1^fff0Kfm* xmmw-m V* m+mvni* Oft 17. številka. Maribor, dne 25. aprila 191,S 52. leint* List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četnek m velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za cclo leto 8 K, pol leta 4 K In za «etri leta 2 K. — Naročnina za NemHjo 8 K, za drage Izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor bodi samponjega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravuištvo „Slovenskega Gospod M^a' v Mariboru. — Ust se dopošilja do odpovedi. — Udje »Kaiaiižkega tiskovne»« društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev/ 5, sprdeej. , __ , . naročnino, inserate in reklamacije. Ea Inserate se plačuje od enostopne petiivrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku .Mala naznanili stane beseda 10 vin. — Instrati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte rekiamadje so poštnine proste. o "ža . Vse stogi pod vtisom Cerninovega padcu. Grof Cernin je hotel udariti one, ki so se brez ujeuov© vednosti trudili za mir iu zraven slovanske stranke, ki •bsojajo vojno hujskanje nemških strank v Avstriji in Nemčiji, a je udaril sam sebe. Moral se ie urnak-»iti. Nemci so seveda vsi silovito hudi, da je groi #ernin moral ili. Človek bi mislil, da se bodo jezili aad Cerninom, ker si je sam dal vrv; okoli vratu, a navao nasprotno. Geruina povzdigujejo v nebesa, je-»ijo se nad vlado in državo. Različne strani« in posamezni pdlitiki so se izjavil1, da bodo odslej le na narod gledali, ne pa na državo. To je najnovejše ve-teizdajniško gibanje med Nemci. Druge stranke pa so si mislile: prouajmo svojo jezo državi, naj nas potolaži. Zares. Nemški politiki so pretekli teden že bili pri ministrskem predsedniku ter mu nasvei,o»-ali, kako naj vlada za nje in proti Slovanom. Ministrski predsednik jim je baje napol obljubil. No, ud obljube do izpolnitve je dolga pot. Slovani smo še tudi tukaj in nas je celo preoej več kakor Nemcev! Cernin je strašno veliko škodoval plemenitir.i prizadevanjem našega cesarja za mir, ker je izdal tajna pogajanja s Francijo. Sedaj ne bo tako km ah' kdo hotel z nami govoriti o miru. Ali je Cernm storil to napako iz neumnosti ali na željo nemških vojnih hujsKačev, o tem je različno mnenje. Pravijo, da neumen Cernin ni bil. Na Cerninovo mesto je prišel Burian. Kadar gospodinja pri hiši zboli, poklitoio daljno teto, da začasno gospodinji. Pride* odide in nii^e se je več ne spominja. Tako je z Burianom. Poklican je zopet, da vodi zunanje ministrstvo, dokler ne najdejo boljše gospodinje. Po Berchtoldovem oadcu .-,o tudi poklicali Buriana, ki se ni izkazal kot posebno močnega moža. Na pritisk Nemčije jo barantal z Italijo zaradi nekaterih naših dežel, tudi zr -adi T. Uhte. je za-braniti vojsko z Italijo. Premalo je xi o prš- em razi doženju v Italiji, barantanje je pi'.fi za nas poniževalno. Burian je rodoii RlovaV, po mišljenju nladžar Politično hodi za slovanozicem ^rofom Tiso. iN-. G,- slem tega pomaujka.j.a ni. Mi dajemo ogr- j ski premog in industrijske izdelke. Ogrska pa nam moke ne da. Naša vlada bi morala odločnejše i,a>lo-pati v prehranjevalnem oziru. Toda ubožica moiv. na povelje nemških strank paziti sedaj le na Cehe >n na Jugoslovane, za kruh skrbeti pa nima časa. Dne 30. aprila se snide zopet državni zbor. Navadno so ob začetku zasedanj bili Slovani boli glasni. Sedaj bodo menda uloge zamenjane. Nemci bodo rojjotali, Ker je njihov prijatelj Cernin moral oditi. Tudi Slovani imamo marsikaj povedati vladi: da se naj bolj trudi za mir, da poskrbi revnim slojem za živež in da obsodi nemško nasibiost proti Slovar noin. Naši poslanci bodo že našli pravo priliko, da ministrom povedo resnico. Na Slovenskem se je ustanovila nova stranka. Ustanovil jo je tir. Šusteršič. Ko je razpustil Slov. ljudsko stranko, je ustanovil Kmetsko zvezo. Toda nikogar ni bilo blizu. Sedaj je ustanovil Slovensko katoliško zvezo. Prvo, kar je nova stranka storila, je, da je v nemških listih črnila v smislu ptujskega „Štajerca" Slovence veleizdajstva, drugo je, da je jajvno napadla ljubljanskega škofa. Torej slovensko in katoliško!. je V Avstriji je veliko pomamkiuje moke kakor ji predsednik prehran p ,alnega urada dr Paul lemsko naiflfe« Naši Nemci se boje jugpslovanske države. Ž njo bi za vselej minilo njihovo gospodstvo. Slovenec bi postal gospod na svoji lastni zemlji. Skra ja so Nemci prezirali našo zahtevo po lastni državi. Kvečjemu so jo po listih in zborovanjih mimogrede smešili. Toda med tem je postajalo vedno jasnejše, da. se bo naša majniška deklaracija uresr ničila. In sedaj je prišel nad Nemce strah. Iskali so sredstev, da udušijo jugoslovansko misel. Odslej so nemški listi polni razprav in napadov in bilježk o jugoslcjvanski državi. Tioda ledo čijta izmed nas nemške liste? In Če jih čita, kdo da kaj na njih besedo? Zato je trebalo poiskati drugih sredstev. Prisilili so vlado, da je pošiljala orožnike in policaje za onimi, ki so pobirali podpise za dekiara- LIST žD .A-.., Grad Ojstrloa v Savinjski dolini. Jugozahodno od St. Jurija ob Taboru se dviga Velika planina, pred njo pa strma Krvavica. Na vrhu Krvavice je stala stara graščina Ojstrica. Kdaj so sezidali ta grad, se danes ne da več "dognati. Razvidi pa se iz listin, da je obstojal že pred letom 12JS8, Da bi bil obstajal že v 9. stoletju , ne moremo dokazati, kajti listine iz tega stoletja se najbrže nanašajo le na grad_ Ostrovioo (Hocli-Oster-.witz) na Koroškem. Rodovnica vitezov Ostervici se je izgubila. V srednjem veku so poznali dve rodbini s tem imenom. A nobena ni več lastnica Ojstriškega grada, ki je prešel najbrže preko lastnikov iz rodu Breže-Selških v roke Soneških gospodov, jjoznejših grofov celjskih. K • so slednji izumrli, je postalo Ojstriško gospodstvo cesarjeva zastavna imovina. Iz listine leta 1308 raz vidimo, da še takrat Savinjska dolina «i spadala h koroški marki, iz katere je nastala pozneje dežela Štajerska, temveč še k voj-vodini koroški. Šele leta 1311 je bila prideljena k Štajerski, vendar pa meje niso bile povsem jasne posebno ne proti Kranjski, vsled česar so nastali že v ¡18 stoletju mejni prepiri. Celjsko okrožje je bilo razdeljeno v celo vristo sodnih okrajev. Sodili so posestniki onega zemljišča. cijo. 'Jugoslovani so kot en mož nastopdi proti temu, in vlada je dala orožnikom navodilo, da mirujejo. Začeli so zahajati na naše shode, da nam jih razbijajo. V Ptuju je prišel Linhart s svojo gardo. Skupil jo je. V Št. Janžu so se zbrali nemški bratci s Štajerske in Koroške. Upali so, da se bomo ustrašili njih velikega števila. Varali so se. Sedai pretijo po Shodih in listih vladi in dr/ vi. Odfiovetiajo ji zvestobo. To so oni, ki so pred nedavno še nam očitali veleizdajstvo. Tudi to Nemcem ne bo nič pomagalo. Jugoslovanski polki so zvesti svojemu cesarju, ki jih lahko povsod uporabi, Kolikor poznamo Nemce, bodo zdaj začeli proti Slovencem nastopati povsbd in veidno še nasilnejše, kot dosedaj. Tudi to nas ne sme zmotiti. Mi gremo neustrašeno naprej za svojimi cilji. Ako bi bila jugoslovanska država samo prazna sanja, bi Nemci d« besneli. Nemško nasilje je najboljši dokaz, da se bližamo svobodi. Nemec nam ne bo več gospodoval!" KJ© no feleizdaialcJ? „Štajero", „Marburger Zeitung", ..Deutsche Wacht" ter cela šuma drugih ¡»roteSiajiijovsko-nemš-ških listov imenuje nas Slovence vele izdajalce, ker zahtevamo svojo svobodo, ločitev od Nemcev in ustanovitev jugoslovanske države pod habsburškim žez-lom. Da smo Jugoslovani bdi vedno in ostanemo z-vesti Avstriji in Habsburžanom, tega nam niti ni p> treba več ponavljati. A kje so veleizdajalci? Detstva naj govorijo! Nemci širijo v naših krajih naravnost gorosit*-sne izmišljene vesti o našem cesar»«, o cesarici Žiti in drugih članih .cesarske hiše. Zakaj delajo to? Ker sovražijo pravični mir. za katerega se poteguje naš cesar Karel. ¿osji «o» Da dose ejo namen svoje hujskarije proti Avstriji, so začeli širiti o cesarju razne kvante in izmišljotine. Ce bi bili mi le .......f IIH nit »T ■>'?ry>»H.IM«.l il ...........II MM ■ ■ . .......I i n .................mu ini|lm h kateremu je pripadala sodna oblast. Tudi Ojstrica je imela to pravico, a ne vemo od kedaj. V času, ko je pripadala Ojstrica celjskim grofom, se je zgodilo tu marsikatero grozodejstvo, radi česar je dobil tudi hrib svo> ime. Imenuje se „Krvavica." V .3. desetletju 15. stoletja douodila se je tukaj ona žaloigra, ki še živi danes kot edin spomin na Ojstriški grad med preprostim ljudstvom. O hrvatski plemkinji Veroniki Deseniški, drugi ženi Friderik;. II., nam poroča celjska kronika: „Ko so pretekla tri leta, izbral si je grof Friderik drugo ženo, plemenito Veroniko, ki je bila sicer lepa detdica iz Deseniškega rodu, a le viteškega, torej ne enako imenitnega rodu. Ker jo je poročil brez dovoljenja svojega očeta Hermana in svojega svaka ogrskega krailja Sigmunda, poklical ga je poslednji k sebi na odgovor, ga vjel in izročil njegovemu očetu Hermanu. Ta ga je i>oslal uklenjenega v vozu domov in ga zaprl v stolpu Ojstriškega grada. Nato so ga peljali v Celjski grad, kjer aa je moral stražiti vitez Jobst Helfenberški. Tukaj je bil od Četa prisiljen odstopiti mu svoje gradove. Ker je bila tako Veronika oropana svojega spoda in soproga in tudi vtseh gradov in posestev ni imela mesta, Kjer bi se bila mogla Čuvati in br, niti pred jezo svojega tasta. Potikati se je moraln svojimi dvorjankami po gozdovih in je trpela velik pomanjkanje in silne muke. Konečno je bila tiho pe-ljana v grad, ki leži na !*>l.]u blizu Ptuja; tukaj pa so jo zasledili in vjeli. Ker je bil Friderik zaprt v Celiu, so peljali Veroniko na Ojstrico, kjer je bila zaprta dalje Časa brez jedi in pijače. Nato jo je pustil i>eljati grof Herman v Celje ter postaviti pred sodišče, ker je hotel imeti obsodbo, da bi jo mogel usmrtiti. Obtožba pa se je glasila: da je ona z zvijačo z-motila njegovega sina Friderika, da jo je vzei in poročil, in da ga je hotela zastrupiti in ugonobiti. Ta-ko jo je obdolžil grof Herman, samo da bi jo smel u-smrtiti. Veroniki je bilo dovoljeno, da se je branila, in tako je dosegla s svojim zagovorom svojo pravico. Zopet so jo peljali na Ojstrico, kjer so jo hoteli pa z gladom pokončati. To se pa ni zgodilo, ker je poslal grof Herman dva viteza, ki sta jo pod Ojstrico — u-topila. Utopljeno so pokopali v' Braslovčah. Nekaj let pozneje jo je pustil njen soprog Friderik TT. zopet izerebsti in pokopati v Jurkloštru." Ko se je po smrti zadnjega Celjskega grofa pričela borba za njihovo dedščino, se je tudi Ojstrica dalje časa branila. Konečno jo je cesar Friderik II vendar ztivzel in postala je zastavna last cesarjeva in prehajala v roke dolge vrste zastavnikov. Proti koncu 15. stoletja je bila proti bližajoči se turški nevarnosti utrjena tudi cerkev sv. Jurija pod Ojstrico in se imenuje odslej naprej Št. Jurij ob ¡Taboru. Leta 1535 je prišel grad po plačilu zastavnine v znesku 1700 il. zopet v last kraljevega svetovaloa. Dne 9. aprila 1566 pa je prešlo gospodstvo s sodno oblastjo vred ter ribolovom in mitnico na Vranskem v roke Maksimilijana Schrattenbacha in je ostala v tej rodbini do leta 1767. Schrattenbachi pa so bili postavili v dolini pod staro Ojstrico nov grad; tako je začel aornji Ojstriški grad propadati in nov grad je nastal središče 90-3nega okraja. «trän 2. količkaj tako hudobni kakor so bili Nemci ob začet-kh vojske, ko so si izmišljali o nedolžnih Slovencih najhujše „veleizdajniške" čine, bd moralo državno pravdništvo obtožiti celo vrsto nemških stebrov vele-izdaje in razžaljenja Veličanstv a. V Gradcu so nemška društva na nekem sestanku sprejela resolucijo, katero pa je c. kr. državno pravdništvo zaplenilo. Ob enem pa je proti osebam, ki so jo sestavile in [»odpisale, naperilo ovadbo radi razžaljenja Veličanstva. Nemci so torej v svoji slepi vsenemški strasti, ki kar divja za nadaljevanje vojske na korist Nemčije, žalili celo »se-Uo našega cesarja Karla. V trgu P1 ü r s t e n i e 1 d na Srednjem Staje 1-_.Kem so imeli že vse pripravljeno za „cesarja Karla teden." Pobiralo bi se bilo ta teden za v vo-n< oslo-j ele vojake. A radi odstopa velikega prijatelja .Nemcev, grofa Cernina, in dogodkov, ki so s 'trn v zvozi. so oostali Nemci lato razburjeni, da so o.h .<■-doli Karlov teden in bodo namesto za uboge slepce, pobirali za nemška bojna clrušftva Südmark 111 Sul-ferajn. , V Mariboru imamo že več let Bismarkvvvo ulico, Imenovana je po velikem nasprotniku Avstrije in katoličanov. To pove dovolj. Pozneje so prekrstili mestni očetje gornji del Gledališke ulice v Luterjevo ulico. Kdo je bil Martin Luter, je tudi prav dobro z-nano. In te dni so prekrstili Maigdatenski trg v trg nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema. Zaman pa iščeš v Mariboru kako ulico ali trg našega cesarja Karla! Bismarkove, Lu;rove in Viljemove ulice in trge najdeš tudi v Ptuju, Celju, C m u r etk u in še v drugih krajih na Slov. Stajerju, kjer imajo naši narodni i- verski nasprotniki oblast v občinskih za-stopih. Nemci nadalje pri vsaki priliki zahtevajo, naj se od celokupne Avstrije odcepijo te-le dežele: Galicija, Bukovina in Dalmacija, brat i jo se Iskupno z Madžari, da bi se Bosna in Hercegovina priklopila Avstriji. Na ta način hočejo oslabiti A v s t r i -j o in zabraniti, da bi dobili Slovani v njej premoč. Ali ne di&i vse to po veleizdaji? Nam Jugo-uovanom očitajo Nemoi veleizuajst'.o samo iz razloga, ker se hočemo osamosvojiti, ker nočemo več biti tlačani in robovi Nemcev in Madžarov. Mi Jugoslovani smo bili in osta emo vedno najzves-tejši narod naše države, to smo pokazali s svojimi ogromnimi žrtvami na Številnih bojiš&th in z žrtvami v zaledju. Z ustanovitvijo Jugoslavije hočemo Avstrijo okrepiti, ojačiti. Mi liQöemo, da bi se jugoslovanski rod čutil srečnega ¡.. zadovoljnega v naši dr-žavi. lS , Nemci pa delajo ravno nasprotno. Oni bi rad , da bi Avstrija zgubila svojo moč, svojo samostoj-riost. hočejo napraviti iz samostojne države zvezno državo Nemčije, rini ruje.io neprestano proti Habts-buržanom, posebno sedaj proti cesarju Karlu. Dogodki zadnjih dni nam povejo dovolj. Kje so torej veleizdajalci? Zu kmete m mlkaije Mnogim še niso znana nova določila radi mletja žita v mlinih, ki jih je izdalo štajersko cesarsko namestništvo dne 26. januarja 1918, deželnega zakonika štev. 13. Da se bodo vedeli ljudje ravnati po Wi (Več:lili, jih prinašamo v izvlečku. Mlinske karte ostanejo še naprej v. veljavi. Tudi za mletje v domačem mlinu ali na žrmljah, se mora imeti mlinsko karto, ker bi se sicer smatralo, da dotična množina žita (n. pr. koruza), ki se je za-mlela doma, ni porabljena in jo ima politična oblast ob pričetim nove letine pravico zahtevati za oddajo» Mlinar mora žito stehtati takoj, ko ga stranka prinese ali pripelje v mlin. Na vrečo mora mlinar z r-dečim ali modrim svinčnikom zapisati, čegavo je žito in težo žita. Žito se ne sme poprej izsipati iz vreče, predno se začne z mletjem. Mlinar mora ob navzočnosti lastnika žita tudi stehtati moko in otrobe. Merice (merce, t. j. plačilo za zmletje v blagu) si I' ' .............................HMPI..II.II ■■ Poleg Ojstriške sodne oblasti je nastala okrog srede 16. stoletja nova sodna oblast gospode Preboldske (Pragwald). V teku 19. stoletja pa je prešla vsa sodna oblast iz Ojstrice v Pragwald. Izmed dogodkov Ojstriškega gospodstva pod Schrattenbachi je pač najvažnejši kmetska. vstaja iz leta 1635, ki se je tukaj pričela vsled krutega postopanja barona Feliksa Schrattenbacha in se je razširila čez vso Celjsko okrožje do Pohorja in Drave, ter segla celo na Kranjsko. Poznejši lastniki gra/du so: Janez Jakob plem. Baisruck, Maks Robida, Helena Robida poročena Senčar, na to Janez Kircher, Jožef Omersi, Matija iS Anton Vin ceno Perko. Najbrže za časa zadnje imenovanega so podrli od Sohrattenbachov okoli leta 1600 sezidani grad in •d takrat sto "i samo gospodarsko poslopje, katerega je kupil leta 1846 Gustav baron Wittenbach in prodal laÄamu lesnemu trgovcu Piussiju. Za Časa sedanje svetovne vojne pa ja to zgo-Bariosko mesto popolnoma osamljeno ia zapuSJaao. Po daljši razpravi 10. StraVIJev* v ..Časopisa za agodoriaa in narodopisja" 14. 1. poertrel P. S". SLOVENSKI GOSPODAR. mlinar ria noben način ne sme odračunati, temveč sme zahtevati plačilo za mletje samo v de. arju. Najvišja me a plačila za mletev pšenice,, rži, je'mena , ajde in koruze ter za phanje prosa, in za napravljar nje ješpreuja je določena na 4 K 20 v za 100 kg. Za debeli zdrob šro;an„'e) se sme računati samo 1 K 80 v za 100 kg. Za 100 kg pešnice ali rži mora dati mlinar lastniku žita 80 kg moke in 16 kg otrobov. 4 Kg se računa pri 100 kg žita za razprašitev. Od ječmena mora dati 70 kg moke in 26 kg otrobov, od ajde 55 kg moke in 41 kg otrobov, od koruze, ako se melje za moko 75, če- pa se samo razdrobi pa 68 kg zdroba, ostalo »e računa pri odbitku 4 kg za razprašitev, idd otrobe. Od 100 kg prosa mora dati mlinar kmetu vsaj 50 kg pšena in približno 45 kg otrobov. Kmet ima pravico, zahtevati od mlinarja, da zavaruje v mlin spravljeno žito proti požaru in vlomu. Za zavarovance ni treba kmetu ničesar plačati. Dotična pristojbina e že plačana obenem z mlevnim zaslužkom (4 K 20 v)» Mlinska karta ima veljavo samo 3 tedne. Ce mlinar v tem času ne more zmleti žita, se mora na okrajnem glavarstvu mlinska karta podaljšati, ker je sicer nevarnost, da se žito v mlinu zaseže. Vsak mlinar mora imeti na vidnem mestu v mlinu nabit uradni izpisek (velik tiskan lepak) tega na-mestniškega ukaza, na katerem so razvidna podrobna določila o ravnanju z žitom v mlinih. Ce se kakemu lastniku žita zgodi v mlinu krivica, da se mu n. pr. da premalo moke ?.!i otrobov, ali se mu zara-Čuni plevisoko plačilo za mletje ali se sploh čuti na kak drug način prizadetega, naj takoj v mlinu pred pričamo zahteva, da se nedostatek popravi. Ce se to ne zgodi, pa se naj takoj pritoži na okrajno glavarstvo. Pošten mlinar in pošten lastnik Žita pa se bosta seveda izogibala vsakih netočnosti in njih nasledkov. 25. aprila 1918. Zop«t rekvirirat&je žita, Naša vlada in ž njo vred mesta in industrijski kraji so upali, da bo res prišlo iz Ukrajine in Ru-munije toliko žita, da bomo vsaj za silo preskrbljeni do nove žetve. A ukrajinsko in rumunsko žito je ostalo samo papirnato žito. Ni ga in ga ni. Kar ga je bilo, je šlo v Nemčijo, k nam ga ni. Po mestih se bliža glad. Zaloge bodo do srede maja vse izčrpane. Madžari pa nam tudi nočejo nič dati. Vsled tega je posegla vlatla še po onih skromnih zalogah, ki so o-stale kmetu od številnih rekvizicij. Uradni razglas o tem vladnem koraku se glasi: „Dobavljanje k_'uha in moke je vsled okoliščine, da so potom nakupovanja v inozemstvu dobavljati e množine močno padle in da so tut z i'?ge romunskega. žita sk< rr nopobiums- porab!.': ■ - postalo tako težavno, da bo do prihoda dovozov iz Ukrajine, ki jih je pričakovati šele koncem maja, treba izdati odredbe, ki bodo omogočile dobavljanje onih množin žita iz naše države, ki so potrebne za splošno preskr-bovanje. V državnem zakoniku objavljena naredb.i skupnega ministrstva pooblašča vlado, "da se v svr-ho zagotovitve preskrbovanja prebivalstva s kruhom in moko poslu ž i v domači državi potrebnih množin moke in žita v okviru neobhodne potrebe tudi tedaj, ako bi bile kmetovalcem >o dosedaj veljavnih predpisih puščene zajoge nekoliko prfkrajšafne. Vlada se popolnoma zaveda dalekosežnosti te odredbe in žrtev, ki jih mora naložiti kmetoivalstvu v iuteresru sploš-nosti. Ve pa tudi, da njen poziv kmetovalcem, naj dele razpoložljiva hranilna sredstva, s sodržavljani v mestih, ne bo brezvspešen, posebno ker gre za začasno, izposojeno prepustitev zalog, ki so za samo-vzdrževalce potrebne šele za poznejše čase in ki bodo do tedaj vrnjene iz dovozov. Ker sovražniki ne morejo izsiliti svojega načrta z orožjem, upajo edino le, da se jim posreči z vso strogostjo izvajana gospodarska vojna. Kmetovalci se gotovo zavedajo, da bi bile brez izpolnitve teh zahtev vse dosedanje žrtve zaman in da se je le v slučaju prostovoljno izročitve zalog mogoče izogniti vojaškim rekvizicijam. A ker se bodo s temi zalogami pokrile najnujnejše potrebščine. se priznava kmetovalcem pravica do višje prodajne cene kot nekaika odškodnina. Politični deželni uradi se zato pooblaščajo, da dovolijo kmetovalcem pod pogojem pravočasne izročitve novih množin pri pšenici in rži 15 K, pri ječmenu 13 K in pri koruzi 12 K doklade za moterski stot. ("ena moke v-sled teh doklad ne bo zvišana." Kratko rečeno: Kmet bo moral oddati še tist skromne množine žita, ki ga ima za živež za poletne mesece (junij, julij in avgusti. Obljublja se mu, da mu bodo pozneje vrnili'. Odkod' neki, če pa nič nimajo? Obljubujejo mu tudi višje cene: kaj pa pomaga kmetu papir, če pa ne bo imel kruha in ne ž-gancev za družino in "delavce! Sicer pa bo:lo te rek-vizicije nripomotrle vladi do tega, da bo nezadovoljnost med kmetskim ljudstvom in nezaupanje do vlade še bolj rastla. Kmet bi naj obdeloval tvoTa polja brez Živine, brez delavcev in brez — brine. Mnenje si ©v. kmeta o rekvizicij ah, Kmet iz laškega okraja nam piše: Vpeljati torej nameravajo nov* način rekvizici-je žita in drugih poljskih pridelkov. V „Slov. Gosp." se je nedavno dopisnik od Sv. Marjete ob Pesn. zavzemal za popisovanje po lanskem načinu in za staro obliko rekviriragja z vojaštvom in bajonetom. Dopisnik pravi ob koncu: „Naj bi se kmetom zopet vzbudilo veselje/ do kmetskega dela", toda on gotovo ni imel posla z lanskim popisovanjem ter ne spozna, kako neumno je to in kako je osovraženo to ..zastonj delo" pri nas kmetih. Tudi g. pisec sam se izraža, da se je spomnil na pregovor: Ne prodajaj medvedove kože. dokler je medved v brlogu in vendar žal priporoča lonečno le še popisovanje, sevieda še bolj natančno, ko vendar ve — če je kmet — da se pridelek žita ne da natančno določiti, niti še tedaj, ko je že počelo in spravljeno v kozolcu. Meni je ob suhem, dobrem letu zra-sJo na eni njivi okoli 80 mernikov žita, ravno iz iste njive pa je ob deževnem letu se pridelalo okrog 40 mernikov, čeprav je žito bilo na videz lepo, toda ni plenjalo. Drugim njivam in v drugih krajih pa spet suša več škoduje. Sicer pa nimam namena kritizirati dotičnega članka, ker so mogoče na ravninah razmere toliko drugačne, da ne vzame izpisovanje toliko časa in ne izgleda tako neumno kot v naših hribovitih občinah, kjer vsaka njiva, z ozirom na lego. gnojenje in obdelovanj da drugačni pridelek. Vsaj v takih občinah naj bi se: 1. Zahtevtelo žito šele, ko so vsi pridelki spravljeni, t. j. ne pred koncem novembra. 2. Naj bi se vsi posestniki poklicali na občino, kjer bi podali na. zapisnik množino pridelka . kjer bi se naj določilo, koliko odda — v prvi vrsti naj bi se oddalo v občini stanujočim, ne samo pridelovalcem. t. j. kočarjem, obrtnikom, da ne bi ti kmete Se posebej nadlegovali za žito. 3l One posestnike, p katerih bi se opravičeno sodilo, da niso resnično napovedali pridelkov, naj bi se še enkrat pozvalo pred uradno komisijo ter se jim povedalo, če se hočejo izogniti vojaški rekviziciji, naj pravično povejo,, in oddajo dolžno množino. 4. Vojaške relrvizicije naj bi se noslužilo le redko, v zelo potrebnih slučajih in ta naj bi bila povsod pravična. Tako po-*topanje bi bilo najenostavnejše in nafreeejjšie. za tisie tisočake pa, ki so lani izdali za popisovanje, naj nakupijo u-snja. obleke in drugega potrebnega ter naj dajo občinskemu uradu na razpolago odmeno za žito in žita bodo dobili gotovo kot s popisovanjem, samo če bo le se ga kaj pridelalo. Toda za dobri pridelek je pa potrebno tudi dobro gnojenje. O tem pa samo le eden resnični slučaj: Bližnji moj sosed je imel pred vojno 9—10 glav goveje živine ter izvozil vsako leto čez sto vozov gnoja na njive (t. j. 400—500 meterskih stotov). On je vsa leta v vojni, žena ima letos le še 4 govede in ni lani ter ne bo letos izvozila še 30 vozov gnoja ne. Nima nikogar, ki bi pripravljal naste-ljo in ker tudi živine nima dosti, ni gnoja in ne bo pridelkov! Talcih ..nazadnjakov" brez svoje krivdo je v naši okolici mnogo in tudi najpridneji gospodarji ne morejo toliko gnoja pripraviti, kot pred vojno — manjka ctelpiveev! in letos so nam odvzeli Še skoraj vso živino. Naj bi naši gg. poslanci vladi povedali, da bodo zanaprej padali kmetski pridelki še bolj kot ta leta. Kmetsko pravilo je: Brez gnojenja ne zraste več let zaporedoma. nobeT pridelek." D o s t a v e k uredništva: Kakor smo že poročali, je vlada opustili nameravani nov način re-kviriran ja. Rekviriralo s»* bo torej letošnjo VVno po starem načinu. * Nove določbi* glev©ft norVnei i«o^uji„. 2S. aficila 1M8. SLOVENSKI G©SP@BAR. Stras 3. ■karajo t« takoj naznaniti v priporočenem pisma pristojnemu taboru vlo niii vjetnikofv, ojziroma za vojne »jefciAe v. poljedelstvu vojaškim oddelkom diežebiih posreaovalnic za delo v Avstriji in inšpekcijskim častnikom rojnih vjetnikov na Ogrskem. Za vojno-vjet-■iBke delavske oddelke v vseli nepoljedelskih obratih se ima te aeznajniti pri}sto?nemu voyagkjemu povej,f ■*tva. 6. Prvi pogoj za to, da bodo Rusi imeli veselje de dela, je zadostna, zdrava in primerna hrana. Ce «cy*u rjetnfcfi vsled uezadosltne hrane ali drugačne krivde deloddajalca zapuste delo ali slabo delajo, vojna oprava ni pri volji, da bi take gospodarje podpirata. 7. A ko kak delodajalec da Rusu. ki dela v zadovoljstvo, sam obleko, se to oMeko ne srne [»okvari ti s prevlako oljnate barve ali na podoben način. Pri odhodu delodajalec ne bo smel ruskemu vojnemu »jetniku vzeti obleko, ki nni jo je sam dal, izvzemši, iia ima vojni vjetnik lastno ali erarično obleko, ki »a zadostno brani in ki ni nedostojna vojaka. 8. Vsak ruski vojni vjetnik ima odslej naprej pravioo do mezde (plače), ki jo v istem kraju, ob i-stem času dobiva svoboden domač civilni delavec e-nake vrste. Tozadevne dnevnine določa okrajno glavarstvo. (Rjoliko plače dobi rufelki vojni vjetnik, se mora sporočiti vsem delodajalcem, ki imajo zaposlene ruske vojne vjetnike. Kdor bi se tega tarila ne držal, bo moral razliko naknadno doplačati in sicer za vse dni od dneva novega plačilnega reda. 9. T roške za prehrano vojnih vtietniikov odra-iuna delodajalec. Pri tem se mora ravnati po tozadevnih oblastvenih predpisih. 10. Najnižja dnevna plača, ki je dosedaj znašala v kmetijstvu 30 v in pri drugih delih 50 v na dan, znaša sedaj: Za delavce v kmetijstvu*,1 K, za druge delavce 2 K. Ta najnižja plača se mora brez ozira na hrano na vsak načjin zaračunati in izplavati v gotovini v smislu točke 11. 11. Ruski vojni vjetnik sine dobiti na roko v 10 dneh največ 50 K, oziroma na dan največ 5 K. Ii2, Ostanek se ima naložiti ali pa porabiti za plačila po želji vojnega vjetnika, n. pr. za nakup potrebnih stvari. 13. Glede delavnega Časa, počitka in prostih <;ni veljajo za vojne vjetnike sedaj enaki pogoji, kakor za proste delavce. 14. Po železnici se vojni vjetniki ne smejo voziti brez spremstva. Ako se vojni vjetnik vozi po železnici brez spremstva in porabi to priliko za beg , izgubi delodajalec varščino, ... jo je položil svoj čas za vojnega vjetnika. Ponoči morajo biti vojni vjetniki v svojih stanovališčih. O polnoštevilnosii se mora prepričati delodajalec ali zanesiljiv namesinik. Vojni vjetnik je vojak in nima med 9 uro zvečer in (5. uro zjutraj ničesar iskati izven stanovališča,., ki je v gotovem smislu njegova vpjalšnioa. Obisk gledališča v spremstvu in obisk gostilne je dovoljen, dokler se ne dosode nepriličnosti. Obisk plesnih zabav ni dovoljen. 15. Beg vojnega vjetnika se ima javiti na predpisan način. Beg vsled velike nemarnosti delodajalca mora imeti za posledico odpoklic ostalih vojnih v-jetnikov in izgubo varščine. 16. Vojnim vjetnikom, ki se ne nahajajo v taborih, se ni treba bati, da bi zato bili zamenjani tudi le en dan pozneje, kakor drugi. Vsi bodo poslani v domovino po določenem redu. 17. Vsako surovo postopanje, psovanje in tepe-nje vojnih vjetnikov, kakor tudi odtegovanje zaslužka se bo strogo kaznovalo. 18. ProŠnie vojnih vjetnikov, da smejo ostati v Avstriji, se imajo predložiti vojaškemu poveljništvu. Vjetnika se ne more siliti, da H moral oditi iz Avstrije. Vojni vjetniki, ki se hočejo poročiti z avstrijskimi ali ogrskimi državljankami' ali bosanskonhereegovskfimi deželnimi pripadnicaimi, morajo imeti potrabne listine. Ako se bodo hoteli pozneje vrniti z družinami v Rusi o, bodo poslali dotoov kot jKisamezni potniki , ker žen in otrok ni mogoče jemati v oddelke za vojne vjetnike. Žalost je pretresla ugledno Mundovo liišo v B r ta t o n e č i o a h pri Sv. Tomažu, ko je do-šla vest, da je sin Franc v BO. letu svoje starosti u-mrl v ruskem vjetništvu. Rajni je bil v prvih bojili lota 1914 ranjen in kot tak vjetr. Domači so veselo oričakovali skorajšnje vrnitve, a mesto njega prejmejo od Rdečega križa žalostno norico., da ga ni več med živimi. Zapušča j>oleg slabotne matere, ki Je o-troke svoje vzredila v katolišk-narodnem duhu in katera je za jjokojnim sinom mnogo žalovala, t,' let starega onemoglega očeta, kateremu bi naj bil rajni o-pora na zadnje dni. • Pretresljiva in nepričakovano žalostna vest je zadela spoštovano obitelj Miklošičevo v S 1 a-m n i a-k u p r i Ljutomeru. Izgubila je blagega sina, brata Frančeka. Zadet od laške granate je izdihnil dne 4. marca svojo blago dušo v najlepši dobi svojega življenja, star Šele 25 let, Bil je od začetka vojne nepretrgoma na bojnem polju in kot desetnik je l il tudi odlikovan s hrabrostno srebrno kolajno, bronasto kolajno ter Karlovim četnim križcem. Žalost domačih. staršev, bratov in sestric je še tem večja, ker je še par dni pred svojo smrtjo pisal, da pride na dopust k velikonočnim praznikom. Padli je bil vrl slovenski mladenič. V drugič je sprejela Lajhova hiša v Grli n-c i h pri Sv. Lovrencu v Slov. g o r. žalostno novico, da je padel sin Franc na italijanskem bojišču. Poslovili so se štirje bratje od ljubih staršev, ter šli branit domovino. Prvi Jakob je daroval svoje življenje domovini v Galiciji! in Franc se je tudi bojeval v Galiciji ter bil težko ranjen pri Grodeku. Pc okrevanju se je vrnil zopet k svojemu hrabremu iKilku št. 26, ter bil na Monte Zebio laihko raaijen. Zopet je šel nazaj k svojim tovarišem ter se udeležil zmagoslavnega prodiranja v ^talijo. Ko je bito že vse mirno, ga je doletela sovražna granata dne 11. januarja t. 1. Bil je takoj mrtev. Pokopan leži na go-v Fontana Secoa, blizu mesta Feltre.' Bil je priden in pošten mladenič Na francoskem bojišča razven hudih artilerijskih bojev robenih večjih vojnih podvzetj. V nemški ofenzivi je nastal odmor. Nemci se baje pripravljajo na novo ofenzivo, ki bo glede obsežnosti in velikopoteznesti prekašala vse dosedajne. Naše žrtve za domovino. K ugledni Produikovi hiši v K o n j s k e m v r-h u pri Luč ah je došlo pred nedavno žalost; o poročilo, da je umrl 221etni sin Jakob Lenko, ki je služil pri 87. j eišpolku. V bolnišnici v Feldbacku je bil spreviden s sv. zakramenti in je mirno v Gospodu zaspal. Dal je za cesarja in domovino svoje mlado življenje. — Tudi njegovega brata Franca Lenko je aadela enaka usoda. Oelih 13 mesecev je bil na tirolskih gorah. Tam se je močno prehladih Dne 11. su-Sca je bil v bolnišnici spreviden s sv. zakramenti za umirajočo in je v Gospodu zaspal. Domačim kličemo: Upajte, da se snidete z rajnima sinoma in bratamu enkrat tam gori nad zvezdami. Vojaški poveljnik je Slugovi rodbini v M o s < toon v dobovski župniji naznanil žalostno vest, da je padel ob Brenti dne 18. decembra 191/ od sovražne krogle zadet ljubljeni sin, narednik Franc Sfuga v 19. letu svoje starosti. Bil je vzgleden mla^ denič, odHčen dijak gimnazije v Mariboru. Bil si ponos svojim staršem, naj uživa duša tvoja večno veselje pri Bogu t Rasno politične vosti. Med S 1 o v e n o i in Nemci. V slovenjgru-škem okraju vlada, kakor se nam poroča, taka napetost med Slovenci in nemškutarji, da slovenski kmetje ne puščajo več nemškutarskih nahrbtnikov v svoje hiše, ampak jim pokažejo vrata. Tudi iz drugih o-krajev se nam poroča o taki napetosti, povzročeni vsled nasilnih nemških nastopov proti Slovencem. Novi zunanji minister. Cesar je na Cerninovo mestot imenoval dosedanjega skupnega finančnega ministra barona Buriana za ministra zunanjih zadev. Burian, ki je bil že pred Cerninom zunanji minister, je star 67 let in je po rodu Madžar, po mišljenju pa velik nasprotnik Slovanov ter zaupni prijatelj znanega grofa Tise. Burian in Tisa se z vsem srcem zavzemata za zvezo Avstrije z Nemčijo in za oslabljenje slovanstva v naši državi. Da Buri-anovo ministrovanje ne more biti stalno, je prepričan celo sam, ker si je obdržal tudi vodstvo skupnega UnanČnega ministrstva, da lahko v ugodnem slučaju zopet smukne nazaj v topli kožuh finančnega miništra. Nas Slovane Burianovo imenovanje no razburja, ker vemo, da naša svoboda pride tudi preko glav raznih Gerninov in Burianov. PreosntoiVia avstrijske ustave. Vlada je baje že izdelala načrt za preosnovo naše ustave in ga je Nemcem že pokazala, ne pa tudi Slovanom. O načrtu se razne nemške stranke, kakor nemškonacionalna in krščanskosocialna, že prav pridno posvetuje"o. Ker si vlada no upa pokazati tudi Slovanom novega načrta, ni dvoma, da je skovan le samo v prid Nemcem. Državna zbornica sklicajna. Avstrijska državna zbornica je sklicana na dne 30. a-prila. O dnevnem redu se še nič ne ve, bržčas pa bo začetek zasedanja zelo buren, ker so avstrijski Nemci vsled padca njihovega ljubljenca grofa Cerni-na čisto iz sebe, ga nikakor ne morejo preboleti in borio v zbornici si skušali ohladiti svojo jezo. V vojnem odseku državne zot>rnice je dne 23. aprila naznanil odsekov načelnik Slovenki poslanec vitez Pogačnik, da je vlada odseku ž? izročila zakonsko predlogo glede upeljave spio šne delovne dolžnosti za časa vojske. V tajni seji je n»to domobranski minister obrazložil sedanji vojaški položaj. Avstrijska gosposka zbornicabo baje na zahtevo nemških strank zbornice sklicana na soboto dne 27. aprila, da bi se vršilo posvetovanje o političnem položaja, ki je nastal vsled padca ljubljenca vseh Nemcev, grofa Černina. Volilna p r e o s n o v a na 0> g r s k £ m. Ogrsko Wekerlejevo ministrstvo je odstopilo, ker so ogrska vlada upira vsaki količkaj pravični volilni* preonovi. Wekerle si prizadeva sestaviti novo ministrstvo, kajpada tako, ki se od starega ne bi veliko razločevalo. Po vsem Ogrskem, zlasti v Budiinpeftti, se vršijo velike demonstracije,- v katerih zahteva delavstvo pravično volilno preosnovo. Sfcoro gotovo bo tudi nova vlada skovala tak volilni red, ki bo ugajal samo madžarskim mogotcem, 'ne j>a tudi oetnad-žarskim narodnostim in delavstvu. ¿¿teren.yi — ugrabi m^iuirjki predsednik. Naš cesar in ogrski kralj je imenoval trgovskega ministra dr Jožefa Szterenyija za ogrskega ministrskega predsednika in mn je poveril nalogo, da sestavi novo ministrstvo. Novi ogrski ministrski predsednik je židovskega pokolenja in e je pozneje dal krstiti. Szterenyi se sedaj pogaja /. raznimi s grškimi strankami, da sestavi novo ministrstvo, katerega čaka težka naloga, da spravi od streho novo volilno preosnovo na Ogrskem. V glavnem odseku nemške državne zbor-? ice je govoril nemški vojni ministe o položaja na frontah ter naglašal potrebo, da se bitka na zapadu nadaljuje. Nemška poslanca Muller in Noske sta zahtevala, da tudi Avstrija prične ofenzivo i roti Italiji I Tedenske novice. Cesarica Zlta obhaja v soboto, dne 27. aprila, svoj god. Po vjsej Avstriji bo ta dan prost šole. V | cesarici Ziri imajo avstrijski narodi dobro in blago j dežebio mater. Naša cesarica je pokazala pri obiski« ■ ubogih ranjencev, beguncev in drugih nesrečnikov, da ima blago srce, ki čuti z onimi, ki jih preganja nemila usoda. S svojo naravno priprostostjo, ljubeznivostjo in svojim blagim srcem si je Žita pridobila srca vseh narodov naše držav . Po vseh krajih naše ljube Avstrije se bodo v soboto in v nedeljo vršile cerkvene in zunanje slavnosti v projslavo godu naše ljubljene vladarice. Posebno mi Jugoslovani bodemo proslavljali cesaričin godovni dan s tem, da bodemo vroče molili k Bogu za srečo in božji blagoslov celi oesarjski hiši habsburški. Bog živi cesarja Karla in njegovo blago soprogo, cesarico Žito! 201etnica župnlkovanja. Dne 1. majnika preteče 20 let, odkar je naš mnogoznslužni g. nadžupnik Franc Korošeo pri Sv. Križu tik Slatine. Kot skromen spominek na to veselo obletnico priredi tamoš-nje Bralno društvo v nedeljo, dne 28. aprila, igro „Prisiljen stan je zaničevan" s petjem in deklamaci-jami. Začetek ob 3. uri popoldne. — Naš list kliče slavljencu kot nekdanjemu svojemu uredniku: Se na mnoga letal «¡¿^.Papti posredovalec za mir Iz Monakoveg« se poroča: Čeprav se papežu kljub velikim prizadevanjem dosedaj še ni posrečilo, da bi bilo prišlo do mirovnih pogajanj na zapadu vendar Se smatra, da njegova tozadevna prizadevanja še niso konč-uoveijano odklonjena. Kakor hitro se bo v sedanji borbi na zapadu videlo, da ne bo o končnoveljav-nem izidu nobenega dvoma več, bo papež zopet nastopil kot posredovalec za mir. ' Celjski okrajni glavar baron Mtiller je stopil v slalni pokoj. Ob tej priliki mu je ce3ar podelil rtasl« v dvornega svetnika Slovenci v sekovški škofiji zahtevajo vedno bolj glasno svoje stare pravice. Zadnji čas poročajo razni listi o pritožbah Slovencev iz sekovške škofije, kako se jih tam v verskem oziru zatira. Pred leti so bile slovenske službe božje n. pr. v Cmureku, v A-pačah, v Gomilici in drugih krajih sekovške'škofije, kjer prebivajo Slovenci. Graški Škof, oziroma nemš-konacionalni župniki, pa so kar-meni nič tebi nič odpravili te stare pravice Slovencev. Slovenci sekovške škofije se sklicujejo, da se Nemcem v lavantinski škofiji dovoljuje v cerkvenem oziru vedno večje prar vice. Celo v slovenskih mariborskih cerkvah je vedno več nemških pridig, dasiravno Nemci ne prihajajo v cerkev. Pritožbe sekovškin Slovencev so gotovo v vsakem oziru opravičene. Saj je vendar Kristus sam rekel: „Pojdite in učite vse narode!" Zakaj graški škof vsiljuje tamošnjim Slovencem samo nemško službo božjo, ko pa je vendar znano, da se Nemcem v lavantinski škofiji ne godi nobena krivica. Spremljamo boj naših rojakov v graški škofiji z željo, da zopet pridejo do svojih pravic v cerkvi. Za Jugoslavijo se je izjavilo zadnji čas posebno na Koroškem veliko število slovenskih občin, ČČ. duhovščina in na stotine posameznikov. Vsi koroški slovenski kraji hočejo biti v svobodni Jugoslaviji pod habsburškim žeziom. Iz Štajerske so se izjavili za deklaracijo: Sv. Štefan pri Šmarju in skoro vse ta-mošnje žene in dekleta, občina PokoŠe pri Slov. Bt-strioi, Sitce v Slov. gor.. Sv. Tomaž, Trnovci, Sav-ci pri Ormožu, Tolsti vrh pri Konjicah. V Golava* SIra» 4. baku pri Slovienjgradcu je podpisov 217, v Smartnu nad MK), v Legnu nad 360, mesto Slovenjgradec ve ft kot 300, v Bndini pri Ptuju 198, St. Janž pri Vuze-niei 106, Dravče pri Vuzenici U24, St. Vid pri Vuze-nici 61, Vuzenica trg 24, možje in fantje v St. llju v Stav. gor. 612. — Izobraževalno uruštvo Laporje: (50 Članov), Občina Laporje 170, vas Levič obe. Zabije k 67. Slava zavednim slovenskim delavcem 1 Sloven ski in hrvatski rudarji iz Fohnsdorf na Gor. Štajerskem se z navdušeniem pridružujejo majnišk; deklaraciji Jogoslovanskega kluba. Vsi kot en mož so za ojedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno državo pod habsburškim žezlom ter izrekamo jugoslovanskim poslancem popolno zau panje. Sledi 170 po d ni sov. Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Josip Goropevšek v Trbovljah (zbirka) 300 K; po 100 K: Anton Umek, trgovec v Brežicah, Josip Lončarič, župnik pri Sv. Jederti nad_ Laškim trgom, Josip Medved, posestnik v Lehnu, Matija-Zem-ljič, Sv. Tomaž pri Ormožu: po 20 K: Peter Zorko, nosestnik v Pekrah. Martin Kozinc, posestnik v Pre-šni Loki pri Sevnici, Josip Lassbaoher, župnik v Belih vodah,' V. Koprivšek, župnik v Framu, J. Selih, župnik pri Sv. Kungoti; po 10 K: Friderik Kukovič, župnik v Dobrni, Min k a Jerič, trgovka v Skalah , Tončka Pečovnik v Framu, Mimika Pečovnik v Framu, Emerik Mravlak, trgovec v Vuzenici. Reg-vat, trgovec v Pilštajnu, - Anton Somrek, kaplan v Šmartnem, Vladimir Vošnjak, posestnik v Slov. Bist-riei; po 5 K: Kristina Berthold, učit. v Pilštaijnu, dr. Stojanovič, Gregor Juvan, i osestnik v Razboru; 2 K Frano Fras, posestnik v Župečjivasi; upravn. ..Slov. Naroda" 10.50 K; iz pušice v Nar. domu K ",1.76. Prispevke je pošiljiUi na naslov: Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. — šolski odsek. Nemškutarji napadli vlak. V nedeljo, dne 14. aprila, se je na kolodvoru v Šoštanju dogodil slučaj, ki .¡e pač najboljši dokaz nemške zagrizenosti, nestrpnosti in omike. V železniških vozovih je nekaj slovenskih mladeniče v in mladenk pred odhodom vlaka zapelo pesem „Hej Slovani" ter po končanem petin zaklicalo „Živela Jugoslavija! To je nemčurje !:>ko raztoirotilo, da ao s kamenjem napadli vlak v hipu, !:o je začel odhajati, da si na ta način ohladijo s\o'o vročo germansko kri. Padlo je kakih 20 kamnov. Žalibog, bila je pri tem nemčurskem zavratnem napadu zadeta nedolžna oseba, neka ženska, in na iglavi močno poškodovana. Le žal, jda naši zavedni mladeniči niso več mogli obračunati z drznimi napadalci 1 Štajercijanski romarji. Štajercev urednik Linhart zopet pošilja županom nemSkatarskih občin vabili za romanje na Dunaj. Predno pa bodo vzeli Sta jercijanci romarsko palico v roke, mora sestaviti Linhart obširno spomenico, v kateri bodo zapisani vsi križi in težave, katere tarejo na Slov. Stajerji? nemskutarje in nemške privandrance. Linhart tudi zbira podatke, s katerimi hoče na Dunaju dokazati da so nemškutarji in Nemci na »lov. Štajeru pod pisali več (? !) vojnih posojil in plačujejo več dav ka (!) kot Slovenci. Na ta način upa Linhart pre prečiti Jugoslavijo. Seseda, na Dunaju že kar tre pftfejo s maga strahu, pred trenutkom ko bo prišla nemikutarska četa v širokih nemških hlačab v prestolno mesto. In ministri od Seidlerja do vi teza Žoigerja bodo kar popadali na kolena in jih bodo prosili milosti. — Nemškutarji, privandranci in odpadniki, le pojdite na Dunaj. Povemo vam Jugoslavije ne boste preprečili ne vi, ne vaSi bo govi Ornig, Linhart, Mravlak in Ambrožič. Jugo slavija pride, če vi tudi desetkrat romate na Du naj. A za tistimi ki so rojeni od slovenske matere, a se bodo pridružili družbi Štajerčevih romarjev, br> v domovini kazal vsak otrok s prstom: Glej ga izdajalca slovenskega rodu! Napredek Sloveneev ob meji. Veleposostvo Mur-hof. ki leži v kotu med šentiljsko in emureško župnijo ob Muri, je kupil Slovenec-domačin g. Kaj-el Gornik za 80.000 K. Posestvo iina veliko vrednost. Bo-sedaj so bili lastniki te graščine Nemci, nazadnje pa Lah Piussi. Hujskanje proti slovenskemu kmetu. Ge je človeka dolgčas, je v stanu marsikatero neumuost storiti. Tako sem storil tudi jaz, ko sem sinofi kupil — čakajoč na vlak — Marburgeroo. Silno sem se moral vziez'ti nad uvodnim Člankom o novi -ekviziciji. Tam hvalisa čez vso mero nemškega kmet v, da je že vsa odvečna živila oddal državi in da so nariborski nahrbtničarji le vedno zahajali v okolico '-pielfeld in sloraj nikdar v soseske jugoslovanskih (eklarantov. Je-ii dovoljena taka očitna laž in tako brezvestna linjskari a proti poštenemu slovenskemu 1 metu posebno na Dravskem polju, ki Skoraj edini nalaga Maribor in Ptuj s svojimi pridelki in je i .ijflovoljeval skoraj neštevilne nahrbtničarje prav bog;4o. ljubez-njivo in krščansko, dokler je le mogel? \li niso bili dO- pred kratkim vsi vlaki proti Maribor i prenapolnjeni teh ljudi, obio&fenih z dragocenimi pridelki na- SLOV1NSKI GOSPODAR. „ri(-.»"«(iVf-Xi šega kmeta? Različni popotniki iz severa in juga naše ljube Avstrije, li nilste bridko občutili, kakjo neprijetna je bila vožnja ravno zaradi njih? Talca je gotovih ljudi hvaležnost, ko so se do sitega najedli! Si upaš misliti, čudoviti člankar, da Te bodo še tako prijazno sprejemali in ti krščansko postregli? Si ob pamet od samega sovraštva ali resnično tako — zloben ? Kako postopajo davčne oblasti ta* SiO\ et.skim kmetom. Posestnik Jurij Elčnik iz Slatine pri Sveči-m je pravočasno vložil priziv proti previsoko odmerjenemu dohodninskemu davku. Priziv je pioslal eks-presno na naslov: „C. kr. okrajno glavarstvo (davčna oblast), Maribor." Pismo je prišlo pravočasno , a sprejel ga je davčni depozitni urad. Dasiravno je bila tudi vloga naslovljena na. gdavčno oblast", vendar uradniki dex ozitnega urada niso bili tako prijazni. da bi izročili dotični priziv uradu, ki ima opraviti z dohodnino, temveč so poslali ameiov dopis njemu nazaj s pripombo, da depozitni urad nima s tem ničesar opraviti. Med tem je potekel rok za priziv. Kmet bo moral plačati visoko dohodnino (nad 200 K) in nima več pravice, vložiti priziv, dasiravno bi lahko dokazal, da nima toliko dohodkov, kot so jih izračunali gg. uradniki.. Kako se naj imenuje tako postopanje uradov napram kmetu? Depozitni urad ima svojo pisarno v pritlilčju c. kr. okrajnega glavarstva, urad za dohodnino pa v II. nadstropju istega poslopja. A depozitni urad ni bil tako dober, da bi poslal Elšnikovo vlogo v II. nadstropje, temveč mu jo je raje vrnil po pošti v Svečino. Tako se postopa s slovenskim kmetom! Za li>Koviii uom je darovala Dekliška Zveza pri Sv. Križu na Murskem polju 500 K in ne 50 K, kakor je bilo pomotoma objavljen«. Novi davki in 8. vojno posojilo. V davnem od seku državne zbornice je rekel finančni minister, da bo 8. avstrijsko vojno posojilo razpisano naj pozoeje koncem meseca maja. Da se zvišsjo dr žavni dohodki, je v zadnjem času izfllo več cesar skih naredb glede zvišanja državnih dohodkov, kot zvišanje peštnih in železniških pristojbin in cen za tobak. Vsled teh cesarskih naredb so se zvišah državni dohodki za eno milijardo. Nadalje je iz-val, da bo treba tudi davek na žganje zviSati. Glede davka na premoženje in izvajal, da je tak davek neizogiben, pač pa je namišljen tako, da državni upniki, zlasti tisti, ki so podpisali vojn;; posojila, vsled davka za premoženje ne bodo pri zadeti. Končno je Se pozival odsek, da reši davčne predloge še predno bo razpisano 8. vojno posojilo Zgodovinsko društvo je imelo dne 21. t. m. v mariborskem Narodnem domu svoj izvanredni ob čni zbor. Po pozdravu predsednika dr. Turnerja je govoril dr. Med«ed o delovanja dr. Kreka na h poslovnem in socialnem polju. Razgovora o splofc nem delovanju dr. Kreka so se udeležili dr. Ver | stovšek, dr Rosina i. t. d. Društvo je spremenilo ; pravila; sprožila se je misel objaviti življenjepise ; znamenitih štajerskih Slovencev Miklošiča, Trsten-jaka in Kocena ter da bi se izdale slike njih roi stnih hiš, ki so Se slučajno ohranjene. Ob enem • se naj izdajo tudi slike vseh drugih znamenitih j Slovencev. Udeležba je bila na občnem zboru zelo | lepa. - " 25. aprila 1918 bo prišel čas, ko napravimo z Varni obirajčua. Laai ste nam vrinili drago galico, rekE ste, da nam boafc® zato popravili naše občinske in okraj rib niste nič! Za okrajne ceste nisti leta skoro nič. Ceste 90 v groznem vati moramo vedno tako visoke okraj dai se pač vidi, kako očetovsko skrb okraj! " * Kje je žveplo za sode? Iz ptuj nam piše: Zveza gospodarskih zadr poslala mestnemu uradu v Ptuju 100 sode, okrajnemu odboru v Ptuju paiše: razdelila a okraju. Torej je dobil otnafciu rekvizici-1500 'kg žvepla, ker je gla,va obeh V „Slov. Gosp." ski kmetje vprašamo: Kie je sedaj tte ob Pesn. zav-vamo točnega odgovora! čiiu in za staro Hmelj. Na hmeljskem trgu v bajonetom. Donis-benega posebno živahnega popraSej hmelju lanskega pridelka, pač pa jidilo veselje/ do letnikov. Za tuj hmelj lanskega letu imel posla z lan-oene med 135 in 145 K za 50 kg. Tako neumno je to-kupila 200(} stotov starega hmelja r»h>" as kme-ponrečno ceno 107-108 K za 50 kg. se .ie spomnil Gumijeve trakove za zeleno cepljfe- aokler Je prodal g. Ogrizek v Gradcu. Glej inser'a onečno le Bočni milni. TvrdkaBohmel, Ruti¡>4. I\ vendar gsretenstrasse 27, prodaja dobre ročne mline, s katerimi se lahko zmelje Žito v fino in grobo moko. — Enake mline prodaja tudi g. I. Tinin v v Mariboru, Več v inseratnem delu lista. Dopisi. t ~ il-^r^ea». «W-< ^MMK vgiVmrtrur.^-rv.-- -«tU» -- Sj^C^iiO^tu Gospodarske aoviee. M Oprostitev planšarjev. C. kr. ministrstvo za deželno brambo je v sporazumu s c. in kr. vojnim j ministrstvom odredilo; da se planšaiji letnikov \ 1868. do 1893. tudi letos odvežejo ol vojaškega I službovanja za dobo od 1. maja do 15. oktobra. i Pri letnikih 1894. do 1399. se zaraore taka oprostitev le izjemoma dovoliti, ako jih na noben način ni mogoče pogrešati za planšarstvo. Zaradi te! oprostitev se je nemudoma priglasiti pri pristojnem ] c. kr okrajnem glavarstva.^ > Tobačne karte bodo uvedli nekako čez 8 teti nov. Po tozadevni odredbi finančnega ministrstva se bodo morali stalm odjemalci vpisati v posebni liste ter bodo dobili Ja teden po 6 smotk, 16 cigaret, V2 zavojčeka cigaretnega tobaka ali 1 zavojček tobaka za pipo. Slučajni odjemalci bodo dobili seveda še mno^o manj. V Nemčiji se nam bodo Se naprej posmehovati in kadili naš tobak mi pa drseo fcnVovo in orehovo lHie Semena. Kdor še rabi semensko koruzo, ajdo ali proso, naj takoj piše potom občinskega urada 0-krajnemu žitnemu nadzorniku, ki ima svojo pia°rno na vsakem okr. glavarstvu. Kaj je 7. modro palico v ptujskem okraju? Slovenski vinogradnik nam piše: Ptujski okrajni odbor je dobil že skoro vso galico. Kljub temu, da se bo ista rabila že v začetku mAjasi ,le še okrajni odbor noče razcleljti. Raje pustf vinogradnike 'ak^ti takio olgo. kakor se bo gospodom pri okrajnem odboru poljubilo. Mi vinogradniki pa Vum rečemo: Kmalu Maribor. Te in prihodnje dni bo usmiljeni brat Ivan Bratuša iz Gradca pobiral v našem mestu milo-dare za uboge bolnike v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu. V bolnišnici usmiljenih bratov je b*atsk je ozemlje; Iskreno se zahvaljujemo svojemu presvit-lemu vladarju in cesarju Karlu L. ki se neumorno trudi za aosego splošnega miru. O da bi le kmalu napočil njegov najlepši da>n, dan miru za krvavečo Avstrijo! Iz srca se zahvaljujemo poslancem Jugoslovanskega kluba, ki delajo nesebično za olajšanje vojnih težkoč in za procvit svojega ljubljenega, žal, zatiranega, zapostsivli-enega slovenskega naroda. Izrekamo jim 3 tem svoje popolno zau anje. Želimo iz celega srca, da se prejkoslej uresniči njihova izjava z dne 30. majnika 1917, da se namreč naj združijo vsi Jugoslovani naše mile domovine v eno jugoslovansko kronovino pod osrečujočim žezlom slavne naše habsburške vladarske hiše. Živijo Benedikt XV.! Živijo cesar Karel I.! Živijo naši poslanci! Srečna Jugoslavija na dan!" Predsednik zborovanja vlč. g. župnik Pšunder je ob ko cu zborovanja, govoril o mirovnem delovanju presvitlega cesarja Karla. Svečar nostni trenutek je nastopil, ko je zbrana množica po krepkem trikratnem živijo-klicu na cesarja in cesarico navdušeno zapela avstrijsKo himno. Odkrite glave, navdušeno petje, bratovska vzajemnost, vse to je kazalo, da to ni narod sovražnikov Avstrije, ampak narod zvestih sinov in hčera, udanih Bogu in cesarju! Ta narod ne zasluži več, da se ga zapostavlja v javnem Življenju in zatira, temveč zasluži zahvalo cele domovine. Dal Bog in sreča junaška! Sv. Ui-Sian pri Ptuju. Shod S. K. Z. v nedeljo dne 21,. aprila, ie otvoril po rani službi božji poslanec Brenčič, predsednikom shoda je bil izvoljen r. Hameršak iz LoČkega vrba. Poslanec Brenčič jo obširno razpravljal o naši deklaraciji, zakaj se bojijo razni žurani podpisati to deklaracijo, kakor tudi ¿e druge korp-oracije; jih navduševal za našo dobro stvar; govoril je o delovanju v državnem zboru v prid kmetskega ljudstva itd. Ostro je prijemal postopanje ptujskega okrajnega zastopa, osobito njegovega načelnika Orniga. Nad 200 zborovaloev je navdušeno sledilo izvajanjem g. poslanca.. Enoglasno so s-prejeJi resolucijo, v kateri se protestira proti uprav neznosnem rekviriraniu zrnja, krme, slame in živine. proti vinskemu davku, izrekli so neomajano žanri a "je poslancem Jugoslovanskega kluba, osobito svojemu poslancu Brenčiču ter z velikim navdušenjem trlasovali za našo majniško deklaracijo. Predsednik se jo zahvalil g. roslanou v imenu vseh za obširno poročilo. S trikratnim „živijo" na nresvitlega cesarja je zaključil predsednik le: • .ovanje N?4o Je g. poslanec zabeleževai razne pritožbe svojih vol lev. Ptuj. Kmečka hranilnica in posojilnica v P ju, minoritski samostan, ima v ? ondeljek, dne 29. a-prila 1918, dopoldne ob 9. uri, v uradnih prostorih fvoj osmi redni občni zbor z običajnim vsporedom. Zadružniki se uljudno vabite, da pridete v obilnem številu I S v. Križ pri Slatini. Dne 8. aprila se je poročil g. Edvard Starovr&ki, gostilničar in mesar v Podčetrtku, z Rozalijo Lipnik od Sv. Katarine. Bilo Črna gora pri Ptaju. Na velikonočni četrte umrla je po dolgi bolezni v visoki starosti 88 let Marija Tertinek, mati tukajšnjega vlč. g. žapniks Pogreb, ki se je vršil v soboto 6. aprila ob udeležb i cele župnije je vodil vlč. g župnik srn v spremstvu tO domačih in sosednjih duhovnikov. Ob odprtem grobu rajnice, ki jo je moral ljubiti, kdor jo je h enkrat videl, je govoril tople poslovilne besede vlč. g. župnik stoperški Janko širec. Pevska zbora moški in ženski pa sta doma, pri cerkvi in aa grobeh zapela več v srce segajočih žalos ink. Počivaj v miru zlato materino srce! — 2a!ijočim gg. sinovoma in h*eri naše iskreno sožaij< ! Ptujska gora. Tako lepe slavnosti Še naš trg menda ni včakal, kakor je bila v nedeljo, dne 14. a-prila. DoŠlo je 93 dečkov in deklic v lepih svatovskih oblačilih na svatbo v cerkev Gorske Marije, pred ie-po okrašeno obhajilno mizo, prejet prvokrat Teio Kralja vseh kraljev. Kako lep, do srca ginljiv prizor, videti otročiče pristopiti v angelski nedolžnosti k mizi Gospodovi! Lep,o dostojno so še vedli, akor,:-vno je trajala slavnost približno dve uri. Po dovršenem opravilu se je sprevod premikal s p reč. duhovščino v šolske prostore, kjer je bil n * lejo okrašenih ir zah pripravljen zajtrk za otroke. Kdo pa ]e ;o vse oskrbel? C. g. katehetu, kateri je z vso požrtvovalnostjo in trudom pripravljal deco, jim vcepil v srce spoznanje sprejeti Najvišjega, gre prva zahvala. Bog mu plačaj! Zahvala p» tudi vlft- župniku, ki je podpirrl č. g. kateheta pri 'zvršitvi te slavnosti. Da je bila pa miza tako kras™ okinčana, gre zahvala gdč. učiteljici in njeni pomagalki. Za teles- no oskrbo otrokom pa zasluži v polni meri zalivalo gdč. učiteljica, katera je trkala pa vrata dobrih s e in izprosila vse potrebno. Zaftvftla, pa tudi gosp?j nadučiteljevi, ki je pripravila zajtrk in njenim poma-galkam! Torej vsem skupaj: Bog poplačaj! — Starši otrok. St. m pod Turjakom. Naše Bralno društvo ob haja v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne po večernicah ob 3. uri pri posojilnioi god presvitle cesarice in obletnico majniške deklaracije. Pride g. dr. Hohnjet. ki bo govoril že predpoldne v cerkvi. Slovesnost zaključi ganljiva, za premnoge revne družine tako to lažilna igra „Bogomila ali otroška ljubezen." Domačini in sosedi, pridite v obilnem številu na to prireditev i Sv. Andraž pri Velenju. Sit v katol izobra zevalno društvo ponovi v nedeljo, dne 28. t. m ob 3 cri popoldne dve igri: »Matasti muzikant« i-j »V->n7sain« K" nsif)hi!noš - • • • <-•'■■• r,i«p! Sv. Pavel pri Preboldu. Slovensko katoliško iz-cbraževaJi: o društvo vabi na ponavljanje zgiodovin-ske igre „Junaške Blejke" ter šaloigre „Strahovi" v nedeljo, dne 28. aprila, popoldne po večernici v Društvenem domu. Cisti dobiček je namenjen drujstvu: Dobrodelnost. Vstopnina 1—3 K. Pridite zlasti tisti, ki zadnjič vsled premajhnih prostorov niste dobili vstopa! Vransko. Za toli potrebno dobro letino prosit poromamo čez Sv. Križ na Sv. Uršulo, tako da bode I sv. maša dne 2. majnika ob desetih v Kokarjih, dne \ 3. majnika okoli poldne v Šentvidu, kamor dojdejo romarji lahko z vlakom do Šoštanja, dne 4. majnika zjutraj sv. opravilo na Sv. Uršuli. Galicija pri Celju. Tukaj je dne 11. februarja umrl Franc Sklamba, eden na'stare'š:h mož v far i, star 87 ld. Živel e v svoji hišici in na majhnem po-šestvecu par kvadratnih sežnjev kakor kak puščav-nik starih časov, skromno in srečno. Počivaj v mira, blagi Fra/ncek! — Mraz v velikem tedlnu je uničil vse zcodn:e cvete: marelice, breskve, zgodnje čreš-n»e in hruške; orehe pa je splošno tako posmodil, da mnogi menda še listja ne bodo pognali. Šmarje pri Jelšah. Tu je umrl zasebnik tržen Hugo Tančič v 77. letu svoje starosti ter bil tam dne 23. t m pokopan. N. p. v m.! Sv. Jarij eb jnž. žel. U ruskega vjetništva je pobegnil dne 26. januarja poddesetnik Franc Spe lenak iz okolice Repno. Vjet je bil dne 17. okto b?a 1915. Celih 27 mesecev je bil vjet. Sedaj je na enomes^šnem doonstn Sv. Jernej \ ri Ločnh. Izjava naše oi či;e in še .o-oboi le o število podpisov žen ia deklet za bodočo Jugoslavijo je našim sicer zelo redkim bistro-glavim nemčuriem pamet zmedla. Vso svojo modrost zajemajo iz .,Stn?eroa". kateri še vedno, sicer v zelo neznatnem številu, prihaja k nam. Kljub temu, da hočemo združitev vseh Hrvatov, Slovence»- in avstrijskih Srbov v Jugo lavi j i pod habsburško krono, si še vedno drznejo t diti, tla smo voleizdjjalci in da hočemo našo zele ¡o Štajersko in ob enem Avstrijo raztrgati. Pri zavednem Slovencu ali Slovenki seveda tako govorjenje ni imelo prav nobenega uspeha, — Jernejčani! V odgovor nesramnim nemšikutarjem pridno borite naše časopise in se spomnite tudi z darovi Tiskovnega doma. in Slov. Straže. Sv. Ema pri Pristavi. Shod za nedeljo, dne i 4. t. m., je bil prepovedan. Veličastno bi bilo zborovanje ob ogromni množici ljudstva. Zborovelci so prišli iz vsen sosednjih župnij. Ko je došla tik pred zborovanjem brzojavna prepoved shoda, se je shod vršil po § 2. Seveda ni mo^la v prostore niti tretjina zborovalcev, ki so pa. ostali zunaj ves čps zborovanja, zlasti mnogoštevilno ženo in dekleta so vstrajale da konca. Imeli so tudi oni zunaj svoje posebno zborovanje. Kako je prišlo do tega ? V rborovalne sobe sta se vrinila dva najhujša Stajerčijapca, Zupa >če-va agenta iz Pristave, ki sta že prej grozila shodu, zlasti poslancu dr. Jnfnkoviču. Vse mirno pogovarjanje, naj se sama odstranita, je bilo zastonj. S surovostjo, kakor je iastna le ljudem štajarčijan-ske bože, sta se prerekala z našimi- moži. ko jim Je bilo tega dovolj, je zadonel klic: . Proč z njima! Vun s štajerfiijanoi! V trenutku sta ..frčala pri vTatlh vun, >n pri stopnicah dol. Zunaj pa jih j« ostala množica, zlasti žensfcvo, sprejelo, kn-kor rtta zaslužila. A zunaj sta začela kleti, zmerjati naše ljudi, besneti od jeze in sramote, kakor znajo le štajerčijajnei v vsej svoji podlosti in nesramnosti. Dolgo časa je zbrana množica omilovala ta sad štajerčijanstva in narodnega izdajstva, dokler se ji ni zdelo dovolj. Ležala sta na tleh, bila sta tepena, ljudstvo ju je zapodilo od sebe proč s klici zaničevanja. Vsa osramočena in besna sta se izgubila v krčmo pred cerkvijo. Med tem pa se je v zborovalni sobi mirno vršil shod. Poslanec dr. Jankovič ie govoril o vseh, zlasti danes pomembnih in važnih zadevah. Navdušeno pritrjevanje, ¡ja Hudi siino ogorčenje mož-zborovjaHeev je pričalo^ da jim ie govoril do srca. Kot hladilni balzam vpliva na Človeka kot rešitev iz vseh teh grozot in s krivic le trdno prepričanje in upa.nje na bodočo svobodno, samoupravno jugoslovansko državo habsburško. Župnik Bosina utemelmje in predlaga resolucije. Enoglasno in navdušeno je sprejel zbor deklara-f*!!o. je izrekel zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba, zlasti dr. Korošcu Kot voditelju, je protestiral zoper nameravani krivični vinski davek, je zahteval z vso odločnostjo omejitev sedanjih nasilnih rekvizi-Ci.t in je izrekel željo po skorajšnjem, častnem, sporazumnem miru v smislu Iztev cesarp Karla, ki ga ie zbor pozdravil z .navdušenimi živio-klici. Kanete pri Brežicah. Dne 16. aprila je nemila smrt po kratki mučni bolezni-nljučnioi oobrala v pre-rani grob tukajšnjega prfilniblienega obča* a in posestnika Franca Kovačič. Zapusti! je mlado ženo in šepf malih nepreskrbljenih otročičev. Svetila mu nebeška luč! Sv. Alojzij, zaščitnik mladine. Ta molitA-enik se je silno prikupil naši mladini. Vsebina je izborna. Obsega kratek življenjepis angelskega mladeniča in razne pobožnosti k sv. Alojziju. Najbolj prikupljivi ste dve šestneideljski pobožnosti k sv. Alojztiu, ena daljša, druga krajša. Drugi del vsebuje popolen molitveni!:. To knjigo fh-av toplo priporočamo krščanski mladini in sicer moiški in ženjski. Sežejo pa naj po njej tudi botri ter jo kupijo birmanccm. Na razpolago so zdaj samo tri razne vezave z zlato obrezo po K 2.40, K 2.P0 in K 3.60 s poštnino vred. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.. Pri Sv. Juriju ob Sčavnici se nabralo K 97.52; darovali so: Cagran Jožef 3, Vuk Franc 3.80, Ajlec F. 2.80, Brumen Marija 60 v, Belak Jakob 20 v, BoP, vič Franc 80 v, Cuš Ana 20 v, Cagran Alojz 1 K, Domajnko Franc 3 K, Ferenc Anton 80 v, Fridau R. 16 v, Grosismann 1'rančiŠka 2 K, Gomzi Marija 20 Gerički Marija 80 Goinar Janez 1 K. Golnar Sim. 80 v, Gomzi Franc 1.80 K, Greg»reo Gera 80 v, Fr. Holc 80 v, Hrašovec Ivan 10 v, HaJožan Fra« 2 K. I?ek Ivan 50 v, Jaušovec Terezija 40 v, Jaušovec M 10 v, Janček Franc 1 K, JurkoviČ Matej 40 v, Jaušovec Janez 80 v, Kapun Alojz 10 v, Kreft Anton 20 v. Križan Anton 80 v, Krajnc Vid 80 v, Kvas Tomaž 80 v, Kovačič Štefan 2 K, Košar Janez 60 v, Koro-šak Anton 2 K, Križan Franc 10 v. Kšela Neža 40 v, Korošak Alojz 2.80 K, Korar Jožefa 80 v, Košar Al. 80 v, Kšela Frančiška 2 K, Kvas Jakob 1 K, Kšela Jožef 20 v, Klobasa Andrej 60 v, Košar Jarnej 20 v. Korošec Janez 2 K, Korošak Alojz 2 K, Kocmn: Marija 1.80 K, Krambcrger Jožef 80 v, Lasbaher Mar. CO v, Lasbahee Franc 50 v, Lisja Manja 20 v, Mli-narič Marija 40 v, MlinariČ V. 6 K, Muhig Jožef 80 v, Mišak Terezija 32 v, Marinič Terezija 80 v, Mi-horko Jožef 1.80 K, Nedog Marija 20 v, Meglič Ant. 80 v, Nedeljko Alojzija 2 K, Perša Jožef 5 K, Postru-žnDc Franc 20 v, Perger Tomaž 20 v, Plaveč Franc 20 v, Prelog Terezija 80 v, Pučko Frančiška 80 v PelcI Martin 1.50 K, Praprotnik Andrej 20 v, Reška r Anton 80 v, Rantaša Anton 60 v, Rožman Vilji 10 v. Ran t tuša Marija 10 v, Ifcmtar Anton 80 v. RiiŠkiir Neža 80 v, Rantaša Antonija 80 v, Rei>enšek L. 20 v, Rautar Jernej 80 v, Repič Alojz 30 v. Schmied-lechner Alojz 40 v, Samonja Jakob 80 v, Satler Anton 40 v. Santl Jernej 20 v, Stuhec Antom 40 v, Ši-janec Marija 20 v, Sijanec Terezija 20 v, Sutja Fr. 20 v, Stuhec Franc 5 K, Topolnik Franc 80 v, To-polnik Jakob 40 v, Trstenjak Alojzija 80 v, Trsten-jak Lovro 40 v, Trstenjak Jakob 20 v, Vuk Ivan 60 v, Vrbnjak Anton 20 v, Vrzel Alojz 10 v, Vučina M. e0 v, Vrbnjajc Anton 20 v, Zorman Franc 20 v, Zem-ljič Marija 20 v, Zelen ko Mihael 2 K, Zorko Magdalena 20 v, Zorman Marija 20 v, Žnidarič Tomaž 80 v, Žabot Ana 80 v. V župniji Sv. Petra na Medvedovem selu so dekleta Marijine družbe nabrale 40J K :m \ ; darovali so 100 K: župnik F. S. GomilŠek: 34 K: Ema Verk: 20 K: Franc Verk, 12 K P. Traro-šek; po 10 K: Emika Verk, Neimenovan: .V50 K: Hier. Zabav; po 5 K: Micika Conč, Siuio;> OrešiČ, Franc Rožencvet; po 4 K: Otilija Fink, Roza Skor-:anec, Jera Pelko, Liza Skoro; 3.90 K: dekleta Dekliške Zveze; po 3 K: Marija Strašek, Tončka Žoi-gar, Apolonija Zabav, i^ovro Kosi, Janez Petric, M-Mejavšek: po 2 K: Marija Kregar, Francka Kregar, Ema Peperko, Ana Ogrizek, Ter. Otorepec, F. Rup-ui»e, Fortunat Soline, Helena Kužnar, Fr. KuŽnar, Ter. Ogrizek, Verona Krumpak, Marija Coh, Antonija Omerešek, Marija Javomik, Liza Kmmpai, T. Strašek, Alojzija Skorc, Micika Hajnšek, Neža Sko-dič, Marija Inkret, Martin Erjavec, Mar. Maihal»c, Mariia Dečmaii, Ema Skorjanec, Kat. Ros, Zalika Strmšek, Ana Stojan, Stef. Kunstič; po 1.60 K: Fr. Srnino; 1.40 K: Marija Gatoršek; po 1 K: Mar. Debelak, Rma Debelak, Marija Skorc, Marija Vehovar, Ana Vehovar, Ema Vehovar, Anton Suc, Mar. Suc, Jera čoc, Tončka Skorc, Jul. Korl, Kat. Sekirnik, Urša Vehovar, Matej Vehovar, Marija Mlinaric, M. Otoropec, Jože! Otorepec, Neža Kregar, Lojzika O-tore^ec, Viljemina Korbar, Ter. Viljevao, Fr. Mres-siir, Jula Soštar, Janez Turnšek, Fr. Rehar, Vojteh Maier, Jan. Turnšek, Ema Sekirnik, Jožefa Strašek, Ana Strašek, Ter. Turnšek, Ana Orač, Ter. Smeh, Simoji Tadina, Marij|a Majer, Marija Zupa'ec, Mi-«ika Zupanec, Janez Zupaneo, Marija Zabav, Neža Anderlič, Anton Smeh,. Anton Lovrenčak, Mih. Jur-še Janez Žerak, Francka Smole, Urša Sega, Jožefa Žerak, Jernej Drofenik, Marija Drofenik, Neža Dro-fenik, Apolonija Žolgar, Marija Zolgar, Neža Krum-pak, Anton Križan, Marija Soline, Antonija Vrešak, Janez Fink, Marija Žaberl, Kat. Škiorjanec, Tomaž Drofenik, Ema Drofenik, Neža Drofenik, Ana Kolar, Marija Svetelšek, Urša JagodiČ, Ema Cverlin, Ant. Mešiček, Jula Pirš, Marija Jančič, Marifa Majer, K. Gobec, Simon Strašek, Helena Erjavec, Marija Inkret, Kat. Kovačič, Ana Krumpak, Cec. Strašek, Neža Strašek, Marija Strašek, Jul. Mešiček, Tončka Oonč, Francka Skorjanec, Jul. Pefks, Liza Pelko, J. lmenšek, Jože Stojan, Marija Stojan,, Mar. Tojnko, Kat. Povha, Jera Plevnik, Ivana Leskovar L iz. Šešerko, Marija Trarnšek; 90 v arija Klunstič; 60 v: Barbara. Jančič, Terezija Topolovšek, Ana Topo-lovšek; po 40 v: Francka Andrenšek, Lucija Trarnšek, Ter. Krumpak; 80 v EL Inkret; 18 v N. V.; 10 v: A. N, V Smartnu pri Slov. Gradcu se nabralo 616 K; darovali so: Lenart Ivan, nadžupnik, I. obrok 560 K; Kac Jurij 50 K, Kodrič Jožef, kaplan, 50 K; po 20 K: Tomaž Hrenker, Gams Alojzija; 12 K Kao Lovro; po 10 K: Dobnik Marija, FiŠer Jul., Kalinšeic Miha, Prevolnik Franc, Tretjak Franc, M. Vošner, Pogorelčnik Ignac, Kac Jakob, Sotl Ivato. Strmčnik Jul.; po 6 K: Grilova družina, Radšel Iv.; po 5 K: Ošljak I., Neimenovan, 'Marzel Mar. Kristanova družina, Gams Jožef, Kalinšek Miha; po 4 K: Smon Franc, Lunder Mat., Pož|arniikf Iv.; po 8 K: Krevh Alojzija, Lampret T reza, Pogorelčnik Val.; po 2 K: Prevolnik Franc, Krenker Mar., Merkač Ign., jBrfberšek Jakob, Jenišek Eliz., Pirnat Jul., Priirž-nik Prano, Klančnik Martin, Mrzel Frane, Sloikenik Franc, Sorman Ter., Lampret Al., Bari Micka, Prevolnik Franc, Krevh Janez, Verhnjak Franc; po 1 K: Zaponšek Franca, Globočnik Eliz., Gams Marija, Kranjc Helena, Sušek Franc, Žegel Mica, Kolar M., Suler Helena, Temnikar Ana, Neimenovjan; Neimenovan 50 v. Dalje prihodnjič. — Prisrčna hvala! — Dr. Anton J e r o v Š e k, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. i ....... • -•-ti., • ■ tu j .,,.-■..-■.■-. ---- . - .i Jh i f •■• iir.dttn'gWïi'rfr- fl| ALft mmmim. I En* beaeoa Btue 10 vinarjev. x ««p* XX ¿1 a stav i« kostanjev les kapi pu najvišji ceni Feliks J as t, Rečica na Paki. 635 Kupim kravo in kozo brejo ali s stisa mlekom. Naslov pore u-firavaiStv» pod „Mleko št. 587". Kapim ali tudi v naiem vzamem dobro vpeljaae trgovske hlio, i» , mogoče t nekaj posestvom ter v ; bližini železniške postaje, najrajše : kje na Spodnjem Štajerskem. Po- ^ n idb« je poslati pod „Trgovina . št. 540" na upravo Slovenskega Gospodarja. K ¡pim hišo v Mariboru na levem dravskem brega. Cen» od 60.0' 0 \ do 180 000 K. Plaiam v gotovini. .. Ponudbe pod „Hiša blizu kolo d- ' vora št. 641" na npravo 81oven- ; skega Gospodarja. Želim kupiti malo posestvo v celj- ' okem »kraja, ki meri 5 — 6 ora- i lov zemljišča. J. F. Poste-restante i St. 23. Dobrna pri Celja. 600 i Velika novozldana hiša. pripravna sa vsaki obrt, z velikim rodovitnim v-rtom, ob glavni cesti, bliaa cerkve v Trbovliah s» proda Ignac Toplak, mizarstva s strejaim obratom v Trbovljah. 42« Kmetovalci, pozor 1 Mline sa vsako vrsto žita, kateri melje moko in vHmh o« naroči pri M. Šumer, 296 zdrob se foajie«. Na prodaj novo zidane eno i« dvo nadstropne hiše v mesto, davka m občinskih doklad proste z velikimi in majhaimi stanovanji proti solncu obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefu Nekrep v Maribora, Mozart-straase št. 69. 483 Posestvo v »ajvečj! bližini mesta, v isiii prostor ca «imnke (nafam-aike), iiilfckar«»o, soiilaloa še* alieo, lep sadni ««isajadtd vit, se taJcoj Nsalov pave ffllitvc pod „Btudecci pri Sfsribo-•u.* {»ti&stka «a odgovor.) 37 XX SiuŽiM>:tXX Lipov les vsake vrste kupa jem po najvišji ceni v celjski bližini. Mi-■oi Hobnjec, kiparski in zlatarski mojster, Celje, Gaber je št. 18. 478 Travnik in njiva v bližini mesta «Uribora se kupi ali vzame v na-em. Vpraša se pri tvrdki Tischler, faribor,, Tegetthoff-ova ulica št " 221 Dva jesenska prašiča za rejo, ku-p Kari Hebaus, Koroška cesta 24 Maribor. -«!¡¡ -—------ "T,l ,M .. 11 506 Ustnic« uridiiiltiii« S t P a v e 1 p r i P r e b o 1 d u: Kot ve®*.'h se lahko pritožite glede teh zadev na okrajno glavarstvo Župan ne more ničesar ukreniti. — Male Bra-s lov če: Radi podpore pojdite k županu. Naj vam izpolni tiskovino, katero pošlje na glavarstvo. Ce pa Vam komisija odbije prošnjo, pritožite se na „Pomožni urad za družine vpoidicanih pri cesarsci namest-niji v Gradcu." Pišite vedno le slovenskp. — M. M. in več slovenskih deklet v Mariboru: Veseli nas, da ste taJco zavedni. Zberite imena Vaših najboli navdušenih tovaršio in -nam poročajte, da določimo vse potrebno. Pozdrave! — Z b i g o v -o i: Korajžen Slovenec se ne ustraši nasprotnega blebetanja. — Slivnica: Zadeve o slabih cestah v Vaši občini ne kaže spravljati v list. Upamo,, da bo g. župan storil potrebno, da so dotične ceste popravijo. — Z b i g o v c i: Nekaj pride v list, večinoma pa je tožljivo. — Šmarje pri Jelšah: Obrnite se na okrajno glavarstvo. — Rudolf Klau-sner in tovariši, vojna pošta 483: Hvala za pozdrave! — D rami je: Radi nakupovalen in njegovega spremljevalca se obrnite z dokazi in pričami na okrajno glavarstvo in Vašega posla ca. —'K r a j n c Ciril, vo;na pošta 393, in več drugih: Vračamo jugoslovanske pozdrave! — I. V., Maribor: Žal, pesmi ne moremo priobčevati. Pozdrave! — Ge-rečja vaj s: Za to številko prepozno. — Slov. invalid v S a v. dolini: Obrnite ise na posl. dr. K. Verstovšeka v Mariboru. — Brezno ob Dravi: Prvi dopis nečitljiv, drugi pa tožljiv. — Spielfeld: Prosimo. Le zbirajte nove naročnike. Posamezne številke dobite v St. Ilju pri trgovcu g. Plevniku. Pozdrav! — Celje: Le pišite: iz Celja itak dobivamo le malo poročil. —Gor Voli čin a: Hvala! Z* to številko prepozno. — Šmartno pri Slov. Gradcu: Žal, dobil' Se le ob sklepu uredništva. Porabimo v Straži Jugoslovanski pozdrav! — Sv. Lovrenc nad Mariborom: Hvala za velik d*r zalednih š^ntlovrenčanov za Tiskovni dom! Ker smo dobili še le ob sklepu uredništva, priobčimo dopis prihodnjič. Pt zdravljeni! looter i juico številke. Trst, 17. aprila 1918 26 40 2 44 48 Dunaj, 20. aprila 1918 74 56 51 21 12 X JVorfa se: X -•s^^v-' a e Hiša za najemnike dvonadstropna, z dvoriščem in vrtrm, 5 minut od državnega mosta se proda. Naslov v npravništva Slov. Gospod. bliiu mesta št. 542". 1 Decimalne tehtnice , Iščem učenca, ki bi se šel ačit ■ krojaštva. Krojaški mojster Matevž ; Pauko, Rotuvž št. 8. Maribor. 638 < Krojaški pomočnik se sprejme ta- I koj pri g. Pauko, Rotavž 8. Ma-I ribor. i 16 letni fant iz boljie hiše se že- ■ li vstopiti kot učence z vso pre-f skrbo. Naslov v uprarništvu pod št. 514. Pošteno, solidno in zelo zanesljivo dekle z dobiimi spričevali in čed nim obnašanjem, ki zna priprosto kuhati, ter ima veselje za aadslj-no učenje, ki hoče delati na vrta i a se sploh ne straši nobenega dela, se išče k 2 osebama poleg hišioje k boljši hiši. Dobro mesto. Zahteva se ¿nsnje slovenščine in nekaj nemščine. Peuuibe z zahtevki plače in s sliko na lekarno v Ljutomeru. 460 na 50, 160, 1F.0, 200 in 300 kil nosilnosti z uteži ali brez niih, dobavimo v nnjkrajšem časa Tehtnice imajo trioglat polstnveo ter so vsi železai deli ročno kosani. Za največjo natančnost tehtanja jamčim«. Dobavimo tudi vse dr i-ge velikosti in vrste tehtnic. Prodamo nadalje žitne čistilaike (vetrne mline) v različnih velikostih in sestav, najpopolnejše konštrukcijo. Dobavimo ročne drobilne mline ua drobljenje zrnja in mletje moke. Ti drobilai mlini so bret pod stavca. Pritrdi se jih lahko na vsakem trdnem predmeta ter vo po «porabi poljubno shrani. Fi-nost mletja se na prav iednosta-ven način regulira. Napišite pod geslom „izb o r n i s tro j i" dopisnico na upravništvo „8!ov ffo «podarja v Maribora" ter navedite, kak stroj da želite. 618 Obleka za birmo, krila za deklice in dr„ga obleka se proda za moko. Mina Pravdič. Maribor, Tegett-hof-ova ulica 21. I. 538 Zanesljiva kobl a, teirae barve Predaje starosti in velikosti je na fi i daj f 'i g. Rartin. trgovec, Gor-i, a Polskava pri Pragerskem. 518 ' Ostanki uanja zelo močan, za j soklje in otroške čevlje, posebno ca čevljarje. Pošil a kg 1 K 80 — ! dokler je kaj zaloge: M. 8ehaf*r i v Belšaku. p. Pliberk Koroško. 49« i HiSa s ključavničarsko obrtjo v ' blitini Glavnega trga se proda. ! Naslov : Tržaška eesta »8, vrata 1. | Maribor. 471 Poskrbim vsakemu železni mlin r,a. vsako vrsto zrnja mleti; lahko en sam otrok žene. Cena 105 K. (je si vsHk sam po nje pride, uin 'ahko vse razkažem. Janez Dentsch-raan, Selnica ob Muri. p. Sv. Ilj 486 r SI. goricah. Prodajpm poradi prenzeča jednog veeeg p*-duzeca svojo dobra idaca Tvorrcn olja, manji patomlin te sasvim novo uredjenn bravarsku radiona, providjenu najno.ijim strojevima, postoječa a vlaatitoj kuči, na prometaom mjestn jednog večeg grada Hrvatsko. Cieaa svemo zajedno sa kniom i velikim vrtom K. 186.000. Prodaje» uredjaj tvorniee, paromliaa i bra-varij« po želji i zasebno. Pobliie kod oprave pačkog ilustrovaaog 1 sta „Hrvatsko Pravo" Varaidin. Deklica (sirota) pridna in poštena šole prosta se vzame v slažbo ali za zvojo. Naslov pove iz prijaznosti: g. pl. Suskovič, Domkogel 2, Maribor. 589 Invalid zmožen vsakega kmetsVega dela si želi k kmetici za gospodarja. Naslov v ; npravništva pod „Invalid 627" Sprejme se priden, pošten hlapet h konjem in za «sa poljska dela, prosto stanovanje, hrana in 50 K lače na mesec, oženjeni z več delavskimi močmi imajo prednost, drug2 Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj cenik s podobami ur, zlatinee, sre-brnine, godbenih instrumentov itd. Ivan Konrad, ces. in kr. dvoru i dobavitelj, Most št. 1954, (Brto) (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 26.—, 28.—, 30.—, iz bele kovine (Gloria-srebro), Goldin ali jeklene Remont are z dvojnim pokrovom K 35.—, 40.—, 50.—, fc0.—. Violine K 22.—, 24.—, 26.—, vlačne harmonike K 26.—, 28.— in višje. Za ure triletno jamstvo. Pošilja se po povzeti u. Zamenjavat dovoljena, ali denar nazaj. (4 Dak). KUPUJEM: les za jame od 12 om «aprej nadalje mehak okrogel les, smrekovo ljn-1 lansko i. bije, čreslo j letošnje kostanjev lesi od 10 cm hrastov les {naprej. Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množin in navedbo roka za oddajo j VINKO VABIČ, Žalec, 7 Južno Btajer. Knlantno poslovanje. Takojšne plačilo proti dnplikatom, (4 Mosse.) n -, -.v K 13/16 Opravilna številki: —^— Pri vseh vlogah je navesti nastopno opravilno Številko. Dražbeni oklic. dar za popravljanje sodov. Ponudbe: Alojiiji Janežič, Vinica pri Ormoža Na prfdlog Kmetske hraailiiee in posojilnice v M*« zirjn kot zahtevajoče stranke bo dne 13. maja 1918 pop,, ob V» 3 uri na uradnem poslovanju v Mozirju v pisarni občinskega urada trg Mozirje na podstavi odobrenih pogo-; jev dražba sledečih nepremičnin: Zemljiška knjiga Mezirje, rl. št. 113, označba nepre-1 mičnin hiša št. 43, cenilna vrednost 16.500 K, najmanj» ponudek 8b03 K; zemljiška knjiga Loke, vi. St. 66, označba nepremičnin 2 travnika pare. št. 128, 124, cenilna vrednost 1666 K, najmanjši ponudek 1112 K s pritiklinami v ce-nilni vrednosti 106 K. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. C. kr. okrajna sodnija v Gornjem Gradu odd. U., dne 15. aprila 1918. 685 Pohištvo ■ ''i XX Haxna: XX 10—12 letno deklico-slroto želi za h vo j o vzeti kmetska posritnic» na Murskem polju. Župnijska priporočila se nsj vpoiljejo župnijsk. urada Ljatomer. 474 Vl«o I« sadhl mošt, uiatno, po kvarjeno, zavreto kakor tudi anh 90 pleanobl se popravi. Prosi se vaoree poslati na naslov: ^kerbee pri aeielnen) odbora Gorioa, Primorsko. 69 za spalne in jedilne sobe, knjižnice Ltd., knhinjska oprava, posamezne omare, postelje, mize, stole, predalčne omare iz mehkega in trdega lesa, otomani, spalni divani ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva po jako nizkih cenah samo v trgovini KfrRZL PREI5, Stolni trs št. 6., fl\aribor. atonj ! Slobodao na cgledt Baspoiiijaaa nm m »tranl pohištva.. mi Canikl ujši »[¡rila 1918. Ciriiova Tiskarna v Mariboru vljudno naznanja vsem cenjenim odjemalcem, da je prisiljena od zdjij naprej pošiljati naročeno blago .priporočeno", radi Cesar se bodo reči seveda podražile za 26. vin. Izgubi se namreč zdaj na pošti silno veliko pošiljatev, da celih velikih zavojev, Cesar seveda poŠta ce povrne. Zato prosimo, da cenj. odjemalci kolikor mogoče naročijo več reči skupaj da se ne izda preveč za nepotrebne poštnine. Molttvenike za birmance. Botri najrajši kupijo birraancu lep molitvenik za spomin. Prav je tako. Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor vsega, primanjkuje letos tudi moiitvenikov, ker knjigovezi skoraj nič več ne delajo radi pomanjkanja materiala. Radi tega nekaterih moiitvenikov ni več dobiti. Tiskarna sv. Cirila v Maribor a še ima v zalogi in toplo pHporoča nekaj sledečih prav primernih moiitvenikov Z a birmance v različnih vezavah, vse z zlato obvezo s poštni/no vred po poleg stoječih cenah: Marija Kraljica vseh svetnikov po K 3 10; 3-30; 410. Marija varhinja nedolžnosti po K 2 90; 3 10. Rajski glasovi po K 2 90; 3-10 Češčena si Marija po K 140; 2 90; 3 30. Skrbi za dušo po K 2*90; 310; 4" 10. Duhovno veselje po K 3 —; 430; 4 70; 490. Jezus prijatelj otrok po K 2 90; 3 60; 3 80. Angel j varih po K 180. Brez poštnine stanejo navedene knjige 40 vin. manj. Za bi/rmance najbolj priporočamo .Duhovno veselje", ker obsega ravno nauk o sv. Duhu in razne pobožnosti k Bogu sv. Duhu. Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave, a še dozdaj sploh nismo nič dobili. Ako dobimo, jih še objavimo. Ti molitveniki se lahko * naročijo pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Doposiali se bodo priporočeno. _ «UAe^C.KI GUfcPODAft. ! VAB»LO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Galiciji pri Celju, re$i*tro». »adrtige « om«j«oo xst«m>, ki se vrši v nedeljo dne 5. maja 1918 po večer-nicah v posojilničnih prostorih. DNEVNI RED: 1. PoroCilo naCelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1917. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem časa ne bil sklepCen, se vrši pol ure pozaeje na istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 633 NAČELSTVO. C. kr. priv. Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj w Gradcu. RAZGL Po § 92 društv. pravil se bo za naše ude vršil društveni 'občni zbor v pondeljek dne 13. maja 1918 ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani našega zavoda v Gradcu, Gosposka ulica 18 20. Vsak društveni odposlanec dobi za to zborovanje posebno pismeno vabilo. DNEVNI RED: 1. Računsko poročilo z računskim zaključkom za 89. upravno leto 1917. 2. Poročilo računskih revizorjev o pregledo vanju letnega raCuna za 1. 1917. 3. ProraCun za upravno leto 1918. 4. Zakon z dne 23. decembra 1917 o zavarovalni pogodbi. 5. Podaljšanje veljave mandatov za dosedanje društvene odposlance za eno leto. 6. Volitev treh raCunskih pregledovalcev in enega namestnika. Gradec, dne 10. aprila 1918. UPRAVNI SVET. 524 Ponatis se ne plaCuje. litrski pomočnik se sprejme, tudi vojni invalid, za mešano ali dok) žepnih ur pri najboljši plači. Ponudbe na: Popravljavnica in delavnica za ur«; Gradec, Griesplats 36 L nadstr. m.) Kupujte le domač izdelek, to je: gaja, Dobiva se v vseh prodajalnah! Rolmi milu za lito 488 ; i • f Moj originalni ročn i mlin, ki je osobito prikladen za krnpno žrmlenje kakor za fino mletje vsake Trste žita, napravljen je enostavno, a'i pa za drugo trajanje s točami za mlenji, kateri »e mnogo zmenjava iz tvrdkins ^a materjala, pa j« ik ro neistroiljiv. Neobhotno potrebno je k hiii. Model 4 z ročnim kretalom za «al« poslove, težak 7 kg K 100, model z» 6 kelaša a« ročni pogon za večje posle, težak okoli 12 kg K 120. Oprema iz Da-naja za naprej poslani znesek : Genera' io zastopstvo. HAZ BČHNEL, Dnnaj,IT.,Margarethe istraas«št. 77. Pisanja in hoje zmožni Ot! £ta t. 48» dobe službo poverjenika ali potovalca pri dobro upeljani domači zavarovalnici proti požaru. Oglasiti se je na: „Glavno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice",Celje, Breg 33 toplica.), epekti zastonj. (Ischias). »•br» »r»*krb» ugotovljena. (Kienr.) Gumijzacepljenjetrf, ima na prodaj, dokler je v zalogi K f anc O r i as e k, trgovec z vinom i a sadjem, GRADEC, Parkstrasse štev. 7. 531 LJUDSKA HRANILNICA m POSOJILNICA v CELJU, [reg.lzadruga z|newn. zavezo, ii^i Obrestuje hranilne vloge po 3 3/4%. Za nalaganje po pošti "na razpolago položnice 'poštne hranilnice št. 92.465. ' Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo iu zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke. Uraduje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. »Hotel beli vol« Graška (Cesar Viljemova) cesta št- 9 Senzacionalna novost! L U RIO N krema-vosek za čevlje. V 5 misiu more vsak od 1 komada Lurion $f krema-voska za čevlje skuhati Četrt kilograma najboljše krene za čevlje. Cena 2 K. Dobiva se povsod! IHontamftfrachS"WerkeA.i Dunaj, IX, Nussdorferstr. 20 V Prvi gorenjski * razpošiljal niči IVAN S^VMIK, K ran! se dob! po celem svetu znana „Gorenjska kosa", katera je izdelana iz fine, srebrno - jeklene tvarine. Lahka kot pero, ž njo kosi lahko vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te neprekofitjire kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, «ta bodo pozneje zmanjkale. Za vsako koso M jamči Dolgost in cene kos so: -;m 50 55 60 65 70 75 80 85 90 pesti 5 o '/ , 6 6 V, 7 7 y;! 8 8"vIT \ K 8.—, 8.20, i .40,8.60,8.90,'.).—,9 20,9.4/), 9.60 Trgovci pri večjem oljema dobe popust. 372 Prva slovenska razpo&iljalnita svetovno znanih srebrnojeklonih 1 z zsiamko dvojni orei z mečem, katere so iz najboljšega najvlačnejAega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive., se toplo priporoča. Za vsak komad «e garantira. Pri naročila 10 komadov, se d(da en k( nad zastonj Kmetovalci, ogibajte se manjvrednega židovskega blaga JJ a j Zahtevajte cenik! jfjj v^,-"—T:*—"irv -J Edina zaloga: Ad. Gaiss \ laf.i.!^ Vikfor-pilih, Žalec a*r v Savinjski dolini Siran 8. M», aprila HMtf. aaiLO m redni občni *bo Okrajne posojilnice v Ormožu, m t ■ • kateri se bode vršil v sredo, dne 8. majnika 1918 •b 10. ari predpeidne v prostorih Okrajne posojiln. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računa. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi Čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Razni predlogi. Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši ob 2. uri popoldne v smisla § 32 zadružnih pravil drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. sn N a č e 1 s t v o. VABILO na redni obrni zbor Posojilnice v Geniji Radgoni reg, zadr. z neom. zarezo, i ki se bo višil v četrtek, dne 2. maja 1918 ob 10. uri predpoidne v zadružni pisarni. 'M DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. S. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1917. 4. Razdelitev čistega dobička, 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 35 zadružnih pravil eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki pa sklepa veljavno pri vsakem številu navzočih članov. g :'.«Si ' '' •M&kiJ V Gornji Radgoni, dne 21. aprila 1918. '523 >. - N a č e 1 s t v o. Kmetska hranilnica in posojilnica v Vitanju registr. z idr. t neom. zav., ima svoj , u*. U. bih.*« iaä&EB redili občni zbor v četrtek, dne 2. maja 1. 1. ob 9 ti uri predpoidne v zadružnem prostoru v Vitanju s sledečim vzporedom: Cit 1. Poročilo o zadružnem poslovanju. 2. Predložitev in odobrenje rač. zakl. za 1. 1917. 3. Nadomestna volitev članov v načelstvo^ in nadzorstvo. tu&^J,^ 4. Prosti predlogi. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno šte vilo udov zbranih, se 1 uro pozneje vrši drugi občni zbor, ki bo brezpogojno sklepal brez ozira na število udeležencev. fevfo -_ ti6 N a č e 1 s t v o. _______58 Barva za obleke se dobiva pri slovenski tvrdki ] Iwan Ravnikar, Celje. Pri vseh vltfah je navesti j aastepao tpravilao številke. Opravil»» iterilka E 64/17 21 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Ivane Zadravec, posestnice v Trotkovi zastopane po Francu Stupica c. kr. notar v Sv. Lenarta, bo dne 22. maja 1918 dopoldne ob 9. uri pri spodaj oznamnjeni sodniji, v izbi 6t. 9 dražba zemljišča vi. št. 127 k. o. Gočova in vi. št. 138 Gočova, zemljišče vi. št. 127 10. fiočova obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja svinjskega hleva in mlina ob Pesnici in žage. Mlin je pogorel ia je samo zidovje. Od žage zgorel je le maj hen del. Ostalo so zemljišča kakor tudi vi št. 188 k, o. Gočova v skupnem obsegu 46 ar 79 m2. Od uprave za mlin je še nekaj predmetov v vrednosti 762 K. Nepremičninam, ki se je prodati na dražbi, je določona vrednost na 2326480 K. * v Najmanjši ponudek znaša 15509 K 88 v. pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, kt žeie kupiti, pregledati pri spodaj oz-namenjeni sodniji, v izbi št. 10 med opravilnimi lirami, imi mm mmmm- Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati gledč nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepre mičninab pravice ali bremena ali jih zadebč v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, ker niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. Določitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem listku vložka za nepremičnine, ki je prodati na dražbi. , C. kr. okrajna sodnija Sv. Lenart, oddelek III., dne 8. aprila 1918. 531 416 B M _......._ za* barvanje volnenega, svilenega in platnenega blaga se dobijol sledeče: črna, siva, modra, zelena, rdeča, rjava in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini "l^"**, £> «««MS Kari, Loibner p i „zvcncu' , Celje. s. L,* jssiiffla» Vsak si lahko bamoblekoinplatno sam! £a eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov .barve Za eno žensko blnzo „ ; ^ „ 3 „ Za eden predpasnik • f< S tf '¿rlLyi Izvršujejo sej tudi poštna naročila! --•'490 Vsakemu naročilu se priloži slovensko ¡navodilo. Kapljice za svinje. 1 Ceaa 1 steklenice 1 K 80 v. O dobrem iei»kar*aj« teh kapljic imam mnogo priznalnih ia pehvalnik piše», r. Prull, mestna lekarna „pri c. kr. orlu", Maribir, Glavni trg št. 15, blizu rotovža. Zak v al a. i Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Seiaj ko sem se prepričal da res pomagajo, Vam izrekam lepe hvalo ter priporočam to zdravilo vsem svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapljic za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. S pozdravom Iran Škoijanc Sredija vas, dae 6. avgusta 1916. Prisrčna zahvalo izrekamo vlč. gospoda župniki, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so spremili k večnemu počitku našega ljubega moža, očeta ii brata g. Franca Knvacic} posestnika ▼ Kapelah, E osebno se še zahvaljijemo vlč. g ži-pniku Karlu Presker, ladičitelji g. Josipi Pečnik, učitelju J. Jerše in vsem dobrim sosedom za obisk, trad ii tolažbo v mični bolezni. Našega predobrega očeta priporočamo v molitev ia blag spomin. Kapele pri Brežicah, dne 19. aprila 1918. Hica, žena, in 6 otrok. v Mati, bratje in sestre. 562 -"¡»S: >üV' . ifj .. Za vse dokaze sožalja in tolažbe ob bridki izgibi našega nepozabnega sina ozir. brata, s raka tirane Nik ivc zasebnika in bivšega trg. z lesom izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo preč. g. dekanu Dovniku za večkratno tolažbo v mučni bolezni ter ginljive poslovilne besede pri njegovem pokopu, č. g. kaplanu Vogrincu za tolažilne obiske in asistenco pri pogrebu, slavni gornjegrajski požarni brambi, veleč, gg. pevcem ter mnogoštevilnim sorodnikom, prijateljem in znancem ki so mu izkazali zadnjo čast. Križ, dne 16. aprila 1918. 519 Žalujoči ostali "W ZAHVALA. Povodom nepričakovano nagle smrti našega dobrega očeta, ozir. tasta in starega očeta gospoda Ma prod j je motorfl jakoba Medveda, s plinovim .pogonom 16-20 konjskih sil rabljem pa v dobrem stanu kakor tudi žaga 18 ("Vollgater). Pojasnila da Ivan H a j n y, Maribor ob Dravi, Kokešinekova ulica Štev. 32 440 srbečico, garje odstrani" takoj dr. Emil Fleschevo ;J 1. originalno, postavno zavarovano „Skaboform rjavo mazilo". Poskusni piskrček. K 2 30, velika posoda K 4 —, posoda za celo družino K 11"—. Pri večjih naročilih za živali veljajo sledeče cene: 1 kg R 25—, 5 kg K 100 —, 10 kg K 180 —, 25 kg K 400—. Ekspedicija franko. Dobiva se edino le pri izdelovatelju: Dr. Emil Flesch, Kronska lekarna, Gy5r (Raab), Ogrski). t 467 bivšega posestnika na Lehnu, •• ga^Ufinmam.......-mm*.. ■ - •>-■ izražamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so nam v dnevih žalosti lajšali bridkosti in bolesti. : Osobito se dostojno zahvaljujemo čast. g. župniku And. Fišer-ju za ganljiv in umesten nagrobni govor; gg. Solleru starejšemu in Mrak-u za prijazno posredovanje pri prevažanju dragega pokojnika iz Maribora v Ribnico; nadalje se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za častno spremstvo, kakor vsem, ki so se udeležili v tako ogromnem Številu pogreba. Pišece — Lehen in bojno polje, dne 12. aprila 1918. Žalujoči ostali. 620 .,/..■ ' ■ ¡ «j ? * ■:• Izdajatelj In založnik': Katoliško tiskovno ft-nB^ Dlgovoral orednlfc* Jteanki Zetxn. Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru]