestrijo in poživijo vsebino ter tako koristijo pri prizadevanjih za našo- skupno, stvar. Zato. se ob tej priliki obračamo s prošnjo tudi na naše izobražence, profesorje, zdravnike, tehnike, učitelje itd., da še bolj pogosto kot doslej primejo od časa ,do časa za pero. in postrežejo listu in bralcem z bogatega področja svojega znanja in izkušenj, saj so v neposrednem stiku z življenjem. V tem smislu se hočemo in želimo, srečati z dosedanjimi in bodočimi sotrudniki tudi v prihodnjem letu, v katerem borno nadaljevali naša skupna prizadevanja za dosego- čim boljših uspehov. Obmejni organi so potem klicali v Pliberk in iskali kogarkoli, da bi mater in otroka prepeljali, kamor spadata. Vodja premogovnika V Zgornjih Libučah, Heinz Pototschnig, ki se je nahajal v Breznikovem baru, se je s svojim osebnim avtomobilom v spremstvu komandanta orožniške postaje v Pliberku in njegove žene Marije takoj podal na mejo in prepeljal mater ter novorojenega otroka v Pliberk. Poveljnik orožniške postaje V Pliberku in njegova žena sta storila lepo. človekoljubno dejanje, ko sta prevzela otroka in mater v svoje stanovanje in ju oskrbela za prvo silo z Vsem potrebnim. Ljudje, ki o dogodku govorijo kot o neobičajni senzaciji, zelo cenijo in odobravajo to lepo dejanje. Na koncu zanimivega pomenka se je dr. Franci Zwitter v imenu vseh staršev zahvalil profesorskemu zboru in posebno gospodu ravnatelju za njihovo uspešno delo v korist učencev in mlade šole ter pozval posebno vso koroško slovensko inteligenco, da posveti lastni manjšinski srednji šoli kot vzgajališču našega inteligenčnega naraščaja vso svojo pozornost in ji nudi vsestransko moralno in finančno pomoč. Slovenska prosvetna zveza naznanja: VABILO Slovensko prosvetno društvo. »Bilka« v Bilčovsu vabi na prireditev, ki bo. v četrtek (Štefanovo), dtae 26. decembra 1957 ob pol osmi uri zvečer pri Miklavžu. Na sporedu je igra: Počeni prstan Kakor Vedno, si boste tudi tokrat ob praznikih privoščili lepo razvedrilo in prišli v obilnem številu na igro. Vse od blizu in daleč vljudno. Vabi ODBOR Vse eitatelje obveščamo da bo izšla prihodnja številka »Slovenskega vestnika« vsled praznikov šele 3. januarja 1958. RADIO CLLOVL.C — 5.45, Poročila dnevno: I. program. 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete — 6.10 Pestri zvoki — 7.00 P san spored za jutranjo uro — 10.10 Gospod njski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa. II. program. — 5.35 Dobro jutro! — 6.05 Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar — 8.10 Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza. Sobota, 21. december: I. program: 9.00 Od pesmi do pe mi, od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 18.10 Mojstr' glasbe: W. A. Mozart (slov.) — 20.30 Pester večer. II. program: 9.00 Ljubim potovanja — 14.10 Oddaja za mladino — 17.10 Odlični izbor — 20.15 Božič — 21.00 Vi želite, mi igramo. Nedelja, 22. december: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 11.00 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 19.30 Športna poročila — 20.15 Novosti iz sveta — 21.15 Božični pozdravi. II. program: 10.30 Nazaj na šolsko klop — 16.30 Poskočne melodije — 20.00 Želje, ki jih radi izpolnimo. Ponedeljek, 23. december: I. program: 14.00 Poročila, objave. Ve nebesa jih rosite . . . (slov.) — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Božični običaji pod Obirjem — 20.16 Pisana paleta — 20.45 Vloga televizije v svetu. II. program: 9.00 Naša radijska dru-ž na — 19'.30 Običaji od božiča do treh kraljev — 20.30 Orkestralni koncert. Torek, 24. december: I. program: 14.00 Poročila, objave. Zvočna igra J. Špicarja (slov.) — 15.30 Stare pastirske pesmi — 16.45 Pojejo dunajski otroci pevci — 17.10 Tiha noč, sveta noč — 20.12 Koroška pastirska igra. II. program: 17.10 Narodne pesmi iz Južne Tirolske — 18.20 Govori notranji minister Helmer — 19.30 Vel k božični koncert. Sreda, 25. december: 1. program: 6.10 Vesele melodije — 7.20 Božična darila v besedi in pesmi (slov.) — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.00 Veselite se vsa srca — 14.30 Pozdrav nate — 19.00 Športna poročila — 20.10 Pester večer. II. program: 7.05 Ljudska godba — 11.00 Hayden: Letni časi — 16.00 Straussove melodije — 17.45 Srečanje na Dunaju — 20.15 „Čas sreče", komedija. Četrtek, 26. december: L program: 6.10 Vesele melodije — 7.20 Bož čna darila v besedi in pesmi (slov.) — 9.00 Venček melodij — 14.30 Pozdrav nate — 19.00 Športna poročila — 20.10 Griinwald: „Madi‘‘, opereta. II. program: 7.05 Veselo in poskočno — 12.30 Nič kot presenečenja — 16.00 Veliki pevci — 20.00 Božična wčerna zabava. Petek, 27. december: I. program: 13.00 Mladina igra — 13.20 20 minut dunajsko — 14.00 Poročila, objave. Domovina moja je planina (slov.) — 16.00 Lepa pesem — 18.45 Ob 100-letnici Janežičevega Glasnika — 20.20 „Oče kupi avto“, vesela slušna igra. II. program: 16.45 Znanje za vse — 19.30 Za ljubitelje gora — 20.30 Nič kot veselje z glasbo. Slovenske oddaje od 28. decembra do 4. januarja Sobota, 28. december: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Nedelja, 29. december: 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voš-č mo — Ponedeljek, 30. december: 14.00 Poročila, objave. Za uho in peto — 18.40 Veseli muzikanti — Torek, 31. december: 14.00 Poročila, objave. Če dober je konec, veselo je vse — Sreda, 1. januar: 7.30 Kar želite zaigramo — Četrtek, 2. januar: 14.00 Poročila, objave. Iz koroške književne delavnice — Petek, 3. januar: 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list —- Sobota, 4. januar: 9.00 Od pfesmi do pesmi, od srca cio srca —- 18.15 „Na Višarje", zvočna igra J. Špicarja. koledar llf Petek, 20. december: Evgenij Sobota, 21. december: Tomaž Nedelja, 22. december: Demetrij Ponedeljek, 23. december: Viktorija Torek, 24. december: Adam in Eva Sreda, 25. december: Božič četrtek, 26. december: Štefan Petek, 27. december: Janez Ev. Sobota, 28. december: Ned. otr. Nedelja, 29. december: Tomaž šk. Ponedeljek, 30. december: Rajner Torek, 31. december: Silvester Sreda, 1. januar: Novo leto Četrtek, 2. januar: Makarij Petek, 3. janiuar: Genovefa Štev. 51 (816) — 5 DHBMKgHBBlBKaMBfflMBBMRžiaKMigKi PM^MIWMKOMBXiaroiWOME8iaBBiaBC IGNAC KOPRIVEC: (V zimikl m%el (ODLOMKI) 2e nekaj dni so se zbirali v manjšem nemškem internacijskem taborišču novi in novi ljudje, prignani tjakaj skoraj iz vseh delov Evrope. Nizke, v naglici zgrajene barake so jih sprejemale vase pogoltno, kakor da vodi iz njihovega nenasitnega žrela! podzemeljski rov, kamer vsa ta množica odhaja. Barake so' bile že pre natrpane. Zlasti tisti del, kjer so prebivali Slovenci, je bil podoben mravljišču. Leto se je približevalo h kraju. Dnevi so tekli počasi, koi da bi dolge noči namenoma; zavlačevale njihov zaton. Zemlja je otrpnila v spanju, kakor da bi se zleknila za zmerom, z njenega spokojnega telesa pa je poganjal bel puh, ki je s sv-ojo- mirno lepoto slepil človeku oči. * Bil je božični večer. V kotu barake je nekaj moških vesilo papirnate trakove na pusto smrekovo vejo, ki so- jo klo ve kako dobili. Če so se pred barako zaslišale stopinje, so možje vejo naglo skrili. Brkati kmet s ponižnim izrazom, v očeh, ki je zvečer pred spanjem navadno dolgo mo--lil, je zamrmral upajoče: »Morda nam bodoi danes dali kaj boljšega za večerjo?« »Janez! ... Ej, Škofič, pridi nam p-oma ga.t!« se je nekdo obrnil proti oknu. Škofič je preslišal povabilo. Njemu ta trenutek ni bilo mar družbe. Prizadevnost teh ljudi se mu je videla nesmiselna. Zdelo se mu je, da se tu sredi psovk, kletev in kričanja nemških priganjačev mora sprevreči v spako še tako sveta stvor. Ko' so ga privlekli v taborišče, je sklenil, da bo- svoja verska čustva pred Nemci tajil in jih- tudi je. Zato« je z odporom gledal na brkača, ki se je trudil, da bi čim lepše privezal trak na vejo. Vendar pa je čutit, da se mu za vsem tem nerazpoložen,jem zmerom močneje oglaša upanje, kakor da bi od nocojšnjega večera tudi on pričakoval kaj posebnega. »Kaj pa, če bodo' Nemci nocoj zares radodarne-jši z večerjo?« je nekdo; pograbil brkačevc- misel in na vsoi moč zamla-skal z ustnicami. Škofič se je premaknil. Obšla ga je nepremagljiva želja po- kosu domačega kruha in po- skledi juhe. Po štirinajstih dr.eh je to pot prvič začutil, kako lačen je pravzaprav. »Mislim, da bo nocoj vendarle kakšna sprememba. Nemci so naposled tudi ljudje,« je nekdo dejal prepričevalno. Škofič ie začutil, kakor da se neka j taja v njem. Sam v sebi je pritrdil besedam, ki jih je pravkar slišal. Končno- je res: tudi Nemci so ljudje. Kljub krutosti ne bodo mogli utajiti, da jei božični večer. Gotovo se- bodo pokazali zdaj bolj človeške. Mrak okrog barak se je počasi zgošče-val. Dolga rebra gorovja tam daleč so- bila vidna le še kot temne lise na nebu. Luči na dvorišču še niso bile prižgane. Pre- gnanci so se stiskali k oknom in razpravljali, kaj se godi zunaj. Nad mestom je trepetal razkošen svit oblcčnic, taborišče pa je stiskal mrak. »Presenetiti nas hočejo, bostei videli!« je mrmral brkač, kakor da izdlaja skrivnost. » Barako je napolnila radovednost. Z vseh strani so je slišalo ugibanje in napovedovanje. V trpkih glasovih internirancev je vztrepeta,valo- sproščenje, ki jim ga je- burkalo upanje. Bilo je, kakor da za mnoge teh mož Nemčija ta večer polaga, svoj značaj na p-osledhjo preizkušnjo-. »Mogoče nas bc-do- izpustili?« je bleknil nekdo sredi barake. Tišina, ki je v hipu nastala, je razodevala, da. so- bile izgovorjene besede tihi up mnogih. »Ali bodo začeli z nami ravnati vsaj bolj človeško!« sei je utrnil šumeči bas nekje- pri Vratih. »Na tak dan se jim bo- pač srce omečilo!« »Jaz bi tudi deial, da se nekaj pripravlja,« je zamrmral Škofič. Prebivalci barake so se zgrnili v gruče ter začeli še-pe-taje govoriti. NjihoVei besede so bile polne prepričanja, da ta večer pomeni olajšanje njihovega trpljenja.. Bilo je leta tisoč devet sto enainštiridesetega,, zato takšno prepričanje ni bilo- nič ne-na.vadnega.. Le nekaj mož se je iz mraka, oglašalo s svarili, toda njihovo- mrmranje se jei utapljalo V povodnji pričakovanja, ki je zajelo! srca; drugih. Z dvorišča se je še- zmerom slišalo topo udarjanje kladiv. Nekaj se je pripravljalo-, to je bilo- jasno vsem. Interniranci so- verjeli, da presenečenje zanje. * Zunaj se- je oglasilo drdranje električnih zvoncev. Vrata v barako so- s-e škri-paje odpahnila, in svečano- vznemirjenost v baraki ie presekal lajajoč glas, gestapovca, ki je pozival internirance k apelu. Škofič se je- odtrgal od o-kna,. Srce mu je zadrhtelo. Približeval se je odločilni trenutek, ko- mu bo- pot iz taborišča odprta. Pognal se- je proti vratom in planil med prvimi na, dvorišče. Obraz se mu je raztegnil v nasmeh, ko- je vdihnil mrzel zrak in začutil pod negami ledena, tla. Zdelo se mu jei, da že diha svoboden zrak in da v daljavi že vidi obrise svojega kraja. Dvorišče- je bilo- temno. Iz, barak se je zlival proti njegovemu gornjemu koncu po-tok ljudi. Nekateri so hiteli, kakor da bi se- bali, da bodo kaj zamudili, drugi pa so hodili omahujoče. Gori čez vrzel med, dvema, barakama je bil potegnjen s slemena na sleme temen, do- tal segajoč zastor, ki ga jei veter pregibal, kakor da bi se igral z njim. Interniranci na dvorišču so se urejevali v vrste. Ko sta bili prvi dve vrsti Matej Bor: Vse tiho je ... Vse tiho je ... Le sneg in, mesečina ... Srce, si se- vrnilo- s, potovanja? Glej, sem nad hoste se že jutro- sklanja. Vrziva sidro! Ni dovolj spomina? A čuj . .. Kdo kliče skoz meglo, čez gore? Tovariš, ti si? Kje si, kje? — Na straži. Kako ti je, povej, kako? Ne laži! — poslušam kakor ti v srce in v bore .. . Tako stoji.. . ves dan, vso noč v bregovih zbor naših straž: uho V vihar stoletja. Vso noč, Ves dan bore se brez zavetja, samotni botri po pečeh v vrhovih ... A mi? Smo sami? Ne. Poglej v doline! Se niso V zarjo ko dlani razpele? : Koi da so nas pobožati hotele.. . | Počakajte... da stari svet pogine! B. Jakac: Na straži strnjeni in vzravnani, jei prišel iz upravnega poslopja komandant taborišča. Obdan s tropom gestapovcev se je poganjal naprej s kratkimi koraki in nekako- postrani. Ustavil se je na čelu prvih dveh vrst, se še močneje vzravnal kakc-r po navadi in obletel internirance s pogledom, ki se- je- smejal in grozil hkrati. Luči še- Vedno niso- gorele. Spremljevalci komandanta, so svetili po- možeh z. žepnimi električnimi svetilkami. Škofič se je še vedno- smehljal, ko- pa se je ozrl komandantu v obraz, je vztrepetal, glava pa, se mu, je začela povešati. Komandant je upri stisnjene- pesti v boke. Zamajal se je-, napravil nekaj korakov med vrstama, ozirajoč se- z razširjenimi očmi po- sklonjenih glavah internirancev. Napenjal je- lica, mevljal z ustnicami in. kremžil lica, ko da, se mu ta gmota v progasto obleka oblečenih mož studi, naposled! pa je kriknil, da je njegov gla~ planil visoko nad. taborišče: »Včeraj so me prišli vaši odposlanci p-rosit, naj bi vam dovolil praznovanje božiča. Izpolnjujem vašo- prošnjo, toda tako-. da bomo- proslavo pripravili mi.« Škofič je od presenečenja razprl oči in začel dvigati glavo-. Pekoči strah, ki se je bil dvignil v njem o-b pogledu na krvoločni izraz na: komandantovem obrazu, mu je začel V srcu usihati; prsi mu je- zopet napolnilo upanje. Interniranci so- se začeli premikali. Brkati štajerski kmet, ki je prišel v taborišče zato-, ker je ho-te-1 prikriti pred nemško-oblastjo slovenske knjige, je dregnil Škofiča pod rebra ter mu zašepetal: »Vidiš, saj sem Vedel, da bo nekaj!« Komandant je utrnil z nabreklimi vekami. Gube na čelu so mu vzvalovile, grenki obraz se mu je še podaljšal, naposled pa: je- zaničljivo kriknil: »Odgrnite jim božično- drevo-!« V vrzeli med barakama, je svetloba slepeče zažarela. Zagrinjalo- je- zdrknilo- na tla. Pred očmi internirancev se- je dvigalo- nekaj bleščečega, posejanega z mnogo lučmi. Prvi trenutek se- je iz presenečenih grl izvil Vzdlih začudenja, ki pa je- na mah oledenelo na. ustnicah vsakogar. Obraze vseh internirancev je- pretrgala osuplost in groza. Tam gori je- stalo iz debelih brun sestavljeno ogrodje, podobno velikanski smreki. Z vsakega bruna, ki je- predstavljalo vejo, je- bingljala, zanka. »Drevo« je- razsvetljevalo- Več desetin raznobarvnih žarnic. Možje na gornji strani vrst so se začeli XV«XX>3rJCCOCXXX)OOOOOOOOOC»CXDOOOOOOOOtX>OOOOOCOCOOC30COOOCJOOCOO Igo Gruden: Silvestrova noč Na oknu, v linici na vratih železna, je podoba križa: v zaporu sanjam o prevratih in o svobodi, ki se- bliža. Počasi straža, gre ob zidu in sneg v dvorišče naletava-, vojaka senca kot v prividu zdaj sem zdaj tja po- steni plava. Prižgi za vse, ki so nam pali, pod križem v oknu, drug moj, svečo! — Rckč smo- si za polnoč dali in si molče želeli srečo. umikati. Nemci so začeli kričati ter jih ustavljati, toda interniranci so se nagibali nazaj kakor pokošena, trava-. Mali kmet ob Škofiču je otrpnil. Bleda lica so mu posivela. Zrl je na »drevo« z izbuljenimi očmi in brki so- mu začeli vztrepetavati. Tudi v Škofiču je- vse- otrpnilo-. Občutek tesnobe mu je- v hipu zamoril vse- upe, ki so- mu še- malo prej razsvctlje-vab srce. Otresel je z glavo, trudeč se-, da bi dojel, kaj naj to-, kar je videl pred seboj, pomeni, a. mraz, ki mu je- šel skozi telo, mu je omrtvičil vsako misel. Komandant je šel gori in doli o-b vrstah. Začel se je na ves- glas smejati. Njegov smeh je bil skoraj strašnejši od pogleda na grozljivo- »drevo«. Dvignil je roko, pomahal z. njo in na dvorišču so- prižgali luči. Pregnanci so se začeli vzravnava ti in urejevati. Nekaterim so drgetale- brade, nekateri p-a so- samogibno migali z rokami. Komandant se je dolgo oziral po o-beh vrstah, kakor da tehta ljudi, naposled pa je dvignil roko- in zamrmral: »Tam začnite!« ANEKDOTE * * Einstein, slavni matematik in fizik, je v prostem času rad vzel V roke gosli in kaj zaigral. To- je bila njegova najljubša zabava in razvedrilo po- napornem umskem delu. Navadno ga je pri tem spremljal na klavirju njegov prijatelj Schnobel, ki pa se je vedno jezil na Einsteina, češ da ne igra po taktu. »Kako žalostno je,« je nekoč dejal slavnemu znanstveniku, »da ne znate niti do štiri šteti...« * Bernardu Sha.wu je dal mladenič, ki se je imel za velikega genija, debelo zbirko svojih pesmi in ga prosil, naj jih prebere. Čez nekaj časa. mu je Shaw vrnil pesmi in podal kritiko-: »Dve pesmi vmes sta taki, da jih še Goethe ne bi mogel napisati...« Mladenič se je ves napihnil. »... tista o radiu in tista o tramvaju,« je končal pikri Irec. * Med veliko epidemijo gripe ob koncu prve- svetovne vojne so- vprašali predsednika francoske vlade Clemenceaua: Ali ste ukrenili kaj proti t.ej epidemiji?« »Seveda sem ukrenil.« »In kaj ste ukrenili?« »Svoje prijatelje sem opozoril, naj v oporoki ne pozabijo name.« * Ruskega generala in državnika grofa Fedo-rja Vasiljeviča Rastopčina, ki je dal leta 1812 zažgati Moskvo, da bi se Napoleon umaknil, so vprašali, zakaj ni knez. »Tega je kriva ostra zima v Rusiji.« »Kako?« »Tako: V Petrogradu so nudili očetu na izbiro knežji naslov ali topel kožuh. Takrat je bilo- zelo mrzlo in oče si je rajši izbral kožuh.« NOVO LETO V ŽIVLJENJU NARODOV Novo leto je v zgodovini človeštva pomemben dan, saj se nam ob njem odpira pogled v najstarejša kulturna izročila raznih narodov. Novoletni dan ima svoj čar, vero in upanje, je simbol in izraz kulturnih sprememb. Svetovni nazor in znanost, religiozno in posvetno življenje so dali viden pečat začetku leta, ki ga ne praznujejo vsi narodi opolnoči med 31. decembrom in 1. januarjem. Zgodovina, gospodarsko življenje in tradicija določajo tisti dan v letu, ki pomeni začetek novega kroženja v letu in ki v neki meri uravnava človeško* življenje. Mnogi narodi so začenjali novo leto z začetkom pomladi ali 'ob končani žetvi, kar je precej naravno, 1. januar kot začetek leta pa je pravzaprav umetna; tvorba. Nova, zmagovita luč prebudi novo*, upov polno življenje. Zato so primitivni narodi, ki so živeli s spremembami v naravi, izbrali pomlad za začetek leta. Pomlad prinese vstajenje narave. Začetek leta so zlasti v Orientu že pred tisočletji praznovali v mesecu marcu in Perzijci še danes praznujejo svoj »nauros«, veliki praznik nove luči in novega leta, na dan spomladanskega enakonočja. Začetek astronomske pomladi je tudi pri starih Indijcih in v tako imenovanem babilonskem, kulturnem krogu začetek leta. »Thargelion«, prvi poletni mesec, je bil v starih Atenah prvi mesec v letu. Poleg semitskih in hamitskih narodov začenjajo tudi Egipčani novo leto sredi poletja. Stari Egipčani so že v davnih časih uravnavali sVoj koledar po* zgodnjem vzhodu planeta Sirija, ob času poletnega sončnega obrata, ki z ekvatorialnim deževjem naznanja skorajšnje poplave Nila kot vir življenja v deželi faraonov. V Rusiji se je ponekod še ohranila prastara ljudska navada, privzeta po bizantinski, ki šteje dobo od domnevnega »stvarjenja sveta,« in začenja, leto s 1. septembrom. Tudi Moha-medanci in Judi praznujejo začetek leta jeseni. Kitajci praznujejo* začetek leta na osnovi luninega koledarja med 20. januarjem in 18. februarjem. Starogermansko in keltsko leto se* ravna po* živinorejskem koledarju, ki postavlja začetek leta V čas ob koncu paše, ko* živino ženo v staje*. Z začetkom krmljenja živine v hlevih in stajah, ki nastopi hkrati z zimo, so tudi Kelti začenjali novo* leto, in sicer 1. novembra, južni Germani pa za Martinova (11. novembra*). V stari rimski republiki so začenjali leto 1. marca; ta dan je začetek italijanske pomladi. Leta 154 pred našim štetjem so premaknili začetek leta in je ta sprememba vplivala na ureditev koledarja, ki je bila pomembna za vso Evropo. Od takrat je obveljal pri Rimljanih kot prvi dan v letu 1. januar. Ko je leta, 46 pred našim štetjem, Julij Cezar dal pobudo* za spremembo* koledarja, ki se po njem tudi imenuje julijanski koledar (z njim so* določili število dni V posameznih mesecih in utemeljili štiriletni ciklus treh navadnih in enega prestopnega leta) in je kmalu dobil veljavo po vsem, rimskem cesarstvu in po drugih evropskih deželah, je ostal 1. januar kot začetek novega leta v veljavi po vsej Evropi in se z uvedbo* julijanskega, koledarja v drugih deželah razširil tudi drugod. Čeprav se je julijanski koledar zelo razširil in je dobil v evropskih deželah splošno veljavo*, so se do uvedbe gregorijanskega koledarja držali ponekod še zmerom gospodarskega termina v menjavi leta. Tako imenovani »kmečki koledar« je bil v mnogih krajih v veljavi do uvedbe gregorijanskega koledarja (zlasti pri nekaterih germanskih rodovih). Kljub poznejši reformi koledarja, ki jo* je leta 1582 uvedel papež Gregorij XIII. zaradi uvedbe krščanskega koledarja praznikov in svetniških imen, je ostal julijanski koledar v bistvu nespremenjen in v veljavi do današnjega dne. Po* -letu 1700 pa je prvi januar priznan v vseh krščanskih deželah kot novoletni dan.. Praznovanje novega leta je imelo v vseh časih in pri vseh narodih nekaj pomembnega, usodhega, simbolnega, nekaj, kar je označevalo trenutek, ko se začenja nov čas, novo razdobje življenja. Nova leto spremljajo pri Vseh narodih stare navade*. Stari Izraelci so imenovali novo leto »sobota trobljenja«, ker so* ga naznanjali s trobentami in pozavnami. Kakor pred tisočletji v starem Babilonu, v Palestini, v Egiptu in Rimu, tako nam še dandanes* pomeni novo leto slovo od starega in pričakovanje novega; od starega se prav tako hrupno* poslavljamo', kakor hrupno* pozdravljamo* novo. Polnočno* zvonjenjei oznanja V mnogih krajih slovo od starega leta in pozdrav novemu, drugod streljajo z možna,rji, spet drugod prirejajo vesele obhode itd. 2e od nekdaj je navada pri vseh narodih, da začenjajo* novo leto* v veselem razpoloženju, z najboljšimi željami, da bi bilo srečno, rodovitno. Pri vseh narodih je v navadi novoletno obdarovanje. Prvotno je v vsem tem nekaj čarodejnega, ki ima pri narodih na raznih kulturnih stopnjah posebne pomene*. Stari Egipčani so se obdarovali ob novem letu s predmeti, na katerih sol bila zapisana Voščila. V starem Rimu sO slovesno* praznovali začetek koledarskega leta, Janušu (po njem ima mesec januar svoje ime), bogu z dVe-ma obrazoma, ki je bil simbol začetka in Praznični dnevi so* pred nami, dnevi, ko se bomo* lahko sprostili vsakdanjih skrbi in našli časa za razne oblike zabave in razvedrila,. V teh dneh bomo spet bolj pogosto jemali V roke dobro knjigo, ki nam bo vedno nudila koristno in zabavno* čtivo. Prav tako pa bomo v teh dneh našli čas tudi za reševanje ugank, kar bo zabavno zlasti potem, če bo sodelovala cela družina. Ker vemo, da je med čitatelji našega lista mnogo; takih, ki se radi bavijo s trenjem trdih orehov, smo tudi za praznike Vodoravno: 1. Praznik, ki se ga veselima, 4. država v kateri živimo, 8. letni čas, 11. slaboumen, 12. prijetne zunanjosti, 13. moško* ime (Lekšeij), 14. najbolj razširjeno prometno* sredstvo, 15. nebesna stran, 16. črnilo, 17. izven nevarnosti, 18. konca, so pripravili daritve, ljudje sc* si hiše in vrata okrasili z zelenjem. Novoletnemu dnevu so* Rimljani pripisovali še poseben pomen, saj jim je pomenil usoden dan za vse leto. Ta dan so* prerokovali iz zvezd, prvi januar so praznovali z vsem razkošjem, jedli so* in pili, se zabavali, si pošiljali palmove vejice, fige in med in druga darila. Cesar je na novega leta dan priredil velik sprejem, sprejemal je darila in prav tako sam razdelil ogromno* daril. Praznovanje* s pojedinami, popivanjem in veseljačenjem je v starem Rimu trajalo skoraj teden dni. »Proispera, lux ori-tur!« (Napočil je srečni dan!) so se* ljudje pozdravljali na dan novega leta v klasičnem Rimu. »Srečno* novo leto; ti želim!« je več kot dva tisoč let star novoletni pozdrav in voščilo*, ki ga še danes ponavljamo*. In kakor so nekoč iz prerokovanj po zvezdah, iz, ugibanj oi usodi V novem letu, pa naj so* nastala iz kakršnih koli, še tako* praznovernih nagibov, ljudje želeli sebi srečo*, bogastvo, rodovitnost itd., nei-kaj takega je ostalo* V raznih oblikah pri vseh narodih še danes. 2e vreme na novega leta dan je ljudskemu vremenarju narekovalo prerokovanje, kakšna bo* žetev: »Je prvega januarja mokrilo*, polje bo slabo rodilo*.« Rodovitnost in bogata žetev je tisto, ka,r kmet pričakuje V novem, letu in kar si je skušal pridobiti in zagotoviti z raz- priredili posebno, križanko* ter vabimo1 vse, da sodelujejo* pri reševanju. Da bo* to* še bolj privlačno, smo za reševalce pripravili tudi 10 lepih knjižnih nagrad, ki jih bo žreb razdelil med vpcšiljatelje pravilnih rešitev. Rešitve je treba poslati najkasneje do 4. januarja 1958 na naslov: Slovenski vestnik, Celovec — Klagenfurt, Gasometer-gasse 10. V levi kot kuverte napišite označbo »Nagradna: križanka«. 2daj pa na: delo*, dragi ugankarji, in želimo vam mnogo zabave ter še več sreče pri žrebanju! glavno mesto balkanske dežele, 21. plin, ki služi moderni razsvetljavi, 22. ovadi-tev, 25. lesk, 26. kratica za artikel, 27. popevka, 29. delati s sekiro, 30. glavno* mesto evropske države, 33. pogojni veznik, 34. neumetna, 37. nakladam, 40. pre- nimi simboli, obredi in rotitvami že ob začetku novega leta. V naših krajih je ohranjenih mnogo teh prastarih navad. Ponekod pokadijo in poškropijo hišo, hlev, gospodarska poslopja, njive, travnike, gozd. Po nekaterih krajih na večer pred novim letom otresajo sadno drevje, da bi drugo leto dobro obrodilo. Spet drugod streljajo, da bi pregnali od hiše sovražne moči, odpirajo kašče, da bi jih rodovitno novo leto zopet napolnilo. Ohranjen je običaj, da v mrzlo vodo* vlivajo* raztopljeni svinec in iz njegovih oblik in podob prerokujejo*, kaj bo prineslo novo leto*. Spet drugod je* ohranjenih mnogo običajev, ki govore, kako živa je bila ponekod vera v vodne sile, bogove, vile in kako* so* jih na novoletno* jutro skušali pridobiti z raznimi darovi. Enake* običaje srečujemo* tudi pri germanskih in drugih slovanskih narodih, V zahodni Indiji (v Birmi) in v deželah južne Amerike. Na: Kitajskem, nosijo* v' noči pred. novim letom 8 do* 10 metrov dolgega »zmaja sreče« visoko* nad glavami ljudi, ki se zbirajo na ulicah. V zmaje preoblečeni otroci hodijo po hišah in prosijo* darov. Praznovanje novega leta je povsod združeno s* pojedinami in popivanjem, kar ni samo* znamenje praznovanja, ampak v prvotni obliki tudi magični ukrep proti vsakemu zlu. 2 novoletnimi željami so združna še razna druga mitično-simbolna znamenja, amuleti in talismani, ki jih najbolj pogosto vidimo na: novoletnih Voščilnih kartah, dalje razni simboli sreče* (podkev, pujsek, štiriperesna deteljica, dimnikar itd.), ki jih za ta praznik izdelujejo po vsem svetu v raznih plastičnih oblikah in jih ljudje podarjajo drug drugemu kot znamenje sreče v novem letu. »Srečno* novoi leto*!« je tisočletja staro novoletno* voščilo, ki ga pri raznih narodih spremljajo skupne in posebne navade, katerih izrpčilo sega daleč v preteklost in ki v bistvu in Vsebini izražajo človekovo vero v srečo, njegovo upanje v dobro letino* in uspeh piri delu. prosta, otročja, 43. primerki, 47. kazalni zaimek, 49. masa, ki jo* izbruha vulkan, 50. enojka, 51. šteVnik, 52. ost, 53. čez Vse, 57. divja žival (dvojina), 58. kratica za zvezo* organizacij, 59. kratica za slovensko Koroško*, 71. število (srednji spol), 72. površinske mere, 73. industrijsko mesto v 2aho*dni Nemčiji (Porenje), 74. danes zjutraj, pomeni tudi duši, 75. odporna kovina, 76. vrsta, vrbe, tudi žensko ime, 77. del tkanine, 78. hunski poglavar, 79. prebivalka neke avstrijske zvezne dežele, 80. vhod. Navpično: 1. poljsko* orodje, 2. mlad konj, 3. snažne, 4. velike jagode, ki uspe vajo le pod južnim soncem, 5. pitje s slama, 6. iz ilovice, 7. naprava, stroj, mehanizem, 8. brez oblakov, neskaljeno, 9. posebna vrsta parne kopeli, najbolj poznana v Skandinaviji, 10. se pritožuje, je nezadovoljen, 19. žensko ime (domača oblika), 20. hitra, 23. pobožna, 24. vzdiguje, 27. ljudska beseda za zlodej, tudi pridevnik pri nekaterih krajevnih imenih, 28. zgoden, 30. udav, kača, ki živi V Aziji, 31. ne poseduje, 32. mesni izdelek, 33. jih rabijo otroci V šoli, dtobro* je, če jih imamo tudi doma, ker jih potrebujemo za izobrazbo*, 35. največji sovražnik železa,, 36. kono-pec, služi za privezovanje, 38. vrsta športa, tudi zasledovanje divjačine, 39. imendan, 40. obveznosti, jih dajejo V šoli, 41. iztoki, 42. še* nerabljena, 44. za. njega, 45. obre-' žen, 46. seznam imen, 47. struja, 48. zaimek, 53. svetopisemska, oseba, 54. štev-nik, 55, dlomača žival, 56. kratica za* mednarodni jezik esperanto*, 58. del cerkve,, 60. se naredi čez rano* in jo Varuje* pred infekcijo*, 61. izločilni organ, 62. deli dreves, 63. javna kuhinja, 64. zaimek, 65. izdelovalec 'sodov in škafov, 66. samo ta, 67. površinska mera, 68. zijalast, 69. žareč utrinek, 70. obdobje, razdobje (tujka). Ob pravilni rešitvi boste pod 61. vodoravno brali naše voščilo! Nagradna križanka za praznike 'j) 0 lz 1 5a ★ v 55 T K A 7 r' * ★ ■J F 9 "F 10 1 n r\ ★ k ★ i ★ -v, k ★ ★ \ F' P ★ A ★ A ★ F % & £ F X k A ★ t O L o ★ A ★ & J V 1 H s/ ★ a ★ V 1 N r A ★ ★ VM A a E Ti ★ M ★ G \ > 1 - r £ ti £ * A ★ H ★ A ★ V A % A It % & ★ 1 ★ A ★ ★ ★ ★ % T. ★ ★ E ★ v ★ 1 A G t % ★ £ p A rt ★ Z u I tu I £ t ★ L ★ A s m,/0 % 0 ★ it ★ G 1 % A % A ■v H A Tjv JnfcL« \l 1 & A n I I ★ *i ★ L ★ A *A 7 ★ o ★ D ★ A ’ i ■* h A 41 *■ i A /KUS 43 | “z V % D ★ i T ★ •k o tj Ci A ★ b ★ M t % •- O L ★ % A v A SD. h A ★ 5F H j i ;aiL 'O A A ★ 53 A sL 1J *v S % ★ “7 £ / t— F H A % * C ★ L ★ ★ 58 Q ★ o ★ 5 ★ ★ £ ★ | ★ t & it t 6i 1 1 6i ‘V P *$; fr i % P Z i H l t T ★ ★ 71 ★ o ★ ★ D ★ nA Z 1 ★ 0 ★ P (173 * ★ ★ 7t> A v 1 ★ ★ F k U O I ★ ★ ★ 76l v ★ ★ 7fi 1 T ★ A ★ f ★ F i h T ■m* \ L A ★ m* 79 w Z m*. &\\\$ A A mm "V ■■'ss n1 0^ T A 1 S < < + cp^bcc Božična pravljijca Bratje se poklonijo* in. odidejo. Ministri in velikaši pa se čudijo, a ne rečejo nič. Sedejo okrog božičnega drevesca. Tam čakajo, da se kraljeviči Vrnejo. Dolgo čakajo*. Svečke na drevescu so skoraj dogorele, kol se vrne najstarejši kraljevič. Stopi pred očetovo posteljo in pove: »Hodil sem po mestu in gledal skozi okna.. Okna bogatih soi bila razsvetljena, okna revežev pa ne. Tako se mi ni zdelo prav. Pa sem nakupil toliko božičnih drevesc in jih daroval revežem, da so sedaj vsa okna v mestu razsvetljena. Vsi so sedaj srečni in dobre Volje. In ko so izvedeli, kdo sem, so dejali, da sem dober in blag.« Darila, darila, lepa darila ... Zopet je prišel čas, ki sem se ga kot otrok Vedno veselil, kajti vsako leto me je pod božičnim, drevescem pričakovalo* darila, ki me je vedno tako razveselilo. Seveda sem tudi sam pripravil za svoje starše skromnol darilce. Včasih sem jim izdelal kako risbo, drugič zopet kako ročno delo, včasih pia sem jim za svoje prihranjene šilinge kupil tudi kako* malenkost V trgovini. Vedno so bili veseli, kadar sem jim kaj podaril. Veselilo pa je tudi mene, Kralj zadovoljno pokima s sivo glavo. Tisti hip že stopi drugi sin V sobo, se prikloni kralju in pripoveduje: »Dragi oče in kralj! Storil sem, kakor si Velel. Vse mesto sem prehodil. Nazadnje sem stopil še v gostilno. Tam so se ljudje prepirali. Še malo pa bi se stepli. Pa sem stopil mednje in jim dejal: ,Mir z Vami! Pojdite domov in ljubezen naj vlada 'med Vami.' Ko sol ljudje zvedeli, kdoi sem, so dejali: ,Ta je miroljuben. Če bo ta kralj, bolmo* Vedno v miru živeli.'« Kralj zadovoljno pokima z glavo in pogleda proti vratom. Tam je že prestopil najmlajši sin prag. Ves je v zadregi, ko sedle na posteljo k očetu in ga prosi: »Odpusti mi oče kralj! Nisem mogel palčki in varujejoi, da se kaj ne zgubi, da ne bo kateri otrok prikrajšan, kar bi prav gotovo povzročilo mnogo solza in grenkobe. Res, lepa je navada, dai se ljudje ob določenih praznikih medsebojno obdarijo* ter si tako izkažejo medsebojno spoštovanje. Seveda pa pri obdarovanju sočloveka ni bistvenega, pomena Velikost in cena darila, pač pa namen, s katerim darilo damo. Majhno darilo, podarjeno s srcem in najboljšimi nameni, mnogo več V dieVeti deželi je na božični večer umiral dober in moder kralj. Umiral je, pa ni mogel umreti. Gledal je v božično dreTfO na mizi in težke misli so mu rojile po glavi. Tri sinove ima, vsi trije so* dobri in razumni. Vsi trije so hrabri junaki. Kateremu naj prepusti kraljestvo? Kateri je najvrednejši? Gleda kralj v lučke na drevescu, gleda v angela, ki se ziblje vrh drevesca. Pa se mu zdi, da mu je angel vdahnil srečno misel. Skloni se na postelji in zašepeta: »Naj pridejo moji sinovi k meni!« Ministri in velikaši se odmaknejo od postelje in trije sinovi stopijo h kraljevi postelji. Stari kralj jih dolgo gleda, potem pa jim veli: »Nocoj je božični Večer. Stopite v mesto med ljudi in poglejte, če je Vse prav med njimi. Kjer ni prav, pa storite tako, da bo prav. Potem se vrnite in povejte. Najvrednejšemu prepustim kraljestvo!« oooooooooooooooooo BEGUNEC Pozor! Pozor! Na kraj sveta pobegnil je danes iz Žabje mlake doma navihani Janez! Ima črna velika ušesa, v katerih že repa medi, v vsakem žepu tri frače, rdeč nos od laži iz Žabje mlake doma. Poleg tega na nosu mu piše, da je odnesel od hiše dedovo pipo, z vrezano lipo, očetovo uro, mamino ruto, v njej jajce zlata, ki ga je — častna beseda! — v gnezdu kokošjem našla naša brljava soseda. Kdor ga v roke dobi, naj ga kar pridrži in spravi falota s šibo na prava pota, nam pa vrne samo dedovo pipo z vrezano lipo, očetovo uro, mamino ruto in zraven še — tisto zlato! da sem staršem, ki so vedno tako skrbeli zame, napravil Veselje. Vsako leto pred božičem sem bil ves kot na, trnju in v svoji domišljiji sem si predstavljal najrazličnejše zgodbe' o čudnih bitjih, ki prinašajo darila. Čeprav sem vedel, da. darila pod drevesce polagajo starši, je moija domišljija vsako leto znova delovala in v tihih trenutkih sem v fantaziji videl, kako skrivnostni palčki pomagajo! pri izbiranju daril za, pridne otroke. V otroški domišljiji sem videl, kako v snegu drsijo lahke sani, napolnjene s paketi, igračami in podobnimi lepimi predmeti, kako okrog sani skačejo pomeni kot pa darilo*, ki ga nekdo da samo zato, ker pač misli, da darilo mora dati. Nobeno* darilo nismo prisiljeni dati! Prav je, da! se tudi otroci navadijo* na to*, da Vsakoi leto po svojih možnostih obdarujejo svoje starše, brate in sestre, pa tudi prijatelje in jim napravijo Veselje*. Ni pa‘prav, da zaradi tega od njih pričakujejo velika darila, ker to bi bilo nepravilno in nepošteno. Hvalevredno* je, da, ohranimo lepo* dediščino obdarovanja in ostanemo iskreni darovalci z najboljšimi nameni, ker le tako bomo zadoVoljni, vesel pa boi tudi tisti, ki ga bomo oibdarb*-vali. (Bfržie Radost in Veselje Božič V srca trosi. Kdor si jih zasluži mu darove nosi. Zanj največ darov ima, ki je blagega srca! med ljudi, kakor si velel, da pogledam, če je Vse prav. Glej, na poti sem zagledal malega dečka v snegu na tleh. Ves premrzel je ležal tam. Ves dan je beračil pa se je utrudil in zaspal. Odnesel sem ga v prvo hišo*. Tam, sem pomagal, da smo ga obudili k življenju. Ko si je opomogel, sem ga pripeljal v grad. Sedaj je spodaj med kuharji. Lačen je in ves sestradan. To je trajalo tako dolgo, da nisem mogel izvršiti, kar si od mene* želel.« »Hm,« odgovori kralj. »Pa kaj so rekli ljudje*, ko so videli, kaj si storil?« »Ljudje?« se čudi mladi kraljevič. »Kaj naj bi rekli? Saj niso vedeli, kdo sem!« Tedaj se kralj skloni v postelji in pokaže na, najmlajšega: »Razglasite poi Vsem kraljestvu, da je ta,, moj najmlajši, moj naslednik. On je najvrednejši!« In je kralj legel in umrl. Svečke na božičnem drevescu so* ugašale, zunaj pa, se* je* delala nova zarja. OREL z‘n hchcši Ves popoldan je letal orel visoko nad oblaki. Ko* pa. je postal lačen, se je spustil na sušilnico*, d,a bi poiskal kaj hrane. Zaman se je* oziral na, vse* strani, nič ni bilo* primernega. Zato je zletel na drugo sušilnico*. Kokoši se že od. daleč opazile, da se jim, približuje orel in so se zavlekle pod sanke, nekatere pa so se skrile celo na podstrešje. Ker jih je orel že* prej videl, ni zletel stran, ampak je* sedel na ograjo* in čakal. Kokoši pa, so* začele govoriti: »Kaj? Slave ga, ker je kralj ptičev! Kaj neki pa je to? Preleti z ene sušilnice* na dmgo. Tako* znamo* leteti tudi me!« Orel je slišal to govorjenje, pa je pripomnil: »Nič ni čudnega, da znam leteti tudi nizko. Lahko letam še niže* kot ve, toda poskusite ve letati nad oblaki, kot znam jaz!« Kokoši so obmolknile. Šele* ko je orel odletel iz vasi v polje, so se začele repenčiti: »Prav, našel je, s, čimer se lahko hvali! Visoko* zna leteti. In kakšno* korist ima od tega? Leti in leti, toda ko je* lačen, se mora, spustiti na zemljo*, da bi ujel katero izmed nas. Če bi nas ne bilo, bi tam v oblakih umrl od lakote.« t «. FINŽ8AN ________ ^OBODNIM SONCEM BRUGA KNJIGA POVEST OAVNIH DE D 0 V 51 »Poslavlja se Grk!« je izpregoVoril tik za Epafroditovim hrbtom slok Herul, ki je dišal po konjskem potu. »Prefekt se je dvignil! Vojaki veslajo hitreje*! Dobe ga!« Epafrodit je* začutil mravlje po hrbtu. »O, Numida,« se je* jezil v srcu, »grom te ubij! Kaj čakaš? Izdaš me! Odmaši!« Tedaj je zletelo* belo prapoirce preko* ograje v morje. Blesteča postava je izginila s krova. Epafrodlit je* pridrževal sapo*. Vojaki so gonili na smrt — med ljudstvom grobna, tišina. Kar se nagne visoka jambora na jadrnici, Ljudstvo na obrežju vzklikne,: »Tone! Potaplja se!« Na krovu se prikaže suženj v kratki tuniki, pa kriči in vije z rokami. »Hitro si se preoblekel, Numida,! Dobro* igraš! Imeniten dečko!« Epafrodit ga je hvalil v srcu, groza je ponehavala. Barka se je nagnila čisto* na stran, voda je udarila pod krov skozi od- prte* line, valovje* se, je razburilo* in razpenilo*, suženj je* planil s krikom s, krova v morje in se prijel čolnička, ki je plesal ob barki. Vojaki so* dvignili vesla, in čolna sta obstala. Na obrežju se je razlegal krik, smeh, zašumeli so valovi, barka je utonila,. Ljudstva se je razkropilo*; Epafrodit je obstal sam, z radostjo* v srcu, da je* izvel do pičice svoj načrt, pa spet z grenkostjo, ker je morala poginiti barka ljubica, da je s poginom zabrisala sled pred preganjalci. Ko je tako* zatopljen obsloinel na kamnu, ga je nekdo potegnil za, rokav. Spiridionove* oči so se zasvetile* pred njim. Veliko* veselje je bilo na evnuhovem obraizu. »Gospod!« je spregovoril, ko se* je previdno ozrl po okolici. »Gospod, videl sem svetlo dvorjanico Ireno*.« »V Topieru?« se je razveselil Epafrodit. »Tukajle, tamle* pod platano* je objokovala, tvojo* smrt.« »Objokavala? Je li tudi ona zvedela?« »Kaj bi ne? Ni dojenčka v Toperu, da bi ne izgovarjal tvojega imena. Potrudili smo se, gospod, zelo* potrudili.« »Plakala je, praviš?« »Na glas! Bridko, da so mi solze stopile v oči. Morda je omedlela, zakaj Videl sem častnike, ki so jo* obkrožili, prinesli nosilnico* in odšli z njo.« »Sirotka, angel božji! Se danes jo* po- tolažim. Greh ima,, kdor ne otare solz s teh nebeških oiči.« Epafrodit je* govoril ganjen in ponosen. Vsa duša mu je vnovič zaplamenela za Ireno in zazdelo se mu je*, kakor bi ga bil Bog oblagodaril in ga varoval zadnje dneve edinoi zato, da izvrši najlepšo* nalogo* svojega življenja, da združi dvoje plemenitih src, Iztoka in Ireno. »Greh ima, praviš, gospod. In res ga ima in imel bi ga jaz, tako velikega, da bi me sam patriarh ne otel pekla, ko* bi ti ne bil naznanil.« »Zahvalim te. Razodel si mi hvaležnost svetle dvorjanice*. Epafrodit ji vse* povrne. Kam, sedaj, Spiridion?« »V Solun; ker si nehal ti, začnem s trgovino* jaz!« »Želim, sreče*, modrost imaš. Morda se še vidiva. Morda te bom še* potreboval!« »Na službo, gospod prej osni, vedno na službo, tebi do* smrti.« Epafrodit je zagledal Numido, ki je plul s čolničem vštric s prefektom in glasno objokoval smrt svojega, gospoda. Slišal je, da je govoril Rustiku, kako ga je ljubil, da je hotel z njim vred v smrt, pa se je zbal, ker ni pravičen in čist kakor nedolžni Epafrodit. Grk se* je hotel izogniti Numidi, da bi ne zbudil pozornosti. Zato je zavil v mesto. Kakor senca mu je sledil evnuh. Ko* sta prišla pod platano*, je ponovil Spiridion: »Vidiš, gospod, tukaj je plakala. pre-jasna.« Tedaj se je Epafrodit ozrl, segel v nedrje in mu smehljaje izročil nekaj zlatov. Ne maram plačila za to, res ne maram. Toda, zlatih bizantincev je* samo devet sto devet in devetdeset — za tisoč sva se zmenila, ne zameri —, zato* sprejmem, gospod, samo* zato, na Krista, da ne lažem.« Epafrodit je* šel mirno dalje in mu namignil z roko, naj se loči od njega. Še isti večer je Irena, zvedela po Numidi Vso resnično* bridko-veselo* povest o Iztoku in o Epafroditovi ukani. V blažen-stvu se je, topila pred ikono* Bogorodice. In ko* se je izmolila v hvalnem psalmu, je* vstala s cvetjem na licih, z ognjem v očeh. Njeno srce je prekipevalo v ljubezni. Objela je služabnico Cirilo, jo stiskala na prsi, ji poljubljala, o*či in ustnice ter ponavljala kakor omotična: »On živi! Moj Iztok živi in me ljubi! Pome pride, edini, predobri, junak junakov! « SEDMO POGLAVJE Po travi so ležali razsedlani konji, zleknjeni, kakor bi bili počepali. Krila jih je plast sivega prahu. Po bokih so še polzele tu in tam debele* kaplje potu in se mesile s prahom v umazane jagode. Vdrte* lakotnice izbornih živali so trudno plale. ZA GOSPODINJO IN DOM Zima je prišla v deželo in z njo čas kolin Ze je miniloi nekaj tednov odkar je kmet zapeljal domov zadnji voz pridelka. Polja so prazna in pusta ter pričakujejo, da jih pokrije sneg in jih umiri v zimsko spanje. Na vaseh pa je postalo živahno. Pitani prašiči se komaj obračajo v svojih hlevcih. Tu pa tam je po jutrih že slišati obupno cviljenje prašiča, ki mu gre za življenje. Ne traja dolgo in že; visi prašič, zaklan in razrezan. V kuhinji postane živahno. Meso režejo, mast topijo ipd. Prav gotovo pa je najbolj zanimivo izdelovanje klobas. Kaj, če bi letos napravili kranjske klobase takole: Najboljše meso za klobase je stegno ali pleče, uporabljatmo pa tudi druge kose. Vzamemo dve tretjini pustega in eno tretjino' mastnega mesa. Na vsak kilogram računamo 3 dkg soli, 1 g solitra (če je solitra preveč, so klobase suhe in trde), 1 g ne preveč na drobno' stolčenega popra, česna po želji, pičlo osminko' litra Vode. Meso zrežemo na manjše koščke. Mastno meso lahko zrežemo na roko, pusto pa zmeljemo. Zmleto meso potresemo s soljo, poprom in solitrom, mu prilijemo precejeno vodo, v kateri se je namakal strt česen. Tako pripravljeno meso- gnetemo do ene ure, nato ga stlačimo' v očiščena čreva. Klobase zašpilimo, jih pustimo, da visijo dva d!ni na zraku, natoi jih obesimo za dva do tri dni v hladen dim. Meso starih živali potrebuje malo Več vode. C e hočemo klobase dOlgo hraniti in uživati surove, vzamemo' več slanine in manj vode. S to gmoto čreva tesno natlačimo in pustimo klobase štiri d,o* pet dni v hladnem dimu. Ponekod primešajo česnovi vodi tudi nekaj kumine. Ako mislimo klobase takoj uporabiti, zvišamoi lahko' količino vode na tri šest-najstinke na kilogram mesa in jih pustimo le dva dni v dimu. Take klobase so> zelo sočne. Za spremembo pa napravimo letos tudi krvavice ven, zložimo' na desko in jih shranimo v mrzlem prostoru. Pred pečenjem jih namočimo v vroči vodi, da pri pečenju ne popokajoi. Namesto ajdove ali prosene kaše lahko vzamemo tudi riž ali ješprenček. Odlično teknile pa bodo tudi pečenice Sveže svinjsko meso z vratu ali plečeta zrežemo' V zrezke, ki jih potolčemo in z dodatkom slanine zmeljemo. Na kilogram pustega mesa vzamemo približno 20 dkg mastnega ter tri šestnajstinke litra vode. Gmota naj stoji nekaj ur, nato1 ji dodamo sol, poper, drobno sesekljano limonino' lupino in zelen petršilj ter vse temeljito pregnetemo. S tem nadevom natlačimo ovčja čreva, toda ne prepolna, ter naredimo' klobase. Kadar delamo pečenice za takojšnjo uporabo, primešamo na vsak kilogram mesa, po eno v mleku namočeno, ožeto in pretlačeno žemljo ali 5 dkg kru- ha, zato pa damo nekoliko manj vode. Tako pripravljene pečenice so lepo bele in sočne'. Poslužite se teh nekaj navodil pri kolinah, ker ta sprememba bo vam gotovo v zadovoljstvo. Na čim več načinov predelamo različne kose mesa, tem več užitka imamo pri vsem delu in pri jedi. Ni namreč vse, da jemo meso, važno je tudi to, kako ga pripravimo in kako nam tekne. Torej dober tek! PRAKTIČNI NASVETI Ce se nam mast polije po podil, polijemo madež takoj z mrzlo Vodo, da se mast hitro strdi in se zaradi tega ne more vpiti V les. * Mušje sledove na pohištvu odstranimo z mešanico salmijaka in špirita; (v razmerju 1 : 1), ki smo ji dodale nekaj vodikovega superofcsida. Nato madeže umijemo z mlačno' vodo. Očala ne bodo motna., če jih narahlo namažemo' z glicerinom in previdno obrišemo z jelenovo' kožico. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Čas ozeblin je zopet tu Da bo emajlirana posoda lepa in čista Nege je potrebna tudi emajlirana posoda, ki jo po določenem času, na primer vsak mesec prekuhamo v vroči vodi, kateri smo dodali prav maloi lužnega kamna, katerega dobimo v vsaki drogeriji. Na vsakih pet litrov vode damo' za oreh lužnega kamna. Emajlirana posoda naj vre nekaj ur, pa, bo kot nova. Seveda, moramo nato posodo', če je že zelo zadelana, zribati s čistilnim praškom, splakniti z vtočo vodo, nato pa splaknemo še z mrzlo vodo. Ko smo to opravili, posodo dobro obrišemo'. Nikdar pa ne smemo sušiti emajlirane posode na vroči štedilnikov! plošči, sicer emajl popoka in kmalu bomo razočarane ugotovile luknjo v jfo-sodi.' Posteljno perilo, ki ga ne bo treba prati Dan, ko je v hiši pranje, je za vsako gospodinjo eden izmed najbolj neprijetnih dni v mesecu. Vendar vse kaže, da se bodo gospodinje kmalu znebile tudi tega utrudljivega in neprijetnega dela. Tako je na primer na nedavnem sejmu v Berlinu za industrijo mila in kozmetiko neka tovarna razstavila kozmetično vato v obliki velikih listov. Kakor so izjavili na neki tiskovni konferenci, bo kmalu mogoče izdelovati iz tega sintetičnega materiala namizne prte in posteljno perilo, ki bo tako poceni, da ga gospodinji, kadar bo umazano, ne bo treba več prati, pač pa ga bo lahko zavrgla in zažgala. Kljub plemeniti krvi so komaj vzdržali silno dirko, v katero' jih je gna,l bežeči Iztok in njegovi Sloveni. Padala je večerna rosa. V dolini je šumel Tonzus od zahoda, na severu so šepetali vrhovi dreves po rebri Hema. »Oteti smo, slava Perunu!« Tako je izpregovoril Iztok, ko' je odpel jermen pri šlemu in ga položil v travo. »Samoi orlova, perut bi nas bila dohitela in delfin bi bil priplul za nami po morskih valovih; ker pa Bizantinci niso' ne orli in ne delfini, zato ležerno' brez skrbi to' noč in poči jemo.« Star Sloven, z razsekanim obrazom, je vrgel težki oklep na tla in se zleknil poleg njega na zeleno grivo. Mladi vojaki so se lotili brašna, in skrbeli za večerjo. Zakaj Epafrodit ni pozabil, da bodo begunci lačni. Velike usnjate torbe ob sedlih so bile nabite z mesnino in v čutarah je plunkalo najboljše vino. Radovan je vlekel za jermen oklep po tleh in se bližal Iztoku, ki je slonel na kupu praproti ob prasketajočem ognju. Iztok se je nasmehnil starcu. »Kakor raca, tako kobališ, očka!« Radovan je izpustil jermen iz roke, oklep je zevajoč obtičal za grmom. »To imam za plačilo, da sem te rešil! Nehvaležnik!« »No, Radovane, ne jezi se! Zahvali bogove za tako ježo! Nisi še sedel na boljšem konju!« Ne premehko kuhano meso z glave in vratu zrežemo' na kocke in zmeljemo. Prav tako' zrežemo žemlje ali beli kruh in nato namočimo v mleko ali juho. Prepražimo čebulo' in ji prilijemo kri in juho, v kateri se je kuhala glava. Nazadnje primešamo temu še žemlje in meso, začinimo s soljo, poprom, pimento* (dišavsko mirto), majaronom. S to godljo, ki ne sme biti pregosta, napolnimo čreva ter jih zašpilimo. Klobase položimo za pol ure v zelo vročo, toda ne vrelo Vodo. Ohlajene pečemo na zelo vroči masti. Da se nam dalje časa ohranijo, jih hranimo* na hladnem. Za zimo pa bodo prav dobre tudi kašnate klobase Pol svinjske glave, pol svinjskih jeter, ena pljuča, dva litra ajdove kaše, 5 čebul, četrt do pol kilograma masti, sol, poper, majaron, pimenta. Svinjsko glavo skuhamo*. Izločimo kosti in meso zmeljemo. Prav tako' skuhamo in zmeljemo* pljuča. Čebulo zrežemo na liste in jo prepražimo na masti, da je zla,-torumena. Kašo operemo' v več toplih vodah. Odcejeno polijemo z juho, v kateri se je kuhala glava, in jo počasi na pol skuhamo. Ohlajeno zmešamo z mesom, pljuči, s surovimi zmletimi jetri, čebulo in drugimi začimbami. To zmes dobro premešamo, ji prilijemo' po' potrebi juhei in jo natlačimo v 15 do 20 cm dolge kose debelega svinjskega črevesa, vendar ne preveč na tesno. Klobase zašpilimo in položimo' v vrelo vodo', kjer naj ostanejo' 30 minut, ne da bi voda vrela, ker sicer klobase rade popokajo. Potem jih poberemo »Hvala tebi za tako* pasjo* ježo! Racam sedaj po tleh, kakor bi bil pijan. In vendar je moje grloi suho in prašno kakor cesta, po kateri smo gonili.« »Ne jezi se! Saj veš, če* je volk v sedlu, psu ni počitka!« »Seveda! Tvojega jezika ne' bolijo* noge« »Lezi semkaj, počij, bodi dobre volje in rajši zapolj!« »Zapoj, zapoj! Sedaj se šališ z menoj, ki sem ti zdrobil Verige. Seveda! Lahko* ti je z moijo' roko gade loviti! Toliko* modrosti pa ni v tebi, da bi vedel, če kokoš ne zoblje, da tudi ne poje!« Radovan si je jezno čupail brado in otresal iz nje prah, ki se mu je, pomešan s potom, sesedel po dolgem predenu. »Dajte, mladci, večerje Radovanu!« Vojak je odprl pred starcem torbo in privlekel iz nje kos mrzle pečenke. »Čutaro!« je zamrmral Radovan. Ko mu jo je ponudil, jo je prijel s trudnimi rokami, zakašljal in za cmokal. »Še pljuniti ne morem, taka suša! In sedaj bo tekla ta, žlahtna. Epafroditova. kaplja po tako grdi prašni cesti. Škoda!« Od,pil je na dlušek Več ko polovico in se oddahnil. »Epafrodit, ko* bi ti vedel, kako te ljubim!« Nastavil je še enkrat in nato zakotalil prazno čutaro po travi. »Iztoče!« je pričel z razveseljenim gla- Ker se je* zopet približal mrzli zimski čas, ki prinese s seboj tudi vrsto* novih nadlog, med katerimi so* prav gotovo* na prvem mestu ozebline, je dobro*, da se o njih nekoliko' več pomenimo in damo tudi nekaj navodil, kako jih zdravimo ali kako* se jih ubranimo. K ozeblinam nagibajo nekateri ljudje bolj kot drugi, zlasti slabotneži, slabo-krvneži ali tisti, ki so v okrevanju po različnih težjih boleznih. Zato je važna dobra, tečna,, vitaminov bogata hrana, da postane* telo bolj odporno*. Najraje se pojavljajo* ozebline na rokah in nogah, zlasti na prstih in na petah, pa tudi na nosu, ušesih in licih. Zato naj bodo* zlasti tisti, ki k ozeblinam nagibajo, zelo teplo* in suho* obuti in obutev naj bo prostorna. Naj hodijo* v mrazu v rokavicah in uhlje naj imajo pokrite*. Težje- je seveda zavarovati nos in lica, pa jih je treba kdaj pa kdaj na mrazu prekriti z dlanjo. Če stopimo na mraz, gai nekaj časa zelo občutimo, potem pa nas polagoma neha: zebsti. To je nevarno za nastanek ozeblin, zlasti pri tistih, ki morajo1 dalj časa stati na mrazu, kot Vojaki, stražarji, perice, delavci ipd. Taki naj kdaj pa kdaj cepetajo z nogami, krilijo z rokami in se masirajo z roko ob roko* ali z roko po* nosu, uhljih ter licih, tudi ko ne čutijo več mraza, takrat celo pogostomai. V mrazu naj ženske ne nosijo tankih, zlasti najlonskih nogavic, ampak naj v takem času obujejo volnene nogavice. Če som. »Da nisem hodil jaz s pametjo' po svetu, kaj bi bilo s teboj, kozliček!« »Za to ti bo* Vedel hvalo ves rod Slove-nov.« »Za hvaljene jagode je treba kruto majhne* cajne! Ampak vendarle: če boš imel ti le toliko hvale v srcu, kolikor je imaš preveč na jeziku, bom Vesel. Upam namreč, da boš o priliki počesal tistega koštruna Tunjuša, če ga seveda, sam ne pošljem prej Morani za priganjača. Zakaj malo', malo* je* manjkalo zadnjič —« Begunci so polegli krog Radovana in Iztoka, ter radovedni poslušali godca. »Govori očka!« so se oglasili vsi zaeno. »Stvar je zanimiva. Da bi bil ti Tunjuša?« »Jaz, da,, jaz, Radovan!« »Povej!« je* silil Iztok. »Zadnjič je* bilo*, ko sem nesel tvoje pozdrave iz Bizanca domov.« »O domu, o sestri Ljubimci, o* očetu Sva,runu mi nisi še nič povedal. Ni lepo!« »Ni lepo? Sinko, vsak pastir naj svoje ovce zavrača! Ali si me kaj vprašal? Po očetu, po sestri? Nič! Zadnjo* kapljo- ljubezni do svojih ti je menda izpila tista lepa dvorjanica, tista mehka podlasica. Ali naj ta rodi Slovenom Svaruniče, volkove in ture? Kaj? Jagnjeta ti bo* rodila in še ta kilava!« »Radovan, ne skruni mi Irene! Molči!« Iztok se je stresel od razburjenosti. V očeh so se svetlikali plameni. Radovan pa volna, preveč draži kožo, naj obujejo najprej tanke nogavice, čez nje pa volnene. Priporočljive so* izmenične tople in mrzle kopeli. Pa tudi tople* kopeli rok in nog utrjujejo, samo* da je treba za njimi še masirati. Zunaj na mrazu premočena obutev pa* pospešuje nastanek ozeblin. Nekoliko' se čuVamoi tudi, če namažemo: kožo z neslano mastjo* ali oljem ali mastnimi kremami. V prvem stadiju ozebline postane koža v omejeni ali pa bolj široki ploskvi otečena, ideča ali modrikasto hladna, bolj bleščeč?, včasih srbeča in boleča V drugem stadiju koža začne pokati ali se* pojavijo na ozeblinah mehurčki, ki radi pokajo', rade se napravijo kraste* ter bolj ali manj globoke razjede. Pri odprtih ozeblinah je bolje iti k zdravniku, da bi si jih sicer ne zapacali in povzročili hujšega vnetja. Sicer pa mažemo z različnimi mazili proti ozeblinam,, ki vsebujejo' ihtiol ali kafro ali tanin itd*. Dobro* mazilo proti ozeblinam, ki še niso odprte, je na primer nemi dal Galenika, ki vsebuje girodal, rescrcin, taninsko* kislino*, lanolin, Vaselin in destilirano* Vodio'. Izmed vitaminov koristi pri ozeblinah najbolj Vitamin D, torej tisti, ki se nahaja v ribjem, olju, vigantola, svežem jajčnem rumenjaku itd. Izmed notranjih zdravil pa zdravnik lahko uporabi simpatolom ali piscolom s hormoni jajčnikov. ni ofcrenil glaVe. Zavrtil je samo oči pa je videl zadosti. Potuhnil se je, segel po drugi čutari, pil in nadaljeval: »Ko sem doma žalostnemu očetu povedal, da živiš, da prav za prav imenitno živiš v Bizancu, je stari oživel, kakor bi se bil napil tegale vina. Zakaj ko sem prišel v gradišče, je ležal v travi, zvit v klob-koi, in ječal V smrtnih bridkostih.« »Bolan?« je hitro vprašal Iztok, »Ne bolan, žalosten, na smrt žalosten zaradi Vojske med brati. Ob njem sta klečala Velegost in Bojan in ga tolažila. Vrnila sta se namreč z nesrečno vestjo*, da Anti, zlasti starešini Volk in Viljenec, nočejo* miru.« Vsi Vojaki so namrščili obrvi in poslušali resnih lic Radovana. »Volk in Viljenec! Zaslepljenca!« »Zapeljana, naščuvana po Tunjušu! »Veš li to?« »Povedal mi je star Ant, ki se je umaknil prelivanju bratovske krvi in se potikal sam kakor volk v gori, ves žalosten. In takisto' mi je* pravil Svarun, da je bil pri njem Tunjuš in ščuVal V boj na Volka in Viljenca, Ljubimca pa mi je razodela, da se je Tunjuš pri njej ženil, kravjerep-nik!« »Pri Ljubimci ženil? Hun, Tunjuš? La-žeš, Radovan!« (Nadaljevanj? rledi) NAPREDNIH GOSPODARJEV Krnci in njegov gozd. Letos v marcu je bila na Dunaju razstava „Kmet in njegov gozd“. O tej razstavi je ing. Bogdan Žagar, direktor Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, napisal v „Gozdarskem vestniku“ članek, iz katerega povzemamo: Inventarizacija gozdov (Waldstandsauf-nahme) v Avstriji je pokazala, kakor je bilo pričakovati, da pomenijo kmečki gozdovi najtežji problem avstrijske gozdno-gospodarske politike. Kmečkih gozdov je okrog 1.5 milijona ha, t. j. okrog polovico^ vse gozdne površine. Iz razpredelnice vidimo, da prevladuje mala gozdna posest do- 20 ha površine t. j. 94.7 % obratov z 52.3 °/o skupne gozdne površine. Stanje teh gozdov pa, je znatno pod avstrijskim povprečjem. Gozdovi so močno izčrpani, nepogozdenih je mnogo posek — ostankov sečenj na golo —, razpored starostnih razredov je zelo neugoden v škodo starejših, zrelejših razredov. Tako stanje kmečkih gozdov ni le posledica sedanjega gospodarstva, ampak sega V veliki meri nazaj v predvojne čase. Gozdovi so bili prej prepuščeni sami sebi in se za njihovo pravilno' gojitev in g- spodarjenje ni nihče brigal, gozdarske oblastne ustanove pa so opravljale le ta-koimenovano splošno' nadzorstvo' Na ta način so bili gozdovi le privesek kmetijskega gospodarstva. Gozd je moral skozi stoletja služiti kmetijstvu za preskrbo' z lesom, drvmi, steljo, pašo' itd. Od časa do> časa so bili posegi v gozd še globlji: za večja popravila in obnovo stavb, izplačilo' dote, izplačilo! bratov in sester (dedičev) itd. V takih primerih so kmetje na obsežnejših površinah sekali na golo, da bi bili z izkupičkom za les kes tovrstnim velikim izdatkom. Tak način gospodarjenja je še danes v pretežni meri razširjen V Avstriji zlasti tam, kjer ni dovolj gozdnih cest, ki bi omogočale intenzivnejše gozdno gospodarjenje. Zadnja leta je odigral gezd v avstrijskem kmečkem in splošnem gospodarstvu Mešajmo k hlevskemu gnoju surove fosfate in superfosfaf odločilno vlogo. Nizki donosi kmetijstva in močan razvoj industrije sta povzročila močno odtekanje delovne sile s kmetij v mesta in industrijske centre. Število potrošnikov hrane — kmetijskih pridelkov — neprestano narašča, proizvajalcev — številoi kmečkih delavcev —• pla pada, tako da je doseglo že razmerje 81 : 19. (Povzeto iz razprave dr. ing. Eckmiillner: »Bauernwald — Sorgenkind unserer Forst-wirtschaft« — Holz-Kurier, št. 10/57). Kmetje so se znašli pred vprašanjem: kako obdelati zemljoi skoraj brez vsake delovne sile? Rešitev so našli V mehanizaciji, v nabavi potrebnih strojev za obdelavo! zemljišča, torej traktorjev i. dri Iz zadrege, od kod vzeti denar za te nakupe, so mogli najti izhod zopet le s pomočjo gozda. Torej zopet moično poseganje V kmečke gozdove, ki rešujejo kritične situacijo1 avstrijskega gospodarstva. Dohodek iz gozdov je bil v Avstriji v 1. 1955 izkazan v višini 4.4 milijarde šilingov in dosega višino' skupne vrednosti proizvodnje industrije jekla, železa in strojev. Okrog 470.000 ljudi je zaposlenih v avstrijskem gozdnem in lesnem gospodarstvu. Ena stena paviljona je bila prekrita z Velikimi napisi, kako lahko gozdni posestnik zboljša svoje gozdno gospodarstvo. Glavna; gesla so bila naslednja: Varčevati z zrelimi sestoji in ne izvajati obsežnih sečenj na golo'. Več pred-užitkov t. j. redčenja, presvetlitve (svet-loseki). Zboljšanje gozdnih tal in povečanje prirastka z gnojenjem. Pogozditev tudi najmanjših goličav in izpopolnjevanje nasadov. Čuvanje nasadov pred divjadjo' Spričo tega se vprašamo: kakšen namen je imela razstava »Kmet in njegov gozd«, ki je bila prirejena letos v mesecu marcu na Dunaju? Na to odgovarja naslednja ugotovitev razstave: »Potem, ko je gozd izplačal dediče, ko je moral kriti naraščajoče potrebe lesnega gospodarstva in ko je končno omogočil mehanizacijo kmetijstva,, potrebuje končno tudi sam pomoči!« Kako to doseči? Priporoča se intenzivna nega gozdov; čiščenje, in redčenje sestojev ter gnojenje izčrpanih in zakisanih zemljišč. Dalje se z drobnim materialom, pridobljenim z negovalnimi sečnjami, lahko krije del potreb lesne industrije in takoi prepreči pre-komernoi poseganje V zrelejše sestoje. Razstava; je priporočala nadomeščanje lesa z drugim materialom: lesene plotove z žičnimi, skodle in deščice za prekrivanje streh z opeko), lesene strope z betonskimi; nadalje svetuje uvajanje racionalnih štedilnikov in peči (ker imajo ponekod še odprta ognjišča), propagira Večjo porabo premoga in električnega toka za kurjavo itd. ter končno' priporoča konserviranje lesa z raznimi premazi in drugimi sredstvi za podaljšanje uporabnosti. gozdne posesti v Avstriji in živino'. Ločitev gozda in paše. Varčevanje z lesom V kmečkem gospodinjstvu (sedanja poraba lesa na kmečko gospodarstvo znaša okrog 40 m8). Gradnja gozdnih cest zaradi intenzivnega gozdnega gospodarstva in utrditve gozdne posesti. Drugi del razstave prikazuje uspešno opravljeno skupinsko postopnoi sečnjo' in prebiralno sečnjoi ter priporoča take sečnje, ker zagotavljajo prirodno pomlajevanje in omogočajo) Veliko' lesno zalogo; Pregled velikosti kmečke Vrsta posestva Gozdna površina Razmerje med gozd. in kmetijskim gospodarstvom Število posestev °/o Gozdna površina ha % Drobna posestva do 2 ha 13 : 87 114.483 46.1 95.000 6.3 Mala posestva 2—5 ha 25 : : 75 64.454 26.2 200.000 13.3 Srednja posestva 5—20 ha 37 : 63 56.049 22.4 490.000 32.7 Velike kmetije 20—100 ha 51 : 49 11.555 4.6 400.000 26.7 Gozdne kmetije 100—500 ha 71 ■ 29 1.729 0.7 315.000 21.0 Skupaj do 500 ha 45 : : 55 248.270 100.0 1,500.000 100.0 Veliko pozornost je razstava posvetila zlasti gradnji gozdnih cest in je prikazala ves proces, pečenši od trasiranja pa do gradnje z raznimi stroji (buldožerji, vibratorji /Riittelverdichter/ itd.), ki jih izvajajo posebna podjetja za gradnjo gozdnih cest pri zbornicah za kmetijstvo in gozdarstvo. Ne nameravam se spuščati v posameznosti razstave, ugotavljam pa za zaključek naslednje: Razstava je nazorno pokazala današnje težko stanje avstrijskega gozda in velike naloge, ki jih je treba rešiti, da se to stanje zboljša. Dalje je pred-očila ogromen pomen, ki ga je doslej imel in ga bo tudi v bodoče obdržal kmečki gozd za ožje kmečko in za splošno gospodarstvo. Razstava je tudi prikazala, kako veliko skrb za te gozdove kaže vsa avstrijska javnost in da je to eden glavnih problemov avstrijske gozdnogospodarske politike. ‘Rentabilnost v kur j ere ji O rentabilnosti kokoši-nesnic je bilo pri nas doslej napravljenih le malo ra-čunic. Zato so po eni strani na Veliko prikazovali visoko dobičkanosnost proizvodnje jajc, po drugi strani pa prav nič manj zatrjevali, da proizvodnja jajc ni rentabilna. Pred kratkim je ing. Adolf Krona-wetter v svojem članku »Stopnjevanje rentabilnosti v perutninarstvu« v glavnem razjasnil to vprašanje, Svojo tozadevno računico zaključuje s tem, da znašajo proizvodni stroški enega jajca, če pustimo' kokoš nesti 2 leti, pri povprečni letni nesnosti šil. na jajce 100 jajc 1.51 150 „ 1.01 180 „ 0.84 200 „ 0.76 V teh proizvodnih stroških so zapopa-deni tako vzreja in krma nesnic kakor tudi stroški dela in hleva; odšteta pa sta vrednost zaklane kokoši in povprečni ri-ziko vsled pogina nesnic. Velik napredek avstrijskega perutninarstva Ministrski svetnik dr. Steinlechner je pred nedavnim poudaril, da avstrijsko' perutninarstvo že do' 95 % krije potrošnjo jajc v državi. Pri klavni perutnini od piščancev za cvrtje do kokoši za juho krije proizvodnja že 80 % potrošnje. Učimo se od holandskega krnela V štiriletnih poskusih so v Zap. Nemčiji prišli do zaključka, da posipanje gnoj nega kupa s surovimi fosfati (Reno) in superfosfatom ugodno vpliva na kvaliteto' hlevskega gnoja in na proces, prepere-vanja in zorenja gnoja, V štiri in sedem mesecev starem gnoju, ki so' mu bili primešani surovi fosfati, se je odstotek fosforne kisline podvojil, pri gnoju, ki mu je bil primešan superfosfaf, pa se je potrojil. V takem gnoju so rastline fosforno kislino znatno: bolj izkoristile, pridelki pa so bili za 10 %> višji. Draga Marica Rožič v Račah pri Mariboru! Prav vesele in srečne praznike ter vso srečo in skorajšnje okrevanje v novem letu Ti iz vsega srca želi Tvoja Agica iz Predarlske Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi Gašper Ogris-Martič trgovina v Bilčovsu vesel božič in srečno Novo leto 1958 Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno Novo leto Janko Ogris trgovina in gostilna V BILČOVSU Holandija slovi kot napredna država, ki zna temeljito izkoristiti naravne pogoje svoje zemlje in ji prilagoditi primerne kulture, da dosežejo čim večji gospodarski uspeh. A za toi so razen izobrazbe potrebni še drugi pogoji, za življenje in napredek Vsakega naroda še bolj odločilni: le delavno, vztrajnoi in premišljeno' ljudstvo, ki zna Vsestransko in temeljito premisliti in preračunati, preden se nečesa loti, le takšnoi ljudstvo doseže svoj cilj. Takšni so Holandci in takšni so morali biti, ko so se spoprijeli z mogočnim sovražnikom plodne zemlje — vodoi. Če so hoteli rešiti prostrane ravnine pred morjem (nekakšna četrtina vse obale je namreč mestoma celoi do> 6 m pod morsko gladino, zato' se tudi imenuje Nizozemska), so morali zgraditi ogromne obrambne nasipe. Čeprav odpade od skupne površine zemlje na polja nad 28 %>., na travnike in pašnike 40 %, na gozdove nad 7 °/o, na pustinje 7.5 °/o, na. vode nekaj nad pol °/o, na vrtove in sadovnjake nekaj nad 4 %, na vse ostalo pa okrog 6 %>, vendar pravimo Holandiji zemlja barv in vonja. Poljedelstvo, živinoreja, vrtnarstva, sadjarstvo — vse je vzorno urejeno. Holandska krava daje letno' od 3000 do 4000 1 mleka. Holandske cvetice so zavzele na svetovnem trgu prvo mesto. Ogromne površine so odmerjene gojenju raznih cvetic: najžlahtnejšim vrtnicam, hiaeintam, tulipanom i. dr. Predstavljajte si stekleno streho nad površino 42 hektarjev (recimo 1000 m dolgo in 420 m široko). Izpod te strehe gre vsako leto kakih 45 milijonov vrtnic, okrog 6 milijonov lilij, 4 milijoni krizantem in velike količine drugega cvetja, ki ga ne poznamo niti po imenu. Takšnih vrtnarskih podjetij je na Holandskem velika. Kam gredo vse te ogromne količine cvetja in kako ga spravljajo na trg? Holandci so že davno uvideli, da je posameznik le drobec, ki ga z lahkota pohodimo. Najlaže je to v gospodarstvu. Prekupčevalci rož so cvetličarjem narekovali cene in z nizkimi cenami ovirali proizvodnja in stik s svetovnimi tržišči. Proizvajalci rož so zašli v stiske, prekupčevalci pa so bogateli. Končno' so se cvetličarji združili v zadruge. To jih je kmalu rešilo težkih razmer, ker so' zadruge poskrbele za trg, njih člani pa za; čim lepše blago. Kot je odlično' organizirana njihova produkcija, tako je tudi trg. Nekaj svojevrstnega so njihove cvetlične borze. Na njih sklepajo vsak dan kupčije za, cvetlice, trikrat na teden pa za okrasnoi grmičje. V prostorni dvorani z dolgimi klopmi in numeriranimi sedeži je na sprednji steni Velika ura z enim kazalcem. Številčnica ima 12 delov in ima toliko številk, Prodajam kompletna električna centralo, nabavljeno leta 1954, (turbino, dinamo, motor in potrebni vod) pod ugodnimi pogoji. Interesenti naj si jo ogledajo ali pase pismeno javijo na naslov: Martin Kassel, p. d. Gutsmann v Tovsti vrh, pošta Vovbre pri Velikovcu, Haimburg bei Volkermarkt. kolikor je sedežev na klopeh. Poleg sedežnih številk je električni gumb. Če pritisnemo nanj, se ista številka posveti tudi na številčnici ure. Ko namreč pripeljejo v dvorana vzorce cvetja, pojasni borzni tajnik o njih vse, kar je za kupčijo potrebno'. Kupčija se sklene s pomočjo električnega kontakta in s premikanjem kazalca na uri Od 100 do 1. V njih so cene. Komur se številka (cena), ki jo kazalec pokaže, zdi primerna, pritisne na gumb poleg sebe, in kazalec se ustavi. Hkrati se na številčnici zasveti številka kupčevega sedeža. Borzni tajnik zabeleži to številko in ceno, nakar se začne kazalec spet Vrteti od 100 proti 1. To se ponavlja, dokler se vse cvetje ne razproda. Kupci so iz vse Evrope, največ iz Anglije, Švedske, Danske, Nemčije in Švice. Odprema blaga je izredno' hitra — z letalom, do vzletišča pa s kamioni. Takšen napredek v produkciji in trgovini more doseči le ljudstvo, ki se zna vnaprej v delu žrtvovati z vestnostjo', točnostjo in natančnostjo ter se' z vztrajnostjo' boriti za svoj cilj. Mi živimo povsem drugačno življenje od tega ljudstva. A tudi pri nas bi mogli zaznamovati bolj viden napredek, če bi ne bili tako močno zabubani sami vase. Vsakdo gre svojo pot, pa čeprav so si kmetje po' gospodarskih interesih medsebojno podobni, kot jajce jajcu. Naši kmetje ne bodo postali cvetličarji, pač pa bodo morali ostati poljedelci, živinorejci in gozdarji. Kot takšne jih čaka še marsikatera naloga, če žele večji donos od teh kmetijskih Vej. Tu je še dosti zadev, ki jih bo — hočeš nočeš — treba rešiti. Nihče jih ne bo reševal, nihče se zanje zanimal, če se zanje ne bodo zanimali sami kmetje. Tako je bilo na Holandskem, tako drugod. Tako je še V večji meri pri nas. Vsak posameznik je pri nas mogoče mnogo neznatne j ši drobec kot bi bil marsikje drugje. Kmetje naj se torej naučijo zdraviti svoje razmere po zgledu holandskih poljedelcev. oHonraiaRSi (Vejate, fLMZKiki, in iM&u% turno- Uto- želijo Dum. pitreem naie/ja. pjUznano- oclhZntga. pij)a tuult praznike, in. tupthao prilno nooo- leto! Vesel božič in mnogo uspeha t novem letu 1958 /—^ SCHLHHAUScJcsef Slttffnigf Nudi največjo izbiro Celovec - Klagenfurt, Bahnhofstr. 13 modnih čevljev IOPEl] vauxuall Verkauf / Ersatzteillager Krojaštvo Blaž Opetnik Čevljarstvo Gregor Oprtnik Kundendienst PLIBERK - BLEIBURG modernst eingerichtete Priznana delavnica moških in ženskih oblek, za- Delavnica in trgovina čevljev. Solidno in kvali-Ioga in izbira vseh vrst blaga in perila po naj- tetno blago, zmerne cene ugodnejših cenah Vesele praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem! Reparaturvverkstatte Josef Vsem odjemalcem, delavcem in znancem prijetne praznike in obilo uspeha KIRCHBAUMER v novem letu želi KLAGENFURT TESARSKO PODJETJE RosentalerstraBe 48 Tel. 23-48 FRANC GASSER BI LČOVS Abschleppdienst Tag und Nacht: Tel. 23-48 oder 61-51 IIITImi Rflmnr Gumijevi izdelki vseh vrst, predmeti iz UUIIIIIIl Dul yCI plastičnih snovi, dežni plašči, plašči proti CELOVEC, telefon 45-23 prahu, gumijasti škornji in čevlji, namizna Kardinalsplatz 11 Benediktinerplatz 10 pokrivala in zavese, gume za avtomobile Kavi Prinčič Celovec — Klagenfurt, Sternallee želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in uspešno novo leto 1958 Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modemih stikalnih naprav strokovna elektrotrgovina in«. T. SCHLAPPER ST. JAKOB V ROŽU želi vsem odjemalcem in naročnikom vesel bošič in srečno Novo leto 1958 Pojem za dobro moško obleko je »GAPP«, specialna trgovina za moške G A P P CELOVEC — KLAGENFURT Karfreitstrasse 3 Dobra kuhinja in negovane pijače se same hvalijo! To je pri nas, v gostilni L A IVI M Pliberk - Bleiburg Vsem našim gostom vse najboljše k praznikom in v novem letu! rOej e J b & zil' ut ujpjJto a OLcuni idn hli iiieir/ SMfini culpjmuileim KARNTNER ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT s Vsem odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto želi RADIO — ELEKTRO K R E UTZ CELOVEC — KLAGENFURT St. Ruprechter Strasse Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem kupcem trgovina Marija in Lojze KRAUT Šmihel nad Pliberkom KLIŠARNA - PAPIRNICA ^oman Rifier CELOVEC — KLAGENFURT Burggasse 8 telefon 21-08 »NATIONAL” SPLOŠNA ZAVAROVALNA AKCIJSKA DRUŽBA pogodbeni zavod Zveze slovenskih zadrug, Slovenske prosvetne zveze in Slovenske kmečke zveze prevzame zavarovanja vseh vrst pod ugodnimi pogoji DEŽELNA POSLOVALNICA ZA KOROŠKO Celovec - Klagenfurt, Lidmanskygasse 9/1 Telefon 23-07 Zadovoljne božične praznike in sreče polno Novo leto želi SALZBURGERHOF CELOVEC, Lidmanskygasse 43 Pristna balkanska kuhinja — specialitete na žaru — jadranske ribe — dalmatinska in istrska vina Pridite in postregli Vam bomo z našimi specialitetami IHRE AUGEN . . . zeigen es Ihnen taglich DIE STATISTIK . . . beweist es! Die meistgekauften Wagen Osterreichs STEYR- FIAT bietet fllr jeden Zweck und in jeder Preislage das passende Fahrzeug Und das Wichtigste fUr den Urlaub — erst-klassiges Service in Jedem grBBeren Ort Europas Leistung, StraOenlage, Fahrkomfort und Spar-samkeit begeistern Hunderttausende I Besuthen Sie uns bitte, wir be-raten Sie gerne und unverbindlich Die Landesvertretung Thomas BOHRER KLAGENFURT DtuU bohitti pjviznike in tajpjilnjO n&M Leta 1958 m • ždi turni odjmudmn. ERWIN MUNCH trgovina z drvmi in premogom CELOVEC — KLAGENFURT Villacher Strafte 187 Vesel božič in mnogo uspeha v novem letu 1958 o >N E ca > MAX GRAMILLER Čreve in mesarske potrebščine CELOVEC - KLAGENFURT Adlergasse 14 Telefon 45-59 Letos smo kupovali in tudi v bodoče bomo v domači trgovini kaufhaus Franz KRAUT pliberk - bleiburg Velika izbira vseh potrebščin. Ugodne cene! Vse najlepše ob praznikih in srečno novo leto! Nakit • ure • delavnica za popravila urarski mojster Gottfried Anrather Celovec - Klagenfurt, Paulitschgasse 9 PODJETJE Anton MADER’5 Nachf. PLIBERK - BLEIBURG Vsem cenjenim kupcem vesele praznike in uspešno novo leto! Vodilen v: talnih oblogah, pohištvenem blagu, žimnicah, pritiklinah, preprogah, tekačih, stenskih oblogah, plastičnem blagu itd. N E D E L K O CELOVEC - KLAGENFURT 8.-MaistraBe 11 • tel. 30-87 Koroška deželna zavarovalnica proti požarom ustanovil leta 1899 koroški deželni zbor Celovec — Klagenfurt, Alter Platz 30 brzoj‘avke: Kalabrand / telefon 58-46, 58-47 ^Oeult piainikit in silim nono- Lelo- želijo- • * • ■ • • -■•'•••..• v " -> • . S- | (V mn, nniim odjwwhwi prurhu. b bitim, bi turne} Ubre puzdzemeJ PL ACH ST OF F E Celovec — Klagenfurt KRISCHKE & CO. CELOVEC — KLAGENFURT 8.-Mai-Strasse 3 Neuer Platz 12 Vam želi prav vesel božič in mnogo sreče v novem letu CARIMPEX CELOVEC —KLAGENFURT, Gabelsbergerstralšc 24 Telefon 24-98 Izvaja: uvozne, izvozne, tranzitne in reeksportne posle uvaža: sadje, zelenjavo in druge prehrambene artikle, krmila izvaža: poljedelske in druge stroje, orodje, tehnični material ter artikle široke potrošnje CH. GROLLITSCH & CO. premog, drva, briketi, opekarna CELOVEC - KLAGENFURT Karfreitstr. 14 tel. 28-23, 28-24 Dipl. Opt. Ing. Josef A. KERN URAR — OPTIK Celovec-Klagenfurt, Stauderplatz 4 10% popusta na očala, ure in popravila Kovčki, torbice, rokavice, denarnice LEDERWAREN Marketz & Sereinigg Celovec - Klagenfurt, Paradeisergasse 7 JHod.nL salon Franc Haderlap Celovec, Tarviserstr. 100, tel. 21-23 Želim vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem vesele praznike in srečno Novo leto! 5^ Franz SAGAISCHEK Veletrgovina s premogom CELOVEC - K L AGEA FLRT StauderhauM telefon 21-71 Kakor letos, tako bo tudi v novem letu najbolj priljubljeno zbirališče najrazličnejših gostov od blizu in daleč v gostilni Marija in Štefan BREZNIK Dobra kuhinja, negovane pijače bodo Pliberk — Bleiburg gostom slej ko prej na razpolago Vsem zvestim gostom vesele praznike in uspehov polno novo leto! Alois Caviola tapetnik in dekorater CELOVEC — KLAGENFURT KarfreitstraBe 13 Tel. 32-04 Prav vesel božič in mnogo uspehov v novem letu Vam želi Vaš steklarski mojster Hans Hramntcr steklo — zrcala Celovec — Klagenfurt Spitalgasse 13, tel. 30-39 Josef steklo, porcelan, beloprstena posoda: hišno in kuhinjsko orodje; gradbene in portalne osteklenitve Veletrgovina za steklene plošče CELOVEC KLAGENFURT Lidmanskygasse 13 Karfreitstrasse 17 tel. 57-81 Ugodne cene in velika izbira najrazličnejšega blaga v trgovini Ferdinand Stefitz Pliberk - Bleiburg Vsem našim odjemalcem vse najboljše tudi v prihodnjem letu Stavbeno in pohištveno mizarstvo JOŽEF GRAUF Pliberk - Bleiburg Izvedba strokovna in solidna Vsem mojim naročnikom najlepše k praznikom in uspešno novo leto! 9 Mehanična delavnica 9 motorna vozila 9 kolesa, vodovodne instalacije 9 sanitarne naprave in drugo Hans Visetschnig PLIBERK — BLEIBURG Vsem, ki imajo z nami poslovne opravke, vesele praznike in uspešno novo leto! Vse potrebščine kupujte v svoji domači trgovini Stanko SRIENC obirsko Velikaizbira! Zmerne cene! Vsem odjemalcem vesele praznike in srelno novo leto Vsem zvestim gostom vesele praznike in sreCno novo leto Marica in Mara gostilna OBIR CELOVEC, Gasometergasse 10 Hans VPevnig Panzerkassen — Burostahlmobel Landmaschinen — Porsche-Traktoren Herde und Gfen — Kuhlanlagen KLAGENFURT Paulitschgasse 8, Fernruf 35-02 Heiligengeistplatz 10 lil. lil.... Tesarski mojster Ignac KOREN Dvor pri PLIBERKU želi osem penjenim uazoi-niko m oeiele praznike in uspešno tuuto teto ! Vence in cvetlice pri ŽBLumm. - S ek iJjclt ee CELOVEC — KLAGENFURT Benediktinerplatz, tel. 47-83, 59-21 RESTAVRACIJA ^Jolhskdlkv 1!!! lil » Valentin KROF Dob pri Pliberku - Aich bei Bleiburg Vsem cenjenim poslovnim prijateljem vesele praznike in uspešno novo letol Vsa v tesarsko stroko spadajoča dela izvaja strokovnjaško in v zadovoljstvo CELOVEC - Bahnhofstrafte KLAGENFURT Q za vašo spalnico in stanovanje ^ ter vašo kuhinjo v znano dobri izdelavi, veliki »{A izbiri in po nizkih cenah iz hiše pohištva j. Rudolf u. Siegfried O SLAMA CELOVEC — KLAGENFURT •J- St. Veiterstr. 15, tel. 22-58 Obiščite naše prodajne prostore, svetujemo vam strokovno in popolnoma neobvezno Hans Harlander & Soline Centralne kurjave, sanitarne naprave POREČE, tel. 224 CELOVEC — KLAGENFURT Villacherstrasse 4, tel. 26-62 HECHENLEITNER & CIE. • Centralne kurjave • sanitarne naprave CELOVEC — KLAGENFURT BELJAK — VILLACH G 0 S T 1 L N I ŠERCER v Šmihelu in BRUCKENVVIRT v Pliberku želita cenjenim gostom iz vseh krajev prijetne praznike ter srečno in uspemo novo leto 19S8! Milka MLINAR RUTAR Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo svojim odjemalcem podjetja v Žitari vesi, v št. Vidu v Podjuni in v Dobrli vesi ter Podjunska trgovska družba v Dobrli vesi Posebni priložnostni nakupi Opel-KapitSn 1954 . . S 26.ooo.-Več Opel-Rekordov od S 18.ooo.-Opel-Lieferwagen 1954 S 22.000.-Ford-Anglia 1954 ... S 24.ooo.-Lloyd 400 1955 .... S 10.000.-Mercedes 170, pripravljen za vožnjo S 2.000.-Austin-Lieferwagen 1954 ................S 15.000.- VW-Lieferwagan. ... S lo.ooo.- Pri tovornjakih (Lieferwagen) 40 do 60 odstotkov odpisa! I/Ltun_/LLLLxA. LLoI) ------------------- CELOVEC — KLAGENFURT Villacher Strafie 181, tel. 26-60 in 54-30 mmms mm mm mm HMSOMBSam M \amsaxasssxm Žkrt (Vejole pioiznike in, s merni nooo- Leto 1958, polno dLeloonlk uspekoo, želijo snofun. ddbomikoni, elanom ES g® in poifaJjelfem ES S in v njej združene Hranilniee in posojilnice Iimeeke gospodarske zadruge Južnokoroška gospodarska zadruga Živinorejske zadruge Južnokoroška semenarska zadruga Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah ar w» WR