Orlovskim izieliiikom v Prago. Mnogi izmed čitateljev ste bili priče veličastnih orlovskih dni v Mariboru 1. 1920, ko je vsa slovenska mladina, zbrana v Orlu, prvič po vojni praznovala skupno in slovesno in v navdušcnju z ostalim narodom. Krasni, nepozabni so bili tisti dnevi! Pa je prišlo dve ieti pozneje Brno, — kjer se je vršil leta 1922 II. mednarodni tabor vsega orlovstva. So rsicer redki, ki so bili priče tistih velikih dni in češke gostoljubjiosti, toda kdor je bil in je videl tistikrat vso silo orlovske armade, ko je v desettisočih korakala skozi ulice največjega moravskega mesta, ne bo nikdar pozabil tega siovesnega pohoda orlovske misli in ideje in njih borcev. Maribor—Brno! Dvoje imen, dvoje spominov! Dve prilike in dva pogleda nazaj na prehojeno pot, vsakokrat zamah in spet krcpak korak naprej . . . In glejte: spet nas kličejo bratje! — Praga stoji pred nami! Čehi nas vabijo in nam smehljaje nudijo roko: Slovenec pridi v goste! Njih klic je vabljiv na vso moč in je jasno, da bo priklical mnoge sinove in. hčerke iz bratske dežele. Saj Slovenci že od nekdaj radi romamo po svetu in so nam zlasti pri srcu bratski narodi — slovanski: češki izmed vseli najbolj. Eaj pa bo? Češki narod bo prihodnje leto pod vlsokim pokroviteljstvom svoje državne vlade zelo slovesno in skozi celo leto praznoval lOOOletmco sv. Vaclava ki je bil v zgodovini češkega naroda jako slaven in znamenit mož. Zato bodo to priliko vsa češka društva primerno proslavila in se po 1000 letih spomnila svojega velikega svetca. Tudi Orcl je med tistimi društvi in bo v okviru celoletnih slavnosti priredil od 1. do 8. julija 1929 posebne »Svetovaclavsky Dnevjr Orelstva«, ki naj bodo obenem tudi mednarodna prireditev vseh katoliških telovadcev in revija slovenskih narodov ter njih mladine. Za to priliko so češki katoličani že dolgo z vso vnemo pripravljajo. Češki Orel je vzel od države v najem ogromen stadion, kjer se bodo vršili javni telovadni nastopi in mednarodne telovadne tekme, katerih se udeležijo telovadci vseh katoliških narodov Evrope. V to svrho so že povabljene v Prago vse organizacije, ki so združene v Mednarodni uniji kat. telovadcev. Doslej so priglasili udeležbo sledeči narodi: Poljaki, Nemci, Švicarji, Francozi, Belgijci, Španci, Japonci, Poljak in Čehi ter Slovenci iz Amerike, zlasti se pa v velikem številu udeležimo prireditve bratskih čeških Orlov mi Jugoslovani: Slovenci in Hrvatje. Priprave se vodijo ločeno in sicer za Hrvate v Zagrebu, za Slovence pa v Ljubljani. Hrvatje pravijo, da bodo sami poslali 2000 Uudi v Prasro. mi Slovenci pa tudi računamo na to število. Doslej se pa je v pisarni JOZ v Ljubljani, ki organizira ta izlet, prijavilo že čez 500 fan tov in deklet, ki so se odločili obiskati Prago. Prihajajo pa še vsak dan nove prijave, tako da se število izletnikov od dne do dne veča. Razumljivo je, da bofcejo to priliko izrabiti vsi oni mnogi, ki to že tolikokrat slišali, da je Praga eno najlepših mest if srednji Evropi, znano zlasti po mnogih lepih cerkvah in krasnih palačah. Prilika je res silno ugodna in se ne ponudi spet zlepa. Zato tudi mi priporotamo in svetujemo vsakomur, ki količkaj more, v dneh 1. do 8. julija pohiti s Blovenskimi Orli v zlato Prago. Za cel lilet, ki bo trajal skoro polnib. 10 dni, ¦o določene tako nizke cene, da takšno Ivoto zmore vsak mladenič s količkaj dobre volje in primerno pridnostjo in laslužkom. Eje in kafco pojdemo? Potovali bomo približno tako kot leta 1922 v Brno, le vefi nas bo. Računamo, da nas bode Slovencev za dva posebna vlaka. Šli bi iz Ljubljane preko Maribora in Gradca na Dunaj in v Brno, dalje skozi Moravsko preko Olomuca v Prago. Da ne bo pot ista.in bodo mogli izletniki videti čim več lepih krajev, se vračajo iz Prage čez Budjevice v Linz, preko Judenburga 5ez Gosposvetsko poIje v Celovec. Tu se del izletnikov pelje preko Jesenic v Ljubljano, Štajerci pa preko Dravograda v Maribor in domov. V Olomucu bodo izletniki obiskali skupen grob Jugoslovanov, med katerimi je tudi mnogo slovenskib. sinov, ki so kot vojaki ostali na bratski češki zemlji. Prav letos so sezidali in odkrili tem junakom novo jugoslovansko kapelo, katere slavnosti se je udeležila tudi naša vojaška deputacija. Na grob teh svojib. rojakov bi ponesli slovenske prsti. Izletniki se bodo, kakor rečeno, oglasili tudi v Judenburgu, ki se ga mnogi izmed bivših vojakov z grozo spominjajo. Mnogi slovenski trpini so morali pustiti tu svoje izstradano in izmučeno življenje. Dolžnost ostalega slovenskega rodu je, dA se teh svojih trpinov in borcev, ki so umrli zanašo svobodo, spo- minja in najlepša prilika za to bo ravno takrat. Tudi na grobove teh mučenikov bodo Slovenci ob tej priliki prinesli prsti z rodne zemlje.