625 Prešeren v prevodih Luke Paljetka Eden najvažnejših kriterijev za ocenjevanje antologije je kvaliteta njenih prevodov, vendar se navadno prav temu delu izogibamo, ker je izredno naporno in nehvaležno. V pričujočem prispevku skušamo oceniti Paljetkove prevode Prešerna, ki so izšli v najnovejši antologiji slovenske poezije,1 da bi tako vsaj nakazali odgovor na osnovno vprašanje o pomenu nove antologije- Za analizo smo izbrali prav Paljetkovega Prešerna iz dveh razlogov. Prešeren je središčna osebnost našega parnasa, ki pa postavlja pred prevajalca izredno zahtevno nalogo. Po drugi strani pa je naš prevajalec prvič preizkušal svoje moči na tem področju, pa tudi v antologiji zavzema Prešeren osrednje mesto. Prav zato nas naša antologija prav izziva za takšno analizo. Da bi presodili značilnosti novega prevoda, smo poiskali nekatera ključna mesta, kjer so se pokazale posebno očitne razlike med različnimi dosedanjimi prevodi. Analizirali smo osrednje Prešernove pesnitve (Sonetni venec, Sonete nesreče, Gloso, Slovo od mladosti, Gazele, Zdravljico, Pevcu in Krst pri Savici — Uvod) in jih vzporejali z dosedanjimi prevodi, ki so se pojavili v hrvaškem kulturnem prostoru. Zal, smo lahko le deloma upoštevili tudi druge prevode v srbohrvaščino. Kriterij za vrednotenje je zvestoba originalu, pri tem pa nas zanimajo izrazna sredstva in stilemi, s katerimi je prevajalec skušal zajeti pesnikovo sporočilo. Sonetni venec Hrvaški kulturni prostor premore do sedaj dva prevoda Sonetnega venca: Krklečevega, ki je nastal 1954. leta ter bil nato večkrat objavljen, in Paljetkovega. Med obema prevodoma je torej dvajset let razlike. Značilna so naslednja odstopanja: 6. sonet, 2. tercina Prešeren2 Cvetlice naše poezije stale do zdej so vrh snežnikov redke rož'ce, obdajale so utrjene jih skale. Krklec Paljetak Pjesništva ruže dosad su nam cvale Pjesništvu našem do sada su cvale tek u planini, gdje hridine stoje. na vrhovima snježnim rijetke ruže, Oko njih muk i hladne sjene pale. oko njih su se čvrste hridi zbrale! 1 Ciril Zlobec: Antologija slovenske poezije; Biblioteka Dobra knjiga; Školska knjiga, Zagreb, 1974. 2 F. Prešeren: Zbrano delo. Ur. in opombe napisal Janko Kos, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1965. Ana Bajlo 626 Ana Bajlo 7. sonet, 2. kvartina Prešeren De bi nebesa milost nam skazale! otajat' Kranja našega sinove, Krklec Nebeške sile kad bi nastojale, da djeca Kranja novom stazom krenu! Paljetak Milosti s neba kad bi nas pale! Našega Kranja da odmrznu sine! 7. sonet, 2. ter čina Prešeren De b' od sladkote njega poezije potihnil ves prepir, bile vesele viharjov jeznih mrzle domačije! Krklec I da od slasti ove poezije prestane spor i vedra zora svane. Vihor se ljuti stišao još nije! Paljetak Od slasti što se iz te pjesme lije da prestane sav spor, da se vesele vjetrova ljutih gnjezda gdje led bije! 13. sonet, 2. tercina Prešeren na novo bo srce spet oživelo, v njem rasle jasnih poezij cvetlice, in gnale bodo nov cvet bolj veselo. Krklec Razgorjet če se mog života boje, rascvjetati se pjesmama mi klice i buknuti če od ljepote svoje. Paljetak u srcu novi život kada svane, pjesama jasnih rast če u njem klice i cvast če od veselja pjane. 8. sonet, 1. kvartina Prešeren Viharjov jeznih mrzle domačije bile pokrajne naše so, kar, Samo! tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo, pozabljeno od vnukov, veter brije. Krklec Vihor se ljuti stišao još nije nad grudom našom otkad nesta Sama; grob njegov kriju zaborav i tama vjetar ga leden sa svih strana brije. Paljetak Vjetrova ljutih gnjezda gdje led bije sve pokrajine bjehu nam, jer, Samo, tvog duha nesta, nad grobom ti tamo, zaboravljenim posve, vjetar brije. Iz zgornjih primerov je razvidna razlika med Paljetkovim in Krklečevim prevodom. Krklec odstopa v drugi kvartini in v drugi tercini sedmega ter v drugi tercini šestega soneta. Zanimiv je, dasiravno ne najboljši, Paljetkov prevod zadnjega verza druge tercine trinajstega soneta: »i cvast če od veselja pjane!« Povsem pa se je Paljetak približal Prešernu v osmem sonetu (prva kvartina), kjer se mu je posrečilo ujeti pesnikov lapidarni slog. 627 Prešeren v prevodih Luke Paljetka SONETJE NESREČE To skupino sonetov je do danes prevedla v informativnem prevodu De-sanka Maksimovič,3 poleg tega pa sta prevajalca tudi Trifun Džukič4 ter Gustav Krklec,5 ki pa je prestavil le Vrbo. Vzporedili bomo torej njegov prevod tega soneta s Paljetkovim. 1. in 2. kvartina Prešeren O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; de b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjov notranjih b' igrača! Krklec Paljetak O Vrbo, sretno, drago selo moje, O Vrbo, sretno, drago selo moje, gdje očinska mi kuča je kraj puta; gdje kuča moga oca stoji stara; za naukom da žedža, zmija ljuta, za naukom da žedž me iz tvog čara ne otrgnu me iz sredine tvoje, odvukla nije, podla zmija tonje, ja nikad ne bih znao čemer što je, spoznao ne bih, da se sve to što je ni jad, sve što mi žive želje sputa;1 sanjalo srce, sad u otrov stvara, na vjetru ne bih drhto poput pruta da me u samog sebe vjera vara, bez vjere u se i u snage svoje. igračka ne bih bio sudbe svoje! Oba prevajalca sta se sicer precej približala originalu, vendar pa je Krklec drugo kvartino precej poenostavil. Paljetak je prevedel še soneta Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, poleg te pa še Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! Primerjali ju bomo z edinim dosedanjim prevodom, katerega avtor je Trifun Džukuč. Življenje ječa .. ., 2. tercina Prešeren tje v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, de glasni hrup nadlog ga ne predrami. Džukič Paljetak i gde ga čeka, u mraku, pod humom, tamo na ležaj mek u crnoj raki, postelja gde sve brige izumreče: na kojem spi, tko u nju jednom leže, život ga neče probuditi šumom. tako da jad mu ne muti san laki! 3 Soneti nesreče, Sonetni vijenac i druge pjesme, Veselin Masleša Sarajevo, 1973. 4 France Prešeren: Odabrane pesme: Novo pokolenje, 1950. 5 France Prešeren: Sonetni vijenac, Narodna prosvjeta, Sarajevo, 1954. (Preveo Gustav Krklec). 628 Ana Bajlo Čez tebe več ne bo .. ., 2. ter čina Prešeren strah zbežal je, z njim upanje goljfivo; naprej me sreča gladi ali tepi, me tnalo najdla boš neobčutljivo. Džukič Paljetak Strah me je pošo, bez nade sam osto, pobježe strah, i varljiva s njim nada, sad nek me sreča miluje il kara — sad mazi me il tuci, kobi huda, neosetljiv sam kao drvo pošto. ja neosetljiv bit ču kao klada. Posebno v dragem primeru se vidi groba samovolja Trifuna Džukiča, medtem ko se je Paljetak dovolj približal izvirniku. Paljetkov prevod elegije Slovo od mladosti bomo primerjali z Zganjer-jevo prestavitvijo.6 4. stanca, 1. in 2. verz Prešeren Te videt', grji videti napake, je srcu rane vsekalo krvave; Žganjer Paljetak I vidiš, ovo zlo i teške mane To vidjet, i još gore gledat mane, u dušu su mi narinule tminu, rane je u srcu usjeklo krvave 5. stanca, 7. in 8. verz Prešeren Zato, mladost! po tvoji temni zarji srce zdihvalo bo mi, Bog te obvarji! Žganjer Paljetak I tužni dani mladosti su lijepi, Mladosti, zato srce još mi pati nek bog ih čuva, moje srce strepi. za sjajem tvojim tamnim, Bog te prati Metrična stran prevodov je v obeh primerih dovolj blizu originala, ni pa potrebno opozarjati na poenostavljenost 2ganjerjeve verzije Slovesa, ki je posebno izrazita v sedmem in osmem verzu pete stance. Paljetkov prevod Glose je edini. Lahko rečemo, da je dovolj zvest originalu, odstopa pa v prvi stopici tretje decime, kjer je uporabil neadekvatne besede in je zato netočen. V motu ter v ostalih decimah pa je dovolj natančen. 3. decima, 1. verzi Prešeren Paljetak Lani je slepar starino Lani je starinar slijepi, še prodajal, nosil škatle, prodavao gdje je stigo meril platno, trak na vatle, platno, na lakte ga strigo. 6 Izbor iz slovenske lirike: Priredio Branimir Žganjer. Školska knjiga, Zagreb, 1953. 629 Prešeren v prevodih Luke Paljetka Pesem Pevcu je zaradi posebne miselne vsebine in metrične oblike izredno težko prevedljiva, posebno pa še zato, ker je pesnik uporabil prefinjeno zvočno slikanje, ki je gotovo neprestavljivo v druge jezike. Mogoče je to vzrok, da se je do sedaj pojavila le v dveh prevodih, informativno je pesem prevedla Desanka Maksimovič, poleg nje pa še Luka Paljetak. Metrično se je Paljetak dovolj dobro približal Prešernu, vendar pa zaradi posebnosti Prešernovega pesniškega izraza v tej pesmi ni uspel prenesti vse kompleksnosti pesnikove misli in oblikovne dovršenosti. Obdržal je stopnjevanje (tko zna, tko smije, tko uči, kako), ni pa znal obdržati vokalizmov (poziv taj pamti). 3., 4., 5. verz Prešeren Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne! Paljetak Tko smije otjerati kopca što po srcu rije od zore do mraka, dok svanula nije! 12., 13. verz Prešeren Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! Paljetak Poziv taj pamti, i bez mira dočekaj svoj Kraj! Ob koncu naj pokažemo še na razlike med Paljetkovim in Zganjerje-vim prevodom7 Uvoda v Krst pri Savici. 12. ter čina Prešeren Le malo vam jedila, bratje! hranim, branili smo se dolgo brez podpore, kdor hoče se podati, mu ne branim; Zganjer Posljedni kruh je, bračo več umiješen! Hrabri ste bili. Mir tko želi neka, predat se može, svega je razrješen! Paljetak Ja nemam čime, bračo, da vas hranim, branili smo se dugo ovdje gore, tko predati se želi, ja ne branim; 15. tercina Prešeren Sovražnik se podal bo v svoje koče, le majhen prostor je tje do gošave, to noč nam jo doseči je mogoče. Zganjer Svu okolinu gusta tmina krije, pod šator dušmani su krili glave, pobječi teško u šikarje nije. Paljetak Pod krovom sada dušmani se krije, malo nam treba tu do šume plave, nočas nam tamo teško doči nije. 7 Pregled književnosti sa čitankom za drugi razred gimnazije, 7., neizmijenjeno izdanje. Škoiska knjiga, Zagreb, 1969. 630 Ana Bajlo 17. tercina Prešeren Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!« Žganjer Paljetak Jel sudba rekla: kraj je tu, viteze, Al ako su nam časi izbrojani, to je i črne smrti krilo bolje, manje je strašna noč u crnoj raki, no život, koji ropski lanac steze. nego pod svijetlim suncem ropstva dani! Iz navedenih primerov se popolnoma jasno vidi površnost oziroma napredek novega prevajalca. Komentar je odveč. Vsekakor moramo priznati, da je Prešeren zahteven pesnik, ki je dosedanjim prevajalcem povzročal nemalo težav. Odstopanja, na katere smo skušali opozoriti, so nekoliko razumljiva, žal pa pogosto preveč samovoljno spreminjajo pesniško sporočilo, pa tudi izrazna sredstva. Dosedanji prevajalci so v glavnem prenesli vsebino Prešernovih stvaritev, le da pogosto ne dosegajo tiste stopnje, ki jo zahtevamo od umetniškega prevoda. Razmeroma največ svobode sta si dovolila Džukič in Žganjer, Krklec in Paljetak pa sta dosegla dosti vidnejše uspehe. Seveda pa sta uporabljala dovolj različna sredstva, kar je razumljivo, če upoštevamo njun izpovedni svet, ki se kaže v njunih originalnih delih. Gustav Krklec je predvsem v prevodu Sonetnega venca uporabil stileme, ki so značilni za ljudsko pesništvo, to pa seveda poenostavlja Prešernov pesniški izraz, kot nam kažejo nekateri njegovi verzi: zorom se bude prije dana bijela; — misao teška srce moje rani; — oh, tuge mi se sad u srcu roje; — o misli moje, moji črni dani; — lijek srcu jadnu, melem ljutoj rani; srca što šutnja ko čemer ga mori. Paljetak, ki je po rodu Dubravčan, se je naslonil na pesniško tradicijo renesančnih in baročnih pesnikov rojstnega mesta. Tako je stiliziral svoje prevode z nekaterimi arhaizmi, s katerimi je dal modernemu srbohrvaškemu jeziku staro patino: sreta, u nj, spale, glase, pase, prem, oganj, žud, gledu, sine, ine, užga, ružan, grud, otaca, plam, ljepost, kam, vas, druži, proljet, huda, puti, ljepost, proljet, pline, gnjus, žije. .. Ob vzporejanju Paljetkovih prevodov z drugimi prestavitvami se nam pokaže, da so daleč najboljši, saj se najdejo večja odstopanja le v nekaterih verzih Pevca in v tretji decimi Glose. Po dvajsetih letih je torej dobil hrvaški kulturni prostor še eno kvalitetno prestavitev Prešerna.