363
Jezikoslovne stvari.
Snobač — vrvnik.
Spisal Dav. Trstenj ak.
Snobač, Snobok, snubiteIj znači v slovanskih jezikih: procus, praxeneta, Unterhandler, Ver-mittler, Werber. Grško besedo ^jdyoQa^siv'' ^ auf dem Markte kaufen, so staroslovenski pisatelji prestavili v: snubiti.
Ker se beseda snubiti sploh  rabi  za prošenje
dekleta v zamož, v zakon, nas ta beseda pelje na zgodovinski faktum, da so stari Slovani dekleta na trgoviščih kupovali*), in res najdemo pri raznih ruskih rodičih navado^ neveste na sejm postavljati in prodajati. To navado imeli so tudi stari Veneti, kakor Herodot sporočuje, in ktere navade on ni nikjer indi našel, kakor samo še pri Babiloncih. Ako bi Veneti bili ilirskega plemena, morala bi ta navada tudi biti pri Macedoncih, Epircih, Dardancih in mnozih druzih ilirskih betvah, ktere je Herodot dobro poznal, med njimi živel in po njihovih deželah potoval, in ker je bil zvest opazovatelj ljudstev in krajev, je tudi zvesto popisoval njihove običaje, šege, navade. To nam pričujejo njegove bukve imenovane ^^Momiai^'.
Ta navada neveste na sejm postavljati, jih cen6 po glašataji (heroldu) izklicavati, je nov dokaz za slo-vanskost Venetov, in besedi: snobač, snubač, vrvnik, vrbnik tudi potrjujejo sporočila piscev, da BO stari Slovanje neveste prodajali.
Snubač, snobač nima druge korenike nego: snu — snub. Korenika snu pa pomeni: vezati, snu ti, ordiri telam, das Gewebe anfangen, odtodi: naveza-vati niti, hrv. snu tek, stamen, nit, Faden, Zettel, Weberstollenzettel, in od todi: vezilo. Iz te korenike je staroslovensko snopie, ligatura, snop, fasciculus, Biindel, od: binden, dsc^rj, imdsc^og^ Biindel, od dscr^oa), binden, vezati.
Snobač, snobok, snubač, snubitelj je toraj ve z ni k, primeri nemški anbinden, anbandeln, anzetteln.
Zakaj se „procus, proxeneta, der Werber, Ver-mittler'' veli snubač, veznik, der Anbinder?
Pri starih Slovanih, in še danes je bil pravni običaj, da je prodajalec mu tudi dal vrv, uzdo, na kteri je pripeljal živinče, ali s ktero je zvezano imel blago — tovor, trg.
Dalje je nevesta simbol svoje zveze z ženinom dobila venec (iz viti, winden, binden), prstan itd. Snobač, snubitelj je toraj začetnik zaveze, in brez dvombe je po storjeni kupčiji nevestine roke zvezal z ženinovimi z vrbco, kakor cerkva pri poroki zavezuje s štolo.
Med koroškimi Slovenci se procus, proxeneta, snobač tudi veli: vrvnik, okoli Črnomlja sem slišal: vrbnik, ker Hrvati govore: vrbca, vrbčica, funi-culus, amusais; ni toraj ta beseda kje iz nemškega: werben, werber; še pred utegne nemška iz slovanščine sprejeta biti. Vrvnik, vrbnik je toraj človek, kteri nevesto vrvuje, vrbuje, privezuje ženinu. Rodbina in srenja pa sta zvezi ljudi, zato se v staroru-skem občina veli vrv. Iz tega pomena so se izobrazili izrazi hrvaško - srbski: „Tjud3tvo vrvi" populus concurrit, vrvlenje, concursus, fr€quentia, multitudo, zbrana vrv, to je: občina.
Enake nazore ima tudi nemščina. Rodbinski udje se velijo: die Verwandten = Verbandten, primeri: „in den Familien-, Gemeinde-Verband treten"; v staroslov. se rojak, consanguineus veli: onžika, af-finnitas: onžičstvo, to je: ožika, vožika, ožič-stvo iz: onže, ože, voze := vrv, vrbca, funis, Band, Seil, Strick.
Pomen zvezi tiči tudi v drugih besedah, ktere izrazujejo: čredo, krdelo, občnost, četo, primeri sansk.
*) Herodot (L 196.) pravi, da so se poroke prodanih nevest potem vršile pri Venetih vse na en odločen dan , in Romanin (Storia document. di Venezia I, 18) piše, da ta navada, vse neveste venčati na en dan, se je še bila dolgo ohranila pri poznejih porimčanih in poitalijanČenih Venetih.
Pis. *
pagu — lat. pecus, goveda iz korenike: pag, ligare, got. faihu, novonemško: Vieh, dalje litovski ban d ^^ grex, iz korenike: band, ligare, hrv.-srbsko jato, Kriegsschaar in pa : Vogelschaar, iz : j e t i, fesseln, binden, fangen, nemško: kitte, Schaar von Feldhiih-nern iz k i 11 e n zn verbinden, slov. kita, fasciculus, Biindel, ruski kita, ligamen, sansk. kit, ligare, zve-zati. Ker se za vezanje rabi zvrž, zato tudi kita, kitica, ramus, veja, in tudi drevo: vrba utegne po-menjati drevo, čijega veje se rabijo za vrvenje, vr-benje; primeri nemški: die Wide, novonemški: Weide, iz vi dan zn: vin dun zz: binden, viti, vezati. Premaga nje sovražnika pa se je dovršilo z vezanj em nog in rok, zato lat. vin čire, vezati, vincere, zmagati, victor, obladavec po pravem: veznik. *)
Snubač, vrvnik, vrbnik pa je nevesto tudi spravil pod oblast moža, ki je bila pri starih Slovanih neobmejena; ona je postala: sonpronga, soproga, odprežti, pregati, die Mitgeapannte **), primeri: lat. conjux za conjungs iz: conjungere, verbinden, jugum, igo, Joch, jumentum, za: jugmentum, das Jochvieh, tedaj mu je tudi iz tega stališča pristajalo im6: snobac, vrvnik, ligator.
Naj povzamemo tedaj kterogod stališče, iz vsakega se izpričuje naša razlaga besed: snubač, vrvnik, vrbnik iz korenik: snu, vr, binden, winden, vezati, k koreniki snu še primeri staro-škandinavsko: snua, vertere, torquere, toraj sopet pomen vijenja, vezanja, des Bindens, Windens.
Tako nam jezikoslovje tudi pomaga spoznavati staroslovenske pravne običaje.
364
*) Primeri Še nemški bandigen iz „band*'.
*) Pri Rusinih in tudi Slovencih kraj Mure je še navada , da nevesti, predno prvo noč po poroki spat gr^, predložijo uzdo iz korenike: vez, in jej okoli vrata denejo homot v znamenje, da je postala „soproga", — vprežena in da tedaj mora z možem skupno voziti in vlačiti butaro zakonskega stana. Na vezanje nevest kaže tudi Nestor pisaje: ,,umikahu ženy sobje*\ Korenika: m^k, pa znači vezati, zato Miklošič srbsk. zamka^ laqueus prav dobro izvaja iz te korenike.                                                                         Pis.