5SREDNJA 1680 h j v n r, if a n a L t k>\ 5 36 2 "TM/tg Z M JEVA •- amwp STANOVANJA 8 k 1 Ad no a dvfŠi&ha H?* A 1 A L m > vvt ti <> t UO'. 1 i£$>. RS \ 3/?H, 33/34) Hi ,- KK4JJ iftifih It A ftAl-3 2ahk I c4 • s x t>,! a l »v, pr ip« j - i X A vh 8 V , I t i •$> ^ •£ AN RO!NN Gnčthai Eachtracha 6WJV!«H«r o< -OMIOK BailE Atha Cliath 2 c-ua*.*: —“ ~ rn. 1993 concorziing a rcques>-Mdan mc Covcrn and tvonnft Alluzi. Tho o^rt-ent vi.hos to inf o,, the ***« •« <°U°“6: 1 It i8 not clear frotn the this req«est Lt lt 10 from a Court or Tribunal. Under Irish La« ali requests must c« froa a Court or Tribunal and not troti »n exa»ining magistrat«. 2. There is no connection betvcen Celtic Court InveStaents Limited and the prosocufclons in this roquo6t♦ Perhaps the Bsibassy couid clari£y this poir.t. 3. The nature o£ the infomatioa renuired should be nore precisely idontifloti. 4. In relation to the two namod bank accounts this vould regulre a Bankern Books Evidence application.. 5. Tn reletion to the reguest for Information about possible bank accounts bolieved to have bo en oponed by four named Hsfced at paragraph 2 pege 2 of the reguest, -2- it should bo nofctid tkat th« Department cannot mako a rogUtist in relation to unidcntified bank Account# held unidtintificd Banks. The regueofcing aufchority vili have to specify the Bank and the branch concerned togother with any other Information availablo beforo proceeding vith thio raguenfc« 6. The above aatters vili need to be clarifled befora the Reguost ca n bo proceetlad vith. The Deparcmtint of Foreign Affairs avails ifcself of this opportanit/ to renev to the E»bassy of the Republic of Sloveni« the aesuranco of its highest considoration. žžsbassy of tho Kepubiic of slovcnia London /v^r^C- I fr KF«bru«y 1994 p k t V 0 0 345/75/12 Ministrstvo za zunanje zadeve pozdravlja veleposlaništvo Republike Slovenije in sc sklicuje na noto veleposlaništvo it. 3445-2/93 z dne 20. decembra 1993 glede prošnje za izvedbo dokazov at1 Atdon Mc 6overn in tvonne Alton, Ministrstvo ž' < obvestiti veleposlaništvo o naslednjem: h Iz proinje ni razvidno, če jo je Izdalo sodišče. Po irskih zakonih mora vse toke prošnje izdati sodišče in ne preiskovalni sodnik. 2. Ni povezave med Celtic Court Investmnts Limited in tožbami v tej prošnji. Mogoče bi veleposlaništvo to pojasnilo. 3. Narava zahtevanih podatkov bi morala biti bolj podrobno opredeljeno. 4. Clede na oba imenovana bančna računa bi bilo treba narediti vlogo na Pon kers Books Evidence. 5. Blede na prošnjo zo podatke a eventualnih bančnih računih, ki naj jih bi bili odprli štirje imenovani, navedeni v drugem odstavku na drugi strani prošnje, bi vas rodi opozorili, do ministrstvo ne more dati zahteve glede nedoločenih bančnih računov, odprtih v nedoločenih bankah. Zaprosi Ini organ bo maral točno navesti banko in njeno podružnica in še druge razpoložljive podatke, da bo prošnjo mogoče rešiti. 6. Gornje zadeve je treba pojasniti preden gre prošnjo v reševanje. Ministrstvo za zunanje zadeve izkorišča to priložnost, da ponovno izrazi veleposlaništvu Republike Slovenije svoje globoko spoštovanje. 11. februarja 1994 Veleposlaništvo Republike Sla venije London Zakulisje Prva banka v Sloveniji, ki jo je dala oblast na pranger, je bila tako imenovana Sini-gojeva banka iz Nove Gorice. Pred nekaj dnevi je bila javnost obveščena, da je plasirala kapital v tista podjetja, ki so imela težave. Spisek podjetij je tako velik, da je sum, da je hotel nekdo rešiti, kar se je še moglo, več kot upravičen. Pri večini med njimi gre za solidne blagovne znamke. Nekatera so nekoč podjetno prodirala globoko v Italijo, druga so, v nasprotju s kranjskim provincializmom, metala poslovne mreže na različna druga tržišča. Zaradi intenzivnega medregionalnega sodelovanja in maloobmejnega prometa je bila Primorska zlata kokoš za Slovenijo. Vsaka normalna oblast bi ravnala tako, da bi poslala v ta podjetja najboljše sanacijske ekipe, kajti produkcija v tem delu države je naj večjega pomena za Slovenijo. Toda ker so politiki in gospodarstveniki zaposleni s seboj in svojimi interesi, kar pomeni, da so se sramovali tudi nekdanjega predsednika slovenske vlade - pe-zdetovstvo je značilna osebna izkaznica kompartijskih karikatur, navajenih na črednost - je bila novogoriška banka prisiljena ukrepati na svojo roko in plasirati kapital v podjetja, da mogoče reši Primorsko. Medtem so politiki in partizani prepevali žalopojke na mitingih in proslavah, kjer se tolčejo po votlih glavah, da se bodo spet uprli nacifašizmu itd. To so neumnosti. Primorska ne bo padla zaradi italijanske okupacije, marveč zaradi butastih kompartijskih monetaristov, ki ne znajo sanirati gospodarstva in spremeniti delavske zakonodaje. Zdaj so se skopali še na novogoriško igralnico, ki plasira denar v šole, vrtce in podjetja. Pri tem mečejo ljudi v areste in uprizarjajo monstruozne ide- ološke procese, ki jih režira socrealistična udbomafija v sodelovanju z nekaterimi tujimi krogi za prgišče dolarjev. Uredništvo Nove dobe ima za to trditev na voljo dovolj konkretnih podatkov. Zaupamo v pošteno pravno državo in napovedujemo, da bo razplet teh udbomafijskih svinjarij spektakularno drugačen od pričakovanega in tragičen za makroje. Ne glede na to, če uspe ma-krojem pribiti na križ prejšnjega predsednika slovenske vlade, da bi ljudje z beti v rokah gonili tiste, ki jih bodo zvodniki na pamet razglasili za krive, da odvrnejo pozornost od sebe. Več jih bo viselo na križih, večja bo blamaža tistih, ki lažejo davkoplačevalcem. Na primer: ni res, da je Rim šele zdaj začel opozarjati Slovenijo na nerešena lastninska vprašanja, marveč je res, da je imela slovenska oblast že marca letos v rokah memorandum o teh vprašanjih. Medtem so slo- venski politiki po televiziji tve-zili, da gre za italijanske pred-voline trike itd. Za plasiranje kapitala v težke gospodarske bolnike se je oblast odločala tudi v primerih Gorenja, novomeške avtomobilske industrije, tovarne počitniških prikolic, slovenskih železarn itd. Pri tem je ponavadi sesula regionalne banke in številna manjša podjetja. Zakaj se zdaj spreneveda? Zakaj kravalizira, ko gre predvsem za obupen poskus reševanja Primorske pred anšlusom? Poslanci morajo nemudoma zahtevati razpravo o teh vprašanjih v parlamentu, da bi vzeli prstne odtise Primorski, preden je finančni biriči ne ubijejo. Paradoks Slovenije je namreč v tem, ker je treba pred današnjimi starimi strukturami braniti marsikatero novo - včerajšnjo. Milan Meden Zakulisje Kaos je nadvse Ne le, da predstavlja hvaležen poligon za najrazličnejše matematične zanesenjake, le malo manj urejen red, ki pa ima svoje zakonitosti, pač pa je sam pojem sila v Sloveniji. Vsak prevrat ali sprememba določenega družbenega in političnega sistema, s tem pa tudi sistema vrednot, prinaša celo vrsto zadreg, nevšečnosti in kaotičnih situacij, ki bolj ali manj krucialno vplivajo na rezultate omenjene spremembe. Pri tem pravzaprav ni pomembno, ali gre za postrevolucio-narni teror v Franciji po letu 1789, za diktaturo proletariata v nekdanjih socialističnih državah, ali za moralno vrve-žavost, ki omenjene države spremlja zdaj, ko so se otresle socializma kot državne ureditve in se trudijo vstopiti v svet sodobnih parlamentarnih demokracij. Vsak politični sistem namreč favorizira določene vrednote, ki jih posameznik (državljan) v večji ali manjši meri ponotranji in se z njimi strinja. Tu pa se pojavi težava. Sprememba sistema namreč zahteva opustitev starih in uležanih vrednot, medtem ko nove zaradi bolj ali manj hermetične zaprtosti nekdanjega informacijskega sistema posamezniku niso znane ali pa jih zaradi dolgoletne politične indoktrinacije spoznava za napačne. Pojavi se svojevrsten vrednostni in moralni vakuum, ki je lasten vsem prehodnim obdobjem. Težko je namreč povprečnemu Romunu razložiti, da odslej revolucija ne bo več jedla svojih otrok, kljub temu pa bi bilo nadvse dobro in hvalevredno, če ne bi kradel in nasploh izkoriščal nove, menda prijaznejše državne ureditve. Odgovor je kot na dlani: povprečni Romun bo kradel, saj ga država, ki ne operira s politično prisilo in terorjem, ne more prepričati v nasprotno. uporabna zadeva ki si prizadevajo z vrsto matematičnih pristopov in izpeljav dokazati, da je kaos ustrezen tudi za opisovanje stanja v praktično vseh postsocialističnih državah. Tudi Seveda je Romunija, ki se resnici na ljubo ubada z neprimerno večjo stopnjo korupcije in kraje vseh vrst kot ostale postsocialistične države, le šolski primer težavnosti prehoda iz enega v drug politični sistem, ki tako kot v primeru Albanije temelji predvsem na izrazito hermetični informacijski zaprtosti nekdanjega sistema. Enako, le v manjši meri, ki pa je prav tako nezaželena in problematična, se dogaja v vseh postsocialističnih državah. S tovrstnimi težavami se soočajo tako v državah Višegrajske skupine kot na Hrvaškem ali v Sloveniji, da o državah, ki so nastale na tleh nekdanje Sovjetske zveze niti ne govorimo. Dejstvo, da sta postala Moskva in Sankt Petersburg eni najnevarnejših mest v Evropi, in da s transsibirsko železnico praktično ni več mogoče potovati, ker jo ruska mafija uporablja za tovorjenje tihotapskega blaga, nas žal ne more prepričati v nasprotno. Slovenci lahko za razliko od Rusov še potujemo s svojimi železnicami, to pa ne pomeni, da se tudi pri nas ne soočamo s klasičnimi problemi tranzicije. Teh je zaradi večjega pretoka informacij v prejšnjem sistemu neprimerno manj kot drugod, so pa za ustvarjanje normalne družbe, ki bi temeljila na parlamentarni demokraciji in zdravem, socialno obarvanem gospodarskem liberalizmu nadvse moteče. Najbolj problematično se zdi projiciranje nekdaj zaukazane razredne zavesti in iz nje generirajočega kolektivizma na raven naroda. Ta namreč ne predstavlja entitete, ki naj nudi posamezniku zavetje za njegovo družbeno in kulturno ude- janjanje, pač pa predstavlja sredstvo kompetitivnega razlikovanja, to pa lahko hitro privede do pretiranega ekskluzivi-zma na račun predstavnikov drugih narodov. Takšna narodo-budilna evforija je zaradi dejstva, da smo Slovenci šele z osamosvojitvijo stopili med državotvorne narode, razumljiva, če pa začne preraščati v nezdravo mednacionalno tekmovalnost, nikakor ne more biti opravičljiva. Pretirano malikovanje lastnega naroda pa nima le obče-etičnih razsežnosti, pač pa vodi tudi v premajhno kritičnost do političnih opcij, katerih voditelji so nam zaradi karizmatičnih lastnosti ali stvari, ki so jih storili za blagor naroda, bližje. To pa z vidika volilnega sistema v sodobnih parlamentarnih demokracijah ni niti najmanj normalno. Volilčeva naloga ni glasovanje v imenu naroda, pač pa je njegova naloga, da voli za tisto politično opcijo, ki bo po njegovem mnenju njemu samemu prinesla največ političnih, gospodarskih in socialnih koristi. Parlamentarna demokracija je stvar posameznikov in individualizma, ne pa uresničenje neke ideje, ki temelji na črednem nagonu kot zavesti o skupni pripadnosti. Politikov torej ne gre ocenjevati po tem, kaj obljubljajo, ampak po tem, v kolikšni meri svoje obljube tudi izpolnjujejo. Drug problem, ki zavira normalizacijo stanja v postsocialistični Sloveniji je izrazito ekonomske narave. Vsaka sprememba sistema ustvarja tudi napetosti med predstavniki nekdanje in porajajoče se nove ekonomske elite, zato se potencialni novi pretendenti poslu- žujejo najrazličnejših postopkov pridobivanja kapitala, ki je potreben za vstop v omenjeno smetano družbe. Enako počno tudi tisti, ki so že elita, pa tega mesta nočejo prepustiti drugim, ki šele prihajajo. Vse skupaj je podkrepljeno z begom od nekdaj zapovedane uravnilovke in malikovanjem kapitalizma kot ureditve, ki prinaša bogastvo in blagostanje le tistim, ki so dovolj hitri in si upajo. Torej so pri kopičenju bogastva dovoljena vsa sredstva in ker so za prehodno obdobje značilni moralni vakuum, neinformiranost in zbeganost večine državljanov, so tudi metode pridobivanja prvobitnega kapitala slejkoprcj nepoštene. Od tod tudi cela vrsta divjih privatizacij in kraj nekdanje družbene lastnine, da o porastu kriminala kot takega niti ne govorimo -tudi v vrstah vojske in policije, torej tistih državnih aparatov, katerih moralna neoporečnost bi morala biti stoodstotna. V boj za prednost ob prerazporejanju narodnega bogastva se vključujejo tudi stranke, ki se zavedajo, da ekonomska moč poraja tudi prestižni položaj v politiki, zato je vsakršna dis-kreditacija nasprotnika več kot dobrodošla. Nekateri pa še kar padajo na finto in verjamemo, da gre politikom le za blaginjo demosa in razcvet države. Pa jim ne gre. Politika je namreč preveč donosna, da- bi bilo njeno omejevanje z nepotrebnim človekoljubjem smotrno. Zato ni čudno, da je tudi stopnja zaupanja vsaj za silo razmišljajočih davkoplačevalcev v državo vse nižja. To pa je za politike, ki svojega poslanstva, predpostavljajmo, le ne razumejo na najbolj vulgaren način, nadvse neprijetno. Ne zaradi nezaupanja samega, pač pa predvsem zaradi dejstva, da jim niti, s katerimi bi lahko ustavili vsaj del očitnih nepravilnosti, počasi a vztrajno polzijo iz rok. Kaos je pač ena tistih stvari, ki je ne moremo kontrolirati, se pa lahko tolažimo, da drugod po svetu povzroča še mnogo večje težave. Tudi to je nekaj. Gregor Kozovinc Uvodoma se opravičujem zaradi naslova. Kako to, da je treba v nekem članku braniti takega človeka, kot je dr. Anton Trstenjak, ki ga štejem za enega največjih Slovencev v tem stoletju - če pri tem priznamo prvenstvo Ivanu Cankarju. Potem, ko je bil 7. maja v “Slovencu” objavljen intervju z njim, se je v istem časniku v času do 28. maja oglasilo devet kritikov, od katerih jih je šlo osem nad njega z ognjem in mečem in le eden je bil začuden nad vsebino kritik, vendar se ta ni upal podpisati s polnim imenom. Med navedenimi osmimi kritiki pa so sama znana imena. V citiranem intervjuju je dr. Trstenjak le v enem delu obravnaval sporno osebnost škofa dr. Gregorija Rožmana ter zadevo domobranstva v odnosu na kolaboracijo z okupatorjem. Na vprašanja novinarke je moral dajati odgovore še na druge teme. Zato je razumljivo, da ni mogel obširneje razlagati in opisati celotnega sklopa vzrokov in posledic terorja, ki so ga komunisti izvajali med vojno, ali glede dolomitske izjave, ali glede povojnih pokolov na Rogu in drugod po Sloveniji, kar vse mu kritiki očitajo, da je izpustil. Dr. Trstenjak se je omejil le na trditve: - da je škof dr. Rožman odobril ustanovitev domobranstva, s tem soprispeval k nesrečni državljanski vojni v Ljubljanski pokrajini, in če bi prej spoznal to svojo napako in ne šele v emigraciji, bi kak-šnih 12.000 ljudi lahko še živelo - da je mariborski škof temu nasprotno na Štajerskem prepovedal ustanavljanje domobranstva -da so se dali domobranci zapeljati v zmotno prepričanje, da se bojujejo zoper brezbožni komunizem - da so imeli domobranci za poveljnike nemške generale, domače ljudi so zapirali in jih pošiljali v Dachau. pač spričo tega, ker je bil eden od redkih duhovnikov na štajerskem, ki ga Nemci niso izgnali (očitno zaradi visoke starosti, opomba pisca). Nosil naj bi tudi odgovornost, da se je med vojno v okupiranem Mariboru nemškutarilo. Ali, da nosijo krivdo za slovenski “holokavst” dr. Tomažič in Edvard Kocbek! Take zapisane trditve so tako absurdne, da ne potrebujejo nikakršnega komentarja. Res se je treba čuditi, do kakšnih trditev so se povzpeli nekateri izmed dr. Trstenjakovih kritikov. N. pr., da je bil mariborski škof dr. Ivan Tomažič nekakšen sodelavec okupatorja, Pritrditi moramo zgodovinsko preizkušenim ugotovitvam dr. Trstenjaka, da je Cerkev poklicana, da se bojuje z duhovnim orožjem, da Bog ne da blagoslova “krščanskemu” orožju in da še nobena križarska vojna ali papeški pohod zoper sovražnike vere ni bil uspešen. Tudi ne more biti nobenega dvoma o dr. Trstenjakovi trditvi, da so domobranci imeli za poveljnike nemške generale. Konkretno je to bil general SS Ervin Roesener. Vrhovnemu poveljniku nemške armade A-dolfu Hitlerju so domobranci prisegli 20. aprila 1944 na sta-dionu v Ljubljani. Ob tej priliki je dr. Rožman na stadionu maševal, potem pa se je rokoval in fotografiral z generalom Roesen-erjem. Značilen je tudi datum te prisege, 20. april, ki je bil Hitlerjev rojstni dan. Naj s tem v zvezi citiram še izpovedbo gauleiterja za Koroško in Kranjsko, kasneje pa tudi za Ljubljansko pokrajino in Primorsko, dr. Friedricha Reinerja, ki je na povojnem procesu v Ljubljani škofa dr. Rožmana označil za “vojskujočega se škofa”, kar je zanj pojem iz nemške zgodovine, ko gre za škofe, ki so se skrajno aktivno udeleževali v politiki, bodisi na strani cesarja proti papežu bodisi na strani papeža proti cesarju. Reiner je na istem procesu tudi izpovedal, da je bil tu v Sloveniji edini primer, ko je nacizem zase uporabil katoliško cerkev, “čeprav smo mi nacionalsocialisti kot posamezniki in kot stranka nasprotniki cerkve”. Dr. Gregorij Rožman vsekakor ni bil osebnost, ki bi bila sposobna za škofovsko službo. Bil je duhovno ozek in mu je za odgovorne odločitve manjkalo primernega širokega obzorja. Njegov lik, ki je med vojno postal usoden, se je očrtaval že pred vojno. Znana je njegova uradna cerkvena obsodba Ed- Zakulisje Trstenjaka Dr. Anton Trstenjak varda Kocbeka v 1. 1937 zaradi Kocbekovega stavka v “Premišljevanju o Španiji”, ki je glasil: “Vse herezije in odpadi so bili navadno očitna dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico”. Toda enako misel je z drugimi izrazil že sv. Avguštin 15 stoletij prej, ko je zapisal: “Ne verujte bratje, da začno herezije neke malenkostne duše, hereze so zasnovali samo veliki ljudje”. Ali je dr. Rožman kot prejšnji teološki profesor, preden je postal škof, vedel za ta stavek sv. Avguština ali ne, res ni važno. Kocbekova obsodba je imela svoj vnaprej zastavljen cilj: ločitev duhov v katoliškem taboru in izključitev t. im. tretje skupine iz tega tabora (iz katere se je pretežna večina med vojno rekrutirala med krščanske socialiste). Moj dober znanec Janko Tominc iz Kamnika (ki so ga belogardisti dne 2. septembra 1942 kot krščansko socialističnega aktivista zverinsko ubili v Ambrusu (Italijani pa so potem izročili ubijalcem denarno nagrado), je v januarju istega leta preroško zapisal v svojem dnevniku: “Treba je bilo Hitlerja, da so vse smeti priplavale na vrh in da so se preizkusili vsi,v od škofa do bana.” Škof Rožman ne le, da je v 1. 1943 odobril ustanovitev domobranstva pod Nemci, marveč je že v prehodnem letu 1942 odobril ustanovitev vaških straž pod italijanskim skrbništvom (Milizia volontaria anticomuni-sta). Duhovi vodje vaških straž so bili posamezni župniki, za kar je moral škof Rožman vedeti. Če piše dr. Trstenjak, da so domobranci pošiljali ljudi v Dachau, je še bolj res, da so vaške straže pošiljale ljudi Italijanom v ustrelitev. Škof Rožman je dejansko od prve do zadnje ure tesno sodeloval najprej z italijanskim, potem pa z nemškim okupatorjem. Ko so Italijani že po nekaj tednih okupacije proti vsem pravilom mednarodnega vojnega prava anektirali ljubljansko pokrajino h Kraljevini Italiji kot njen integralni del, je škof Rožman dne 5. maja 1941 poslal Duceju - Benitu Mussiliniju telegram, da je z veseljem izvedel za priključitev slovenskega ozemlja, ki ga je zasedla italijanska vojska, h Kraljevini Italiji, pri čemer mu izraža svojo najglobljo hvaležnost. Zadnje dni vojne, 2. maja 1945 pa je odšel sedet v častno ložo opernega gledališča v Ljubljani na komemoracijo za poglavarjem države Hitlerjem, ki se je ustrelil nekaj dni prej. Ko je ob koncu vojne zbežal v Celovec, se ni pridružil domobrancem v vetrinjskem taborišču, marveč je v skrbi za lastno življenje s svojjm avtom in šoferjem odpotoval na Tirolsko v varnejšo ameriško cono (v Celovcu so bili partizani). Če bi se pridružil svojim ljudem v vetrinjskem taborišču in jih tamkaj v svojem škofovskem ornatu ter s škofovsko avtoriteto in digniteto zastopal pri britanski komandi, kateri bi obrazložil svoje videnje domobranstva - bi morda domobranci ne bili izročeni s strani Angležev v gotovo smrt. In bi kakšnih 12.000 ljudi lahko še živelo tudi iz tega razloga in ne le iz razlogov, ki jih navaja dr. Trstenjak. V Vatikanu so z začudenjem gledali na njegov pobeg (nad- škof Stepinac n. pr. ni pobegnil), ker v cerkvi ni v navadi, da bi škof iz strahu pred preganjanjem ali tudi pred smrtjo zapustil svojo čredo. Kot piše Rožmanov biograf dr. Jakob Kolarič (na katerega se sklicuje eden od dr. Trstenjakovih kritikov), se je škof Rožman (ki je bil tedaj še vedno ljubljanski rezidencialni škof) v svetem letu 1950 mudil v Rimu, kamor je pripotoval iz ZDA. Zaprosil je za sprejem v avdienci pri Piju XII, pa mu je bilo po telefonu odgovorjeno, da ga papež zaradi prezapo-selnosti in utrujenosti ne more sprejeti. Ta dogodek je povsem razumljiv konec Rožmanove duhovniške kariere. Franc Miklavčič Nikita Hruščov je leta 1959 obiskal ZDA. To je bila zanesljiva priložnost, da se je izkazal IBM, ki je sovjetskega voditelja povabil v San Jose, kjer je bila sodobna tovarna elektronskih naprav. Najprej je pokosil v tovarniškem bifeju, kjer so mu pripravili običajen gostilniški obred. Nato si je ogledal tovarno, trepljal ljudi in jih spraševal, kakšno delo opravljajo? Delavcem je delil Lunikove značke, ker so tedaj Rusi izstrelili raziskovalni satelit Lunik na mesec. Potem je rekel: Take tovarne imamo tudi v Sovjetski zvezi! Nato je nekoliko zmedeno dodal: V Sovjetski zvezi moramo imeti take tovarne! Mihail Gorbačov je v osemdesetih letih obiskal Slovenijo. To je bila zanesljiva priložnost, da se je izkazala Iskra. Po ogledu je vprašal, na kako zanesljivem kavlju visi Iskra? Nato je presenetil gostitelje z vprašanjem: kako visoka je dodana vrednost proizvoda na zaposlenega, če bi Iskra izgubila sovjetsko in jugoslovansko tržišče? Tega vprašanja mediji niso zabeležili. Ena redkih slovenskih poslovodnih ekip, ki si upa danes razmišljati o dodani vrednosti na zaposlenega, prihaja iz Iskre, ki je bila nekoč paradni konj slovenske elektronske industrije, s tipalkami v trgovini, prometu, srednjem in visokem šolstvu itd. Pred nekaj dnevi je krovna organizacija Iskre - holding -dobila sodno odločbo, da razpolaga z blagovno znamko Iskre, čemur so nasprotovala nekatera podjetja. Povedano po domače: kadar predstavlja krovno organizacijo podjetij fikus s tajnico, potem je nasprotovanje takšnemu holdingu razumljivo in ekonomsko upravičeno. Neproduk- Zakulisje iz Iskre tivna delovna mesta bo vsak dober gospodar črtal, da bi znižal stroške poslovanja in zvišal donosnost na zaposlenega. Zgodba o spopadu za blagovno znamko Iskre ni zanimiva. Podobna je sporom in spopadom v Sloveniji, kjer bo imel še največ koristi tretji partner. Ta se ne bo pojavil toliko časa, dokler cena delovne sile v Sloveniji ne bo padla na najnižjo vejo. Tujci se namreč obnašajo po načelu dobrega gospodarja. Kakšna predrznost! Ekipa Iskrinega holdinga je potegnila prav to drzno potezo: v glavo si je zabila, da hoče do leta 1998 dodati na zaposlenega 80.000 nemških mark. To je utemeljila s številkami in realnim programom razvoja. V povprečju bi Iskrini delavci ustvarili dvakrat ali celo trikrat več kot danes, kar pomeni, da bi njihovi proizvodi in storitve dosegali tako dobro ceno, kot da bi ji vsak zaposleni dodal še najmanj eno zelo solidno slovensko netto plačo na leto. To je dodana vrednost. Razlika med stroški produkcije in doseženo ceno na tržišču. Takšno dodano vrednost dosegajo danes Iskrini konkurenti v Evropski uniji, medtem ko bi jo Iskra dosegla čez štiri leta. Časovni razkorak ni majhen, vendar bo še bistveno večji in usodnejši za Slovenijo, če program prenove Iskre ne bi uspel. Pri prenovi se mora Iskra zgledovati po sorodnih sistemih v svetu, kjer so krovne organizacije - holdingi - enake štabnim prostorom za programiranje globalnih razvojnih usmeritev. Takim “sobam za premišljevanje” pravijo Američani - Tank. Imajo jih ministrstva in vse večje proizvodne in finančne organizacije. Kljub nesporno takšni praksi v svetu, se zdi, da bo imel Iskrin holding precejšnje težave prav pri uveljavljanju svoje vloge v koncernu. Zakaj? Odgovor je enostaven: strategija Iskrinega holdinga je nekoliko rahitična, ker je v Iskrini mreži preveč podjetij, ki niso soodvisna. To pomeni, da se proizvodnja posameznega izdelka ali storitve začne in konča v posamezni tovarni. Moderna proizvodnja pa sloni na tem, da se proizvodi dopolnjujejo in dograjujejo na različnih ravneh, v različnih tovarnah, kjer se jim dodajajo znanje, posamezni sestavni deli itd. Proizvodi nastajajo v verigi in krožijo. Zato bodo tudi iz Iskrine mreže odpadala tista podjetja, ki imajo zaključen proizvodni proces ter zajamčene odjemalce (vojsko in policijo na primer), skupaj pa bodo tiščala tista, ki so soodvisna. Medtem ko je prva oblika tipično manufakturna in slovenska - ograjevanje v vrtičke že tako majhnega slovenskega trgaje druga perspektivnejša, cenejša in donosnejša. Kaj bi se zgodilo, če bi Zevs potegnil ladjo Plomin k sebi skupaj z odrešeniki Iskre? Nič. Zoper razumevanje moderne vloge holdinga se zato ni mogoče boriti s političnimi sredstvi, popularno reklamo s pomočjo športnih klubov in balonov, razstav, na pamet prenašanjem promocijskih modelov iz ZDA itd., marveč predvsem z inventuro verige, kjer krožijo storitve in proizvodi. Iskrin holding bo moral prebroditi težave tudi s konkretnim vplivanjem na sprejem takšne zakonodaje, ki bo omogočila večji izvoz itd., vlado mora prisiliti, da bo upoštevala interese velikih sistemov, oblikovati mora poštene poslovne odnose s partnerji v državi in izven njenih meja, razviti informacijske mreže o konkurentih, poznati tržišča, moderno tehnologijo, nove proizvode in podobno. To je strateška pot, ki razbija ozkost okolja. V Sloveniji, ki je skoraj preveč zasanjana s spomini na herojsko preteklost in polpreteklost, se bodo te “novotarije” težko prijele, ker prevladujejo spori za oslovske sence, najbolj priljubljen šport pa je spotikanje. Zato ni čudno, da so nekateri mediji pribili na križ Iskrino ekipo, ki je odšla pred nekaj dnevi v Kvarner, kjer je vrgla na mizo nezaznamovane karte o smereh razvoja Iskrinih podjetij in Holdinga. A da so pluli z ladjo po hrvaškem morju? Fuj in fej. Pri tem so sporočevalci rumenih novic spregledali zanko, ki so jim jo nastavili Iskrini možje, ki so hoteli imeti mir: na križarjenju sploh ni bilo nikogar od korofej nekdanje Iskre, marveč samo šestnajst najmlajših poslovodnih delavcev, ki se jim maslo po glavi ne cedi, v herojskih časih Iskre pa so vsi po vrsti šele lulali v plenice. Na hrvaškem morju niso brali in pisali pete ali šeste različice Majske deklaracije, pač pa so tuhtali, kako rešiti Iskro in napisati Kvarnersko deklaracijo ŠEŠOK DUŠAN, predsednik uprave Iskra Holding MARJEK IVO, direktor, IC trgovina LUKANU VLADO, pomočnik direktorja IC International OSOJNIK VITO, pomočnik direktorja IC Trgovina VUGA MATJAŽ, direktor Iskra Sysen TRILLER IGOR, svetovalec predsednika uprave Iskra Holding POLIČ ZORAN, direktor Iskra IEZE Holding VOLK MARKO, direktor Iskra servis GROS JANEZ, direktor Iskra Terminali KOSLER HUBERT, direktor Iskra Robotec DOVIČ SLAVKO, direktor Iskra Stikalni elementi VIPOTNIK JANEZ, direktor Cranex TRILLER JANEZ, direktor Cefra BERCE MARJAN, direktor Iskra Elettronica Italiana DVORAČEK IZTOK, pomočnik direktorja Cranex KAVKLER STANE, direktor Iskra Tela za gospodarski vzpon sistema, brez katerega Slovenija ne bi bila resna država. Kaj pa, če je elaborat Iskra-šev prva mavrica? Kdo ve? Greh vsekakor ni. Iskraši na hrvaškem morju zanesljivo niso podobni Noetu, ki je zgradil barko in rešil sebe in živali pred povodnijo, in tudi hrvaško morje ni tako razburkano in širno, da se ne bi videlo suhe zemlje. Kaj je narobe, če hoče nekaj ambicioznih in nekontaminiranih poslovnežev napisati Kvarnersko deklaracijo? Da bo kaj za pod zob in za v žep. Sploh pa hrvaškega morja ni. Morje je morje. Milan Meden Oder 14 Gospodarstvo Koga ščiti naša država? Boris Pratnekar, podjetnik, ki toži celjski Gradis za 300.000 DEM neplačanih dolgov, si bo slovensko pojmovanje tržnega gospodarstva zapomnil do konca življenja. Sodni mlini meljejo počasi, pristojni državni uradniki pa mu pritrjujejo in hkrati nemočno dvigujejo roke. Še en dokaz, da se pri nas podjetništvo ne izplača - če seveda nimaš dobrih zvez v Ljubljani. Pratnekar je pred štirimi leti sklenil pogodbo s celjskim Gradisom, po kateri je prevzel čistilno službo v njegovih objektih. Ustanovil je podjetje CSD in vanj prezaposlil 32 čistilk. Po dveh letih zglednega sodelovanja je iz Gradisa prišla zahteva po znižanju cene storitev. Plačila so začela zaostajati in CSD je svojim delavkam komaj izplačeval osebne dohodke. Začetek zaostrovanja v odnosih sovpada s časom, ko je Gradisu potekla zakonska obveznost do delavk, ki jih je Pratnekar prezaposlil v CSD. Poleg tega je nekdo izmed Gradisovih delavcev, njegova identiteta še ni ugotovljena, med njegovimi delavkami razširil vest, da je Gradis poravnal svoje obveznosti do CSD in da je za zaostajanje izplačil osebnih dohodkov torej odgovoren Pratnekar. Delavke so začele s stavko, ki jo je Gradis kasneje navedel kot enega izmed vzrokov za prenehanje sodelovanja. Pratnekarja so hoteli tudi pripraviti do podpisa aneksa k pogodbi, po katerem bi se bistveno spremenil rok plačila. Po aneksu, ki ga Pratnekar ni nikoli podpisal, bi Gradis lahko izplačeval obveznosti do CSD v roku tridesetih dni od potrditve računa, kar bi lahko pomenilo tudi dvomesečne zamike v izplačilih. Ker Pratnekar ni pristal na takšne pogoje, je kljub v pogodbi določenem šestmesečnem odpovednem roku prejel prekinitev pogodbe za dva meseca nazaj. Delavke je moral prijaviti na Zavod za zaposlovanje, sam pa je v marcu lanskega leta pri Temeljnem sodišču v Celju vložil tožbe proti Gradisu z zahtevki za poravnavo neizplačanih obveznosti. Danes, več kot leto dni kasneje, je Pratnekar še vedno v isti točki, kot je bil. Tožbe se vlečejo v nedogled in kljub temu, da so tudi strokovni delavci na Obrtni in Gospodarski zbornici v Ljubljani prepričani, da je resnica na Pratnekarjevi strani, mu Gradis do danes ni izplačal niti tolarja. Pratnekar se je obrnil na vse državne institucije, ki pa mu, razen izrečene moralne podpore, niso kdove kako pomagali. Z ministrstva za delo sploh ni dobil odgovora, VOX je odgovoril šele po drugem pismu, češ da mu prvič niso odgovorili, ker so videli, da njegovo vlogo obravnajvajo pri Uradu za pritožbe in vloge in da mu lahko pomagajo s prošnjo za pospešitev sodnega postopka. Gospodarsko ministrstvo naj bi se poskušalo dogovoriti z Gradisom za izvensodno poravnavo, državna sekretarka pri ministrstvu za finance Milojka Kolar pa mu je zatrdila, da bi se v primeru, če bi pravna država delovala, moral njegov zahtevek terjatev v tem času že podvojiti. Pratnekar je bil v tem času prisiljen vrniti avto, ki ga je v boljših časih vzel na leasing, sicer pa danes živi z družino na robu eksistence. Kot pravi sam, bi se ne počutil opeharjenega, če bi bil nesposoben ali pa bi bil sprejel napačno poslovno odločitev. Če je napačna poslovna odločitev, da verjameš pogodbi, žigu, podpisu, zakonu, sodiščem, torej v pravno državo nasploh, potem je Pratnekar res sprejel napačno poslovno odločitev. Vasja Ocvirk Požigalec je podstrešje polil z bencinom in pritaknil vžigalico Zmeda v glavi, ogenj v strehi Celje, Slomškov trg, 5. junij, okrog 20. ure: Vztrajno zavijanje siren žene radovedneže iz vsega Celja proti cerkvi Svetega Danijela. Tisti, ki gredo v nasprotno smer, pojasnjujejo: “Hiša gori!” Pred zgradbo s hišno številko 4 stojijo trije gasilski avtomobili, rešilec in marica. Radovednežev je za srednje obiskano tekmo prve nacionalne nogometne lige. Gasilci mrzlično vlečejo cevi in kmalu proti goreči strehi stečejo prvi curki. Podstrešje gori kot star papir, v zraku je čutiti vonj bencina in smole. Po stranski uličici priteče gasilec: “A veš, kje sem ga našel? Cisto na drugem koncu!” “Kaj je našel?” vpraša firbec. “Hidrant,” mu strokovno odgovori drugi. Radovedno množico opozarjajo, naj se oddalji s pogorišča. S strehe je začela padati opeka. Temnorjav dim se vali iz podstrešnih oken. Iz strehe se kot skelet prevrnjene ladje lušči obris tramov. Policaja pripeljeta vklenj-nega moškega. Upira se jima, kriči, vsake toliko časa se histerično zasmeji. Odpeljeta ga do marice in ga pobašeta vanjo. Možak še nekaj časa z nogo brca v zaprta vrata. “Ta je zažgal,” polglasno pripomni nekdo. “Saj ga poznam! To je Jani, no, kako se že piše?” pravi drugi. “To je že drugič. Zadnjič je zažgal pred dvema letoma. Takrat je posul z žarečim pepelom, zdaj pa je polil z bencinom. Baje, da ni čisto pri sebi.” “Hotel je skočiti noter, pa ga je gasilec zadržal.” Marica odpelje. Gasilci se še naprej borijo z ognjem. Plameni počasi pojenjajo. Hiša je dobro zalita. Množica še vztraja, a ne za dolgo. Predstave je konec. Celje, Slomškov trg, zjutraj, dan kasneje: Na pogorišču popisujejo škodo. Na podstrešju trije delavci odmetujejo požgan in porušen material. Vsa zgradba je mokra. V hodniku stojijo stanovalci. Noč so preživeli napol v vodi, napol v smradu požganega. Starejši gospod mirno pripomni: “Tisti, ki so imeli kam iti, so šli. Tisti, ki nismo, smo ostali tukaj. Do zdaj nas ni še nihče nič vprašal, če kaj potrebujemo, ali kaj podobnega. Ne vem, kaj bo z nami.” Pokličemo na Rdeči križ. Nihče jih še ni poklical. Pri Karitasu za požar zvedo od nas. Dvaintridesetletnega Ivana K., osumljenega požiga, bodo danes iz Nevropsihiatričnega oddelka v Vojniku privedli pred preiskovalnega sodnika. Tekst in foto Vasja Ocvirk Pred štiridesetimi leti LETO XV. ŠTEV, iji. SLOVENSKI S LSSEJ ,*55S^Wr‘,AJi k ; te, te::- ijar tjTi, gr te LJUBLJANA, NEDELJA, «. JUNIJA i,m . PrVfl Izdaja “ Cnu io i mftocčvcmc POMAGAJMO PRIZADETIM KRAJEM! Ealastrela ¥ celjskem, šoštanjskem Ii krškem ekrap Velike poplave v Celju in okolici — Plazovi razrili ceste in odnesli zemljo ~ Porušeni mostovi, stanovanjske hiše in teleionske napeljave — Vciika škoda v industriji in kmetijstvu — Doslej ugotovljenih 20 človeških žrtev — Takojšnjo pomoč so nudili ljudska oblast, enoto JLA, Ljudske milice, —* Vode polagoma upadajo zdravstvene ustanove in gasilci v p« Si« V 4- 18* i. f**a t »litre frtr **»*<$« Šteti K ** vHttšii* **♦ fc*. p*lek$ »s tw!*6«r*iU t* %0 ***$*$►&» lAkri- Rt* Rt pernati« w»M*rtjti ijtetej*, Stojfcei# yrii*6*8 *» Oi$t io ortjv*« »Islžr*,. «»• Ve 6e;*s» is ***** ***** fct h m « sm£»l ftrti-iStfrifc. ** M tŽttij V ««tol»i vtpeiato* ij*», t«tei teto- ****** m». S*«$ ** fe£» ir > (T*Ht K«tertft« ti! tesj* »krepi. Ffr^t*»«w (!«•(!'• it. peruJi-ftil*. x»»*6i ž-ria e j* >r**«*1 ki ne* teetmh tetiah ttitfciejeh. M iw«iZ ** «eij* jw*»5r*l>rr, *«» »Hrti ptittebni jl$ »krepi, Trti' j« tf*t>* KAjsttoj« Kri* *«*teje <»;**«« vetjek* »o $« tffcčtfctUij* V pilil« tlite *J *« »a t*»l* fx»i*vsil »rej* tovarse, tisi jr jr treba d»U teJtJttčje pri*a*Rje ri.*tam JLA, 1■ *#<£*£* *?&*> IriaS-tm, p**it$r>(*) ja jtf*sl#v«ij* Klai ttsiittm. r«.tm **&swt» *as la ««&&»* Kdtrče* *n* icrtt« t« ifcse*es» 4r$»ttj»-** *, ki s* t telti wt tinio* tl j*, p ri ¥»<$< jo t* la« lik* tetettb kfikv, »RAotril jfcertLfc,! to »sciitto iitfe* *e»vtien»»t te«e»tti>tl pri**« ki* «*i* iee krstom to Uttoe«* j# toUlk* r l nrselfeti, tj««f jr toet «r#»>i. it % »jirol rte totlčeU*. T* *n«i» mili 4*toT* tel tjtidje KRkttt.il 1*41 T n»-rirdnjt* dneh. fc* »*R>» *sl teliti r**t. ti jih j* jw>r*r»«'lto »* Va« u$lr»rt. Zlasti drievfii kolektivi f** Siavtoljt «*J bi pe- er*jim deinvsl* to* tarito« v prittdešJk toetr-R»fe> rvi *«r<*e»la r krti* atjttoittjil |f#«lMni in **i*v«l v«ežl»eljl, t-»» LRS Mil* Maetske, $>»e<-a*5*ik isettora* »tet* Bori« KTtitbef, j>rt*»e«jn»k rthmr* a* <*to*>i$ar*tv* LS LRS t»»« M*8*n«ita pstetj* f *iii» aa*tot* tel to * kratke«. t*»* laitistrija fe ctrptia velike ikodo J*e>l»a cLt utae ik ate*, ki J* j» rto p.-ekaatotve. r» >* t»i» ijtototih tovarn. Je <#61 **•**»( pe»ita*< »e« *i« Ctlje franc* Latketeek« v Cetj# toette« t tet »tol atofvva nk£»«!» - • Tonica Šnek je 6 ur visela na dveh žebljih in si edina od šestčlanske družine rešila življenje Zgodovinski sUlep jugoslovanskih in grških državnikov tudi v sielbi »ottej »isto b:ls, To* Poplave so zahtevate tudi smrtne žrtve Osenm3ij$tj» pnsi:vd3 r,tiž, v k$» t«ri jc i3sui>sl5 St»r6e, br»to Žn «Minci: »V pettk zv< ^ možr-a detev*K vendar n^bM tol ^rrltiiL zla mn in pomagala k$ je i$pr*vila v pessdjo T^oČk», \n —------ —« *-' •' »»i.iu uae to: mm& vode i« je zliSakL V#i smo ifcriJali na pomoč v tipanju, da mas b» &«£4<» sISaj. OČ«- je ttorJttisa odtrgati 4«ske v Sov. Mavričeis sem zelo hvalebk#, da me vzfi* n» sukanje Ln v oskrbe* Tornea n$m je £t povedala, da >e naj-brat, kj je »tor trt lota bil pri Atrteti ia ostal isv, Živi $«. ie sestra, 5c$ je poročena v Banatu in bm$* kt sluF vojalki rsk v Makedc^i ji Dvkk j« mt r,*e<:.bn nripovedcvan jem kazalo rrtzJt c^itrte iivfne raidvojeooh*!. Fr&vi, d teh gromih ur nc bo mafila nikoh pc k»Mtl £t#d$ ji verjismmo. Enajstletna Marica je hotela rešiti punčko in postala žrtev vode Kaira« s-ode. ki so pirikmmi-le od Vi- dodobra urs-edela » bi močneje #lb »wts Vi Tkittonto san s «tr»hm-itA mfkf jiO L/UiaSKA PRAVICA-gORBA sx'J& hžerkbto roko, se te ta M iztrea] »fhrAvnliiih «Ti Vremenske nezgode v Sloveniji m drugih kranh dr NAD PAŠKIM KOZJAKOM. POHORJEM IN KONJIŠKO GORO SE JE UTRGAL OBLAK Silno neurje nad celjsko kotlino povzročilo ogromno škodo Prostovoljni gasilci rešujejo Enota prostovoljnih gnsllcav k i prvi urah na licu: mesta, r ia-pomoi so hiteli tndl gasilci 12 ijnbljane, oblice in Trbovelj - Okrog 500 po* ostovoljnih gasilcev h nepretrgoma NEDELJA, 6. JUNtJA 1«$» I*rr»acsR »%-<*<* I.Rj V Celju in okolici ob veliki poplavi ,Voda vdira v mesto s vseh strani!(( A V {.»»i v e#š»4 n Sterta* *?»*» to i3ce>U — ?te>to ji. A Požrtvovalni kolektiv celjske bolnišnice omogočil, da je bila bolnišnica v enem dnevu spet v normalnem stanju /ellk naliv je poplavil področje celj- obvczala> da bo vsak dan v njihovi pral- 3»pto f« r»r/. Doživela j* h »s«* »»»»e« i,*#, to:jt U m »v:*, $4»* h, j, <*x» i-tot** ^ *<:ixto .fetottt* v»xxl»«*&:>», .spy»:4 to«««* >| Vt AA#«W pteA* ;»/<>« |NP»» *w;*r=sM J«*k.Xj»x toH *m* « yk*b» « «x* »to.* /»»toto *> »w?to'r. A$6 <1 k ttOmit «?j»l* ***• ¥t»« xt«teK j* •», to* *»i ■» ittji to»** *to> ♦ h (-totiu*. * #«a»:»s *r>m #t»*«iL' i*«* <4{t»58 vSUtto ftotoitetv v Yreltš*i*. te j .»«<<> : liilPP5isr tortfcMM «»»>»»* ... v., , . .... '. v. 'W .. sm lEliskc nct ; tte t *» «».<« ttjl hteS m r- ****>•»._.*»» ,« > tojptttolttA* 8lro:a?«* R > »>**■ r»(te Sl -Mtof *'<** > ji t. s, > i.'»: io : toftx h <*l< >.'*» * h -i.' *x* >■«> :»< »>:<£* *«f«l :.*■<, .«1* * *.•>:■! f R y0p6 L< l«j:« »!:*'»>> {rlitio V xj»«4v w «, iii- ii fi> e 'p> ti e;<»k <*t (:»to >.j*> •<»x .»M ti«j i >f. p L«» ti »: <» i i#> Ktofi |8»«;* ♦< *>>•»< » Cestno podjetje Celje — Gradnje, izvajalec del na cesti Luče -Podvolovljek Po treh letih in pol od katastrofalne poplave krajani Zgornje Savinjske doline še nimajo spodobnih cest. Na poti do naravnega bisera, kar Logarska dolina nedvomno je, premagujejo vozila neravno, razpokano in nevarno ozko cestišče, ki se včasih skoraj prevesi v rečno strugo. Problem pa bo postal krajši za kilometer in pol, tolikšna bo dolžina nove ceste iz Luč v Podvolovljek, ki jo bo v predvidoma dveh mesecih zgradilo Cestno podjetje Celje — Gradnje. Na javni razpis za izvajalca del na cesti Luče-Podvolovljek so se v mesecu aprilu prijavili štirje ponudniki: poleg izbranega Cestnega podjetja Celje še SCT, Vegrad in Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest. Po pregledu ponudb in izračunov so se v mozirski občini odločili za Gradnje, obrat Cestnega podjetja, ki so ponujale najboljše pogoje in zadostile najpomembnejšim merilom za izbiro, torej ceni, roku in referencam. Občinarji so pripravili za cesto predračun v višini 53 milijonov tolarjev, v Gradnjah pa so svojo ponudbo ocenili na 42 milijonov tolarjev. Cesto naj bi zgradili v devetindvajsetih dneh, to bi bila optimalna varianta, v pogodbi pa so upoštevali, da mora Podjetje za urejanje voda Hudournik opraviti še nujno potrebna vodarska dela, zato so rok gradnje podaljšali na dva meseca. “Vodarji morajo opraviti dela v vodotoku za zaščito, pri tem smo odvisni od njih, saj prej ne moremo graditi ceste. Če bo zagotovljen denar, potem vodarji ne bodo imeli težav in bomo lahko tudi mi nemoteno opravili delo. Svoja dela lahko izvajamo na treh četrtinah trase, medtem ko se na približno tristotih metrih srečamo z vodarji. Kljub temu pa ne vidimo bojazni, da dela v predvidenem času ne bi zaključili,” je povedal Peter Šepetave, vodja del na gradbišču v Podvolovljeku. 1574 metrov dolg odsek ceste, ki se prične v Lučah in konča v Podvolovljeku pri plazu v Podveži, so pričeli graditi na začetku tega tedna, začeli so z izvajanjem cestnih propustov in nekaterih drugih pripravljalnih gradbenih del. Kot predvidevajo, naj bi bila cesta končana do sredine avgusta. V mozirski občini pa še vedno ostaja odprt problem ceste Ljubno-Luče, kot kaže, je temu spet krivo pomanjkanje denarja. “Planiranih je bilo 100 milijonov tolarjev iz republiškega proračuna, na voljo jih je štirideset, kar pa ne zadostuje za nadaljevanje del na tem odseku,” je Do sredine avgusta naj bi Cestno podjetje Celje končalo z gradnjo ceste na odseku Luče-Podvolovljek poudaril direktor obrata Gradnje Bogdan Hočevar in pojasnil, da potrebujejo za gradnjo kilometra ceste okoli 50 milijonov tolarjev. Cestno podjetje Celje je v Zgornji Savinjski dolini opravilo že precej gradbenih del, tudi prve sanacijske posege takoj po poplavah. Vedno pa se je zataknilo pri denarju. Problem je v tem, kot ugotavlja Bogdan Kovač, da je bilo ogromno obljub in relativno malo nare- jenega. Po poplavah so stekla dela do vzpostavitve prevoznosti, potem pa je sledilo občasno krpanje ceste. Krajani Luč in Podvolovljeka bodo po več kot treh letih vendarle dobili dobro cestno povezavo, medtem ko ostaja cesta Ljubno-Luče nespremenjena, s časom in z ropotanjem vozil po razritem terenu še slabša. Ksenija Lekič Odprt problem ostaja večji del ceste Ljubno-Luče Kronika % Umrl je kot Če krivci iščejo krivce, naj se nedolžni dobro skrijejo... Upokojeni general Drago Ožbolt se je po štirih letih obtoževanj slovenske države in boja z rakom umaknil pod slovensko rušo. Kot načelnik republiškega štaba teritorialne obrambe je v maju 1990 podpisal dokument o premestitvi orožja v vojaška skladišča; po tem dogodku je Jugoslavija živela še trinajst mesecev. Bil je vojak, ki je v strogi hierarhiji izvršil ukaz, sicer bi končal na vojaškem sodišču. Nakar je slovenska država stisnila moža v objem in mu odvzela pravico do pokojnine, ki mu je pripadala po oseminštiridesetih letih dela, mu skušala odvzeti stanovanje, možnost poštenega sojenja, predvsem pa dostojanstvo in mir v srcu. Kdo je bil Drago Ožbolt? Belica, najlepši kraj na svetu je večkrat sanjaril Drago Ožbolt o svoji rojstni vasi, ki jo je moral prvič zapustiti kot desetletni fantič med italijansko okupacijo. Dom so jim požgali, mater in otroke pa odpeljali v taborišče na Rab. Po razpadu Italije sta se z materjo vrnila na pogorišče, živela v kleti in se pretolkla skozi vojna leta s pomočjo partizanov. Po končani vojni je pričel obiskovati gimnazijo v Kočevju, potem pa vojaško gimnazijo v Zagrebu, kar je zakoličilo njegovo vojaško pot, čeprav si je želel postati gozdar, da bi se lahko vrnil v osilniške in kočevske gozdove. Šolanje je nadaljeval na vojaški akademiji v Kragujevcu, kjer je bil odličnjak, a pameten, kot je bil, bi lahko uspel kjerkoli. Zelja, da bi se vrnil v Slovenijo, se mu ni uresničila, saj je moral na prvo službovanje v Sento, na vojvodinsko ravnino, potem pa končno v slovenske planine, v Bovec. V tem času si je ustvaril tudi družino. Najprej so živeli v Vipavi, potem v Postojni, tri leta v Berlinu, ko je postal vojaški ataše, pa spet v Postojni in naposled v Ljubljani. Medtem je končal še šolo narodne obrambe in pravno fakulteto. Pomembno nalogo je Drago Ožbolt opravil kot načelnik štaba TO na Kosovu, kjer so ga sprejeli z zaupanjem in spoštovanjem. Po petih letih, ko je živel proč od žene, sina in hčerke, so ga premestili nazaj v Slovenijo na položaj načelnika Republiškega štaba TO in ga obenem povišali v generala. Bilo je leto 1990, Slovenija je postajala nestrpna, general Ožbolt pa razdvojen med poklicno dolžnostjo, vojaško pokornostjo in tistim, kar je slutil. Obe strani sta prežali, da ga ožigosata kot izdajalca. Po izvršitvi uvodoma omenjenega ukaza je zbolel, doživel infarkt in tedaj dokončno prenehal z vojaškim službovanjem. Obrambni minister Janez Janša je dokument o premestitvi dela orožja v vojaška skladišča označil kot zloglasni ukaz o razorožitvi slovenske teritorialne obrambe. Nedonošena država, obdana s puhom, je poprijela škarje in pričela striči peruti bolnemu oficirju, jeseni 1990 razrešenemu vseh vojaških dolžnosti v Slove- niji in uradno upokojenemu maja 1991. Krivica ga je dotolkla Ob spoznanju, da ima raka na pljučih, se je moral soočiti tudi z dejstvom, da ga je država zavrgla. Od trenutka, ko je bila ukinjena povezava z Beogradom, od septembra 1991, ni prejel niti tolarja pokojnine. Hujši sovražnik kot neozdravljiva bolezen je bila paranoična država, ki je ihtavo iskala potencialne sovražnike in izrekala kazni na različnih nivojih. Pod nageljni in vrtnicami je ujel general Drago Ožbolt mir in spravo s seboj, česar mu slovenska država, dokler je živel, ni dovolila Ob sprejemu na onkološki inštitut se je zapletlo. Ker ni imel zdravstvene knjižice. Humanost prijateljev, znancev in zdravnikov je pripomogla, da so ga lahko kljub neurejenemu socialnemu statusu zdravili in mu skušali pomagati. Operirali so ga na pljučih in potem poslali na okrevanje na Golnik in v Radence. V tem času so se pojavile še bolj izrazite težave z govorom, pričel je jecljati in težko izgovarjati določene besede. Ponovni zdravniški pregledi so pokazali tumor in metastaze v glavi. Bilo je prepozno, da bi operirali, zato se odločili za obsevanja, dvakrat po deset terapij. “V času bolezni, ki je trajala en dan manj kot štiri leta, je imel Drago ves čas močno voljo. Hrabril je nas in tudi druge bolnike s podobnimi diagnozami, ki jih je srečeval v bolnišnici,” pravi Jožica Ožbolt, žena pokojnega generala, ki je v zadnjih letih z učiteljsko plačo skrbela zase in za moža. “Dotolkla ga je krivica! Četudi nismo občutili materialnega pomanjkanja, je bilo zanj dogajanje zelo boleče. Nobenih pravic ni imel več, prav nobenih. To ga je prizadelo. Bolj kot bolezen ga je bolela krivica.” Jože Ožbolt, njegov brat, pa razloži, kako je bilo s pridobivanjem pokojnine: “Ko je Drago zaprosil za pokojnino, je dal Janez Janša ugovor. Drago se je pritožil in sodišče Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je rešilo prošnjo pozitivno in mu dodelilo pokojnino. Nakar se je Ministrstvo za obrambo zopet pritožilo in zadeva je morala na republiško sodišče združenega dela, kjer je nerazrešena ostala do danes.” Ministrstvo za obrambo ga je celo tožilo za izselitev iz vojaškega stanovanja. Pravice do družinskega vojaškega stanovanja mu pred tem nihče ni kratil trideset let. “Ali ga lahko Janša obsodi,” Kronika 19 hlapec Jernej se sprašuje Jožica Ožbolt, “da je agresor in izdajalec, če ni nobeno sodišče izreklo obsodbe? Ali ima ministrstvo za obrambo moč, da mu prepove pokojnino in ga izseli iz stanovanja? Ali je prav, da samovoljno odločajo o njegovem življenju in o usodi cele družine? Ali je prav, da nekomu, ki je vse življenje garal, odvzamejo zdravstveno zavarovanje in pokojnino? Kdo lahko napada in žali hudo bolnega človeka? Kako naj bi preživel obtožbo, da je izdajalec slovenskega naroda, ko pa je imel v življenju vedno najraje ljudi? “ Blatenja ne kaznujejo “Da bi dosegel, kar mu pripada, se je Drago obrnil na vse možne instance, a vsepovsod naletel na gluha ušesa. Zanj so ostala vsa vrata zaprta, razen pri Ljubu Bavconu, pa tudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pokazala sposobnost objektivne razsodbe, vsi ostali mehanizmi pa so odpovedali,” poudarja Jože Ožbolt. Drago Ožbolt je sprožil civilno tožbo zaradi obrekovanja zoper publicista in generala slovenske vojske Janeza Švajncerja, ki je v svoji knjigi Vojna in vojaška zgodovina Slovencev zapisal: “V agresiji na Slovenijo leta 1991 so sodelovali Brovet, Čad, Hočevar, Kolšek in Ožbolt.” “Dejstvo je,” pišejo Slovenske novice 13. maja 1994, dan pred smrtjo generala Ožbolta, “da obdolženec svoje trditve ni oprl le na mnenje obrambnega ministrstva z dne 31. julija 1992, ki je, kot pavi Ožbolt, lahko sporno. Švajncer je pri pisanju knjige upošteval tudi Dolničarjev seznam, navedbo iz knjige Janeza Janše (da je JA določila Draga Ožbolta za koordinatorja akcije v Sloveniji kot človeka s potrebnimi izkušnjami s Kosova), pa tudi dejstvo, da je ukaz Rebubliškega štaba TO z dne 15. maja 1990 o predaji orožja (ki je zunaj objektov JA v njene objekte) podpisal Drago Ožbolt. Navedena dejstva, razen seznama generalov, so po pravilni oceni prvostopnega sodišča predstavljala utemeljen razlog verjeti v...” Drago Ožbolt je tožbo zaradi obrekovanja zoper J. Švajncerja izgubil. Jasno je, da je bil general Ožbolt v času agresije na Slovenijo hudo bolan, in vendar: “Vsa zdravniška dokumentacija je dobila na sodišču ničelno vrednost, vse, kar je povedal Švajncer, pa absolutno vrednost.” Brat Jože je v pismu od generala Dolničarja želel pojasnitev in odgovor je kmalu prejel: Ivan Dolničar v pismu zanika, da bi dal Švajncerju kakršnekoli podatke, razen seznama slovenskih generalov, ki so bili v aktivni službi v času slovenske vojne. Kot rečeno, je Ožbolta predsedstvo Slovenije razrešilo vseh dolžnosti 29. septembra 1990, 6. maja 1991 pa je bil uradno razrešen vseh funkcij in dolžnosti v JLA vključno s TO še s strani predsednika predsedstva Jugoslavije. Pero lahko zada nizke udarce, popackane brazde pa ostanejo, zakaj kot roža kali tudi plevel. Neozdravljiva bolezen je realnost in resnica, blatenje samo umazanost, poniževanje in konstrukt laži. “Naše sodstvo več ne služi svojemu namenu,” pravi Jože Ožbolt, “Slovenske novice so ob neki priložnosti o Dragu pisale kot o generalu s šestimi razredi osnovne šole. Vložil je tožbo zaradi žalitve in jo kljub temu, da ima šolo narodne obrambe, diplomi vojaške akademije in pravne fakultete, izgubil...” Nekako tako je tekla zgodba o umrlem generalu in zrelosti slovenske pravne države. “Drago je končal kot hlapec Jernej. 48 let je študiral in delal, a na koncu ostal do smrti brez pokojninskega varstva. To je tragično za poštenega in ponosnega Slovenca, ki je vedno spoštoval tudi zaobljube, ki jih je dal. Za svoje pošteno delo je dobil prek 20 odlikovanj in veliko priznanj, od novih slovenskih oblastnikov pa niti pokojnine. Drago je spoštoval le tisto, kar sta podpisala tudi slovenska člana takratnega predsedstva Jugoslavije, od katerih eden mirno nabira gobe in uživa zasluženo pokojnino, drugi pa vodi našo vlado. Drago, ki ni sprejemal odločitev, ampak le izvrševal ukazano, kot se za vojaka spodobi, pa je bil tako hudo kaznovan in še nekaj ur pred njegovo smrtjo je bil v Novicah plus objavljen napad nanj. Tako s svojimi nasprotniki nista delala niti Hitler in Stalin. Vsaj umreti naj bi ga pustili v miru,” je izjavil njegov brat, narodni heroj in generalpolkovnik Jože Ožbolt v Dolenjskem listu 26. maja 1994. 20 Uganka SESTAVIL SIMON BIZJAK KOGNICUA SPREOBR- NJENEC NUNA POKRAJINA V SREDNJI GRČUI NEKDANJI NEMŠKI STANDARD GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC ? FEVDALNI KMET, KI JE IMEL NEKATERE PRAVICE AMERIŠKO MESTO V TEXASU TROPSKA PAPIGA PRAVICA DO UGOVORA, ZAVRNITVE ZAKONA OGRAJEN PROSTOR OB HLEVU (NAREČNO) ITALIJANSKA DENARNA ENOTA OSEBNI ZAIMEK MARIBORSKI TEDNIK KRAJ PRI ŠIBENIKU MONUMEN- TALEN SPOMENIK NAUK 0 PESNIŠTVU RAZTOPINA ZA ODSTRANJEVANJE MADEŽEV SL OPERNA PEVKA OTTA KLASINC OJDIPOV PRADED VEČSTAVČNA SKLADBA IT. PISEC (CORRADO) TON, GLAS NEMŠKI PISATELJ (WILHELM) ŠVED. PISEC HANSSON TUR. VELEPOSESTNIK SKOP NAROD NA BRITANSKEM OTOKU KIRGIŠKI LJUDSKI EP REKA SKOZI ST. PETERS-BURG ? ? JEZERO V ETIOPIJI OZ ČRK ANAT) ŠURC MATEJ HOKEJSKA PLOSjlCA SL PLAVALEC MAJCEN REKA V J FRANCIJI (IZ ČRK RAN) POSNEMANJE GOTIKE KONEC ŠAH. PARTUE MESTO V ČADU IZVORNI KRAK REKE MENAM FR. PESNIK (LOUIS) SLAVKO AVSENIK IZRAELSKI POLITIK ŠAMIR SLIKOVIT OPIS DOGOVORJENA KOLIČINA ZA MERJENJE LETNI GOZDNI POSEK MRTVOUD ZGORNJA OKONČINA BOSANSKI POLITIK SILAJDZ1Č Zgm^atal^i^Jev^štii1hr^da^van)^i-Reš^enx)^ot^to, dalzges^kl so označena z vprašajem Uganka 21 Oven: Pričakovanje je sladko, saj dobro veste, da se bodo želje uresničile. Poplačani boste za ves trud in delo, ki ste ga vlagali že dalj časa in obenem vedeli, da tvegate. Prijatelj vam je svetoval po svoji presoji, in če se je zmotil, mu ne zamerite. Srečne številke: 3, 7, 8, 10, 21. Bik: Kakor boste presodili, takšna bo vaša odločitev, na katero drugi ne morejo vplivati, ne vaš partner ne prijatelji ali sorodniki. Postlali si boste sami in se seveda soočili s posledicami svoje odločitve. Ljubezensko življenje bo burno. Srečne številke: 1, 7, 9, 13, 20. Dvojčka: Na delovnem mestu boste doživeli manjši poraz, tako si boste vsaj razložili razplet dogodkov, ki pa ga lahko pogledate tudi z drugega, manj črnogledega zornega kota. Sodelavcu boste zamerili njegovo obnašanje, pa ne za dolgo, saj se bo opravičil. Srečne številke: 2, 5, 6, 19, 22. Rak: V zasebnem življenju boste srečni, kot niste bili že zelo dolgo. S partnerjem bosta kovala nove načrte in podvige, ki se jih bosta nemudoma lotila. Zaupanje in spoštovanje se bo med vama poglobilo. Doživeli boste prijetno srečanje in presenečenje. Srečne številke: 3, 8, 9, 11, 29. Lev: Praviloma se —^ Ji.3 precj pomembnimi odločitvami posvetujete s partnerjem, tokrat pa boste ravnali svojeglavo, kar vas utegne potisniti v slabši položaj. Delu, ki vam ga bodo dodelili, boste zaradi preobremenjenosti komaj kos. Srečne številke: 4, 5, 8, 17, 25. Devica: Ker preveč omahujete, ne boste deležni presenečenja. Skušajte biti nekoliko manj razmišljajoči, pa bolj spontani in čustveni. V ljubezni se takšno obnašanje običajno lepo obnese. Ne zanemarjajte starih prijateljev. Srečne številke: 1, 7, 9, 12, 26. & _ Tehtnica: Obeta se vam uspešen teden, v katerega pa boste vložili tudi veliko trdega dela. S partnerjem bosta razmišljala, kako bi si rada uredila življenje, kaj bi želela spremeniti ali uresničiti. Ljubezen bo postala nepozabna. Srečne številke: 4, 8, 9, 15, 27. '***' Škorpijon: V zadnjem času nekoliko več delate in že ste se pričeli pomilovati. Sodelavci vam bodo priskočili na pomoč v kritičnem trenutku in za to jim boste hvaležni. Razveselili se boste drobnega darila, ki vam bo polepšalo osamljen večer. Srečne številke: 4, 7, 8, 13, 24. Strelec: Ljudi o-koli sebe priganjate in preganjate, manjka pa vam samokritična ocena, ki bi vam povedala, da nimate vedno prav. Razmislite in videli boste, da bi lahko nekatere zadeve razrešili po drugačni poti in z veliko več uspeha in takta. Srečne številke: 1, 6, 9, 18, 20. Kozorog: Preveč ste zaposleni, v tem pa tiči razlog, zaradi katerega zanemarjate tako sebe kot svoje najbližje. Poglejte okoli sebe in spoznajte, da naj bi imelo marsikaj prednost pred poslovnimi zadevami, na primer vaš partner in zasebno življenje. Srečne številke: 3, 5, 8, 15, 22. 'i% Vodnar: Klobčič ‘ ‘‘ŠV;, težav se je končno 'HV razpletel in odvil, ( kar ste že nestrpno pričakovali. Veseli bodite, da se je za vas srečno končalo. Vaš prijatelj vas bo prosil za veliko uslugo in oklevali boste, kaj narediti. Upoštevajte tudi stare račune. Srečne številke: 2, 7, 8, 11, 23. Ribi: Pomlad je čas za vaše dobro počutje in prijeten trenutek za zaljubljenost. Lepo vam bo, zato se boste bali, da se bo vse razblinilo v prazne sanje. Na delovnem mestu se boste ukvarjali z manj pomembnimi zadevami, ki pa vam bodo vzele veliko časa. Srečne številke: 1, 6, 9, 17, 21. LJUBEZEN T OVEN |jr d BIK n DVOJČKI S RAK $ LEV t m DEVICA fjr O TEHTNICA § ITL SKORPION % / STRELEC f KOZOROG ^8 VODNAR § H RIBI % BIOENERGIJA Nekatere teorije učijo, da obstaja več slojev avre — energijske ovojnice, ki obkroža telo — odvisno, koliko življenj je človek že živel. Najbolj pa je razširjena teorija o sedmih avričnih telesih in vsako med njimi naj bi bilo povezano z določeno čakro. Razvrstitev in značilnosti posameznih slojev povzemamo po zdraviteljici Barbari Ann Brenan. Prvo je eterično telo, ki ima enako strukturo kot fizično. Tvori ga energijska matrica, njegova barva pa se spreminja od svetlomodre do sive. Če je človek bolj občutljiv in je njegovo telo bolj senzitivno, bo eterično telo modrikasto; medtem ko je pri bolj grobem osebnostnem tipu običajno sivkaste barve. Sledi čustveno telo, finejše od eteričnega, ki je povezano s čustvovanjem. V grobih obrisih spremlja zunanjo linijo fizičnega telesa, od katerega je oddaljeno približno sedem centimetrov. Barva se spreminja glede na čustva: od jasnih in čistih tonov do zamolklih in temnih. Čisti občutki (ljubezen, radost, tudi jeza) so vidni v močnih bistrih barvah, zmedeni in nejasni ob-čutki pa v motnih tonih. Tretji sloj predstavlja mentalno telo, še finejše od prejšnjega, povezano z mentalnimi procesi oziroma mislimi. Običajno se pojavlja kot rumeno žarčenje okoli celega telesa. Ko se nekdo skoncentrira na nek mentalni proces, se ta sloj širi in postaja bolj izrazit. Od fizičnega telesa je oddaljeno od sedem do dvajset centimetrov. Kot četrto se pojavlja astralno telo, sestavljeno iz oblaka barv, bolj izrazitih in lepših kot pri mentalnem sloju. Ponavadi so barve prežete z vijoličasto svetlobo ljubezni. Kadar se ljudje zaljubijo, je mogoče med njihovimi srci videti prelep lok vijoličaste svetlobe. Veliko medčloveških odnosov se dogaja ravno na astralnem nivoju, kar lahko razumemo kot vibracije, ki jih čutimo do ljudi; na primer: do človeka, ki je v drugem kotu sobe, čutimo nelagodje. Astralni sloj avre sc razteza od petnajst do trideset centimetrov od fizičnega telesa. Prihodnjič pa nadaljujemo s preostalimi tremi avričnimi sloji. Slovensko gospodarstvo Spogledovanje z mednarodnim kapitalom Vsaka država, ki se je opredelila za tržno gospodarstvo, želi doseči določeno stopnjo gospodarske rasti, večjo stopnjo zaposlenosti, stabilnost domače valute, vključevanje v mednarodne gospodarsko-politične integracije, izboljšanje terms of trade... Vloga države je, da zagotovi takšne institucionalne okvire, ekonomske, pravne in politične, ki bodo domačim in tujim podjetjem podlaga za stimulativno ekonomsko vedenje, nagnjenosti k rasti in razvoju podjetja (predvsem k povečanju izvoza), tujcem pa morajo zagotavljati varnostno naložbeno okolje. Blagovna menjava Slovenije s tujino znaša približno polovico njenega bruto družbenega proizvoda in je v letu 1993 dosegla dobrih 6 milijard dolarjev. Na države Evropske unije odpade 57,5 odstotka, 7,2 odstotka na članice EFTA, na nekdanji jugoslovanski trg (predvsem Hrvaška in Makedonija) 15 odstotkov in slabih 10 odstotkov blagovnega izvoza v ostale razvite države. Glede na svojo velikost bi Slovenija morala izvoziti kar za 80 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda. Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji Slovenije so Nemčija, Italija, Hrvaška, Francija in Avstrija. Zanimivo je, da je blagovni izvoz Slovenije v ZDA in v Makedonijo praktično enake vrednosti. Udeležba Slovenije na največjem svetovnem gospodar- skem trgu bi morala biti bistveno bolj intenzivna. Preveč enostranska usmerjenost gospodarskih tokov na posamezne države, bi se lahko kasneje izkazala kot šibka točka Slovenije, saj bi tako postala občutljiva na ekonomske in politične pritiske. Slovenija je imela v letu 1993 negativni zunanjetrgovinski saldo v vrednosti 400 milijonov dolarjev, kar je posledica padca stopnje izvoza za 8,9 odstotka in 5,7-odstotne rasti uvoza. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94 odstotna. Za Slovenijo, kot novo nastajajočo državo, je bilo izjemno pomembno, da so njeno odločitev za samostojno pot politično sprejele tudi ostale članice svetovne skupnosti, ki so ji kasneje omogočile vstop v svetovne politične, gospodarske, kulturne in znanstvene organizacije. Vzpostavitev diplomatskih odnosov z ekonomsko in politično pomembnimi državami se odraža tudi na poslovanju slovenskih podjetij, zlasti tistih, ki so se odločila, da bodo svoje delovanje razširila preko nacionalnih meja, torej, da bodo delovala mednarodno. Sklenjeni sporazumi predstavljajo za podjetje manj vstopnih ovir na tujem, predvsem zaradi zniževanja carinskih stopenj, odprave uvoznih kontingentov, možnosti prenosa kapitala ipd., hkrati pa omogočajo tuji konkurenci prodor na slovenski trg, ki lahko tako razbije domače monopole in dvigne splošno raven poslovanja. Tuje naložbe v Sloveniji urejata Zakon o tujih vlaganjih in Zakon o gospodarskih družbah. Registracijo podjetja s tujim kapitalom opravi sodišče na isti način in pod enakimi pogoji, kot to velja za domače pravne osebe. Na področju bančništva ureja tuje naložbe Zakon o bankah in hranilnicah. Za ustanovitev banke, podružnice ali bančnega predstavništva mora tuja oseba pridobiti soglasje Banke Slovenije. Zakon o tujih vlaganjih ne odreja najmanjšega ali največjega tujega deleža v podjetju in zagotavlja prost prenos dobička in repatriacijo vloženega kapitala. Denarni prispevki tujca so lahko v domači ali tuji valuti. Uvoz opreme, ki predstavlja delež tujca v mešanem podjetju, je prost carinskih dajatev, če znaša delež tujega vlagatelja najmanj 20 odstotkov celotne vrednosti mešanega podjetja in če je pogodba o vlaganju sklenjena za dobo najmanj petih let. Zakon tujcem ne dovoljuje ustanovitve lastnega podjetja v dejavnostih s področja proizvodnje in prometa oborožitvenih sredstev in vojaške opreme, na področju železniškega in zračnega prometa, zvez, telekomunikacij, zavarovalništva, založniške dejavnosti in javnega obveščanja. Tuji vlagatelji v Sloveniji prav tako ne morejo ustanoviti lastnega podjetja na območju, ki je po zakonu, ki ureja državno varnost, določeno kot prepovedana cona. Tujim osebam nakup nepremičnin, razen diplomatsko-konzularnih predstavništev, ni dovoljen. Pač pa imajo podjetja v tuji lasti, ki so registrirana v Sloveniji, kot domače pravne osebe pravico pridobivati nepremičnine brez omejitev. V slovensko gospodarstvo so pripravljena vlagati svoj kapital predvsem majhna tuja podjetja, ki so praviloma prav s podjetji, v katera vlagajo, že prej sodelovala. Dosežena raven tujih naložb je med drugimi tudi mera vključenosti nacionalnega gospodarstva v svetovno. Raven, ki jo je slovensko gospodarstvo doseglo pri tujih naložbah, je sorazmerno nizka, čeprav je rast obsega naložb iz leta v leto višja. V Sloveniji je bilo do vključno 1992 leta 2815 tujih naložb, ki so dosegale skupaj okoli 1 milijardo dolarjev. V letu 1993 je bilo izvedenih 345 tujih naložb v vrednosti 145 milijonov dolarjev. Znesek vloženega kapitala pri polovici tujih vlaganj ne presega 5.000 nemških mark, in le 11 odstotkov vlaganj je večji od 1 milijona mark. Glavni investitorji so Nemci (40 odstotkov), Avstrijci (27), Italijani (16) in Francozi (10). Značilno za tuje vlagatelje pri nas je tudi to, da se najraje odločijo za tako imenovana pogodbena vlaganja in imajo pogosto podobne naložbe tudi v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope. Slovenija bo za sprejem večjih vsot tujega kapitala pripravljena šele, ko ji bo uspelo normalizirati gospodarstvo, predvsem infrastrukturo. Slovenija, s svojim 12,3 milijarde dolarjev velikim bruto domačim proizvodom, kar je mimogrede polovico proizvodnje BMW-ja, in s svojim dvamilijonskim življem, ne more pričakovati, da bo v mednarodnih gospodarskih krogih deležna večje pozornosti. Slovenci bomo lahko srečni, če nas bodo obravnavali kot eksperimentalno državo, ki ima ravno zaradi svoje majhnosti, relativno sposobnega menedžmenta in lege v nemški interesni sferi, realne možnosti, da podvoji svoj bruto družben proizvod v doglednem času. Slovenija bo morala, kot majhen gospodarski sistem, poiskati primerno obliko vključevanja v mednarodne gospodarske sfere, ki ne bo pomenila hkratne izgube kulturne identitete naroda, če že moramo biti zaradi omejenih absorcijskih možnosti domačega tržišča eksistenčno odvisni od tujih trgov. Za enakopravno in dostojno vključevanje v mednarodno deli- tev dela bi vlada morala opredeliti dejavnosti oziroma sektorje, v katerih se bo gospodarstvo specializiralo in doseglo vidnejši delež na svetovnem trgu. Takšne, strateško pomembne vladne odločitve, so stvar konsenza vseh v gospodarstvo vpetih dejavnikov (vlada, sindikati in zbornica), ki ga je v Sloveniji zaradi omejenih intelektualnih in kulturnih dimenzij nekaterih posameznikov (a je res potrebno naštevati imena?) izredno težko doseči. Marjan Cvikl Popotnik Prvi dan Ni ga večjega zmikavta in lažnivca, kot je Ceh. K9 sem Pepija prvič srečal, zapila sva se v neki konobi na Braču, je prišla na večer ponj dolgonoga srna otožnih oči in rekla, da je sestra. Ko sem se naslednje opoldne z glavo v škafu pripravljal na sestop v nove delovne zmage, me je baraba ozmerjal, da sem spal z njegovo - ženo. “Srečo imaš, da sva že tako dolgo prijatelja,” mi je rekel, “drugače bi te na mestu ubil,” me objel in izpit moje pivo. Lepotica žalostnih oči je sedela gola na postelji in si z glavnikom trebila nohte na nogah, zatem zdrsnila mimo naju in ga sunila v mednožje. “Praše,” je prhnila in me poljubila. “Zdaj jo kar ti imej, ubil si mi mater, onečastil družino, me porinil v sramoto...” “Kako, pri milem Bogu, kam pa naj dam mojo...” “Meni..." In je nisem dal, moje. Kot jastreb sem pazil na - obe. Vlačil sem ju s sabo, na skrivaj ljubil in se niti enkrat več zapil. Prsi mi je razganjalo plahutanje neizmernega zadovoljstva, ko so se mi noge šibile v pesku. Potem je Pepi pospravil svojo kramo nazaj v Prago. Vsaj dvakrat na leto sem drvel tjakaj. Leto za letom, tiste svinčene čase, mu bil poročna priča in boter prvorojencu. Da ga ne bi na smrt užalil, sem moral vedno prespati v njegovi zakonski postelji. To ni bilo niti hudo, naporno pa, ker je Pepi medtem sam vijugal po Hradčanih. Ko se je poročil v drugo, mene ni bilo v Prago. Tega mi ni, vsaj tako še danes trdi, nikoli odpustil. In zdaj sedim tu z njegovo ne vem katero, njega pa spet ni od nikoder. Ura je polnoč, Praga vrvi v svobodi, mlada sili domov, ker nosi preozke čevlje. Italijanske izdelave. Pa ja ne spet. Ni ga večjega zmikavta in lažnivca, kot je Ceh. Drugi dan Do brade v vodi ležim v troogelni bani, spuščam in z zippotom prižigam mehurčke, ko končno prirobanti Pepi. Iz kristalne steklenice natoči v kristalni kozarec viski, me obtoži, da je zaradi mene zakonolomec, ker ni imel kam spat, pograbi papirje izpod faksa in se loti telefona. “Od kod ti vse to?” “Naj bo stokrat preklet kapitalizem.” “Ono od preje si zvlačil iz pisarne. Od kod imaš zdaj to?” “Iz iste pisarne...” “Kako? Takrat si trdil, da s tem, ko vlačiš domov tiste drage naprave, rušiš komunizem...” “Zdaj pa kapitalizem. Vse je isto. Proletarec mora biti vedno in povsod prvi na barikadi...” “In služba?” “To je rezerva. Tej posrani državi sem daroval svoja naj- lepša leta. Pol so odnesli Slovaki, pol Rusi! In kaj imam od tega? Debel vamp, lasje mi izpadajo, mercedes ima že vsako one, stoji ne več...” “Opoldne sem zmenjen z našimi...” “Prekleta Vuga, pol Prage ste okupirali, vso mafijo preselili sem gori...” “Oprosti, pozabljaš, da sem iz Slovenije...” “Prekleto dobro ste jo tam doli zakuhali, vi, Slovenci. Adijo dingač, adijo mesečina na plaži, priznaš, da sem imel vedno dobre ženske... Je bilo dobro, sinoči...” “Daj mir, prekleti. Samo enkrat si mi zakuhal tisto z ženo...” “Saj ta ni moja žena. Tajnica je pri kolegu. Rekel sem ji, da mora reči, da je moja žena, ker se ti drugače ne bi zdegal z njo v posteljo...” 1618 se je začela s praško defenestracijo 30-letna vojna. Tretji dan Praga je vsa drugačna. Tega enostavno ne moreš verjeti, če ne vidiš. Ne doživiš. Še vikendi so drugačni. Pepi je, kot vsak komunist, ki da kaj nase, imel svoj vikend. Lesenjačo, drvarnico, ki je ponoči grozila, da bo razpadla. Pepi ima od mene tri številke večje čevlje. Opoldne sva zamudila zmenek, popoldne sva bila na vikendu. Rekel je, da je v zaostanku z delom, zato je priložil tajnico in, da meni ne bi bil dolgčas, neko prijateljico. Armenko. Vikend je na povsem drugem koncu od prvega, zidan in obložen z umetnim kamnom. V kaminu gori električna večna luč, po sobi švigajo mavrične barve iz reflektorjev, iz tal polzi glasba. In je naneslo, da je bil tudi njegov sosed dopoldne v vikendu. In je prosil, če bi lahko za nekaj časa poskrbela za njegovi dve gostji, ker treh ne more sam zabavati, trije pa pet lahko. “Kaj pa delo?” “Ali ni tvoja prva dolžnost poskrbeti za človekove pravice? Ali si se že tako skvaril, da lahko greš mimo nesrečnice, ki je sirota lačna in bosa pritavala, kot naši predniki, od nekod iz Azije?” “Ne morem spati s sestro.” “Vzemi mojo. Palestinko, da boš videl hudiča na veji.” Četrti dan Z mano je konec. Nikoli ne bom kapitalist. Kako lepo je bilo v socializmu, par dni gor ali dol, tudi teden ali dva potrjene bolniške. Zdaj že dva dni zamude in še vedno sem v Pragi. Blizu Prage. Gledam te, kot prst štrleče bradavice, ki se vzpenjajo iz črnine in me je groza. Kako je to mogoče? Jože Horvat 26 Zanimivosti Ni svobode brez prekrškov? Preprečiti kriminal je enako iluzorno kot odpraviti bolezni. Bolj ko so družbe odprte, več je kršitev predpisov. Zoper to se je moč učinkovito boriti le s protiukrepi in spremembo družbenih vrednot. Demokracija in kriminal Sovražnik ima svoje čete tako znotraj kot zunaj države, njegovi borci se borijo v najrazličnejših uniformah in izvajajo različne oblike nasilja. Napadajo nemočne državljane, prekupčujejo z mamili, se vtihotapijo v gospodarstvo in politiko. Kriminal je zlo, ki lahko ogrozi obstoječo državo, če mu ta to dovoli. Toda, ali ga je možno obvladati s strožjimi kaznimi, hitrimi obsodbami in prisluškovanjem? Že belgijski matematik in astronom Adolph Quetelet (1796 - 1874) je spoznal, da je določena mera kriminala stalna spremljevalka industrijskih družb. Emil Dukcheim (1858 - 1917) pa mu je pripisoval celo kreativno moč,, saj kršitve obstoječih norm prisilijo družbo v nenehno preverjanje in spreminjanje predstave o družbenih vrednotah. Dejansko stanje v novejšem času s pojavi homoseksualnosti, splavov, tatvin v blagovnicah, pranja denarja, vse večja svoboda pri samouresničevanju posameznika, v industriji pri uresničitvi njenih nenadnih zahtev, je dokaz spremenjenih razmer, zato se bodo morale družbe bolj fleksibilno prilagajati novim normam ali pa se sprijazniti z določeno stopnjo kriminala. Moralni propad bo torej posledica vedenjskih svoboščin, ki jih sodobne anonimne družbe ponujajo svojim državljanom. Čeprav so ljudje z navdušenjem sprejeli odprte meje, svoboden pretok denarja in sodobno komunikacijsko tehniko, pa je videti, da bo liberalizacija, kot jo je hotela politika, prej povečala kot zmanjšala kriminal, ki bo tako še naprej razkrajal družbo in ogrožal državni red. Pomembno vlogo pri tem ima tudi sodobna računalniška tehnika, ki omogoča dostop do podatkovnih baz po vsem svetu, kar spet vodi v mednarodni kriminal. Policija, ki pogosto ne more več učinkovito nadzorovati posameznih prestopnikov,, je pri organiziranem kriminalu pred dilemo, ali naj ukrepa in prekorači svoja pooblastila ali pa dejanja spregleda in jih s tem prikrije. Povsem jasno je, da notranje varnosti ni mogoče vzpostaviti tako, da bi vsem potencialnim storilcem kaznivih dejanj prepovedali nakup sodobnega orožja in komunikacijske tehnike, saj so politične odločitve povezane z gospodarskim razvojem, ta pa je odvisen od dinamike tehničnega napredka. Zato so v skoraj vseh zahodnih državah prepričani, da organiziranega kriminala ne bodo preprečili z represijo, marveč z bolj milimi kaznimi in prevzgojo ljudi. To pa seveda še ne pomeni, da so se številne zahodne vlade odpovedale boju s kriminalom. Uvajanje legalne prodaje trdih in mehkih drog, nadomeščanje strogih z manj strogimi kaznimi zaradi prepolnih zaporov v Ameriki in Nemčiji - to so le prizadevanja, da bi odklonilno vedenje vsaj deloma normalizirali. Ker pa je med odrekanjem brez odpora in sanjami o sodobni državi s še bolj sodobnim kriminalom več alternativ kot med dobrim in zlim, se javno tožilstvo zavzema za večje prisluškovalne možnosti in boljšo zaščito prič. V posameznih primerih pa bo seveda treba tudi v prihodnje uporabljati vzgojno bolj. “boleče prijeme”. N. Mom Zanimivosti 27 Normadija je sredi razkošnega, veličastnega in v vseh pogledih velikopoteznega slavja. Po petdesetih letih se zavezniške sile spet izkrcavajo v Normandiji, dan D traja več tednov, v samem vrhuncu so pričakali najvišje državne predstavnike, povabili so prek 150.000 gostov, računajo, da si bo prireditve ogledal najmanj milijon radovednežev, ob njih pa tudi blizu dva tisoč novinarjev na čelu z Larryjem Kingom in Normanom Schvvarzkopfom, ki za televizijsko mrežo CBS komentirata vojne operacije. Nanje so se več mesecev pripravljali tudi veterani, stari osemdeset in več let. S cerkvene strehe v majhnem normandijskem mestecu visi na raztrganem padalu uniformirana lutka v človeški velikosti. To je Hommage vojaku Johnu Steelu, ki je med akcijo obvisel, vendar mu je uspelo odnesti živo glavo, in ta hommage je ena glavnih zanimivosti proslave operacije, v kateri je na takšen ali drugačen način sodelovalo tri milijone vojakov in jih podpiralo 6.900 plovil in 13.000 letal. To je bil nedvomno doslej največji vojaško kopenski podvig. Petdeseto obletnico izkrcanja v Normandiji so pripravljali z domala takšno natančnostjo, kot tedaj, ko je šlo zares. Vojni veterani prihajajo na svoj račun in samo iz Združenih držav Amerike jih je prišlo okoli 25.000. V tej državi skoraj ni letalske družbe ali turistične agencije, ki ne bi ponujale poletov in potovanj po tako imenovanih Dan D cenah. To je 'spektakel nad spektakli, zaradi katerega so bili mnogi pripravljeni tvegati več kot samo denar. Dober primer je nekdanji hollywoodski kaskader, 83-letni Rene Dussaq, ki si je s skupino padalcev izboril pravico, da ponavlja skok z višine 900 metrov na normandijska tla. Francoske oblasti so najprej oklevale, nato pa pristale pod pogojem, da osiveli možje najprej opravijo kondicijske teste in tri poskusne skoke. Novinarji imajo o čem poročati, med njimi pa je seveda bistveno večja gneča kot pred pol stoletja, ko je vojne operacije spremljalo vsega trideset vojnih poročevalcev na čelu z legendarnim fotoreporterjem Robertom Capijem, ki mu je nek nerodni laborant potlej uničil večino dragocenih negativov. V državah zaveznicah je že nekaj mesecev pred 6. junijem vladala prava invazijska mrzlica, obletnico dogodka so skušali izkoristiti tudi politiki, vendar je bila osrednja pozornost namenjena predvsem narodnim veselicam, prigodnim dogodkom. Roke so si meli in si še manejo hotelirji, trgovci, gostinci. Samo v Hampshireju, kjer se je med izkrcanjem zadrževal velik del zavezniških sil, pričakujejo kakšnih dvajset milijonov nemških mark dobička. V Franciji si ga sploh nihče ne upa napovedovati, kajti v dneh pred osrednjo prireditvijo je bilo lažje kupiti prostor na pokopališču herojev kot za dva dni rezervirati sobo v hotelu. Za gospodarstvo okoli Kanala je to posel stoletja. Vendar so tudi takšni, za katere obletnica dogodka ni posel, pač pa poklon vsem tistim, ki niso imeli takšne sreče kot John Steel. V invaziji je padlo 37.000 vojakov. V pripravah so spet prišla na dan stara nesoglasja med Evropejci in Američani. Britanski organizator proslave D Mark Seels je izjavil: “Tipično za te ušive Američane je, da so privlekli svojo največjo letalonosilko George Washington. Za njih mora biti vse večje in boljše kot pred petdesetimi leti.” Petdesetletnice invazije, ki je pomenila začetek konca Hitlerjevega imperija, se med svojo evropsko turnejo udeležuje tudi predsednik ZDA Bill Clinton. V Cambridgeu se je skupaj s premierom Johnom Majorjem na ameriškem vojaškem pokopališču poklonil spominu pet tisoč padlih Američanov, nato pa sta skupaj z enajstimi državnimi voditelji in več tisoč vojnimi veterani odšla v južno-angleško pristanišče Porthmouth, kjer jih je sprejela britanska princesa Margareta. Normadijska mesteca in vasi so preplavili veterani, Francozi so jih sprejeli odprto in hvaležno, vabili so jih domov in obujali spomine na velik dogodek. Med obiskovalci je bila tudi pravnukinja legendarnega ameriškega predsednika Roosevelta, ki je dejala, da je Normandija prav takšna, kot si jo je predstavljala. 4. junija je ob Kanalu lilo kot iz škafa. Prav tako kot tedaj pred petdesetimi leti, ko je ameriški general Eisenhower zaradi slabega vremena moral začetek operacije preložiti za 24 ur. Vremenoslovci so napovedali izboljšanje... E.Š. 28 Šport Rekreativci ogrožajo tekmovalce Anders Lavk, zmagovalec dirke v VVeimarju v Nemčiji Celjska ekipa, v ospredju Edvard Krajnc Kolesarski klub Celje je bil pred leti v samem vrhu slovenskega in jugoslovanskega kolesarstva. Še pred štirimi leti so bili kolesarji iz Celja državni prvaki v vseh cestnih preizkušnjah, razen v ekipni vožnji na 100 kilometrov. Po razpadu trgovskega giganta Merxa, ki je bil glavni pokrovitelj kluba, je tudi s klubom šlo vedno bolj navzdol. Od vseh funkcionarjev je ostal samo še Edvard Krajnc, ki opravlja delo tehničnega direktorja kluba. •Edvard Krajnc je tudi lastnik podjetja Trade d.o.o. in vloži v klub približno dve tretjini finančnih sredstev. Pravi, da so prosili za pomoč vsa celjska podjetja, odgovore so dobili samo od osmih. Prehiteli da so jih rekreativci, ki so za svoje izlete pridobili denar od sponzorjev, ki bi lahko pomagali tekmovalcem Kolesarskega kluba Celje. Na vprašanje, ali lahko navede kakšna imena, je izjavil, da to ni potrebno, saj ti rekreativci sami vedo, za kaj gre. Ni mu jasno, da ne najdejo Aleksander Torkačenko v pikčasti majici - majici vodilnega v gorskem točkovanju sponzorjev za ta šport, ki je med najbolj popularnimi na svetu, saj si posamične dirke ogleda tudi preko sto tisoč gledalcev. V klubu kolesarita dva tujca, Anders Lavk iz Estonije in Aleksander Torkačenko iz Rusije, prihodnost pa vidi le v podmladku, se pravi v vzgoji lastnih tekmovalcev. Bil je že v dogovorih z Osnovno šolo Hudinja o ustanovitvi sekcije za dečke, vendar bi to akcijo morali finančno podpreti sponzorji, sicer bi vse finančno breme spet padlo na ramena staršev, kot je to tudi drugod. Vsekakor te ideje ni zapustil in jo bo še poizkusil realizirati. Lepo bi bilo, če bi tekmovalno kolesarstvo v Celju spet zaživelo v polnem sijaju, kot je nekoč že bilo. Mitja Ocvirk Prvo kolesarsko dirko v Celju je leta 1887, še v času Avstro -Ogrske monarhije, organiziral Slovenski kolesarski klub iz Celja. Registriran je bil v Gradcu, kjer je dobil tudi dovoljenje za organizacijo tekmovanja. Zmagovalec dirke je za nagrado dobil uro. Šport Ntw doba plete mrežo Naš dopisnik iz Brazilije, Marcelo Netto Rodmues, novinar dnevnika Diario iz Santosa, piše o novem upu Brazilcev v Formuli ena, Rubensu Barricpetlu. V naslednjih številkah bomo objavili še prispevke o menjavi brazilske nacionalne valute, o pobegu zapornikov iz zapora v bližini Ria de janeira in še marsikaj drugega. Fant, vreden pet milijonov dolarjev Bo Rubens Barrichello dosegel Senno? Vse kaže, da je Irec Eddie Jordan (lastnik ekipe v Formuli 1, ki nosi njegovo ime) kanec jasnovidca, ko je za prekinitev pogodbe z Barrichellom postavil astronomskih pet milijonov dolarjev odškodnine, v kolikor bi do prekinitve prišlo v sezoni 94. Zanimivo je, da zaradi te vsote niti najbogatejše ekipe, kot McLaren ali Benetton, niso poizkušale pridobiti Rubinha, kot ga ljubkovalno imenujejo Brazilci, v svoja moštva. Po smrti Ayrtona Senne da Silve je cirkus Formule 1 z brazilskega vidika dobil povsem drugačno vsebino. Brazilci ne bodo več poslušali nacionalne himne v čast zmagovalca Senni, medtem ko se bo pripravljala “pasta” (brazilska nacionalna jed) za tradicionalno nedeljsko družinsko kosilo. Vzkliki “Valeu Senna”, kar pomeni “Bilo je vredno, Senna”, se ne bodo več slišali po vsej deželi. Na žalost, Senna zdaj dirka v nebesih za Boga in angele, kdo ve za Ratzen-bergerja? Ironično, toda to ve samo Bog. Vrnimo se na zemljo, brazilska tradicija v Formuli 1 pozna slavna in zveneča imena kot Emerson Fittipaldi, Nelson Pi-quet, Ayrton Senna da Silva. Upanje vseh Brazilcev je usmerjeno v Christiana Fittipaldija in Rubensa Barrichella, da bosta nadaljevala svetlo tradicijo predhodnikov. Nepričakovano, presenetljivo, so se med Veliko nagrado Pacifika na Japonskem sanje Rubensa Barrichella pričele uresničevati. Mladi, enaindvajsetletni Rubinho je prvič v Formuli 1 stal na stopničkah za zmagovalce, kot tretji. Vse se je pričelo, ko je šele pet let star dobil go-kart. Kupil mu ga je ded, ker je Rubinhov oče lastnik trgovine blizu dirkališča, so bile okoliščine in možnosti idealne. Ostalo je znano, zmage v vseh tekmovanjih, do Formule 1. Govori se, da Frank Williams razmišlja o Rubinhu v svoji ekipi. Počakajmo, pet milijonov dolarjev je v igri, to pa ni mala vsota, tudi za Wiiliamsa ne. Marcelo Netto Rodrigues Z očetom, v gokartu: enajstkrat prvak v svoji kategoriji Barrichello proslavlja tretje mesto na Veliki nagradi Pacifika: “Ne joči, očka!” Šport Mali nogomet - vse celjske lige 1. liga - 11. krog KMN ČRNI BARON - KMN ŠČUREK PETROVČE 5:0 ZAGRAD - KMN PZ VIVA LA MUSIČA 2:4 LBP UMETNIKI - PELIKANI 2:4 KMN MIROTEKS - KMN SOKOLI CIBBY 1:2 KEWIN - TRIGLAV SIPRO 3:1 KMN SKAVTI - KLATEŽI BISTRO GOLF 5:10 Vrstni red: L KMN PZ Viva la mušica 11 55:29 20 2. Pelikani 11 40:21 14 3. KMN Miroteks 11 25:20 Strelci: 1. Savič, Vidmar 16 2. Zenzianovsky, Simič 15 3. Marinček 14 2. liga - 11. krog CETIS - POLICIJA CELJE 7:1 AZZURI - ESKIMO 3:4 IZLETNIK - KMN RISTO 3:1 TELSIM - PRIMA SHOO SHOO 2:5 ŠMARTNO MUZI - IGM GRAMAT 1:5 PETRIČEK - LALE COMERC 2:6 Vrstni red: 1. Laie Comerc 11 49:27 16 (-1) 2. Cetis 11 31:17 16 3. Izletnik 11 32:26 16 Strelci: 1. Gnezda S. 20 2. Drobne 19 3. Golac 12 3. liga - 10 krog ŠPORT BILLV - EDA 1:3 SELMAR BULLS - FANEL LAGUNA 4:0 ORKAN - ZLATOROG 0:12 ŠKORPIONI - TORCIDA BISTRO BARON 2:3 ČRIČKI - NOVA VAS 0:4 VELTINS - VEFLON 3:4 Vrstni red: 1. Veflon 10 48:20 19 2. Zlatorog 10 46:23 15 3. Šport Bil!y 10 44:19 14 Strelci: 1. Mesarič 21 2. Seleš U. 16 3. Ramšak 13 4. liga - 12. krog LOPATA TRGOVINA IRENA - ALBATROS 9:5 ZLATARNA - HOP HOP 0:1 SHALTER 05 - FREDOV 2:1 ZAM - DINO 4:2 REMONT - CAKANI 1:2 SATEN - CETIS GRAF 1:2 Vrstni red: 1. Zlatarna 11 28:16 15 2. Grafika Gracer 11 33:36 14 3. Cetis Graf 12 55:28 13 Strelci: 1. Kovačič 14 2. Hukanovič 13 3. Bednjički 12 5. liga - 12. krog AC PERGAM - ELEKTRO KERŠ 3:0 JAVNE NAPRAVE - SEGA MEGA 2:4 IRŠIČEVA - KOZOROG 0:4 ISLANDERS - HARITRANS 9:3 PENTAGON - FLAMENGO 4:2 Vrstni red: 1. Islanders 11 67:20 18 2. Iršičeva 11 45:28 14 3. Haritrans 11 41:26 14 Strelci: 1. Veber 28 2. Jazbec 23 3. Vukan, Tkavc A. 20 1. liga veteranov - 10 krog AŠKERČEVA - AZZURI CC 4:0 PIKAPOLONICA - AGRINA KOVINOTEHNA 1:4 PENAL - ARA SIPRO 3:1 MANDRAGOLA - MEGLLE 1:6 Vrstni red: 1. Aškerčeva 10 41:13 18 2. Penal 10 35:7 16 3. Azzuri CC SSS 10 18:11 14 Strelci: L Bojovič V. 13 2. Simič 12 3. Kolenc D. 10 2. liga veteranov - 10. krog ŠKORPIONI - LB BISTRO OSTROŽNO 4:2 CETIS 57 - JAVNE NAPRAVE 1:1 KOLEGI VULK.PREVOLNIK -SOKOLI ŠTORE 12:2 OBRTNIK - PTT CELJE 2:3 Vrstni red: 1. Škorpioni 10 61:17 19 2. Kolegi Vulk.Prevolnik 10 38:31 13 3. Sokoli Štore 10 26:40 11 Strelci: 1. Uran, Kiker 16 2. Goršič, Juračič, Rezar 12 3. Šeruga M., Svet 11 ZVOK IZ KONZERVE GRINNING GHOULS AGAIST JUJU, “Nora”, kaseta, Walnut Amibientalni godbi, sicer posneta za predstavo “Nora” v izvedbi Mrtvega gledališča, se na tej kaseti pridružijo še tri pesmi izpod rok Andreja Hrvatina in Daniela Eremite, ki jih vokalno pospremi Mihaela Repina. Poduhovljeno. Kaseto lahko dobite preko distribucije Dallas. KONCERTI V petek, 10. junija bo v Klubu Cankarjevega doma promocijski koncertni dogodek ob izidu plošče šansonov FRANA MILČINSKEGA -JEŽKA “Balada o koščku kruha”, ki je izšel ob sodelovanju revije M’ZIN in založbe KIF KIF. S priredbami pesmi se bodo predstavili VITA MAVRIC, JANI KOVAČIČ, TOMAŽ PENGOV, BORIS CAVAZZA in skupina BASISTI. $$$ Istega dne bodo v Križankah nastopili PARNI VALJAK. $$$ V soboto, 11. junija bodo v celjskem Kljubu nastopili STRELNIKOFF. $$$ V Vipolžah v Goriških Brdih bo v petek, 10. junija nastopil sloviti trobentač ENRICO RAVA. Inspiral Carpets Moderni Deja Vu Inspiral Carpets, rockovski kvintet iz Manchestra, je že s svojo prejšnjo ploščo “Revenge of the Goldfish” dokazal, da ni zgolj edini preživeli iz man-chesterskega booma iz konca osemdesetih, ampak da se je razvil v zrelo rock skupino. To trditev navsezadnje dokazujejo njihove številne uspešnice s prejšnjih plošč in trije hit singli z najnovejše plošče “Devil Ho-pping”, ki so se brez izjeme uvrstili med prvih dvajset na britanski nacionalni lestvici, sam album pa med prvih deset. Poleg komercialnega uspeha so bili Inspiral Carpets zelo dobro sprejeti tudi od kritikov, ki jih štejejo med največje angleške koncertne atrakcije. Sami pravijo, da je njihov zadnji album, tretji po vrsti, pravzaprav najboljši odraz tistega, kar resnično želijo ustvariti. Po sedmih letih delovanja so Inspiral Carpets skupina, ki ve kaj hoče in to je moč slišati tudi v njihovi glasbi. So nekakšni ultramodcrni eklektiki, ki referenc sploh ne skrivajo več. To je pravzaprav najbolj zanimiv del njihovega ostrega rockovskega popa, ki prinaša svež veter v prazna jadra angleške pop produkcije. Že dejstvo, da je pri singlu “I Want You” moč prepoznati kar tri znane pesmi, pove dovolj. Skupina, ki si upa zlepiti direktno navezavo na Biafrino “California Uber Alles”, Smiths z “The Queen Is Dead” ter Stonese z “Jumping Jack Flash”, ima vsekakor vse možnosti, da postane ljubljenka tistega dela občinstva, ki je te pesmi v času njihovih premier zamudilo. In morda tudi tistega, ki jih je doživelo. OVA TOP 10 EVROPA SLOVENIJA • ULTRAZVOČNE EROZIJE RADIA MARŠ 1. BECK - Loscr 2. SNOOP DOGGV DOGG - Doggy Dogg World 3. ICE GUBE - You Know How We Do It 4. BIG MOUNTAIN - Baby I Love Your Way 5. SOUNDGARDEN - Spoonman 6. MADONNA - PII Remember 7. ALIČE IN CHAINS - No Excuses 8. R KELLV - Bu m p N’ Grind 9. JANET JACKSON - Any Time,Any Plače 10. COLLECTIVE SOUL - Shine 1. SOUNDGARDEN - The Day I Tried To Live 2. STRELNIKOFF & MARKO BRECELJ - Novo vrijeme 3. HAMMERBOK - Hole 4. URBAN DANCE SQUAD - Demagogue 5. INFECTIOUS GROOVES - Violent & Funkv 6. BODY COUNT - Hey Joe 7. BIOIIAZARD - Human Animal 8. BAD RELIGION - Man With A Mission 9. SONIC YOUTH - Buli In The Heather 10. BLIND MELON - Changc IX. Festival akustične glasbe v Žalcu Tradicija in strpnost V petek, 17. junija, bo v Žalcu potekal Festival akustične glasbe, tokrat že devetič. Prireditev, ki jo tokrat organizira LDS-ov podmladek, bo potekala v okviru tedna BOJA PROTI NESTRPNOSTI V ŽALCU. Festival, kakor tudi ves projekt, vodi geslo “Za strpnost med različnimi”. Festival akustične glasbe sovpada z vsebino tematskega tedna, saj poziv k boju proti vsem vrstam nestrpnosti simbolizira tradicijo, ki jo ta festival neguje. Gre namreč za prireditev, ki se je kljub družbenopolitičnim in ekonomskim pretresom v zadnjih uspela ohraniti pri življenju. Žalski festival je hkrati bil in ostal tudi edina tovrstna prireditev v teh krajih. V prvi polovici osemdesetih so na tej prireditvi nastopala vrhunska imena slovenske akustične godbe, ki je bila v tistih časih presenetljivo močna, tako ustvarjalno kot kvantitativno. Spomnimo se nastopov skupin SEDMINA, KLADIVO KONJ IN VODA, ISTRANOVA, avtorjev TOMAŽA PENGOVA, JANIJA KOVAČIČA in drugih. Prednost festivala, dislociranega iz prestolnice, je bila tudi v prožni programski zasnovi, saj je bilo na njem moč videti in skisati tudi skupine, ki žanrsko niso povsem ustrezale definiciji akustične glasbe. Festival tako morda res ni bil pravoveren, je pa pridobil nekaj odličnih nastopov skupin kot so SRP, BEGNAGRAD in MARKO BRECELJ & MARJANOV ČUDNI ZAJEC. Festival ostaja pomeben zaradi dveh vzporednih vzrokov: ko je v osemdesetih predstavljal matico akustične glasbe in hkrati postavljal Žalec na glasbeni zemljevid Slovenije in Jugoslavije, je nosil tudi pionirsko vlogo pri odpiranju novega glasbenega trenda, ki se je razmahnil šele v tem desetletju. Gre seveda za žanr, ki mu popularno rečejo tudi vvorld mušic in katerega tukajšnje zametke smo lahko okušali skozi vsa leta žalskega akustičnega festivala. Letošnja prireditev torej spaja tradicijo z novim, tako go glasbeni plati kot po idejni. Če je bila akustična glasba od nekdaj glasba nenasilja in strpnosti do drugih, je združitev dveh sorodnih konceptov, akustičnega festivala in tedna Boja proti nestrpnosti več kot umestna. OVA »USIM V ŽALCI TO JE, MGATE UTF * kl>& ZURKA Jacqueline Kennedy in Maurice Tempelsman Kdo je skrivnostni spremljevalec Na čelu dolgega turobnega pogrebnega sprevoda, ki je na zadnji poti pospremil kraljico ZDA, Jacqueline Kennedy, je kot opora njenima otrokoma Johnu in Carolini korakal skrivnostni mož, o katerem za časa njenega življenja Američani niso vedeli skoraj ničesar. Kdo je Maurice Tempelsman, ki je neprenehoma stal ob njeni bolniški postelji? Z Jacqueline sta se poznala domala trideset let, zadnjih deset let njenega življenja jo je diskretno spremljal, ji stal ob strani v dobrem in slabem. Nanj se je vselej lahko zanesla, nastavil je hrbet zanjo in bil ob njej na večer njene tragične smrti. Bil je tam, kjer ga je nekdanja prva dama Združenih držav Amerike potrebovala, svetovalec in prijatelj. Čeprav so ju pogosto srečevali skupaj, si nihče ni zapomnil njegovega imena, in šele, ko je umrla, je stopil na mesto, ki mu je vselej pripadalo. Za krsto ženske, ki jo je oboževal, dolga leta ljubil, a se nikoli oženil z njo. Rod Maurica Tempelsmana izhaja iz Belgije, leta 1929 se je rodil v pravoverni židovski družini, ki se je leta 1940 preselila v ZDA. Njegov oče je bil trgovec z diamanti, družinski posel je nadaljeval komaj šestnajstletni Maurice, ki se je ukvarjal prvenstveno z velikimi rudniki v Južni Afriki. Z Jacqueline sta se spoznala leta 1950, ko je za tedanjega senatorja Johna F. Kennedyja sklepal neke posle v Južni Afriki. Po Onassisevi smrti leta 1975 je postal njen finančni 1 ,r- svetovalec, pomagal ji je pametno naložiti zapuščino ladijskega mogočneža v vrednosti 26 milijonov dolarjev in premoženje je po njegovi zaslugi naraslo na 200 milijonov. Zares zbližala sta se .v začetku osemdesetih let, leta 1988 pa se je preselil v njeno razkošno stanovanje. Nikoli se nista poročila, kajti mož je poročen s pravoverno Židinjo, ki nikoli ni pristala na ločitev. Ima tri odrasle otroke. Maurice Tempelsman ni ne bogat kot Onassis, ne lep, kot je bil John F. Kcnnedy, vendar ji je v njenih zrelih letih lahko nudil tisto, kar je najbolj potrebovala, strpnost, izobraženost, ljubezen do umetnosti, do francoske kulture, mnogo časa sta prebila skupaj na dolgih sprehodih. Poroka e katedrali Za ljubljena ClaudiaNchi-ffvr lioče romantično poroko r cerkvi, v kateri je »voj da dahnila (»rade Kellp. ko »e je omožila * princem Kei ncrjcin. Super manekenka še ima razkošno liiso v Monaku. sedaj pa »e ji ho verjetno v začetku prihodnje ga leta uresničila še druga velika želja. Njen zaročenec. televizijski čarovnik David Coopcrficld si prizadeva. da hi dobil dovoljenje zn romantično poroko v inonaški katedrali. “Nočem hitre poroke v Las Vegasu. Romantična sem in tako se želim tudi poročiti." je dejala Claudia. Carl Lagerfeld je še zasnoval njeno poročno obleko, sanjski model iz bele svile in čipk. nad katero je zvezda modnih stez celo bolj navdušena kot nad zaročnim diamantnim prstanom, vrednim tri milijone dolarjev, kiji gaje poklonil David. ZURKA Aleksander Solženjicin Vrnitev velikega oporečnika Po več kot dvajsetih letih izgnanstva se je veliki oporečnik, pisatelj in Nobelov nagrajenec Aleksander Solženjicin na velika vrata vrnil v domovino. Na ruska tla je stopil v Maga-danu, kjer so ga rojaki po starem ruskem običaju sprejeli s kruhom in soljo, on pa jih je takoj po svojem prihodu spomnil, da Rusi tudi v teh burnih časih ne smejo pozabiti na številne žrtve totalitarnega režima. Iz Magadana je odpotoval v Vladivostok, največje mesto na ruskem daljnem vzhodu, kjer so mu prebivalci priredili veličasten sprejem. Tam se je mudil nekaj dni, nato pa se skozi sibirska in uralska mesta šele napotil proti Moskvi. V nasprotju z željo Moskovčanov in Kremlja se ni hotel vrniti naravnost v glavno mesto, kjer namerava 75-letni pisatelj prebiti ostanek življenja. Izgovoril se je, da njegova velika stanovanjska hiša še ni nared, v resnici pa ga je pri vrnitvi vodila simbolika, hotel je priti domov z vzhoda, kjer sonce vzhaja, in se na sedem tisoč kilometrov dolgi poti srečevati z ljudmi. Za ruski narod je danes Solženjicin po smrti akademika Saharova največja duhovna avtoriteta, večja celo od patriarha ruske pravoslavne cerkve Alekseja II. Prav zato so si v zadnjih letih tako Jelcin in vladajoča garnitura kot tudi opozicijski voditelji tako želeli pridobiti na svojo stran, predlagali so mu, naj postane predsedniški kandidat, vendar je pisatelj vse takšne ponudbe odločno zavrnil. “Pisateljeva naloga je, da piše in pomaga svojemu narodu, ne pa da se loteva državniških poslov,” jim je odgovarjal. Kljub temu je pred vrnitvijo iz Amerike, v kateri je preživel Heike Henkel spet trenira Tridesetletna Nemka, olimpijska, svetovna itd... prvakinja v skoku v višino, je v maju ponovno pričela s treningi. Po kratkem porodniškem dopustu, 2 7. februarja letos je namreč povila sina Ravena, je vsak dan v telovadnici, kjer se pripravlja za nove velike uspehe. Prvič bo skakala na prvenstvu Nemčije v začetku julija, končni cilji pa soji seveda Evropsko prvenstvo in Olimpijske igre v Atlanti. zadnjih osemnajst let, dal jasno vedeti, da ne misli stati ob strani. Se za časa Gorbačova je objavil politično študijo Kako osnovati Rusijo, v kateri se namesto razpadle Sovjetske zveze zavzema za slovansko državo brez kavkaških in srednjeazijskih republik. Po razbitju Sovjetske zveze je močno nasprotoval osamosvojitvi Ukrajine in Belorusije. Aleksandra Solženjicina z ženo in tremi majhnimi otroki sta iz Sovjetske zveze leta 1974 pregnal Brežnjev in Andropov. Rusko državljanstvo in potni list mu je pred dvema letoma vrnil Jelcin, kljub temu pa so v Kremlju ob vrnitvi slavnega pisatelja precej na trnih. Bojijo se njegove avtoritete in zmernega nacionalizma, drugi, predvsem vladajoči radikalni demokrati, pa so prepričani, da se Solženjicin zamudil svoj čas. Rusija je vsak dan drugačna. ZURKA Emmyji za limonade Broadway je po svoje najslavnejša prispodoba za gledališče, čeprav v njem podeljujejo tudi nagrade, ko je Emmy, ki jih dobivajo pretežno samo igralci Soap oper oziroma limonad. Po svečanosti in podelitvi, kjer so blestele zvezde in se rojevali novi junaki televizije, se je izkazalo, da so hoteli vse skupaj izpeljati kot podelitev Oskarjev propadli na celi črti. Medtem ko so Oskarjevci vsi od prvega do zadnjega (tudi male punčke in fantki, krasen primer je smrkljica iz Klavirja), blesteli in se šalili, uživali v sproščenem vzdušju in se navduševali nad programom, so imeli Emmyijevci popolnoma enoličen, nezabaven in hladen nastop, tu in tam se je samo kdo cmeril in še najbolj razburljivo od vsega je bilo pričakovanje, kaj bo za teh 30 sekund najave tokrat oblekla gostiteljica. Vsaj žirija ni bila čisto brez smisla. Nagrade so pobrali res prvovrstni igralci in voditelji. Pravzaprav je bila nagrada podeljena novi zvezdi talkshovva, ekskluzivni Oprah Winfrey, po- Ulica Sezam Oprah Winfrey polnoma pričakovana. Navsezadnje je črnka dandanes najpopularnejša voditeljica (lasti si jo seveda slavni in najboljši in oh in ah ABC, ki je odnesel največ nagrad, posredno seveda). Za presenečenje je šlo, ko je EMMVja prejel Justin Deas, najbolj znan kot tožilec - zloba, slavni Keath Timmons “Santa Barbara”. Ta limonadasta nadaljevanka je namreč že leta pozabljena in ni nikoli prejela nobene nagrade. Med drugim je nanjo spomnila tudi Marcy Walker, starejša in s kratkimi laski. (Niso pozabili poudariti, da je še vedno videti... silno čedno.) Za naj voditelja moškega spola so izbrali Billya Crystala in ga s tem spet lansirali navzgor. Najboljša dramska serija je “Vsi moji otroci”. (ABC). Nagrada za naj žensko vlogo: Hillary B. Smith (Življenje za življenje), (ABC), ki je dobila tudi nagrado za stransko žensko vlogo. Družba CBS ima na svoji grbi “Vodilno luč” in z njo glavno moško vlogo (Michael Zaslow), stransko moško vlogo (Justin Deas) ekipo režiserjev in mlado igralko (Melisso Ha-yden). Poleg teh je odnesel še igrani shovv “Nevarnost”. Naj otroška igra je bil Nicko-lodeumov “Rugrats”, naj otroška serija pa (s tistim trapastim rumenim piščancem) “Ulica Sezam”. HBO ima glasbeno oddajo “Mrtvo pijani”, nekdanjega voditelja in producenta Davea Clarca pa so nagradili za življenjsko delo. Ščurki napadajo polletje Policaji vTampi na Floridi se bilih pogosto malicajo, redko morajo ukvarjati z zares ne- pa jih potlej tudi očistijo, navadno težavo. Razkužiti mo- žPolicgji bi morali skrbeti za rajo prek dvesto službenih av- sumljive ljudi, ki se naokrog tomobilov, polnih posebne vr- sprehzuqjo z orodjem v roku, ne ste ščurkov, ki zgrizejo vse, na pa da lovijo ščurke." je rekel kar naletijo. Višji policijski ča- predstavnik policije, žioda, če stniki so prepričani, da so se ste kdqj ob nogah začutili dotik žuželke zaredile zaradi nema- zoprnega ščurka, veste, kako rnosti policajev, ki v avtomo- je to neprijetno," je še dodal. 36 Mreža Marinetov informacijski škrat Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa. Pomlad je izvabila dobro voljo in vroče dni, ki kličejo, naj odložimo toplejšo obleko in se pripravimo na poletni utrip. Z njim pa je povezan pogojni refleks počitnikovanja ali drugače: skomine po dopustu so tu. Še malo, pa se bo škratu zavrtelo od naporov v službi, če si ne zmoči nog in glave v mrzli vodi. Prav rad bi to storil tudi v enem izmed naših zdravilišč. Ob tem pa ima trženjska mreža zanj in za podobne poželjivce, počitnic in oddiha željne osebe, pomembno informacijo. Pred pričetkom poletne sezone organizira trženjsko informacijska mreža Marinet v sodelovanju z Novo dobo okroglo mizo o možnostih razširitve ponudbe slovenskih zdravilišč dnevnim domačim gostom. Srečanja, ki bo v četrtek, 2. junija, v ptujskem zdravilišču, se bodo predvidoma udeležili predstavniki vseh slovenskih zdravilišč. UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI ♦ Tipkovnica Samsung za računalnik (Ne znate pisati na roke?) ♦ Kdo popravlja malo poškodovana vetrobanska stekla (Poskusite z obližem.) ♦Baterija za ročno uro Casio v LJ (Trikrat jo vrzite v zid, pa bo delala brez baterije.) ♦ Proizvajalec kartonske embalaže - majhne škatlice (V velike nimam kaj dati.) ♦ Kje posojajo avtodom (Odločili smo se, da se preselimo.) ♦ Izdelovalec ročnih dvigalk (Da bom zjutraj lažje spravila otroke iz postelje.) ♦ Kdo montira sončne kolektorje (Sončna uprava.) ♦ Popravilo video kamere Cannon (Ko jo vključim, slika, namesto da bi snemala.) ♦ Avto zvočniki Pioneer (Povprašajte v pionirskem domu.) ♦Kdo vari hladilnik za avto (Imate tako velik avto, da lahko hladilnik s seboj vozite?) ♦ Kdo uvaža ali proizvaja posodo za dostavo hrane (Tisti, ki so non-stop lačni.) ♦ Asfaltiranje dvorišča - okolica Dravograda (Vso okolico Dravograda boste asfaltirali?) Kje se dobi saten (V trgovini.) ♦Avto šola z vozilom Marcedes ( Želite zraven tudi šoferja?) ♦ Žensko gorsko kolo Rog 18 prestav (Pa znate prestavljati?) ♦ Strešnik enozareznik (To je za strehe z eno zarezo.) ♦ Aparat, ki odvadi otroka močenja postelje (WC školjka.) V prvem delu bo tekel pogovor o tem, kaj lahko zdravilišča ponudijo dnevnemu in vikend obiskovalcu. Udeleženci naj bi odgovorili na vprašanje, zakaj je zdraviliška dodatna ponudba (masaže, zdravniške usluge, kopeli,...) med vikendi revnejša kot med tednom. V drugem delu bo tiskovna konferenca, na kateri bodo zdravilišča predstavila svojo ponudbo, trženjsko informacijska mreža pa svojo vlogo v promociji zdraviliške ponudbe. Zdraviliščem nudijo možnost vključitve v Marinetovo poletno akcijo “Vodni direndaj". Kaj to pomeni? Vsi, ki se boste odločili, da se okopate v kakem našem zdravilišču, pa vas bo zanimalo, kaj pravzaprav ponujajo, s čim vas lahko zaposlijo ali razvedrijo, naj bi imeli na voljo informacije na enem mestu, torej v trženjski mreži. Ko poletje terja manj obleke, hoče tudi vodni direndaj, tisti pravi, razigran in mikaven, v kopalkah ali brez. Škratje so sporočili, da so jih kaplje že poškropile, samo še na informacije počakajo, potem pa hop in na počitnice. Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Še posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži. NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINETOVE BAZE PODATKOV ♦ Servis in prodaja tehtnic, salamoreznic, mlinov za meso, žag za kosti... (Se enkrat: razžagane kosti, mleto meso, rezane in stehtane salame?) ♦ Posredovanje občasnih in začasnih del (Z občasnimi in začasnimi provizijami?) ♦ Nudimo kosila, zaključke, obletnice za večje skupine (Sklepanje poslov in obujanje spominov je treba vedno plačati.) ♦ Trgovina s kamp opremo, izdelava predprostorov, servis predprostorov in šotorov (Odjemalci so le še taborniki.) ♦ Avtoalarmi, avtomatika za garažna in drsna vrata... (Skrajno simpatična reč za bujenje, potem pa drsenje v rano jutro.) ♦ Zdravilišče - 7 dnevni počitniški paket od 335 DEM dalje (Cev DEM spremenite v SIT, pridem k vam za cel mesec.) ♦ Servis, prevozi in postavitev počitniških prikolic (Ali imate v teh časih še sploh kaj dela?) ♦ Izposojanje pikado avtomatov za gostinske lokale na območju Slovenije (Iščem prostovoljca za živo tarčo.) Pripravila Sabina, pripombe je dajal škrat Poizvejte o izdelku, ki ga nameravate Marinet @ kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti 063/441-441 Vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve cele križanke, ki bodo v uredništvu najkasneje do četrtka, 16. junija 1994, do 12. ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 5. Med reševalce, ki bodo pravilno rešili križanko, bo žreb razdelil 5 nagrad, ki jih tokrat prispevajo: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer Celje v vrednosti 5.000,00 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič "Zadnji grofje Celjski v deželah sv. krone" - Nova doba 3. nagrada: Četrtletna naročnina na časopis Nova doba 4. nagrada: 1.000,00 tolarjev - Nova doba 5. nagrada: 1.000.00 tolarjev - Nova doba Spoštovani bralci! V preteklem mesecu smo prejeli veliko vaših pisem in telefonskih klicev, v katerih nas opozarjate, da je rok za oddajo rešitev križank veliko prekratek. Zato smo se v uredništvu odločili, da bomo rešitve in izide žrebanj objavljali za dve številki nazaj. S tem boste pridobili potreben čas za oddajo rešitev. Tokrat žrebanja zaradi navedenega nismo opravili. Rok za oddajo rešitev nagradne križanke št. 4 (Nova doba št. 18-19, z dne 1. junija 1994) je podaljšan do petka, 10. junija do 12. ure. Rešitev in izid žrebanja bomo objavili v naslednji številki. NOVA DOBA ____________ NAGRADNI KUPON ST. 4 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA KATEDRA • po daljšem premoru spet na svojem mestu. V novi številki lahko preberete o: - kulturniško-politikantskih elitah - fašizmu proti (udbo) mafijsko-korupcijski navezi - igricah okrog ljubljanske “Mladike” - zlu na zemlji in v etru - alter kulturni sceni v Evropi in pri nas - intervju: Res Nulius, Jean Derome - slovenska tehno scena... V ENEM OD ČLANKOV JE SKRITA NAGRADNA IGRA! MiHienKi hne Snemi BREZ DLAKE NA JEZIKU lunoHHi Leto Snemi %% Gospodarska kriza je ob razpadu Jugoslavije in prehodu na tržno ekonomijo sesula našo industrijo Blišč in beda “.Samo v objektih tovarn ali njihovih upravnih zgradbah je več sto milijonov mark vrednosti. Namesto da bi z ugodnimi krediti ali s prodajo na Iesing, kot je to običaj v tržnem gospodarstvu, to ponudila novo porajajočemu podjetništvu, se raje odloča za novogradnje,” ugotavlja Franc Zupančič, direktor Podjetja za trgovino, inženiring in posredovanje. Poravnave s stroji, zemljo in objekti Franc Zupančič je po osnovnem poklicu gradbeni inženir. Več kot trideset let je po državi, Jugoslaviji in v tujini za Gradisove barve gradil najzahtevnejše objekte. Zato je razumljiva njegova prizadetost, ko govori o propadanju ali slabem gospodarjenju z nekdanjimi stavbami, ki so bile v ponos delavcem, kraju ali mestu. Gospod F. Zupančič, vi ste gradbinc in ekonomist, torej je vaša prizadetost razumljiva. “Po gradbeništvu sem se odločil še za ekonomijo, ker je to dvoje področij, ki sta izredno vzraščeni. Gradbeništvo ne vzdrži inprovizacij, poznate tragične posledice, navzlic temu pa dovoljuje varčnost še preden zasadite prvo lopato v zemljo.” Pri Gradisu ste podoživljali razcvet našega gradbeništva. “Srečen sem, da sem živel v obdobju izrednega razmaha našega in svetovnega gradbeništva. Zato sem zdaj tembolj prizadet, ko sem priča razprodaji tega bogastva.” Že tri leta ste direktor Posesti, ki se ukvarja s prodajo objektov, zvečine poslovnih zgradb in tovarn... “Posest, podjetje za trgovino, ../ t........1..3 4 ,ri ? g' ‘ 1 : l Veličastna lepotica v Konjicah kot žalostni spomin na čase, ki se nikoli več ne bodo vrnili. Palačo iz marmorja lahko kupite ali vzamete v najem s kipi vred - Država in banke postajajo lastnice enega dela gospodarstva v marmorju inženiring in posredovanje, je ustanovila Banka Celje, z delom pa smo začeli oktobra 91. Gre za družbo, ki je prevzela v promet nepremičnine, ki jih je banka pridobila s poravnavo terjatev. Gre za tista podjetja, ki so z izgubo tržišča in s spremembo sistema zdrsnila v težave in z denarjem več niso mogla poravnati dolgov.” Cene postavlja trg Uradnih podatkov ni, govori pa se, da so država in banke “čez” noč dobile nekaj milijard mark kapitala. “Za državo in druge banke ne vem, za Banko Celje pa vem, da je dobila le del tistega, kar je posodila.” Na koliko ocenjujete vrednost nepremičnin, s katerimi vi poslujete? “Glede na to, da je ponudb mnogo več od povpraševanja, je seveda vse podcenjeno, skorajda razvrednoteno. Knjižna vrednost je nekaj milijonov, ko so gradili, pa so za te objekte porabili nekaj deset milijonov mark...” Koliko resnice je na tem, da tujcem razprodajamo tovarne... “Kolikor sami poznate, gre za debelo natolcevanje. Najprej za to, ker je doslej v tuji lasti le pet, šest podjetij v državi, drugič zato, ker žal ni zanimanja tujcev. Vsaj ne tolikšnega, kot so nekateri pričakovali, napovedovali in se drugi bali. Kot je znano, naša zakonodaja ne dovoljuje prodaje tujcem...” Pred nedavnim smo prebrali, da ste “rablji družbene lastnine”... “Vaš poklicni kolega nam je to očital, ker v resnici ne pozna naše dejavnosti. Živi v veliki zmoti, ker mi stare, opuščene ali nove objekte oživljamo s svežim kapitalom in programi. Že po razpadu jugoslovanskega trga se je mnogo naših podjetij znašlo v težavah, ker so morala skrčiti proizvodnjo, upravo, razvoj. Z gospodarsko krizo in veliko odpuščenimi in predčasno upokojenimi delavci je nastal višek, ki je nujno breme. Prazni, slabo vzdrževani in varovani objekti pa bi bili tudi nam breme. Zato se trudimo z oživljanjem, sami iščemo nove programe, ki bi v teh objektih ustvarjali novo vrednost, delovna mesta...” V tujini je promet z nepremičninami bolje urejen. Država s kapitalom pomaga podjetništvu, objekte je moč kupiti na kredit... “Da. Na Zahodu je leasing prodaja normalna oblika trgovanja. Pri nas žal tega ni, zato se podjetništvo, pravo podjetništvo in proizvodnja težje razvijata, ker niti en mlad podjetnik nima za zagon toliko denarja... Država jc slab gospodar Druga težava je v tem, da ti objekti, upravne zgradbe, tovarne ali proizvodne dvorane niso samo v metropoli ali v obmejnih mestih, kjer je povpraševanje celo trikrat višje kot pri nas. Po moje država greši, ko vse centralizira v metropoli, namesto da bi del dejavnosti prerazporedila po vsej državi. S tem bi se izognili dragim novogradnjam, novim komunalnim stroškom in uničenju novih površin.” Ali lahko naštejete nekaj večjih objektov, ki jih oživljate? “V Slovenskih Konjicah pripravljamo večji kompleks za Dipl. oec. Franc Zupančič poslovno obrtni center, uspelo pa nam bo tudi rešiti problem tamkajšnje “lepotice”, upravne zgradbe Konusa, Konusovega inštituta v kompleksu a in b. Konusova zgradba je veličasten objekt, v katerega bi lahko država ekonomsko upravičeno preselila del svojih upravnih služb. Z Univerzo v Mariboru se dogovarjamo, da bi v Konus-ovem inštitutu usposobili Tehnološki center, v katerem bi njihovi strokovnjaki opravljali analize, raziskave in drugo dejavnost za potrebe našega gospodarstva, ker je bila ta zgradba za tovrstno delo grajena in opremljena. Drugi del, ki je v tretji gradbeni fazi, pa bi usposobili do srede prihodnjega leta. Gre za 4.800 kvadratnih metrov uporabnih površin...” Kaj pa tovarne... “Na celjski Hudinji prodajamo nekdanje Merxovo skladišče v izmeri 3.360 kvadratnih metrov in v kompleksu Klime 2.700 kvadratnih metrov. Največ objektov ali nepremičnin smo revitalizirali s pomočjo znanega kupca, ker je obema v interesu, da dobimo novo vrednost. Največ naporov pa zdaj usmerjamo v Konjice, ker bi čimprej radi vrnili življenje v mogočno upravno zgradbo nekdanjega Konusa...” Janez Sever Foto: V. Ocvirk Fesi id premestili Mure. Drave. Save. Drine in Mera ve. /Vi je družine, hi bi že desetletja, haj šele danes na Balkanu vse svoje nehanje podrejala kulturi, umetnosti, kot sta te Smail in Nevenka Fesi it ter njuni hčeri iz Maribora. Smail, neustavljivi poklicni kolega, tudi danes še dopisnik Borbe, je tele življenje pete! same dve stvari, pisat in gradil mostove med ljudmi, državami in zdaj kontinenti s - slikami. Vse. kar v slovenskem slikarstvu in kiparstvu nekaj pomeni, je njega dni Smail z razstavami cijazil od Beograda do Skopja in od Sarajeva do Zagreba, od Celovca preko Gradca do Dunaja in obratno. Boso mu v rodni Bosni porušili skoraj vse, je zmogel v Mariboru iztrgati pozabi prostor za Galerijo, kjer deta to. kurje vse Življenje: Maribor odpira v svet in svet odpira Mariboru. Z razstavami. Nedavna, arhitekta in slikarja Omerja Bcrberja iz Banja Luke in Japonca kiparja Nagaseja Masagukija ter slikarja Isao Sakaija. je nekaj sto Mariborčanom odprla dvoje svetov, ki ga je v ta nori čas vpeta skupim plesalk, begunk iz Bosne Sevdah in pevka Sabora HadZovič s svojima sinovoma Em irjem in Admirjem ter moški pevski zbor mariborskih obrtnikov. Danes Pestiči niso sami, Njihovo poslanstvo poteg neštetih anonimnih dobrotnikov podpirajo dr. Rudolf Hlep iz Frama, steklar Zorko, biro za arhitekturo in clesign Bard d.o.o.. gost ista Sobočan Hugo in Lačni noj. bistroja Sova in Marko Pote optik Pirtosek. hotel Slavija, Slike: Tanja / 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 CELJE d.o.o. Ulica XIV. divizije 6 63000 CELJE Tel.: 063/ 26-236, 29-375 Fax.: 063/ 29-375 faafičtii studio TEL. 8 FAK: 063/34-222 GRAFIČNA PRIPRAVA • DESIGN OSVETLJEVANJE z DISKET I DESIGN »FILMI‘TISK: POSLOVNI OBRAZCI (štampiljke, 1 vizitke, računi, dopisiPROSPEKTI, CENIKI, PLAKATI, [ BLOia ETIKETE, IZDELUJEMO TUDI CKfNE_KOpE!J j VSI, KI SE UKVARJATE Z RAČUNALNIŠKIM OBLIKOVANJEM, , I NUDIMO IZPIS VAŠEGA DELA NA PAPIR, PAUS, FILM: | I COLORJE - BARVNE SEPARACIJE, SCANNIRANJE RAZLIČ- | I NIH PREDLOG: BARVNIH FOTOGRAFIJ, DIAPOZITIVOV, SKIC. I ŽE PRI NAROČILU VIZITK DOBITE ŠTAMPIUKO ZASTONJ! GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 Wj1 n .' »os pr :y M jjU % ^ (Oio ©o O Podjetje za najemni management @ Iskra BATERIJE m MERCATOR ELAN ■ eiE fskra Ei-EKTR0ZVEZ£ ^sk/*a f/?0 Posest d. o. o,, Celje Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje, Krekov trg 6, Celje Razpisuje javno dražbo za odprodajo nepremičnine. 2. Predmet dražbe je kompleks Sigma Zabukovica, zemljiško -knjižni vložek št. 894, k.o. Zabukovica. 2. Draži se kompleks v celoti, razen objekta 58/5, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Izklicna cena je 550.000,00 DEM plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 3. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene na ŽR prodajalca št. 50700-601-83193 pri SDK Celje z navedbo - plačilo varščine. 4. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 5. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 6. Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu garaže v 3 dneh po končani javni dražbi, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Celotna kupnina mora biti plačana v 5 dneh po sklenitvi pogodbe. 7. Najboljšemu ponudniku bomo varščino vračunali v kupnino (v primeru izpolnitve točke 6 te dražbe), drugim dražiteljem pa vrnili najkasneje v 8 dneh po končani javni dražbi in to brez obrestovanja. 8. Davek od prometa z nepremičninami, geodetske meritve in stroške, ki so vezani zemljiškoknjižna dejanja, nosi kupec. 9. Nepremičnino prodajamo po načelu "videno - kupljeno", prodana pa bo kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Vselitev je možna takoj po plačilu kupnine. 10. Vsa pojasnila lahko dobite na telefonu št. (063) 431 - 481, vsak delovni dan med 7. in 8. uro, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled nepremičnine. 11. Javna dražba bo dne 23. 6. 1994 ob 12. uri v prostorih družbe POSEST d. o. o., Krekov trg 6, Celje, v prostorih tehničnega oddelka. Od vrat do vrat 44 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZSF SL003-03110 ITALIJANSKI PROIZVAJALEC AVTOMOBILSKE DODATNE OPREME IŠČE UVOZNIKA ALI ZASTOPNIKA ZA SLOVENIJO. PONUDBE LAHKO POŠLJETE NA NASLOV I.C.E. V LJUBLJANI. Naziv: I.C.E. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SNEŽNIŠKA 8 Telefon: 061/1254-316 Telefaks: 061/1254-316 Kontakt: VESNA SMOLE SL003-03124 ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE PREDSTAVNIKA ZA SVOJE PODJETJE. UKVARJAJO SE Z NAKUPI IN PRODAJAMI VELIKIH KOLIČIN KOVINSKIH PROIZVODOV. Naziv: COMMERCIALE SIDERURGICA BRESCIA-NA Država: ITALIJA Kraj: TORBOLE CASAGLIA BS Pošta: 25030 Naslov: VIA MARTIRI DELLA LIBERTA 25 Telefon: 0039-30/265-0431 Telefaks: 0039-30/215-0041 Kontakt: STEFANO D’APRI-LE SL003-03127 SLOVAŠKO PODJETJE IŠČE VOLNEN GAREN. Naziv: PRAKTIK, S.R.O. Država: SLOVAŠKA Kraj: TRNAVA Pošta: 91705 Naslov: SEREDSKA 71 Telefon: 0042/80/523-272 Telefaks: 0042/80/523-272 Kontakt: JOŽEF MACHOV-IČ SL003-03129 PODJETJE IZ ŠVICE IŠČE VEZANE PLOŠČE, IVERNE PLOŠČE, LESENE SODE IN STEKLENO VOLNO. INTERESENTI NAJ POŠLJEJO PROSPEKT, CENO, FCO TOVORA. Naziv: REICHLIN CONSU-LING Država: ŠVICA Kraj: GRANICHEN Pošta: CH 5722 Naslov: STRICKWEG 236 Telefon: 0041-64-314-603 Telefaks: 0041-64-314-603 Kontakt: H.R. REICHLIN SL003-03130 NEMŠKO PODJETJE IŠČE IZVAJALCA DEL ZA VARJENJE, PRE-ŠANJE ENOSTAVNIH KOVINSKIH SKLOPOV. SKICE SO NA VOLJO V IP. PISNE PONUDBE V NEMŠKEM JEZIKU POŠLJITE NA NASLOV: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM, INFORMACIJSKA PISARNA, SLOVENSKA41, LJUBLJANA. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA SL003-03131 NEMŠKA FIRMA IŠČE POSLOVNE PARTNERJE V SLOVENIJI ZA SODELOVANJE V PROIZVODNJI ALU OKEN, VRAT /VSEH VRST OZ. MATERIALOV/, GRADNJI FASAD, POSEBNIH KONSTRUKCIJ IN SVETLOBNIH PIRAMID. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE VAM POSREDUJE FIRMA MKW DIREKTNO. BONITETA FIRME NI PREVERJENA. Naziv: MKW METALKONSTRUKTIONEN WERDAU GmbH Država: NEMČIJA Kraj: VVERDAU Pošta: 08412 Naslov: OTTO-TUERPE-STR. 4 Telefon: 0049-3761/52-11 Telefaks: 0049-3761/52-12 Kontakt: REINHARD PLE-CHER SL003-03142 POTREBUJEMO REZAN SMREKOV LES ZA IZVOZ V GRČIJO, KOLIČINE NEOMEJENE. Naziv: AMA, D.O.O. CELJE EKPOZITURA RIJEKA Država: HRVAŠKA Kraj: RIJEKA Pošta: 5000 Naslov: JANKA POLIČ KAMOVA 10 Telefon: 00385/51-422-150 Telefaks: 00385/51-422-150 Kontakt: SJEKLOČA MARKO SL003-03151 NIZOZEMSKO PODJETJE ŽELI UVAŽATI OPREMO, POHIŠTVO IN DEKORATIVNE IZDELKE IZ LESA IN ŽELEZA ZA VRT OZIROMA ZUNANJO UPORABO. Naziv: UNIV/OOD BV Država: NIZOZEMSKA Kraj: RA NUNSPEET Pošta: 8017 Naslov: MARCONIWEG 14 A Telefon: 0031/3412-58544/20-683-6338 Telefaks: 0031/3412-58193/20-618-3909 Kontakt: MARTIN VAN GO-OSWILLIGEN SL003-03153 SLOVAŠKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO ODPADNEM BOMBAŽU IZ PREDILNIC PO BOMBAŽNIH TER LANENIH TKANINAH ZA NAMIZNE PRTE, RJUHE, BLAZINE.. Naziv: PRAKTIK Država: SLOVAŠKA Kraj: TRN JAVA Pošta: 4705 Naslov: SEREDSKA 71 Telefon: 0042805/232-72 Telefaks: 0042 7/698-92 Kontakt: MRS. M. MIGROVA SL003-03164 ŠVICARSKI PROIZVAJALEC BOMBAŽNIH, VOLNENIH, VISKOZNIH, SINTETIČNIH TER MEŠANIH TKANIN IŠČE ZASTOPNIKA. Naziv: A.KAEGI TEKTILE AGENCV Država: ŠVICA Kraj: HINWIL Pošta: 8340 Naslov: BERGSTR. 8 Telefon: 411-937-41-57 Telefaks: 411-937-41-57 Kontakt: ALBERT KAEGL SL003-03167 FRANCOSKO PODJETJE IŠČE ZASTOPNIKA ZA PROIZVODE S PODROČJA TELEKOMUNIKACIJ /AERONAVTIKA, OBOROŽITEV, VODENJE RAKET, TANKOV, RAČUNALNIKI, SISTEMSKE POVEZAVE/. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA SL003-03177 NEMŠKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO ZAMRZNJENEM SUHEM ALI KANDIRANEM SADJU IN ZELENJAVI, TEKSTILU, LESNIH IZDELKIH, HLODIH, LESU... Naziv: JENS KAEMENA HAN-DELS GmbH Država: NEMČIJA Kraj: BREMEN Pošta: D-28209 Naslov: BENOUESTR.l Telefon: 0049/421/34-77-644 Telefaks: 0049/421/34-77-846 Kontakt: JENS KAEMENA SL003-03184 AVSTRIJSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO DELOVNIH ZAŠČITNIH OBLEKAH. Naziv: DEUTSCH GesmbH Država: AVSTRIJA Kraj: VOITSBERG Od vrat do vrat GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Pošta: A-8570 Naslov: POSTFACH 21 Telefon: 031-42/222-330 Telefaks: 031-42/222-336 Kontakt: CLAUS DEUTSCH SL0003-03185 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCE TISKANIH VEZIJ. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. Država: AVSTRIJA Kraj: ADELSDORF Pošta: 91325 Naslov: OESDORFER STRASSE 11 Telefon: 091 95/63-48 Kontakt: BUHEINZ HEHN SL003-03186 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCA ZAMRZOVALNIH POSOD ZA MLEKO. SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: ESONA AG Država: AVSTRIJA Kraj: BADEN Pošta: CH-5400 Naslov: ZUERCHERSTRASSE 15 Telefon: +56/217-912 Telefaks: +56/218-176 POVPRAŠEVANJA DOMAČIH PODJETIJ SL003-02914 VEČJE SLOVENSKO PODJETJE IŠČE POSLOVNE PARTNERJE NA PODROČJU KOVINSKOPREDELOVALNE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE. PODROČJA SODELA-VE: TOVORNJAKI S SKUPNO MASO OD 3,5 DO 26 / 40/ TON, KOMPONENTE ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO /OPREME, ZAVORE, GONILA, KABINE, OKVIRJI.../. Naziv: TAM GOSPODARSKA VOZILA, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62001 Naslov: PTUJSKA C. 184 Telefon: /062/411-321 INT. 3267 Telefaks: /062/414-796 Teleks: 33-111 AVTOMA SI Kontakt: FERDINAND HUM-SKI SL003-02941 IŠČEMO NOVI PROGRAM OZ. SODELOVANJE NA PODROČJU SERVISIRANJA ALI ZASTOPANJA TEŽKE GRADB. MEHANIZACIJE OZ. IZVAJANJE NOVEGA PROGRAMA. Naziv:VODNOGOSPODARSKO PODJETJE HIDROING, D.O.O. MARIBOR Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: LJUBLJANSKA UL. 9 Telefon: 062/306-111 Telefaks: 062/31-623 Kontakt: MARJAN VRA- NIČAR SL003-02948 NUDIMO PROJEKTIRANJE IN IZVEDBO RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVE /RČN/, KI UČINKOVITO ČISTI ODPADNE VODE. ZA NJENO DELOVANJE NISTA POTREBNI ELEKTRIČNA IN STROJNA OPREMA, POSTAVITEV IN VZDRŽEVANJE STA ENOSTAVNA IN SE LEPO VKLJUČUJE V OKOLJE. V SLOVENIJI SMO IZVEDLI 8, V ITALIJI PA 2 RČN ZA RAZLIČNE ODPADNE VODE. IZVEDLI SMO TUDI PREKO 20 PROJEKTOV. ZA SPECIFIČNE ODPADNE VODE IZVAJAMO BAZIČNE IN APLIKATIVNE RAZISKAVE, KI SO NA MEDNARODNI RAVNI. DOBILI SMO MEDNARODNO PRIZNANJE SPIM / PRINT-EUROPEAN PROG-RAMME/ IN PRIZNANJA NA MEDNARODNIH RAZSTAVAH. POSTOPKI SO PATENTIRANI. IŠČEMO PARTNERJA IN INSTITUCIJE, KI SO ZAINTERSIRANI ZA IZDELAVO PROJEKTA ALI CELOTNO IZVEDBO RČN IN VLAGATELJA V RAZVOJ RČN Naziv : VODNOGOSPODARSKI INŠTITUT, P.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61115 Naslov: HAJDRIHOVA 28 Telefon: 061/125-4333 Telefaks: 061/126-4162 Kontakt: PROF. DR. DANI VRHOVŠEK SL003-02951 PRODAM D.O.O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO TRGOVINO IN STORITVE. PODJETJE JE REGISTRIRANO TUDI ZA ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE IN ZASTOPANJE. USTANOVNI KAPITAL 132.300 SIT. CENA: NEPROFITNA! REALNI STROŠKI REGISTRACIJE. MOŽNOST POSLOVANJA TAKOJ. Naziv: SVATNE, D.O.O. Kraj: RAVNE NA KOROŠKEM Pošta: 62390 Naslov: KOTLJE 73 Telefon: 0602/21-609 Kontakt: RUDOLF MARIJA SL003-02969 PROIZVAJAMO KOVINSKE PEČI LOKA-TERM. PEČI SO RAZLIČNIH VELIKOSTI. ZMOGLJIVOSTI IN OBLIK. IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO PEČI DOMA IN V TUJINI IN DODATNI PROIZVODNI PROGRAM. NUDIMO MOŽNOST DOKAPITALIZACIJE. Naziv: INŠTALACIJE Kraj: ŠKOFJA LOKA Pošta: 64220 Naslov: KIDRIČEVA 55 Telefon: 064/631-271 Telefaks: 064/631-235 Kontakt: RAJKO OKORN SL003-02976 PO- VPRAŠEVANJE: KOZMETIKA, PARFUMERIJA, GA- LANTERIJA, /ŠIROKA POTROŠNJA/. Naziv: VENERA, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA - ČRNUČE Pošta: 61231 Naslov: BRNČIČEVA 13 Telefon: 061/373-994 Telefaks: 061/373-196 Kontakt: ŠIMENKO RENATA SL003-02987 POVPRAŠEVANJE: LETVE BUKOVE - OB-LANE DIM 7 X 35 X 900 MM, RADIUS NA ROBOVIH CCA. 4MM LETNA KOLIČINA MIN. 228.000 KOSOV, MAX. 760.000 KOSOV. Naziv: TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, P.O. Kraj: RADOVLJICA Pošta: 64240 Naslov: GORENJSKA C. 41 Telefon: 064/714-471 Telefaks: 064/715-209 Kontakt: JANEZ TERAN SL003-02991 IŠČEMO PROIZVODNI PROGRAM, KI BI GLEDE NA NAŠO STROJNO OPREMLJENOST, KADROVSKO STRUKTURO IN PROSTORE PREDSTAVLJAL DOPOLNILNI PROGRAM NAŠE UTEČENE PROIZVODNJE. PREDVSEM JE DOBRODOŠEL PROGRAM FIZIČNO LAŽJIH IZDELKOV, MORDA SESTAVLJANJE ALI PODOBNO, KJER BI LAHKO V DELU VKLJUČILI TUDI INVALIDE IN DELAVCE Z ZDRAVSTVENIMI OMEJITVAMI. Naziv: KOVINSKA INDUSTRIJA “KOVINO”, D.O.O. Kraj: RAKEK Pošta: 61381 Naslov: UNEC 25 Telefon: 061/701-122 Telefaks: 061/701-084 Kontakt: ANTONIJA ZALAR GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM -SLOVENSKA 41, LJUBLJANA NOVA DOBA Naročilnica Ime: priimek: naslov: naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte... izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika JgL MALI 3g5? OCJLASI JUGO KORAL, 45, letnik 1990, registriran do 1/95, ga-ranžiran, lepo ohranjen, prodam za 3.900 DEM. Tel.: 0608/ 78-224 SENENI OBRAČALNIK, priključek za BCS kosilnico, pro- dam za 5000 SIT. Anton Hribar, Češnjica 5, 64267 Srednja vas v Bohinju SOBO s centralno in souporabo kuhinje in kopalnice oddam pošteni ženski ali dekletu ali študentki. Naslov: Krivonog Lenart, Podjavorškova 5, 63000 p. Celje STROJNI NOTRANJI OMETI BAUMIT. Hitro in enostavno do kakovostnih ometov. Informacije po tel.: 062/ 724-123 in 724-707. STVRIAN, d. o. o., MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Lenart, od 8. do 15. ure V NAJEM ali oskrbo vzamem hišo ali stanovanje v Celju ali okolici. Tel.: 063/ 26-319, do 15. ure NESNICE, MLADE JARČIKE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, proda perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d. o. o., po zelo ugodni ceni (akcijska prodaja): 3 mesece in pol stare po 250 SIT, 4 mesece stare jarčice po 350 SIT, 4 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostistilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069/ 24-393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069/ 43-070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 069/ 49-025; Zidarstvo. Darinka Zamuda, Ga-lušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 069/ 68-044 LABRADORCE z rodovnikom, tetovirane in cepljene, prodam. Tel.: 063/ 732-693, po 20. uri POSLOVNI PROSTOR na mejnem prehodu v Gornji Radgoni (dva prostora s sanitarijami - 33 m2) oddam v najem ali prodam. Tel.: 069/ 61-325 in 61-131, zjutraj in zvečer PURANE, bele in grahaste, težka pasma, veterinarsko nadzorovane, težke približno 1,5 kilograma, za nadaljnjo rejo, lahko naročite po telefonu 063/ 725-269, zvečer VIKEND, dvoetažni, v Ve-nušah pri Leskovcu, opremljen na bivanje, prodam skupaj z vinogradom. Tel.: 0608/ 21-457 OBNOVLJENO STAREJŠO KMEČKO HIŠO na relaciji Ptuj - Destrnik z malim gospodarskim poslopjem ter 1,40 ha zemlje, ugodno prodam. Prodam tudi po parcelah. Tel.: 062/ 681-108 in 608-714 } iščemo petnajsttisočega naročnika nove dobe ♦ iščemo petnajsttisočega naročnika Namesto pol kilograma zlata Avto za naročnike KOVINOTEHNA LEASING Nagradno vprašanje I ■ Kdo je napisal znamenito uspešnico KAOS: Jože Pučnik James Gleick Janez Janša KOVINOTEHNA LEASING Ime in priimek avtorja izpišite na dopisnico, ki jo morate do 15. julija 1994 poslati na naslov uredništva Nove dobe, Aškerčeva 15, 63000 Celje, skupaj s potrdilom, da ste naročnik časopisa s plačano celoletno naročnino, ali fotokopijo spričevala, da ste tekoče šolsko leto v zadnjem letniku na katerikoli srednji šoli v Sloveniji končali z odličnim uspehom. Vsi sodelujete v žrebanju za Renault 5. V\ DOBA - najstarejši zasebni časopis DOBA - resnica z drugega zornega kota za naročnike brezplačni mali in komercialni oglasi Stari naročniki so že v igri. POZOR! Vsi odličnjaki letošnjih zaključnih letnikov slovenskih srednjih šol, katerih starši ali sorodniki so ali se bodo naročili na Novo dobo, in nam bodo poslali fotokopije zaključnih spričeval do 1. julija, sodelujejo v žrebanju prve in vseh ostalih nagrad. Ne pozabite, prva nagrada je RENAULT 5! Žrebanje že julija! b)||uoo4bu B6agos!i)s(Buiad oiuaas.i ♦ aqop baou bmmoojbu BbaoosiusfBuiad ouiaasj Prostovoljno delo Upravni odbor Slovenske fondacije je gostil soproge tujih diplomatov v Sloveniji oziroma Slovenc International Ladys Association. Predsednica Slovenske fondacije dr. Anica Mikuž Kos je gostje seznanila z delom slovenske fondacije, ki je neprofitno, nestrankarsko in nevladno prostovoljno združenje, ki želi pomagati človeku v stiski. Še posebej je predstavila delo Centra za psiho - socialno pomoč beguncem, ki deluje v okviru Slovenske fondacije. Prva dama Slovenije gospa Štefka Kučan - tudi članica Slovenske fondacije in predsednik poslovnega sistema Mercator ter tudi podpredsednik Slovenske fondacije gospod Živko Pregl sta gostje zadržala v prijetnem pogovoru v poslovni zgradbi Mercatorja, ki je ponudil gostoljubje za to koristno srečanje. Brigitte napadla lovce Brigitte Bardot, legendama filmska zvezda, ki je danes pravi simbol borcev za zaščito živali, je organizirala bučen protest v Saint Tro-pezu na francoski obali, kjer je kongresna delegacija med svoje zabave vključila tudi LOV. Morilci! je odmeval njen glas in z njim glasovi tristo drugih demonstrantov, ki so okupirali hišo. “Mi poskušamo tu reševati življenja!” Njen osebni telesni stražar se je za to priložnost oblekel v medveda. Pegan evropski prvak Na 21. evropskem prvenstvu v športni gimnastiki je najboljšemu slovenskemu telovadcu Aljažu Peganu uspel veliki met. Osvojil je zlato kolajno na drogu, karje njegov največji uspeh v karieri in najboljši dosežek slovenske gimnastike v zadnjih dvajsetih letih. AJDA KALAN, napovedovalka TVS p0 Ringbauerju: “Dokler so bili spodaj, so prisegali na to, da se vse spreminja, zdaj ko so zgoraj, bi radi, da bi za vedno ostalo tako, kot je.” Biografija o princesi Britanski imperij naj bi doživel še en biografski film z Joan Collins v glavni vlogi, in sicer naj bi ameriška igralka nastopila kot zgodovinska princesa Marga-reth. Šlo naj bi za novo kontraverzno biografijo o princesi, kasnejši ženi lorda Snovvdona. Junakinja je namenjena Collinsovi, toda kljub temu jo bo kot mlado žensko igrala Cathe-rine Zeta Jones. Medtem ko britanska javnost komaj čaka, da vidi, kako bo reagirala smetana, se ameriške podružnice že borijo za televizijske pravice. Potres in poplava v Indoneziji Zaradi potresa in visokih valov je v Indoneziji življenje izgubilo najmanj dvesto ljudi. Delo reševalnih ekip v odročnih krajih je zelo oteženo. Uradni viri pravijo, da so 520 potresnim sunkom sledili do štiri metre visoki valovi, ki so dobesedno odnesli sto metrov stokilometrske obale, ki so jo včasih obiskovali turisti in navdušeni deskarji. Za pravice gayev Borec za zadnje čase zelo sporne pravice gayev je dobesedno naščuval tuje narode, da bojkotirajo Italijo, dokler le - ta ne bo zaščitila “drugačnih”. Prek tisoč ho-moseksualcov je korakalo po ulicah Bologne v spomin na tiste, ki so padli pod namernimi streli medvojnih nacistov. Po shodu so nastopili post-nacisti, ki pa še vedno vztrajajo pri svojem in trdijo, da bi bilo treba gaye spraviti v kakšno “koncentracijsko taborišče”.