Mati nedolslma IEDOLSHIOSTI, ali MOLITVE in MUKI mlajfhim kriftjanam potrebni, de bi fvojo nedolshnoft ohranili. Jih j« vezhi del is Franzosfciga fpifal V’ LJUBLJANI, natifnil Joshef Blasnik, i838. ?ia prodaj per Janesu Klemensu, bnlivovcsii. V’ natil teh bukev ib miloftivi Firfht GO t SPOD GOJSPOD AM03II AliOJlS, I/jubljanfki jShlcof, dovolili 2 . danliftognoja 1837. ln-oZtx.--0inj- Ljubi mladi kriftjani! Veliko lepih molitevfkih in naukovfkih bnkviz je sdaj ob kratkim zhaju v’ nafhim krajnfkim jesiku na f villobo prijhlo, ki Jo polne Jveiih molitev in naukov. Fiender pa Je fhe neke buk- vize pogrefhajo. Dobro namrezh bi bilo, de bi bile molitve in nauki, sla- Jti sa odrafhene mlade krijtjane, v' enih bukvizah Jkupej sbrane, de bi sa majhine dnarje Ji jih mogli kupili. Kadar koli torej Jim tijie Franzoske bukvize bral, ki Jo po Franzosko na- pifane : „Instructions chreliennes pour les jeunes gens“ — to je: kerfhanjki poduki sa mlade ljudi, Jo Je mi v Je¬ le) le shelje v' Jerzu obudile, de bi VI kak umnifhi in h ogaboje z h ifh i uzhe- nik te bakvize prejtavil, in te nauke v ’ krajnfkim jesika nafhim mladim krijijanam, ki Jvele rej'nize tako radi bero , v ’ roke podal. Do sdaj pa jih fhe nifmo dozhakali. t Sam , de ji ravno Je Jlabiga savem , Jim jih to¬ rej sazhel prejtavljati , in Bog mi je per vjih mojih obilnih opravilih Jhe toliko zhafa dal , de Jim jih pr e- Jtavil, in s ’ drugimi rasnimi-molitva¬ mi po vafhih potrebah pomnoshil. tako de, ker vezli bukviz ne morete lahko kupili, v’ enih bukvizah mo¬ litve in nauke, Jvojo ned&bshnojt ob- varvali in svelizhanje ugotovili, ob kratkim fkupej najdete. — V eni z nedolshnojti jim jih imenval, ker fo nauki sa vfe zhednojli vam po¬ trebne v ’ njih sapopadeni, de veniz fvoje nedolshnojti obvarvate, in krono nebefhko sadobile. — Nate jih , berile jih, in profile Boga, de vafhe Jer za s ’ nebefhko gnado poroji , de vam bodo lepe kerfhanfke zhednojli v ’ va¬ fhih Jerzih dorajle v ’ vezimo svcli- VII zhanje. — V perporozhvanje tek buk- viz vam perjiavim fhe pajiirfki liji, s' kterim Jo nekdanji Besanfonjki veliki fhkof, shiton Peter, vjim du¬ hovnim fvoje velike fhkof je le bakvize krijtjanam perporozhvali sapovedali. „ Anton Peter od Gramonia , po boshji in fveti ga apojtoljfkiga fede- sha milojii veliki fhkof v ’ Besanfonu, knes fvetiga zefarftva i. t. d. faj- mofhiram, namejtnikam , fpovedni- kam , in v Jim, ki fo v' moji fhkofii v ’ duhovfkirn pajiirvanji, — posdrav- Ijenje in shegen!“ „Nihz7ie ne dvomi, de bi poduzhe- nje mladik ljudi Jie bila nar irnenil- nifhi dolshnojt fvetiga pajtirvanja. fveti Dah fam v' bresfktevilnih kra¬ jih fvetiga Pifma fkos ujta Modriga grosno ojjire nauke daja, mladino d’ poboshnojii podnzhili. Nar modrej- Jlii zerkveni Ozhaki, in veliko f vetih sborov fo veliko fkerbeli, de bi fe prav iskojila, in fo mnoge nauke in po- Jiave dajali, jo od kuge pohujfhanja obvarvali. fveli Ziprijan je to opra- VIII vilo sa nar imenilnifhi Jvojiga Jhko- fovfkiga pajiirvanja Jposnal, in malo p o pred, preden je krono marlerjiva sadobil, je ta fveti fhkof fvoji da- hovjhini kerjiianfko mladino u’ njih nar vezhi fkerb perporozhil. Zerkvene sgodovine pa nam tudi vezh drugih imenitnih sgledov pred ozhi pojtavijo mnogih Jhkofov , ki Jo vj'o Jvojo gorezhnojt slajii v ’ to obernili, ker- fhanfko mladino lepo iskojiii.‘ ( ,,VeJ navdan s' ravno tem duham in j’ ravno to gorezhnojtjo, preljubi bratje, sa lepo iskojenje in poduzhe- nje mladih krijtjanov, ki jih je bosh- ja previdnoji mojimu obzhuvanju in moji fkerbi isrozhila , fim tudi dol- shan vam nekako pomozh v ’ roke dati. S ’ velikim vefeljem Jim bil ob zhaju obifkvanja po fvoji JhkoJii na¬ polnjen , ko fim Je Jam v' mnogih farah te velike Jhkofije Jrezhniga ju¬ da vajhe vnetnojii preprizhal; ter fim najdil mladenzhe in deklize dobro poduzhene , ki po naukih kerjhanfke modrojti in poboshnojii shive, v ’ k te- IX rili Jie jih vi poduzhili. Vafha krona in vafha zhaji bodo kdej, kakor Jo sdej vafhe vefelje.“ — „Pa tudi fe ferzhni shalojii ni Jun mogel ubraniti, ko Jim po nekih dru¬ gih farah, po desheli in po mejiih, vidil neframnojti in nerodnoJii mla¬ dine', ponozhne J-hode in pajdashtva; rasujsdanojti; pohujfh/jive obifhva- nja drusiga J pola in ojhlarij • ne- zhimernojt, kofhatojt in gisdojt, ter sapravljivojt, w’ kteri mlade dek/ize iskoje; flabo in malo fkerb Jiarifhev , de bi fvoje otroke po kerfhanfko is- redili; sanizhvanje vere in boshjih rezhi, ker jih Boga fpofhtvaii ne u- zhe ; Jlabe s glede, ki jih fvoji dru- shini dajejo. S' vami, preljubi bratje, nad v Jim tem s dihu jem ; to de to ni vam ne meni sadojti, de sdihujemo, tudi pomagati moramo „Preprizhan Jim, de fe v Jim tem velikim rasvadam v' bran Jiavile; to de vafhe persadevanje nima vfelejpra- viga fadu; sakaj Jovrashnik pride, in ljuliko podfeje, in sadufhi v' teh 1 ** X mladih ferzih ferne boshje bejede , ki ga vi fejale. Vi perlivaie tem mladi¬ kam, to de vihar daha sapeljivojti jih omaja, vershe in pofufhi! u — ,. S' vami vred hozhem torej tega velikiga fovrashnika premagovali, ter vam perporozhim te bnkvize, polne svelizhanfkih naukov sa mlade ljudi. Vi bole in tudi oni farni bodo v' njih najdli svelizhanfke poduke po naukih fveliga Evangelija, J'vetih ozhakov. in J vete kalolfhke zerkve; poduke, ki fe dalezh lozhijo od rasbersdanojtifveia, ki je urshoh pogube toliko dafh. Z,he Je svelizhanfki nauki, ki Jo u’ teh bukvizah raslosheni, neklerim preler- di in preojjtri sde sa mlade ljudi, dajte jim vedili, de je pot, ki pelja v' shivljenje, osek; de zhe Ji file ne delamo, fe ne svelizhamo ; de je zhlo- vefhko ferze od mladojii V hudima nagnjeno, in de ga torej nikoli pre- sgodej, nikoli prefkerbno pohujfka¬ nja obvarvali ne moremo; de bodo, zhe fe bodo u’ ti JiaroJti po hudim posheljenji ferza ravnali, shalojine XI in grenke nafledke doshiveli; in de Je je sarej shuganja Jveliga Duha bati , ki pravi, de bodo njihove kojti po Jrnerti grehi mladojii pokrivali, in njihove hudobije bodo per njihovim prahu v' grobu pozhivale. — Nikoli torej Ji ne moremo s' preveliko Jerzh- nojtjo persadevali mlade ljudi uzhili nevarnoji in shalo finih najledkov nji¬ hovih smol; in per ravno ti priliki jih moramo pa tudi poduzhiti, de Jmo pervine Jvojiga shivljenja Bogu da¬ rili dolshni, in she u’ njih mehkih letih jim moramo veliki nauk Modriga v ’ Jerze vtijnili: Opomni Je Jvojiga Jtvarnika v' dnevih Jvoje rnladoJiiN — ,,Is teh le urshohov vaj opominjam , de perporozhujete branje teh bukviz v' drushinah, v' Jholah, in per dru¬ gih perloshnojiih; režite Jtarifhem , de naj te bukvize fvojim otrokom kupi¬ jo ; tudi povabim vikjhi, ter gojpo- darje in gojpodinje , de naj jih k' fvojimu boljjhanjn bero ,* ker Jo njim ravno tako nauki potrebni, kot mla¬ dim ljudem XII Toliko Jo ta poboshni JhkoJ she pred Jto leti te bukvize perporozhva- li. — Perporozhim vam jih tudi jeji s ’ ravno toliko Jerzhno Ijnbesnijo. Berite jih, shivite po teh lepih nau¬ kih, in molite tudi sa-me. j. Ji, g#irTRnnraA MOLITEV. K« fe njutrej sbudifh, in je she zhaf vftati, ne pomudi fe v’ poftelji, teinuzh povsdigni prezej fvojign dulia h’ Bogu , in rezi: Z ha It bodi Bogu Ozhetu, Sinu in f. Duhu; kakor je bila od sazhetka, sda j, vfelej in na vfe vezhne zhafe. Amen! V’ imenu Boga f Ozheta, in f Sina, in t f. Duha. Amen. VJiani lede j in moli: Sdraviga in vefeliga fi me fpet sbudil, o moj nebefhki Ozbe; sahva- lim te sa to toliko dobroto, in te pro- lim, daj mi gnado, ta dan tako ne- dolshno shiveti, de bom tudi ob sad- njim dnevu sa vezhno shivljenje vftal. — li¬ po Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen. Obleži fe naglo, in med tem moli: Ti, o Gofpod nehefhki Ozhe, d nafhe perve ftarfhe s’ koshami oblekel; tudi nam je obleka potrebna, in jo tudi nam ofkerbifh. Daj mi torej gna- do, danf fe tako fnashno, lepo in po- nishno oblezhi, de tebe rasshalil, blish- niga pobujfhal, in fvatovfkiga oblazhi- la nedolshnofli ognufil ne bom. Po Je¬ sufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen. Orni Je , in mijli Jam per Jebi: Operi me, o Gofpod , od vfih mo¬ jih grehov, in daj mi danf tako ne- dolshno shiveti, de bom kdaj tebe s’ vfimi isvoljenimi v 1 nebelih oblizhje v’ oblizhje vekomej gledal. Amen. Poklekni iji moli: Bodi zbefhen in sahvaljen , o moj nebefhki Ozhe, sa vfe dari in dobro¬ te, ki fi mi jih po fvoji nefkonzhni milofti dodeloval, od perve ure moji- 15 ga shivljenja do Tedanjiga dneva. Ti n me uftvaril po Tvoji podobi, sato, de ti smiram bolj enak perhajam; ti ti me grefhnika po Tvojim Sinu Jesufu Kriku Tu od greha in vezhniga pogub¬ ljenja odreThil, sato, de Te greha va¬ rujem, in vezhno svelizhanje sadohim; ti Ti me s’ gnado Tvojiga T. Duha po- Tvetil, sato, de Tveto shivim , in Tveti tempelj Tvetiga Duha oflanem. Ti li mi shivljenje in sdravje dal. in ga do sdaj dobrotljivo ohranil; sdrava duTha, pamet in profta volja, udje in pozhut- ki mojiga teleTa To nesaTlushen dar tvoje breskonzhne ljubesni do mene; in vTa- ko uro mojiga shivljenja me s’ novi¬ mi dobrotami in gnadami napolniTh. Tudi nozojfhino nozh s’koliko Tkerbjo Ti me obvaroval vTe neTrezhe in vfiga slega na duThi in nateleTu! 0 koliko Ti jih pretezheno nozh v’ vezhnoft po- klizal! Koliko jih s’ kolesnimi in dru¬ gimi neTrezhami obiTkal! Tudi moje shivljenje, in vTe, kar imam, je bilo v’ tvojih rokah. Tudi mene bi bil lahko nozoj to nozh k’ Tvoji Todbi po- 16 klizal, in ah! v’ kterim ognji bi bil jeli grefhni zhloveb she sdaj goreti mo¬ gel ! — Pa bo lim v’ miru pozhival, fi ti, o dobrotljivi nebefhki Ozhe, nad manoj zhul, fvojimu Angelju fi sapovedal me varovati, in tako me je obvaroval vliga slega na dufhi in na telefu. Sa te tolike dobrote, Ozhe ne¬ befhki, kako bi te mogel vedno zha- ftili, in is vliga ferza ljubiti! In ven- der, ah kolikokrat fim jeft revni grefh- nik, tebe fvojigaBoga, tebe farno fveto ljubesen, tebe fvojiga Ozheta, s’ gre- ham rasshalil, in kakor sgubljeni fin tvoje dobrote in dari nehvalesbno v’ pregrehah sapravil! — Oh, kaj fim saflushil, kot to, de bi me danf tvoja fveta praviza s’boshjo ojftroftjo vdari- la; kaj drusiga kot to, de bi mi ti fvojo ljubesen sa vfelej odtegnil! Pa ah, ufmili fe me moj nebefhki ozhe, sanefi mi revnimu grefhniku, odpufti mi moje grehe savolj nefkonzhniga saflushenja Jesufa Kriftufa, fvojiga Sina, Gofpoda nafhiga. Amen. Dal fi mi danf fpet nov dan do- 17 shiveti, nebefhki Ozhe! sato, de bi danf tebe bolj fposnaval, tebe bolj zhaftil in ljubil, in fe zhes Tvoje grehe pokoril. Oh, morebiti je ta dan moj sadnji dan shivljenja, ali pa sadnji dan gnade in ufmiljenja! Ponovim ti torej, nebefhki Ozhe, vfe fvoje fvete oblju¬ be , ki lim jih do sdaj tolikokrat pre¬ lomil, danf fe hozhem, kakor sadnji dan fvojiga shivljenja viiga hudiga, pofebno pa fvojiga navadniga greha varovati, vfake prilike v’ greh fe ogi¬ bati, in sa fvoje grehe fe pokoriti. Vfe teshave, ki fi mi jih po fvoji milotli poflati fklenil, hozhem is ljubesni do tebe voljno prenafhati, dolshnolH fvo¬ jiga (lanu svetlo dopolniti, in vfe te¬ bi v’ zhaft flori ti; tebe hozhem zhes vfe zhalliti in moliti, in vfe fvoje blish- ne, prijatle in fovrashnike savoljo tebe kakor febe ljubiti, in rajfhi vfe ter- peti in tudi umreti, kot tebe, o moj ljubi nebefhki Ozhe, fhe s’ kakfhnim greham rasshaliti. Pa tudi danf bom reven in flab zhlovek, ki bres tebe nizh ne premo- rem; torej profim, o moj nebefhki Ozhe, podperaj me s’ fvojo fvelo gnado in pomozhjo, de v’ nobeni greh ne padem in ne pervolim, de hudobno nagnjenje sateram, pregrefhne navade sapuftim , fkufhnjave premagam, in tebi fvojimu Bogu v’ vfih rezheh do- padem. Daj mi gnado , de tudi danf tebe, in, ki fi ga poflal, Jesufa Kri- ftufa bolj in bolj /posnavam, le v’ veri, v’ upanji, v’ ljubesni, v’ zliiftolti in ponishnohi, v’ tresnofti in poterpesh- Ijivolli, v’ pridnolti in v’vfih kerlhan- f ki h zhednoftih vadim in vterjujem. Obvari, Ozhe nebefbki, danf ta dan, mene in vfe druge ljudi, lakote in revfbine, kuge in drusih bolesen in nefrezh ; poshegnaj in vodi nafhe fer- za, nafhe telefa in nafhe pozhutke, nafhe befede in djanja po fvoji fveti volji, in po fvojih fvetih sapovedih, tako, de po tvoji gnadi tukaj in v’ ve/dinoRi vfelej frezhni p6(lanemo. Po JesufuKrillufu, Gofjtodu nafhim. Amen. Poshegnaj pa danf tudi, nebefh- ki Ozhe, moje ftarfhe, moje brate in 19 fetlre, moje prednike , uzhenike , do¬ brotnike, in vfe duhovne in deshelfke Gofpofke; rasfvetli jim um tebe in tvojo fveto vero fposnati; daj jim terdno sa- upanje v’ tvojo fveto dobroto; ushgi njih ferza s’ fveto ljubesnijo do tebe in do blishniga, in obvari jih vfiga slega na dufhi in na telefu; po Jesufu Krillufu, Gofpodu nafhim. Amen. 0 Marija, Mati Jesufova, bodi danf tudi moja mati! Sveti Patnen, in \tfi Svetniki v’nebelih ! profite sa naf. de naf Bog varje in svelizha, ki shivi in kraljuje od veka do veka. Amen. Sveti Angelj varh, ki fi me do sdaj tako svetlo varval, bodi tudi danf moj varh, in proti sa-me, de me Bog ne sapufli, in de hudi duh me ne pre¬ moti in ne sapelje! — Bog daj vfim vernim dufham v’ vizah vezhni mir in pokoj, in vezhna luzh jim fveti! Noj v’ miru pozhiva- jo ! Amen ! — Ozhe nafh! Zhefhena fi Marija! Vera. Moli tudi, kar ti je morebiti sa pokoro naloslieno, ali kar fi fe flie moliti namenil. Po- 20 kropi fe s’ sliegnauo vodo : poshegnaj me Bog Ozhe t Sin f in S.fDuh. Amen ! — Hodi po fvojih opravilih in moli: V’ tvojim imenu, Gofpod Jesuf Kriftuf, fvoje dela sazhnem, v’ tvojim imenu naj jih tudi konzham. Daj mi gnado jih tako svelto in pridno oprav¬ ljali, de bodo tebi v’ zbali, in meni v’ vezhno svelizhanje. Amen. Po kakfhnim opravilu: V’ Tvojim imenu, o Jesuf! lim delo sazhel, v’ tvojim imenu ga kon- zham. Tebi, te profim, bodi na zhalt, in moji dufhi k’ svelizhanju. Amen! — Navadi fe kriftjan! zlies dan vezlikrat Boga fe fpomniti in k’ Bogu sdihvati; kratki sdilile.il kot ognjene ifkrize naflie ferza v’ ljubesen bosbjo vnemajo. Uezi torej vezlikrat: O moj Bog in moj Gofpod! O moj Jesuf! daj mi tebe is fer¬ za ljubiti! O daj mi, Jesuf, tako nedolshno shiveti, de tebi in viim pravizhnim ljudem dopadem ! 21 Jfesuf, tebi shivim ! Jesuf tebi u- merjem! Jesuf tvoj fim shiv in mer- tev! Amen! Ali v' kakjhini fkufhnjavi: Ozhe nebefhki! ne vpelji me v’ fkufhnjave! refhi me od hudiga! Kadar te u’ nevarnoji greha mika: Ah, le eno dufbo imam, sa-njo JI, Jesuf, terpel in umeri; — ah ne daj, Jesuf, de bi fe v’ toliko nevar- noft podal! — Kadar Je [rojih grehov Jpomnifh: 0 Bog! bodi meni grefhniku mi- lolliv! — Oh, kolikokrat tim tebe, o moj Bog, rasshalil! Ufmili fe me, o Bog, po fvoji nefkonzhni milofti! — Kadar druge greh delati vidijh , be¬ ški prozh in rezi: Bog sanefi jim, ker ne vejo, kaj delajo! Oh Bog, kam pride zhlovek, ki tebe sapufti! Oh daj jim fvoje gre¬ he fposnati, in fe fpokoriti, in obva- ri tudi mene tolikih pregreh! — 22 Kadar dobro vidifh ali Jlifhifh: Bodi zhefhen in sahvaljen , o moj Bog, de ii jim to gnado dodelil. — Daj, de te tudi jeft smiram bolj lju¬ bim in molim ! V vefelji ali frezhi: Tudi to je dar tvoje dobrote, o nebefhki Ozhe. Hvala ti bodi! O daj mi gnado, to frezho tako vshivati, de vezimo vefelje sadobim ! — V' nefrezki ali shalojti: Oh! saflushil iim savolj fvojih gre¬ hov leto fhibo! Ozhe nebefhki, tvoja volja naj fe sgodi! V’ [trpljenji: Ti, moj Jesuf, vefh, kaj terpim! naj je to v’zhafl; tvojimu prefvetimu terp- lenju! naj je to pokora sa moje grehe! Zhe te kdo skali ali obrekuje: Ti, o moj Bog, vidifh moje fer- ze, tebi fo snane moje inifli; — daj mi is ferza krotkimu in ponishnimu biti. — — 23 — Zhe ura bije : Minula je fpet ena ura; ne bo fe nikoli vezh povernila. Ah! more¬ biti bo ta ura moja sadnja. Ah! daj mi, o Bog, to uro tako shiveti, kakor bom shelel ob fmerlni uri, de bi bil shivel! Zhe merlizhn svoni: Spet fe je ena dufha is fveta lo- zhila. Tvoji milofti, nebefhki Ozhe, jo perporozhimo. Ne fodi je po fvoji ojftrofti, temuzh po fvojim ufmiljenji; refhi jo od vezhniga pogubljenja —, vsemi jo v’ vezhno vefelje. Bog daj ji vezhni mir in pokoj , in vezbna luzh ji fveli. Amen! Ozhe nafh! Zhefhena fi Marija! Kadar grefh is doma, pokropi fe s ’ shegnano vodo, in moli: Posliegnaj me Bog Ozhe i, Sin f, in f. Duh f! Bog bodi s’ manoj, in Angelj varh me na mojim potu fprem- Ijaj. Amen! 24 Kadar grefh memo snamenja: Zhaft bodi Bogu Ozhetu, Sinu, in f. Duhu! kakor je bila od sazhet- ka, sdaj, vfelej, in na vfe vezhne zhafe. Amen! Zhe zhloveka frezhafh: Hvaljen bodi Jesuf Kriftuf! sdaj in na vezhne zhafe. Amen! Zhe grefh memo pokopalifha: Bog, daj vlim, ki tukej pozhiva- jo , vezhni mir in pokoj, in vezhoa luzh naj jim fveti. Amen ! Ozhe nafh. Pred jedjo: Ozhe nebefhki! poshegnaj lete da- ri, ki fi nam jih perpravil, in daj nam jih s’ tako hvaleshnim ferzam vshivati, de vezhno vefelje sadobimo. Po Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Ozhe nafh. Zhefhena fi Marija. Po jedi: Sahvalimo fe ti, nebefhki Ozhe, sa te dari, s’ kterimi fi naf nafitel! 25 flori, de nam bodo v’ zhaTno in vezh- no shivljenje. Po Jesufu Kriftufu, Go- fpodu nafhim. Amen! Sjutrej , opoldfie in svezher , kadar svoni, moli Angel;fko zhejhenje: Angelj Gabriel i. t. d. O petkih , kadar k ’ Jpominu Jesujove Jmerii svoni, moli: Molimo te, o Kriftuf, in hvalimo te, ker li na Tvojim fvetim krishi fvet odrefhil. — O ufmiljeni Jesuf, savolj britkoft, ki li jih ti preftal, fofebno tiflo uro, ko Te je tvoja prefveta dufha od telefa lozhila, te prolim, ufmili Te tudi me¬ ne, in vsemi mojo revno dufho, ka¬ dar Te bo is tega Tveta lozhila, k’ Tebi v’ prefvete nebela. Kteri shivifh in kraljujefh s’ Bogam Ozhetam v’ edi- nofti f. Duha, Bog! od vekomej do vekomej. Amen! Ozhe nafh. Zhefhena li Marija. •Spomni Je zhes dan tudi vezhkrat vezhnih ref niz , klere Jo : Le Eno je potrebno, Tvojo duTho 2 26 namrezh svelizhati, ko tega ne fker- bim , le sa peklenfki ogenj fkerbim. — 1. Samo Ena dufba mi je dana. Ako to sgubim, druge vezh ne dobim. 2 . Samo enkrat mi je umreti. Kdaj pa ali kje, ali kako; je meni ne snano. Ako takrat frezhno ne u- m er jem, fi vekomej ne morem vezh pomagati. — 3. Ena lama minuta zbes moje vezh- no svelizhanje ali pogubljenje ras- l fodi. Ako fe to minuto greha ne varjem, o kako flrafhno bo ne- kdej sa-me. 4. SamoEniga fodnika bom imel. Ako bo ta vezhno pogubljenje zhes-me isrekel, kje bom pomozhi ifkal? d 5. Samo Ene nebela lo, kterih u- pati samorem. Ako bom od teli odlozhen , mi ne bo drugi kraj ^jj odpevi, kot pekel! 6. Samo Ena vezhnoft me zbaka; ako ta ni frezhna, hm vezhno nefre- zhen. n ' y. Samo Eno fodbo bom saflifhal. ki Ali fe mi bo reklo: Pridite k’ meni pi 27 ■- vi isvoljeni, — ali par Poberite fe od mene vi saversheni! — a 8. Samo Eniga Boga imam; ako nje- i. mu ne flushim, iim flushnik pe- (j klenfkiga hudizha. — e 9. Samo Eniga Svelizharja imam, 1- Jesufa Krikufa, Ako njegovih na- h ukov ne poflufham, in ne shi- vim po njegovih sapovedih, — 1- me bo bres ufmiljenja pogubil. — s- 10. Samo Eno mi je gotovo ; ali vezh- ie no vefelje, ali vezhno terplenje. e- Ako skelim v’ vezhno vefelje pri¬ ti, moram fveto shiveti, dokler to je fhe zhaf. ie Kaj pomaga zhloveku zeli fvet pcr- 1 p dobiti, zhe pa fvoj.o dufho pogubi! — u- ________ 3 h •«j TESEHEKisrs; ko i-e- Minil je fpet en dan ; prifhla je nozh naf s’ fvojim miram poshivit. O al. koliko darov fi mi, Ozhe nebefhki, >ni pretezheni dan dodelil! Kolikih dufh- 2 * 28 nih in telefnih nefrezh fi me obvar- val! Kako bi bil tudi jeft danef lahko, kakor veliko mojih blishnih, fe ranil, ali shodil, ali li kakofhni ud svil, ali slomil, ali bi bil lahko sbolel, pre- moshenje', sdravje, dobro ime, ali pa¬ met sgubil! Tudi mene, kot marfi- kleriga smed mojih blishnih, bi bil ti nebefhki Ozhe, lahko s’ naglo in nepi'evideno fmertjo v’ ftrafhno vezh- noft poklizal, in oh! kje bi bila slie sdaj moja dufha! — Safiushil lim tudi jeft savolj Tvo¬ jih obilnih grehov she tvojo jeso; sa¬ fiushil she tvojo fhibo; pa, ker je tvoja miloft obilnifhi od nafhih grehov, fi mi, nameft de bi me bil s’ Tvojo ojftro pravizo pofhtrafal, le po Tvoji nefkonzh- ni Jjubesni Tvojih dobrot obilno dar- val. Ti fi mi sdravje in shivljenje dal in ohranil; ti fi me nefrezh in nevar- noft obvarval; ti fi me s’ sdravo jedjo in pijazho nahranil, in fvojiga fvetiga .Angelja fi mi poflal, de me je vodil in fpremljal po rfih mojih potih in opravilih. Tudi danf fi me s’ Tvojo 29 fveto gnado h’ dobrim u rasfvetljeval in nagiboval, in me greha in vfiga hu- diga na dufhi in na telefu varval. O! s’ zhem tedej ti hozhem poverniti, o Gofpod! vfe, bar fi mi dal? s’ zhem fe tebi fvojimu Stvarniku in Odrefhe- niku sa vfe te dari in dobrote sahva¬ liti, s’ kterimi fi danf moje shivljenje obful ? O bodi torej zbefhen in sahva- Ijen, Gofpod nebefhki Ozbe, sa vfe dari in gnade, klere fi meni in vfim mojim blishnim danf in zeli zhaf shiv- Ijenja tako dobrotljivo dajal. Vfe fvoje dobre mifli, shelje in dela tega dne¬ va in zeliga fvojiga shivljenja, vfe dobre dela vfih vernih kriftjanov in isvoljenih boshjih, vfe zhefhenje, hvale in molitve vfih Angeljev, saflushenje Marije De¬ vize , in slafti saflushenje Jesufa Kri- ftufa , tvojiga Sina, in nafhiga sveli- zharja, ti darim , o Gofpod nebefhki Ozbe, v’ sahvalo sa vfe tako obilne gnade in dobrote! — Pa tudi danf to nozdi, o v’ koli¬ kih nevarnoflih na dufhi in na telefu bom fpet! Ozhe nebefhki! obvari me. 50 profim te is zeliga fvojiga ferza, tudi 1 leto nozh vliga slega in vfe nefrezhe. f Pofhlji mi fvojiga fvetiga Angelja var- r ha, de zhuva in me varje vlih vidnih i in nevidnih fovrashnikov j in daj, de 1 fe po fladkim in mirnim pozhitku pri- 1 hodno jutro h’ tvoji zhafti fpet vefelo 1 sbudim. Posbegnaj mene, poshegnaj moje ftarfhe in vfe ljudi na fvetu ; po- s trofhtaj shaloftne, poshivi bolnike, sa- ' neti grefhnikam, daj vlim, ki fe bo- ? do nozoj to nozh is tega fveta lozhili savoljo Jesufa Kriftufa vezhno shivlje- nje, in vfim dufhizam vernih v’ Vizah vezhni mir in pokoj. Po Jesufu Kri- ftufu, Gofpodu nafhim. Amen. — Pretezheni dan pa, o Gofpod ne- befhki Ozhe, je bil tudi dragi talent, kferiga li meni revnimu hlapzu pofo- dil, de bi li bil s’ njim veliko talen¬ tov dobrih del perdobil; danf bi bil imel, kakor v’ Itarofti, tako tudi v’ prijetnofti per tebi in per vlih dobrih ljudeh rafti. Danf bi li bil imel per- sadevati, tebe, in ki li ga poflal, Je¬ sufa Kriftufa bolj in bolj fposnati in lju- 51 biti, tvoje kraljeftvo fofebno ifkatl, tvojo fveto voljo dopolnovati, vfe fvoje dolsh- nofti is ljubesni do tebe svetlo in pridno fpolnovati, vfe teshave voljno prenafha- ti, vfe fkufhnjave s’ tvojo pomozhjo pre¬ magovati, fe sa fvoje grehe ojllro poko¬ riti, in fvojiga blishniga kot febe ljubiti. In ah! ko bi bil tudi saref vfe to SVefto flori 1! .... Isprafhuj nekoliko fvojo veft zlies vfe fvoje dolshnofti do Boga, flarfhev, gofpodarjev , bratov, fefter, poflov, in drnsih blishnih; — slalii tudi zhes grehe, ki fe jih varvati ti je bilo per sadnji fpovedi fofebno na- rozkeno, ali ki fi jih bil do sdaj bolj vajen . . . Tedej moli: Oh moj Bog in mojGofpod! Kako malo dobriga fina floril! — Tebi bodi vfe v 1 dar, ker tvoj dar je vfe, kar fe dobriga flori. — — Ali, ah ! moj nebefhki Ozhe! koliko fina fpet hudiga floril! Ob, kolikokrat fim sju- trej ftorjene obljube fpet prelomil ! Oh, kolikokrat fim fpet tebe rasshalil! — Toliko dobrot in gnad fi mi po- flal, in vfe fim nehvaleshno sapravil! Ti fi me vabil, in jeft fim od tebe beshal; ti fi me klizal, in jeft te ni- 32 fim poflufhal; ti fi me varval in lju¬ bil , in jeft fim tvoje fvete sapovedi prelomoval! 0 kako nehvaleshen fim do tebe vezhna dobrotnoft, nebefhki Ozhe ! 0 kako flep in hudoben fim, de tolike dobrote in dari vedno sa- pravljam! Oh, dan je minil, in nik¬ dar ga ne bo vezh nasaj, morebiti je bil sadnji dan mojiga shivljenja, ali sadnji zhaf tvoje milo Iti in ljubesni; — in morebiti nezoj fhe bofh mojo du- fho v’ Tvojo Itrafhno fodbo poklizal, jeli pa fim take shivel, kakor de bi mi nikoli umreti in v’ fodbo Itopiti ne bilo! — Ozhe nebefhki! ne ras- ferdi fe fhe nad manoj, fvojo nehva- leshno Ilvarjo! Nikar ne hodi s’ ma¬ noj revnim grefhnikam v’ fodbo, ne saversi me, ki fi sa-me dal fvojiga Sina Jesufa Kriftufa ! Savolj njegoviga terpljenja, o Gofpod, mi sanefi, uf- mili fe me po obilnotli fvojiga ufmi- Ijenja, odpulti mi moje grehe! Shal mi je, de fim grefhil, shal is zeliga mojiga ferza, de fim tebe, farno vezh- no fvetoft in fveto ljubesen in dobro- to, fpettolikokrat rasshalil! Obljubim ti terdno, o moj Bog, tebe na dalej nikoli vezh ne rasshaliti, tebe nikdar vezh neposabiti, tvojih sapoved nikoli vezh ne prelomiti. In zhe fi me fkle- nil nozoj flie h’ febi poklizati, bodi meni grefhniku milolliv savolj Jesufa Kriftufa in njegove prefvete kervi! Zhe mi bofh pa po fvoji milofti fhe ju- trifhni dan doshiveti dal; o, tak ti obljubim, pred ko je mogozhe, fe h’ tebi nasaj poverniti, s’ taboj fe /pra¬ viti, fe sa fvoje pregrehe ojftro poko¬ riti , fe greha in vfe priloshnofti v’ greh rarvati, vfe flabe drufhine fe svefto ogibati, Ilorjeno fhkodo , hude nava¬ de , in llralli v’ febi saterati in vfe dano pohujfhanje popraviti. Le tudi ti me s’ fvojo fveto gnado podperaj, in daj, de priliodni dan s’ tvojo po- mozhjo vfe to ftorim; kar bom na sadnjo uro shelel, de bi bil ftoril. Sa- to te profim, nebefhki Ozhe, po Je- sufu Kriftufu , Gofpodu nafhim. Amen. Ufmili fe me vligamogozhni Bog, Ozhe i, Sin f in f. Duh f; odpufti o **■ 54 mi moje grehe, in perpeljaj me v’ vezhno shivljenje. Miloft, odveso in odpufhanje mojih grehov mi dodeli vfigamogozhni ufmiljeni Bog. Amen. Prolim te, o Gofpod, obifhi to nafhe prebivalifhe, in odsheni dalezh od naf vfo hudobo nafhiga fovrashni- la- Sahvalimo fe ti Jesuf Kriftuf, de fi h- nam fvojo f. befedo osnanit prifhel; sa¬ ka hvalimo fe ti pa tudi fofebno sato, de fi s h ludi naf bres nafhiga saflushenja k’Tvoji ia- fveti veri in k’ fvoji fveli zerkvi poklizal. 44 Dodeli nam pa tudi, te profitno, de bomo tvojo fveto befedo vfelej s’ tako zhiftim in sheljnim ferzam poflufhali in ohranvali, de bo v’ naf obiln fad zhiftofti in fvetofti obrodila. Amen. Evangeli f. Matevsha i8, 6. Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: Piefnizhno vam povem, ako fe ne fpre- obernete, in ne poftanete kakor otro- zi, ne pojdete v’ nebefhko kraljeftvo. Kdor koli fe tedej ponisha kakor otrok, on je vezhi v’ nebefhkim kraljeltvu. In kdor fprejme kteriga taziga otroka v’ mojim imenu, mene fprejme. Kdor pa pohujfha kteriga teh malih , ki v’ me verjejo, bi mu bilo boljfhi, de bi fe mu obefil mlinfki kamen na vrat, in de bi fe potopil v’ globozhino morja. Gorje fvetu savolj pohujfhanja! — Hvala ti bodi, Kriftuf! Vera. Zhe fe vera moli, moli apoftoljfko vero: Verjem v’ Boga ozheta, vfigamo- gozhniga ftvarnika i. t. d. — n ii i« v S •J V 11 tl z Ii h d n vi vi d n n: te le Pi re — 45 — Darvarije. Vsemi vligamogozhni vezhni Bog, nebefhki Ozhe, lete zhifte dari kruha in vina, ki ti jih s’ Mafhnikam daru¬ jemo, in ki jih bofh kmalo fpremenil v’ prefveto telo in prefveto kri fvojiga Sina Jesufa Kriftufa. Darujemo ti jih v’ fveti fpominj njegoviga terpljenja in njegove fmerti. Darujemo pa ti jih tudi, tebe, o Gofpod Bog, moliti in zhaftiti, le tebi sa prejete dari sahva- lili, sa odpufhenje nafhih obilnih gre¬ hov, sa vfe verne shive in mertve. O daj de bo ta daritev tebi vfhezh, ter njim in nam vlim k’ svelizhanju in vezhnimu shivljenju. Amen. — Darujemo pa ti tudi, trojni Bog, vfe fvoje dobre dela, fvoje ferza, fvoje dufhe in telefa. Ne saversi naf, deli- ravno fmo savolj fvojih grehov nevred¬ ni fe tebi darvati. Nar prijetnifhi dar tebi je poterti duh, sgrevaniga in po- tertiga ferza, Bog, ti ne savershefh. Preshgi torej tudi nafhe ferze s’ go- rezho ljubesnijo do tebe, de fvoje pre- 46 grehe is ferza obshalujemo, in ti tako A /pokorjeni prijeten dar poftanemo. Pri- v< di vfigamogozhni Bog, pofveli lete da- sa ri, ki fmo jih tvojimu fvetimu imenu ti perpravili. Amen. — Si Sveta Marija, fveti Janes Kerftnik, ni rii fveti Apofleljni in Svetniki hoshji, H profite sa naf, de ta dar, ki fmo ga k’ povifhevanju fvojiga Boga darili, njetnu dopade, de bo k T vafhimu ve- zhimu pozhefhenju in nam in vfi ka- m tolfhki zerkvi k’ itanovitnimu pridu, fr Po Jesufu Kritlufu, Gofpodu nafhim. sa Amen. bc Praefation ali t Sanlttus. j-p O Gofpod nebefhki Ozhe , vfiga- di mogozhni vezhni Bog, kako velike fo m tvoje dobrote, ki fi nam jih dodelil, jel kako obilna je tvoja ljubesen do naf! jir O kdo jih samore isrezhr, kdo jih u- meti samore! Prav je, in fpodobi fe N ' 1 torej, de fe ti vfelej in smirej sahvali- mo. Vsemi torej te dari, vsemi sa- flushenje fvojiga Sina Jesufa Kriftufa, vsemi fvetd zhefhenje vfih Angeljev in 47 to Arhangeljev, vfih fvetih Duhov in is- •i- voljenih v’ nebelih v’ vezhno sahvalo a- sa tvoje dobrote. In s’ njimi fblenjeni ni tudi mi tebi fveto hvalo dajemo: Svet, Svet, Svet li ti Gofpod v/igamogozh- k, ni, nebo in semlja fo polne tvoje hvale, ji Hvala tebi po vifhavah I —- f? a Tihe molitve. h» ^e- Poglej, te ponishno prolimo, uf- i te v’ reTnizi savshil, bodi, l)odi, ki li kruh shivljenja, tudi shi- vesh in hrana moje dufhe, napoji jo S Tvojo fveto refhnjo kervjp ; pogali v’ meni ogenj posheljenja in shejo po pofvetnih rezheh ; bodi mi luzh v’ moji dufhni temoli, hodi mi varh v’ veli¬ kih nevarnoftih, pomozh v’ Tkufhnja- rah, podpora v’ flahohi. Bodi vfelej moj trofht in moje vefelje, in kdej — moja popotniza v’ vezhno shivljenje. Vodi me tako frezhno po oskim potu fedajniga revniga shivljenja, de bom tebe, Tvoje vezhno shivljenje, tudi kdej v’ nebelih s’ vlimi Angelji in Tvetniki vekomej vshival. Amen. — Po f. Obhajila. Sahvalimo Te ti, o GoTpod Bog. de li nam dovolil dani tvoje preTvete TkrivnoTti obhajati. Daj nam pa tudi. de bomo Tpomin terpljenja in Tmerti tvojiga preljubiga Sina, Jesula Kriliu- Ta, ki Trno ga sdaj per T. MaThi ob¬ hajali, vedno in tako svello ohranili. 55 de naf nobena Hvar ne bo mogla pre¬ motiti tvojo JVeto gnado s’ kakim gre¬ ha m sgubiti, ki fi jo sdaj v’ naf po- terdil in ponovil. Po Jesufu Krikufu, Gofpodn nafhim. Amen. Poshegnaj naf vfigamogozhni vezh- ni Bog, — Ozlie f, Sin f, in f f. Dub. Amen. H’ konzu f. Mafhe. Sahvalim fe ti, nebefhki Ozhe, sa gnado, ki fi mi jo dodelil, de fim perkopil h’ daritvi te fvete Mafhe, v’ kteri fmo obhajali fveli fpomin brit- kiga terpljenja in grenke fmerti Go- fpoda nafhiga Jesufa Krikufa. Odpofti mi pa tudi, milokivi Ozlie, kar fim le per leteli prefvetih fkrivnokih, per kterih bi imele nafhe ferza od ljubes- ni in hvaleshnoki goreti,. s’kakfhnimi rastrefenimi miflimi ali s’ mlazlmokjo fvojiga flabiga ferza rasslialil. In daj mi gnado, de bom v’ prihodno vfelej s’ toliko gorezhnokjo per f. Mafhi, kakor ti sapovefh , in fe sa tolike fkriv- nohi fpodobi. Spremljaj naf sdaj, ki 56 is te tvoje fvete veshe gremo, s’ fvojo fveto gnado po vlih nafhih potih in opravilih, de bomo fvoje dosdajno shivljenje tako k’ tvoji zhafti dokon- zhali, de te bomo kdej v’ tvojih /Ve¬ tih nebelih s’ vfimi Angelji in Svetniki vekomej zhaftili in molili. Po Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen. Per shegnani vodi: Poshegnaj me vligamogozhni vezh- ni Bog, Ozhe f, §in f, in f. Duh f. Amen. In dufhe vernih naj v’ miru pozhivajo. Amen. — MOLITEV pred pridigo ali pred naukam. Ti, o Gofpod, imafh befedo shiv- Ijenja; tvoja befeda je luzh, ki ras- fvetluje temo te, in ferza greje. Ras- fvetli sdaj um fvojiga Mafhnika, ki fi ga isvolil nam tvoj f. Evangeli osna- novati; poloshi fvojo befedo v’ njego¬ ve ufta, ushgi mu ferze s’ fveto gorezh- noftjo, de nam bo tvoje fvete refnize 57 gorezhe in umno osnanval. Ozhitli pa tudi nafhe ferza od vlih grehov, poshegnaj jih s’fvojo fveto gnado, ob- vari naf vfiga rastrefenja, in daj, de bomo tvojo fveto befedo tabo sheljno in svetlo poflufhali in ohranili, hakor bi fam ti h’ nafhim ferzain govoril, Jesuf Kriftuf, nafh Gofpod in uzhenik, kteri shivifh in kraljujefh s’ Bogam Ozhetam v’ edinolti f. Duha, Bog, od vekomej do vekomej. Amen. — MOLITEV po pridigi ali po nauku. Osnanil ti nam, o nebefhki Ozhe, po fvojim nametlniku fvojo fveto voljo, osnanil linam refnizo vezhniga shivlje- nja. Sahvalimo fe ti sa to toliko dobroto in gnado, ki ti nam jo memo toliko nejeverzov in krivoverzov dodelil. Pa dodelaj tudi v’ naf delo, ki ti ga v’ naf perzhel, in daj nam gnado, de bomo po saflifhanih refnizah tudi fvoje shivljenje ravnali, de bomo kolikor modrejfhi tudi toliko fvetejfhi. Naj, 3 ** te profitno, nam luzh tvoje fvele be- fede po poti nafhiga shivljenja fveti, de naf tjekej perpelja, kjer bomo te¬ be , in ki fi ga poflal Jesufa Kriftufa . vezfino gledali, ljubili in vshivali. Po ravno tem Jesufu Kriftufu , kteri s’ ta- boj in f. Duham eni Bog shivi in kra¬ ljuje od vekomej do vekomej. Amen. Per shegnu s’ fvetim Piefhnjim Telefam. Ali poji Zhaftimo' Te Shivi kruh Angeljfki; O pravi zhlovek fkup fn Eni Bog nebefhki. fe povzame. Sveto, Sveto , Sveto, Sveto, zhes vfe Sveto, Jesufa Refhnje Telo ) V’ fvetim Sakramentu.j te po, * amt ' - Nikdar naf ne sapulli, O Jesuf vfe fladkolli 3 59 Sofebno pa sadnji zhaf Bodi Jesuf ti per liaf. Ali pefem f. Tomasha: Ponishno molim Tebe shivi Bog, Ki fi prizhjozh perkrit pod to podobo! Podvershe tebi ferze moje fe , Ker teh fkrivnoft fposnati ne samorem. S’ pozhutiki ne sapopadem te, Pa verjem terdno , kar uzhi me vera. §am Jesuf bosbji Sin me to uzhifh, Ki fi refniza vezhna nesmotljiva. Na krishi bil fi le kar Bog perkrit; Pod to podobo fkrivafh tud’zhloveka: Boga — zhloveka fkup pa verjem te, In profim, sa kar sgrevani rasbojnik. Ne vidim ran fzer tvojih , kotTomash; Vender Gofpoda in Boga te molim. V’ tebe terdno vervati mi daj, V’ te saupati in Te ljubiti. O fvet’ fpominik frnert’ Gofpodove! Kruh shivi, ki shivljenje vezhno dajafh! 0 shivi. hrani dufho mojo mi, In daj fladkofli Tvoje ji fposnati. O Jesuf, Ti ljubesni vezhne vir, 60 Od grehov vfih operi mojo dufho ; Sej kapljiza tvoje Kervi ref fvet — Od grehov vfih samore osdraviti. O Jesuf, ki fi tukej fkrit prizhjozh, Dodeli, kar te toljko sheljno profim: De kdaj fe tam bom vezhno vefelil, Kjer fe oblizhje v’oblizhje gledat dajafh! 61 Popoldanfka boshja flushba. Pred naiikam moli, lcakor sgorej pred pridigo. Po nauku je shegen ; poj ali moli, kot sgo¬ rej per shegnu. HL31T A.UfMelllE vfih fvetnikov. Gofpod , ufmlli fe naf ! Krifte, ufmili fe naf! Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, flifhi naf! Krifte, uflifhi naf! Ozhe nebefhki, vfigamogozhni Bog, Sin, vfiga fveta refhnji Bog, Sveti Duh , refnizhni Bog , Sveta Trojiza, en farni Bog, sa naf Boga profi! — G2 S. Deviz Deviza, .J 7 S. Mihael, r r> r , $. Gabriel, s. n,f toga profi! S. Rafael, Vil fveti Angel ji in Arhangelji, sa naf Boga prolile! Vfe Jvete verfte svelizhanih duhov, sa naf Boga profite! S. Janes kerftnik, | n . S. Joshef, j sa naf Boga profi! VTi fveli Patrijarhi in preroki , sa naf Boga prolite ! . Peter, . Pavl, . Andrej, . Jakob, . Janes, . Tomash, . Jakob, . Filip, . Jernej, . Matevsh, . Simon, . Tadej, . Matija, . Barnaba , sa naf Boga profi J G5 f' ’ I sa na f Boga profil! S. Marka, ) ° 1 Vfi fveti Apofteljni in Evangelifli, sa naf Boga profite! Vfi fveti uzhenzi Gofpodovijsa naf Boga S. A S. A S. A S. 3 S. s. otrozi, j Boga ofite! pr proii! Vfi fveti nedolshni S. Shlefan, ) Lavrenz, l sa naf Vinzenz, J Fabijan in Bofhtjan Janes in Pavel, Kosma in Damian, Gervasi in Protasi, Vfi fveti marternilii, sa naf Boga profite! S. Silvefter, sa naf Boga pr. olita! S. ?• S. s. s. a s. Gregor, Ambrosh, Avgufhlin,) Hieronim , Martin, Miklavsh, sa naf Boga profi! Vfi fveti fhkofje in fposnovavzi, sa naf Boga profite! Vfi fveti uzheniki, sa naf Boga profite! | Benedikt, j * a naf B °S a P rofl! 64 sa naf Boga profi! S. Bernard, j S. Dominik, J sa naf Boga profi! S. Franzifhk,) Vfi fveti mofhniki in leviti, sa naf Boga profite! Vfi fveti menihi in pufhavniki, sa naf Boga profite! S. Marija Magdalena, S. Agata, S. Luzija, $. Nesha, S. Zezilija, §. Katarina, §. Anaftasija, Vfe fvete devize in vdove, sa naf Bo¬ ga profite! Vfi fvetniki in fvetnize boshje, sa naf Boga profite! Bodi nam miloftliv; sanefi nam, o Gofpod! Bodi nam miloftliv; Gofpod! Od vliga hudiga, j OdltiC’ Od fhibe potrefa,! uflifhi naf, o 65 •Od nagle in neprevidene fmerti, Od fkufhnjav hudizhevih, Od jese, fovrashtva, in vfe hude volje. Od duha nezhiftofti, Od trefka in hudiga vremena, Od vezhne fmerti, Skos fkrivnoft fvojiga fvetiga vzhlo- vezhenja, Skos fvoj prihod, §kos fvoje rojftvo, §kos fvoj kerft in fveti poli, Skos fvoj krish in terpljenje, Skos fvojo fmert in fvoj pokop, §kos fvoje fveto vftajenje, Skos fvoj zhudni vnebohod, Skos prihod trofhtarja fvetiga Duha, V’ dan fodbe, Mi grefhniki, De nam sanefefh , De nam odpuftifh, De naf k’ pravi pokori perpeljefh, De fvojo fveto zerkev vishafh in ohranifh, De paltirja ajjoftoljfkiga in vfe zerk- vene flanove v’ fvoji fveti veri ohranifh, refhi naf, o Gofpod! te profimo, uflifhi naf! 2 Materi Marii u’ narozhje poloshe. Molimo Te, o Kriftuf! in hvalimo Te; Ker li na §vojim fvetim krishi fvet odrefhil. O refnizhno, preshaloflna mati Ma¬ rija ! fe je fpolnilo prerokvanje Itariga Simeona! O refnizhno je ojfter mezh shalofti in britkolii Tvojo fveto dufho prebodel, ko ii fvojiga preljubiga Sina Jesufa mertviga v’ fvoje narozhje vse- la, in vidila vfe njegove kervave rane. O Icakfhino shaloll, kakfhine bolezhi- ne li Ti takrat v’ fvojim ferzu obzhu* tila! Ali ah, kaj je bil tiki mezh, ki je Jesufu ferze prederl ? S’ ftraham, pa tudi s’ shaloftjo rezhem: greh, le greh je njega umoril, le greh je, o Marija, Tvoje materno ferze prebo¬ del; moj greh, ki ga na vekomej ne morem sadolli objokovati. Torej Tvojim folsam, o Marija, tudi fvoje folse perdrushim , in Te pro- 117 fim, o kraljiza vfih marternikov, fprofi mi gnado, Tvojo veliko shaloft prav sapopafti, in tvoje britkolli prav ob- zhutiti; de bom Tvoje rane vedno v’ fvojim ferzu nolil, in s’ Taboj shalo- val in terpel. Sprofi mi, o nebefhka gofpa, de bom nozh in dan objoko¬ val fvoje pregrehe, ki fo Tebe s’ to¬ liko shaloltjo napolnile; fprofi mi tako ljubesin in tako saupanje do Tebe, de bom vredin nekdaj v’ narozhji Tvoje Ijubesni umreti, in fe potem s’Taboj per Tvojim preljubim Sinu Jesufu Kri- ftufu vekomej vefeliti. Amen. Ozhe nafh. Zhefhena fi Marija. Ufmilifenaf, oGofpod! ufmilifenaf! 118 XIV. .si-itazion. Jesuf a iy grob poloshe. Molimo Te, oKriftufl in hvalimo Te; Ker ii na Svojim fve tim krishi fvct odrefhil. Kako britko fo mogli, o Jesuf, Tvoji preljubi prijatli, Marija Magda¬ lena, Janes in druge brumne dufhe shalovati, ki ii jim bil Ti, ki fo Te toliko ljubili, sdaj odvset in v’ grob poloshen. Kdo pa samore popifati gren¬ ko shaloft, ktero je Marija , Tvoja pre¬ ljuba mati obzhutila, ko fo Te is nje- niga narozhja vseli in v’ grob polo- shili! In jeft, o Jesuf, kolikokrat Te s’ greham sgubim! Kolikokrat hude Uradi, napuh in nezhiftoft, jesa in nevofhljivoffc, nesmernoft in lenoba , in druge bresfhtevilne pregrehe Tebe is mojiga ferza vsamejo, in vonder ne shalujem; in fhe sdaj ne obzhutim prav v’ shivo sgube Tvoje fvete gnade! She sdaj, o Jesuf, ko fini per fvetiin kri- shevim potu Tvoje britko terpljenje pre- 119 mifhljeval, tako malo shalofii nad Tvo¬ jimi grehi, tako malo gorezhe Ijubes- ni v’ Tvojim ferzu obzhutim, O de hi sdaj tudi jeTt temu Tvetu odmeri! o de hi tudi jeft Tvoje Terze k’ Tebi, o Je- suf, v’ kamnitni grob poloshiti mogel, de hi per Tebi pozhivalo! Torej proTim Te, uTmiljeni Jesuf, ki li savolj mene po Ietem kervavim krishevim potu hodil, pozhivaj vedno tudi v’mojim Terzu , bodi vedno s’ ma- noj fklenjen, de bom po Tvojim ker¬ vavim krishevim potu k’ novimu shiv- ljenju vltal, in Te s’ Taboj od tega fveta lozhil. — Po ravno tem krishe- vim potu Te tudi profim , o moj Je¬ suf, naj bo sad n ja moja hrana v’moji fmertni uri Tvoje fveto Piefhnje Telo; moje sadnje beTede: Jesuf, Marija, Joshef, in moj sadnji sdihlej fklenjen s’ tiftim sdihlejem , s’ kierim fi Ti na krishi fvojo prefvelo dufho fvojimu ne- befhkimu Ozhetu isrozhil. Daj mi, de bom s’ shivo vero, s’ terdnim sa- upanjem, s’gorezho ljuhesnijo, s’Ta- 120 boj iri savolj Tebe umeri, in tamkej s’ Taboj vekomej shivel. Amen. Ozhe nafh. Zbefhena li Marija. Ufmili fe naf, o Gofpod! ufmilife naf! t SKLEP. Viigamogozhni vezhni Bog, Go¬ fpod nebefhki Ozhe, savolj ljubesni, is ktere fi fvojiga boshjiga Sina, Jesu- fa Kriltufa, sa mene in sa vfe ljudi na semljo poflal , in sarolj ljubesni, s’ktero je Jesuf Kriltuf, P fvojim brit- kim terpljenjem in f’ fvojo grenko fmer- tjo naf vfe odrefhil, Tebi darim leta krishevi pot, kteriga fim po Tvojim ufmiljenji sdaj opravil. Vsemi o Bog! leto mojo molitev v’ povikfhanje Tvoje boshje zhafti, v’ sahvalo sa vfe meni in vfim ljudem dodeljene gnade in dobrote, v’ odpufhenje mojih in vlih ljudi grehov, v’ pomozh vernim du- fham v’ vizah, slalii pa v’ pomozh tiftim, sa ktere limfe namenil moliti. 121 O miloftlivi Ozhe nafhiga Svelizharja Jesufa Kriftufa, uflifhi glaf njegove profhnje sa naf, uflifhi glaf njegove kervi, in hodi dobrotliv in milollliv nam revnim grefhnikam. Amen. Hvaljen hodi nafh krishani Sveli- zhar Jesuf Kriftuf, in hvaljena bodi nje¬ gova preshalollna mati Marija. Amen. G 122 gAEMI Illf t S. POKORE. Cfrcfhnik in torej tvoj fovrashnik fini fpet poftal, o nebefhki Ozhe, fveti Bog! S’ toliko ljubesnijo fi s’ manoj, s’ fvojim otrokam, ravnal, od tifte ure, ob kteri fim v’ ta fvet ftopil, do te ure, ob kteri me tvoja nefkonzhna miloft fpet k’ novi pokori klizhe. She per f. kerilu, fi me od greha ozhiftil, me fvojiga otroka, tempelj f. Duha, in erbizha nebefhkiga kraljeftva po- fvetil, in mi vfo gnado in pomozh sa to shivljenje, in unllran fveta vezhno vefelje perpravil. Oh, kako bi ti bil imel sa toliko ljubesen, ki mi jo je tvoj Sin Jesuf Kriftuf s’ fvojim terp- . ljenjem saflushil, vezhno sahvalo da¬ jati , in tebe neprenehama is ferza in 125 zhes vfe ljubiti. Obljubil lim ti tudi, Ozhe nebefhki, takrat, tebe ljubiti is zeliga fvojiga ferza, is žele fvoje du- fhe in is žele fvoje mozhi, in fvojiga blishniga kot famiga febe. Odpovedal lim fe hudizhu in vlimu njegovimi! djanju, in vlimu njegovimu napuhu. — Pa ah nebefhki Ozhe , kje fo moje obljube! kje je moja nedolshnoft! Oh komej lim fe savedil, komej tebe in tvoje fvete sapovedi fposnaval, lim tudi tvoje dari nehvaleshno sapravljal, tvoje fvete sapovedi prelomil, in tebe, ki li sgol fveta ljubesen, sanikerno sha- lil. In vender, o kdo sapopade tvojo ljubesen! tudi takrat li me fhe varo¬ val, tudi takrat menili sapuftil, tudi takrat li me s’ fvojo f. gnado k’ febi klizal in vabil, moje ferze mi k’ po¬ kori omezhil, me sgrevaniga grefhni- ka fpet sa fvojiga otroka fprejel, mi grehe odpuftil, me refhil od peklen- fkiga ognja, mi novi mir in vefelo upanje do vezhniga shivljenja v’ moje ferze vlil. Obljubil lim ti takrat fpet, greha in grefhne perloshnofli fe var- 6 * 124 vati; vfe rajfhi preftati in preterpeti, kot tebe, farno fveto ljubesen, fbe fpet s’ enim farnim greham rasshaliti. Pa ah, moj Bog in moj Ozbe, kako dolgo fim te tebi ftorjene oblju¬ be fpolnoval! Ah kmalo fpet, v’ krat¬ kih dneh — fim tvoje sapovedi fpet prelomil, tebe fpet rasshalil, tvoje gna- de kot sgubljeni fin fpet sapravil; fpet fim grefhil, fpet tvojiga §ina Jesufa Ilriftufa na no-vizh krishal! In zhe ta¬ ko oftanem; zhe v’ tem grefhnim ftanu shlvim, ah pravizhni Ozhe, kaj me zhaka! kakfhina bo moja fmert! kako bom pred tvojo fodbo obftal ? ah v’ kakfhnim ognji fim saflushil vekomej terpeti! Ah ta zhaf, kar ti ufmiljeni Ozhe meni sanafhafh , kdo ve koliko drusih , ki te nikoli nifo toliko shalili kot jeft, fi v’ fvoji pravizhni jesi k’ febi poklizal in jih vekomej pogubil. In morebiti je tudi moja sadnja ura she bliso! morebiti me ref sdaj sad- njikrat k’ febi klizhefh, in mi sadnjo gnado ponujafh; in zhe fe sdaj popol- narna k’ tebi ne fpreobernem, bom 125 zhaf ufmiljenja samudil, dan obifkanja bo minil — in morebiti te bom kdej s’ folsami ifkal, pa ne najdil, in fe v’ fvojih pregrehah pogubil. UTmiljeni, dobrotni Ozhe, k’ tebi fe, kot sgubljeni fin, fpet vernem! Ti fi mi do sdaj s’ toliko ijubesnijo sana fhal; leta tvoja nebeflika ljubesen i.u tudi upanje daja, de fe me bofh fhe sdaj sa voljo Jesufa ufmilil! O fej ne shelifh fmerti grefhnika, temuzh de fe fpokori in shivi. Sej fl nam Jesufa fvojiga Sina poflal, ifkat, kar je bilo sgubljeno, osdravit, kar je bilo ranje¬ no ; in je po tvoji fveti- volji ravno savoljo tega Sakrament f. Pokore po llavil, de zhe fe s’ vernim ferzam k" tebi od vfih fvojih grehov fpreoberne- rno, odpufhanje, mir in gnado, in u- panje do vezbniga sbivljenja fpet sado- bimo. IT tebi torej, Ozhe nebefhki, fe fpet povernem, s’ potertim ferzam pod krish tvojiga Sina Jesufa perbe- sbim, pred taboj fposnam: Ozhe! gre- fhil fim soper tebe in soper nebefa, niiirn vreden vezli tvoj lin imenovan 126 Liti, vferni me sa IVojiga nevredniga * hlapza. Jesuf! sgubljena ovzhizafim, od tebe fvojiga dobriga paftirja fim fe sgubil, dalezh od tebe v’ pufhavo pregreh safhel. O ifhi in klizhi me h’ febi, podaj mi roko fvoje gnade, < ker bres tebe k’ tebi ne morem ; vsdig- oi me, revniga grefhnika, is ternja pregreh in hudobij, vsemi me na fvoje rame, ker od greha fim vef oflabel; nefi me najdeno ovzhizo v’ hifho fvo¬ jiga Ozheta v’ fvoje vezhno svelizhanje. Sej ti preljubesnjivi Jesuf, h prifhel ifkat, kar je bilo sgubljeno ; fe j tudi sa me fi fvojo refhnjo kri prelil. Petra ^ fi fe ufmilil, ufmili fe tudi mene. Tudi Magdaleni fi saneiil, o saneii tudi me¬ ni; tudi rasbojniku na krishi, fi para- L dish obljubil, o ne saversi tudi mene, ki v’ tvojo miloft saupam. O fej je tvoje ufmiljenje obilnifhi od mojih gre¬ hov! — Ufmili fe me! Jesuf, Sin Davida, ufmili fe me! — Amen. O Marija, Mati milofH, perbesha- lifhe grefhnikov, in sa Bogam moje saupanje, profi sdaj same, revniga grefh- 127 nika, ki nifim vreden, de bi Bog moje profhnje uflifhal, — profi sa-me per fvojim ljubim Jesufu, de mi gnado fvojo da, de is pregreh, s’ kterimi fim fe od njega lozhil, fe v’ refnizi k’ nje¬ mu nasaj povernem, de s’ pravo poko¬ ro fpet vreden poftanem njegovih vefe- lih obljub vezhniga svelizhanja. Amen. O fveti moj Patron, vli Angelji in fvetniki bosbji, profite sa-me, de mi Bog da gnado refnizhne pokore in ftanovitniga fpreobernjenja. Amen. I. Isprafhevanje vefli. Molitev. Zhe fvojih grehov, in njih veli- kofti in fh te vila ne fposnam, Ozhe ne- befhki! mi je nemogozhe pravo pokoro Iloriti. Pa ah, kako fo grehi mojo veft smedlili, kako je laftna ljubesen mojo pamet oflepila! Ozhe nebefhki, ki vfe ferza fprevidifh , tebi fo snane vfe mo¬ je pregrefhne mifli, shelje, befede; snano ti je vfe moje djanje in neha- 128 nje. Odgerni mi mojo smedeno veft, odpri mi ozhi moje'dufhe, rasfvetli mi um, de fposnam vfe Tvoje grehe, kolikor in kakor Tim jih pred taboj ftoril. Daj mi fposnati vfe, kar koli Tim te shalil, ali s’ miflijo, ali s’ be- fedo , ali s’ djanjem, ali s’ samudo dobrih del; o daj mi jih fposnati po vfi njih velikolli in oftudnofti, kakor jih ti fam vefh in snafh. Odkleni mi moje Terze, de fprevidim vfe, kar bi me ob moji fmerti, ali per ojftri fodbi kdej teshilo. Pofhlji torej, Ozhe lju- zhi, fvojiga fvetiga Duha v’ me, de me rasfvetli, in mi na snanje da, ko¬ likokrat in kako Tim od fvoje sadnje prav ftorjene fpovedi tebe, ki Ti sgol fvetoft in praviza, rasshalil! — Po Je- sufu Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen. iSkerbno sdnj isprafiiuj fvojo veft, po ti verltl : Po sapovedih boshjih. i. Verovaj v ’ eniga famiga Bo¬ ga. — Ali vcrjem in vem, kar je ka- tolfhkimu Kriftjanu vervati in vediti potrebno ? Ali Ti persadevam fe v’ fve- 129 ^ tih refnizah boshje vere bolj in bolj pod- uzhiti in poterditi? — Ali poflufham torej rad fvete nauke v’ zerkvi ali v' fholi ? Ali jih premifhljujem in ponav¬ ljam vezhkrat doma ? Ali tim perprav- Ijen, ako bi bilo treba, tudi sa vero fvoje shivljenje dati? Ali nimam rado- voljnih zviblov nad kakfhno refnizo fve- te vere ? Ali nitim pogovorov soper fveto vero poflufhal, ali jihpodperal, ali v’ nje sapeljeval? Ali nitim prasnili ver imel, poftavim od zopernij ali dru- sih vrash? Ali tim §vetnike in Angelje ter njih podobe fpodobno zhaftil in fpofhtval? Ali nitim miflil, de ta ali una podoba §vetnikov bolj pomagali samore? — Ali tim saupal vfelej v’ Bo¬ ga, v’nadlogah, krishih in teshavah? Ali nitim v’ shalolli ali nefrezhi soper Boga godernjal ? Ali nitim miflil: Bog me je posabil, ali sapuftil, ali mi sbe pomagati ne more, ali nozhe ? Ali pa nitim prevezh predersno v’ Boga sau¬ pal fe v’ telefne ali dufhne nevarnofti podal bres dolshnofti? Ali nitim kdej miflil: 0 kaj zhe tp ftorim, pojdem (i ** 150 pa k’ fpovedi ? Ali pa, de ki kil sa- pravljal in miflil: E! kaj? Bog me ko she prefkerkel? — Ali lim ljukil Boga is zeliga fvojiga ferza, in zkes vfe? Sim fe rad na Boga fpomnil, rad od njega govoril, s’ njim fe rad po¬ menkoval, mu skelel dopafti? Ali Em flori 1 vfe, kar fim delal, is ljukesni do Boga ? Komu fim fe kolj kal sa- meriti, fvetu ali Bogu? AlEmifim sa- volj pofvetne kvale, ali laftne ljukesni Boga skalil ? Ali fim Boga molil sju- trej — svezker — pred jedjo in po jedi, ali kadar je k’ molitvi svonilo ? Ali fim povzdignil zkes dan vezkkrat fvoje ferze k’ Bogu ? — Ali fim kil Bogu vfelej kvalesken sa vfe sadokljene gnade in dari — sa odpufkanje grekov, sa fre- zko, sa sdravje fvoje in fvoje sklakte, sato, ki je mene, ali moje premoske- nje ali moje llarfke in prednike ne- frezk in fkkod okvarval ? i. t. d. Sa- kaj — kako in kolikokrat fim vfakiga tek grekov ftoril — v’ dnevu, v’ tednu, v’ mefzu? i. t. d. 2 . Boshjiga imena po nemarnim 131 ne imenuj. — Ali fim Boga in njego¬ vo f. vero pred fvetam fposnal? Ali fe nifim vere ali boshjih rezhi, poltavim: fe odkriti pred fveto podobo, ali ka¬ dar je svonilo, fe pokrishati, ali mo¬ liti, ali k’ fveti Mafhi, k’ nauku, k’ fvetim sakramentam perftopiti — fra- moval? Ali fim v’ dufhni ali telefni po¬ trebi, v’ fkufhnjavah, teshavah, nevar- noftih verno klizal v’Boga, Jesufa, Mari¬ jo i. t. d. ? Ali nifim morebiti teh fve- tih imenov po nemarno imenval ? Ali nifim boshjih rezhi, molitve, pokov, fvetih Sakramentov — ali Svetnikov, njih podob, ali pa bogabojezhih ali pofvezhenih ljudi, mafhnikov, meni¬ hov i. t. d. sanizhval ? Ali nifim fve¬ tih fheg in zeremonij fvete Mafhe, ali drusih fvetih opravil is fhale in sa fmeh oponafhal ? Ali nifim nepotreb¬ no, ali po krivizi, prifegal? Ali fe ni¬ fim perdufhal, perverval i. t. d. Ali nifim klel, vragval i. t. d. Ali nifim bres fpovednikove ali drusih predni¬ kov navefti kakfhinih obljub delal ? Ali fim Bogu ftorjene obljube dopol- 152 nil? i. t. d. In sakaj, kako, kolikokrat fim vlaki greh ftoril ? in kaj fe je is tega sgodilo ? — 3. Pofvezluij prašnik. — Ali hm nedelje pofvezhval? Ali nifim nepotreb¬ nih hlapzhevfkih del opravlal ? po kup- zhijah in enakih polih in opravilih ho¬ dil ? Ali nifim fvoje perfarne boshje flushbe sapuflil, in po ptujih zerkvah is pofvetnih namenov hodil? Ali fim nedelje pofvezhval s’ drugimi cjobrimi deli, de fim bolne obifkal, nevedne poduzhil, shaloftne tolashil, fvete buk¬ ve bral, ali fvete rezhi premifhljeval i. t. d. zhe fo mi moje druge dolsh- nofti dopuftile ? Ali nifim zhafa bosh¬ je flushbe v’ igrah, v’ ofhtarijah , ali po flabih drufhinah , ali nevarnih fpre- hodih sapravljal — ali pa lenobo pafil i. t. d. Sakaj, kako, kolikokrat fim to fioril ? kaj fe je is lega sgodilo ? — 4. { Spofhtuj ozhela in mater de boffi dolgo shivel, in de ti bo dobro na semlji. — Ali fim fvojim ftarfhem ali drugim fvojim prednikam, Gofpo- darjem, Gofpodinjam i. t. d. fpodobno 155 zhaft flcasal? Ali fim njih pogrefhike in flabofti sakrival? Ali pa morebiti ras- glafhal, jih obrekoval, sanizhval, fe ne- fpofhtljivo do njih sadershal, fe jim na- saj jesikal ali jih oponafhal in fhpotal, ali fe jih frarnval ? — Ali fim jih lju- - bil? fim jih bil vefel, jim shelel do- pafti, fi persadeval jim uftrezhi? Sim fe hal fe jim sameriti ? §im jih toln- shil v’ shalolli, in fe v’ frezhi s’ nji¬ mi vefelil ? Ali jim nifim bil nevofh- ljiv?ali fim bil do njih fovrashin, pre- vsetin, terd, of haben ? — Ali fim jim bil pokoren? fim vfelej ftoril svefto, kar lo veleli, zhe ni bilo soper boshjejali zerkvene sapovedi? Ali nifim bil zhmern, len, ali nifim godernjal, ali bil neje- voljin ali fhe 2^0 jesen , kadar fo mi kaj sapovedali ? Ali fim jim bil hvaleshen sa prejete dobrote? Ali jim nifim ozhital revfhine? ali rekel, de mi nizh ne dajo, nizh ne prefkerbe i. t. d. Ali fim jim fkasval hvaleshnoft ne le s’ befedo, temuzh tudi s’ djanjem ? Ali jim , zhe morem, v’ potrebah, v’ bolesnih po¬ magam? Ali jim nifim finerti shelel? 134 Ali fim molil vlaki dan, fofc-bno per f. Mafhi sa-nje? Ali jih nilim klel? Ali fim /polnil, kar fo mi na fmert- ni poftelji narozhili? i. t. d. ali koli¬ kokrat fim fe pregrefhil ? kako ? sakaj ? in kaj fe je potem sgodilo ? — Kako fim fe sadershal do bratov, fefter, drugih poflov, ki s’ manoj flu- shijo? Sim jim bil dober? fim jih bil vefel ? Jih nifim fovrashil, preganjal, klel? Ali jim nifim bil nevofhljiv, ali pa do njih terd in ofhaben? Sim jim dajal vfelej lepe befede, lepe nauke, lepe sglede? Jih nilim pohujfhal? ali s’ befedo ali s’ sadershanjem ? Ali fim »’ njih flaboftmi poterpel, jim sanafhal, jim rad odpuftil? Ali pa fim jih fva- ril s’ ljubesnijo, zhe fo grefhili, ali pa jim nifim potuhe dajal, ali njih grehe fkrival, ali sagovarjal ? i. t. d. sakaj, kolikokrat kako fe je sgodilo ? in kaj fe je is tega isfhlo? i. t. d. — 5. Ne ubijaj. — Ali nifim febi ali blishnimu na telefu, na sdravji in shivljenji kaj fhkodval, s’lilo per delu, per jedi, per pijazhi, per shalofti, ali 155 jesi? Ali nilim fvojiga ali fvojiga bfish- niga shivljenja bres potrebe v’ nevar¬ no A: poftavil, ali fe s’ njim fkufhal per vsdigvanji, per teku? ali nilim fhkod- ljivih jedi jedel? ali v’vrozhini naglo in prehladno pil? Ali li nilim bil kriv fvoje ali fvojiga blishniga bolesni? Ali fim febi ali drugimu, zhe lim mogel v’ bolesni pomagal? in fveta ifkal per pametnih v’ to poftavljenih ljudeh ? Ali li nilim kakfhniga uda fpazhil ali slomil ali nalafh, ali v’ pretepu , fu- vanji, boji ? Ali li nilim febi ali dru¬ gim fmerti shelel ? Ali nilim febe ali drusih na dufhi ubil s’pohujfhanjem. sapeljevanjein v’ smoto ali greh ? Ali lim dano pohujfhanje popravil i. t. d. kolikokrat, kako , sakaj lim tako gre- fhil ? kaj fe je na to sgodilo i. t. d.— 6. Ne prefhejtvaj, 'ali ne vga- njajnezhijtojii. ■— Ali lim bil do febe, in drusih vfelej framoshljiv in fpofht- ljiv ? Ali nilim neframnih mifel, po¬ gledov, pogovorov imel? Ali nilim la¬ zih befedi, pefem — poflufhal ? pel? Ali nilim drugim k’ neframnoftim po- 156 magal, de lim befede, narozhila, pifma prenafhal, ali fam pofhiljal ? Ali fe nifim neframno noiil , leno po vafi, po hifhah pohajal ? fe s’ neframnimi fvojiga ali drugiga fpola pajdafhil? ve- dizhno ali firbizhno fe osiral, ali pred pragam ali na voglih poftajal ? Ali ni¬ fim shelel drugirnu fpola dopafti, ali nifim njegove prijasnofti ifkal ? Ali ne- flushim v’ taki hifhi, per lazih ljudeh, kjer je moja nedolshnoft v’nevarnofli? Ali fe nifim kdej v’ djanji pregrefhil ali s’ fvojim ali drugim fpolam ; ali s’ sakonfkimi, ali nifim fhe zlo nedolsh- nih sapeljal, ali fe fam sapeljaii dal? i. t. d. — 7. Ne kradi. — Ali nifim fkri- vaj, ali bres vfiga dovoljenja kaj vsel, bodi li flarfhem, bratam in feftram , gofpodarjem, ali drugim ljudem ? — Ali nifim nikoli kaj goljfal v’ kupzhii per dnarjih, per vagi, meri, — per bla¬ gu, — per delu? ali nifim preobilniga dobizhka preobilnih obrefl: ali zhim- shev ifhal ? Ali nifim ukradenih rezhi hranil, kupil, prodajal, fkrival, ali tatov pod ftreho jemal! Ali fim najdene re- zhi fkerbno vernil ali jih fpovednikam na snanje dal? Ali fim pofojene rezhi vernil, jih fhkode varval, Jftorjeno fhko- do popravil? Ali nifim nepotrebnih dol¬ gov delal in sapravljal ? Ali nifim ni¬ komur fhkode fioril na polji, v’ tertji, per hifhi, na ver tu, v’ hofti, na trav¬ niku, per shvini, per orodji? Ali ni¬ fim komu fmerti shelel, de bi kaj po- erbal, ali v’ njegovo flushbo llopil i. t. d. kolikokrat? sakaj, — kako, kdaj fe je to sgodilo ? — kaj fe je is tega is-fhlo ? 8. Ne prizhuj po krivim soper fvojiga blishniga. — Ali fim pred Go- fpofko ali drugimi ljudmi vfelej po pravizi prizhal? Ali nifim pred njimi hudobije in greha sakrival ali sago- varjal ? ali fim vfelej in povfod refni- zo govoril ? Ali nifim legal is norzhi- je, ali is navade, is file ali savolj do- bizhka ? Ali fe ne hlinim, hinavfhu- jem, lepim pred fvojimi predniki slafti duhovnimi ? Ali fim pogrefhike blish- nih s’ kerfhanfko ljubesnijo sakrival ? Ali jih nifim oponafhal, rasglafhal, 158 obrekval ? Ali nifim tazih pogovorov rad poflufhal, ali h’ takim pogovoram napeljeval, ali perpomogel? nifim ko¬ mu dobriga imena vsel ? Ali iim lashi preklizal, in dobre laltnofti blishnih osnanoval ? Ali lim vlelej fkerbel sa fvoje dobro ime in pofhtenje, s’ lepim, pravizhnim, bogabojezhim sadersha- njem ; ne pak s’ hinavftvam in perlis- vanjem, s’ nezhimernoftjo, prevsetno- ftjo? Ali nifim saupanih fkrivnolt dru¬ gim raskladal, ali lazih rezhi molzhal, od kterih bi bilo prednikam treba po¬ vedati ? i. t. d. — 9. Ne sheli fvojiga blishniga shene. — To je she v’ 6. sapovedi is- losheno. 10. Ne sheli fvojiga blishniga blaga. — To je she v’ 7. sapovedi is- losheno. Po zerkvenih sapovedih. 1. Pofvezhuj sapovedane praš¬ nike. — 2. Bodi ob nedeljah in sapove- danih prašnikih Jpodobno v ■’ Bogu 139 sbran per J. Mafhi. — Ali fim fhe! vfelej, kadar iim mogel, hTveti mafhi? Ali fim bil ob sapovedanih prašnikih vfelej per zeli boshji flushbi, per f. mafhi, pridigi, per kerfhanfkim nauku? Ali fe nifim nefpodobno med potjo, ali pa per boshji flushbi sadershal? fe pofmehval, osiral, pomenkval ali pa rasmifhljeno in rastrefeno molil? Ali fim pridigo svetlo poflufhal, fi boslijo befedo k’ ferzu vsel, jo vezhkrat, sla- lli potrebnifhi refnize, zhes teden pre- mifhljeval, fe v’ fvojim shivljenji po nji ravnal? Ali nifim po boshji befedi le drugih fodil, in na fvoje pogrefhke posabil? Ali fim fe od naukov in bofh- jih refniz rad pogovarjal ? i. t. d. 3. Pojti fe fapovedane pojine dni, namrezh : fhtirdefet danfki poji, kvalerne in druge sapovedane pojine dni, o petkih in faboiah fe sdershi mefnih jedi. — Ali fim fe te dni po- ftil tako, de fim fe rasun teshkiga dela le enkrat do fitiga najedil? Ali fim te potie rad in v’ duhu pokore prenafhal ? Ali fim o petkih in fabotah, bres de 140 bi bil bolan, ali bres pofebniga dovo¬ ljenja duhovfke Gcfpofke merili? Ali nifim fhe drugih k’ temu sapeljal? Ali iim fe take pokne dni tudi drusiga pofvetniga velelja, pofebno greha sder- shal, fe bolj satajval, fvojim pozhuti- kam kaj holj pertergval, kaj bolj voljno terpel i. t. d. ? 4. J povej f e fvojih grehov po -' JlavljenirnuJpovedniku A’ manjfhinui enkrat v’ letu; in o velikanozhnim zhafu prejmi f. Refhnje Telo — Ali fini bil vlako leto o velikonozhnim zha¬ fu perfpovedi, in per f. Obhajilu? — Ali ii persadevam te sakramente tudi vezhkrat med letam prejeti? Ali jih ne opufham is neinarnofti? Ali lim fe k’ njim vfelej vredno perpravljal ? Ali iim fvojo vek vfelej fkerbno is- prafhval; 11 persadeval ferzhno fvoje grehe obshalvati? lim vfelej terdno fkle- nil, gotovo ne vezli grefhiti, zhe mi je tudi terpeti in umreti? Ali nifim per kaki fpovedi ali is sanikernoki per is- prafhevanji veki, ali is krahu in ne¬ umne framoshljivoki kakfhniga greha 141 ali kakfhnih vezhih okolifhin greha satajil? Ali fim nalosheno pokoro sve¬ tlo , vfelej opravil ? ali kolikokrat ne ? Ali fim fkerbel sa fvoje grehe fe po fvoji mozhi pokoriti? Ali nifim nalafh tazih fpovednikov ifkal, de bi jih lo- shej goljfal, ali fhe drugih h’ temu sapeljeval? Ali nilim fe rad od fpovedi, fpovednikov, ali per fpovedi sadoblje- nih naukov, ali od pokore pogovarjal? Ali nifim per fpovednizi _ fe kaj pre- grefhil s’ nefpodobnim sadershanjem? Ali nifim kdej k’ fvetimu Obhtijilu fhel, de fi-fo mi fpovednik prepovedali, ali kadar fim kaki greh satajil? Ali fim obudil pred fvetim Obhajilam shivo vero, terdno saupanje, gorezho ljube- sen, ferzhne shelje po Jesufu Kriftufu in satorej tudi ferzhno shaloft, de fim ga tolikokrat she shalil? Ali fim po fvetim Obhajilu fe Jesufu Kriftufu ša¬ li valil, de me je obifkal? in ga fta- novitno ljubiti fklenil? Ali fim fe ti- fti dan, ob kterim fim fvete Sakramente prejel, lepo, fpodobno vedil, fe po- fvetniga vefelja, drufhine in rastrefenja 142 varval? Ali fim fe vezhki-at neisrezhe- nih gnad in Jesufa Kriftufa fpomnil in Boga bolj molil, ve z h dobriga fto- ril? Ali jfim fe po sadobljenih naukih ravnal, grefhne perloshnofti in prijas- nolli sapuftil, ftorjeno fhkodo, dano pohujfhanje popravil? ali fim grefhno nagnjenje krotil, fe premagval, hude navade sapuftil in gnado boshjo ohra- ; niti fi s’ vfimi potrebnimi perpomozh- ki persadeval? i. t. d. 5. Ne obhajaj shenitve o pre¬ povedanih zhajih. — Ali nifim she- nitev, pojedin, goftenjav obhajal v’ adventu in velkim poftu? Ali nifim k, per tazih ali enakih prilikah sgrajal, krizhal, ponozhval, plefal, fe prete¬ pal? i. t. d. Kdaj — sakaj — kako fe je to godilo, in kaj fe je is tega is-fhlo i. t. d. Po poglavitnih grehih* i. Napuh. — Ali fe nifim zhes druge povsdigval? Ali nifim vfiga do- „ briga fam febi, ne pak Bogu perpif- val? Ali ne shelim fvetu dopafti? Ali 145 ne shelim hvale? Ali nifim bil shalo¬ ften, kader fo drugi hvaljeni bili? Ali ne govorim le srnicam od febe, od fvojih del, laftnoft, i. t. d. Ali fe ne baham rad? Ali nifim prevseten sa- volj fvoje poftave, obleke ali rodovine, ali ftanu? Ali fe ne kofhalim, ali zhes potrebo in fvoj Han ne nofim? i. t. d. 2 . Lakomnojt . — Ali ne shelim le smiram pre filno le vezh in vezh imeli? Ali ne veshem fvojiga ferza na pofvetno premoshenje? Ali savolj zhaf- niga dobizhka nifim nedelj in prašni¬ kov ofkrunil, ali boshje flusbbe ali t fvetih sakramentov in molitve samudil? Ali nifim fvojiga premoshenja ftifkal, de ne febi ne drugim v’ potrebah po¬ magati nifim hotel? i. t. d. 5. Nczhijtojt. — Beri per 6. sa~ povedi boshji. 4« iVe vofhIjivoJi . — Ali nifim bil shaloften, kader fe je blishnimu dobro godilo, ali vefel, kader mu je bilo hu¬ do? — Ali nifim bil shaloften, kader fim vidil blishniga bolj poboshniga, ali vefel, kadar je v’ kaki greh padil? i. t. d. 144 5. Poshrefhnojt . — Ali ni {im zhes mero, ali kar vem de mi fhkodi- je jedil in pil? morebiti fhe poftni ali drugi boshji dan? Ali nilim drugih v’ to sapeljal, ali jim prilike dal? Ali ni¬ lim v’ jedi sberizhen in kozhljiv? Ali niiim v’ nepotrebnih pojedinah in dru- fhinah zliafa in dnarjev po nepotreb¬ nim sapravljal, ali v’ pijanoki drugih neframnoft pozhel ? i. t. d. 6 . Jesa. — Ali nilim tegoten ? fe ogibam prilike k’ jesi ? ali satiram hu¬ dobo v’ ferzu ? Ali nilim s’ kom v’ fovrashtvu? Ali niiim v’jesi klel, rotil, hudo vofhil? Ali fim fe s’ fvojimi fov- rashniki fpravil, jim is ferza odpultil, sa-nje molil? — Ali nilim bil jesen nad shivino, vremenam, kolesnimi, nadlogami? i. t. d. 7 . Lenoba. — Ali lim opravljal vfelej tvefto dolshnolti kriftjana? Ali hodim rad, kader vtegnem, k’ boshji flushbi, in k’ fvetim Sakramentam? Ali nilim bil len per molitvi, sjutraj, svezher, per fvojih delih? i. t. d. Per vfakim fe tudi vprafhaj — kje, 145 kdaj — sakaj, kako, kolikokrat fe je to sgodilo, in kakfhini fo bili nafledki. Po ptujih grehih. 1. V' greh fvelvali. — Ali ni¬ bm komu fvetval, de bi doma ali pa drugim ljudem lagal, fvoje grehe ta¬ jil , fe nad blishnim snobi, ali ga na pravizah ali na premoshenji goljfal ? Ali nibm komu rekel: b neumen, zhe tega ne ftorifh — ali ne vsamefh. 2 . Grefhiii veljevati. — Ali ni¬ bm komu velel, ali ga blil greh de¬ lati? poftavim pofla, ali otroka; — ali mu nibm velel fhkode delati i. t. d.? 3. V greh pervolili. — Ali fe nibm dal lahko premotiti, ter sape- Ijali v’ greh , ali bm fe branil, — fim beshal, — ali vfaj krizhal? i. t. d. 4- V' greh napeljati. — Ali ni¬ bm bil morde fam kriv, de fo drugi greh delali, poftavim, de fo zhes boshje rezhi nezhaftljivo govorili, kvantali, klafali, kleli? Ali nibm koga k’ jesi , kletvi, tatvini, nezhiftofti, k’ nepokor- fhini, k’ igri, i. t. d. sapelja! ? 7 14(3 5. Drugih greh pohvaliti. — Ali nifim komu, de fe je je sil, klel, ko¬ mu fhkodval, kaj vsel, ali drugi greh ftoril, prav r dal? Ali ga nilim sato fhe pohvalil, de je moshki, de fe mu ob¬ lega i. t. d. ? 6 . K' grehu molzhali. — Ali lim opominjal biishniga, kadar je holel greh koriti? Ali fim, zhe sa moje be- fede ni maral, povedal, kaj fe godi, njim, ki jim je salo mar? Ali nifim, zhe fo me predniki ali karfhi sa kaki greh bratov, fefter, poflov i. t. d. vpra- fhali morebiti tajil, ali jih sakrival ? 7 . Greh pregledati. —Ali fe ni¬ fim dal podkupiti od drusih, de fim njih pregreham sanafhal, de jih nifim povedal ali isdal, de nifo bili pofhtrafani. 8 . Greha fe vdeleshiti. —Ali ni¬ fim per febi grefhnim ljudem potuhe dajal , ali s’ njimi, kar fo s’ greham dobili, jedel in pil, ali njim jeki in piti nofil, ali jim k’ grehu kakor ii bodi, perpomogel ? — 9 . Greh sagovarjati. — Ali ni¬ fim greha smanjfhval in rekel: fej to 147 ni, ali vfaj ne tako velik greh; lej ta greh na-fe vsamen — i. t. d. salo, de hi jih loshej h’grehu sapeljal ? Ali nilim drugih otrok, ali poflov sago- varjal kadar fo hudo Ilorili, morebiti fhe s’ lashmi ? i. t. d. Po dolshnofiih fvojiga fiami. Kakfhniga Itanu lim? Sim otrok? Ali lim dopolnil fvoje dolshnofti do fvojih llarfhov ? — Sim v’fluslibi? Ali lim bil Gofpodarju , Gofpodinji v’ ftra- hu? Sim bil sveft in priden? Sim Tvo¬ je delo s’ vefeljem in is ljubesni do Boga sazhel in konzhal ? Ali moje delo ni malopridno bilo ? Ali nilim opra¬ vila ali dela opravljal, ki je pohujfh- ljivo ali nevarno sa dufho in telo? — Ali lim s’ drugimi, s’ kterimi flushim ali shivim, v’ miru , v’ ljubesni shi- vel? Sim sanafhal njih flaboftim, jih poterpel, in zhe fo me shalili, jim odpufl.il ? i. t. d. — Vfe to flcerlmo premifhljuj, in Itnr fi pregre- fliil , dobro pomni, de bofh per (povedi fpot po ti verlii fe grebov fpovedati samogel. rr * J 148 Grevenga po isfprafhvanji vefti. Ah, moj Bog in moj Ozhe! kako fim fpct shivel, kako fim fpet ravnal! bres fhtevila veliko je mojih grehov! In koliko jih je, ki jih fhe ne vem , in ne fposnam; ki jih pa ti vefh, ker ti ii jih vidi!, ker pred taboj fim jih ftoril! Ah ne upam fi fkorej fvojih ozhi k’ tebi povsdigniti in tebe fvojiga Bo¬ ga in Ozheta klizati, ker fim fpet gre- fhil in filno veliko grefhil! — O ko¬ liko ljubesni fi ti nebefhki Ozhe , meni nehvaleshnimu zhloveku, od sazhetka mojiga shivljenja do lete ure fkasal! koliko gnad in dobrot fi ti meni do¬ delil! Uftvaril fi me le is ljubesni do mene, uftvaril me po fvoji boshji po¬ dobi , in perpravil mi vezhno vefelje v’ fvojih fve tih nebelih. Per tebi, per tvojim preljubim Jesufu, v’ drushbi Angelov bi imel fe vezhno vefeliti, tebe farno vezhno nefkonzhno ljubesen in dobroto vekomej vshivati, debi bil le tebe ljubil, de bi bil le po tvojih fvelih sapovedih shivel, de bi bil le fe greha 149 varral in dobro flori]. In kolibo dobrot fi mi fpet na fvetu perpravil! Nebo in sernljo in vfe, kar je, fi mi perpravil. VTe me tebe Boga in Ozheta fposnati in ljubiti uzhi. In verh tega li me The toliko ljubil, de fvojimu Sinu Je- sufu Kriftufu niti saneiil, ampak ga dal v’ britko fmert, sato, de fe ne po¬ gubim, lemuzh vekomej shivim.— V’ fvojo fveto katolfhko zerkev li me vsel, de lim bil kmalo potem, ko fim bil rojen, per f. kerftu od greha omit in ozhifhen, s’ gnado fveliga Duha na¬ polnjen, in fim tvoj otrok poftal. In kolikokrat fi metudipotler per fvetih Sakramentih s’ Tvojo fveto gnado po- terdval, poshivljal in krepzhal! O ne- befhkiOzhe! kako bi te bil imel lju¬ biti, te ljubiti s’ vfo ljubesnijo dobri- ga hvaleshniga otroka! — te ljubiti is zeliga Tvoji ga ferza, is žele Tvoje du- fhe, is žele Tvoje mozhi in pameti! — Pa oh, kako fim shivel! — Oh, kako fim bil fpet nehvaleshen; oh, kolikokrat fim to tvojo tako nebefhko ljubesen in dobrolnofl posabil! koli- 150 ko krat fim fpet tvoje fvete sapovedi prelomil, in tebe fvojiga Boga in Ozhe- ta rasshalil! Oh kam hozhern fvoje grefh- ne ozhi oberniti, h’ komu fhe sdih- vali, ker fim tebe, moj Bog, in moj Ozhe, rasshalil! Oh trefem fe savolj tvoje ojftre pravize , ker grefhil fim, filno veliko grefhil soper tebe in tvo¬ je sapovedi! Oh ne vezh tvojiga otro¬ ka, le tvojiga fovrashnika fe fmem fhe imenvati. In zhe v’ teh grehih umer¬ jeni , oh ! nikoli tvojiga oblizhja vidil, nikoli fe per tvojim Jesufu , nikoli fe per Marii vefelil ne bom! O gerdi greh ! o oltudni greh! — Oh sa kratko po- fvetno vefelje, savolj nekolikiga do- hizhka, ah ! le sato de fim fvetu in fvoji ljubesni do febe uftregel, — sato fim tvoje sapovedi prelomil, sato greh fioril, sato tebe rasshalil! — Oh mi¬ nilo je vshito vefelje, minil je sdaj dragi zhaf; in greh le mi oftane, ki me grise, ki me plafhi in Itrafhi, ki me prepeka in rasbada, in miru in pokoja nikjer vezh ne najdem! ker tebe, moj Bog in moj Ozhe, fim ras- 151 shalil in tvojo ljubesen in tvoje gna- de fim sapravil! — Oh koliko io nek¬ danji Alarterniki prekali rajfhi, kakor de hi hili tehe fvojiga Boga rasshali- li! Ah jek pa tudi nar manjfhiga terp- ijenja in nar manjfhi sopernoki nifim hotel prekati, Grefhil fim, ker fim lam hotel; grefhil fim in tehe fvojiga Boga rasshalil! — Grefhil fim, in tebe ufmiljeni Jesuf na novizh krishal, in tvojo fveto refhnjo kri, ki fim odre- flien s’ njo, fpet ofkrunil! — Grefhil fim, tehe, fvetiDuh, fim shalil, tvo¬ je fvete gnade fim sapravil, tehe fim is febe pahnil, in liudobniga duha, duha pregrehe, fim v’ fe vsel! Ah gre¬ fhil fim ! grefhil fim ! in fvojiga Boga fim rasshalil! — Oh kdo mi da to ne- frezho fposnati, komu jo zhem pove¬ dati, kako jo sadoki objokvati! ! ! — Pa Ozhe ufmiljenja — ufmili fe tudi mene ! Ti nikogar ne savershefh, ki fe s’ potertim in sgrevanim ferzam k’ tebi verne; o ne saversi tudi mene, ki v’ tehe fvojiga Boga saupam! 0 od- puki, odpuki mi moje grehe. Ti, o 152 moj Bog, vidifh moje ferze, ti pos- nafh moje shelje; — od ferza jih Hu¬ dim in fovrashim vfe fvoje grehe ; Hu¬ dim in fovrashim jih bolj, bot vfe hudo na fvetu; Hudim in fovrashim jih sato, ker fim s’njimi tebe rassha- lil. — K’ tebi fe sdaj fpet nasaj ver¬ nem , o ufmiljeni Ozhe, k’ tebi per- beshim v’ tolizih britkoflih fvojiga fer¬ za ! De fi ravno fim saflushil od lebe sa vfelej savershen hiti; vender fhe v’ tvojo nefkonzhno miloH saupam. De fi ravno fo moji grehi obilni in bres- fhtevilni; je vender tvoje ufmiljenje, o moj Bog, fhe obilnifhi. Sej fi do *daj s’ manoj revnim grefhnikam po- terpel, o hodi tudi sdaj fhe moj Bog, in moj Ozhe, ki fe k’ tebi verniti *nelim. Na to tvojo dohrotnoH, o lju- bcsnivi Ozhe, fvetiBog, fe sanafham, in saupam v’ nefhonzhno saflushenje Jesufa KriHufa tvojiga Sina. O fej je Jesuf tudi sa-me terpel, fej je tudi sa-me fvojo drago refhnjo kri prelil; fej fe fhe sdaj tudi sa moje, ka¬ kor sa zeliga fveta grehe tebi fvojimu 153 Ozhetu v’ fpravo vfaki dan daruje, Ufmili fe me torej, o Bog, po Tvoji nefkonzhni milobi, in po obilnofti fvo- jiga ufmiljenja isbrifhi moje grehe. Operi me zbe dalje bolj od moje kri- vize, in ozhifti me od moje pregrehe. Sposnam, de fim grefbil, in moj greh mi je vedno pred ozhmi. Osri Te prozh od mojih grehov, in sbrifhi vfe moje hudobije. Stvari v’ meni, o Bog zhifto ferze; in prenovi mi mojiga duha. Nikar me ne saversi fpred fvo- jiga oblizhja; in ne odvsemi mi fvo- jiga fvetiga Duha. Sej potertiga in po- bitiga ferza ne sanizhujefh; ne sapu- fti me v’ mojih britkoltih. Shal mi je, de fim fpet grefhil, is ferza mi je shal, de fim tebe fvojiga ljubiga Boga, nar vezhi nefkonzbno fvetoft in do¬ brotno!!, ki te is ferza ljubim, fpet tolikokrat rasshalih O de bi pazh ni¬ koli grefhil, nikoli tebe fvojiga Boga rasshalil ne bil! — O de bi vfaj mo¬ gel vfe fvoje grehe obshalovati, kakor je Jesuf vfe nafhe grehe na Oljfki Go¬ ri obshaloval, ali kakor fo jih obshalo- «7 ■* * vali in jih obshalujejo vfi fpokorniki is ljubesni do tebe! — Omezhi torej, nebefhki Ozbe, moje terdo ferze, na¬ polni ga s’ fvojo fveto gnado, usbgi ga s’ fveto Ijubesnijo do tebe, de ob- shalujem in objokujem, kot f, Peter in Marija Magdalena vfe fvoje grehe ze¬ li zhaf fvojiga shivljenja! — To de, kaj mi bodo tudi pomagale vfe moje obilne in grenke folse, zhe fe ne fpre- obernein, zhe fe ne poboljfham, zhe tebe, o moj Bog in moj Ozbe, v’ pri- bodno bolj ljubil ne bom? — Sato- rej, Ozhe nebefhki, tudi danf terdno fklenem in ti tukej v’ prizho tebe in fvojiga Angela Varha terdno obljubim, fvoje sbivljenje poboljfhati, greha in grefhne priloshnohi fe varvati, fvoje posheljenje in hudobno nagnjenje bolj in bolj satirati, pregrefhne navade, in sapeljive prijasnolli in drufhine sa- puftiti, tlorjeno fhkodo in dano po- lmjfhanje popraviti, vfim, ki fo me rasshalili, is ferza odpuftiti, s’ vfimi ki fini jih rasshalil, fe fpraviti, in li vfe persadevati, de tebe fvojiga Boga in Ozheta, tebe farno fveto ljubesen in dobrotno11, vezli shalil ne bom. Danf, moj Bog, terdno fldenem in obljubim vfaziga greha bolj kot nar vezhiga hudiga fe varvati in rajfhi vfe preterpeti, tudi rajfhi umreti, ka¬ kor tebe fvojiga Boga fhe kdaj s’ enim farnim greh a m rasshaliti. Le sdaj mi fhe. odpufti nebefhki Ozhe, le sdaj fhe saneh! Odpoven fe v’ novizh hu- dizhu in vfimu njegovimu djanju in vfimu njegovimu napuhu^ ftanovitno te hozhem ljubiti do fmerrt is zeliga fvojiga ferza, is žele fvoje dufhe in is žele fvoje mozbi in pameti, in fvoji¬ ga blishniga kot famiga febe. Vfe tvoje fvele sapovedi hozhe^l vfelej in na tan¬ ko svelto fpolnovali, v m fe v’vhm fvo- jim djanji in nehanji po tvoji Beti volji ravnati. Pa kaj zhem obetati jeli revin grefhnik, ki is febe nizh ne premorem. Slab fim in pod jarmam fvojih grehov hm vef opefhal. K’ te¬ bi torej perbeshim, Ozhe nebefhki! od tebe pride vfaki nar holjfhi dar, s’ tvojo pomozbjo vfe premoremo, tebi 156 je vfe mogozhe! O dodeli mi fvojo /veto gnado , de fpolnim fvoj fklep. — K’tebi perbeshim, ufmiljerii Jesuf, ki fe njim, ki te ifhejo, najditi dafh ! Tebe ponishno profim savoljo tvo- jiga britkiga terpljenja in tvoje gren¬ ke fmerti, osdravi me ranjeniga; pod- peraj me flabiga, omezhi me terdiga, daj mi fvojo fveto pomozh, de v’Tvo¬ jim fvelim fklepu ftanoviten do fmerti oilanem. Amen. Jagnje boshje, ki grehe fveta od- jemljefh; saneli mi, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta od- jemljefh; uflifhi me, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grebe fveta od- jcmljefh ; ufmili fe me, o Gofpod! Pred fpovedjo moli: Terdno verujem, Ozhe nebefhki, do je Jesuf Kriftuf fvojim Apofteljnam, in vfinv njih naflednikam oblati dal v’ tvojim imenu grehe odpufhati ali sa- dershvati. S’ leto vero in s’ tcrdnim saupanjem v’ tvojo breskonzhno mil o II ho*hem vdati is fvojih pregreh, in fe 157 k’ tebi verniti. §posnati hozhem fvoje pregrehe pred taboj, o pravizhni Bog, ki fini terasshalil, in pred tvojim no- meknikam, ki fi ga v’ to pokavil. Pred taboj fe nifim framoval jih koriti, pred taboj fe jih hozhem tudi odkritoferzh- no fpovedati. Pred taboj fe nifim bal, ko fi mi s’ fvojo ojkro pravizo vezh- no pogubljenje shugal; bal fe tudi ne ]>om pred taboj fe jih sdaj odkrito- ferzhno obtoshiti, ker mi. po fvoji bres- konzhni milofti odpufhanje grehov, in vefelje Angelov obetafh. Oh de bi fe jih le zhiko, in s’ ponishnim in sgrevanim ferzam obtoshiti, in jih fpos- nati samogel, kakor fe bodo kdej vfi nafhi neodpufheni grehi ob tvoji pra¬ vizhni fodbi fposnali. Bodi mi torej, o Gofpod, sdaj na mojih shnablih in v’ mojim ferzu, de fe vfih fvojih gre¬ hov fpodobno fpovem. — In ti, Ozhe nebefhki, ki imafh ferza nafhe v’ fvoji oblaki, daj fpo- vedniku , pred kteriga fi me perpeljal, fvojiga fveliga Duha, Duha rasfvetlje- nja, in fvete modroki in Ijdbesni; de shaloftni Han moje dufhe fprevidi, in me po mojih potrebah tako poduzhi, de me ho k’ refnizhni, pravi pokori, in v’ vezhno slavljenje perpeljal. Po Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen. P er fpovednizi Ti uiifli, de fi sdaj pred fodnikam Jesufatn, de bo sdaj sa tvoje svelizlmnje ali pognbljenje obfojeuo. — Morebiti je to tvoja sadnja fpo- ved. Rezi fpovedniku: Jih profim, GofpotL Duhovni Ozhe, sa f. shegen, de fe bom fvojih grehov mogel prav in zhifto fpovedati. Med tem ko fpovednik daje f. shegen moli: Bog! bodi v’ mojim ferzu in na mojih shnablih, de fe vredno in fpo- dobno fpovem fvojih grehov! Moli ozliitno fpoved iu rezi: Se fpovem Bogu vfigamogozhni- mu, Marii vfelej devizi, vfim ljubim Svetnikam in Svetnizam boslijim, in njim nameftniku hoshjimu vflh fvojih grehov, ki hm jih po fvoji sadnji fpo- 159 vedi, bi fim jo pred . . . opravil, fto- ril s’ miflijo , s’ befedo . s’ djanjem in s’ samudo dobrih del; fofebno pa fe obtoshim i. t. d. (Spovej fe zhifto, odkritoferzhno in ponislino Tvo¬ jih grehov po sapovedili, kakor h fe jih is- praflial. . . . In fpoved fkleni tako le: Teh in vlih fvojih grehov, bi fe jih fpomnim, ali ne, bi fim jih fam boril, ali fim briv bil, de fo jih dru¬ gi borili, mi je is ferza shal, ber fim Boga, farno fveto ljubesen in dobroto, bi ga is ferza ljubim , rasshalil. Terd- no fklenem nizh vezh ne grefhiti, gre¬ ha in grefhne perloshnofti fe varvati. Profim jih, Duhovni Ozhe, sa potreb¬ ni naub, sa svelizhanfko pokoro, in sa fveto odveso, zhe fim je vreden. Poflufhaj svetlo nauke, ki ti jih fpovednik daje, globoko ti jih v’ ferze vtifni, in pomni po- febno dobro nalosheno pokoro. Kadar fpovednik odveso zhes le moli , moli Uidi ti: Ufmili fe me vfigamogozhni Bog odpulli mi moje grehe, in peljaj me 160 v’ vezhno slavljenje. Amen. Milob, oclveso in odpufhanje mojih grehov mi dodeli viigamogozhni in ufmiljeni Go- fpod. Amen! Terpljenje Gofpoda na- fhiga Jesufa Kribufa, saflushenje Ma¬ rije Devize in viih Svetnikov; in kar koli iim dobriga boril ali hudiga pre- terpel, mi hodi v’ odpufhanje mojih grehov, v’ pomnoshenje gnade boshje, in v’ vezhno shivljenje. Amen. Potem, ko od fpovednize od/topi/h , moli: Poterdi, ufmiljeni Jesuf, o d veso, ki mi jo je tvoj namebnik v’ tvojim imenu sdaj dal, poterdi jo v’ fvojih fvetih nebeiih, pred fvojo fveto pra- vizo; de od viih fvojih pregreh odve- san in ozhifhen v’ tvoji prefveli refh- nji kcrvi, tiflo fvatovfko oblazhilo gna- de boshje sadobim, breskteriga k’tvoji nebefhki vezherji perbopiti ne morem. Ozhe is nebef viigamogozhni Bog! Ufmili fe me! Sin vliga fveta refhni Bog! Ufmili fe me! S. Duh refnizh- ni Bog! Ufmili fe me! Po fpovedi, zhe odveso sadobifh, moli: Blagor njim, Id fo jim grehi sane- fheni, in hterim fo hudobije odpufhene! Blagor meni, ker po fvoji nefkonzhni milolli, o Bog, fi mi sariefil, in po ohil- nolli fvojiga ufmiljenja ii mi moje grehe sbrifal! O kaj ii bom povernil, o moj Bog, sa vfe, kar fi ti nad manoj lloril! Kot Ozhe s’ fvoji m Sinam fi ii s’ manoj grefhnikam ravnal, ne pa kot fodnik s’ hudodelnikam. Ah , ako hi fe me ti ufmilil ne bil, moja dufba hi bila she morebiti v’ oblalli peklen- fkih hudob. Pa ti, o Gofpod, fi mi fvojo roko podal , ti fi me vsdignil s' fvojo defnizo. — Hvali torej Gofpoda moja dufha, in vfe, kar je v’ meni, njegovo prefveto ime. Hvali ga, in ne posabi, kar ti je dobriga ftoril.— On ti je odpuftil tvoje grebe, on ti je osdravil vfe tvoje rane. On te je otcl od vezhniga pogubljenja. Gofpod! ti fi ufmiljen , in miloftiv, in sanafhliv, in poln milolli. Ti ne ravnafh s’ na- 1G2 mi po naflnh pregrehah, in nam ne povrazhujefh po nafhih hudobijah! — Ah hdo fim fhe bil pred kratkim zha- fam ! kako iim fe fhe tvoje fodbe bal! Ti pa fi me poifkal, fi me kot do¬ ber paftir fvojo sgubljeno ovzhizo na fvoje rame vsel, fi me perpeljal fpet v’ hifho fvojiga Ozbeta, in f])et s’otrozh- jim saupanjem fmem v’ tebe klizati: Abba, ljubi Ozhe! — O kako lahko mi je sdaj per mojim ferzu, kar fi fe ti, moj Bog in moj Ozhe, s’ manoj fpravil, in me fpet kot fvojiga otroka fprejel. O sdaj fe mi fm črti in tvoje fodbe vezli ni toliko bati, ker fmem saupati, de fo mi po saflushenji Jesufa Kriftufa moji grehi odpufheni. O de bi te sdaj bolj in bolj in toliko bolj ljubiti samogel, kolikor vezhi je tvoje ufmiljenje do mene revniga grefhnik! 0 de bi s’ fvojim fvetim fpokornim shiv- ljenjem tebi fvojo hvaleshnoft mogel fkasati! O de bi tebe, moj Bog in moj Ozhe, nizh vezh ne rasshalil! O ger- di greh! o gerda gnufoba! O de fim te vender tolikokrat ftoril! O nikdar ne ia- al! io¬ na v’ ih¬ ti : ko fe °j ka je m fa ie V J e O v- el >) n r vezli, nikdar vezli, moj Bog, te ne miflim rasshaliti, nikdar vezh nozhem grefhiti! Greha in grefhne perloshno- fti fe kom varval, nevarne pofvetne prijasnolti sapuftil, fvoje nagnjenje hom sateral, pregrefhne navade sapuftil,— vfe kar je mogozhe, tudi fin er t hozhem rajfhi preterpeli, kot tebe, o moj Bog, file kdaj rasshaliti. To de, Ozhe nehefhki, kaj fo mo¬ ji fklepi bres tvoje pomozhi, bres tvoje gnade! zhe me le eno farno uro sa- puflifh, padem fpet v’ ravno te in mo¬ rebiti fhe v’ vezhi pregrehe. In ah ! kaj bi mi pomagala le ta fveta odve- sa, kaj vfi tvoji darovi, ako bi fe fpet v’ fvoje pregrehe nasaj povernil! Oh! morebiti bi s’ tem boshjim ropam fhte- vilo fvojih pregreh dopolnil, morebiti sadnjo gnado, ki mi jo je tvoja mi- loft odmenila, sapravil, in tako fvojo dufho pogubil. Morebiti bi tebe ifkal, pa ne vezh najdel, in fe v’ fvojih pregrehah pogubil. Dodeli mi torej Ozhe nehefhki! fvojo fveto gnado, in poterdi me soper moje fovrashnike. Ti vefh, v 5 kolikih nevarnoftih bom v' prihodno, li vefh, kako me moj dufhni lovrashnik salasuje. O! ne daj me v’ q z roko mojim fovrashnikam, in obvaruj n) j me soper vfe moje fkufhnjave, ki fi me s’ drago kervjo in s’ telefam Jesufa jj e Kriftufa odrefhil. Sazhel fi v’ meni t Q moje svelizlianje, dokonzhaj fvoje pre- s l, fveto delo v’ meni. Ti fi mi dal ho- teti, daj mi tudi koriti. Daj mi ne- f V( varnofti fposnati, in fe jih ogibati; in p u kadar me poshcljenje sapeljuje, kadar to me fvet flepi, kadar me hudoba fku- f v fiia, klizhi ti v’ mojim ferzu: Ne flori } 1£ vezh, ne flori vezh, de fe ti kaj huj* p C fhiga ne pergodi! — To te profim po nefkonzhnim saflushenji tvojiga Sina, Gofpoda nafhiga Jesufa Kriflufa, kteri fv s’ taboj shivi in kraljuje, Bog, od ve- komcj do vekomej. Amen. — Sveta Marija, sa-me Boga profi! Sveti Angel varh in vli fveti Angeli in h, Arhangeli, sa-me Boga profite! Sveti 9 moj patron in vil fvetniki in fvetuize ’j boshje, sa-me Boga profile! Opravi, zhe ti je silaj rezheno, naloslieno jiokoro. ^ 165 i v' Po nctlosheni pokori moli: 6ni Bodi ti, profim te, o nebefhki 3 v Ozlie, ta moja Tpoved prijetna; in ker iru J mi na pravim fposnanji grehov, na i ii grevengi, in na mojim pravim fpreo- 11 5 bernjenji veliko pomanka, nadomefti em to po fvoji nelkonzhni milofti is saflu- )re " shenja fvojiga boshjiga Sina, Jesufa 6o Kriftufa , Marije Devize, in vlili Tvojih ne ' fvetnikov; s’ tem saflushenjern fklenem i n tudi jeft Tvojo pokoro. Naj ti dopade 6ar to moje sadoftvanje, in daj, de sa ku- Tvoje grebe sadoftvati nikdar ne ne- 01-1 ham, de vTe Tvoje teshave v’ duhu Ll J* pokore prenaTham , de dobriga , koli- P° kor premorem, ftorim, in tako tudi ia ; ftraThni ogenj pogafim, kteriga Tim sa ei'i Tvoje grehe saTlushil. — Amen. Zhe odvese ne sadohifh , moli: ,fi! Ah! kako dalezh fim saThel! O, in kako globoko fim padel! — nebeThki eti Ozhe, koliko fi ti ftoril, koliko me ize ljubil, de bi me od vezhniga pogub¬ ljenja reThil, pa vTe tvoje dari, vfe 3r0 . tvoje dobrote fim posabil, tebe in tvo- — 166 - — jiga Jesufa lim sapullil , grefhil lim, lilno veliko lim grefhil! — In sdaj me je saflushena fhiba sadela. — Ah grefimik lim Lil, grefhnik hm fhe, in fhe te ne fmem fvojiga 'Oahela imenvati, ker te fhe sadolti ne Iju- liim, ker me llrafhne moje pregrehe od tebe lozhijo. Spovedal lim fe jih fizer, ali jih fhe nifim sapullil, in fe fhe ne is ferza k’ tebi fpreobernil! Ah, kako vefeli fo drugi tvojih gnad in do¬ brot, o kako mirno je njih feree, ker fo fpet tvoji ljubi otrozi poftali. An¬ geli v’ nebelih fe jih vefele, ker novi proltor v’ nebefhkim kraljeftvu jim je perpravljen, jeli pak, — oh kdo is- rezhe moje britkolli! jeli pak lim fhe flushin greha, fhe savesan v’ fvoje hu¬ dobije, otrok pogubljenja lim, ah! tvoj fovrashnik lim fhe! O kdo me bo po- trofhtal, kdo mi bo ohladil britkolli ferza; — boshji fovrashnik lim fhe! Oh Gofpod, zhe me vdarifh p>o fvoji pravizi, zhe mi povernefh po mojih pregrehah, — kdo me bo refhil, kdo me otel! Oh boshji fovrashnik lim, in 167 n, moje shivljenje, moja fmert, je v’ ro- laj kah njegovih; — ah morebiti hmalo \h fhe clanf, fhe to uro morebiti me bo e, v’ fodbo poklizal, o kaj mi je pozlieti, ;ia ker pravizhnim bo komej obftati! — j u . Ob fovrashnik bosbji lim, satorej ne h e fmem k’ bosbji miši, k’ fveti vezherji, jfi kjer ti, o Bog, fvoje prijatle s’ tele- f e fam in s’ kervjo fvojiga Sina Jesufa h ; Kriftufa nahranifh sa vezhno shivljenje! [ 0 . Ah, ne fmem jih okuliti teh nebefh- er kih fladkoft, po kterih dufha sheli ; n . ker fvete rezhi nifo sa nefvete ljudi, ni O de hi jih le nikoli po nevrednim j e ne bil prejel in vshil! Oh, morebiti is- fo bile vfe moje fvete obhajila hoshji he ropi! O llrafhna fodba, ki me zhaka; u . o ftrafhna vezhnoft, ki fe mi odpera! 0 j Ah morebiti nikoli, Jesuf, tvojiga ob- lizhja v’ nebelih vidil ne bom! Oh morebiti fe nikoli per tebi, Marija, v’ e ! nebelih ne bom vefelil! O vezhnoft, ,jj vezhnoft nefrezhna, ti me bofh more- biti hmalo sa vfelej poslierla! — Ah ] 0 gori, gori, in sa mene gori ogenj jese ; n boshje, ogenj peklenfki, in kdo me 168 bo refhil, kdo me otel, ker boshji fovrashnik fim! •— 0 kaj imam sdaj od vfih fvojih pregreh! O kaj nti po¬ magajo vfe moje prijasnofti! Minulo je kratko mefeno vefelje, konez je sdaj ukanja in fkakanja; le greh mi je oftal, ki me grise in pika, le greh mi je oftal in jesa boshja ! Ah boshji fovrash- nik fim ! O kako ftrafhne fo grefhne navade, koliko mozh imajo ftrafti. Ko¬ likokrat fi me ti, o Bog, s’ Tvojimi dobrotami, kolikokrat s’ Ijubesnjivo befedo mojiga fpovednika opominjal grehe sapuftiti, in Te is ferza k’ tebi. fvojimuBogu, Tpreoberniti! —pa ah! kot prefe fim Te fpet v’ mlako fvojih pregreh povernil, v’ kteri Te bom mo¬ rebiti sa vfelej vtopil. —• O kako ne- hvaleshen fim jeft sa toliko dobrot in gnad! Ako bi ti, o pravizhni Bog. savershenim Angelam le eno teh gnad dodelil, kterih fim jeft bres fhtevila sapravil, o she sdavno bi fe bili fpre- obernili, in tebe fvojiga Boga in Go- fpoda ljubili; jeft pak od dneva do dneva Tvoje fpreobernjenje odlafham, 169 ji od tedna do tedna te fpet s’ novimi aj pregrehami shalim, ldere sapuftiti fini o- ti she sdavno obljubil. Oh, moj Bog lo in moj Gofpod, kako dolgo kom fhe aj v’ ti temoti tarnal? Ah kako dolgo fhe 1, fvoje fpreohernjenje odlafhal, in teke je shalil? Ah morebiti fo kratke moje ure, h- morebiti me sadnjikrat sguhljeno ov- ie zhizo k’ feki klizhefh, —morebiti mi o- sadnjikrat fhe fpravo in odpufhanje ni ponujafh ! Aloj Bog, in moj Gofpod! ro — Ozhe nebefhki! zhe je fhe kaj gnade al sa mene, zhe nifim ure ohifkanja she d, samudil, ufmili, ufmili fe me fhe en- h! krat, ne saversi me po mojim saflu- ih shenji, temuzh po fvoji hreskonzhni o- milofti s’ manoj ravnaj. O ne vdori e- me v’ fvojim pravizhnim ferdu, in i:» in saversi me v’fvoji fveti jesi! O, fej ne g. shelifh fmerti grefhnika , temuzh de ad fe fpreoherne in shivi! Ozhe, glej! s’ ila tvojo pomozhjo fe hozhem sdaj le sa •e- gotovo, sdaj le sa vfelej fpreoberniti. fo~ Ozhe, grefhil fim soper tebe in soper Jo nebefa, nifim vreden tvoj otrok imen- n , van biti, vsemi me sa fvojiga nar manj- 8 170 fhiga flushabnika. Tebi bozhem flu- shiti, tebe ljubiti zhes vfe. V’ prizho tebe, in v’ prizho fvojiga Angela varha iim fklenil in fklenem terdno sa vfe- lej fvoje grehe sapuftiti, sapuftiti grefh- ne navade in prijasnofti, sapuftiti pre- grefhno vefelje fveta in flafti fvojiga mefa. Obljubim ti, o moj Bog, tebe nikoli vezh ne rasshaliti ; tebi hozheni do fmerti sveft oftati, in rajfhi, bodi li kar hozhe, — vfe preterpeti, kot te le s’ enim farnim greham fhe ras¬ shaliti. Ah, Bog ! nikdar vezh, do fmerti nikdar vezh. Pa ti, o moj Bog! vefh, kako flabi fo moji fklepi, ti vefh kako fla- bo je moje ferze; kotterftfim, ki ga vfaka fapiza smaja. Daj mi torej fvojo fveto gnado, de velikoft in gnufobo fvojih grehov, in tvojo fveto pravizo bolj in bolj fposnavam. Prefuni moje ferze s’ mezhem shalofti in grevenge, de jih obshalujem in objokujem fvoje grehe do fmerti; daj mi fvojo pomozhj de doverfhim in ftorim, kar fim fkle¬ nil in tebi obljubil. Daj mi torej gna- d( fi k’ P 5 fp P< k< ff ki in so ni ni P« tj P ] fe k, n fl n ir u b 171 'lu- do refnlzhne pokore, de, kersdaj ni- ;ho lim Jfhe vreden k’ tvoji fveti vezherji, •ha k’ tvojim nebefhkim fladkoftim perho- •fe- piti, kmalo kot sgubljeni lin v’ refnizi fh- fpreobernjen in fpokorjen fvojo dufho ir e- poshivim in rasvefelim s’ telefam in s’ iga kervjo tvojiga preljubiga Sina in Go¬ dlje fpoda nafbiga Jesufa Kriftuia. — Amen. em Jesuf dobri paftir, ki ii prifbel ifkat, 0 Ji kar je bilo sgubljeno ; ufmili fe me, p 0 t sgubljene ovzhize, ifhi in klizbi me, ras . in daj, de sdaj, kadar lim tvoj glaf do saflifhal, fe k’ tebi fvojimu odrefhe- niku in svelizharju sa vfelej fpreober- ako nem. O fej li, Jesuf, tudi sa-me ter- f] a . pel in umeri, in tudi meni li fhel ga tjekej k’ fvojimu Ozbetu prollor per- ojo pravit. Ne glej mojih grehov, fpomni 3 Po fe fvojih kervavih ran, fpomni fe fvoje r j z0 kervi, s’ ktero li mojo dufho od vezh- l0 je niga pogubljenja refhil. Ufmili fe me ge, fhe sdaj v’ moji nefrezhi, in perpelji rQ j e me fpet v’ hifho fvojiga Ozheta. Uf- izh, fe me, kakor li fe Magdalene j’ - 17 &; - flii! O bodi, nebefhbi Ozhe, sa toli¬ ko ljubesen, sa toliko dobroto velco- mej zhefben in sahvaljen! — In ti ljubesnivi Jesuf, ti edinoro- jeni Sin nebefhkiga Ozheta, koliko fi naf revne grefhnike ljubil, de nili le farno fe krishali in umorili dal, deli naf sa tako drago ženo od vezhniga pogubljenja odrefhil, temuzh v’ po¬ dobi kruha in vina fe fhe vfaki dan na fvojim fvetim allarji v’ fpravo sa nafhe grehe nebefhkimu Ozhetu da- rifh, in fe tudi nam v’ ti podobi shi- viga in zeliga Boga in zhloveka sa vezh- no svelizhanje vshivati dajafh. Spom- nifh naf per f. Obhajilu fvoje nefkonzh- ne ljubesni in ponisbnolli, de bi tako tudi naf k’ ljubesni in ponishnofti bolj in bolj obudil; fpomnifh naf fvojiga terpljenja in fvoje fmerli, de bi naf uzhil fposnati drago ženo nafhe du- fhe, in de bi tako v’ naf fvete fklepe obudil, rajfhi terpeti in umreti, kot tebe rasshaliti in fvojo dufho pogubili. Pa tudi vfo gnado in pomozh fi nam v’ tem f. Sakramentu sapuflil, de po 177 Tvojim fvetim sgledu fveto v’ ljubesni boshji shiveti samoremo. O bodi, uf- miljeni Jesuf, zhefhen in sahvaljen , sa toliko Tvojo ljubesen do naf. In sdaj le tudi mene vabifh in klizhefh, o Jesuf, k’ fvoji prefveti ve- zherji. S’ ravno tem fvojim prefvetim Telefam, kili ga naf. krishi daril, in s’ ravno to prefveto refhnjo kervjo, ki li jo na f. krishi prelil, hozhefh sdaj, kot kdej fvoje Apokeljne per sad- nji vezherji, tudi mojo dufho poshi- viti; Ti fam hozhefh, kot kdej v’ hifho Zaheja, v’ moje revno ferze kopiti, in mi prinefti svelizhanje moje dufhe. Pa, o moj preljubesnjivi Jesuf, kdo lim jeft, de bi li upal, Tebe fvojiga Boga in Gofpoda v’ fvojo dufho sav- shiti, in Tebe fprejeti? Ah Angeli Tvoji pred Taboj trepetajo, in jeft prah in pepel, revni grefhni zhlovek, Te ho- zhem savshiti! Ah tolikokrat lim Te¬ be rasshalil, — in sdaj bi imel tvoje prefveto Refhnje Telo savshiti! Oh Ma¬ rija, gnade polna, fe je nevredno fpos- nala Tebe od fvetiga Duha pod fvoje 8 ** — 17 G / — fi.il! O bodi, nebefhlu Ozke, sa toli- bo ljubesen, sa tolibo dobroto velco- inej zhefhen in sahvaljen! — In ti ljubesnivi Jesuf, ti edinoro- jeni Sin nebefhkiga Ozheta, koliko fi nuf revne grefhnike ljubil, de niti le farno fe krishali in umoriti dal, de fi naf sa tako drago ženo od vezhniga pogubljenja odrefhil, temuzh v’ po¬ dobi kruha in vina fe fhe vfaki dan na fvojim fvetim altarji v’ fpravo sa nafhe grehe nebefhkimu Ozhetu da- rifh, in fe tudi nam v’ ti podobi shi- viga in zeliga Boga in zhloveka sa vezh- no svelizhanje vshivati dajafh. Sporn- nifh naf per f. Obhajilu fvoje nefkonzh- ne ljubesni in ponishnofti, de bi tako tudi naf k’ ljubesni in ponishnofii bolj in bolj obudil; fpomnifh naf fvojiga terpljenja in fvoje fmerti, de bi naf uzhil fposnati drago ženo nafhe du- fhe, in de bi tako v’ naf fvete fklepe obudil, rajfhi terpeti in umreti, kot tebe rasshaliti in fvojo dufho pogubili. Pa tudi vfo gnado in pomozh fi nam r’ tem f. Sakramentu sapufiil, de po 177 Tvojim fvetim sgledu fveto v’ ljubesni boshji shiveti samoremo. O bodi, uf- miljeni Jesuf, zhefhen in sahvaljen , sa toliko Tvojo ljubesen do naf. In sdaj le tudi mene vabifh in klizhefh, o Jesuf, k’ fvoji prefveti ve- zherji. S’ ravno tem fvojim prefvetim Telefam, ki Ji ga naf. krishi daril, in s’ ravno to prefveto refhnjo kervjo, ki fi jo na f. krishi prelil, bozhefh sdaj, kot kdej fvoje Apofteljne per sad- nji vezherji, tudi mojo dufho poshi- viti; Ti fam bozhefh, kot kdej v’ hifho Zaheja, v’ moje revno ferze ftopiti, in mi prinefti svelizhanje moje dufhe. Pa, o moj preljubesnjivi Jesuf, kdo fim jeft, de bi fi upal, Tebe fvojiga Boga in Gofpoda v’ fvojo dufho sav- shiti, in Tebe fprejeti? Ah Angeli Tvoji pred Taboj trepetajo, in jeli prah in pepel, revni grefhni zhlovek, Te ho- zhem savshiti! Ah tolikokrat fim Te¬ be rasshalil, — in sdaj bi imel tvoje prefveto Refhnje Telo savshiti! Oh Ma¬ rija, gnade polna, fe je nevredno fpos- nala Tebe od fvetiga Duha pod fvoje 8 ** 173 ferze vseti, jeft pak, ki fim bil poln greha, fe hozhem predersniti Tebe savshiti! Oh trefem fe, moj Jesuf! pred Tvojim prefvetim obhajilam, ker vem, de, zhe Te s’ shivo vero, s’ terd- nim saupanjem in s’ gorezho ljubes- nijo, zhe te po vrednim nefprejmem, fi le fam febi jem in pijem vezhno fodbo! — Pa kaj hozhem Jesuf! v’ fvoji flabofli, v’ tolikih nevarnoftih! Kje hozhem pomozhi in gnade ifkati kot per tebi, ki naf vabifh in ldizhefh: Pridite k’ meni vfi, ki fte shaloftniga in potertiga ferza, poshivil vaf bom. Ti Jesuf li kruh shivljenja. Ti fi hra¬ na moje dufhe. — Ti nam sapovedu- jefh Tebe prejeti, in kdor Tvojiga te- lefa ne je, in ne pije tvoje kervi, vezhniga shivljenja v’ febi nima. K’ Tebi torej perhitim flab in reven, Tebe fprejeti shelim; oh! fej fi fe nek- dej sa naf ponishal v’ revne jaflize , torej tudi sdaj rnojiga potertiga in sgre- vaniga ferza savergel ne bofh! §ej fi fe tudi v’ hifhi Magdalene rad pomu¬ dil, tedej fe tudi mojimu sheljnimu 179 ferzu odtegnil ne bofh. Satorej, o Jesuf, zhe ravno s’ trepetam in ftra- ham, vender tudi s’ fveftim saupanjem v’ Tvojo nefkonzhno ljubesen in mi- loft do mene revniga grefhnika, fe k’ Tvoji prefveti vezherji blisham. Ver¬ jem, o Jesuf, de fi pravi Bog in zhlo- vek, moj odrefhenik, in svelizhar, v’ tem prefvetim Sakramentu prizhijozh ; verjem, de fi kruh shivljenja, ki vfim, ki te vredno prejmejo , gnado in vezhno sbirljenje delifh. S’to shivo vero Tebe fvojiga Boga in Gofpoda, fvojiga odre- fhenika in svelizharja hvalim in molim s’ vfimi angeli in isvoljenimi Tvojimi. O de bi leto moje prefveto Obhajilo to mojo vero fhe bolj poshivilo in poterdilo ! — Upam sdaj, de fi mi po fvoji ne- fkonzhni milofti, o Jesuf, moje grehe odpuftil, in tako fi moje ferze per- pravil Tebe vredno prejeti; saupam, de mi bofh v’ tem prefvetim obhaji¬ lu vfe pomozhi in gnade dodelil vezh¬ no shivljenje sadobiti. Satorej hrepeni moja dufha, po Tebi fvojim shivim 180 Bogu, sheli sdaj v’ tem f. Obhajilu fe s’ Teboj fkleniti! O Jesuf, moj Jesuf, pridi pridi, preden moja dufha opefha. Pridi Jesuf, fej sa-fe fi uftvaril moje ferze, in nepokojno je, dokler Te ne vshijem. Sej le Tebe ljubim, ljubim is ferza, ljubiti shelim zhes vfe, do fvoje fmerti. Kakor Te ljubijo Angeli, te tudi je A: ljubiti shelim, s’ njih Iju- besnijo fklenem fvojo ljubesen. O pridi Jesuf, uzhi me, Tebe ljubiti, in daj mi tudi mozh, Tebe prav ljubiti. Pridi le luzh vezhna, rasfvetli moj um; pridi vezhna modroft, uzhi me vezhne re£- nize; pridi moj odrefhenik, odrefhi me is mojih nefrezh; pridi osdravnik, in posdravi mojo dufho; pridi moj Preljubi, in bodi moja ljubesen, moje vfe; pridi paftir, in nahrani mojo du- fho; pridi moj shenin, flori de ti vfelej dopadem; pridi moj fodnik, de fe na potu v’ vezhnoft poprej fhe s’ taboj fpravim; pridi moj prijatel, moj Jesuf, in daj, de fe od tebe ne lozhim vezh. Pridi, o pridi, moj Jesuf, kot Sime¬ on po Tebi hrepenim; pridi vezhna 181 fiadkoft, de Te prejmem, de Te ob¬ jamem, de Te vshijem v’ vezhno slav¬ ljenje. Amen. Gofpod ufmili fe me! Krifte uf- mili fe me! Sveta Marija, vfi Angeli in Svet¬ niki boshji, profite sa-me, de to fveto obhajilo po vrednim prejmem! Amen. Ko posvoni k’ f. obhajilu, Kopi pred altar in rezi: Kruh nebefhki h o zli e m fprejeti, in klizal bom v’ boshje ime! Ko fe Konfitenr moli, moli greveogo. Ko mafhnik moli odveso , moli: Ufmili fe me vfigamogozhni Bog, odpufti mi moje grehe, in perpelji me v’ vezhno shivljenje. Amen. Sanefi, odveshi, in odpufti mi vii- gamogozhni in ufmiljeni Bog vfe, kar fim grefhil. Amen. G lej Jagnje boshje. O Gofpod! nifiin vreden, de grefh pod mojo ftreho , ampak rezi le s’ befe- do , in bo osdravljena mojadufha!—■ t'1'rikrat.) % ^ 182 Sdnj poglej kvifhko Jesufu na proti, sasini po- iiislino , poloshi jesik na fpodnji slinabel, in savshi ginjen in sgrevan f. Reshnje Telo! — Odftopi, poklekni fpet, prevdari veliko frezko, de te je Jesaf obifkal, in sahvali fe mu. Po f. Obhajilu moli: O prefveta vezherja, v’ kteri fe Jesuf prejme, v’ kteri fe fpoinin nje- goviga terpljenja obhaja, v’ kteri fe dufha s’ gnado boshjo napolni, in fe nam daje saftava vezhniga shivljenja! Dobil lim ga , ki lim ga ifkal, po kterim je moja dufha hrepenela! Ti Je¬ suf fam, ti Sin nebefhkiga Ozheta, ti moj Bog in Gofpod, moj svelizhar in moj fodnik fi sdaj k’ meni prifhel j ti sdaj shir in vef kakor v’ nebelih, v’ mo¬ jim ferzu prebivafh! O nefkonzhna dobrota, o ljubesen nesapopadljiva! Ti fam moj Bog in moje svelizhanje li k’ meni prifhel fe s’ manoj fkleniti, me potrofhtati, me s’ novimi gnada- mi poshiviti in pokrepzhati soper vfe moje fovrashnike. Oh od kod meni pride, de ti, moj Bog in moj sveli- 185 zhar, mene obifhefh? S’ zhem ti ho- zbem povernili, de fe mi ti famiga delifh? O sdaj le ref samorem rezhi: sbivim , pa ne fam, ampak shivi tudi v’ meni Kriftuf! Saref ti Jesuf v’ me¬ ni sbivifh, moje ferze mi od tebe fpri- zhuje ; ker glej! od vefelja mi pofka- kuje , kar li ti va-nj flopil; ker s’ ne- beflikimi fladkolhui li ga napolnil. Te¬ bi vezhnimu , neumerjozhimu in nevid- nimu kralju, tebi famimu Bogu bodi zbali in hvala na vekomej! Povelizhuj moja dufha Gofpoda , in moj duh vefeli fe v’ Bogu mojim Svelizharji. Ker oserl fe je na mojo niskoli, on Mogozhni, je ftoril nad manoj velike rezhi! Njegovo ime bodi pozhefheno! — Oh prefveti ljubesnjivi Jesuf, kako venderme ti Iju- bifh! Tebe, ki li mi toliko dobrot in gnad daril, tebe, ki li fe sa-me vzhlo- vezhil, fe sa-me saframvati, fe gajsh- lati, s’ ternjem kronati, fe krishati in umoriti dal; tebe, ki fe fbe sdaj vfaki dan fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa¬ me darujefb, — tebe fvojiga Boga in Svelizharja lim sapultil, te tolikokrat 184 s’ Tvojimi gerdimi grehi rasshalil. Sa- flushil iim, jeli nehvaleshni greThnik, od tebe sa vfelej sapuThen, sa vTelej savershen biti. —Ti pa, o kdo sapo- pade toliko ljubesen! ti ii mi Tpet saneiil, ti fi mi odpullil, ti ii s’ Tvojo fveto kervjo v’ sakramentu Tvete pokore moje Terze ozhillil od vfiga greha, in sdaj ii Tam k’ meni priThel, ne me fodit in pogubit, temozh moji duThi vfe gnade in svelizhanje prineft! YTe iim bolj ljubil, kot tebe, moj Bog in moj JesuT; viimu bolj Tlushil, kot tebi; viimu bolj dopafti shelel, kot tebi; in vender me The nifi savergel, kot veliko drusih , ki To morebiti manj greThili, kot jeli. ObiTkal ii me sdaj, in mojo revno duTho naiitel s’ mano nebeThko, s’ kruham Angelov, s’ Tvo¬ jim preTvetim teleiam, in s’ Tvojo prc- fveto kervjo! — O JesuT, ti vezhna boshja ljubesen, JesuT, ti moj Bog in uTmiljeni svelizhar, kako iim vender tebe posabiti, tebe tolikokrat rasslia- liti mogel! — 0 vezhna, o nebeThka 185 lepota! o Jesuf, sakaj fini te tako posno fposnati, te tako posno ljubiti sazhel! Danf pa, o moj Jesuf, novo sa- veso s’ taboj ftorim, tebe nikoli vezh ne sapuftiti, tebe nikoli vezh ne rasshaliti. Tebe, Jesuf, le hozbem ljubiti, kolikor bom mogel, in toliko bolj, kolikor vezh fim te do sdaj rassbalil. Ljubiti te shelim, kolikor fo te tvoji Isvoljeni in pravi fpokorniki vfelej ljubili, in te flie ljubijo ; veliko, veliko te lju¬ bili shelim, ker mi je veliko odpu- fheno. In sdaj sa to tvojo dobroto, kaj ti samorem poverniti, kaj ti dar- vati? Nebo in semljain vfe, kar je na njih, je tvoja laft. Vsemi torej Jesuf Tvo¬ je terpljenje in saflushenje, saflusbenje tvoje ljubesnjive in prefvete matere De¬ vize Marije in vfih fvetnikov in boga- bojezhih krifljanov, mojo dufho, ki fi jo sdaj pofvetil — in vfe moje do sdaj ali v’ prihodno ftorjene dobre dela v’ sahvalo sa toliko dobroto in toliko lju- besen ! Ti ljubesnjivi Jesuf, fi fe mi vfiga dal, vfiga fe tudi jeli tebi daru¬ jem. Tebi hozbem shiveli, ker ti fi 186 fe mi v’ hrano in v’ vezhno shivljenje dal; fvoje telo ti darujem, ker fi tudi ti fvoje telo sa-me na fvetim krishi nebefh- kimu Ozhetu daroval; fvoje ferze ti darujem, ker fi fi tudi fvojo Hran in fvoje ferze sa mene prefuniti dal; fvoje ozhi ti darujem, le teke, o Jesuf, hozhem povfod viditi, te povfod pred fvojimi ozhmi imeti, ker fim tebe s ! fvojimi ozhmi do sdaj tolikokrat ras- shalil; fvoje ufhefa ti darujem, tvoj glaf le bom poflufhal, le k’ tvoji be- fedi jih obrazhal, ker fim jih do sdaj, oh kolikokrat, le grehu odperal; ufta in jesik ti darujem , v’ tvojo zhaft le fe hojo moje ufta odperale , nikdar, kaj pregrefhniga na moj jesik naj ne pri¬ de, ki fi mi jih pofvetil s’ fvojim pre- fvetim refhnjim Telefam in s’ fvojo prefveto refhnjo kervjo. Svoje roke ti darujem, vfe kar bom s’ njimi delal, bodi v’ tvojo zhaft. Noge ti darujem, le po potih tvojih, po sapovedih tvo¬ jih , le po fvojih fvetih dolshnoftih bom hodil. Vfe, kar fim in imam, o Je¬ suf, vfe je od tebe, tvoje naj bo, v’ 187 tvojo zhaft in hvalo hozhem vfe ober- niti. Jesuf tebi shivim; Jesuf tebi u- merjem ; Jesuf tvoj fim v’ shivljenji in v’ fmerti. — Oh kaj me hozhe fhe od ljubesni do Jesufa lozhiti? ali nadlo¬ ge? ali flifke? ali lakota? ali revfhi- na ? ali nevarnoft ? ali preganjanje ? ali mezh ? — Vfe to bom premagal s’ njim, ki me ljubi. Naka! — fveft fim fi, de me ne fmert, ne shivlje- nje; ne Angelji, ne nebefhke mozhi; ne prizhjozhnoft, ne prihodnoft, ne nobena livar ne bo lozhila od ljubes¬ ni boshje , ki je v’ Jesufu Kriliufu Go- fpodu nafhim. Amen. Tebe pa, ljubesnjivi Jesuf, tudi sdaj fhe enkrat profim, oltani sdaj sa vfelej s’ fvojo fveto gnado v’ meni. Po shivljaj mojo vero , poterjuj moje sa- upanje, vnemaj moje ferze s’ fveto lju- besnijo do tebe mojiga Boga, in do mojiga blishniga. Daj mi pravo po- nisbnofl; in krotkoll, pravo pohlevno 11 in poterpeshljivoll, ki fi nam jo toli¬ ko s’ fvojo befedo in s’ fvojim sgle- dam perporozhal. Daj mi zhilloll in 138 nedolshnoft zhes vfe ljubiti, ker le njim, ki fo zhiftiga ferza, li obljubil, de bo¬ do Boga gledali. Daj mi ljubesnjivo, dobrotljivo in ufmiljeno ferze do mo- jiga blishniga, de mu v’ potrebah, kolikor morem , pomagam, de le ga vfelej ufmilim, in kadar me rasshali, mu is ferza odpuftim. Daj mi pravo gorezhnoft do v/iga dobriga, de kakor dobro drevo, obilno dobriga fadu obro¬ dim. Daj mi to sheleli, kar ti shelifh, to ljubiti; kar ti ljubifh, in vfelej to koriti, kar ti sapovefh. Amen. * Prolim te pa tudi sdaj, moj Je- suf, sa fvoje ftarfhe, sa brate in feftre, sa fvoje uzhenike, sa vfe fvoje dobrot¬ nike in shlahtnike, sa vfe prijatle in fovrashnike. Obifhi jih s’ fvojo fveto gnado, daj, de te tudi oni, tebe fvo- jiga Boga in svelizharja vfelej ljubijo; daj jim gnado refnizhne pokore; daj jim te vezhkrat, fofebno na sadnjo uro, vredno fprejeti v’ vezhno shivlje- nje. Prolim tudi sa tvojo fveto Zerkev, de jo ohranifh in varujefh; sa vfe fhkofe in duhovne paftirje, pofebno 189 sa fvojiga fpovednika; napolni jih s’ fvojim fvetim Duham, napolni jih s’ fvojo fveto Ijubesnijo, de naf bodo s’ befedo in s’ djanjem v’ vezhno shiv- ljenje vodili, kjer fe njim in nam (paftirjem s’ zhedo) vezhno vshivati in vefeliti daj. Spreoberni pa tudi v le terdovratne grefhnike , daj pravizhnim v’ tvoji ljubesni rafti, daj vfim dufham vernih v’ vizah vezhni' mir in pokoj , Jesuf, ki s’ Bogam Ozhetam in f. Du¬ ham enaki Bog shivifh in kraljujefh, — od vekomej do vekomej. — Amen. Dufha Jesufova, pofveti me; Telo Jesufovo, svelizhaj me; Kri Jesufova , napoji me; Voda is rane Jesufove, opiraj ine ; 0 dobrotni Jesuf, uflifhi me; Od tebe fe lozhiti, ne dopufti mi; Hudiga fovrashnika obvari me; V’ fmertni uri k’ febi poklizhi me; H’ febi tam poftavi me; De s’ Angel ji tvojimi ljubim te, Od vekomej do vekomej. Amen. / 190 Ta dan, v’ kterim fi bil per fvetim Obhajila, fe vari vfiga pofvetniga povefeljenja in fini¬ ma; ne hodi bres potrebe v’ druge hifhe ali v’drufhine; sberi vezhkrat fvoje mifli; fpomni fe vfako uro, kdo de je v’ tebi; povsdigni vezhkrat fvoje ferze k’ Jesufn, moli ali beri kaj is teh ali drusih fvetih bukvi/,, ako ti dolslmofti tvojiga Hami dopufte , flori dobriga kar morefh, is ljubesni do tega Jesufa, Ui danf v’ tebi prebiva, i. t. d. 191 BF Jk W B L M sa mlade krili Jane. I. Kaj je refnizhna zhednoft. Kakfhen mora biti ftrah boshji. , Ni ga zhloveka, de bi zhed- nofti vifoko ne ženil; pa malo jih je, de bi fi v’ refnizi persadevali li jo per- dobiti. Zhe fi jo shelifh persadobiti, jo inorafh fposnati, de jo vefh od hi- navfhtva raslozhiti. Marfikteri sheli poboshin biti; pa doftikrat ne ve, kaj je zhednoft ali poboshnoft; sakaj fko- rej vfakteri fi dela sapopadke od nje po fvojim nagnjenji. Nekteri mifli, 192 de je poboshin, de le ni slo pregre- fhen in hudoben. Drugi miflijo, de poboshnok v’ tem obkoji, de fe sder- she nekih grehov in velizih hudobij, deliravno fo dokikrat drugim fmertnim greham podversheni, ki jih morebiti fhe rie fposnajo, ker li tudi ne per- sadevajo jih fposnati. Sadnjizh nekteri fhe menijo, de pravo pohoshnoll ima¬ jo , sato, ker nektere sunanje dela po- boshnoki opravljajo, de li ravno po- sabijo snotranji kan fvoje veki, in dolsh- noki fvojiga kanu. Ti in uni fe mo¬ lijo, in fo toliko bolj nefrezhni, ker miflijo, de fo na potu v’ nebefa, ho fo na ravnim potu k’ pogubljenju. Od njih govori Modri v’ fvetim Pifmu. rekozh: ,,Je neki pot, ki fe zhloveku pravi pot dosdeva, pa njegov konez* fmert perpelja . 44 — 2. Zhednok ali poboshnok, moj krikjan, torej ni vfelej to, kar li zhlo- vek od nje domifhljuje , le v’ tem ona obkoji, kar naf Bog fam od nje uzhi; sakaj le on nam samore sapovedati? kako de gre njemu flushiti. Saflifhi 193 torej, kaj on fam v’ f. Pifmu od nje govori; oii te uzhi, de ,,vfa modroft in poboshnoft obftoji v’ ftrahu bosh- jim , in de opufhajmo vfe, kar njega shali. £< Bog vfigamogozhni, pravi Job, je zhloveka uzhil, de ftrah boshji je prava modroft, in de je popolnama moder le on, ki fe greha varuje. ££ Ta torej, ki fe Boga boji, je v’refnizi moder in poboshin. „Bodi Bogu v’ ftrahu, pravi f. Duh, in fpolnuj njegove sapovedi, sakaj to zeliga zhloveka dela ££ ; to je vfa dolsh- noft, vfa zhednoft, vfa popolnoft, in vfa frezha zhloveka; sato je rojen; to je zi!j in konez njegoviga shivljenja , in le to ga pelje v’ njegovo gotovo svelizhanje. Satorej Bog v’ f. Pifmu ftrah boshji imenuje, ali sazhetik Iju- besni do Boga, ali sazhetik modrofti, ali modroft farno, ali popolnoft in verh vfe modrofti. 3. Pa ta ftrah boshji ni tifti hlap- zhevfki ftrah, de bi fe le fhtrafinge bali, bres de bi greh fovrashili, te- muzh je tal; svelizhanfki ftrah boshji, 9 J 94 ki pride ocl f. Duha, ki naf greha sa- volj fhtrafinge fe bali uzhi, s’ htero ga boshja praviza fhtrafuje, in savolj nefrezhe, v’ ktero oni pridejo, ki fo savolj greha od Boga lozheni. Ta je pofebni Urah otrok boshjih, kteri flori, de greh fovrashijo, salo, ker Boga shali, in de dobro delajo, sato, ker Bogu dopade. Boga pa fe nam je treba bati, sakaj on je nafh Gofpod in fodnik, on je nafh Ilvarnik in Ozhe, on je nafh Bog in nafhe nar vikfhi svelizhanje. Ker je nar vikfhi Gofpod smed vfih Gofpodov, ker je nar llrafhnejfhi fod¬ nik memo vfih, bojmo fe torej ga uje- siti, in njegovi fovrashniki poflati. Ker je on nafh flvarnik in nar dobrotljiv fhi ozhe memo vfih, bojmo fe, fe mu samerili, in gashalili. Ker je on nafh Bog in nafhe nar vikfhi svelizhanje, bojmo fe tedej, fe od njega lozhiti in ga sgubiti. Sakaj ni je rezhi, de hi fe mu s’ njo bolj samerili, kol s’ gre- ham; ni je rezhi, de bi jo bolj fov rashil, kot greh; ni je rezhi, de hi 195 ga bolj shalila, bot gre*b; in ni je re- zhi, de bi naf od njega lozhila, in de bi ga s’ njo sgubili, bo greh. Torej Bogu v’ ftrahu bili fe pravi greha fe bati. Glej, to je prava poboshnoft, in vfe, bar ni v’ ti refnizi sapopade- no, je le flepa poboshnoft. Kdor torej fe ne boji Boga rasshalili, ni pobo- sbin, on ima le flepo poboshnoft ali hinavfhinoft. — Proli torej, moj briftjan , vezhbrat Gofpoda sa to bogabojezhnoft; abo jo sadobifh, bofh frezhen ; Bog te bo varoval in poshegnal, vfa hudoba ljudi in peblenfbih duhov te ne bo mogla premahniti (ali omajati). Kdor je Bogu v’ ftrahu, pravi f. Duh, njemu fe ni nikogar bati. Preprizhal fe bofh lega is teh sgledov, bi fo ispifani is fvetih bukev. Pervi sgled. Ko fo bili Judje v’habilonfbi fush- nofti, je neba Gofpa., Suša na po ime¬ nu, pofebno lep sgled vernolli in bo- gabojezhnofti bila dala. Ko je fhla 9 * 196 neki dan farna fe kopat, jo sagledata dva ftarza, ki fta bila fodnika tega ljudftva, in fkleneta jo v’ greh sape- 1 jati. Ona ftopita sa njo, in ji raso- deneta neframne shelje, ki fta jih imela. Preftrafhi fe ona, in v’ liza sagori, povsdigne fvoje ozhi v’ nebo, in jima pravi: „Vidim, de fim od vfih ftrani v’ ftifki; tukaj fmo v’ prizhjozhnofti boshji, on naf vidi. Zhe pervolim v’ vajno neframno posheljenje, boshji fhi- bi ne odidem; moj fodnik je on, in pred njim bom kdej mogla odgovor dajati, od toliko gerdiga in pregrefh- niga djanja. Zhe pa ne pervolim, v’ vajno posheljenje, vajni jesi ne odi¬ dem , in vem, de ob shivljenje me bota perpravila. Pa bodi fi kar koli, Boga fe bojim, in rajfhi hozhem vfe hudo preftati, rajfhi priditi vama tri- nogama v’ roke, kakor fvojiga Boga v’ prizhjozhnofti njegovi rasshaliti, in pafti v’ roke njegove pravize.“ Ta dva neframna ftarza, ko vidita, de nizii ne opravita, grefta v’ jesi prozh, in osnanujeta prezej, de je Rušana pre- 197 fhefhtniza, in de lla jo salesla v’ grehu. Verjelo fe jima je, in po njih fprizh- vanji je bila Susana k’ fmerti obfojena.— Ko Susano k’ fmerti peljajo, ne¬ ki mladenizh 12 let ftar (Daniel pre¬ rok je bil) sazhne is mnoshize na vfo mozh krizhati: „Kaj pozhnete, o ljud- llvo Israelfko? Kaj tako fodite vi no- dolshnoft? Povem vam, ne shelim kriv bili nad to nedolshno kervjo, ki jo hozhete sdaj preliti!“ Ljudlivo safli- fhi tega mladenzha; in mladi prerok fe vfede med ftarafhine, in ta dva flarza bres lirah a boshjiga in bres framosh- ljivofki, li predersneta odgerniti oblizh- je sakrito Susane, de bi fhe vfaj s’ neframnimi pogledi' samogla fvojimu posheljenju sadolliti. Mladi Daniel pa jih ukashe lozhiti, jih eniga pred dru¬ gim vprafhuje, in v’prizho vliga Ijud- ftva v’ framoto perpravi. Preprizha jih njih salasvanja in njih greha, in ra- sodene nedolshnoft Susane.— Leta fve- ta Gofpa prezej Boga zhaiii in hvali, ne toliko sa to, ko je Bog njeno ne- dolshnoh rasodel, .temuzh fhe bolj sato, 198 ko jo je greha obvaroval. Ta dva flarza ]>a ha bila k’ fmerti obfojena in u- morjena; in zinita Susana je bila s velikim flovefam in vefeljem peljana v’ hifho fvojiga mosha. — Poglej, kaj je ftoril ftrah bosbji v’ ferzu Susane! Ta fveta in bogabojezha shena bo sa vfelej v’ zbal* fvojimu fpolu : kakor fe tudi Ime rezhi, de ta dva gerda ftar- za bota sa vfelej v’ framoto vlitn, ki bosbji Urah sgube!-— Drugi sgled. Vlaki zhal je Bog perpufhal , de fo bili njegovi nar sveftejlhi flushab- niki Ikufhani, sato, de le je njih bo- gabojezhnoft in zhednoft Ihe bolj ra- sodevala. To fe je pofebno sgodilo pod kraljem Antioham. Leta grosoviti trinog, ki je boshje ljuditvo prega¬ njal, sapove pod fhtrafingo fmerti Ju¬ dam mefo jefti, ki je bilo prepovedano v’ bosbji poftavi. Neki fveti ftarzhek, Eleazar po imenu, ki je smiram v’> bosbjim Itrabu shivel, fe ftanovitno vllavi sapovedi tega trinoga. Silili fo 199 ga ; pa flanovilen oftane, in sadnjizh fo ga k’ fmerti obfodili. ,.Le vam, Eleazar, je mogozhe, mu pravijo nje¬ govi prijatli, ki fe jim je fmilil, le vam je mogozhe fvoje shivljenje re- fhili; le na vides borite, kakor bi pre¬ povedano mefo jedli, de li ravno ga jedli ne bole ; ta majbina goljufija bo trinoga pololashila . 41 Pa fveli barzhek jim odgovori: „Kaj miflite, de fim toliko navesan na te kratke ure fvoji- ga shivljenja, ki jih fhe imam , de bi rajfhi shivljenje otel, kot pa boril, kar Bog sapove ? In zhe tudi s’ leto gerdo hinavfhnobjo jesi trinoga odi¬ dem , ali pa bom mogel ubeshati jesi boshji ? O ne , ne! — rajfhi hozhem umreti, kot fvoji veri nezhafl boriti. Ali bi ne rekli sa manoj, de fim v’ devetdefelim letu fvoje barofti bosbjo pobavo sapubil, in de fim pobal po¬ li ujfhanje zelimu sarodu? Rajfhi ho¬ zhem umreti in vfim mlajfhim sapu- biti sgled ferzhnobi, in banoyitnobi, m jih uzhiti, kako de morajo biti Bogu v’ brabu, in de njegove flushbe ni- 200 koli ne fmejo sapuftiti.“ — Spremijo ga, tega zhaftitiga ftarzhika, k’ fmer- ti, in med tem, ko fo ga trinogi mar- trali, ga flifhijo klizati: „Oh Gofpod! grosovitne bolezhine terpim ; pa pre- ftojim jih, sato , ker fim fe bal, fe ^ tebi sameriti, in Arah bosbji mi da, de jih s’ ljubesnijo in tolashbo pre- nafham ! <£ — O koliko lep sgled ftra- bu boshjiga! — Tretji sgled. Vidili bote v’ tem sgledu, kaj lirah bosbji premore v’ kakfhni dufhi; in h’ koliki popolnofti jo samore povsdig- niti. — To je sgled Joba. — Bil je on bogat mosh, pa tako bogabojezh, de je Bog fam Satana vprafhal: Zbe je vidi! na fvetu kdej kakiga tako sve- kiga, in tako bogabojezhiga zhloveka, kakor Joba? Satan Gofpodu odgovori: , Ki zhuda, de ti Job flushi, in de ti je sveft, sato, ker fi napolnil njegovo hifho s’ bogaftvam in zhadjo; pa ftegni , nanj fvojo roko, in vdari ga, in vidi- lo fe bo, de je njegova sveftoba in 201 njegova zhednotl le na vides. Bog Sa¬ tanu to obla 11 da, in mu pravi: Pojdi, oblati ti dam, fkufhaj ga in tlifkaj ga, le shivljenje mu perhrani. Satan fe poflushi oblalli, ki mu jo Bog da, in ga ttifka hudo in grosovitno ; obudi mu fovrashnikov, ki fo mu njegovo polje pokonzhali, vfe njegove zhrede odgnali, ki fo mu vfe njegovo boga- llvo odvseli; sadnjizh mu fhe hudoba vfe poflopje rasnefe, in mu pobije vfe otroke pod potipam neke hifhe. Leta bogabojezhi mosh sdaj nima nizhefar in nikogar vezh na fvetu. De- firavno pa mu je bilo vfe vseto, fe vender nikoli nepertoshi, ne zbes Sa¬ tana, ne zhes fovrashnike; temozh vef vdan in podvershen fvojimu Bogu, smi- raj klizhe: Bog mi je dal , Bog mi je vsel; njegovo fveto ime bodi pozhe- fheno! — Satan, ko vidi, de tega fvetiga mosha s’ tem ne more pretre- tli, fe loti njegoviga telefa, in ga na¬ polni s’ ranami in bolezhinami, tako tlrafhno, de vfe pred njim beshi. de fe na gnoj vleshe, in ti ondi s’ fhli- 9 ** 202 hrami in zhrepinjami gnjilobo in zher- vizhe flerga , ki mu is njegovih ran lesejo. — Trije mogozhni Gofpodje, njegovi prija tli, ga v' li hudi nefrezhi ohifhejo ; pa tudi oni mu nifo mogli ne pomozhi ne tolashbe dati. JNihzhe drugi mu na fvetu ni obal , kot nje¬ gova shena; pa ne, de bi tolashila fvojiga nefrezliniga mosha , ampak ga flie v’ njegovi nefrezhi saframuje. Ti fi fhe sdaj tako perproft, mu ona pra¬ vi , kaj ti pomaga, de fi Bogu flu- shil ? Drusiga bi mu ne ftoril, ko klel bi ga, preden umerjefh, ker te je v’ tolike nefrezhe perpravil. Job pa fe ne sgane, ljubi smiram fvojiga Boga, in mu je v’lirahu, in ji odgo¬ vori: Pojdi, shena moja, ti govorifh, kakor kaka shena bres pameti, bres uma; ali nam je Bog mar kaj dol- shan ? In ali miflifh , de ni on Gofpod, de ne fme s’ manoj llorili, kakor mu je vfhezh ? Zhe frno is njegove do¬ brotne roke dobrote dobivali, ali ni po pravizi, de is njegove ozhetove roke tudi hudo prejemljemo ? — Glej to- 203 rej v’ tem sgledu, de je bogabojezh zhlovek smirej sadovoljin. — Zheterti sgled. Tobija, ki ga fveto pifmo toliko hvali, bo sa vfeiej lep sgled ftrahu bosh- jiga vfim mladim ljudem in Itarifhem. On je od fvoje mladofti smiraj fkerb imel vliga fe ogibati, kar bi bilo moglo omadeshvati zhiftoft njegoviga ferza. She v’ fvojih otrozbjih letih fe je ka- sal le pametniga in poflavniga, in ni imel nikoli vefelja do otrozharij in fhal drugih otrok. Sovrashil je hudobnoft fvojiga ljudftva; in ta zhaf, ko fo ho¬ dili drugi malike molit, in ko fo fe nesboshnimu vefelju vdali, gre mladi Tobija v’ tempel molit fvojiga Boga, in mu daruje febe in fvoje premoshe- nje. — Oshenil fe je. Dobil je eniga lina, ki mu je fvoje ime dal, in ga uzhil Bogu v’ (trahu biti. Vjet je bil tudi on s’ fvojim rodam od Afirfkiga Kra¬ lja , in je bil v’ Ninive odpeljan. Leta kralj prepove pod fhtrafingo fmerti, 204 Jude pokopavati. Pa memo vfe te pre¬ povedi Tobija pokopuje is ljubesni trup¬ la merlizhev. Kralj to svediti, sapove Tobijata umoriti; on pa pobegne in odide fmerti. Po fmerti kralja fe To¬ bija na fvoj dom verne, in da napra¬ viti neko majhino goftenje, de bi bil s’ Tvojimi prijatli vefel. Pojdi, pravi Tvojimu iinu, povabi nektere nafhih fobratov, pa povabi le bogabojezlie, de bodo s’ nami jedli. Pa ravno ko fe k’ miši fpravijo, mu nekdo pride pra¬ vil, de neki mertev zhlovek nesako- pan na tergu leshi. Tobija tjekej tezhe, ter prinefe truplo na rami, de bi mu sadnjo dolshnoft ftoril, in ga sakopal. Sakaj vender tako delate, mu pravijo fofedje; Tej vefte, de je kralj to pre¬ povedal , in de ile bili v’ nevarnofti fmerti, ker ubogali nille. Tobija pa jim odgovori: Kdor fe Boga boji, te¬ mu fe ni bati vfih mogozhnikov tega fveta. Truden od tolizih opravil fe neki dan ulesbe k’ nekimu sidu, in is vla- llovzhniga gnjesda mu nekoliko blata 205 v’ ozlii pade, in oflepil je. Pa on ni mermral nad leto nefrezho, temozli Boga je zhaftil. Ref! sdelo Li fe, de je bil ftan tega mosha prav nefrezhen, flep je bil, sapufhen od Rojih pri- jalelov, v’ flushnofti je bil pod neje¬ vernim kraljem, reven, in obropan fkorej od vliga fvojiga premoslienja. Vender pa je bil smirej vdan in pod- vershen volji boshji. Jokal je nad ne- frezho in nad pregrehami fvojiga ljud- Ilva, in je k’ Bogu sdihoval: Ti, o Gofpod, fi pravizhen, in tvoje fklepe moramo vfelej moliti; kakor koli s’ nami ravnafh, vfelej po pravizi in po fvoji milofti s’ nami ravnafh. Tudi sdaj, o moj Bog, fi fe me fpomnil ; pa ne fhtrafuj me po mojih grehih , in ne fpomni fe mojih hudobij in hu¬ dobij moje drushine in mojih bratov. O Gofpod! mi saflushimo framoto, v’ kteri fmo, ker tvojimu povelju svefti nifmo bili, in ker fmo odftopili, od tvojih sapoved. Pa profim te, o Bog, le sa to, de mi dafh tvoji fveti volji vfelej vdanimu biti, in umreti v’ tro- — 206 — jim fvelim lirahu in v’ tvojim fvelim miru! — Vfe lete nefrezhe tega bogaboje- zhi«a mosha nifo utrudile, tudi mu O _ # 7 poterpeshljivolli in ferzhniga mira nifo odvsele ; in de fi ravno je bil broma- ' fhen, vender ni nikoli nizh zhes pra- vizo delal. Nebi vezber eniga nesna- niga boslela zhuti, bi v’ hlevu mebeta. Vari fe, pravi torej fvoji sheni, leta shival, bi jo flifbim , morebiti ni^na- fha; vernite jo prezej njenimu gofpo- darju; sabaj ptujiga blaga ne fuiemo ne jefli ne per hifhi imeti. Tobija, debravno ga je Bog toli¬ ko ljubil, je vender tudi vfe fbosi sanizbevan bil. Njegovi fofedje, nje¬ govi shlahtnibi, in fhe njegova shena fo ga v’ njegovi britbofti saframvali, fe mu pofmehvali in fo rekli: Pravo povrazbilo imafh sa fvojo dobrolnoft in sa fvojo ljubesen! — Iieta fveli mosh pa jim odgovori: Sabaj tabo nefpa- metno govorite ? kaj ne vefle, de frno otrozi fvetih Ozbabov; in zhe bomo njih lepe zhednohi pofnemali, bomo 207 tudi deleshni njih vezhniga slavljenja, ki ga je Bog perpravil v fini, ki f o svefti in bogabojezhi. — Tobija sboli, in ko mifli, de bo umeri, poldizhe fvojiga fina, mu go¬ vori befede prav bogabojezhiga ozhe- ta, in mu pravi: Saflifhi, moj fin, sadnje befede fvojiga ozheta, in glo¬ boko v’ ferze fi jih vtifni. Vfe dni fvojiga shivljenja imej v’ fvojim duhu Boga pred ozhmi, de nikoli v’ nobe¬ ni greh ne pervolifh. Pomni , de bofh fvojo mater vfeiej v’ zhafii imel, in ne posabi nikoli, kar je ona s’ laboj preterpela. Dajaj vfeiej rad vbogajme, in ne sanizhuj nikoli nobeniga froma- ka. Zhe bofh obilno imel, obilno da¬ jaj, zhe bofh malo imel, dajaj koli¬ kor bofh premogel, s’dobrim ferzam. Milofhina bo tvojo dufho od greha refhila in od vezhne fmerti. O moj fin , kako fe vefeli zhlovek pred Boga kopiti, ki fromake ljubi in jim po¬ maga! Vari fe pa tudi, moj preljubi fin , de nikoli v’ nobeno nezhiftoft ne dovolifh, in shivita fveto s’ fvojo she- 208 no, ki ti jo bo Bog dal. Ne bodi ni¬ koli prevseten in ofhaben , ne v’ Tvo¬ jih miTlih, ne v’ Tvojih beTedah. Sa- Tlushek delavzov in poflov naj ne oftaja nikoli v’ tvoji hifhi. Pomagaj tudi s’ Tvojimi miloThnami pravizhnim mert- vim. Ogibaj Te drufhine neTramnikov in greThnikov, The ne jej s’njimi. Ne bori nikoli nikomur, kar Tam ne she- lifh, de bi Te tebi sgodilo. Ne saupaj Tam na-Te, in pofvetvaj Te vTelej s’ modrimi ljudmi. Bodi Bogu vTelej sveft; hvali ga, kakor koli Te ti godi, in proli ga Tveta v’ vfih Tvojih opravilih. Ne boj Te, moj Tin, nizheTar; reT je, uboshni Trno; vender vTelej bomo sa- dofti bogati, zhe bomo v’ boshjim ftrahu shiveli. — To To bili nauki, ki jih je To- bija Tvojimu iinu dal, ko je miTlil, de bo umeri. O pazh blagor otroku, ki ima takiga ozheta, ki ga tako v’ modrofli in v’ ftrahu boshjim poduzha. Tobija The ni umeri, in Bog, ki ga je nar poprej poTkulil, ga je potler tudi rasveTelil. Bog poThlja Tvoj 209 fveti shegen nad premoshenje in nad drushino njegovo, in mu perhrani njegovo shivljenje s’ perpomozhjo nje- goviga lina in Angelja Rafaela. On je doshivel vefelje viditi v’ sakonu, v’ kteriga je njegov lin s’ neko fveto ne- veko ffcopil, fveli sakon ofrezhen in poshegnan is nebef. Ko vidi, de fe mu sadnja ura bli¬ ska, poklizhe vfo fvojo drushino, ji perporozhi s’ folsami in s’ vfo ljubes- nijo dobriga ozheta , Bogu vfelej sve¬ tlo flusbiti, in pravizhno in ljubesnivo do fvojiga blishniga fe obnafhati, in umerje v’ miru, ftar ko in dva leta. — Uzhi fe is tega sgleda, kakfhino mora biti shivljenje mladiga zhloveka, in bogabojezbiga ozheta. Vedi, de Bog poshegna in obvarje njih, ki mu sve- fto flushijo, in fe ga boje. Blagor njemu, ki je bogabojezh, — pravi fveti Duh. — — 210 — II. Od ljubesni do Boga. i. Spomni fe fvojiga Stvarnika v fvojih mladih dnevih, pravi f. Duh. to je : Daruj Bogu pervine fvojiga shir- Ijenja, in perve nagibe fvoje dufhe. Ali hi bilo prav, de bi hudizh per¬ vine tvojiga ferza dobil, in de bi h nar lepfhi dneve fvojiga shivljenja, la ga morafh vliga Bogu darovati, v' fhalah in pofvetnih nizhemernoltih sa- pravil? — iS i je rezhi , de bi tvojimu ferzU sadokila, kot Bog. On fam vfo tvojo ljubesen sa/lushi; sakaj on ima vezh Ijubesnjivofli, vezli popolnofti, vezli lepote v’ feb i, kot vfe ftvari fkup. Vfe lepote in vfe berhkote viih nar po- polnifhih duhov-, fo, zhe fe s’ njim merijo , tem o ta in zhernota. Boga gledati in ljubiti, to je nar vezhi frezha in nar vezhi vefelje Svet¬ nikov v’ nebelih. O ! ko bi pogub- Ijenzi njega v’ llo letih le en firtek 211 ure mogli viditi in ljubili. babo po- lolasbeni bi bili, babo bi fe poshivili! O babo ii vofhijo Boga gledati in ljubiti; pa sdaj jim nivezh m o go zli e. Ti, ljubi lin, ga fhe samorefh ljubiti; saref, tebi je lo fhe dano; in zhe ga ne ljubifh, glej terfhi ferze imafh, bot pogubljeni. 2. Bog te je nar poprej ljubil. Lju¬ bil lim te, pravi, s’ vezhno ljubesnijo. Ljubil te je, bo ga fhe nifi samogel fposnati, kaj? fbe prej, bot fi bil rojen , in poflal te je na fvel raemo toliko drusih, bi bi mu bili lepfhi llushili, bot ti. Svojiga Sina je dal. de te je odkupil. In leta boshji Sin je dal fvoje shivljenje in fvojo kri, de le je odrefhil. Vfe , bar imafh , je od Boga. On ti je dal biti, bar fi; in on ti je dal imeti, bar imafh. Ni je matere na fvetu, de bi bila sa fvoje dete to flo- rila, bar je Bog sa-te fioril; ni je matere, de bi imela toliko ljubesen do fvojiga deteta, kakor jo Bog do tebe ima. V’ hvaleshnolt sa vfo to ljubesen n r; pa ne tirja od tebe, kot tvoje ferze; fhe ti obeta vezhno svelizhanje, zhe ga ljubifh, in zhe fi mu sveti. Moj fin, moja hzhi, pravi on, daj mi tvo¬ je ferze, bodi mi sveti do tvoje fmerti, in dal ti bom krono vezhniga shivlje- nja. O, kako nehvaleshen bi bil, ako bi ga ne hotel ljubiti, in fizer ljubiti is zeliga fvojiga ferza! — 5. Pa ljubiti ga morafh ne le sa- volj darov in dobrot, ki ti jih dajaj ne le savolj frezhe in savolj svelizha- nja, ki ti ga obeta , temozh fhe bolj ga morafh ljubiti savolj njegovih ne- Jkonzhnih popolnotl, to je is ljubesni do njega famiga, sato ker je on vfe ljubesni vreden, in sato, ker on to sapove. In kaj je le vezhi, kaj je imenitnifhi, kaj bolj tvoje ljubesni vredno, kot on ! Ljubesen do Boga pa fe imenuje shiva ljubesen. Leta shiva ljubesen do Boga mora biti ferzhna in zhes vfe> Serzhna mora biti, to je, v’ ferzu morafh sa-nj ginjen in vnet biti, zhes vfe mora biti, to je, de Bog a P vi b P P g b B lj h fl IN n n n g P d s.- ll d r P 215 ’A] ;he loj v r o- rti, Ije- tko jiti sa- j“i ha; •olj ne¬ sni vfe to ) e Sili uje do rfe. rzu in oga rajfhi imafh, kot vfe drugo, de fe rajfhi odpovefh vlimu vefelju, kakor pa prijasuofti boshji, de rajfhi sguhifh vfe, kar imafh na fvetu, kot gnado hoshjo, in s’ eno hefedo, de fi per- pravljen rajfhi fmert preftati, kakor pa fe od Boga s’ kakofhnim fmertnim greham lozhiti. Biti morafh tak, de bofh mogel s’ fvetim Pavlam rezhi: Kaj je, de bi me moglo lozhiti od ljubesni do Jesufa Kriftufa ? Ali sha- loft? ali britkoft? ali lakota? ali rev- fhina? ali nevarnoft? ali lila? ali mezh? Naka ! — fveft lim fi, de ne fmert, ne shivljenje, ne peklenfki duhovi, ne nebefhke mozhi, ne nobena ftvar me ne samore lozhiti od ljubesni do Bo¬ ga, ki je po Jesufu Kriftufu. — Bres fvete ljubesni nifim nizb, pravi f. Pavel. To je, bres ljubesni do Boga ne moremo ne saflushiti, ne sadobiti nebef. Zhe v’ ti ljubesni do Boga umerjefh, bofh svelizhan. To de, ako hozhefh v’ nji umreti, mo¬ rafh tudi v’ nji shiveti. Profi torej pogofto Boga sa gnado njega ljubiti j 214 — gorezhe shelje imej po ti (Veti Iju- besni, in dobi! jo bofh. —- Sgled. Dva pufhavnika profita dolgo zba¬ la Boga, de bi jima rasodel, kako de bi mu popolnama f I us hiti samogla. Bar enkrat saflifhita neki glaf, lsi jima pra¬ vi , de naj grefta v’ mefio Alekfandri- jo; ondi bota najdla nekiga mosha, Evkarifta po imenu, in njegovi shem je ime Marija; ta dva bolj popolnama flushita Bogu, kot ona dva , in od njih fe bofta nauzhila, kako je treba Boga ljubiti in zhaftiti. Ta dva pufhavnika prideta v’ Alek- fandrijo, in vprafhujeta vezli dni po Evkariftu; pa nihzhe ga ne posfia. Sda) miflita, de fta sapeljana, in she f klo¬ neta fe verniti, kar vidita neko revno sheno pred durmi fvoje hifhe fedetn in kot po nevedama jo vprafhata, zb® ji je snano ime Evkarifta? To je moj mosh, odgovori shena. Vam je toro) Marija ime, pravita pufhavnika? Lj u ' bi ozhetje, jima ona pravi, kdo vam 215 je moje ime povedal? S’ imenam va- fhiga mosha nama je bilo tudi vafhe s’ nekim boshjiin glafam osnanjeno, in prifhla fva, s’ vami fe pomenit. Evkarift proti vezheru domu pri¬ de, in pershene eno majhino zhredo ovaz. Pulhavnika ga prezej objameta, in ga profita, jima povedati , kako vender tvoje shivljenje ravna. Jeft tim, jima pravi, reven ovzhar. Sato vat ne vprafhava, mu odgovorita pufbav- nika; le povejte nama, kako vi in vafha shena Bogu flushite. Ljubi moji ozhetje, tega me bote viuzhili; jeft tim reven nevedesh, ki ne snam ne Boga ljubiti, ne mu flushiti. To nizh ne de, mu pravita, midva fva savolj Boga tem prifhla od vaf svediti, kako mu vi flushite. — Ker torej mi sapovefte, odgovoid Evkarift, vam povem: Bogabojezho ma¬ ter fim imel, ki fo mi od mladih nog perporozhvali vfe is ljubesni do Boga ftoriti in preterpeti. Po tem nauku lini fe ravnal od mojih mladih dni; /im jih ubogal is ljubesni do Boga: 216 iim prenelil, kadar fo me Tvarili, is Ijubesni do Boga ; fim fi pertergal kak- fhino igro, kakor jih otrozi imajo, ali kakfhino poveTeljenje s’ otrozi moje ftarolti, is Ijubesni do Boga. Tako le fini zeli zhaf fvojiga shir- Ijenja ravnal, in smiram fi persadeval vfe savolj Boga ftoriti. Sjutraj vilanem is Ijubesni do Boga; opravim fvojo molitev, in mu darim fvoj dan is lju- besni do njega; grem po Tvojim opra¬ vilu , ker je njegova volja, in delam s’ Ijubesni do Boga. Jeft in fpat grem is Ijubesni do Boga, kimeshivi, salo kader je treba, poahivam tudi is lju- besni do Boga, de bi mu bolj mo¬ gel flushiti. Lakoto, mras in vrozhino, Tvojo revThino, Tvoje bolesni, in Tlabofti Tvoje ftarofti voljno prenaTham is Ijubesni do Boga. Otrok nimam. S' Tvojo she- no fim shivel, kot s’ Tvojo Teftro, v vednim miru. Tako shivim, in tako shivi tudi moja shena. Imate kaj premoshenja? mu pra¬ vita. Malo, rasun lete zhrede ovaz> ki 217 fim jo po fvojih karfhih dobil, jima odgovori Evkarik; pa Bog to malo moje premoshenje posbegna, in imam dovolj. Svoj mali perhodek na troje rasdelim; nekoliko dam zerkvi; s’ ne¬ kolikim pomagam fromakam in popot- nikam, in kar okane, s’tem fe midva shiviva, jek in moja shena. Revno iim fe do sdaj shivil; pa do sdaj fe zhes fvoj revni shivesh ni- fim pertoshil; kar mi Bog da, vshi- vam is ljubesni do Boga. — Imate kaj fovrashnikov, ga vpra- fhata pufhavnika ? Oh! kdo je na fve- tu, de bi jih ne imel. jima odgovori Evkarik. Varujem fe , de nikomur nizh hudiga ne korim ; in nikoli nifim zhes koga kaj hudiga govoril, zhe tim tudi od koga kaj vedil; vender nifim nikoli hres fovrashnikov in nevofhljivzov. Pa Bog okvari! hudiga jim ne vofhim; le lju¬ bim jih, jim kjer morem pokreshem , in jih s’ prijasnokjo obifkujem is lju¬ besni do Boga. Zhe fvet od mene ali moje shene flabo govori, in zhe mi krivizo dela, v’ miru poterpim is Iju- 10 218 besni do Boga. Glejte, Ozhetje! tabo je moje shivljenje in slavljenje moje sbene Marije. Ta dva pufhavnika fe ne moreta sadolli prezhuditi , in fe verneta, ve* fela, de da najdla tako lahek pot h 1 kerfhanfki popolnodi. Moj lin , pofneniaj sgled Evkari- da, navadi fe v’ mladodi, vfe savolj Boga doriti, s’ namenom njemu do- padi in is ljubesni do njega, in sve- lizhan bofh. — III. V’ mladofti, in zeli zhaf fvojiga shivljenja moramo Jesufa po- fnemali. Kdor hozlie k’ fvetodi doradi, naj pofnema Gofpoda nafhiga . Jesufa Kri' dufa; on je farna fveta fvetod in p 0- doba vfe fvetodi. Leta veliki uzhenik je prifhel n nebef naf ljudi poduzhil in svelizhah 219 hotel je shiveti v’ vfih mnogih ftaro- ftih, de bi jih vfe pofvetil. On nam je v’ vfim enak pollal, de hi naf vfe ga pofnemati obudil. Sato, pravi f. Irenej, je pollal otrok savolj otrok, de bi jih pofvetil; k’ malim fe je po- nishal, sato, de jih je do febe povs- dignil; mladenizh je pollal savolj mla¬ dih ljudi, de bi jih prave modrolli nauzhil, ker jih je poklizal, de bi sa njim hodili. On je nar lepfhi podoba mladofti, po kteri morafh fvojo mla- doll in fvoje dela ravnati. §htiri rezhi pa najdemo v’ f. Evan- gelii, v’ kterih nam je Sin boshji po- febno lep sgled dal v’ mladofti fvoji- ga zliafniga shivljenja na fvetu. Perva je njegovo ponishno in zhi- flo shivljenje. Želih tridefet let je shi- vel, fkrito pred fvetam , de nihzhe ni sa nj vedil, in fe ni dal drugim fpos- nati, kot fvoji prefveti Materi, in fve- timu Joshefu. Tako tebe . mladina , uzhi, de fe nizhemerni hvali fveta u- mikafh, de neifhefh s’ fvetam fe fosna- niti in mu dopalli, temozh de ifhefh 10 * 220 na tihim Bogu dopafti; de s’ fvojo ponishnoftjo in tihoto fvojim ftarfhem in uzhenikam vefelje ftorifh. — Drugi lepi sgled, je sgled hruin- nolli, ki ga je Sin boshji v’ fvoji mla- dofti dal, ker je fhel v’ tempel v’ Jc- rusalem tam dolshnofti do Boga fvoji- ga Ozheta svefto dopolnit, kjer je po- flufhal uzhenike, de h ravno je bil njih uzhenik in Gofpod. Ref prezhu- den sgled je to, ki viim mladim lju¬ dem kashe , velike shelje po fvetih na¬ ukih imeti, ki. daje fposnati, de njih perva fkerb bi imela biti Bogu f!u- shiti, in v’ naukih fvojih duhovnih paftirjev in drugih uzhenikov od Boga danih fe uzhiti prave modrofti sa vezh- no svelizhanje. —- Tretja zhednoft, od ktere je Je- suf mladenizh lep sgled dal, je pre- zhudna pokorfhinoft, ki jo je fvojim ftarfhem fkasoval. On fe je s’ njimi v’ Nazaret vernil, pravi f. Evangelij in jim je bil pokoren. Pazh lep sgled) pred kterim fe mora marfikteri fra- movati. O kako gerdo je vam, hi 221 Tvojih ftarThev ne fpofhtujete, ki ima¬ te shivljenje, in poduzhenje od njih, ker imate vender pred Tvojimi ozhmi sgled Tvojiga Boga, ki je pokoren Tvo¬ jim (harem ! Kako Te hote odgovarjali pred §inam boshjim savolj vaThe ne- pokorThnoTti, ko vam ho rekel, de je hotel Ozhetu podvershen biti, sato, de vam je lep sgled poftal? — Zhelerta rezh, ktero naT T. Evan- geli uzhi od mladofti tega boshjiga Sina je, de kolikor je raftel na (taro¬ ki , je tudi raftel na modrofti in gnadi (prijetnofti), to je, kakor Tolnze, de (i ravno ima smiram enako Tvetlobo, Te vender zhedalje bolj Tvetlo vidi, bolj ko k’ poldnevu gre, ravno tako je JesuT Tvoje boshje popolnofti od dneva do dneva smiram bolj rasode- val. §. Evangeli vTe to sasnamova, de vam mladim ljudem veliki nauk da, in vaT uzhi, de morate zhaT Tvoje mla¬ dofti v’ to oberniti, de raTete v’ mo¬ drofti, ne pa v’ hudobnofti, kakor ne- kteri, ki Te sadershe, de bi miTlil, de 222 le sa to raftejo na ftarofti, de bi fe gerdili, in Tvojo nedolshnoft sgubili.— O neisrezhena nefrezha , viih folsa vredna, bi je pa ne umejo! Kdo sa- more vidili, de bi ne bii do folsa gi¬ njen, mladenzhe in deldize — baj? The otrobe, bife, bolj bo raftejo, bolj sapeljujejo ! Sdi fe, de fe njih flabe leta ne uterjujejo bot le v’ pregrehi. Pervi nagibi njih ferza, bi bi imeli h 1 Boga ftvarnibu puhteti, fo nagibi sa peldenfhiga duha. Perve ifhrize njih pameti jim flushijo le v’ to , de fe u- zhe lagali in greh delati. Oblazbilo nedolshnofti, bi fo ga per f. berilu sa- dobili, in bi bi ga imeli neomadesh- raniga, obraniti zelo fvoje shivljenje, je bmalo ogerdeno s’ nepoborfhnoftjo in neframnoftjo. O otrozi Jesufa Kri- ftufa! ali tabo fvojiga Gofpoda in u- zhenika pofnemate? Otrob, mladenzh je poftal, sato , de vaf uzhi perve leta v’ zhednoftih dopernefti; in vi jih v to obernete, de fe greha uzhite, in fe pogubljate. Obernile fvoje ozhi v’ leta boshji sgled, de popravite popabe fvo* 225 jih mlajfhih let, in uzhite fe od nje¬ ga, kako vam je shiveti! Pa ni fhe sadofti, de Jcsufa Kri- ftufa pofnemate le v’ zhednoftih, ki jih je v’ fvoji mladofti kasal , pofne- majte ga tudi v’ pokori in v’ terplje- nji njegoviga zeliga shivljenja na sera- lji. Ravnajte fe pofebno po lepim sgle- du ponishnofti, ljuhesni, krolkolli in poterpeshljivofti, ki nam ga je dal v’ fvojim terpljenji. O naj vaf ne hodi fram fe ravnati in hoditi sa Jesufam , hoshjim, Sinam , ki s’ tolikimi sgledi pred nami fveti. Sej gotovo fram hi naf moglo hiti, ga viditi famiga pred nami na polu zhednofti hodili, bres de hi kdo sa njim hodil ; ga viditi v’ nebefa hodi li po potu s’ tern jem pre- preshenirn , ko mi shelimo v’ nehefa hodili po potu s’ zvetlizami potrefenim. On je mogel terpeti, in fvoj krish pre- nelli, in tako v’ fvojo zhaft iti. Pa tudi mi ne upajmo t jeke j priti po fla- tlih in po velelji. S. Pavel naf uzhi, de nihzhe ne bo svelizhan, kdor fe v’ slavljenji po Jesufovim sgledu ne rav- 224 na. Premifhljujte ga torej prav fkerb- no; ker ravno sato fte kriftjani, de pofnemate Jesufa Kriftufa. — Pervi sgled. Prav dobro je, de ti, o mladi zhlo- vek, kakfhino pofebno andoht do Je¬ sufa Kriftufa imafh , de li toliko laglej persadevafh Jesufa Kriftufa pofnemali. §zhafama, ko bolj odraftefh, bofh s’ labkama vfe fvete opravila doperna- fhal, ki fe jih bofh od mladih let navadil. Glej tukaj je lep sgled, ki ga vedno pomni. Neka vidova, ki je imela lizer malo premoshenja, ki je pa imela pofebne shelje in pofebno fkerb fvoje otroke po kerfhanfko iskojiti ali isrediti, je imela eno hzher, defet let ftaro, Ra- tijo po imenu. Leta hzherka je bila prav shiva, in k’ pofvetnimu vefelju nagnjena. Mati, ki fe je bala, de bi fe Ratijiza od drusih pajdafhiz ne po- hujfhala, jo je dala, ker farna ni toli¬ ko zhafa imela, de hi jo mogla, ka¬ kor je treba, poduzhiti, de li ravno 225 ni bila bogata, k’ neki bogabojezhi goTpej v’ Tholo, de bi jo ona v’ bo- gabojezhnofti iskojila in jo uzhila. Ratijiza oftane dva leta per leti Tvoji uzhenizi; rafte v’ bogabojezhno- fti, tako, de Te je vfe zhudilo, in ohra¬ ni v’ Tvojim Terzu vTe nauke Tvoje pre¬ ljube uzhenize ; zhes vTe to je pa tudi terdno Tklenila GoTpoda naThiga JesuTa KriftuTa, v’ vlih Tvojih opravilih po- Tnemati. Ko jo mati domu vsame, je bila Ratija polna lepih sgledov, de To je bili vii domazhi veTeli; poterpeshljiva je bila, ter krotka in pokorna; nikoli Te zhes nikogar ni pertoshila; malo jc govorila, pa modro ; smiram je bila sadovoljna, smiram enakiga Terza per Tvojih delih in v’Tvojih krishih. Zhifta dekliza Tovrashi vTo nizhemernoft; vTa- žiga zhloveka TpoThtuje; ne govori ni¬ koli Tlabiga od drusih, rada vTazimu poftreshe; smiram je sbrana in s’ Bo- gam Tklenjena. Leto Tveto shivljenje Ratijo zeli Tari perporozhi, in vTe jo zhafti; pa ne- 10 ** 226 vofhlj ivofl ji tudi kmalo fovrashnike obudi. Neke nevofhljive pajdafhize fo fklenile njeno dobro ime pozherniti, in fo jo obrekovale, de je hinavka, in de je flepa fvetniza. Rafija vfe tiho prenefe is ljubesni do Jesufa Kritlufa, in fe vfa prijasna kashe do vfih teh, ki fo jo fovrashile. Svet fzhafama fpos- na nedolshnofi: Rafije, in kolikor bolj fo jo njene fovrashnize poprej obreko- rale, toliko bolj jih je moglo potler fram biti. Gofpod fajmafhter fe ne morejo aadofti prezhuditi nad tem, kar je bosh- ja gnada v’ Piatii dosolila, in nad le¬ pim fadam, ki fe je kasal nad vfinii deklizhi, ki fo s’ njo hodile. Neki dan ji pravijo: Ratija , profim te , povej mi prav odkritoferzhno, kako ti shivifh, in kako fe s’ fvojimi pajdafhizami sader- shifh. O, preljubi Gofpod Ozhe, jim odgovori Ratija, sdi fe mi, zhe pre- miflim, kaj je moja dolshnoft, de vfe premalo ilorim. Spomnim fe smiram nekiga nauka, ki fo mi ga moja Gofp« uzheniza dali, ko fim bila fhe le enajft 227 let ftara. Oni fo mi vezhkrat saterd- vali, de fi moram Jesufa Kriftufa sa sgled vseti v’ vfih fvojih opravilih in teshavah; to fi persadevam flori ti, in rtorim tako le : Ko fe sbudim in vrtanem , fe fpom- niin Jesufa mladenzha, kako fejesju- Irej sbudil, in fe fvojimu nebefhkimu Ozhetu daroval. Pofnemam ga, in da- rim fe vfa Bogu, in pofvetim mu zeli dan, in vfe fvoje dela. Kadar molim, fi pred ozhi portavim Jesufa, kako je fvojiga Ozheta molil, in Odenem fe v’ fvojim ferzu s’ njegovimi boshjimi mo¬ litvami. Kadar delam, premifhljujem, kako fe je Jesuf trudil in potil sa mo¬ je svelizhanje; jeft ne mermram in ne godernjam , temozb , vdana v’ bosbjo voljo , in s’ ljubesnijo , fvoje dela flde- nem s’ njegovimi. Zhe mi kaj sapo- vejo , fe fpomnim , kako je bil Jesuf fvoji prefveti Materi Marii in f. Joshefu pokoren, in prezej fvojo pokorfhinoft fklenem s’ njegovo. Zhe mi kaj ter- diga ali teshkiga sapovejo, fe prezej fpomnim , de fe je Jesuf is ljubesni 228 do mene britki fmerti na fvetim kri- shi podvergel; in kmalo fe mi ferze imame, in rada ftorim, bar mi sapo- vedo, zhe je fhe tako teshko/ Zhe me kdo opravlja, ali zhe me kdo smirja, in krivo soper mene go¬ vori, tim tiho, voljno poterpim, in fe fpomnim, de je Jesuf Kriftuf vfe nar hujfhi krive toshbe, obrekovanje, bolezhine in saframovanje, vef tih, bres de bi fe bil kaj pertoshil, voljno pre- nelil; fpomnim fe, de je bil Jesuf Kr*- fiuf nedolshen, in ni nizh tega saflu- shil, kar je mogel terpeti; jeli pa fini grefhniza, ki veliko vezli saflushiin, kakor kar mi terpeti da. Kadar grem jeli, fe fpomnim , ka¬ ko je Jesuf fvojo hrano s’ hvaleshnoltjo in smernoftjo vshival, le sato, de j« fvoje opravila k’ zhalli boshji samogel opravljati. Zhe kaj taziga jem , kav fe mi ne perlega prav, fe fpomnim sholzha, ki ga je Jesuf Kriftuf na f krishi okufil, in tako njemu v’ da*' fvoje shelje sateram. Kadar fim lazh- na in fe nimam s’ zhim nafititi, 1® 229 {pomnim, kako fe je Jesuf Kriduf fhtirdefet dni in nozhi podil; in de je, vfo leto terdo lakoto is ljubesni do mene predal, in sato, de je sa ne- smernodi nafhe sadodil; ter ne neham sadov oljna biti. Kadar iim v’ kakim vefelji, ali v’ kakfhini drufhini, li Jesufa pred ozhi podarim, kako je bil prijeten, prijasen in poln fvetofti v’ pogovorih s’ fvojimi Apofteljni. Zhe pregrefhne (neframne) befede flifhim, ali kaj pregrefhniga vidim , prezej Boga sa odpufhanje pro- fim, in fe (pomnim, kolika shalod je Jesufovoi ferze prefunila, ko je vidil fvojiga Ozheta shaliti. Kadar fe fpom- nim bresfhtevilnih grehov, ki fe na fvetu gode, in koliko de fe na semlji Bog shali, sdihujem in jokam, in fe s’ Jesufam Kriftufam fklenjena v’ tifti sha- loftni dan miflim, ko je s’ folsami fvo- jimu Ozbetu rekel: O fveti Ozlie, fvet te ne fposnava ! — Kadar grem k’ fpovedi, li pred ozhi podavim Jesufa vliga shalodniga, ki na Oljfki Gori in na fvetim krishi 250 moje grehe objokuje. Kadar fim per fveli Mafhi, fklenem prezej fvojiga du¬ ha in fvoje ferze s’Jesufam, in darim /Veto Mafiio s’ ravno tem namenara, s’ kterim fe Jesuf Kriftuf fam na zhaft fvojimu Ozhetu , sa odpufhanje nafiiih grehov, in sa svelizhanje vfih ljudi na altarji daruje. Kadar kakofhno pefem pojem, ali kadar flifhim boshjo hvalo prepevati, fe v’ Bogu rasvefelim, in li miflim , de je Jesuf Kriftuf te fvete hvale, in to prefvelo pefem prepeval s’ fvojimi Apofteljni per sadnji vezher- ji, ko je f. Refhnje telo poftavil. Kadar grem fpat. fi Jesufa Kri- ftufa pred ozhi poftavim, ki jele sato fhel fpat, de je novo mozh k’ zhafti fvojiga Ozheta sadohil ; fpomnim fe tudi, koliki raslozhik je med mojo po- fteljo in f. krishem , na kterim je Je¬ suf kot jagnje vifel, in tako fvoje telo in fvojiga duha Bogu daroval; in pre¬ den safpim , fhe v’ fvojim ferzu isre- zhem befede, ktere je Jesuf Kriftuf na f. krishi govoril: Moj Ozhe, t tvoje roke isrozhim fvojo dufho ! — 251 Gofpod fajmafhter, hi fe nad lo- lil to posheljenje pervoliti, ko vidim bo- dkoH lezhine, ki li jih sa mene prellal? O ki je kako bi fmela fhe fvoje revno mefo Vlek' ljubili in mu flrezhi; ko vidim tvoje vitij 6 ' prefveto in nedolshno telo s’ kervjo , lete m s’ ranami pokrito , perbito na fve- 11 242 tim brishi! O babo flepa in nehvalesh- na bi bila, sa neframno povefeljenje tvojo gnado sapraviti, in tebi tvoje bolezhine ponoviti!—Tabo le je Me- I lania do velibe poboshnofti dorafla; i ona je bila sgled zeli fofefbi, in je j umerla v’ duhu fvetofti. O , bo bi ozhetje in matere, po sgledu Isidora, c Tvojo drushino Jesufa Kriltufa fposnati r uzhili, bmalo bi bilo sadershanje njih b otrob vfe drugazhno. Kolibo rasfvet- s ljenja bi oni od ondod sadobivali! Sveta g britba martra je, bot babfhne boshje G bubve 5 is nje Te vli briftjani samorejo v' Boga fposnati uzbiti. Pred fveto brit- fr bo martro blezhe To nar vezhi fvetnih 1 m Tvoje rasfvitljenje, Tvoj trofht, in bo- ni jo mozh sadobivali. ,s ^ i Od ljubesni in od fpofhtva nja, ki fino ga fvojim ftarfhen 1 frc dolshni. lju Kdor je bogabojezli. pravi f ve! ‘ Duh, TpoThtuje fvojiga ozheta in 245 jo mater. Slushi kakor IVojim gofpo- dam njim, ki fo mu shivljenje dali. Gotovo moj fin, zhe imafh le nekoli¬ ko bogabojezhnofti, bofh ftarfhe fpofh- toval, in zhallil njih, ki fo zhes te poftavljeni. In ref je, ali bi fe moglo rezhi, de fe Boga bojifh, zhe sa shuganje ravno tega Boga ne marafh, in sato, kar on sapove? Poflufhaj shuganje, s’ kterim Bog sanikernim otrokam shu- ga. Ta, ki fvojiga ozheta shali, pravi Gofpod, in kteri nauke fvoje matere v’ nemar pufha, bo v’ framoto in ne- frezho padel. — Kdor fvojiga ozheta in fvojo mater sakolne, bo pogubljen, in njegova fvitloba fe bo v’ temoto isfhla, to je, njegovo shivljenje bo sgodna fmert konzhala. Oko fina, ki fovrashno pogleda fvojiga ozheta, ali fvojo mater, saflushi, de hi ga orli iskluvali, in poftojne posherle. Kdor fvojiga ozheta sapufti, fvojo zhalt pred ljudmi sgubi, in kdor fvojo mater shali, je preklet od Boga. O Bog ho¬ tel , de bi fi to shuganje vfi globoko 11 * 244 v’ ferze vfekali, ki posabijo fvoje dolsh- nofti do fvojiga ozheta in do fvoje matere ! — Perdenimo k’ temu shuganju ojftro poftavo, ki jo je Bog v’ ftarim Telia- mentu dal. Zhe fe pergodi, pravi ta podava boshja, de kdo ima sanikerni- ga in terdovratniga otroka, ki ne po- flufha sapoved fvojiga ozheta ali fvoje matere, in zhe pofhtrafan fhe ubogati i nozhe, primite ga in peljite ga pred ftarafhine ti (figa melta, in pred fodbo. J in režite: (Deut. 21, 18.) Leta naffc » otrok je sanikern in terdovraten, na- 1 fbiga opominjevanja nozhe poflufha- ^ ti, — in ljudftvo tidiga meda ga bo j' s’ kamnjem pofulo, in umorjen bo] h de bote to hudo is med vaf /pravih) g in de fe vef Israel, kadar to saflifl") n preftrafhi. — 1 ' ; Glej, to je ojflra podava, kij 0 hi je Bog zhes nemarljive otroke i**’®' n J bel, sato de bi jim fposnati dal, kab n fe morajo njegove pravize bati, ker fia on ali prej ali potlej s’ ftrafhnH 111 v ko 245 fhlrafami tepe njih, hi te toliho pra- e vizhne in fvete sapovedi ne fpolnijo. Pa sapuftimo te terde in ftrafhne 0 perganjke, hi to le sa nepokorne in e terdovratne otroke, hi fe s’ pametjo ;a in s’ ljubesnijo h’ fvoji dolshnofti ne i- dajo ukreniti, Tebi pa, hi shelifh Bo- o- gu flushiti, bo , de li both persadeval je tvoje ftarfhe fpofhtovati, sadotli rezhi: iti de je to prav, in de tako Bog hozhe. ed To lla dva nagiba, s’ kterimi f. Apo- o. bel Pavel otrokam to dolshnoll fpol- fh novati saterduje. Otrozi, pravi on, ia- ubogajte fvoje Itarfhe, sakaj to je prav. ba- V vfih rezbeli jih ubogajte , sakaj to bo je Bogu vfhezh. — Bogu je vfliezh , ,o', hozhe rezili , ki je nar vikfhi in vb¬ ili, gamogozhni Gofpod , bife moramo po fhi, njegovi volji per vhm nafhim djanji ravnati, in kterimu dopafti mora vfa- 1 jo ki pravizhni dufhi nar vezhi perga- s re' njik biti. ako Spofhtovanje pa, hi b ga tvojim bet harfhem dolshan, f h tiri velike rezili lin ' 1 ' tebi sapopade: Zhaft, ljubesen, po- korfhinob in pomozh; (jih moramo 246 tedej zhaltili, ljubili, ubogati in jim pomagali ali poltrezhi.) — 1. Imej do njih veliko zbali, in fposnaj jih sa tifte, po h t eri h fi od Boga bitje in shivljenje sadobii. Varuj le, de jih ne sanizhujefh, slafti v’ njih flarolli, naj li bodi sa kar koli, ne r kerzu fkos kakfhino hudo mikel, ne od sunaj s’ bekedo, ali s’djanjem , ali s’ nekpodobniin sadershanjem do njih. ^prejmi s’ boglivim ferzam njih pod- uzhenje in kvarjenje- Poflukhaj, moj lin, pravi 1 . Duh, poduk fvojiga ozhe- ta, in ne .pii/haj v’ nemar sapovedi lvoje matere; le nefpametni fe kvarit- vam kvojiga ozheta pokmehuje. 2. Ti jih morakh ljubiti s’ pofeb- no ljubesnijo. Ne posabi, pravi k. Duh. de od njih ki shivljenje prejel, bodi hvaleshen sa to toliko dobroto. Te bva- Ieshnofti pa ne morekh drugazhi kh*' sovati, kot le s’ljubesnijo. Pa ta tvoj* ljubesen ne bodi una naturkka ljube- sen; po pameti mora biti, in savolj 1 Boga, to je, ljubiti jih morakh sat«) ker Bog to sapove, in tako, kako' 247 Bog sapove, de jim leto ljujbesen fka- sujefh, de jim pobreshefh, de s’ njih litnobmi, in flabobmi voljno poter- pifh. Skashi, de jih ljubifh slabi s’ lem, de li persadevafh , dokler shive, jim s’ molitvami ali s’ zhem drugim k’ fpreobernjenju in k’svelizhanju per- pomozhi, in de tudi po fmerti njih dufhize ne posabifh. — 3. Ubogaj njih povelje in urno njih voljo fpolnuj. Pa ubogaj, kakor fveti Apobel) Pavel sapove : kot pred oblizh- jem boshjim, namrezh, v’njih povelji fpofhtuj voljo boshjo. Sakaj Bog je, ki ti sapove jih ubogati; sa torej, ko njih ubogafh, ubogafh Boga. Zhe jih pa ne ubogafh, tudi Boga ne ubo¬ gafh, de li le kaj zhes boshje sapovedi ali zhes tvojo veb ne sapovejo. Ue ta¬ krat jih ne fmefh ubogati ; pa per tazih prilikah bodi vef pohleven ; zhe pa dvomifh, zhe fo sapovedi nepra- vizhne ali ne, vprafhaj fveta rasfvit- Ijenih ljudi. — 4. Sadnjizh li jim dolshan pobre- zhi in jim v’ bolesni, v’ revfhini, na 248 hari dan, ali v’ drusih dufhnih in telefnih potrebah pomagati. Jih sa- puhiti je greh, ki v’ nebefa po nia- fhevanje vpije, in ki ga Bog ali prej aii potlej pofhtrafa. De le bofh pa v’pravih mejah v’ dolshnohih do fvojih harfhev sadershal, imej leta dva sgleda vedno pred ozh- mi: Po eni hrani poglej nefrezhniga Ahfolona, ki je prelomil Tvoje dolsh- nohi do fvojiga ozheta, in ki je na sndnje pravizhno fhtrafengo fvojiga gre¬ ha v’ shalohni in nefrezhni fmerti naj- del. Po drugi hrani pa imej pred ozh- mi sgled hoshjiga Sinu, ki je, de fi ravno nar vifhi Gofpod, vender le Tvoji prefveti Materi in fvetirnu Joshefu ho¬ tel pokoren biti, de je vfe otroke u- zhil TpoThtovanja, ki To ga do fvojih harfhev dolshni; in de jih uzhi, ka¬ ko pregrefhno de je, de revna hvar nozhe ubogali fvojih harfhev, od kte- rih ima slavljenje in poduzhenje, ker je vender Bog Tam nebefhki hotel po¬ koren biti njim, od kterih je imel Tvoje zhafno rojhvo. — 249 — V. Od fpofhtovanja doftarfhev, in drusih prednikov in uzhenikov. Nikar fe ne vllavljaj fvojimu ozhe- tu in fvoji materi, ali fvojim uzheni- kam v’ tem, kar ti sa tvoje lepo sa- dershanje sapovedo. Oni imajo toliko fkerb sa tvojo dufho, in tolike dolsh- nolli na tvoje lepo sadershanje in tvoj poduk zhuli; de bodo oni, ako fe ti savolj njih sanikernolli kaj pregrefhifh, salo pred Bogam odgovarjali mogli. Tvoji ftarfhi in tvoji uzheniki fo per fvoji vefti dolshni te varvati vfake prilike v’ greh, ponozhnih nevarnih f-hodov, pohajanja po ofhtarijah ali po drufhinah s’ drugim fpolam, po balih , po plefih , in vezhkratne igre. Ako bi bili toliko sanikerni, de bi te¬ bi profto shiveti dovolili, bi ti gotovo v take prilike sahajal, in tako fvojo veh v 1 nevarnoft poftavljal; satorej, kadar ti kaj prepovejo, grefhifh gro- sovito, zhe jih ne ubogafh. — 11 ** 250 Kakor pa ozhetje in nzheniki, ravno tako fo tudi, o kerfhanfke de- klize ! vafhe matere in vafhe uzheni- ze dolshne na vafhe sadershanje in na vafho nofho gledati; fkerbeti mo¬ rajo , de fte smiram pametno in fra- moshljivo oblezhene in sakrite, varo¬ vali vaf morajo nizhemernofti in po- fvetniga fprehajanja. Grefhili bi valhi ftarfhi, ako bi vam tega ne prepove¬ dovali; pa tudi vi grefbite, zhe kaj taziga ftorite. Zhe pa vam prepovedo, in vendcr to ftorite, je vafh greh sa- rolj nepokorfhnofti toliIto vezhi. Saref , (in vi mlajfhi dobro pom¬ nile te nauke) toliko fte dolshni po¬ velja njih fpofhtovati, ki fo vaf iško ji ti in uzhiti dolshni, de vi, de fi ravno s’ nikomur, s’ kterimi fe f-ba¬ jati vam je prepovedano , nizh greha ne ftorite, vender grefbite, zhe med¬ nje grefte , kadar koli fe vam to pre¬ pove. Sakaj prepovedi vafhih ftarfhev ali uzhenikov, kadar fo pravizhne, t° sa vaf boshje povelja. Zhe vam vafhi ftarfhi ali a’ bete- 251 do, ali s’ fvojo kofhaloftjo, ali nizke- mernoftjo , ali s’ sapravljanjem , ali s’ fvojo hudobnoftjo , ali s’ tatvino, ali fvojo jeso flabe sglede dajajo, fo pre- grefbni, ir. nikarte fe po njih sgledih ravnati. Zhe vaf kolnejo , ali zhe vaf k’ grehu napeljujejo, gorje jim! Bolj- fhi bi bilo sa mater in sa ozheta , de bi fe v’ globozhino morja potopili, kakor tako fvoje otroke pobujfbati.— Pa ravno tako tudi gorje vam, zhe tako pregrefhno shivite, kot oni, in jih v’ pregrehah pofnemate. Zhe fe oni pogubljajo, ne pogubljajte fe tudi vi. Molite vfaki dan sa-nje, in vezhi ljubesni jim ne morete fkasali, kakor s’ tem, de fvoje molitve in vfe fvoje dobre dela sa njihovo fpreober- njenje Bogu darujete. Varite, de jih ne hote fhe bolj pohujfhali; gorje vam, zhe jim bote s’ fvojo neukretnoftjo, ali s’ fvojo neporednoftjo k’ njihovi jesi in h* njihovimu pogubljenju fhe bolj perpomogli. Ne posabite nikoli, finovi in hzhe- >’e, de imajo vafhi ftarfhi in vafhi u- 252 zheniki pravizo vaf fvariti. Saref dolsh- ni fo vaf vfelej pofvariti, kadar koli vi saflushite. In zhe lepa befeda ne sdaja, morajo tudi bolj terdo s’ vami ravnati. Tudi prav je v’ zhafih, de ftarfhi neukretniga ali hudodelniga o- troka ali v’ kakfhino jezbo , ali v’ kak- fhine saperzc sapro. Zhe vaf torej ftarfhi, kadarkoli saflushite, fvare, jih morate fhe toliko bolj ljubiti; sakaj oni vaf fvare le k’ vafbimu pridu, le sato, de fe poboljfhate. Zhe pa fvar- jenja ne saflushite, prenefite ga s’po- terpeshljivoftjo, in fpomnite fe, deva- fhi grehi fhe veliko vezh saflushijo, in de je Jesuf Kriftuf, bres de bi bil kaj potoshil, krish in fmert prenefilj de li ravno je bil vef nedolshin. Ne ukradi nikoli nizh fvojim ftar- fiiem. Ta, pravi f. Duh, ki fvojiuu 1 ozhetu, ali fvoji materi kaj vsame, i ' 1 pravi, de ni greh, je ubijavzam per- fhtet. In zhe kaj vsamefh sa fvojo kofhatoll, ali sa fvoje sapravljanje, ah sa igro , je tvoj greh fhe veliko vezhi. Varuj fe tudi, de od fvojiga ozhe- 255 ta ali od fvoje matere ali od fvojih u- shenikov nikoli tudi nizh govoril hudi- ga ne bofh. Ne toshi zhes fjojiga ozhe- ta ali fvojo mazhoho; preneli s' Ijubes- nljo in savolj Boga njih nejevoljo in njih flabofti; ne govori nikoli od njih napak in sopernoft, ki jih morafh od njih prenafhati. Zhe ti kaj shaliga flore, imej poterpljenje ; fej je Jesuf od Judov fhe veliko vezh preflal. Spoz¬ naj vfe to s a tako nefrezho, ki jo mo¬ rafh is ljubesni do njega voljno pre- nefti. — S’ eno befedo, olrozi! ljubite, ubogajte, zhaflite fvoje ftarfhe, in po¬ magajte jim, pofvetvajte fe s’ njimi per vfih fvojih opravilih, slafti kadar fi kakfhen ftan volite. V’ kterim flanu koli, ali v’ kteri ftarofli koli ko fte, ne posahite, de Bog vam sapove jih fpofhtovati. In zhe to flori te, hodite fi fvefti, de vam ho Bog vfe to poplazhal, in vafho drushino poshegnal. Na fproti pa (fhe enkrat vam povem) zhe fvoje ftarfhe shalite, zhe fte do njih terdi in hu¬ dobni, zhe jih sapuftite, bo Bog pred 254 ali potler, ali vaf ali vafho drushino pofhtrafal. Berite tele sdolajne sgle- de, in uzhifc fe velikih naukov, ki jih v’ febi imajo. — Pervi sgled. Sgodovine Japanfke deshele nam perpovedujejo neki prezhuden sgled, ki vaf otroke pazh dobro poduzhiti samore, koliko Ijubesen , de It e njim dolshni, ki fo vam shivljenje dali. Trije mladenzhi, ki fo bili revni, fo imeli fvojo mater she dolgo zhafa bolno. Ker fo fvojo mater perferzhno ljubili, fo bili grosno shaloftni, ker fo vidili, de je s’ vlim fvojim pridnim delam ne morejo shiviti, in ji sadofti pomagati. V’ gojsdih bliso velikiga meda tega zefarfiva, Meaka po imenu, jo bila ena drushba tatov, Japanfki zefar s’ enim ukasam osnani in obljubi, de kdor b@ kakfhniga teh tolovajev vjel, in v’ mefto perpeljal, bo obilno po- plazhan. Nar mlajfhi teh treh bratov, od kterih fe govori, fi smifli neki zbu- den pot, po kterim bo fvoji materi 255 samogel pomagati. Proli fvoje brate, de ga naj sveshejo, ga v’ mefto Mea- ko peljajo, in de naj rezhejo, de je tat is blishniga gojsda. Brata v' leta shaloftni fvet nifta rada pervolila. Pa ta mladi zhlovek jima pravi: Kaj fe bojita, kaj miflita, de me bo Bog sapuftil ? In zhe me tudi umore, fej fnn perpravljen tudi fvoje shivljenje dati, de bi le fvoji materi samogel shivljenje ohraniti, in jim pomagati. Una dva brata, ko vidita njegovo ferihnoft, dovolita v’ to 5 peljala rnlaj- fhiga brata v’ mefto Meaka, mu roke svesheta, ga sa tatu pred fodnika po- ftavita , in on ga v’ jezho vershe, in da unima dvema plazhilo. Pa kri fe ne da satajiti, vidili fo jih. de fo ime¬ li folsne ozhi, ko fo fe lozhili, in ko fo mlajfhiga v’ jezho poflali. Dosde- valo fe je vfim, de je nekaj fkritiga; in neki ofizir sadobi povelje , fkrivaj sa unima dvema ftopiti, de bi svedil, sakaj de fta shaloftna. Pa komaj domu prideta, jih mati r prafha, od kod de prideta. Dobro fva 25G danf opravila, pravita; poglejte mati, koliko dnarjev Iva saflushila, de vam Lova pomagala. Hvala Bogu! pravi mati, pa kje je mlajfhi brat? Sa-nj nizh ne bodite fkerbni, jima odgovo¬ rita. Pa mati na dalej pravi: Hozhem vediti, kje de je ; kam Ita ga djala? — Vidva mi ne povelta ? Ah, toliko dnarjev v 5 toliko malo zhafa saflushi- ti, ni bila vajina navada. Vi dva fta gotovo te dnarje ukradla, in ha kaj hudiga florila; m rehiti de je bil va¬ jin brat s’ vama, in de fe mu je kak- fhina nefrezha pergodila. Ta dva mla- denizha, ko vidita, de je mati sha- loftna, ker nozheta nizh povedati, ji odkritoferzhno povefta, sakaj de ftasha- lollna, in vle raskladata. Mati prezej krizh in jok sashene, in obshaluje lina, ker je miflila, de je she prozh. Ofizir, ki je pred vratmi poflu- fhal, in ki je vfe te pogovore med njimi flifhal, hopi per ti prizhi v hifho, in pravi shalollni materi: Ne bodite tako shalollni, uboga mati, vafh lin shivi, in nizh hudiga fe mu per- 257 godilo ne bo. In ref, bo je zefar fli- fhalodtega, bar fe je sgodilo, fe nad ferzhnoftjo in nad ljubesnijo tega mla- denzha do njegove matere prezhuditi ne more. Srezhniga ga je ftoril, in materi letnizo dal sa zeli zhaf njeni- ga shivljenja. Glej v’ tem sgledu in uzbi fe is njega, babo veliba in prezhudria je fberb boshja sa otrobe, bi fvoje ftar- fhe v’ refnizi ljubijo in jim pomagajo. Drugi sgled. Neba ftara imenitna gofpa vido- va, Alebfandrina po imenu, je imela dva fina. Starifhi fin, bi je bil dva- najft let ftar, je slie sazhel fvoji ma¬ teri jesljati, ji gerde befede dajati, in mnoge rezhi preblinjati. Mati ga po- fvari in pravi, baj moj fin, tabe be¬ fede bofh ti soper mene imel? Ali fini te tabo govoriti uzhila? In abo bi bila tudi bdaj tabo nefrezhna, de bi bila babo tabo befedo isrebla, bi je vender ti niboli isrezhi ne fmel. Vedi, de tabe rezhi govore le potepuhi, in f — 258 — v hudobniki, in otrozi bres poduzhe- nja in fpofhtenja. Sin fi to fvaritev k’ ferzu vsame, in ii nikoli ni vezh upal v’ prizho fvoje matere kake take befede isrezhi ; to de v’ drufhini s' Tvojimi malimi pajdafhi je fhe ravno tako klel. Mati, ko to sve, fvojimu finu re¬ zke : V’ prizho mene ne govprifh vezh tazih gerdih befed , pa v’ prizho dre¬ sih jih fhe govorifh, in fe ne bojifh jih pohujfhati. Oh! kaj ho, moj fin? vef Urah boshji li sgubil. Ali ne vefh. de te Bog povfod flifhi in vidi? Tih ne upafh v’ prizho mene hudo govo¬ riti , v’ prizho Boga pa li upalli ? Ali pa ne vefh, de fe je treba Boga bolj Lati kot mene ? On je tvoj ftvarnik) on tvoj nar vezhi Ozhe, on tvoj hod¬ nik , in ljubfhi hi mi bilo, ko hi pot pred manoj hudo govoril, kol de v’ prizho Boga le eno farno hudo be- fedo isrezhefh. Spreoberni torej fvoje shivljenje, moj fin, sakaj ljubfhi bi mi bilo, te mertviga pred faboj n* tleh vidi ti ? kakor te shiviga vidili v 259 he- taki gerdi navadi; in prepovem ti, de itev nikdar ne obifhefh vezh teh pajda- ezh fhev, ki fo te takih gerdih hefed na- ake vadili. s’ Lete befede fo fhle temu finu to¬ no liho k’ ferzu , de fe je fpreobernil, in je hil fvoji materi smirej pokoren. Bog re- pa mu je to pokorfhinoft tudi lepo :zh poplazhal. Ko je odraftel, je ftopil v’ ru- neki ldofhter, kjer je v’ uzhenolti in ifh fvetofti vifoko doraftel. n? Drugi Alekfandrinin fin ni bil fli, tako dohriga ferza, kot ftarifhi; pa i fi mati ga je vender ravno tako ljubila. vo- (Vezhkrat namrezh fe sgodi, de ftar- Ali fhi oflepe, in de kakfhniga hudobni- olj fbi ga otroka bolj ljubijo, ko druge.) kj Alekfandrina mati fvari fvojiga fina ; )d- pa on fe pofmehuje vfim njenim be¬ do fedam, in vfe glih hodi k’ nekimu mla¬ de dimu potepuhu, ki ga je vfiga fpri- »e- dil , in ki ni od drusiga govoril, kot ije od vefelja in kratkozhafnofii, in ki ga bi je tako fpazhil , de ni maral ne sa na delo ne sa mater. V’ ti drufhini je v lerze tega mladiga zhloveka tako hu- 2G0 dobno jooftalo, de je na sadnje vfe fpofhtvanje do Tvoje matere sgubil,in de Te je vef sapravljivofti, nezhiftofti, in igram vdal. Mati je jokala in ga uzhila; pa vfe to ni bilo sadofli, ona bi ga bila imela ojflrejfhi fvariti, dok¬ ler je bil The zhaf, ali pa ga sapreli dati, de bi Te bil Tvojih hudobnih ras- vad odvadil. Leta mladi zhlovel«, de Ti ravno mu mati prepove, flori sna- nje s’ nekim deklizhem, ki ga na-fe naveshe, de Ti ravno mu ni bila per- merjena. Sarozhi Te s’ njo, in prezej Tvojo mater AlekTandrino toshi, de bi dobil Tvoje premoshenje po rajnkim ozhetu. Dobil gaje, pa ga ni dolgo vshival. Ko gre namrezh neki dan s’ Tvojo mlado sheno na fprehod, nerod¬ no ftopi, pade pred meftnimi vratini) in neka kozhija, ki memo tezhe, g a povosi. Mati, ko to novizo sve, ® a ' vjiije: Oh moj Bog! Glej, to je filtra- fenga nepokorfhnofli mojiga Tina, i 11 slialofti, ki mi jo je floril. Vender proTim Boga , de bi temu nefrezhni' mu Tinu zhaf perpuftil, de bi Te Tp oS- 261 vfe ,in fti, g« 3M ok- reti •as- de na- -fe er- zej hi im go i s’ •d- tli) ga sa- •a- in er n- )S* nal, in gnado boshjo fpet sadobil. Mati vfa objokana tezhe obifkat fvojiga fi¬ na: in komej tjekej pride, umerje v’ njenih rokah bres vfe befede, bres fpovedi, bres fvetih Sakramentov. — Ne posabile nikoli tega shaloftni- ga sgleda, in pomnite dobro, de bo¬ le, zhe bote fvoje ftarfhe sbalili, prej ali potler v’kakfhino fmertno nefrezho prifhli. Kdor fvoje ftarfhe shali, pravi fveto pifmo, je od Boga preklet. — VI. Od ponishnofti in od napuha. Ponishnoft je mati vfih drusih zhed- noft, ona jih varuje, ona jim da ja rafti; napuh nafproti jih pokonzha, ali pa naf sadershuje fi jih perdobiti. Napuh je preveliko domifhljeva- n je od famiga febe, nekakfhino nizhe- merno dapadajenje nad dobrimi laft- noftrni, in nefpametna shelja od dru- S1 b hvaljen biti. Leta nevarna hudo- f — 262 — bija fe toliko rajfhi salasova v’ fem mladih ljudi, kolikor bolj odrafhajo, in kolikor bolj fe miflijo modre ali bogate, ali popolnifhi od drusih, Ta napuh flori, de fe ne dajo fveto iško- jili ali isrediti, flori, de fo vli naulii in vfi nagibi gnade boshje saftojn, in jih odverne od Boga; in Bog fe jim od Svoje ftrani soperftavi, in is njih ferza sheshi. Napuh jih sadnjizh ofle- pi, in jih v’ pogubljenje pelja. ,.Moj lin, vari Se, de napuh ni koli tvojih mifel in tvojih hefedi ne bo gofpodar; sakaj on je pervi sazhe- tik vlih nefrezh,“ — tako pravi fveti * mosh Tobija fvojimu finu.— De bolh pa napuh v’ fvojim ferzu saterl, fe m«' rafh v’ ponishnofti vaditi: pa ne w e ' nim hinavfke ponishnofti , ki ne ob- ftoji v’ drugim, kot v’ befedah, in v nizhemernim fkasvanji fvojih nislnh mifel od famiga febe. To je fl®l )S ponishnoft nekterih ljudi, ki fe od s"- naj ponishne delajo, de fi ravno im ®) 0 v’ febi prevsetno ferze. Ponishnoft m®' ra biti refnizhna, mora Liti v’ ferzu* ir d P lj P' IV m il je bi sr zc m v< el te el el te fe »f el el 265 3 rza in fe mora v’ shivljenji rasodevati. Bo¬ li jo, di torej ponishin she savolj Tebe, bodi ali ponishin savolj Boga in savolj drusih Ta ljudi. sko- 1. Bodi ponishin savolj fcbe. Ne luki povsdiguj fe v’ fvojih miflih, pravi , Ju Modri, to je, ne zhifflaj prevezh fa- jim miga febe ne savolj bogaftva, ne savolj a jih ftanu, ne savolj fvoje lepote ali pri- ,fle jetnolti. Zhaft, ki fe is teh rezhi do¬ biva , je majhina in neumna; ona je nv snaminje flabiga in nizhemerniga fer- [ n e za. Ne napihuj fe ne savolj fvojih laft- nhe- noft, ne savolj fvoje pridnofti, ne sa- Veti volj fvojiga duha, ne savolj fvoje u- ofh ihenofti, — sakaj bosbji darovi fo vfe nio- * e rezhi; torej Bogu krivizo delafh, zhe nie- v’ njegovih darovih fvoje zhafti ifhefh. ob- Pa fhe bolj fi Bogu nehvaleshen, u v' zhe fvoje laftne zhafti ifhefh v’ fvojih iliib zhednoftih; sakaj one fhe manj od .ep« te be pridejo. Se savolj njih napihvati, su- fe pravi, fe v’ nevarnoft podati, jih iaj° 8 gubiti. In zhe miflifh, de imafh kaj mo - zhednofti nad faboj, gotovo nar vezhi ■zu< zhednofti nimafh, ki je ponishnoft. — 264 Dottikrat fe tudi sgodi, de litli, ki pel mifii kake zhednotli nad faboj imeti, to morebiti prav nobene nima. Ti ti sa- pri volj nekterih dobrih laftnoft, ki me- 11 nifh, de jih nad faboj imafh, veliko mi domifhljujefh 5 ko bi pa fposnal, ko- Ijei liko zhednoft ti fhe manka, bi fe mo- lizl gel trefti. In zhes vfe to, ali ne vefh, ref de en farni greh, ki je pred tvojimi pre ozhmi fkrit, vfe tvoje domifhljevane fkc zhednofti samore ovrezhi, in de je vfa nol tvoja pravizhnotl, in de fo vfe tvoje to dobre dela, pred oblizhjem boshjim> kol po befedah Isaija preroka, kot umasa- fe no platno (umasan pert.) Zhe imamo ho kaj dobriga nad faboj, moramo sato le farnimu Bogu hvalo dati, ki je se - ^ zhetnik vfiga, ne pa farni febi, ki (sa nimamo v’ fvojim ferzu drusiga, kot ) U| nevednoft, greh in flabofti. j 30 2. Bodi ponishin savolj Boga, > n . pomifli, kolika je njegova velikoft, me- ) e mo ktere ti ti nizhemern nizh. Pom- ?ai shaj fe pred njegovo veliko mogozk- *'( noftjo in pred njegovim velizhaft' ,ain ... zhes vfe, pred kterim tudi Angeli tre- ) 265 , ki petajo. Pomifli, kolikokrat fi fe nad eti, to breskonzhno velikobjo pregrefhil; l sa- premifli, koliko bresfhtevilnih dobrot me- li od njegove dobrotnobi prejel; pre- liko milli, koliko li sapravil od njega dob- ko- Ijenib gnad, bres kterih sa fvoje sve¬ tno- lizhanje nizh dobriga boriti ne samo- jfh, refh; premifli, kolika rajtenga te sato jimi pred Bogam zhaka; premifli peklen- ane fko pogubo, ki li smiram v’ nevar- vfa nobi, vanjo fe' pogresniti. O, zbe vfe voje to premiflifh, ne bofh drusiga najdel, im> kot sadobi urshahov fe ponishevati, in asa- fe framovati pred oblizhjem fvojiga anio Boga, ki te bo fodil. sato 3. Bodi ponishin savolj ljudi. Ref . sa- lahko je fe ponishevati pred Bogam , ki (sakaj kako bi fe revna livar pred fvo- kot jim Itvarnikam in fvojim fodnikam ne ponishevala ;) pa vender ni tako lah- ( in ko fe pred fvetam ponishevati, zhe lih me- j e ravno tako potrebno. — Kar ljudi on i- 'odene, fo eni od tebe vikfhi, eni fo ozh- l vo je glihe, eni fo od tebe nishej. ram ,, o- Kar perve sadene, fpofhtuj tre- j'kj in bodi pokoren vlim, ki imajo 12 266 zlies-te kako oblaft. Zhe te tvojih po- grefhkov in flabofl: opominjajo, ali te fvare, ali te uzhe, sa ljubo fprejmi, in bodi podvershen vfim, ki imajo pravizo ti sapovedovati. Spofhtuj vfe, ki fo bolj ftari, ali bolj uzheni, ali bolj imenitni od tebe. i. t. d. Spofh- tuj ftarzhike, in vari fe jih safmeho- rali, ali njih navadam sopervati, ali jih savolj njih flabofl: saframovali; vari fe jim sanizhljivo ali prevsetno govo¬ riti, ali fe jlmpazhiti, ali jim sashu- govati, in jih shaliti. §veto pifmo naffl neki shaloften sgled pove od dva in fhtirdefet otrok, ki fo Eliseja preroki, fvetiga ftarzhika, saframovali, in g a klizali: Plefhiz, plefbiz ! — ktere Ih pa sa fhlrafengo dva medveda posherh' Leta sgled morauzhiti, de laki greh' rezki del boshjo jeso navlezhejo nad njih, ki jih flore. b. Kar tifte sadene, ki fo tvoje glihe, jih v’ zhafli imej in fpodobno fe do njih obnafhaj, bres de bi savolj fvojiga Aanu in savolj zbali'; ki ti gre, napuhnjen, in bres de 267 )• hotel boljfhi biti od drusih. Vfe te ;e nizhemernofti prepulti flabim dufham, i, hi fo nizhemernih mifel. Pametni zlilo* jo vek fe nikoli ne vefeli tazih smifhlje- !, nih zhafti; fvojo imenitnoli, kadar je li treba, s’ vfo fpodobnoltjo varuje; pa h- jo varuje bres napuha, bres ofhabno- o- lli, bres prepira in bres samere. ili Oni pa, ki v’ eni drushini shi- ri ve, otrozi, pofli, bratranzhiki, ali po o- poli bratje in feftre, morajo biti eden u- do drusiga sanafhljivi in ponishni; fi m pomagati, li perftopiti, fe s’ poter- in peshljivoftjo prenefti, in nikoli fe ne u, prepirati; vezhi naj tifte , ki fo manj- ga fhi, ljubijo in jih isgovarjajo ; manj- lla 1 hi pa naj vezhi fpofhtujejo in nikoli la. naj ni nobene nevofhl jivofli med nji- :hi mi, sakaj nevofhljivoft je greh hudi- ad z-ha, in vfe na robe oberne. Mlajfhi ljudje morajo radi dru- )jc gim poftrezhi; radi ftoriti, kar fe jim no veli; morajo previditi, kaj je per hifhi bil koriti; v’ potrebah drugim naproti bi¬ ti. teti; farni febi ftoriti, kar bi jim kak bi pofel ftoriti mogel, zhe bi hotli ne- 12 * 268 potrebno poftreshbo imeti; ne na dan vlezhi, zhe imajo toliko opraviti, kot drugi, in zhes to ne toshiti; temuzh s’ fveto pridnoftjo li persadevati fhe rezh ftoriti, kot drugi. Le^ti, ki fo tako perljudni in poterpeshljivi, in ki radi poftreshejo, fo v’ refnizi ponish- ni, in Bog jih bo frezhne ftoril. c. Kar sadene podloshne, to je, te, ki fo pod taboj, bodi prijasen s vfimi, ki ti flushijo, in jih fposnaj sa fvoje brate in fvoje feftre. Gofpo- darji, pravi f. Apoftelj Pavel, ravnajte s’ fvojimi pofli s’ krotkoftjo , ne shu- gajte jim, in ne bodite terdi, ampak fpomnite fe, de imate ravno tega Go- fpoda, kot oni, v’nebelih, ki ne g!e ; da na Han gofpodarja ali pofla. Bodi ravno tako prijasen in ljubesniv do viih, ki fo nishjiga Itanu od tebe, pofebno do vlih fromakov, po sap 0 ' vediModriga, ki pravi: Bodi prijasen do fromakov, sakaj morebiti fo vifhj kot ti pred Bogam , ki ferza ženi. Bod' jim poftreshljiv in pomagaj jim v’ njib potrebah. — 269 Sadnjizh, de bofh napuh in pre- vsetnoift satiral, premifli, kaj je zhlo- vek sdaj, in kaj ho po fmerti. Sakaj fe povikfhujefh ti, ki fi semlja, ki fi pepel! Tudi nar vezhi mogozhriiki med ljudmi imajo le kratko shivljenje; da- nef je kralj, jutri nizh. In kadar je zhlovek mertev, je njegovo truplo hra¬ na divjih shiral, kazh in zhervov. O koliki urshoh fe ponishevati! — Ne gledaj, kaj pod faboj imafh. To premoshenje, ki ga imafh; kofha- te oblazhila, ki te obdajajo; lepota, ki te tako nizhemerniga dela; prijatli, ki fe ti perlisujejo; lian ali imenit- noft, ki te zhes druge povikfhujfe, — vfe to ni v’ tebi, ne pride od tebe, J n te ne dela ne boljfhiga ne bolj pofhteniga zlil o veka; morebiti bo vfe to kdaj tvoja nefrezha in tvoja pogu- ka. Le premifhljuj pa, kaj ii fam v’ taki, in kaj fe is tebe is-baja. Ta¬ kole fveti Bernard uzhi: Zhe fe zhlo- ve k, pravi ta fveti uzhenik, famiga feke fkerbno premifli, ne najde v’ kdn drusiga, kot veliko rezhi, ki fo 270 mu k’ framoti, in ki ga ponishu- jejo. Spozhet je v’ grehu; rojen v' nadlogi; njegovo shivljenje je polno terpljenja; njegova fmert je gotova: in po fmerti mu ne ofiane drusiga, kol fmrad, gnjiloba in prah. Glej to je konez telefa v’ tem shivljenji. Kar pa dufho sadene, mora pred fodbo boshjo, in on jo ho obfodil ali k rezhni frezhi ali k’ vezhni nefrezhi; in ta fodba ho ftrafhna tudi nar fve- tejfhim fvetiukam. Glej, nizhemerna in grefhna ftvar, kaj de fi; savolj ko¬ ga fe hofh tedej povikfhevala ? Nameft de ifhefh fe fkasovati, pojdi rajfhi> in fkrivaj fe , in framuj fe! O zhlo- vek! mifli bolj, kako bofh nad fvojo revfhino, nad fvojim rojhvam, in nad fvojimi grehi sdihval, kakor pa de k napihujefh! — VIL Od pokorfhnofti. Pokorfhnoft fe is ponishnofti ,s ' haja: sakaj refnizhno snaminje ponish' niga ferza je, podvrezhi fc njim , 'ki imajo oblafl zhes naf, in ne po fvoji volji, temuzh po njih volji fe ravnati. 0 kako redka je ta zhednoft, pa kako je potrebna! sakaj kres pokorfhnofii in bres de fe fvoji volji odpovemo, ne moremo do prave fvetofti dorafti. §erze pravizhniga, pravi f. Duh, bo sa pokorfhnofi fkerbelo. Nepokorni otrok fkos fvoje porednolli in fvoje hudobije , v’ ktere ga nemarljivoft per- pravi, žela pofhafl poflane ; satorej f. Apoftelj Pavel, ki nar vezhi grefhnike verfli, med nje poilavi otroka bres po- korfhnofli. — Ljubite torej vi mladi krifljani, pokorfhnofi; podversite fe s’ ponish- noftjo in s’ ljubesnijo fvojim flarfhem, fvojim uzhenikam, in vfim, ki imajo oblafl zhes vaf. Ubogajte jih, pravim, s’ ponishnoftjo, in s’ ljubesnijo; sakaj to fe ne pravi ubogati, kakor gre, *he ne ubogate s’ ferzam in kakor Bogu. Pokorfhnofi le savolj hudiga ftrahu, ali savolj file, je hlapzhevfka pokorfhnofi, ki nima nobeniga saflu- 272 shenja, in ki ni nobena zhednoft. Bodi pokoren s’ temi sheljami, de s’ tem Bogu dopadefh , in de Tv ojo dolshnoft fpolnifh. Bodi vfelej bolj vefel, de voljo drusih fpolnujefh, kot pa Tvojo. Sakaj po Tvoji laflni volji Te ravnati, je she veliko, sladi mladih ljudi, pogubilo. Laftna volja je hudoben sapeljiviz, ki naT v’ velike nevarnofti sapelja. Sa- TliThi nauk T. Duha: Pokorni zhlovelc bo od Tvoj - : smage ali Tvoje Trezhe pravil. To je : zhe boTh pokoren , bofh Tvoje nar nevarniThi Tovrashnike, to je , Tvoje laftno Terze in Tvoje hudobno nagnjenje premagal, in Te Tada te pre- mage veTelil. S’ veTeljem boTh Tpos- nal, koliko prida ti pokorThnoft pri- neTe; sakaj gnado in shegen boshji ti bo prineTla. Sgled. Ozhetu in materi, ki To neuftresh- ni in ojflri, podvershen in pokoren hiti, jih, defiravno To hudobni in ne- hvaleshni, ljubiti, je grosno redka zhed- 275 noft, pa je veliziga sallushenja. Take lepe zhednofti je bil ne^i mladenizh Joahim po imenu. S tarihe je imel gros- no revne, pa grosno hudobne in pre- klinjavlke. Starihi tako flabo rasva- jeni, tudi Ivojiga fina nilo mogli po kerlhanlko iskojiti ali isredili. Pa ta mladenizh pride k’ vfi frezhi nekimu dobrimu Ipovedniku v’ roke, in on ga je navdal s’ toliko ljubesnijo in s 5 tolikim fpolhtvanjem do Ivojih ftar- Ihev, de leta mladenizh v’ ti rezhi fvoje dolshnolti ni nikoli sgrelhil, in je bil vlelej pokoren in ubogljiv. Ko je bil petna j ft let Itar, mu ozhe llushit sapove; sakaj on lam ga ni vezh mogel shiveti. Sin je bil toli¬ ko Irezhen, de najde nekiga mellnja- na, Eugena po imenu, bogatiga pa tudi bogabojezliiga mosba, ki ga v’ flushbo vsame. JNikdar noben pofel ni kil bolj na fvojiga Golpodarja nave- Sft n, tudi noben otrok boljlhiga ferza do Ivojih fiarlhev ni bil, kakor je bil Joahim, ker jim je vle dal, kar je sallushil, de jim je tako shiveti po- 12 ** 274 magal. Zhes ofem let fe njegove Jedre omoshe, in ozhe in mati, ki fo kili she kari', in ki fo farni odali , mu rezhejo domu priti. Joahim fe ne prc- mifhljuje ne minute, temuzh fposna fvojo dolshnok, Eugena fvojiga Go- fpodarja sapudi, in fvoje ftarfhe uboga. Leta Gofpodar ga fkuli perder- shati, in mu obljubi vezhi saflushik dati, zhe hozhe per njem okati. P* Joahim pravi: Rajfhi ubogam ozheta in mater, kakor de bi fi nar vezhi saflushik perdobil; sakaj bres vafhiga saflushka lahko shivim , bres mene pa moji karfhi ne morejo shiveti. Ne boj fe, mu odgovori Gofpodar, jed bom sa njih potrebe fkerb imel; i° zhes vfe to fej tvoj ozhe in tvoja mak ne saflushijo tvoje pokreshbe, fej nid od njih drusiga prejel, kot tepen je in rotenje. To nizh ne de, odgovori Jo¬ ahim, zhe oni ne saflushijo moje p°’ flreshbe, jo pa Jesuf Kriftuf saflushi; fej le is ljubesni do njega jih hozheni ubogati, in jih nozhem v’ njih karo* ki sapukiti. In kolikor koli fo hudob- — 275 — ni, fo vender moj ozhe in moja ma¬ ti, in jeft fim smiraj njih fin, in vem, kaj Bog od mene tirja. Pojdi, moj ljubi prijatel, mu pravi Eugen, Bog te bo poshegnal, sakaj ti fi dete polno pokorfhine. Joahim le tedej verne k’ fvojimu ozhelu in fvoji materi. Ne da fe isrezhi, koliko fkerbi je imel, de jihjeshivil, in de jim je sadoftni shi- vesh perflushil. Pa sa hvalo sa fvojo pokorfhino in fvojo poftreshbo ni dru- jiga od njih prejel, kot smirjanje; to de vfe je tiho , bres de hi fe bil kaj pertoshil, prenefil. Leta ferzhna pokorfhnofl: in po- terpeshljivoft ni bila bres povrazliila. Joahim je s’ fvojo zhednoftjo saflushil neko deklizo dobiti, bogabojezho in bogato, s’ ktero fe je sarozhil; in s’ njo je shivel v’ ftrahu boshjim in v’ lepim miru. Ko je bil bliso fmerti, poklizhe fvoje otroke k’ febi, in jim pravi: Ljubi moji otrozi, nar vezhi moj trofht, ki fim ga v’ fvojim shiv- Ijenji imel, in ki ga sdaj imam , je to, de fim bil fvojimu ozhetu in fvoji 27G materi s m ir a j pokoren. Savoljo te moje pokorfhnofti mi je Bog toliko frezho dal, in savolj te pokorfhnofti do ftar- fhcv in do Boga, in savolj ljubesni do njega, ki lim jo vfelej imel, upam, de fe me ho Bog ufmiiil. Perporozhim vam torej, imejte tudi vi Boga vedno pred ozhmi, in ubogajte in fpofhtujte fvojo mater vfelej radi; zhe hote po tem sadnjim opominjevanji, ki vam ga fhe ^am, vfelej ravnali, vaf Bog nikoli sapuftil ne bo! — VIII, Kako mora mladi kriltjan oporni- njevanje in fvarjenje fprejeti. Modroft in pametnoft fe v’ otrozh- jih letih in v’ mladofti malo kdaj naj¬ de: satorej pravi f. Duh: Neumnoft j e fpremljevavka mladih ljudi, in le fvar¬ jenje jo odshene, —to je, ftrah pred fhibo per mladih ljudeh ftori, kar pa¬ metni nauk fhe ne premore. Ozhe n* 277 dober ozhe, temozh hudoben ozhe; in mati ni dobra, temozh sanikerna mati, zbe fvojih otrok ne opominjala in ne fvarita. To fe rezbe Tvoje otro¬ ke fovrashiti, pravi Modri, zhe bodo fhibe ftradali. Popake, ki fe v’ njih fer- zu rafti pulte, bodo kdej njih pogu¬ ba, in bodo isvirki shalofti njih ftarfhem. Otrozi fe morajo she v’ mlajfhih letih fvariti. Krivo drevo poravnati ali pa ga isruvati, ko je she ftaro, je prašno delo, in fkorej nemogozhe je shivljenje zhloveka, ki je v’ mladofti hudobne navade na-fe vsel, popraviti, in takimu zhloveku hudobije isruvati, kterimu fo fe she globoko v’ ferze vkoreninile. Preveliko sanafhanje in fladkanje do mladih ljudi jih v’ pekel perpelja, modra ojftrolt in pametna fhtrafenga jih pa obvarje, pravi Modri. Nesbosh- na grosovitoft bi bila, njega, ki is ne- umnofti kaki ogenj ali v’ kaki bre- sen fkozhit tezhe, ne perdershati; sa- baj tedej ga ne fvarifh, ker vefh, de fe savoljo teh grehov v’ pekel pogresne? 278 Vedite torej, vi mladi kriktjani, de zhe ko vafhi ftarkhi, gokpodarji in uzheniki is ljubesni dolshni vaf fvarili in opominjati, fte tudi vi dolshni njih poduzhenje in opominjevanje s’ veke- lim ferzam poklukhali, in njih kvarje¬ nje s’ poterpeshljivoftjo in pohlevnoftjo fprejeti. Kadar kaj pregrekhite, vaf morajo pokvariti; njih poduzhenje in opominjevanje , pravi k. Duh, ko po- ftava, k" je nikar ne sanizhujle. Zhe pa njih kvarjenje ne pomaga , morajo tudi khibo v’ roko vseli. Zhe ke vam sdi, de fhtrafenge ne saklushite, pomiklite, de, zhe je tudi savolj tega pregrekhika ne saklir shite, jo morehiti pa savolj veliko dru- sih saklushite, in de je holjkhi, kakor pravi k. Peter, po nedolshnim terpcti, kakor pa po sadolshenji; in de ke mo¬ rate sadnjizh she v’ mladokli navaditi) kaj s’ poterpeshljivoftjo preterpeti, p° sgledu Jcsula Krilluka, ki je prav p D nedolshnim , hres de hi ke bil kaj per- toshil, krish in kmert preterpel. Zk e vak vakhi ftarkhi ali vakhi gokpodarji 279 fhtrafajo, sato, l fvare, bolj jih morate ljubiti. S i ■ - |) 0 285 zhe Od Ijubesni do blishniga. fini Ljubesen do blishniga je nar po¬ lhi- trebnifhi zhednok lcerfhanllva; sakaj me vef sadershanfki nauk Jesufa Krikufa iad fe vkavlja na te dve sapovedi: Ljubi fe, Boga zhes vfe, in blishniga kot fami- io ga febe. Pa ah! kako redka in malo je- fpolnovana je ta zhednoh! — ne Vezhi del miflijo krikjani, de sa m fpolnjenje sapovedi, ktera nam uka- sli suje blishniga ljubiti, je she sado- u- Iti, ljubiti fvoje harfhe, ali fvoje pri- jatle, ali njih, od kterih nam je ka- a- ke pomozhi upati, in de fe sa druge a ( ni treba veliko smeniti. Pa tako Iju- s- biti f e ne pravi blishniga ljubiti, te¬ ci- niozh ljubiti famiga febe. — ;o She otroke vezhi del v’ ti smoti if brede. Uzhe jih le farno tike ljubiti, u ki jim dobro kore, in jih navdajajo s’ lovrashtvam do takih, ki jim hudo kore. ?tarfhi dokikrat pred JVojo drushino "e govore od drusiga , kot od smot, 0( 1 hudobij, od gerdih navad, od fla- 284 be sveflobe Tvojih fofedov, ali od liflih, ki To jim nevofhljivi, ali ki jim kaj lj t krivize flore. Tako le s’ Tvojim sgle- di dam in s’ Tvojimi pogovori duha lju- or besni do blishniga v’ Tvojih otrozili Li umore. Ali pa taki ozhetje in take matere pomiTlijo shaloftne naTledke po- te mankanja te ljubesni ? Ali ne pride ]i[ is tega pomankanja ljubesni tudi po- lji mankanje TpoThtovanja in saupanja, di ki ga imajo ljudje eden do drusiga; ra isdajanje in preganjanje; nepoterpesh- p ( ljivoft in godernjanje; terdoba Terza do Tromakov in reveshev; raspertija med bi drushino; prepiri med shlahto; toshbe. p< nevofhljivofti, obrekovanje ? Od tod ]j sadnjizh Te is-hajajo vTe nerodnofli, ki k To veri v’ nezhaft, in ki kriftjane p°' k gubljajo. F Potreba je torej od te dolshnoih p mladoft poduzhiti, in jo odverniti od ti take Thkodljive sniote, Ta srnota pr>' n de od trojne nevednofti; 1 . ne vedo> kdo je blishni, ki ga je treba ljubih) k 2 . sakaj ga je treba ljubiti, in 5 - v f zhem obfloji ta ljubesen. 285 tih, j j. Blishni, ki jih je ljubiti, fo vfi kaj ljudje, revni in bogati, dobri in hu- gi e ' di, prijatli in fovrashniki, in tudi lj u ' oni, ki fo nam nar bolj k’ nefrezhi. iz >li Leta dolshnoft vfe ljudi ljubiti je to- liko ojftra, de bres te ljubesni, bres P°' tega duha ljubesni, ni mogozhe sve- 'ide lizhanja sadobiti. In ako bi smed vfih P°' ljudi, ki fo na semlji, le en farni bil, j a > de bi ga ne ljubili, ali de bi ga fov- rashili, bi bilo sadofii, de bi vezhno ‘®b- pogubljeni bili. rza 2. Ursboh pa, de je treba vfe lju- biti, je ta, ker fo vfi otrozi boshji, be. po njegovi podobi uftvarjeni, odkup- t°d ljeni s’ kervjo Jesufa Kriftufa; ker Bog h’ ki je naf vfih Ozhe, hozhe, de vfe p°' kot fvoje brate ljubimo; ker je Jesuf Kriftuf nafh svelizhar, vfe ljubiti sa- slb povedal, in ker on fam vfe ljubi. Go- od tovo nefpametno bi bilo, ako bi njih ne ljubili, ki jih je Jesuf fam bolj ‘°> ljubil kot fvoje shivljenje, in sa ktere, ib j kolikor koli fo bili nevredni, je na v b krishi umeri. — 286 — 3. Leta ljubesen obftoji v’ teh treh rezbeh: a. Smo dolshni vilm dobro ho¬ te ti ; b. vfim, kadar moremo, dobro lloriti; c. prenafhati, isgovarjali in sa- kriva ti njih flabotli. Glej v’ tem ob¬ ftoji refnizhna ljubesen do blishniga, ki je snaminje praviga kriftjana, in bres ktere ni mozh Bogu dopafti. a. Vofhi dobro vfim, in bodi r refnizi shaloften, kadar fe jim kaj hu- diga pergodi, ter fposnaj vle ljudi, tudi fvoje fovrashnike, sa fvoje brate. Bo¬ di prijasen, prijeten, pofireshljiv. Bodi shaloften s’ sbaJoftnimi; ne bodi ne- vofhljiv bogatifbim, ne njim ki fo bolj frezhni. Ljubi dobre savoljo njih zhed- nofti, hudobne sa to, ker vender fhc samorejo dobri poftati; vofhi unim ft®' novitnoft v’ dobrim, in tem refnizhno fpreobernjen je. Zhe je pa kdo hudoben in velik grefhnik, morafh greh f° r ’ rashili, ki je delo zhloveka, pa m°' rafh ljubiti zbloveka, ki je ftvar bosbja- res zlo fe rei bn do' rez niz kol sih me saj pro je, Ba mo fi boi na v’ *’l z hi 237 b. Stori dobro vfim; kaj nam- rezh pomaga komu le dobro hoteli, zhe fe mu tudi dobro ne flori, kadar fe samore. Pa trojne dobrote samo- remo fvojimu blishnimu fkasati: do¬ brote na telefu, dobrote nazhafli, in dobrote na dufhi. Kar sadene telo, mu morafh dve rezhi fioriti: Pervizh ne fmefh nikoli nikomur nizh vseti, kar je njegoviga, in ni- koli nizh ne ftoriti zhes pravize dru- sih. Sizer nimafh le farno greha , te- mozh dolshan li tudi, kar fi vsel, na- saj poverniti, in ftorjeno krivizo po¬ praviti. O kolika ftrafhna nefrezha je, zhe mladi zhlovek v’ tatvino pade! Bali fe je, de oni, ki fe navadijo po malim, pa vezhkrat kaj vseti, bodi fi fadja, ali shila, ali drugih rezhi , bodo nekdaj veliki tatovi, in de bodo n » sadnje nefrezhno umerli. Perftopi drugizh fvojim blishnim v njih potrebah s’ radodarnofljo in * pogoltnimi milofhnami. O kako pre¬ čudno lepa zhednoft je ufmiljenje ir« 288 dobroferzhnoft do reveshev per mladih ga ljudeh! Blagor njim, ki samorejo s’ ko Jobam rezhi, de je ufmiljenje do ne* frezhnih od mladofti s’ njimi kvifhko ti raftlo! Gotovo, shegen boshji mora Ib ta dobrodelnoft nad nje perklizati v’ ves shivljenji in v’ fmerti. rif Kar sadene fpofhtovanje, ga mo- &bi rafh do blishniga vfelej fkasovati. Ne no govori nikoli flabiga od njega , kakor ga koli je hudoben, in kolikorkoli ti kri- nif vize flori, zhe ni to k’ njegovim« mi pridu , ali is drusiga dobriga namena. Vari fe obrekovanja in opravljanja; 8« zlo fhe odvrazhuj, zhe je mogozhei pn kadar drugi hozhejo poleg tebe kaj 'n taziga govoriti. Zhe blishniga dolshe to kakfhniga greha, ki ga ni ftoril, sago; varjaj ga. Zhe rasodevajo hudo, ki 'n ga je ftoril, fkufi ga isgovarjati, in S a ubrani, de fe dalje ne bo vezh govo- da rilo. Pravi kaj dobriga, kar je ftoril) '*° ali od kakfhne lepe laltnolti, ki j® 111 nad faboj ima. Daj na snanje, deti gc opravljanje ni vfhezh, in pregovoid njo - 289 dih ga, hi hudo govori, da naj ne pod- a s’ kopuje fpofhtenja drusih. ne* Pofebno pa ii morafh persadeva- hko li blishnimu k’ duThnim darovam, ki ora Ib zhednoft in svelizhanje, ker fo nor [ v’ vezhi darovi, perpomagati. In to fto- rifh, zhe molifh sa-nj, zhe ga odvra¬ tno- zhujefh od greha in grefhne perlosh- Ne nofti, zhe ga modro poduzhifh, zhe kor ga s’ ljubesnijo njegove dolshnofti opom- kri- nifh , ali zhe mu jo dafh svediti, zhe [mu mu dajafh pametne fvete in lepe sglede. ;na. Persadevaj li te dolshnofti kerThan- ija; fke ljubesni dopolnovati slafti do Tvojih he, prijatlov, Tvojih pajdaThev, Tvojih poflov, kaj ‘a do njih, s" klerimi ti je shiveti. Saknj, ]she to fe pravi blishniga v’ reTnizi ljubiti, jgo- zhe ga tako ljubiTh, de mu k’ Tvetofti ki m k’svelizhanju pomagaTh ; v’ greh pa , in ga perpraviti, ali ga s’ gerdimi beTe- ovO' dami in s’ gerdimi sgledi pohujThati, ril; to Te pravi, ga Tovrashiti, to je po- [ jo manjkanje ljubesni; to Te pravi, nje- le ti govi duTbi krivizo delati. — nje- Ozhe in mati nikoli reTnizhno ne ljubijo Tvojih otrok, in nimajo prave 13 290 Ijubesni do njih, zhe jih v’ grehu, ker ali v’ flabi prilofhnofti shiveli pufte, to, in zhe jih ne savrazhujejo. To fe ne mu pravi dufho ljubiti, zhe jo pufte fc naj pogubiti, pofebno l fhaj, poterpi flaboki drusih s’ Ijubes- ovo nijo, kakor shelifh, de bi fe s’ tvoji- ;ol)‘ mi poterpelo , ki fo morebiti fhe vezbi. ga. To fe ne pravi blishniga ljubiti, zhe 'ig* s njim nizh poterpeti nozhefh. Bog at<'i nam sanafha, in nam sanafha dolgo ^ 15 * 202 zhafa, kakor koli revni fmo pred nje' govimi ozhmi, sakaj bi tudi mi s’ blisk nitn ne poterpeli? — Sgled. V’ shivljenji fve tih ozhetov is pu- fhave en pofebno lep sgled kerfhan- fke ljubesni najdemo. Neki pufhavnik najde na zefti hro miga fromaka polniga ran in gnjilob, v’ takim revnim ftanu , de li ni mo¬ gel ne shivesha perdobivati, ne fe od tam prozh fpraviti. Pufhavnik od ul* miljenja ginjen, ga nefe v’ fvojo hi- fhizo, in mu pomaga kolikor mu more. Ko pa leta fromak fpet k’ mozhi p 1 ' 1 de, mu pufhavnik pravi: Ljubi m°) brat, ako hozhefh per meni oftati, f* bom persadeval, kolikor bom mogel- de te bom preshivil; fkupej bova mo¬ lila in fkupej Bogu flusbila. — O ko- liko vefelja mi ftorite, pravi fromak kako frezhen hm vender* de v’ vafki® ufm iljenji per fvoji revfhini toliko p°' mozh najdem. — Pufhavnik, ki fi je do sdaj kom f ! sa-f fhe fron shiv neki fvoji tosll fhe fhav febi kake tem deri: zli e i nik in ni ne 1 ril niu prof fvoji ni g5 hud ti, ; s’ te »asa 295 nje' ish- pu- ian- lro- ob, mo- : Od! uf- hi- ore. pri- moj , fi jel, mo¬ ko- ,ak, h im po- imej , bteri ni h neki 515 )bni > in Ja- , v’: jlefa ft o- paj- inla- po- »var¬ ale) ) krift* h ^ p de i ali ranv 'elim nano avori J ra v Nc fr e reli D # nje. varo- drU’ gim fpolam. V’ lem pajdafhtvu zhifloft fvojo fmert in fvojo pogubo naide. In de Ji ravno jo is drulih nevarno ft otmefh, fe bo lih v’ njem shaloftno potopila. Medena ljubesen fe le pre- rada v’ferze ukrade, pofebno pa kadar fi per tazih perfhonah, fe fhe bolj ushge in vname. Satorej ti Modri leta nauk daja : Ne mudi fe s’ perfhona- mi drusiga fpola, sakaj is njih prijas- nolti pride pohujfhanje in pogubljenje (lufhe, kakor fe v’ fuknji molji sare- de, ki jo jedo. Zhe je pa she pajdafhtvo s’ dru- g'm fpolam tako nevarno, je fhe bolj nevarno in pregrefhno, zbe fe v’ sa- Jjubljenoft svershe, ali v’ preneframne ln kraftne povefeljenja, ali v’ kufhva- "je, ali v’ drugo fkasovanje flaftue in *efene ljubesni, ali v’ saljubljeno ob- ) e manje, in v’ take in enake prijasno- k') klerih konez vezhi del ni drusi- č' 1 * kot flalli, in nevarni nagibi, in '| er e fo prilika bresfhtevilnih grefh- n, b mifel in nezhiflih shelja. Satcrej "®ki uzhenik vfe le neframne prijas- 14 514 nolli mreshe hudizheve, in drevo pre¬ greh imenuje; in f. Hieronim pravi, de fo sadnji pojemki umirajozhe zhiftolli. 6. K’ tem nefrezhnim urshoham nezhifliga greha fe morajo fhe pcr- d jati : neframni ali vedizh ni pogledi, nad kterimi je treba pofehno zhuli, zhe hozhefh fvoje ferze zhiho ohranili. Pofvetna ljubesen je greh, ki fe fkos ozhi v’ ferze salese; in v’ z h ah h en farni vedizhni pogled, de li ravno je hres gerdiga nemena, samore v’ neis- rezheno shaloflne nafledke in nefrezhe perpraviti. Saflifhi, karte f. Duh fkos ufta Modriga uzhi: Ne osiraj fe p° mladi perfhoni, de njena lepota ne ho tebi fpodtikljej, in de na njem ne padefh. Odverni fvoje ozhi od nalifli- pane perfhone, in je vedizhno ne p°' gledovaj. Lep obras jih je she velik 0 v’ nefrezho perpravil. ki fo fvojo p°' gubo s’ pogledi perzheli, in taki p°' gledi fo na sadnje v’ njih ferzih ogenj nezhillofti ushgali! — O kako veiik je ta nauk, vkopli fi ga globoko ' fpomin. §kerbno fvoje ozhi sadershnj* 315 pre- i, de fcofti. ham per- edi, iuti) mili- fkos i en 10 je neis- | ezhe fkos e po a ne a nc ilifk' ( p°' elik° * P°' i po; igenj velik ko v shujt in zhe padejo na kake neframne rezki, ne pomudi fe v’ njih. Ravno tako bo¬ di fkerben per vlili nefranino nareje¬ nih pildih ali podobah, ki fo vezhi del nevarne fkale, na kterih je mar- fiktero ferze fvojo nedolshnoll ubilo. Satorej fe mlada dekliza ne fme rada osirati, in ifkati vfe viditi, pa tudi ne fe kasati. Dina, Jakobova hzhi, fe is drufhine bratov smusa, in nima drusih shelja, kot le ogledovati in gledana biti; pa fvojo neframnofl je drago — s’ pogubo fvoje nedolshnofti •— plazhala. Dina je bila odpeljana in sapeljana, erfo raeSo je bilo poropa- no , in vli prebivavzi v’ njem fo bili pomorjeni; to fo bili shaloltni nafled- ki te radovidnoki. Shalolten sgled, ki nam viditi da, de, zhe fe v’ teh re- zheh fkerbno ne varjemo, naf to, kar fe nam majhino vidi, na sadnje v’ 'slike nevarnofti perpravi. — 7 * Nevarne bukve fo tudi velik ftu- denez nezhiltolti. To je kuga, ki gla- v ° in ferze okushi. Branje kakfhnih kokev od flallne ljubesni, ki fe tudi 1 J * 516 Roman imenujejo, ali bukev soper vero *), bo v’ tvojo dufbo globoko rano vfebalo , bi fe ti morebiti nikoli sazelila ne bo, bi ti bo, bres de ki fhe porajtal, framoshljivoft in vero u- morila, in te na sadnje v’ tabo (le¬ poto perpravila, is btere fi morebiti nikoli vezh pomagati ne bofh mogel. Gorje pa njim, bi pifhejo, bi proda¬ jajo, bi pofojujejo tabe bubve, ali fi jih eden drugimu dajejo. 8. Nagnjenje b’ povefeljenju in krat- bozhafnottim je velik urshoh, in nar nevarnifbi naftava nezhillofti. Pa po- mifli, de vfe lete bratkozhafnofti nilo drusiga, bot fmertni ftrup pod sape- ljivim medam; in defiravno je sazke- tik fladak, fo njih naflediki toliko grenbejfhi. Ali bi ne bil flep, krat- kozhafnofti ljubiti, bi fo pameti n»- fproti, in bi jih Bog fovrashi ? De fe torej vfe, kar fe je do sda) v’ tem tako imenitnim odtlavku reklo? *) Takoflinih bukev krunjfkili fizer, hvala 1,11(11 Bogu ! nimamo ; franzoskih in uemfbkili l p pa veliko dobi. 317 ;j er )ko coli bi u- fle- biti ;eL da- i ii •at- lar P 0 ' ifo pe¬ ke- iho at- ria- 1 ») lo, Kidi fe s’ kratkimi hefedami pove, in de bofh laglej po tem shivel, fe po teh nau¬ kih ravnaj! a. Ne sadershuj fvojih ozhi in fvojih mifel na tazih rezheh, ki sa- morejo tvojo pamet in tvoje ferze oger- diti, de fi ravno fe ti fhe tako pri¬ jetne sde. h. Ne dovoli li nikoli, ne djanja, ne neframnofti, ne sadershanja, ki je soper pametnoft in framoshljivoft, ne do febe, ne do drusih. c. Imej fkerb, de fe ne bofh pre- kofhalo napravljal; boljfhi je, de fvo- )o dufho lepfhafh, kakor de bi fvoje oblizhje Iifhpal; boljfhi, de fvoje grehe is ferza ispirafh, kot de hi fvoje ma- dcshke is koshe ismival. d. Ne imej nikoli vefelja nad neframnimi fhalami in igrami, per kterih je vezhi del prevezh fmeha in »eframniga djanja, in v’ kterih fo ve- *ki del neframni fhpali she velike pregrehe. e. Ne hodi, de bi fe rasvefelje- Va * j ali fe fprehajal, s’ drugim fpolam, 518 in tudi ne po tazih krajih, kteri fo tvoji dufhi nevarni. Nefpametni in preprijasni fhpali , ki fe v’ tazih dru- fhinah in rasvefeljevanjih gode, fo ne- dolshnofti grob. f. Ogibaj fe pajdafhtva s’ takimi ljudmi, ki te ali s’ fvojim sadersha- njem, ali s’ berilam, ali pa s’ pogo¬ vori , tazih rezhi uzhe , ki bi ti jih nikoli ne bilo treba vediti. — Zhe fe li perlisujejoj pravi fveto Pifmo, ne poflufhaj jih ; odverni fvoje flopnje od njih llesa, ker le v’ hudo peljajo m v’ nafhe pogubljenje. g. Zhe imafh kaj vere in framosh- Ijivodi, ne hodi ne v’ komedije, ne na pleiifha, ne na bale. Dufha fedo- Ilikral na tazih krajih , bres de bi fp°®‘ nal, fmertno rani, in smiram je veh' ka nevarnoft lepo framoshljivoft sg u ' biti. Zhe tjekej zhift grefh, pravi f Ziprijan, ognjufhen nasaj pridefh. Ta¬ ki in enaki f-hodi fo shaloftni oftank* malikvavftva, ki fo fvetofli fve te verej in nauku Jesufa Kridufa na fproti, i n fo prelomljenje kerftne obljube. — 519 Ne daj fe od flabih sgledov dru- sih premotiti, temozh sdihuj nad njih nefpodobnim sadershanjem, ki je toliko bolj sa objokvati, kolikor bolj fe ras- fhirja. Objokuj njih Tiepolo, ktera jim ne da vicliti ne hudiga , ki ga farni llore, ne hudiga, kteriga fo shaloftni urshah. Vfe take in enake pajdafhtva in drushbe , po befedah fvetih Ozha- kov, nifo drusiga, kot kuga sadersha- nja, sanizhvanje f. Evangelija, ozhitno fkasovanje nezhiftofti in nesboshnolti, in poguba mladine. Zhe va-nje sa- hajafh , in zhe v’njih vefelje najdefh, fe v’ nevarnoft podafh fe pogubiti, in bofh v’ njih grefhil. Glej, sakaj fo nevarne: a. Ker je she savolj eniga famiga pogleda po drugim fpolu David pa¬ del , de fi ravno je bil on v’ toliki gnadi; ali bofh mar mogel rezhi, de toliko nefpodobnih rezhi, ki jih je vidi ti v’komedijah in na plefifhih, de neframne fhale, smotljiva musika, ne- zhille befede i. t. d. tvoje dufhe oger- dile ne bodo ? Ali fe morde ne pravi to frojo dufho ognjuliti ? Ali ni she greh to koriti, kar ti zerkev prepove¬ duje , in kar Bog s’ pogubljenjem fhtra- fuje? Ali ni greh, fe tako predersno v’ nevarno!! greha podajati? Ali ni greh, druge v’ greh napeljevati , in s’ tvojo prizhjozhnoftjo drugim v’ greh poma¬ gati ? In ali fe ne sgodi vfe to v’ ta¬ kih pi’ilikah ? h. Sakaj grefh v’ komedijo, ali na plelifhe? In kaj fe ondi godi P — Le is lirbiza (vedizhnofti), is napuho- vanja, is sapravljanja grefh tje. — Ondi je sadershanje bres framoshljivofti, od ondi grefh nasaj le s’ rastrcfenjem in posheljenjem. Ondi fe pozhutki vfi rasshivijo, ondi fe duh vef omoti, ondi fe ferze vfe rastopi, ondi jih ni fram rezhi pozheli, nad kterimi hi mogli jokati, — in zhlovek tako smo> ten in preflepljen fi is hudobij in ne- framhoft kratkozhafnoft dela. Ne posabi teh naukov, in vari fe nefrezhe , ki je enaka nefrezhi neke firbizhne shene, od ktere Tertulijan govori. Ona gre neki dan na plef m 521 v’ komedijo, v’ kterih fe takrat luiil- jani nikoli nifo snajdli, in na enkrat jo je hudizh obfedil. Mafhnike po- klizhejo v’ pomozh, hudiga duha s’ shegni in molitvami isganjajo , in ga naganjajo jim povedati, sakaj de fi je upal leto kerfhanfko sheno tako v’ fvojo oblaft vseti. Pravizo fim do nje imel, odgovori hudi duh, sakaj ona je bila v’hifhi mojiga pofeftva in moje mozhi. Uzhi fe is tega sgleda, de v’ ta- isih drufhinah hudizh s’ veliko vezhi ohlaftjo gofpoduje, in de vfe nar ne- varnifhi svijazhe pozhenja; de v’ njih framoshljivoft ugafne, in de fe zhiftoft sgubi. Beshi torej dalezh od tazih krajev, kamor fe grefhniki f-hajajo, pravi fveti Duh, in ne pozhenjaj no¬ bene fhale s’ njimi, de fe ne bofh v’ njih grehe sapletel, sakaj ker fo oni, ki to pozhenjajo, fmerti vredni, fo tudi oni, ki jih pofnemajo, in ki jim poterdijo, ravno tega vredni. — 14 522 XII. Drugi perpomozhki lepo zhiftoft ohranili. 1. Pogodna in poboslina molitev je gotovo sdajaven perpomozhek to pre- zhudno zhednod ohraniti. Sakaj sdersh- noft in zhidod je dar boshji, in Bog ga ne odrezke njim , ki s’ pravizhnim lerzam va-nj klizhejo. Proli torej po- godno sa nekefhko pomozh in gnado boshjo, de fe bofh flepimu poshelje- nju, ki fe soper duha vsdiguje, dano- vitno vdavljati samogel, in rezi: Moj Bog! daj mi zhido ferze , in pravizh- niga duha, zhidiga vfe nezhidodi. — Perporozhuj fe vezhkrat Materi boshji> ki je kraljiza deviz, in fvojimu Angel' ju varhu, fofebno v’ fkufhnjavah. 2. Pogodna fveta fpoved pred po- boshnim in rasfvilljenim fpovednikani je drugi perpomozhek zhidod ohrani¬ ti. — Bres tega sdravila je prav prav nemogozhe nezhido posheljenje premagati, s’ tem perpomozhkam p ft fe da premagati, de fe le sadershifh 5 25 oli rje re¬ šil- °S im ) 0 - do e- o- V h- '» 1 - po naukih fvojiga pabirja, hi te vodi. §. Avgufhlin , ko nad rasujsdanobjo (Voje mladofti sdihuje, objokuje slafli to, de ni te frezhe imel, dobrimu in modrimu pabirju v’ roke priti, ki bi mu bil isruval gerde Uradi, ki fo mu v’ ferzu radie. Tvoj fpovednik ti bo gotovo to dobroto boril, de mu bofh le odkri- toferzhno rane in hudobno nagnjenje fvojiga ferza rasodel; in grosna ne- Irezha bi bila, ako bi fe sakrival , in mu fvoje flabodi tajil. Sveti Hiero¬ nim , ki nam dopoveduje od fvete in umne modrodi, s’ ktero je neki prednik nekiga mladenzha od dradnih fkufhnjav refhil, ktere fo ga smiram naganjale, leta nauk perdavi: Ako bi leta mladenzh tega padirja ne bil imel, gotovo bi bil pogubljen; sakaj kako bi bil fam samogel vfe te fkufh- njave premagali. Uzhi fe is teh be- fedi, kako potrebni fo nauki rasfvit- ijeniga fpovednika, de bofh samogel nezhidod premagvati. 3. Tretji perpomozhek je branje 524 iti premifhljevanje fvetih rezhi, iti dufho s’ fvetimi miflimi napolni, hu¬ dobne mifli odganja, in naf v’ fkufh- njavah pclerjuje. Premifhljuj vezh- ltrat grosovitofl: greha, in gnjufobo nefpodobniga rasvefeljenja , Iti, lto bi trenil, mine, in ltadar mine, v’ fer zu ne sapuili drusiga, kot Ilrafhno grisenje, nepokoj in framoto. Pre¬ mifhljuj dolgo vezhnolt, ki nikoli ne mine; premifhljuj Ilrafhno pravizo boshjo , boshjo velikoft, in prizhujozh- noft. §pomni fe fmerti, fodbe in pe- klenfkiga ognja. Persadevaj fi s’ le- temi svelizhanfkimi refnizami fvojo dufho obrambati, in beri vezhkrat baj pametniga in fvetiga. 4- Zheterli perpomozhek zhiflod obvarovati je pridno delo. Delo hude mifli is dufhe odganja in mefenimu posheljenju ne da zhafa soper duha fe povsdigniti. Pa is fvoje lallne fkufh- nje fe bofh preprizhal, koliko let* perpomozhek velja. §. Hieronim je fam od tega lep sgled. Ko je on v’ pufhavi shivel, f° 525 ga grosovite fkufhnjave opadale. Po- ftiti fe je sazhel, in nozh in dan fe je jokal in je molil. Vender pa vfi ti pomozhki nifo bili sadofti, de bi bil fvoje hude ftrafti satiri. On fkie- ne fhe terje in fhe dalje delati, na¬ pravi li tako teshko in terdo uzhenje, de je doftikrat she obupal ga dogna¬ ti; vender pa upanje, de bo s’ tem fvojiga fovrashnika premagal, mu je novo gorezhnoft dajalo. Bog mu nje¬ gov trud poshegna, mu fpolni nje¬ gove shelje, in letafvcti fpokornik je bil na sadnje od fvojih nezhiftih fkufh- njav refhen. Bodi Bog sahvaljen, pra¬ vi on fam, kolike fladkofti in koliko vefelje sdaj vshivam sa fvoje delo in Ivo j trud ! — Uzlii fe torej is tega sgleda, ko¬ liko potrebno je delo in pridnoft , de fe zhiftoft obvaruje. Tako tedej mla¬ di kriftjan! ta nauk ti daja f. Hiero¬ nim, naj te fkufhnjavez nikoli bres dela ne najde. — Smiraj imej po fvo- jim ftanu kaj opraviti; — ali kaj bra¬ ti , ali pifali, ali fe kaj uzhiti, ali 526 kaj fhivati, ali kaj drusiga delali, ali pa molili. Skufhnjavez ima do lenih ljudi veliko oblall, in kakor je nemo- gozhe v’ lenobi nedolshno shiveti, rav¬ no tako je fkorej nemogozhe pridni- mu v’ nezhiftoft pafli. Kje bom kaj zhafa vsel na mefeno rasveleljenje mi- fliti, je neki pridni ftarzhik rekel, ker fkoraj nimam zhafa jeki in shiveti. Pervi sgled. Kralj Herodesh (e je nezhiftolli toliko vdal, de ga ni bilo vezh fram s’ Herodijo, sheno fvojiga brala, ne- fpodobno shiveti. Sveti Janes kerft- nik, od Boga navdihnjen, pride neki dan tega nezhiftiga kralja pofvarit, sa- volj njegove grosovitno velike pregre¬ he , in savolj pohujfhanja. Pa befede tega fveliga Preroka, ki fo toliko dru- sih fpreobernile, ferza tega kralja nizh nifo ginile. Kaj! fhe pergodilo fe je> de neki dan , ko je Kralj mogozhnike fvojiga poflopja per febi goltil, hzhi Merodije v’ go ft ni z o pride in pred njim plefhe. Is ozhi , is obrasa, i* 527 ali nih no- 'ar¬ ni¬ ka j ni- ;er Hi n t- ;i shnablov in liz, is njenih fiopinj, is vfiga njeniga vedenja in sadershanja nezhifia hudoba hlope. Kralju ona dopade, in toliko ga njegova ftraft preflepi, de fe ji saperfeshe, ji vfe dovoliti, kar fi koli isvoli. Ona tezhe po nauk k’ fvoji materi Herodii, in leta hudodelna mali ji pravi: Ti vefh, de je Janes kerftnik prav sopern u- zhenik, ki kralju s’ manoj v’ prijas- nofli shiveti smiraj prepoveduje; tudi kralj ga nekoliko obrajla, in bojim fe, de bi fe od njega premotiti ne dal. Satorej hzherka moja, morafh kralja sa to profiti, de Janesa kerfinika u- niorili da, in mi njegovo glavo v’ fkledi pofhlja. Kralj, de fi ravno je Janesa kerfinika savolj njegove fveto- Hi veliko obrajtal, vender v’ to ftrafh- no profhnjo hzhere dovoli, in ukashe temu velikimu fvetniku glavo odfeka- ti. Glej, to je fad plefa. Kralj hudo pnfeshe in mori, kraljeftvo je polno pohujfhanja, nar fvetejfhi prerok je umorjen ! — Kaj ? pravi per ti priliki f. Am- 528 brosh, kaj vi kerfhanfke shene mi fiite od vliga tega? Uzhite te, kaj imate Tvoje hzhere uzhiti, kaj jim prepovedovati. Tukaj vidite neko hzher, ki plefhe; pa kakfhino hzher? To je hzhi neke matere prefhefhtnize, saka; le takiga sadershanja shenfke rade ple- Thejo , ktere pa imajo kaj vere in Tra- moshljivofti, morajo Tvoje hzhere mo- drofti in Ttrahu boshjiga uzhiti. — Ne posabi nikoli beTedi tega Tvetiga uzhenika; in globoko Ti lete befede v’ Terze vliTni, ki jih T. Duh govori: Vari Te s’ plefavko Te Tprijasniti in jo poTluThati ; sakaj njeno Tladkanje te sna v’ greh in pogubljenje perpeljatb Hehi Herodije, od ktere Te je sdaj govorijo, pa je bila tudi poThtraTana, kakor je saTIushila. Zerkvene sgodbe nam dopovedujejo, de je leta goTpo- dizhna neki dan s’ Tvojimi pajdaThiw mi po ledu Thla ; led Te pod njo vde¬ re, do vrata Te v’ vodo potopi, in led, ki Te je Tpet vkup ftiTnil, ji je glavo odtergal; njeno truplo je v’ vodi ob- vifelo, s’ nogami je r’ vodi zaptala* kakor de bi bila v’ vodiplefala, dokler ni umerla. Strafhna fhtrafenga enaka njenimu grehu , ker je pred Ilerode- sheni neframno plefala, in ftorila, de je ukasal kralj f. Janesu glavo odfekati. Drugi sgled. Od nekdaj fo pofvetni ljudje na¬ uke Jesufa Kriftufa in refnize fvete ve¬ re svezhili in pazhili. Tudi fe je v’ zhalih sgodilo , de fo fhe fvelo pifmo krivo islagali, de bi bili tako fvoje po- fvetne navade in fhege isgovarjaii sa- mogli. Glej, to le je tak shaloften sgled. Neki Diakon, to je manjfhi du¬ hoven , ki je bil prav pofvetniga du¬ ha , pifhe neki dan fvetimu Ziprijanu velikimu fhkofu v’ Kartagi, de je tu¬ di on plefati dovolil, sato ker fveto pifmo pravi, de je tudi David pred fkrinjo savese plefal, (od vefelja nani- ! ' e zb, de je to frezho doshivel, de je hila fkrinja savese na Siona fvetifhe prenefhena, kjer fe je Bogu ozhitna hosbja flushba opravljala). — Leta ne s adodi poduzheni duhovni, fe je torej 350 grosno motil; saka j ta plef ni bil no¬ beni pofvetni plef, tudi ni bil plef sa kratkozhafnoft in nefpodobno rasvefe- ljenje, temozh David je plefal in fka- kal pred fveto fkrinjo is fvetiga vefe- Ija, de je tako na snanje dal, kako de ga refeli fkrinjo boshjo vidi ti; to tedej je bilo boshje pozhefhenje. To¬ rej ftrafhin greh je bil, ta plef bosh- jiga pozhefhenja Davida s’ pofvetnim plefam v’ eno verfto poftaviti. Satorej je f. Ziprijan temu duhovnimu takole nasaj pifal: Kako fi upafh fe preders- niti, refnize fvetiga pifma tako ras- pakvati, in boljfhi bi bilo, de bi f pifma nikoli bral ne bil, kakor pa de ga tako pazhifh. S’ temi befedami torej naf f. Ziprijan sadofti uzbi, ka¬ ko nevarni fo plefi sa mlade ljudi, w de fe sa kriftjane po nobeni ženi pkd ne fpodobijo. Neka Rimfka gofpa fe tudi en¬ krat s’ fvetim Hieronimam sa ravno to rezh pofvetva. — Ona mu pifh e ’ de fe sbe teshko odgovarja nekim lj u ' dem, ki njeno sadershanje sanizhuj e ' 551 jo, in ji sa slo imajo, de je djala, de fe morajo dekiizhi varovati pogoftniga in nepotrebniga pajdafhtva s’ drugim fpolam. Sveti Hieronim pokashe njih neveclnoft, in ti gofpej odgovori, de oni, ki tako govore, in take pajdafhtva sagovarjajo, fo enaki unimu shvinzhetu, ki je Jcsufa v’ Jerusalem neflo. — Zhe pa leta fveti uzhenik njih, ki te paj¬ dafhtva sagovarjajo, tako imenuje, kaj bi bil fhe le od njih rekel, ki hvalijo in perporozhajo take pajdafhtva in ra- sujsdane plefe s’ drugim fpolam?— In ref malo mora ta vere imeti in malo otl kerfhanfkiga shivljenja vediti, kteri pravi , de je bres greha in bres nevar- nofti tako rasvefeljevanje, ki ga fveto pifmo, ki ga zerkveni Ozliaki, in ki ga fveti zerkveni sbori prepovedujejo. XIII. Mifli in nauki fvetiga Franzifh- ka 4 Salesija od plefa in balov. Sveti Franzifhk Salesi je tudi to¬ liko rasfvilljenja od Boga imel, de go- 352 tovo ni nizh pifal, kar je naukam I, zerkve in f. ozhetam na fproti. In de fi ravno leta fveti uzhenik ali kakofbin drugi fveti ozhak kakofhno refnizo po¬ ve, de bi fe sdelo, de plefov in balov ne prepoveduje, je vender le prepo- vedano, kar fveto pifmo, kar zerkve- ni sbori, in zerkveni ozhaki prepove¬ dujejo. Satorej fe fme tudi rezhi, de leta fveti fhkof v’ teh rezheh gotovo ni nizh uzhil, kar bi bilo duhu in uku katolfhke zerkve na fproti. Sato¬ rej ga hozhemo famiga saflifhati, de njim, ki pravijo, de plefov in balov ne sametuje, ufta samafhimo. V’ tri in tridefeti ter v’ fhtir in tridefeti poftavi fvojih bukviz od vpe¬ ljevanja v’ fveto shivljenje, on poka- she nevarnoft in ftrup plefov, in nar niozhnejfhi perganjke sraven poftavi) de bi kriftjane od njih od vernih 0 n pravi par poprej, de pleli in bali !o farni na febi fizer negrefhni, (saka) fe od kraja do kraja fkakljaje premi¬ kati je ref negrefhno); pa okolifhine. s’ kterimi in v’ kterih fe pleli gode) fo t v’ n noft nik( ljub ra -: Vfe loli de, luzl Akt i dol | P° l fe i dol vfe , in dol pv; fig in ne po lju f- 555 m f, 1 de fhin po¬ slov 2po- | kve- jve- de ovo in ito- de lov in ie- < ti¬ ar i> )n lo «) ii- e, h fo tako grefhne, de je dufha, ki fe v’ njih snajde, v’ neisrezhenih nevar- noftih. — Torej fveti Franzifhk §aie$i nikoli ne pravi, de fmemo nevarnobi ljubiti in fe bres potrebe radovoljno va-nje podajati. — On fhe perbavi: Vfe te povefeljenja, ki fo k’ hudimu toliko perpravne, fe le po nozhi go¬ de, in prelahko fe potemotah, ki jih luzhi nikoli dobi ne rasfvitle, v’ mar- fiktero nevarnoft pade. Vfelej fe v’ dolgo nozh zhuje, in sato fe velik kof potlejfhniga jutra sgubi, — in sgubi fe zhaf, ki fmo ga boshji flushbi in dolshnobim banu dolshni; in to je vfelej norob, nozh v’ dan fpremeniti, in dan v’ nozh, in to kar fmo Bogu dolshni, v’ neumnim povefeljenji sa- praviti. In sadnjizh na balih eden dru- dga v’ nizhemernobi hozhe prefezhi, >n ravno ta nizhemerna naprava je nar nevarnifhi napab v’ greh; in nezhibo posheljenje, nevarne in pofvetne sa- Ijubnobi fo vfelej navadni nafledki teh f-hodov. — Glej, ali fo te befede te- — 554 — ga fvetnika mar befede zhloveka, ki plefe poterdi? Od balov in plefov torej, govori navdalej fveti Franzifhk Salesi, vam to rezhem, kar sdravniki od gob govore: Nar boljfhi To sa nizh,—in tako tudi nar boljfbi bali nifo nizh prida. Gobe morebiti Tvoj Hrup in Tvojo fhkodlji- voft vzhafi od kazh dobivajo, ki To bliso njih; ravno tako leti ponozhni f - hodi vfe grebe na en kraj fkup vlezhejo. — ajfranje, saframovanje, safmeho- vanje, prepire, in neumne saljubljc nofti. — Kaj ? — vfa perprava k’ tem f-hodam, fhum , godzi, nefpodobne fbege, ki To ondi doma, premamijo um, in vTImu posheljivimu povefe- ljenju ferze odpro. Ah ! Tej doftikrat je treba le ene befedize, le eniga po' - lisika, le eniga pogledika . de Te du- fha ognjufi ; kaj bi Te v’ teh prilikah, kjer je toliko kazh in gadov, dufha Hrupa ne navsela! To je nauk fre- tiga Franzifhka Salesija. Kdo torel 1)0 samogel rezhi, de ta nauk pk^ in bale poterdi? flai vlij br( bes dil pn nai kal vaj j tab fve to lja de ril 8 VI ti Pt is m ta m Leto fmefhno prefukvanje, per- ftavi fhe leta velki Svetnik , raspodi vliga 4 l 'ka poboshnolli, oflabi vfe do¬ bre fklepe nafhe volje, pogali vfo lju- besen do Boga, in tavshent fort ger- dih shelja v’ dufhi obudi. Satorej , pravi leta fveti fhkof, ne hodi, tudi v’ nar vezhi lili ne, v’ take f-hodifha, kakor le s’ veliko fkerbjo in s’ liraham. Pomni te sadnje befede, in ume¬ vaj is kakfhniga namena, in sakaj on tako govori; boji fe namrezb , de te fvet ali kteri drugi lashniv prerok v’ to smo to in v’ te nevarnolti ne sape- Ija. Vedil je namrezh ta velki fvetnik. de je na fvetu veliko nevarnoft, kte- rih fe ogibali ne moremo, ker fam svelizhar pravi: Pohujfhanje mora pri¬ ti —, in de fe doftikrat tudi nar bo- gabojezhifhi dufhe v’ take nevarnolti podati morajo; satorej leta fveti fhkof >s ljubesni do dobrih dufh mifli, de mora lete nauke dati, de fe vejo v tazih nevarnoltih obvarovati, v’ ktere morajo is nekake file ftopiti. Pa kdaj je leta lila, od ktere f. 556 Franzifhls Salesi govori ? On fam nam to rasloshi: To fo, pravi on, prilike, kterim ne morefh po nobeni vishi 11 beshati, ker pamet in prijasnoft do nektere drufhine te veshe va-nje fe podati. Pa take prilike, kterim fe, de fe fhe vezhi greh ne sgodi, fko- rej odtegniti ne morefh, pravi fvcti flikof, fo grosno redke; to je, fkorej nikoli fe zhlovek v’ tazih savesah ne more snajditi, ker fe moramo tazih saves vfelej varovati in bati. Zhe torej te neverne prilike ljubifh , in zhe fe va-nje podafh, ker bi fe jim bres ve¬ like samere odtegniti samogel, fo te nevarnofti proftovoljne, in gotovo bres greha pred Bogam ne-bofh, zhe fe va-nje podafh; saka j kdor nevarnofti ljubi, fe v’ njih pogubi. To govori fveti Duh. — Zhe pa bres lahne hude volje v take prilike plefa ali bala pridefh, >" zhe fe po nobeni ženi is nje isviti ne morefh , tedaj fe v’ teh nevarnollih s vfo modrofljo vedi, in vsemi fi v’pod- uk, kar pravi f. Franzifhk §alesi: 2 d ,e mo rafl ma taki per in Boj doj: teir fhe mo de Ije- felj lo Sal lik gn ko 'kli sa v’ vi 557 nam like, bi n t do ie fe i fe, fko- fvcti Zl 559 lu- hi- ue- )iti im VOJ ia, er- mi Je¬ lki ne •de V de mr ivi. rib jih no s»- ar- ;«• ali kaj ncnevarniga Aorili; zhe pa f. Franzifhk, leta toliko modri in ras- fvitljeni mosh , toliko varno li , toliko fkerb per plefu in na balih imeti per- porozha, je to gotovo snaminje, de je vedil, de take povefeljenja fo pre¬ povedane in nevarne, in de li mora vfakteri persadevati, kolikor more, de fe va-nje ne poda. Pa ko hi bilo tudi perpufheno na kal ali na plcf iti, gotovo takim ni perpufheno, ki radi plefhejo, in takih prilik ifhejo, ki fo nefkerbni ali ras- trefeni, ki imajo ali malo ali zlo nizh ljubesni do Boga, in malo ftrahu ga rasshaliti; sakaj takim bi bil plef, po nauku tega fveliga uzhenika, k’ po¬ gubljenju. §vete dufbe, ki vfe pofvel- ne nizhemernofti, in neumnolti fovra- *bijo, in ki fo v’ boshji ljubesni glo¬ boko vkoreninjene, bi bile v’ lazih prilikah manj v’ nevarnofti. (Pa kdo lazih gre na bale in plefe ?) Sveta Elisabeta, Vogerfka kraljiza, je bila fizer v’ taki!) savesah, de fe je v’ ta- Z| b drufhinah pofvetniga piovefeljcnja 540 snajdla, pa ona je is nje prifhla is fer- zam bogabojezhnofti in ljubesni boshje polnim. Taka je bila tudi kraljiza Eller. — Ker fe je mogla, de fe je s’ kraljem per marlikteri priliki fkaso- vala, bolj imenitno in kofbato obla- zhiti, je v’ Tvojim ferzu vfo sunanjo nizhemernoft fovrashila, in fe s’ Bo- gam bolj in bolj fklenila. Takole du fham, ki Boga v’ refnizi ljubijo, vfe k’ pofvezhenju flushi. Kar je drugim nevarno ali grefhno, njim k’ dobritnu pride. Te Ilanovitne dufhe gnado bosh- jo in ogenj boshje ljubesni ohranijo tudi v’ teh okolifhinah, v’ kterih jo druge sgube, kakor, pravi f. Fran- zifhk Salesi, fe velik ogenj od vetra fhe bolj unema, majhniga pa veter ugafne. Glej, to je nauk tega fvetiga fhkofa od plefov in balov; pa pomniti ti ) e fhe, de viiga tega fhe ne govori od balov, ki fe v’ fhemah ali mafhkarsh gode; ker ve, de nikdar krilljanu ne more biti va-nje iti; ker take p°' vefeljenja fo kriftjanam vfelej prepo- 541 vedane. Sakaj, ni ga k ritij a na le ne¬ koliko rasfvitljeniga , de bi ne fposnal, de fe take napazhnofti kriftjanam, slafti pametnim, nikakor ne fpodobijo. In zhe she malikvavtlvo take nerodnofti prepoveduje , koliko bolj jih mora vera boshja prepovedvali in sametvati. XIV. Od molzheznnofti. Modri fe po befedi fposna, pravi fveti Duh. Zhe pa hozhefh moder biti v’ befedi, je treba dveh rezhi: i. de nikoli nizh gerdiga in pohujfh- Ijiviga ne govorifh, in 2. de dobro govorifh, in de ob tvojim zhafu govo¬ rifh (kadar je treba). i. Ne govori nikoli nobene befe- de, ki je nefpodobna, ali ki je soper framoshljivoft. S. Pavel v’ imenu Je- sufa Kriitufa prepoveduje, kaj nezhi- diga imenovati; koliko bolj prepove¬ duje fhe od lega s’ vefeljem govoriti, fl li koga fhe pohujfhati. Kdor neframne 5-12 pogovore ima , pravi Modri, fvoje fra- mote ne bo fkril, in boshji fodbi ne bo odfhol. Neframni pomeniki, klafarfke pef- mi, in klafarfke befede, ki nezhilte saljubljenofti hude, fo framoshjjivofli in nedolshnofti grob; one njemu, ki jih poje ali govori, in ki jih poflu- fha, dufho ognjufijo. Take nefpodob- ne pomenke v’ navadi imeti, in rezki, de s’ njimi fe nizh hudiga ne mifli, je snaminje, de je duh in ferze vfe popazheno. — Vari fe tudi fkritih ali svitih befedi, ali ki dve rezhi pome¬ nijo, in ki drugim priliko dajejo, kaj hudiga mifliti; saka j med lem, ko fe fmejamo in druge k’ fmehu budimo, nam dufho gnjulijo. Bolj ko je po- men tazih befedi fkritin fladkaft,. bolj fo nevarne. Kazhe, ki je pod travo fkrita, fe je gotovo bolj bali, kot ka¬ zhe, ki fe ozhitno perkashe. Vari fe tudi debelih befedi in gerdih kletev, ki jih imajo nekteri bolj divji ljudje tolikokrat na jesiku; zhe fe take befede she nad rasujsdanzi in neframniki p re ' 545 nafhati ne morejo, koliko bolj jih mo¬ rajo tabi ljudje fovrashili, bi fo lep- fhiga shivljenja, in hi imajo haj zlialli v’ febi. Kar sadene saframovanje, ali opravljanje ali druge take pregrefhne befede, fe bo kovalo od tega govorilo. 2 . INe—govori torej nikoli kaj hu- diga , in govori vfelej dobro. Pa tudi, kar sadene pogovore, ki fo ali farni na febi dobri, ali pa vfaj ne pregrefh- ni, ne bodi prenagel, in tudi ne pre- filen, zhe je tudi kaka dobra rezh. — Veliko je ljudi, ki fo v’pogovorih vfelej pervi, in sadnji molzhe, ki fe med vfe mefhajo , in vfe govore, ki vfe prefodijo in zdies vfe cbfodijo, tu¬ di to, kar ne urnejo; to je snaminje robatiga in prevsetniga duha. Per la¬ zih , Iti fo tako nagli v’ befedah in pogovorih, pravi Modri, je vezh ne- umnofti fiifhati, kot modrofti. De bofh fvoj jesik bersdati vedil, glej! po teh le naukih fe ravnaj: l. Govori malo, vezh poflufhaj. Sveto pifmo pravi: On, ki sna fvoj jesik bersdati, je moder in pameten; 544 in od molzhljivolti pravi, de je toliko snaminje modrolti, de, zhe fe tudi nad kakofhnim neumnim snajde, ga moramo modriga zhalliti. Ne govori fe to od kakofhne nemarne ali preter de molzhezhnolti, ki pride is ftrahlji- volti ali preshaloltnoiii, temozh od pa¬ metne molzhezhnolti is framoshljivolii. 2. V’ fvojih pogovorih v’ drufhim tri rezhi pomni. a. Ne govori nizh , preden ne umefh, kaj fe govori, b. Ka dar drugi govori, ne vpadaj mu v hefedo. c. Nikar fe ne predersni fvoje mifli isgovoriti, kadar fe od rezhi go¬ vori, ki jih ne umefh. To fo nauki Modriga, ki nam jih v 1 befedah daja: Preden ne umefh kake rezhi, ne go¬ vori hefedize ne. V’ fredi pogovora ne sazhenjaj govoriti. Umevaj, prej ko govorifh; sakaj kdor govori prej ko umeva, fe kashe bedaka. — Zhe li pa v’ kaki zhallitifhi dru- fhini, glej ti f. Duh te le nauke daja. 1. Govori malo, in farno, kadar te kdo vprafha, in tvoj odgovor bodi kratek. 545 2 . V’ tazih drufhkih pogovorih fe ne delaj uzheniga in premodriga, te- mozh hodi kakor hi malosnal; to de ne is hinavfhine, temozh ispametnofti. 3. Poflufhaj druge, in zhe je tre¬ ba, vprafhaj s’ kratkimi befedami, de svefh in fe nauzhifh od njih, kar fhe ne vefh. 4- Zhe fe Bog v’ prizho tebe shali, nikar ne imej vefelja nad tem. Sgled. Neki mladi ofizir, ki je bil ime- nitniga rodu, in lepo iskojen, je bil neki dan s’ drugimi ofizirji per kofi- lu, —.in leti ofizirji sazhno od bosh- jih rezki prav nefpodobno in sanizh- ljivo govoriti. Leta mladi ofizir fkriva nekaj zhafa, kako de mu je bilo tesh- bo take pomenke od teh rezhi poflu- fhati, pa vender mifli, de pofvetna pametnoft in Itra.h pred ljudmi ga ne samore isgovarjati, to koriti, kar je h oji veri in fvoji vefti dolshan, in de s ljudmi, ki nifo vifhi od njega, tudi s ’ nekakofhno fveto proltoftjo fme go- 15 ** 546 vorili; sato jih pametno uftavi, in jim 1 pravi: Gofpodje, ho hi kdo v’ prizho ( vaf zhes kralja, ali dershavo govoril, 1 hi takiga predersnika, ki hi take rezki govoril, prezej ukavili, in mu mol- ahati rekli. Jeli pa lizer nimam no¬ bene oblaki, vam molzhali sapovedali, pa vender imam sadofti pravize, vam rezhi, de fmo Bogu fhe vezh dolsh- ni, kot kralju; in zhe bi bil she ta, ki soper kralja in dershavo govori, snframovanja vreden . ke vi fhe sa to¬ liko bolj, ki soper Boga in vero go¬ vorite. Lete hefede tega mladiga zhlove- li nishnofti. Je nekaki napuhnjenz, ki 1° fkorej od drusih nikoli ne. govori, kot de jih sanizlnije, ali de fe mogozh- 11 niga dela (baha), in ki fi mifli, de 0 fvoje modrohi in fvoje nedolshnoki ne >" more drugazhi fkasovati, kakor de dru- >■ ge sanizhuje. Prevseten flepiz je, ki e febe bolj, kot druge obrajta, ki fe ne 3 posna, kdo je. O opravljivzi 1 Sakaj farni na-fe posabite ? Odprite fvoje o- 5 zhi, in poglejte farni na-fe! Ali fe ! ne fpomnite vezli, kdo de ke? Ste mar vi nedolslini, ki drugim v’ fvojih pogovorih tako malo sanafhate? Ali ne veke, de ko druge zhernite, farni fe¬ be gnjufite in madeshvate? — In saref. ali fe ne vidi vfaki dan, de nobeni zhlovek nima toliko popalc ali napazh- noh, kot oni, ki radi od popak dru- sih govore? Prevsetnoft, ki vaf f lepi - 556 vam ne da viditi, de je morebiti nad j 0} vami in nad vafho drushino veliko vezh ] 10 , f vari ti in popravljati, kot nad uninii, f ve ki jih vi opravljate. Spomni fe na Tvoje f n( j nerodnofti, in na Tvoje popake, in ne ft ]{ govori od narodnoft in popak drusih. ,.j( Opravljanje je ali bolj ali manj f e pregreThno, po tem ko je zhlovek, ]j(. od kteriga Te govori, ali bolj ali manj s ;[ viTokiga kanu, ali bolj ali manj bli- p r ehin, ali bolj ali manj imeniten. To- di rej je vezhi greh, popake ali grehe j, Tvojih prednikov rassnanovati, ali na- |j ( pazhnofti Tvojiga ozheta , ali Tvoje nia- v ’ tere, ali Tvakov, ali bratranzhikov, ah ni Tvoje shene^ ali Tvojiga mosha , ah Z 1 bratov, ali shlahtnikov. Od teh hudo fj govorili, pravim , je vezhi greh , kot d od drusih ; sakaj do njih moramo vezh v ljubesni imeti, kot do ptujih. Zhe j Te pa od lega govori sa to, de Te ka- koThen svelizhanTki nauk sadobi, ah pa, de Te kak dober Tvet da, takrat j ni opravljanje. j Nizh Te na Tvetu tako pogofto n® j vidi, kot ljudje, ki Ti pravizo jemlje* i 557 jo, od fvojih prednikov, od fvojih du¬ hovnih pa (lir jev, in drugih Bogu po- fvezhenih ljudi, od menihov, fhkofov. fodnikov, kraljev in kraljevih linov, ali fhe zlo od papeshev flabo govo¬ rili. Kje je vera, kje jeljubesen? Ali le ne vidi, de tako opravljanje je ve liho vezhi greh. kot opravljanje dru- sih ne imenitnih ljudi? Ali ni pifano, pravi fveti Pavel, ne govori nizh hu- diga od gofpofk. Ali nam ne sapove- duje fveti Duh fkos Modriga, do kra¬ ljev toliko fpofhtovanja imeti, de fhe v’ fvojim ferzu kaj hudiga od njih mifliti ne fmemo; in do Bogu pofve- zhenih ljudi in do duhovnih toliko fpofhtovanja imeti, de ko nam pravi, de moramo pred mogozhniki fveta gla¬ vo nagniti, nam tudi sapove, pred duhovnimi fvojo dufho — fvoje ferze — vkloniti? Med vlimi fortami hudiga govor¬ jenja je obrekovanje nar hujfhi, to le, zhe kdo druge po krivim toshi, 'n jih krivi rezhi, ki jih nifo Itorili. Saref gerdiga in zherniga ferza mora 553 ta Liti, kdor fe s’ obrekovanjem in lashmi mafhuje. Kakofhno peklenfko vefelje je to, druge zhernili, in s’ tem febi na tabo pregrefhno visho pravizo delati! .She od ravno tega opravljanja, od natolzovanja in od ltrivih fodba. Obrekovanje in opravljanje, de fi ravno pred Bogam Itrafhno velik greh , vender ne neha grosno pogoft- no biti. Pofebno pogoltno je : t. Med pravdazhi, ki po navadi eden od drusiga nikoli dobro ne nn- flijo; in is joka vredne flepote, eden drusiga s’ opravljanjem grisejo. O krili* jani, kje je vafha vera? Kaj? ali vam vafha pravda pravizo daja vie sapovedi ljubesni preklopiti ? Ali ne vefte, de morale fvojiga blishniga ljubiti, kot farne febe , in torej bolj kot fvoje pre* moshenje ? In zhe ravno vam je k n* vizo ftoril, vender ne neha biti vafn blislini, in torej morale njegovimi' 559 i in dko tem cizo ja, n h de lik >ft- ifii >i- en fi¬ ni di le Ji e- 5 - Ji u dobrimu imenu ravno tabo persana- fluiti, kakor vi skelite, de bi fe va- fhimu persanafhalo ? Zbe vam je kri¬ vko boril, vam je perpufbeno fvoje pravize po pravizhnim polu ifkati, pa vam ni perpufbeno fe s’ fvojim jesi- kam mafhevati. 2 . Opravljanje slabi flovi tudi med fovrashniki in nevofhljivzi. Ti vfaki dan pravifh, de temu zhloveku nizh hudiga ne sbelifh, sakaj Obhajilo fprejeti, in boshji rop Itoriti.— Zhe pogoltamo k’ fvetimu Obha¬ jilu hodifh, persadcvaj li, fe smiram 451 bolj in bolj tudi od malih grehov o- zhiltiti. Po sgledih fvetnikov, bi jih bofh nehtere tukaj sdolej vidil, v’zha- fih tudi fveto Obhajilo, de fe bolj vred¬ no perpravifh , sa nekoliko dni odlo- shi; in zbe te fpOvednik fam odlosht, podversi fe ponishno njegovi sapovedi. Pervi sgled. Kakofben ftrah naf opade, kadar fe fpomnimo bosbjiga ropa, ki ga je juda ftoril, in shaloftnih naflopkov rijegoviga nevredniga fvetiga Obhajila. ve ti Evangeli naf uzhi, de, per ti prizhi, ko je Juda f. Obhajilo nevred¬ no prejel, ga je hudi duh obfedil , Juda prezej gre, in isda Jesufa Kri- ftufa; po ti pregrehi obupa, in fam febi slavljenje odvsame. Glej, to je fad perviga nevredniga fvetiga Obha¬ jila : uzhenza Jesufa Kriflufa hudizh obfede, Boshji Sin je isdan in prodan, en Apoftelj obupa in fe pogubi! — Drugi sgled. Sveti Ziprijan , velki fhkof v’ Kar- / 452 tagi, je bil fam prizha martikake pre- zhudne pergodbe, bi fe je po nevred¬ nih fvetih Obhajilih godila, in or* nam jih v’ dvojih sgodovinfkih bukvah popifhe. — Navada je bila takrat tudi majhine otroke obhajati, in jim fveto Refhnjo Kri savshiti dati. Neko maj- hino deklizo, ki je fhe bila per per lih, na enkrat, ko jo hozhejo obha¬ jati , drafhna boshjaft opade, in de- kliza savrifka, kakor ko bi fe ji kotli lomile ; in komej savshije fveto Refh¬ njo Kri, jo prezej na novizh sazhne svijati in fpet jo nasaj vershe. Leto dete je bilo fhe nedolshno, in fhe nobeniga greha ni ftorilo; pa nekteri malikovavzi fo, de bi nafhe f. fkriv- notli v’ framoto perpravili, temu otro¬ ku nekoliko kruha , ki fo ga bili fvo- jim nialikam darovali, ushiti dali: in morebiti de ravno sato fveta Refhnja Kri v’ ullih in v’ telefu tega otroka ni mogla obdati, ki je bil tako og- njufen. O koliko manj samore Jesuf Kriduf obdati v’ dufhi s’ fmerlnitf) greham ognjufeni! —- 453 Sveti Ziprijan nam tudi dopove¬ duje od neke shene , ki fe je grosno slo pregrefhila, in ki je v’ takim fta- nu k’ boshji miši perftopila, in glej! komej savshije fveto refhnje Telo, jo prezej nekej sazhne daviti, in potem, ko fe je nekterikrat ftrafhno ftrefla, pade mertva na tla. — Takole, pravi fveti Ziprijan, Bog nektere she na tem fvetu ftrafhno fhtrafa , de naf taki sha- loftni sgledi fe enakih grehov varova¬ li uzhe. Sveti Amhrosh je fvojimu Diako¬ nu Geronziju jjrepovedal k’ fvetim fkriv- noftim perftopiti, in fveto Obhajilo fprejeti, dokler fe ni s’ dolgo in ojftro pokoro fpokoril sa nektere nizhemerne in nefpodobne hefede, ki jih je govoril. Sveti Janes Krisoftom je miril ne- ka dva zhloveka, ki fta fe prepirala, pa jih ni mogel fpraviti; in ko je vidil njih terdovratnoft, je bil nekoliko v’ Bojim ferzu nejevoljin. Leta nejevolja v’ njegovim ferzu je bila fizer far! njegove Ijubesni, vender 11 ta dan ni upal fvete Mafhe brati , in tudi ne 19 45i Tretiga, Obhajila prejeti, savolj tega, s ker je bilo njegovo Terze nepokojno, ^ ki mora vender polno miru biti, li saflushenje in fad fvojih del kradefh ?— 4- Froli ga pa tudi sa gnado, de bi samogel fvoj dan v’ njegovo zhall oberniti. Froli ga, de te poshegna, de te rasfvetli, de te fpremlja s f Tvo¬ jo gnado po vlih tvojih opravilih , slalli de te greha obvarje; in- tudi ti od fvoje Hrani mu obljubi, de v’ nobeni- ga nozhefh pervoliti. Sadnjizh perpo- rozhi fe Marii Devizi, fvojimu !. Fatro- nu, in fvojimu Angelju varhu. Moli potem Ozhenafh, Zhefhena li Marij«) Vero, Litanije prefladkiga imena Jesu- fa, in druge molitvize po fvojih p°' trebah. — Svetovam ti, de vfako jutro vfaj babi firtelz ure po fvoji molitvi fvoje svelizhanje premifhljujefh, ali de kak- fbine take bukve s’ andohtjo berefh) de li tabo babe pofebne nauke v’ ferze rlifnefh, po bterih bozhefh shiveti) 443 in lerdne fklepe obudifh , z.hes dan ne vezli pafli v’ fvoje navadne grehe, in fe poboljfhati. Gotovo svelizhanja ne bofh sadobil, zhe na-nj miflil ne liofh; sakaj delo svelizhanja je tako opravilo, ki ga je treba dobro pre- mifhljevali. In koliko zhafa po nepo¬ trebnim zhes dan pofhtentafh , sakaj bi v’ jutru fam febi kakiga lirtelza ure ne pervofhil, de bi nekoliko pre- inifhljeval nar potrebnifhi rezil, savolj ktere 11 na Ive tu. Pa kakor je treba dan dobro sa- zheti, ga je tudi treba dobro konzhati. Bog je v’ Harim Sakonu vezherne in jutranje daritve sapovedal, de naf u- zhi, de zhe hozhemo Boga po dolsh- nolti pozlialliti, ga moramo kakor v’ jutru, tako tudi na vezher moliti. Zhe pa je le mogozhe, naj fe vezherna moliter vfelej v’ drufhini s’ zelo dru- sbino opravlja. Zhe Ita dva ali zhe fo trije v’ mojim imenu shrani, lim jeft med njimi v’ fredi, pravi Jesuf Kriftuf. Po leteh naukih pa vfelej fvojo vezlierno molitev opravlaj: 444 1. Moli Boga, in fposnaj fe ne- vredniga pred njegovo velizhaftvo fto- piti, pred kterim Angelji trepetajo; tedej obudi ljubesen is žele fvoje dufhe. 2 . Sahvali fe mu sa vfe gnade, sladi sa to, de te je toliko nefrezh in grehov obvaroval. Sahvali fe mu tudi sa vfe krishe, ki ti jih je poflal, sla¬ di sa te, ki fi jih is ljubesni do nje¬ ga voljno prenefil. 3. Prod fvetiga Duha, de teras- fvetli, in ti fposnati da grehe, ki fi jih ta dan do ril. — 4- Tedej isprafhuj nekoliko fvojo ved, in fkufi prevdariti, kako li dan dopernefel. Rezi fam per febi. O glej mojadufha, fpetje en dan minil; kako fim danf shivel? —Kaj lim govoril? — Kaj fim miflil? — Kaj me je fkufhalo? ~ Od koga fim flifhal govoriti? — V’ kaj fim pervolil? — IT kterimu grehu fim druge sapeljal, ali jim perpudil ga ftoriti ? —Kaj fim doril sa Boga?—] Ali fim kaj poterpel danf is ljubesni do njega ? — Ali lim fe danf kake zhednodi vadil? —■— Ah, glej! dan 445 je minil — v’ posabljivofti na Boga , h res lj obesni, — bres poterpeshljivo- 11 j. A ko vfe dni fvojiga shivljenja tako. sgubim, kakfbino saflusbenje sa ne¬ bela bom na sadnjo uro najdel? — Zhe torej vfak vezher takole premifh- ljujefh , in Tvojo veft prevdarjafh , kmalo Te bofh na boljfhi obernil, in gotovo bofh pred boshjo fodbo lahko obdal. Isprafhuj Te, pravi Modri, in prefojuj famiga Tebe, preden de Bog tvojo veft preifhe, in tebe fodi; in ufmiljenje bofh najdel, kadar ti bo pred njega v’ fodbo ftopiti. — 5. Po isprafhevanji vefti proli Boga sa odpufhanje grehov, ki ii jih zhes dan ftoril , in terdno fkleni, nikoli vezh ne va-nje nasaj pafti. Zhe fe fpomnifh, de fi zhes dan kak fmerten greh ftoril, o moj fin, kolika nefre- zha sa te! ne nehaj prej moliti, ka¬ kor de ga obshalujefh in objokafh is zeliga fvojiga ferza, de bi tako po fvoji grevengi odpufhanje sadobil; in prej ko morefh, pojdi k’ fpovedi fe ga ob- toshit. Pazil prav flep in prav ter- m do vraten ]>i mogel Liti, ako Li fhel fpat, dokler li l'he fovrashnik boshji. Saref boljfhi bi bilo s’ ga da m v’ nedrii fpat iti, ali pa na kraj kakofhniga bresna, kot le s’ enim farnim fmert- nim greham fpat iti. Ako bi v’ tem banu v’ fvojim fpanji umeri, — ah v’ pekel bi prifhel! — O krihjan ! pre- vdari torej to refnizo! 6. Potem, ko Boga sa odpufhanje prolifh, isrdzhi fe mu v’njegovo fveto voljo; fpordzbi mu fvoje telo in fvojo dufho, in profi Bogči, de te to nozh s obvaruje vfih nefrezh , slafti pa greha in sapeljevanja hudizba. Ne posabi pa tudi Marije, fvojiga Angelja Varha, in fvojiga Patrona profiti, de te varo- vajo; moli Ozhe nafh, in kake druge molitvize; daruj fvoje terpljenje Bogu, sa vernih dufhe v’ vizah. Skleni tedej leto fveto opravilo s’ kakofhnim po- boshnim branjem, de tako kake fvete mifli dobofh, ktere bo tvoja dufha premifhljevala, ko bofh leshal. — 7. Ne prehiti is mehkushnofti ure fpanja; pa tudi is sanikernohi prepos- 417 no ne hodi fpat. Preden grefh fpat, prd/i fvojiga ozheta in fvojo mater sa fveti shegen, in oni naj ti ga nobeni vezher dati ne odreko; de tako po¬ pravijo pohujfhanje in kletve, ki fo jih morebiti zhes dan nad takoj ftorili. Kadar fe flazhifh, ne kashi fe ne pred fahoj, ne pred brati in febrami ne- framniga. 8. Zhe barfhi velijo , de bi ve manj- fhi deklize s’ manjfhimi brati fkupej leshale, ali pa s’ drugimi fantizhki, de fi ravno fo fhe grosno mladi , bo¬ rite, kar je mogozhe , in profite , de bi fe to ne sgodilo; in matere naj te¬ ga nikoli ne terpe. Ravno tako naj tudi otrozi per fvojih barfhih v’ eni poftelji ne leshe , de fi ravno fo maj- hini. Oboje je nefpodobno , in nafledki fo dollikrat grosno sbalobni. Kadar fe v’ pobeljo vlesbefh, mi- fli fi, de to je tvoja fmertna pobelja in tvoj grob, de fo rjuhe tvoje merlifh- ke pogrinjala, in de je fpanje podo¬ ba tvoje fmerti. Stori fveti krish , po¬ kropi s’ shegnano vodo fvojo pefteljo, 443 poklizhi Boga, in proTi ga, de te ob¬ varuje vilga sapeljevanja fovrashnika. Ko Ti v’ poftelji, isrezi The enkrat s’ andohtjo prefvete imena: Jesuf, Ma¬ rija in f. Joshef. Preden safpifh, mo¬ li Jesufa na krishi raspetiga, fkleni fe s’ njim in rezi: O moj Bog in moj Ozhe, v’ tvoje roke perporozhim Tvo¬ jo dufho! Zhe Te po nozhi kaj sbu- difh, prezej Tvoje Terze k’ Bogu povs- digni. — Komur pa je svelizlianje sareT per Terzu, ta Te ne sadovoli le sjutrej in svezher moliti; tudi po dnevi The kaj poboshniga dela. Torej ti Tvetovam, Ti vTaki dan nekaki Tveti red poftaviti, po kterim Ti persadevaj Tvoje shivlje- nje ravnati. Bres taziga reda, bres poftave shiveti, Te pravi tje v’ en dan shiveti, shiveti bres saTlushenja sa vezh- noft. Torej kolikor je mogozhe, imej gotovo uro sa vftnti, sa Tpat in k’ je¬ di hoditi, ali boljThi rezhi, pokorThi- noll bodi tvoja poftava. Imej kake go¬ tove molitvize sa vTaki dan , poftavim: 449 h’ zh/ifti Kri II a fo vi ga terpljenja , ali Marije Devize. Hodi, zhe kolikej rno- refh, vlaki dan fveto relhnje Telo ob- ifkat; ali kaj poboshniga beri, in pofebno vezhkrat fvoje ierze k’ Bogu povsdigni; in li kaj perterguj, ali daj zhes leden kaj vezh, zbe morefh, vbogajme. Takole, po takim fvetim redu shiveti, fe pravi shiveti Bogu. je rekel neki Jfvcti ozhe. Pomni dob¬ ro , moj lin , de gotovo nobeni dan tako frezhen ne bo, kot dan tako do- pernefben , namrezh v’ boshji flusbbi in v’ bosbji drushbi, in de ga ni bolj nefrezhniga dneva , kot dan v’ grehu in v’ posabljivolli na Boga sgubljen. Pervi sgled. Ni ga nauka bolj vefeliga, kot nauki Jesufa Kriftufa od molitve. Glej¬ te , neki dan fvojim Apolleljnam pravi, she tako dolgo lim per val, in vonder The nizh nifte v’ mojim imenu profi¬ li- Bres prenehanja molite ! Potem jim perftavi: In sa kar koli bote Ozhe- ta v mojim imenu profili, saupajte, 450 uflifhani hote. — Ah Gofpod! mu pravijo Apofteljni, uzhi naf moliti. In on jim pravi: Takole molite: Ozke nafh, kteri li v’ nebelih ! — i. t. d. O kako lepa je ta molitev (Go- fpodova molitev namrezh) , in koliko premore ! sakaj fam Jesuf Kriftuf naf jo je uzhil. Saref nikoli je ne mo¬ remo prevezh moliti; satorej moli jo rad, in v’ zhafli jo imej, bolj kot vfe druge molitve. Jesuf Kriftuf jo je molil, de nam je s’ tem sgled dal. Potem ko je Ijud- ftvo zeli dan uzhil, in Boga poveli- zheval, je ponozhi doftikrat v’ molit¬ vah in profhnjah prenozheval. Kako naf mora torej frani biti, pravi f. Ani- brosh , de tako malo molitev ljubimOj ko vidimo, de Bog fam žele nozhi naf moli! — Drugi sgled. Le s’ molitvijo je fveti Anton 1< toliki fvetofti doraftel. Toliko snotranje fladkofti, pa tudi toliko vefelja jc d° molitve imel, de je doftikrat zeli dan 451 molil, in je potem vender The žele nozhi boshjo dobrotno!! in bosbjo ve- likoft premifhljeval, in ko je leta Tre¬ ti pufhavnik v’ jutru fpet sharke foln- za sagledal, je saklizal: Ah lepo foln- ze, sakaj !i prifhlo mene motit? Le¬ ta Svetnik je djal, de je fvet, kakor kake velike bukve, is kterih tudi nar priproftifhi zhlovek samore Boga fpos- nati in ga moliti fe uzhili; sakaj vfe rezhi, ki jih vidimo, fo ftvari boshje, ki naf Boga fpomnijo, in nafhe ferze k’ Bogu povsdigovajo, in naf prezhud- uo boshjo mogozhnoft, dobrotno!! in veliko!! fposnali uzhe; pa kaj ko pred temi bukvami le pre radi Tvoje ozhi saperamo ! Vfe ftvari, roshe , svesde , nebo in semlja nam osnanujejo Boga, in nam po Tvoje od njega fprizhujejo; to de savolj Tvoje hudobije in flepote jih saflifhati nozhemo! Hudi duhovi fo vfe Tvoje mozhi napenjali, de bi bili fvetimu Antonu tildi kaliofhen ftud do molitve obu¬ dili , smotnjave in rastrefenje fo budili v njegovim duhu s’ mnogimi perkas- 452 ni mi in podobami. Vil h vaf fe ne bojim, jim je f. Anton rekel; kadar lini s’ Bogam fklenjen , lim bolj mo- zhan, kot vi vli, in kaj fe mi bo fbe bati? —■ Zhe kdo rad moli, in je s’Bogam rad v’ drushbi, je snaminje, de je sa svelizhanje she nekako odvoljen; in njegova duflia je mozhnejfhi, kot ref peldenfki bresen. Venderpa, zhe imafli nekaki ftud do molitve, ali kako so- pernoft, ali rastrefenje, ali de ti je molitev predolgozliafna, ne obupaj,in ne sgubi savolj tega vliga ferza; salaj tudi nar vezhi fvetniki fo to doftikrat imeli. Rastrefenje ti ni fhkodljivo. kadar ga nimafh rad ; kaj fhe, fbe 1< saflushenju ti je, kadar ga premagujefh Tretji sgled. David, veliki kralj, je dobro sa- popadel, de mora nar perva fkerh zhloveka biti, Bogu zhaft in hvalo da¬ jati,-in mu fiushiti. Sa torej je vfako jutro sapoved dal. de naj nobeden Boga, ne v’ njegovim poflopji, ne v’ njegovii 11 455 kralje (Ivu nikar ne shali; in kadar je fposnal, de je kdo smed njegove dru- shine ali smed njegovih flushabnikov v’ kako nerodnod padel, je savolj tega shaloval, in fe jokal. Molitev mu je bila toliko per ferzu, de je vfako nozh vdajal Boga molit, in je fkorej pol nozhi nad Tvojimi grehi sdihoval, ta¬ ko, de fo vfako jutro njegovo polteljo s’ foisami potrofeno najdli. Pa vfe to mu ni bilo fhe sadodi, de bi Bogu fvojo ljubesen in fvojo gorezhnod fka- sal; ojftro podleko je notil. fkorej vla¬ ki dan fe je podil ; in defiravno je vfa- ki dan Bogu fvoje daritve daroval, je vender tudi fhe vfaki dan fedemkrat v’ famoto dopil, de je Boga molil in profil; in per vfim tem ni nehal fvo- jiga velkiga kraljedva vladati, in je bi! vezhkrat vajvoda per fvojili vojfkab, de fe je s’ fovrashniki boshjiga ljud- dva bojeval. Kaj poreko per tem sgledu mar- likteri ljudje, ki nimajo tako veli¬ kih opravil , kot leta veliki kralj, in ki /i fkorej nikoli zhafa ne dajo, Boga 45-1 moliti, Id nimajo nobene gorezhnolli med fvojo drushino boshjo zhaft ohra¬ niti, in ki na to malo porajlajo, de fo Boga rasshalili. Kdor boli nima go- rezhnofti do molitve ali pa sa sveli- zhanje fvoje drusliine, tudi nima ferza sa fvoje laftno svelizhanje. XXVI. Kalto fe je treba med oblazhe- njem sadershati, in od framosh- ljivodi v’ obleki. Kadar fe oblazhifh, imej v’ bo¬ jim duhu vfelej fvete mifli. 1. Nafha obleka je shaloften na- fledik greha, satorej le v’ duhu p°' kore jo moramo na-fe djati. 2 . Nafhe oblazhila (zhe fo fukne- ne) fo oflrishiki in ofianki neuninik shiral, pod ktere naf je greh sarei'- gel; torej kadar jih na-fe vsamemO) bodimo v’ ferzu ponishni in sgrevani.— 3. Nafhe oblazhila fo dari boshj e 455 dobrolnolli, Iti nam jih savolj nafhi- ga fromafhtva daje, ker vender tudi veliko drufih, ki fo boljfhi kot mi, nimajo s’ zdi e m fe oblazhiti; vsamimo torej fvojo obleko is hvaleshnobi do Boga nafe. Kadar fe oblazdiifh , vari fe vedizh- nih in nefpodobnih pogledov po fcbi, is zhafli do Boga, ki ti je v’ prizho. Vari fe, de tudi drugi kaj nefpodob- niga ne vidijo, in ne ftopi pred ni¬ kogar, ne od tvojih ne drufih ljudi, bres de bi bil framoshljivo oblezhen. §veti Karl je bil v’ teh rezheh tako lramosliljiv, de nobeden smed njego¬ vih flushabnikov fhe perftov na nje¬ govih nogah nagih ni vidik Ne ifhi nikar pofebnoft v’ fvojim oblazhilu. in nikar ne pofnemaj vfih fheg bres pameti, tvoje telo ti bodi kot daritev Bogu odmenjena, pravi f. Pa vel. in ne raspakvaj fe po rasvadah fveta. Saref, nektere fhegc fo farne na febi nedolshne, take fizer fmefh pofneniati; pa fo tudi nektere fhege. ki le po mehkushnofti, po napuhu, in po ofhabnoki (kofhatoki) dahnejo, j in te fe imenujejo fhege fvcta; njih jj nikdar ne pofnemaj, v’ kterim kanu j, koli ko fi. — Deklizhi, kadar fe oblazhite, fe ni- (] kar sheljno in vedizhno v’ serkalo ali p v’ fhpegel ne glejte, temozh le is po¬ trebe ali savolj fpodobnoki. Bodite r; vfelej framosbljivo sagernjene, in ne n filite fvojih karfhev vam oblazhila zhes p vafh kan dajati; bodite smiram v’ s } pametni fredi, to de vfelej fnashno j c oblezhene, pa bres pofebnok. Nef- n naga ali umasavnok je grefhna, in je n snaminje lenobe. Jesuf Krikuf, pravi d fveti Bernard, je fromake ljubil, p a fj umasanzov ni ljubil. fl Nikoli fe ne more vam sadolh f] narozhvati, vam mladi krikjani, sla* k ki vam mlade deklize, de fe framosh- ji Ijivo in vfelej pametno nofite. Nizke- v mernok, lifhp v’ obleki in giscM d (kofhatok) je fkorej nar vezhi pop a j< ka vafhiga fpola, in nar vezhi nevar g nok fvojo framoshljivok sgubiti. Boji o ko 11 persadevate fvoje telo lifhpati? r 457 jo, bolj lVojo dufho v’ nemar pufhate ; j' 1 ' bolj bo slielite s’ fvojim obnafhanjem nu in s’ fvojo lepoto fvetu dopafli, t>olj Ite oftudne pred boshjim oblizhjem. •m 0 boliba smola je ifbati Urar e m do- pafti , in v’ boslije fovrashtvo priditi. — po- Te, btere rade gole vrate in gole lito rame bashejo, imajo fmertni greh , in no matere, btere she malim hzherbam to hes perpufte , tudi nifo bres greha. In tabe v shenfbe, bi fe tabo nolijo, pa pravi¬ mo jo, de sraven nimajo nobenih flabih v T ef namenov, naj vedo , de, defiravno njih i ) e nameni nifo pregrefhni, je vender niih -avi djanje grefhno ; in motijo fe , zhe mi- P s flijo, de v’ teh rezheh nizh ne gre- fhe; sakaj, de fi ravno farne nimajo olii flahih namenov, vender s’ tem prili- sl a ‘ bo dajajo drugim b’ flabim miflim , osh- ; n tudi sa bodo pred Bogam odgo- ^he- vor dajale. Debliza ali shena nefpo- do^ dobno oblezhena, pravi f. Bernard, vpa je orodje,- s’ hterim Satan dufhe po- var- gnblja. Sam peklenfki duh takim v’ Boj) ozheh, na obrasu , in po zeli podobi ati, rasleda, de tabo v’ drusih nefpodobne 20 458 poglede in slielje budi. O v’ koliki nevarnolli je veli deklize, ki nad ta¬ kimi nerodnoftmi fvojih ozhi ne odpre! O kako ftrafhan odgovor bodo dajali taki ftarfhi in fpovedniki, ki fe takim nemarnokim v’ bran ne davijo. Torej, mlada kriftjana, lete nauke il k’ ferzu vsemi: i. Kar fe je savolj trupla Mojsefa med Angeljam boshjim in med Sata- nam nekdaj godilo, fe tudi sdaj fhe savolj tebe godi; Angelj boshji je ho¬ tel , de naj bo Mojsefovo telo pod semljo sakrito, de bi ga Judje sa Boga ne molili; Satan pa ga je rasodeti hotel, in kraj odkasati, kjer je bil. sato, de bi ga bili Judje sa malika molili. Glej kerfhanfka feftriza. kaj fe tudi savoljo tebe godi. Angelj bojhp hozhe, de bi ti fk.rito shivela, in de bi ti ne imela shelja, pred fvetam fe fkasovati; hudizh pa li persadeva, te¬ be pred ozhi fveta kakor malika p 0 ] daviti. Ti li torej, kakor pravi f ' el1 Hieronim, daritev hudizha, ki le hozhe likati, in lifhpali, in ozirati, in le 459 prijasno narediti, de bi te tabo pred fvet poftavil, sato de bi s’ nezhiftimi pogledi in miflimi hudizha na tebi molili. Sdihvati mora mlada dekliza, kadar kakofhen mlad zhlovek Tvoje ozhi po nji obrazha; kako peklenfko hudobne pa To take, ki s’ Tvojim ne- framnim obnaThanjem in s’ Tvojo ko- Thato nizhemernoftjo, nalaTh drugih ozbi love, in ki Te smiram Temtertje pohajajo, le sato, de bi Te kasale.— 2. To Te pravi, nelsako Te veri Je- suTa Kriftufa odpovedati, in imenu kri- Iljana nezhaft delali, zhe Tvoje telo takole s’ poTvetno koTbatolljo, s’ na¬ pravo Satana, liTbpaTh. She per Tvetim kerftu li Te vlimu napuhu in vfi ko- Thati nizhemernofti odpovedala, in ta obljuba, pravi Tveti Hieronim, je nar vezhi smed vlih obljub, in ti ii gna- do Tvetiga duha in snaminje Tvetiga kerfta le s’ to dolshnoftjo sadobila. Na dalej glej, JesuT KriftuT ti je, ko te je h’ kerfhanftvu poklizal, to sapoved dal: Ako ne poftanete ponishni, kot otrozi, zhe Tvojiga meTa s’ ojftro po- 20 * 460 koro in s’ voljnim prenafhanjem Tvojih krishev ne bote krishali in mertvili, ne bote nikoli v’ nebefa prifhli. Ali Te pa samore rezhi, de deklize in shene, ki To prekofhato oblezhene, ki s’ go¬ limi ramami, s’ golimi rokami, s’fko- drano glavo, vfe slifhpane, tazelnafte, in s’ nizhemernimi lepotijami obloshe- ne hodijo, ali Te samore rezhi, vpra- fham The enkrat, de To one ponish- rviga duha, de To fpokorniga ferza, de Tvoje mefo krishajo, de To s’ du¬ ham Jesufa KriftuTa navdane ? Ali ni takim bolj rezhi, de To nezhaft Tvoji veri, de JesuTa KriftuTa niTo vredne , in de niTo vezh njegove ? V’ takim ftanu To one ftvari hudizheve, pravi f. Ziprijan, in niTo vezh ftvari boshje. Matere, uzhenize, in vTe, ki mlade deklize kojijo ali rede, imajo dolsh- noft takim raspakam Te vftavljati; sla- iti pa imajo tudi take kloThterTke, ki jih na reji imajo, to dolshnoft. P* r deklizah, ktere jim ftarThi saupajoj ne Tmejo nikoli prepoTvetniga duhaj tudi nobene nizhemernofti v’ nofh' 4G1 terpeti. Temozh uzhiti jih morajo, de hodo rade ponishne in framoshlji- ve, in nikoli ne fmejo perpufliti, de hi froje perli raskrile, deiiravno hi bile fhe tako mlade deklize, sakaj naftopki take rasvade hi bili shaloltni sa take otroke. Odrafhene bi miflile, de fmejo tudi med fvetam to ftoriti, kar jim je bilo v’ klofhtru perpufheno. Zhe li od boljiga (lanu, fe tudi po fvojim ftanu fmefh boljfbi noliti, to de savoljo tega ti ni perpufheno fc bolj nizhemerno in kofhato obla- zhiti. Ne likaj in ne lifhpaj fvojiga obrasa nemarno; gotovo leto fmefhno raspakvanje Boga shali. S. Duh fkos ulla fvetiga Petra in Pavla sapoveduje shenam in kerfhanfkim deklizhem, de naj nikar fvojih laf ne fprevijajo, de naj slata in drusih kamenov po febi ne rasobefhajo, in de naj predragih oblazhil ne nofijo. In f. Pavel pofebno prepoveduje, de ne fmejo v’ zerkev boshjo med kerfhanfko drushbo fto- piti, zhe nimajo obrasa sagernjeniga. In sadnjizh, zhemu je vfa ta nizhe- 462 merna preobilnoft v’ oblazhilih in le- polijah, in vfe to neframno raskriva- nje telefa? Zhemu le, kot de fe fvet pohujfha, de fromaki fhe bolj goder- njajo, ki nimajo obleke, in ki od glada ali lakote merjo, sato, de fena nagnjufnim telefu kakofhne gofpe vfe fveti. Ako hozhefh knesovka biti, je djal f. liilari neki gofpej, ne nehaj kriftjana biti; oblazhi fe torej po ker- fhanfko,ne pa po neverfko. Ti pa, mladenizh, pomni, deti nauki, ki fo sdaj dani, ravno taho tudi tebe sadenejo, kakor drugi fpol. Modri pravi: Ne sagledaj fe v’ kofha- to in preshivo deklizo ; temozh ref kot David : Ah Gofpod, odvrazbuj m°' je ferze in moje ozhi, de nizhemer- nofli ne vidijo. Dekliza, ki ne mifli drusiga, kot to, kako fe bo kofhato napravljala, de bi dopadla, gotovo m vredna, debi jo pogledal; zhe ti dopafti, naj ti dopade savolj fvojih lepih zliednoft, ne pa savolj fvojih ko- fhalih oblazhil. — Kakor fe morajo pa deklize bati) 465 de bi drusiga fpola s’ fvojimi kofha- tijami in s’ fvojimi lepolijami ne po- hujfhale, ravno tako fe tudi vi mla- denzhi bojte, de s’fvojimi pofebnoftmi farni njih pohujfhvali ne hote. Safli- fhite fvetiga Klemena, ki je hil smed pcrvih papeshev zerkve, in uzhenz f. Petra in Pavla, glejte, kaj on pifhe moshkimu fpolu, v’ fvojih naredbah Apoftoljfkih : Vari fe, de fe ne bofh tako neframno oblazhil in napravljal, de hi ferza shen in dekliz sapeljeval. Zhe s’ fvojo sunanjo napravo v’ njih nefpodobne mifli in shelje olmdifh, fi tudi njih grehov kriv , sakaj ti fi jim jamo fkopal; tvoja ohleka in tvoja vfa naprava jih je oflepila, jih je v’ fkufhnjave perpravila, jih je ognjufi.- la. — Satorej prepoveduje tudi fveti Hieronim materam , de ne fmejo Tvo¬ jim hzberanr perpuftiti fe s’ prenami- kanimi in prekofhato ohlezhenimi mla- denzhi meniti, ker fe je bati, de bi n)ih ferza nevarno ne bile ranjene. Zhe fe pa vli ti nauki vam ne perle- S a )o , je snaminje, de ne sapopadele 464 fretofti Tvoje vere; torej vsemi te TI vfaj j k’ Terzu lete sglede, de vam bodo od- t perli vafhe ozhi, sa velike refnize, s ki jih The ne veite. f Pervi sgled. Sgodbe zerkvene nam perpovedu- j jejo, de To bile v’ metu Ptolomajs ] kerfhanfke deklize, smed kterih jih je bilo veliko imenitniga kanu, tako nedolshne in zhifte, de To Te rajfhi dale moriti, kakor de bi bile rasger- njene hodile. ^jVediti je, de To takrat slafti deklize, kakor je bila she v’ tiari m sakonu med Israelzi navada, kadar To fhle med fvet, Tvoj obras s’ nekakim fhlaram sagrinjale.) Doilikrat To ii shnable preresale, ali Tvoje liv.a ranile, tako de To Te gerde in ftrafh- ne vtim dosdevale, kteri To bili tako neTramni, de To jih od bliso v’ obras hotli viditi. Levam To jih metali, de To jih rastergali in sgrisli, ali pa tri- nogam, de To jih s’ shelesnim orod¬ jem rasmefarili; pa lete nedolshne de¬ klize To rajThi vTe to pretlale, kakor 465 pa, de bi bile pervolile, de bi fe njih telo s’ neframnimi pogledi gerdih ras- sujsdanzov ognjufilo. Oh, v’ koliko lramoto bo kdej ta sgled toliko nizhe- mernim deklizhem in shenam, ki fe le smiram sato kofhatijo in napravlja¬ jo, de bi fe fkasvale, in fvojo lepoto prodajale. Drugi sgled. Ko bi fe vfe deklize, ki med fve- tam shive, tako bale druge pohujfha- ti, ali jih v’ greh sapeljati, kakor fveta Koleta, koliko grehov, ki fo jih farne urshoh, bi tako odvernile. Leta mla¬ da deviza je bila tako nedolshna in zhifta, de fe je ravno toliko bala fe ozhitno pokasati, kolikor imajo druge fkerbi fe raskasvati. Ko neki dan v’ neki drushbi saflifhi, dejo nekdo sa- voljo njene lepote hvali, sazhne sdi- hvati, tezhe prezej pred fvojiga Jesufa, pred-nj poklekne, ter joka inklizhe: O moj Bog, ali ne bo leta lepota, ki h mi jo dal, morebiti moji nedolsh- nolti nevarna, ker fe bo morebiti mar 20 ** 466 fikaka dufha nad njo pohujfhala in pogubila? Ah Gofpod! defiravno fim od fvoje Hrani bres sadolshenja, ven- der pogledi, ki jih drugi po meni mezhejo, samorejo njih dufhe pred taboj ognjufiti. Koleta fe od tega dne¬ va ne upa vezh med drufhine hodili, in fi persadeva s’ pofebnim pertergva- njem in podam dvojo lepoto pogafvati, sato, de bi ne bila drugim v’ pohuj- fhanje. Njeno oblizhje kmalo otenv ni, in fe je fufhilo, kmalo na njem ni bilo drusiga viditi, kot le snaminja njeniga ojftriga pofta in pokorjenja. le de fe pred ozhmi fveta fhe bolj fkrije, Itopi v’ klofhter fvete Klare; in le .shelje drugim mlajfhim deklizam k’ pravi fvetofti pomagati, obudijo v’ nji milil, regelze lega ordna tako prenoviti, de bi bile nune tega ordna pred ozhnii fveta sakrite. Vezh deshela prehodi, de leta fveti namen dopolni. Pride v’ Besanfon in Polinj na Franzoskim, ondi fpolni fvoj namen , in pofta vi fvfl) orden, in fhe dan danafhnji (v’ lel u 1765) fe ondi nje zelize vidijo. K® 467 tako /Veta Ko/eta fvoje slavljenje v’ oj 11 rini pokorjenji in v’ gorezhi po- boshnofti konzha, umerje v’ velikim mellu Gand, fhefidefel let llara. — Kaj pravite k’ temu sgledu ve pofvet- ne deklize ? Nameft de fe pred ozhi /Veta pro¬ dajat nofite , in fe s’ tolikim kofhate- njem ponujate, bi fe imele bolj fkri- vati in obshalovati pregrehe, kterih /le vfaki dan savolj fvoje nizhemerno- fli krive. Tretji sglecl. Glej, to je neki sgied sadnjih zha- fov, ki te uzhi, de neka mlada de- kliza, ki fe je nagibam gnade bosbje vdala, je kmalo nizhemerno/li fveta, in pofvetne lepotije sapuftila. Neka mlada gofpodizhna, ki je bila/izer umna in prebrifana, pa gros- no pofvetna , Angelika po imenu, 16 let ftara , flilhi nekiga pridigarja soper kofhatijo in nizhemernoft v’ obleki pri- digovati, in gre k’ ravno temu pridi¬ garju k fpovedi, in on ji je vfe te 468 rezhi tako raslozhno dopovedal, in ji tako ferze omezhil, de prezej drugi dan ta gofpodizhna, po nagibu gnade boshje, fvoje nizhemernolti sapufti, in fe prav lepo po kerfhanfko sazhne nofiti. Mati, ki fe ji leta fprememba prezhudna vidi, jo pofvari, de fe ne nofi tako kot druge. Angelika ji od¬ govori , de ji je neki pridigar, per kterim je bila per fpovedi, to prepo¬ vedal. Mati gre k’ pridigarju, in ga vprafha, zbe je ref, de je njeni hzheri prepovedal fe po lepfhih fhegah fveta nofiti. — Ne vem, ji odgovori pridi¬ gar, kaj de fim vafhi hzheri rekel; pa tudi vam rezhem, de nam Bog ne prepoveduje fe po novih fhegah nofi¬ ti, de fo le te fhege fe nofiti fpodok- ne in nedolshne; pa Bog nam prepo¬ veduje fe po tazih fhegah nofiti, kilo neframne, pregrefhne ali nevarne. Pa vender, prezhaftiti gofpod Ozhe> ga vprafha gofpa, ktere fhege v’ no- fhi imenujete pregrefhne ali nevarne- Te le pollavim, odgovori pridigar) oblazhila prevezh raspcte in prelep e 469 noliti, fvojo glavo prevezh gladiti, in masati, in kodrati, ali fhe kako dru¬ ga zhi nizhernerno in neumno lafi pre¬ pletati; ali pa take oblazhila noliti, ki fo prebogate, ki le kofhatoft in pre- vfetnoft rasodevajo. — Gofpod pridigar ti gofpej na dalej rasklada nevarnofti takih nofh in fheg, in pohujfhanje, ki fe savolj njih doftikrat godi. Ljubi gofpod Ozhe, mu pravi ta gofpa, ako bi bil mene tudi moj fpovednik toliko poduzbil, kot oni, nikdar bi ne bila fvoji hzheri tolike nizhemernofti do¬ volila, in tudi jeli bi fe bila bolj pa¬ metno vedla. Moj gofpod fpovednik je lizer grosno uzhen gofpod, pa kaj pomaga uzhenoft, zbe mi pa dopufti v’ moji flepoti in v’ toliki nevarnofti svelizhanja shiveti. — Ko leta gofpa domu pride, pravi Angeliki: Ljuba moja hzhi, Boga sabvali, de fi taziga fpovednika dobila, in le ravnaj fe po njegovih naukih. — Angelika je imela fhe veliko vojfko preftali s’ drugimi gofpodizhnami, ktere fo fe ji sdaj pofmehvale. Nar hujfhi 470 vojflro pa je imela preftati dva leta potem v' drufhini s’ nekterimi Gofpe- mi, ki fo fi po vli m o zli i persadevale jo nekako fpet prevariti. Sakaj, ji pra¬ vijo , fe ne nofifh kol druge? — Pa Angelika jim odgovori: Sej nitim dolsh- na tako koriti, kot druge; tako fe oklazhim, kot te, od kterih menim, de bolj po pameti delajo, ne pa tako, kol one, ki ne delajo po pameti. Kaj, ji pravi neka Gofpa, kaj me mar ne- fpametno delamo, ali mar grefhimo. zlie fe takonoiimo, kakor naf vidifh ? Ja, odgovori Angelika, gotovo grefki- te, sakaj vfaziga, ki vaf vidi, ve po- hujfhate. Kar mene tizhe , pravi K gofpa , jeft per vfim tem nimam no¬ ten iga flatiga namena, ampak fe p° fvoji navadi oblazhim; kaj je meni mar, zhe drugi hudobne mifli imajo? to je njim greh.— Tudi njim gofpii' je greh, odgovori Angelika, sakaj oni jim k’ temu grehu priliko dajajo; k*' kor je treba fe fvojiga greha varvali, ravno tako fe moramo tudi bati, dru¬ ge v’ greh sapeljati. — R 471 Pa zhe ravno je vfe io prar, kar pravifh, ji rezhe neka druga gofpa, glej, ako fe ne bolh tudi ti tako ob- lazhila in nofila . kakor me, te bodo vfe tvoje prijatlize sapuftile, in ti ki ne bofh nikoli v’ nobeno imenitnifhi drufhino ftopiti, ali na kaki bal iti upala. O, pravi Angelika, jeft fim rajfhi v’ drufhini s’ fvojo materjo, s’ fvojimi feftrami, in s’drugimi pamet¬ nimi deklizhi, kot v’ tazih pofvetnih drufliinah , kjer ni drusiga , kot igra¬ nje, opravljanje, in dolgozhafnolt. Kar bale tizbe, fo Temi grosno perftudili; shc velikokrat lim bila v’ njih v’ ne- varnofti fe pogubiti; fe j je drusih po¬ fvetnih deklizhet fhe doki, ki tjekej ho¬ dijo, in pohujfhanje delajo, bres mene. Pa vender, ji pravi fpet neka tretja gofpa , ti nafhe fhege sanizhujefh 5 in nam bi bila veliko bolj prijetna, ako bi fe tudi ti nofila, kot me. — Ange¬ lika pa odgovori: Saref, jeft fe ne oblazhim sato. de bidopadla, temozh le, de fe pokrijem. Prava lepota mla- diga deklizha ne obftoji v’ lepih ob- 472 lazhilih, temozh v’ lepih zhednollih. In gofpa naj ne samerijo, de jim to rezhem, zhe oni tako miflijo, nima¬ jo prav kerfhanfkih mifel. Neka go¬ fpa fhe smed krivoverzov, ki je moje shiahte, mi je pred nekolikimi mefzi rekla, de fe je grosno savsela viditi, de fe vezhi del nafhe gofpe tako ne- framoshljivo nofijo; in de ondi, kjer je ona doma, shene, in tudi imenit- nifhi gofpe, tazih nefpodobnih fheg nimajo, in de je gerdo, de fe v’ taki fveti veri, kakor je nafha, take ne- fpodobnofti perpufte. Neka gofpa is te drufhine, ki fb e do sdaj nizh ni govorila, (to je bih neka mlada grofinja), flifhi, kar An¬ gelika govori, in pravi: O ljuba moja gofpodizhna, prav vfhezh mi je, d e fi ti tazih fve tih mifel, in toliko raj- fhi te imam ; ohrani le te pametne m pohoshne shelje v’ fvojim ferzu. — bi petem fe ta gofpa oberne k’ drug« 1 } gofpem in pravi: V’ refnizi, ali n' gerdo sa naf, de ta mlada gofpodizb' na nam toke lepe nauke daja, in 475 ima tal' e ' re dizhnod mlade deklize doriti samo re i ®b pomorjenje toliko ljudi, mefla, raspertje v’ domaz in beg ozheta v’ ptujo deshelo, " to je bil fad te pregrehe. Uzhite ni kerfhanfke deklizhi is te pergod^; O kako nevarno je, vedizhno fvoje o zb 1 P' padi, in fe drugim ozhem prodajal') »1 pokonzhanjf v hi drushini) D sm¬ erne ovel Ne- iiiif- 1 » M' atje. »volj jinii ienr njih P°’ ihe t dbe belo are; »nje inij --- . fe be ; izh' ati; uzhile fe, fe pametno in framoshljivo oblazhiti in nohti; bres lete Ikerbno- fti bole ve drugim v’ pohujfbanje, in tudi vam bo hudizh jame fbopal, v' ktere bote padle, in fe pogubile. In vi mladenzhi, varite fe in bojte fe drufhine s’ kofbatimi in prelifhpani- mi deklizhi, sakaj Satan fam fe dofti- krat njih prijasnofti poflushi, de va- fhe ferze ognjuh, in vaf pogubi. — XXVII. Od andohti do Marije Devize in fvetiga Joshefa. Andoht do Marije Devize je neis- rezheno dober perpomozliek Boga prav zhaftiti, njegove gnade sadobiti, in v’ nebefa priti. Sa Jesufam je Marija Deviza v’ refnizi nafhe nar vezhi zha- fti vredna. Smed vfih kvari je ona nar bolj fvela, nar bolj popolnama. Ona je nafha fredniza in mogozhna pomozhniza pred Bogam, in sgled vlih zhednoft. In savolj teh treh laftnoft 1 — 47 6 — jo moramo zhaftiti, va-njo saupati i> fh e jo pofnemati. j x. Zhaftiti in fzer ferzhno zhaftili vo jf moramo to zhes vfe ft Devizo savol. j njene vifokofti in neisrezhene fvetofii perj in savolj njene velike imenitnofti, di na je Mati hoshja, ki jo je Bog zhes vfi ne ftvari povikfhal. nov 2 . Sanpati moramo va-njo, ker oni j 0 t per Bogu vfe premore, in je tudi polna 0 bv dobrotnofti do naf. Ker je ona mali f mc boshja, ali bo torej njen Sin Jesuf bre: kdej kako njeno profhnjo savergel? fvoj in ker je tudi nafha mati, ali nam in i bo torej fvojo pomozh pred Bogam nje odrekla ? Ona fposna nafho revfhin°. pre in vidi nafhe potrebe ; profhnje torej. 5 ki jih ftorimo, zhe jih s’ f. andohtjo ftiti ftorimo, fo ji prijetne, in Bog jih gan uflifhi. Nihzhe, pravi f. Bernard, 1,1 le > fhe v’ to prefveto mater milofti klizal) ke de bi ne bil po njeni perpomozhi fa b) te dve pofebne imenitne zhednofli lj u bijo, in ki Ji persadevajo fe po sgl e ^ u njeniga prefvetiga sbivljenja ravnal 1, 3. Nobeni dan naj ti ne preide i de bi Marii kakofhniga pofebniga s nJ 479 n? minja Tvoje svedobe ne fkasal, ali s’ kako molitvizo, ali s’ kako almoshno , in ali s’ kakim podam, ali s’ drugim (e pertergvanjem ob kakofhnih gotovih dnevih tedna. Pofebno pa njene praš¬ ili nike pofvezhuj, sladi s’ tem, de grefh ne vezhkrat k’fpovediin k’ f. obhajilu.— in 4. Klizhi pogodo va-njo, sladi v’ ta- fkufbnjavah, in v’ nevarnodih Boga e li shaliti. S. Bernard pravi: Zhe fe fkufh- s i, njave na-te povsdignejo, ali zhe li v’ i brilkodih , klizhi v’ Marijo. V’ nevar- je nodih, v’smotah , v’dvomih, mifli na )0- Marija, imej ime Marije v’ ferzu in v’ ih- udih; ona te bo trofhtala, ona ti po¬ magala, ona te rasfvetljevala, ona te 30- varvala, ona te fpremljevala; to de, si- ako hozhefh njeno pomozh sadobiti, in njene zhednodi pofnemaj. — bi) Zhe bofh torej tako shivel, po¬ bi tem fhe le bofh njen svedi otrok; ona ju- bo tvoja mali, in tvoja Jjubesniva be- ;du fedniza per Bogu; in zhe bofh tako i, v njenim vardvu, fe gotovo ne bofh le, pogubil. Ne posabi vefelih befedi f. na- Anselma, ki pravi: Ta, ki Marije ne 480 ljubi, in hi je od nje sapufhen , bo gotoro pogubljen ; pa je tudi nemogO’ zhe, de bi fe ta pogubil, hi je v’ njenim varftvu, in hi ona s’ ozhmi fvoje milofii na-nj gleda. — Sgled. Sveta Brigita je imela fina, hi je bil vojah, in je na vojfhi umeri. Ko to shaloltno novizo od fmerti fvojiga fina saflifhi, nehaho fherbna in nepo- hojna poftane savolj njegoviga sveb- zhanja, in britho fe sazhne jokati. Ker je pa ona vezhhrat od Boga p»’ febne gnade sadobivala, ji je bilo tu- di dvahrat rasodeto, de je njen fin svelizhan. Marija Deviza ji rasodene; de je njeniga fina slafti v’ sadnji uri pofebno varovala in mu pomagala, m ji pravi, de je to ftorila savolj ferzb ne andohti, s’ htero je on Marijo ^ 1 zbaf fvojiga sbivljenja zhaftil, in s * volj ferzhnih shelja, hi jih je nepren 6, hama imel, ji v’ vfih rezheb dopafti-^ Glej,haj fe praviMarijo prav zhaft' 11, in haho ona taho zbefhenje povrazhu) e ’ po ne shi Svi ofl rer m c de j° pol bel v’ 1 do pre otel jil poh Tebi leta dne ti, s’ J besi ni jo r — 481 — bo Kadar te pa, mladi kriftjan , k’ igo- pozhefhenju Marije Devize opominjam, 3 v’ ne fmem posabiti njeniga prefvetiga brni shenina fvetiga Joshefa. Tega velikiga Svetnika je Bog fam isvolil v’ varha in- ofkerbnika fvojiga Sina; satorej ne mo¬ remo mifliti, de bi on pofeben po¬ ti je mozhnik mladib kriftjanov ne bil, in Ko de bi pofebno mladine ne ljubil, ki )jigj jo je fam Sin boshji s’ fvojo mladoftjo e p0- pofvetil. Leta /veti patrijnrh je fker- veli- bel sa mladiga Jesufa v’ viili potrebah, bati- v ’ ktere fe je ta boshji Sin is ljubešni po- do naf ponishal; on ga je refhil is ) tu- preganjanja Heroda ; on ga je v’ Egiptu i fin otel, on ga je v’njegovi mladofti lso- en e, jil in redil, fam §in boshji mu je bil j uri pokoren , in on je bil prizha vfth po- ( _ in febnih dobrot in zhudesliev, ki jih je erz h * eta prefveti boshji otrok od dneva do , z eli dneva bolj in bolj rasodeval. n s*' -Ali bi fmeli torej mi kdej mifli- ir ene- • de ta prefveti patrijarh. ki je bil bi.-- s J®sufam mladenzbem v’ toliki Ijn- aftib besnjivi pri.jasn.ofti , s’ pofebno Ijubes- ,buj e ' ni i° m b-«dih kriftjanov ne ljubi. Id 21 482 Jesufa mladenzha pofnemajo, in fi per- sadevajo v’ mladih letih s’ lepimi sshed- j nollmi, kakor jih je Jesuf mladenzh r rasodeval, njemu enaki hiti? L Imej torej tudi ti kako pofebno o ljubesen in andoht do tega Svetnika. Proti ga, de bo tvoj pofebni pomozh- nik in Ozhe, in varh tvoje zhiftolli in nedolshnotli; od njega bolh objlne pomozhi sadobival. Profi ga savolj lju- 0 besni, ki jo je imel do Jesufa Kriftufa, y; in savolj fkerbi, ki jo je s a to boshje dete imel, de bo tudi sa-te v’ tvoji mladofti, in v’ nevarnoflih tvojiga sve- lizhanja fkerb imel; de ti pomaga ^ de ljubesen fvojiga boshjiga Sveli^harja Iji sadobifh , in njegovih gnad nikdar « e P° sgubifh. ne Sladi ga na pomozb klizhi sa fvo)® ne britko sadnjo uro, in proti ga vfak' ,lft dan, de bi sladi takrat tvoj poinozk *se nik bil; sakaj on je imel frezho, ' e rokah Marije in Jesufa umreti. 11 flndka, o draga, o fveta fmert! ^ r0 “ rn ’ ga torej, de tudi tebi gnado fp r0 ‘'‘ *? a . de bi tudi ti r’ Jesufovih rokah) ’ °) 485 r- JesuTam v’ Terzu, irezhno umeri, in d- ne posabi nikdar, kar je rekla fveta sdi Teresija, de namrezh , sa kar koli je Boga po fvelim Joshetu profila, slafti no ob njegovih godovih, je vfe sadobila. ka. zh- ofti Ine lj u . Od pofebne zhafh' do angelja ifa, rarha ter drusih angeljev in b) e fvetnikov. voji sV e- Bog je vfakimu smed naf v’ na¬ ga, The varllvo angelja dal. Is nesapopad- ir ja ljive Tvoje dobrotnofti je Tvoje nar po- , „e polniThi Ilvari nam Tlusliit poTlal. Ti nebeThki duhovi, ultvarjeni njega v’ Vojo ne hefih gledati in mu ftrezhi, tudi v f,l(i naT na semlji hozhejo v’ Tvojo Tkerb l08 li- 'seti. O neTkonzhna dobrotnoft boshja 1 )t v’ Velizhaftne nebeThke mogozhnike po¬ li fhilja naT revne ilvari varovat! — JNi p,-of> mu dovolj, de nam je bil Tvojiga Si- >rof>: " a . poflal, de nam Tvojiga Tvetiga Duha pi, * daja, de nam je obljubil, de bomo XXVIII- 484 njega famiga v’ nebefih kdej vshivali, tudi nam hozhe, de saref nizh ni v’ nebefih, bar bi nam v’ nafbe sveli- zhanje ne pomagalo, Troje fvete an- gelje poflati, de bi nam s’ Tvojo flushbo v’ nebela pomagali. Vfakimu smed naf je angelja odmenil, de naf varova in brani. Kaj fmo tedej tolikimu varhu in prijatlu dolshni? — In koliko hva- ieshnoft fmo dolshni Bogu, ki nam is fvoje tolike dobrotnofti tolike varhe daje? Svojimu angelju varhu, pravi f< Bernard, fmo tri rezhi dolshni: ga zhaftiti, ga ljubiti, in va nj saupah Dolshni fmo ga zhaftiti. ker je poleg naf; ga ljubiti, savolj sjubesni, ki jo ima do naf; va-nj saupati, savolj fkerb- nofti, ki jo ima sa naf. 1. Imej torej fofebno ferzhno fpofh- tovanje do fvojiga angelja varha; sa- kaj on je smiram poleg tebe, in zeli zhaf tvojiga shivljenja te nikoli n e sapufti. Kadar koli torej v’ febi k ' 1 kofhno nagnjenje k’ grehu zhutifk - fpomni fe fvojiga angelja varha, ti je v’ prizho. Boj fe v’ prizho K 0 4u5 jiga angelja kaj taziga koriti, kar fi ne upafh v’ prizho zhloveka koriti. 2 . Ljubi ga ferzhno , saka; tudi on te ljubi. Ali bi ne bila gerda pregre¬ ha , ko bi mu bil sa toliko flusbbo , ki ti jo kori, in sato, de te tolikih nefrezh obvaruje, nehvaleshen, in bi ga ne ljubil ? 3. Saupaj va-nj, in s’ saupanjem ga na pomozh klizhi, fofebno v’ teh dveh prilikah: Pervizh, kadar kaj ime- nitnifhiga ali vezhiga koriti hozhefh; proli takrat fvojiga angelja varha, de ti rasfvetljenje fprofi, de ne bofh kaj soper boshjo voljo korih Kako bi fe ti po frezhi ne godilo, zhe bo toliki varh sa-te profil, ki ti je vfelej tvoj nar sveftejfhi prijatel, nar rasfvetlje- nifhi fvetovavz, in mogozben pomozh- nik. Pofvetvaj fe s’ njim, slaki kadar ti je kakofhen kan voliti ali fpremeniti. Drugizh klizhi fvojiga angelja var¬ ha na pomozh, kadar fi v’ nevarnofti ^pga rasshaliti. Kadar imafh fkufh- n l av e, ki te naganjajo, pravi f. Ber- iard, ali pa teshave, ki te kifkajo , — 48G — poldizhi fvojiga ljubiga angelja na pomozh ; fej ravno tega angelja ti je Bog dal, de v’ fvojih potrebah va-nj klizhefh. Krnalo fe bofh njegove po- mozhi preprizhal, slabi v’ fkufhnja- vah soper zhibob, Sakaj angelji to zhednob nar bolj ljubijo 5 oni fo sla¬ bi varhi in pomozhniki zhiftih dufh, ker ta zhednob zbloveka angeljem ena- kiga dela. Ne zbudi fe , pravi f. Am- brosb,, zhe angelji slabi zhibe dufhize varujejo, ker one na fvetu she po angeijfko sbive. Pa tudi vfe druge angel je in fvet- nike morafb zhabiti, slabi Apobeljne. O koliko fmo pazh Apobeljnam dolsh- ni! Oni fo nam v’ veri ozhetje; fvoj trud , fvoje terpljenje , fvoje shivljenje in fvojo fmert fo dali, de fo naf J e ' sufa Kribufa fposnati uzhili; kolik 0 ljubesen, in koliko hvaleshnob fm° jim torej dolshni 1 — Ne posabimo pa tudi pofebno fv°' jiga fvetiga Patrona zhabiti, kteng® ime imamo ; klizhimo ga vezhkrat n® pomozh, in pofnemajmo njegove zhed' 487 nofli. Nevredni bi bili ime fvetnika nohti, ako bi to fvelo ime s’ nefvelim shivljenjem ofkrunili. Ime fvetnika fe nam per f. kerltu le sato daja, de fe fpomnimo, de fo fvetniki nafhi po- mozhniki in befedniki per Bogu, in de po njih profhnjah, in po sgledih njih lepih zbednoft samoremo fvoje dolshnodi fveto in svefto fpolnovati.— XXIX. Od branja dobrih buhev. Nauki nafhih duhovnih paftirjev in drusih duhovnih uzhenikov kmalo v’nafhim fpominu ugafnejo , zhe jih s’ branjem dobrih bukev in s’ premifh- ljevanjem boshjih rezhi ne ponavlja¬ mo, in ne perdershujemo. Poboshnoft in ljubesen do Boga je kakor kak ogenj, ki fe s’ fvetim premifhljevanjem in s 1 fvelimi pozhutki perdershuje; s’ zhim pa samoremo take fvete mifli in shelje obuditi? — S’ branjem fvetih bukev. Prezhudno fpreobernjenje fvetiga 488 T Avgufhtina fe je s’ branjem modroit- s nih bukev fvetiga Pifma sazhelo; in i je raflo, ko je vidil, de fta fe dva { imenitnika zefarfkiga poflopja po bra- i nji shivljenja fvetiga Antona fpreober- nila; in je do verha doraflo, ko je j fveto pifmo noviga sakona bral, kte- r riga mu neki glaf is nebef ga brali veli, ki mu te befede flifbati da: Vsemi — beri! — Po ravno tem polu je tudi gnada boshja fvetiga Serapijona fpreobernila. Branje fvetiga Evangelija ga tako v’ shivo prefhine, de na enkrat vfe fvoje pi-emoshenje sapufti, vfe med uboge rasdeli do sadnjiga fvojiga oblazhila, noli s’ faboj le bukve noviga sakona in pravi: Glejte, ta le me je ubosig« (loril. — O koliko mozh ima fveto branje! in kako bi bilo mogozhe, de bi tako mogozhne perpomozhke v’ ne- mar puftili! — De bofh pa s’ pridam bral, fe sadershi po leteh naukih : i. Ne beri nikoli is vedizhnoft)> de bi le kaj noviga svedil, temozh fe 489 sato, tle bi fe kaj Tvojih dolslinoft na- uzhil. Sazhni Tvoje branje s’ povzdi¬ govanjem Tvojiga duha proti Bogu, in ga profi sa gnado in rasTvitljenje. 2 . Beri s’ Tpodobnoftjo, sakaj Bog je, ki ti is tvojih bukev govori. Kadar molimo, mi s’Bogam govorimo; ka¬ dar pa kake Tvete bukve beremo, Bog s’ nami govori. 3. Beri po verfti, to je , sazhni od sazhetka, in beri naprej do konza, fizerli branje ne bo k’ tolikimu pridu.— 4. Beri malo na enkrat, pa s’ an- dohtjo; premiTli tedaj, kar Ti bral, Tkleni po tem tudi shiveti, in profi Boga sa gnado, de boTh po tem tudi samogel shiveti. 5. Beri vezhkrat, to je, ali vTaki dan, zhe ti dolshnofti tvojiga ftanu dopufte, ali vTaj vezhkrat v’ tednu, poTebno ob prašnikih. 6. Ne bodi ti dovolj de ene bukve le enkrat prebereTh, temozh preberi j'b vezhkrat. Zhe v’ reTnizi le sa to berefh, de bi Te lepih zhednoft nau- *hil, hoTh kmalo Tposnal, de ti bo 21 ** T — 490 — drugo branje veliko bolj It’ svelizha- nju pomagalo, kol pervo. Bukve sa-le nar koriflnifhi in nar boljfhi fo: Sveta vojfka, Tomasha Kenip- zhana hoja sa Kriftufam, nauki sa mla¬ de krilljane, shivljenje fvetnikov, fveto Pifmo noviga sakona, ali pa Sgodbe fvetiga Pifma, in take in enake bukve, ki ti jih fpovednik fvetova. Ko te pa opominjam fvele bukve brati, ti ob ravno tein zhafu perpo- rozhitn fe varovati pofvetnih in nerod¬ nih bukev. *) Sam peklenfki fovrash- nik ni mogel hujfhiga pomozhka snaj- dili glavo in ferze okushiti. kot ravno nefvete bukve. Bres fhtevila veliko bu¬ kev vfake forte in vfaziga jesika, (su- nej krajnfkiga jesika, kar je velika frezha sa Krajnze). je peklenfki duh po želim fvetu rasnefel , in jih fhe vla¬ ki dan vezh in vezli ukvari. Vezhi del fo te forle bukve v’ fladkim j® 5 *' To naj li samerkajo taki mladi ljudje, ktefl sraven krajnfkiga jesika fhe tudi nemfhWi aii laflikt, ali pa frauzoski jesik govoriti i# brati snajo. 491 l 1 jekej tergat, kjer je Itrupeni gad sh e inarfikleriga fmertno ranil ? O gorje ternu. ki takih lepotij in take užhe- nofti ifhe, ktero li le s’ nevarnoAj 0 fvojiga svelizhanja, s’ pogubo f'0) e 495 vere, s’ pogubo Tvoje Tramoshljivofti, in s’ pogubo Tvoje duThe perdobiva.— Sgled. Kolikor To dolshni ftarThi Tvojim otrokam dobre bukve v’ roke dajali, ravno toliko To tudi Tkerbeti dolshni, jih branja greThnih bukev varovati. Neka imenitna gofpa, ki je ta nauk v’ nemar pufhala , je nad Tvojimi otro- zi shaloften Tad branja Tlabih bukev doshivela. Ta goTpa je imela dva lina, in eno hzher. Njen ItariThi fin Tvojo mladoft v’ boshjim lira h u preshivi, in ftopi v’ kloThter. Njena hzhi, Evfrosina po imenu, je do Tedemnajliiga leta pa¬ metno in pobosbno shivela. NeTrezha jo pa sadene, de s’ neko mlado go- fpodizhno prijasnoft flori, kteri To ftar- Thi vTe Torte pregreThne bukve brati puftili, in ktera jih je tudi Evfrosini poTojevala. Te bukve To bile soper zbiftoft in vero, polne Tleparij, hu¬ dobij in neTramnoft, to de s’ lepo in omikano ali gladko beTedo piTane. Ev- 494 T frosina jih bere, in vfa fe pohujfha; sakaj komaj jih sazhne brali, podane napuhnjena, de je ni bilo preneki, ter sgubi vfo framoshljivok in vef krah bosbji. Moti njena sdihuje , in ne ve, od kod pride vfa ta fprememba tvoje lizhere. Neki dan pufti Evfrosina fvoj hram odpert, njen mlaji brat, fhtirnajk let kar, kopi va-nj, in sazhne neke bu¬ kve brali, ki jih na misizi najde. Take gerde rezili on v’ njih najde , de pre- zej bukvize materi nete. Mati eno kran bere. Ah, sakrizhi, kakfhine bu¬ kve fo to ! Ah , to fo tike hrafhne bukve, ki to ferze moje hzhere vfe fpazhile ! —Ti pa, moj lin, fovrashi vfe, kar ii v’ teh neframnih bukvizah bral, in vari te kdej enake bukve brati. Sam peklenfki duh is teh bukev govori, in rajfhi vidim, de krupa sa- vsbijefh, kakor pa, de is tazih bukev fvojo dufho ognjufifh. — Ravno per ti prizhi ftopi Evfrosi¬ na v’hifho. Ljuba moja hzhi, ji pravi mati, ali fo to tike fvete bukve, ki j*h 495 berefh?— Preljuba moja mati, ji pra¬ vi Evfrosina, prolim vaf, dajte mi jih nasaj, de jih vernem fpet prijatlizi, bi mi jih je pofodila. — Ali jih miflifh verniti? pravi mali, rajfhi vidim, de danf moja hifha pogori. Ne jeli ne ti ne fmeve teh h udobnih bukev ver- nili in nasaj dati. Nefrezhna! te bu¬ kve fo tvoje pogubljenje , in fo tudi she druge pogubile! Prezej jih bom v’ ogenj vergl«. To je tudi ref Ilorila. Evfrosina je imela fbe vezh dru- sih hudobnih bukev ; pa nefe jih k’ fvojimu bratu v’ klofhter, de bi jih bila per njem fkrila. Ta menih je bil vedizhin, in jih sazhne brati, — in gorje! ta vedizhnoft mu pogubi vero in dufho. Dolihmalo je bil po- boshen menih, pa branje teh peklen- fkih bukev ga tako fpremeni in po- bujfha, de, kot feftra, tudi on vfo framoshljivoft in vero sgubi. Shell mef- zov potem pobegne is klofhtra, gre v mefto Genf, pohane krivoverz, in fe osheni. — Evfrosina pa fe toliki rasujsdano- 49G r fli vda, de vfe forte neframnolli do- pernafha. Pa v’ fredi njenih rasujsda- noft jo neha huda bolesen opade, savolj ktere je tudi umerla. Neki mladenzh, ki jo je vezlikrat obifkal, in ki ji je tudi vezhkrat take bukve pofojeval, jo tudi sdaj nekoliko ur pred njeno fmertjo obifhe. Ah, mu pravi, groša me je, zbe fe fpomnim, kako fnn shivela ; zeli zhaf fvojiga shivljenja fini fe fvetim rezhem , ali rezhem unllran- fkiga fveta pohnehovala 5 pa sdaj lini v’ nesnanim nepokoji. — Ah moj Bog, kako ftrafhne fo sdaj te refnize! sdaj, fe ve de, od vliga tega vfe drugazhi miflim, kot poprej, — o de bi bil« le tudi drugazhi shivela! pa vender, nameft de bi bila leto nebefhko rss- fvilljenje, in fvete shelje, ki ji jih je Bog v’ njenim ferzu obudil, k’ fvojimu svelizhanju obernila, satira v’ febi vfe grisenje velti, in v’ nepokori umerje- Mladenzh od te shaloftne fmerti vef pretrefen — gre v’ fe, in fe fpreoberne. Ne beri torej nikoli nevarnih bu¬ kev« Bukve, ki fo soper zliiftoft shir 497 ljenja, fo vezhi del urshoh velikih rasujsdanoft in nerodnoft med mlajfhi- mi po medili. Bukve pa, ki fo soper vero, ali soper katolfhko zerkev , fo urshoh vfiga krivoverltva, in peljajo na ravnoft v’ nejevero. De fe v’ fe- danjih zhalih per nekterih ljudeh tako malo vere in nedolshnofti najde, pride vezhi del od tod, ker take pregrefh- ne bukve bero. Zhuditi fe je saref, de ljudje, ki fo fhe biftriga duha, samorejo nad takimi smifhljavami, neframnoftmi in neumnoftmi tazih gerdih bukev ve¬ selje imeli. Prav flep mora biti, kdor sarnore verjeti vlim tem bukvam, ki ph vezhi del lazhni rasujsdanzi pifhe- jo, in kdor sarnore sanizhvati toliko lepih bukev, ki jih uzheni gofpodje, in veliki fvetniki pifhejo, in ki fo ta¬ ko rekozh od fvetiga Duha navdihnjene. XXX. Od pajdafhtva. *• Nobena rezh nima toliko mozbi 498 do nafhiga ferza, kot sgledi. Ske od — nature fino nagnjeni to koriti, kar no vidimo druge koriti, pofebno v’ paj- ni dafhtvu ali v’ prijasnofti, ker imajo ne ondi sgledi toliko vezhi mozh, kolikor do bolj bliso in vezhkrat jih pred ozhi do¬ bimo. Zhe pa ima sgled in tovarfhlvo pr she fploh toliko mozbi do nafhiga ril ferza, ima gotovo fhe vezhi mozh v’ fv< mladoki. pc V’ fvetim tovarfhtvu fe nafha du- m fha s’ lahkama lepih zhednok navaja- vo Lepi sgledi blishnih fe nam na tiha- ol m a v’ nafhe ferza vtifnejo, in naf, h res ja; debi vedili kdaj, ria-fe perveshejo. Mi fo nevedama sadershanje tovarfhev na-ft pe jemljemo, govorimo kar oni, in de- ja lamo, kar vidimo njih delati. Zhl°‘ P* vek, zhe je le nekoliko olefan, neka- hc ko fkrito framoto v’ febi obzhuti, ka- pa dar vidi, de fe drugi lepfhi od njega ro sadershe. Satorej Modri ta pofebninauk pi daja , ter pravi: Bodi v’ tovarfhtvu s ri , pametnimi, in imej bogabojezhe lj u ' n ' di sa fvoje prijatle; sakaj kdor je s P modrim v’ tovarfhtvu , moder pofla» e ' e 499 otl — To je saref snaminje gerde fpazh- kar nofti, snaminje duha od Boga sapufhe- oaj- niga, zhe koga lepi sgledi tovarfhev ajo ne ginejo, in zhe v’ fredi lepih sgle- kor dov in (Vetih zhednoft hudoben oftane. do- 2. S’ dvojimi ljudmi pa le fmemo tvo prijasnoft delati: a) s’ temi, ki fo fta- iga rifhi in bolj prevedreni. Ifhi, pravi t v’ fveli Duh, pajdafhtva s’ modrimi in pokaranimi ljudmi, in ravnaj fe po njih du- modrofii,— to je, njih modre pogo¬ rja. vore in lepe sglede k’ fvojimu pridu ha- oberni. — b) Delaj tovarfhtvo in pri* ■res jasnoft le s’ ljudmi fvojiga fpola, ki Mi fo tvoje ftarofti in tvojiga kanu, ki fi i-fe persadevajo lepo sbiveti. Mladi krift- de- jan tudi ne fme prijasnofli delati s’ ilo- prevelikim fhtevilam tovarfhev; sakaj ka- boljfhi je malo prijatlov imeti, ki fo ka- pa poboshni; kakor je nekdaj f. Hie- ;ga ronim Nepozianu nauk dal: Imej, mu uk pravi, lake prijatle, de pajdafhtvo s’ t s njimi tvojimu dobrimu imenu ne bo ju- nezhafti delalo , ki nifo toliko nalifh- i s pam s’ prelepo obleko, temozh ki fo »e. lepi na lepili zhednoftih, ki nifo toli- 500 f ko fkerbni, kako fe bodo nofili, te k aj mozh kako de fe bodo fpodobno in n j r fra moshlji vo sadershali. Ifhi torej take pajdafhe fvojiga fpola , bodi rad v’ njih fp C tovarfhtvu, pofnemaj njih framoshlji- p a vo, pobosbno in nedolshno sadersba- V ai nje s’ fvetim vefeljem , in ne bodi sad po nji v’ flushbi fvojiga ftvarnika. fiz Ljubi mladi krifljan, ne posabi ( toi de fe bofh, zhe fe s’ rasujsdanzi ali kr, neframnizami pajdafhifh , gotovo po- Z1 gubil. Ako bi fe sdaj pred ta boj pehel sal odperl, bi flifbal marfikteri krizh po- Ijv gubljenzov is frede peklenfkiga ognja; fe O prekleti dan, ki fim uniga ali uno Ije vidik Oni fo urshoh mojiga pogub- Jjenja ! Ko bi nikoli v’ njih pajdafhtvu sa ne bil, bi bil sdaj v’ tovarfhtvu ne- Bi befhkih isvoljenih ! — ke Zhe fi pa take nevarne pajdafhtva su in prijasnofti imel, rastergaj te pr®' m grefhne savese, in odftopi is v liga p a J' K dafhtva s’ njimi. Svesa s’ hudobnim te ali neframnim pajdafhem , je fmert"’ zl Hrup tvoji dufhi. Boljfhi ti je n ie ‘ f' ir 501 ,e kazliami in gadi Hano vati, kot s’ grefh- 5 nimi ljudmi fe pajdafhiti. — take 3. Kar sadene tovarfhtva s’ drugim n jib /polam, fe jih morafh bati, in ne u- hlji- paj fvoji flabofti; ne imej nikoli to- sha varfhtva, kot toliko, kolikor ga savolj sad potrebe, savolj kerfhanfke ljubesni, ali li»;er savolj /podobnofti imeti gre ; take *bi, tovarfhtva in obifkvanja naj fo redke, ali kratke, in vfelej s’ fvelo fpodobnoftjo. po- Zhe rad pogoftama v’ take tovarfhtva ?kel sahajafh , je snaminje, de nevarnolti po- ljubifh , kterih te fvetiDuh opominja nja: fe varvati, ker pravi: Kdor nevarnolti lino ljubi , fe v’ njih pogubi, ub- Deklice slafti ne fmete nikoli po¬ bu sabiti fvetih naukov, ki- jih je fveti ne - Bernard fveti Ombelini fvoji feflri dal. ker je rekel: Ljuba moja feftra v’Je- itva sufu Kriltufu, naj nobeni moshki, ne ire- mlad ne liar, nobeniga preprijasniga paj' tovarfhtva, in pogoliniga obifkvanja s’ iim taboj nima , bodi fi fbe toliko pravi- rtni fchen , fhe toliko fvet, ali kakorfhniga ned sadershanja koli. Prefladke prijasnolti, ,n pogoltne tovarfhtva fo bile she do- 502 ftikrat urshoh, de fo take padle, 1« jih vfe Halli nifo mogle premagati, šaha j prilika v’ greh doftihrat obudi mif li in shelje do greha. — O kako imenitni fo ti nauki, in koliko fe jih je pogubilo, ki fo jih v’ nemar pu¬ ltih ! — Pervi sgled. Pajdafhtva s’ drugim fpolam, de- iiravno fe nam doftikrat nedolshne sde, nifo vfelej bres nevarnofti. Defiravno fe doftihrat v’ dobrim duhu sazhr.o, vender vfelej ne nehajo v’ njem. Hzlu brata f. Abrahama pufhavnika nam je te refnize shaloften sgled. Ta dekliza, Marija po imenu, sgubi fvoje ftarfhe, komej fedem let ftara. Svelimu Abrahamu, njenimi' ftrizu, jo iško ji ti ali isrediti dajo. 0 n ji majhino kozhizo ali zelizo, poleg fvoje, da narediti, in jo fkerbno u- zhi is nekiga okniza, ki je bilo v’ fte"' med obema zelizama. Na tako visho ji je vefelje do vlih lepih zhednoft r ferzu budil, tako, de je v’ ojftr 1 ' 11 505 ki pokorjenji in v’ veliki fvetolii sbivela do dvojfetrga leta. Pa ravno takrat jo u!i hudi duh v’ veliko nevarnoft saplete. (ko Neki mladi pufhavnik, prijatel f. jih Abrahama, ki ga je vezhkrat ohifkat p U . prifhel, najde tako tudi priliko s’ to mlado pufhavnizo fkos oknize govori¬ ti. Vfe je bilo od tirani Marije nedolsh- no, in sdelo fe je, de mladi pufhav- de- nik s’ njo le savolj tega govori, de bi de, ga Marija v’ fvetim slavljenji fhe bolj -no poduzhila. so, Mladi pufhavnik fe s’ Marijo vezh- zhi krat pomenkoval. Marija sadohiva smi- eni ram vezhi saupanje, smiram vezhi ferzh- notl, — in pufhavnik, to viditi, ji u, | odkritoferzhno rasoderie, kar sa-njo let v’ fvojim ferzu zhuti. Eno zelo leto trui Te Marija vfirn tem fkufhnjavam ferzh- On no vtlavlja, pa fe ve, de to ni bilo leg sadofti, tudi fvojimu ftrizu bi bila u- imela rasodeti nevarnofti, v’ ktei-ih je eni bila v’ pogovorih s’ tem mladim hi- sho navzam, sakaj ta nefrezhni jo na sad- r nje p reta n ta, —- in Marija fe da sa- ■iin peljati,'! — 504 O kaj je zhlovek, haj njegova mozh ! Is tolike fvelofti lahko v’ .toli¬ ke neiramnoki pade, in tako kmalo! — Pa Marija koinej greh kori, jo she krafhna framota opade, in. veli jo neufmiljeno gristi sazhne; nima je ved) nobene mirne ure; vedno ji je pre¬ greha pred ozhmi; smiram sdihuje, in potoke fols preliva. Ah , gorje me¬ ni nefrezhni liro ti, pravi ona, kaj fini ko rila! V’ gerdim grehu iim ; ko In trenil, iim vel fad tolikoletniga p« korjenja in vfih dobrih del sgubib- Ah! kam iim safhla! Gnado in ljube- sen fvojiga Boga Iim sguhila, fvojo dufho iim sapravila, umorila iim j°i ah , dosdeva fe mi, de ib vil peklen- fki duhovi pred manoj, de meni mojo pregreho ozhitajo, in me hozhejo v pekel vlezhi! Ah, kaj bo moj kriz i' e ' kel! O kam zhem sbeshati, de fe p'' e< l njegovimi ozhmi fkrijem! V’ kakofhe * 1 prid iim obernila vfe nauke in sap 0 ' vedi, ki mi jih je tako fkerbno dajal; Ah, ne upam ii vezh mu pred ozki kopiti! -— Na te befede gre od ondod- 505 Hudi duh ji fhe te mifli v’ ferze da, de jo je Bog sapukil; ona obupa, de bi fhe kdej odpufbanje fvojiga greha sadobiti mogla, gre v’ nebo meko, in žele dve leti v’ ravno takih rasujs- danokih shivi. — Ne da fe povedati, kako nepoko- jin je bil fveti Abraham, ko te mlade pufhavnize poleg febe vezh ne vidi; ifhe je, moli, poprafhuje, in potem bo žele dve leti moli in sdihuje, sve kje de je. Da li oblazhilo shlahtniga gofpoda prineki, konja safede, fe po¬ brije s’ gofpofkim klobukam, de bi ne bil prezej posnan , in gre fvoje sgub- ljene ovzhize ifkat. Ko pride na gok- nizo, kjer je Marija flushila, rezhe dc naj una mlada dekliza k’ njemu pride, ki ni od tod doma. Prezej pri¬ de , in ne posna vezh fvojiga kriza , to de ta fveti mosh jo fposna ; in ko jo vidi prav nizhemerno in rasujsda- no oblezheno v’ hram kopiti, je bil prav v’ ferzu od shaloki ginjen. Svoje ferze k’ Bogu povsdigne, de bi mu rasodel, kaj bi ti ncfrezhni revi go- 22 — 506 — voril. Tedej vsame veliki klobuk, s’ ^ kterim je bil pokrit, is glave, in pravi: f Glej, ljuba moja hzherka, jeli lim tu- 1 kaj! — Kaj? Marija, ali me posnafh? i Kam, hzherka, 6 safhla, kar 6 mene r sapullila? Kam je pobegnil trinog, ki 1< je tvojo dufhizo tako liralhno ranil?— n Marijo na enkrat taka framotain 1: lak lirah fpreleti. de ne more ne go¬ voriti, ne Tvojih ozhi kvifhko povsdig- b niti; ne gane Te, in kot od Tremole v omedli. Sveti puThavnik pravi: JNe od- Tl govorifh nizh? me nepogledaTh? j 0‘ k Ti posabila, kdo Tim? JNe boj Te, Tej p nilim Tern priThel te Tramotit, temo*! 1 p le ti k’ s veli zh a n ju pomagat. Bodi n: Terzhna, ljuba hzherka, pomagati 11 K hozhem is tvojih grehov, Bog Te l e n ' bo uTmilil in ti grehe odpuftil. — M« 1 ' 1 '' ja je The vTa preTtermljena, beTede li ne pregovori, pa Tolse Te ji s’ zud<> °1 is ozhi vdero. S tri z Tpet sazhne g°' ^ voriti, in pravi: Kaj ? ali nimaTh no; * c beniga saupanja v’miloll boshjo? K*) ne veTh, de on samore The vezli g re j hov odpufliti, in jih tudi vTaki d« 11 1 ' — 507 — s’ ve ah odpufha, kakor li jih ii hdej rj; borila? Po verni fe, revna dufhiza, k’ u- Bogu, glej fvoje roke po tebi istega; ji? ufmiii fe farna febe ; ufmili fe tudi ne mene; glej kolibo fe sa-te trudim, ki koliko fkerbim ; sbudi fe, hzherka; — ne sgubi ferza ; verniva fe v’ najne ze- in liže, de bova fpet Bogu flushila. ro- Marija mu odgovori: Ah prelju- jg- bi moj krizhek , tak je fhe kaj sdra- 3 te vila sa mojo dufho? in pravite, de fe id- Bog take nefrezhfie frote fhe ufmili. Ali kakor lim jeli? —Po teh befedah pade fej pred fvojiga kriza, ga sa odpufhanje uh profi, in zelo nozh joka in klizhe: O odi moj Bog, kaj ti zhem koriti, de fe j |i ti sa toliko milob sahvalim! — Sklene le na sadnje verider fe s’ fvojim fvetim ,ri krizam v’ fvojo zelizo verniti. Neko- P de liko dnarjev je fhe imela , in nekaj ilii oblazhil, ki fi jih je s’ fvojim nezhi- go- kim shivljenjem saflushila; kriz ji fve- n o- tova , de naj te saflushike hudizha od K>i da ; — da jih , — pokadi jo na , r e konja, in on pefh poleg nje jo pelja Jjjn v fvojo pufhavo. Marija komej tjekej 22 * pride, fe oblezhe prezej v’ ojfter rafov- nik, grosno fpokorno shivi, nozh in dan moli, sdihuje, in proli Boga, de naj fe je ufmili. S’ toliko gorezho shaloftje in s’ toliko ferzhno ljubesnijo do Boga je fvoje grehe objokovala, de fo fe vli, ki fo jo flifbali, nad njo jokali, in de je tudi nar mlazhnejfhi ferza s’ fvojim ognjem ushgala. Sveti Abra¬ ham je fhe defet let shivel, in pet let po fmerti ftriza umerje tudi Ma¬ rija , in Bog je s’ zhudeshi po njeni fmerti fprizheval, de fe je je ufmili]. — Ljubi mladi kriftjani, is tega sgleda fe dveh rezhi uzhite: i. Marajte vfe- lej sa nauke njih, ki vaf poduzhe, in pofnemajte njih lepe sglede. Ako bi fveti Abraham Marii toliko podu¬ kov, in toliko ljubesni fkasal ne bik bres refhenja bi bila pogubljena; l!) ko bi fe bila Marija vfelej po naukih fvojiga fvetiga ftriza svefto ravnala, nikdar bi padla ne bila. — i. Uzhite fe tudi is te pergodHe. nikoli ne prijasnofti, ne pajdafhtva s drugim fpolam imeti. Glejte en p 11 ' / 509 fhavnik fe pogubi, in sapelje eno fvelo deklizo ! —• Takole bote tudi vi, ako bi bili tudi fveti, kot pufhavniki, ali zhe bote toliko /pokorno shiveli, kot fvetniza, vender fvojo dufho ogerdili in ogerdile, zhe bote eden k’ drugi- mu pogofto sahajali, —in med faboj kake prijasne savese imeli. Drugi sgled. Nar vefelifhi drushbe fo dokikrat nar nevarnifhi jame sa mlade ijudi : in svijazhine, s’ kterimi mladenzhi in deklize fvoje saljubljenoki in fvoje pri- jasnofti sakrivajo , fo vezhi del sazhe- tik njih pogube. Tako fe je godilo s’ neko mlado gofpodizhno v’ Besan- fonu na Franzoskim , ki ji je bilo Ju- liana ime, in ki je bila fheknajk ali ' fedemnajk let kara. Grosno modro , kakor deklizam te karoki gre, je shi- vela, dokler je s’ poboshnimi dekliza- nii v’ pajdafhtvo hodila in jih obifk- VJ da, kterim jo je njena mati perpo- »'ozliila. Pa ta gofpa fe grosno goljfa^ kakor fe jih veliko mater, ki fvojim 510 hzheram le prevezh saupajo, in ki miflijo, de fo hzhere she farne sadolli modre in pametne. Neki mlad zhlovek, ki je v’ ne^ ki klishni hifhi danoval, fe v’ Juliano saljubi. Sedro je imel, Reso po ime¬ nu ; proii jo, de naj s’Juliano prijaš- noft flori, in de naj jo k’ fei>i domu perpelje. Resa je bila prekanjena in svita; ona fe je v’ ferze Juliane tako saleki snala, de je Juliana kmalo vfe vefelie do fvojih poprejfhnjih pajdafhk sgubila , ker ji je R.esa rekla , de fo one vfe premodre, in de fo vfe pre- famotne sa deklizo take ftarofli. — Juliana kmalo vefelje do pajdafhd* s’ to mlado fofedo dobi, ker ta dekli' za ni na drugo miflila, kot na vefe¬ lje, in ni od drusiga govorila, kot od nizhemernod in od fprehodov. Zhe> malo zhafa tega pajdafhtva in teh p°" govorov je podala Juliana vfa drugač¬ na v’ fvojo veliko nefrezho. Sdaj n e mifli na drugo, kot le na vefelje, na plef , na branje pregrefhnih bukev j na kofhate in nizhemerrie oblazhila> 511 in na fvoj lifhp. Sapulli fvojiga fpo- vednika, ki jo je k’ Tvetofti napelje¬ val, vsame drusiga fpovednika, ki je bil Resi vThezh , ki je bil dober go-- Tpod , in ki ji je puTlil shiveti, kakor je hotla. In de bi bila Tvoji nizhemer- nofti in Tvoji Tkriti ljubesni loshej Ttreg- la, okrade Tvojo mater, ki ji je vTe saupala. in deklo obdolshi. — SoTedje in goTpod fajmafliler sa- Tlifhijo od teh saves in tega pajdaThtva Juliane, in To bili tako dobri, materi od tega povedali. To de goTpa', na- nieft de bi jim bila sa toliko dobroto hvaleshna, jim odgovori, de naj Te oni v’ to nizh ne meThajo, de je Ju- liana poTbtena dekiiza, in de nihzhe od nje nizh hudiga ne ve. (Tolika le je Tiepola marfikake matere, ki Tvoje ozki sapera, ker pregreh Tvojih otrok nozhe viditi ; ne vidi, kar seli Tvet vidi, in Te ji sa malo sdi, zhe ji kdo od njih kaj pove.) — Ta mati, ki je Tvojo hzherko le toliko malikovala, je bila tudi, kakor ) e saTlushila, poThtrafana. Juliana je 512 tako soperna in terdovratna portala, k de je mati sazhela grenko jokati, sato, c ker je ti fvoji nehvaleshni hzheri toli- i ko sanafhala, in fposnala je na sadnje, 1 nad sadershanjem fvoje neframne hzhe- c re fvojo flepoto. — t Bog fam fe je mafheval, in Ju- j; liano fhtrafal (sakaj otrok, ki fvojih f Aarfhev ne fpofhtuje, je she tukaj pred ali potler gotovo pofhtrafan). Ne- 1 ki fveti prašnik, ko je bila Juliana fiie r bolj nizhemerno kot lizer napravlje- 1 na, gre bres dovoljenja matere is do- i ma, de bi fe s’ Reso in njenim kra- j tam fprehajat fhla. Pa komej pridejo 1 nafprehod, sazhuti neko fkelezho ko- t lezbino v’ fvojim obrasu, in lizer, i kakor fo djali, je bila od neke ftru' 1 pene mufhize piknjena, ali pa od j zhefar koli. Nekaj zhafa potem ok- j zhuti v’ ferzu nekako bolezhino, i” omedli. K’ materi domu jo nefo, njen obras ji tako ftrafhno satezhe, de )• je zelnik ali sdravnik na njem vezk- krat pufhati mogel, kar je njen okr« s fhe bolj ogerdilo. Juliana li da ser- 515 balo ali fhpegel jDernelii; ko vidi fvoj obras tabo rasfeban in gerd, ter ozhi in uda tako pretegnjene, glafno sa- krizha in pravi: Moj Bog, ali je to obras, li : sa kaj gerdiga imafh, sa kaj nefpo Ver dobniga in nevredniga sa te; — ko bos lika fpazhenok duha je to! — tu 2. In pred kom te je fram ? Lt fbe pred hudobnimi in pofvetnimi ljudmi sate To de, ali te neumni pogovori, ali kig, saframovanje njih, ki imajo fpazhe- ti f no ferze, fme odvrazhevati, de k odr Bogu ne dopadel? Ali ne vefh, de m’ 4 majo nobene poflave fvojih fodba, kol bos le fvoje flepe rasvade ? Zhe te sani- nje zhujejo, te le sato, ker fovrashij« mo poboshnok, — sakaj Bogu flushiti> di je gnjufoba grefhnikam, pravi Modri- je, in hudobniki sanizhujejo njih, ki f° fpoj na potu poboshnoki, in ki fe Bog’ vila boje. Ali fe bofh torej tega bal, kar kak hudobneshi in rasujsdanzi pravijo. mo 5. Zhe tedej ifhefh zhaki od f' c ' fhk ta, sakaj ne ifhefh zhefhenja od ro^' bol rih? Prav sa prav ne fmefh nikoli p°" na hoshin hiti sato, de bi fi zhak h' ela sav perdobil, to hi Lila gerda nizhem er in ° 525 rerde n oil, ki ti vfo vrednoti vsame. Ako zb bi ifkal fvetu dopatli, pravi f. Pavel, torej bi ne bil flushabnik Jesufa Kriftufa. efpo Vender pa naj tudi fvet ve, de po- - ko boshno shivifh, sato ker morafh fve¬ tu lepe sglede dajati. Naj vidijo va- 1 bi fhe dobre dela, pravi Jesuf Krilluf, dnu. salo , de bodo vafhiga Ozheta nebefh- , di biga hvalili. Se framovati dobro ftori- izhe- ti fe torej pravi, fe framovati Jesufov e b odrefhenz biti. 3 or 4. Ne posabi, kako lirafhno je Sin , kot boshji njim sashugal, kterih je fram sam njemu flushiti. Kdor fe bo mene in sinjo moje vere framoval, tega fe bom tu- liiti) di jeti v’ fodbi boshji framoval; to odri. je, tega tudi on sa fvojiga isvoljenza d i° fposnal ne bo. O moj Bog! is fhte- 3og a vila tvojih isvoljenih vershen biti, o ka f bakofhna nefrezha je to! O kolika fra- . mota bo ob fodnim dnevu njih ob- fvO' fbla, ki fe framujejo tebi flushiti! nod Koliki tlrah, koliki trepet, kolika llrafh- po- na nefrezha jih bo terla, kadar bodo fvd 1 sav °lj tega, ki fo fe poboshnofti fra- ner morali, s’ vezhno framoto obdani pred 526 Angelji in Isvoljenimi. Vezhni framoti, pravi Bog, vaf bom isdal, in sanizh- vanju , ki ga nikdar konez ne bo. Proti torej Boga de soper to ne¬ varno framoto tvojimu ferzu mozh daja, in soper ta Urah pred fvetam, kini drusiga, kot prašno domifhlje- vanje flabe dufhe. Navajaj fe dobro delati s’ vfo proftoftjo, bres de bi fe tega bal, kaj drugi poreko. Sanizhuj njih sanizhvanje ; fmejaj fe , kadar fe ti pofmehujejo, pufti neumneshe fe pofmehvati in nefpametno govorili in pufti vfe v’ nemar, le dopolnuj fvoje dolshnofti, ftori kar Bog veli) in bofh svelizhan. Ali ni to nar vezi ' 1 neumnoft, rajfhi to poflufhati, kaj fvet gorovi, kot fvoje svelizhan je ugf tavljati, in rajfhi nekterim nefranine- shem dopafti, kot vfim pametnim lj u ' dem, vfim Svetnikam , in Bogu fr mimu uftrezhi — Pretehtaj dobro vfe te refnize. — 0 m pe m da ro jel ijo na re IHl k a tu ko gr tr< ve iai )li, zl). XXXIII. Od goljlij, s’ kterimi fi hudizh ne . mlade liriftjane v’ fkufhnjavah jzh perdobiva. m j | ]je- Tri svijazhine ali golj/ije sladi ima 'jro pcklenfki duh, s’ kterimi ljudi (sladi f e mladod) v’ fkufhnjavah sapeljuje. nuj 1- Perva goljfija je to, de ali ne fe da fposnati velikofti pregrehe, v’ k te¬ le ro sapeljuje, ali pa de fladkod in pri¬ di, jetnoft greha toliko pred ozhi poftav- luj Ija, kakor nikdar ni tolika, ali pa de li, nam sagrosi, de je leshko, de je fko- shi rej nemogozhe fe ji soperdaviti, ne- kaj Mogozhe fe je anali. »o- O kolika goljfija je vender to! sa- ne- kaj gotovo je, de nobena rezh na fve- ju- lu ni toliko hudo. ni tolika nefrezha, fa- kot greh; in fladkodi in prijelnodi irfe greha — kako kratke fo ! — Kot hi trenil, preidejo, in nepokoj, grisenje redi, kefanje, in dodikrat obupanje, — to fo greha navadni nafledki. in ‘adnjizh, fej vojfkovanje in premago- 523 vanje gotovo dolgo ne terpi, in ka¬ dar ga preftanemo, fe nam trofbt in vefelje v’ ferzu obudi, obilno saflu- shenje imamo pred Bogam, in doki- krat fe velikih drusih fkushnjav ob- varvamo. — Vari fe torej, de fe s’ temi golj- tljami fovrashnika fvojiga svelizhanja ne bofh dal preflepiti. Kadar fe ti torej kakofhna fkufhnjava obudi, fpos- naj greh, h’ kterimu te sapeljuje, prezej sa nar vezhi nefrezho; ne glej rasvefeljenja , ki ti ga obeta, in In mine, kot fenza; temozh fpomni fe nepokoja, kefanja, grisenja veki, b' ti ga v’ ferzu sapufti, in fhlrafenge, s ktero bo Bog greh gotovo pofhtrafab Ne glej, kako teshko jih je premago¬ vati , ker vojfkvanje le malo zhafa terpi, temozh fpomni fe vefelja , fponr ni fe saflushenja, ki te zhaka. Zhe bofh vfelej tako ftoril, bo fkufhnjava raspadla in tvoje ferze bo v’ miru- !. Druga goljfija je ta: Peklenfb' duh vezhi del mlade kriltjane v’ fkufb' njavah s’ tem sapeljuje, de jim t e ^ c mi tej pu fpc vel v’ dil Ho ga ti ne ni be ras pr< lik ro nj £ de v’ ne fe de pe mifli v’ ferzu obudi: Sej fe bom pa tega greha fpovedal; — fej mi bo od- pufhen; — fej fe bom she fhe sa nj fpokoril. — S’ to flepo šmarno fe zhlo- vek s’ nekako neumno nefkerbljivoftjo v’ greh poda. — Pa kaj! Ako bi re¬ dil , de mora Bog, fhe preden greh ilorifh, s’ ftrelo v’ tebe trefhiti, bi ga ne lloril; ker pa upati fmefh , de ti ga bo Bog odpuftil, fi ga preders- nefh bres ftrahu rasshaliti? O nefrezh- ni hudobnik! ali hozhefh torej hudo¬ ben biti, ker je Bog dober, — ga rasshaliti, sato ker odpufha? O kolika predersnoft! kolika neframnoft! S’ko¬ liko fhtrafengo mora Bog toliko same* ro pofhtrafati! — 3. Tretja goljfija, s’ ktero fkufh- njavez mlade kriftjane sapeljuje, je ta, de potem, ko jih v’ greh sapelja, jim v’ ferze daja, de pgfihmalo fe greha n e bodo vezh mogli varovati, sato, de k v’ tazih miflih bres ftraha in sa- dershka vfim pregreham vdajo. 0 revni flepzi, sakaj verovale sa- Peljivimu duhu? Ali ne vede, de je 25 550 milofl: I) osli j a breskonzhna? de je Je- suf fvojo kri prelil, de je vafhe du- fhe od greha in vezhne fmerti refhil? de fvoje roke po vaf ftega, de vaf 1' febi klizhe: Moj fin, verni fe k’ me¬ ni nasaj, in odpuftil ti bom? Ali nt vefh sadnjizh o zhlovek! de ti fvojo pomozh ponuja, de s’ njegovo gnado vfe premorefh. in de jih je bres fhle- vila veliko rnlajfhih in flabfhih od tebe od fvojih padzov vftalo, in fo svelizhani? sakaj bi ti tega ne lloril? — Molitev, pogokno prejemanje !• Sakramenlov, ter lepi poduki dobrig* fpovednika, te bodo vfih teh nevarno# in sapeljivoll tvojiga fovrashnika ob varovali. — XXXIV. Od smol, hi fe v’ fkufhnjavali ftore. 1. Perva smota , v’ ktero lahko p' 1 demo v’ pogoltnih fkufhnjavah, je |J ' de nepokojni poftanemo, in pote" 1 ko fe nokoliko zhafa vojfkujemo, fer ni rez tali nili gui Ho me litv jih de llo zhe Aec pob Bog pot, dob; £OV( n u si jinn m« gnl' n'i n *a u 551 Je- ferzbnoft sgubimo, ker miflimo, de d n- ni mogozhe jih premagati. To je neis- hil? rezheno nevarna smota. sakaj kadar f k tako vfo ferzhnofl sgubimo, fovrash- me niku nafhiga svelizhanja k’ fvoji po- i re gubi pomagamo. vojo Mefto Betulija je bilo kdej od lado IToloferna oble?heno: vfi vikfhi in knesi lile- mefta Je fnidejo s’ IjudJlvam k’ mo- i od lih i, de bi od Boga fprofili. de bi n fo jih od te lile refhii. Ker pa vidijo, ?— de jih prezej ne uflifbi. fklenejo me¬ je 1 . Ho isdati, in fe fovrashnikam vdali, irigJ zhe v’ pel i h dneh pomozh ne pride, rnolt Nedoljhna Judit saflifhi la fklep , jih ob- pofvari , in jim pravi: Kdo fte, ki boga tako fkufhate? ali je to tifti pot, po kterim fi boshjo dobroto per- dobiti samorele ? to fe le pravi nje- r govo jeso in njegovo mafhevan je li dushiti. — Kaj? Vi fi predersnete bosh- )>nju ufmiljenju ?,haf poftaviti, in fte o pa- niu dan odmenili, de bi vam poma- e U- g«l ? Boljflii in parnelnifhi rezdi fto- olcn' >"1100. Delajmo pokoro, profimo Boga , v ^° !a ufnniljenje s ’ folsami, in dozbakuj- 25 * 532 mo njegove poniozhi s’ ponishnolljo, sa — To, moj fin, tudi tebi rezhem: uh kadar koli v’ fkufhnjavah nepokojin bei poftanefh, in fvojo ferzhnoft sgubifh, Bogu krivizo delafh, ker to fe pravi fbi saupanje v’ njegovo gnado sgubiti, in bo fe tako v’ nevarnoft podafh, v’ nar gre hujfhi fkufhnjave in v’ nar vezhi ne- losJ rodnofti pafti. — Bodi ferzhen, imej gat poterpljenje v’ fkufhnjavi, in saupaj, ber de te boshja gnada gotovo sapuflila ne pre bo, zhe je ti sapuftil ne bofh. Stano- ga ti vitno in ferzhno fe fkufhnjavam v’ bran fe i poftavljaj, in Bog ti bo dal pomodi dre jih premagati. Spomni fe, de fo nar bozl vezhi fvetniki fkufhnjave imeli in fh® grel vezhi, kakor ti. Sveti Pavel fam j e n j lr * profil Boga, de bi ga od njegovih fkufh- n jen njav refhil; Gofpod pa mu je leto od¬ govoril: Sadofli ti je moja gnada, >*' jj en j kaj zhednoft le v’ flabofti do popolno- j>h j fti dorafha. In saref le v’ fkufhnjavah bili fe zhednofl: prav rasodeva, sakaj k P e °i takrat fvojo ferzhnoft, fvojo svcftobo ■ *S u b in fvojo ljubesen do Boga fkasujen 10, )°baj — Na dalej kakofhno saflushenje bofh »efej p IV F* — o oo — fljo, s a fvojo zhednoft pred Bogam imel, ern: *he ne bofh nobenih fkufhnjav in no- ojin benih vojfka imel? — ifh, 2. Druga smota, ki jo nekteri v’ r avi fkufhnjavah Ilore, je ta, de potem, , in bo v’ kakofhni fkufhnjavi padejo in nar grefhe, preže j vfe orodje od febe po- ne- loshe, in fe vfaki fkufhnjavizi prema* mej gad dajo. O nesnana flepota! Sato, paj, ker te je tvoj iovrashnik she enkrat i ne premagal , fe mu bofh vfelej prema¬ ma' gati dal ? Ker te je she enkrat ranil, >ran fe mu bofh vfelej raniti dal ? Ker fi ozh die enkrat boshjo gnado sgubil, ga nar hozhefh neprenehama shaliti, ter v’ fhe grehu oftanefh, nameft de bi fe s’ i je n jirn fpravil, in fe bres odlafhanja k’ jfh' ojemu nasaj vernil! — od- Israelzi fo fe enkrat soper rod sa Benjaminov fkup sberali, in defiravno [no- )'k je bilo veliko vezh na fhtevilu, fo vab kilj vender le pervizh in drugizh te¬ le Peni * vender pa fvoje ferzhnofti ne boi ®gube, pred boshji fhotor pridejo , fe n 0. Jokajo, poftijo, molijo in daritve per- ofh oefejo; i n prezej potem orodje popa- 554 dejo, gredo v’ vojTko, — in prema¬ gali fo! — Ravno tako delaj tudi ti v’ fvojih fkufhnjavah ; zhe li tudi enkrat pre¬ magan , ne sgubi ferza; temozh kvifh- ko bersh vllani, k’ Bogu perbeshi, sdihuj nad Tvojim greham in nad Tvojo nefre- zlio, ter proti mogozhniga Boga sa uf- miljenje in sa pomozh njegove gnnde, Ravno ta Terzhna shaloft, de li kil premagan , te mora Tbe bolj in bolj unemati, Te v’ prihodno bolj Ttanovit- no TkuThnjavam v’ bran poftavljati. in tvoji padzi naj te uzhe, nad Taboj bolj zbuti, in Te greha v’ prihodno \ bolj varovati. Sgled. Sveti Hieronim , kleriga ti sdaj r sgled poTtavim , je tolike TkuThnjave imel, de ti nikoli nimaTh tako hudih) morebiti de Bog- nikogar smed vfib fvojih flushabnikov v’ mladofti ni ' tolike TkuThnjavepuftil priti, kol njega- Potem ko je nekoliko zhaTa » ,e( Tvetam sbivel, Te temu Tvetu odpove 555 na- re¬ b¬ ul •e- if- e, il 1 ) t* > i gre v’ Jerusalem obifkat fvete kraje ; od tam gre v’ pufhavo, v’ bleri je vezh let siiivel. Med tem zhafain fo ga, deliravno je grostio ojftro shivel, tako ftrafhne in tako pogoftne fkufh- njave soper zhiftoft opadale, de fe moramo nad njim, kadar koli od tega beremo, sjokati. Pa beri, kar on fam Euftohiju, fvojimu prijatlu, pifhe: O kolikokrat fo fe v’ ti ftrafhni pufbavi, v’ kteri vrozhine folnza fko- i’ej ni mozh prenafhati, mifli nezhi- ftiga povefeljenja v’ moji dufhi obudi¬ le! O kolikokrat fo mi one vfo pamet skalile in smedle! V’ ti britkofli in sbalofti, s’ ktero je bila moja tiufha prepolnjena , lim nar famotnifhih kra¬ jev poifkal , de bi bil ondi fvoje fkufii- njave premagal, in fvoje preftopke ob- jokval. Moje telo je bilo she vfe fubo, s’ ojftrim rafovnikain ogernjeno ; nozh m dan nilim nehal fvojih fols preta¬ kati, in sdihvati. Poflelje nilim druge imel, kot tla, ne druge hrane, kot brano pufhavnikov v’ ti pufhavi, ki mfo drusiga pili, kot vodo, ne dru- 536 siga jedli, kot frove selifha, fhe zlo v’ kolesni ne. V’ ti krafhni pufhavi, ki je kila kot ježka, v’ ktero fim fam feke okfodil, de ki peklenfkimu og¬ nju ukeshal, v’ ti pufhavi pravim, de 6 ravno nilim drusih tovarfhev imel, kol fhkorpijone in divje shivali, fo mi dokikrat mifli v’ ferze prifhle, de fim v’ vefelih drufhinah s’ Rimfkirai gofpemi. — Poki fo mi moj okras po- fufhili in ogerdili, in vender je mo¬ je ferze od nezhikiga posheljenja go¬ relo. V’ tem telefu tako pofufhenim, v’ tem mefu, ki je kilo pred mojo fmertjo she mertvo, fim nezhifto po- vefeljenje shiveti in goreti zhutil. Glej koliko fkufhnjav je ta ve¬ liki fvetnik imel, in kolike vojfke je mogel prekati! Pa saflifhi tudi, kako fe je ta ferzhni vojak Jesufa Krikufa v’ fkufhnjavah sadershal. V’ tem preshaloknim kanu, pra¬ vi, fim pred Jesufa Krikufa padel, s folsami fvojimi fim njegove noge ro- fil, in premagoval fim posheljivok fv(?- jiga mefa s’ ojkrimi poki vezh tednov; 537 in doftikrat fe je sgodilo, de fim nozh in dan krizhal, in klizal v’ nebefa po pomozh; bres nehanja fim molil in fe po perlib terkal, de bi tolizih fkufhnjav in tolizih viharjev, ko fini jih slie preftal, vezh ne vidil, in de bi mi Bog pokoj in mir dodelil. Uzhi fe mladenzh in dekliza, ka¬ ko fe morafh s’ fkufhnjavami vojfko- vati, in saflifhi fhe, kar pride: In, pravi on na dalej, Bog je moja prizha , potem ko fim veliko fols prelil, potem ko fim s’ ozhmi v’ ne¬ befa obernjen dolgo zhafa molil, fim na fadnje v’ fvoji dufhi vender tak Iladek mir obzhutil, de fe mi je do- ftikrat sdelo, de fim v’ drushbi angeljev. O kako lep je ta sgled, vam ferzh- noft dati, de bi fe fkufhnjavam v’ bran flavili! Treh rezbi vaf uzhi: i. De fe ne preftrafhite, kadar vaf Ikufhnjave opadejo, ker je ta veliki fvetnik, defiravno fe je toliko mertvil, vender tako hude fkufhnjave imel. — 2- Vaf uzhi, kako morate fkufh¬ njave premagovati, to je s’ mertve- 23 ** 558 njem, s’ famotnim shivljenjem , s’selili- vanjem , in s’ ponishno in ftanovitno molitvijo. 5. Vaf uzhi, koliko tolashbo in ko¬ liko vefelje Bog njim daja, ki fe Tvo¬ jim fkufhnjavam ferzhno in ftanovitno vftavljajo. — XXXV. Po hterih sadershanfltih refni- zah ali regelzah fe mora Itrift* jan v’ fvoji mladofti, in zeli zhaf fvojiga shivljenja vefti. Vari fe, de fe tvoje ferze tazih term in regelz ne navadi, ki lo tvo- jiniu svelizhanju nafproti. Zhe je tvoje ferze od hudobnih sgledov ali od pre- grefhnih rasvad in term fpazheno, b° kmalo tudi zelo tvoje shivljenje in vfe tvoje djanje fpazheno. — Vi hote v Babilonu vidili, pravi prerok Jerennj* Judam, slate in freberne malike, j* 1 jih nofijo ljudem v’ ftrah; pa vorde fe, de jih ne bole, kot drugi, molil 1. 559 Kadar bole vidili, de jih vfi molijo, režite v’ fvojim ferzu: O Gofpod, li fam H Bog, tebe famiga ie treba moliti! — Kavno tabo tudi vam rezhem. Vi bote med fvetam ljudi vidili, bi ma¬ like moledvajo , to je , rasvefel jenje , bogaftvo, nizhemernolti, mefo in po- sbeljivo flaft. Vidili bote greh zha- ftili, poboshnoft saframovati, in fbe vero sanizhevalividili in flifhali bote naube in regelze, bi jih je peblenfbi duh vpeljal; in gorje vam, zhe fe bote hudobnim sgledam mnoshize sa- peljati dali! Imej torej naube in regelze Je- *ufa Kriitufa in vezhne refnize pred ozhmi. Svet iizer teh velibih refniz nozhe fposnati, pa sato fe vender ne fpreminejo nizh. In one (te refnize in fvete regelze) fo, po bterih bofh bdej fojen. Premifhljuj jih , vlifni li jih globoko v’ ferze, osiraj fe vfelej na nje, badar te fvet s’ fvojimi sgle- di, fhegami in regelzami sapeljuje, •n one naj ti fo regelze tvojiga shiv- Jjenja in sadershanja. In ravno nar 540 imenitnifhi in nar potrebnifhi, Id te opominjam, jih vezhkrat brati in pre- mifhljevati, sdaj tukaj sdolej najdefh. — 1 . Greh je nar hujfhi nefrezha smed vjih . Smertni greh Bogu toliko krivi- zo flori, de je vfi ljudje in Angelji ne morejo popraviti. Zhloveku pa toliko fhkodova, de mu vfe ftvari in lam peklenfki fovrashnik toliko fhkodovati ne morejo. Greh flori, de gnado in prijasnoft boshjo sgubifh; de li for- rashtvo bosbje in fhtrafengo na glavo nakopljefh; sgubifh nebefa in dufho; in greh te vershe v’ vezhno pogublje* nje. O ftrafhni ftan! in v’ njem te samore Bog sa fhtrafengo sapuftili in te vekomej savrezhi, kakor jih je she veliko drusih v’ njem sapuftil in po¬ gubil , ki sdaj v’ Arafhnim peklenfkim ognji gore, kteriga je sa fhtrafengo greha njegova praviza perpravila. 0 moj Bog! kterohudo, ktera nefrezh# je tolika , kot ta! — Poboshna kraljiza Blanka, mati 541 fvetiga Ludvika, kralja franzoskiga, mu je, ko je bil fhe mlad, vezhkrat rekla: Moj lin, is ferza te ljubim, vender pa te rajfhi vidim mertviga pred manoj, kot de bi te vidila en farni fmertni greh ftoriti. — Leta mla¬ di kralj ii je te svelizhanfke nauke toliko k’ ferzu vsel, de nikoli nobeni- ga fmertniga greha ni ftoril. Sveti Edmund, ko je bil fhe mlad fholarzhik, je vezhkrat fvojim pajda- fhem pravil, de bi, ako bi fe mu voliti dalo, ali greh ftoriti, ali v’ pe¬ kel iti, rajfhi v’ pekel fhel, kot pa de bi v’ kak fmerten greh padel. Boj fe torej greha, bolj kot vfe nar bujfhi nefrezhe shivljenja; boj fe tudi nar manjfhiga greha; sakaj she nar manjfhi greh je doftikrat nar huj- fhi nefrezha. Vfaki greh rasshali Bo¬ ga, in rasshaljenje boshje je hujfhi nefrezha, kot nefrezhe vlih ftvari. VI fizer, mladi kriftjani, sdaj tega fhe \ ne umete, pa fposnali hote to toliko bolj, kolikor bolj bote Boga fposnavaK in ljubili. §veti Avgufhtin je to ref- 512 nizo dol>ro urael, in je satorej rekel: Rajfhi J)i bil bres greha v’ peklu , kot v’ nebelih Je s’ enim farnim greham. Ref je, de naf odpuflljivi greh ne (lori prezej fovrashnikov boshjih, to de njegovo ljubesen v’ naf oflabi. Nam fizer ne odvsame popolnama pofvezh- jozhe gnade boshje; to de v’ nevar- noft naf perpravi jo sgubiti: odpuft- Ijivi greh fizer nafhe duflie ne umo¬ ri , to de fiaho in bolno jo flori, in aho fe ga varoval ne bofh , te bo prej kobofh vedil, v’frnert perpeljal. Vezh- krat in vedama ali is profle volje od- pullljive grehe floriti, fe pravi na kraji bresna tavati, in doliikrat ni treba drusiga , fe vanj pogresniti, kot mali- ga fpodtikleja. Satorej naf fveti Duh uzhi, de kdor fe maltga ne varje, to je malih grehov, bo kmalo v’ nar ve- zhi padel. Vari fe torej, kolikor nio- refh, tudi malih grehov, in potem go¬ tovo nikoli fmertnih lloril ne bofh. 545 2 , Opomni f* vezhhrat pojlednjih rezki. Mozhen perpomozhik fe greha varovati, hi nam ga f. Duh da, je: fe vezhkrat fpomniti poflednjih rezhi. Per vil h Tvojih delih fe Tvojih pofled¬ njih rezhi Tpomni, in ne bolh nikoli grefhil. Te poflednje rezhi lo: imert hi ho konez tvojiga shivljenja ; fodba. hi ho zhes-nj obfodila; nebeTa, ki bodo sa-nj plazhiloj in pekel, ki bo fhlrafenga njegova. Rezi Ti torej ve¬ likokrat v’ Tvojim Terzu : l. Jeft bom umeri, in morebiti hmalo. Kaj bom ob fmertni uri od Tvojih grehov miflil ? Kaj bom miflil od Tvojiga neframniga rasvefeljenja, od Tvojih saves s’ nevrednimi A var mi in s’ pofvelnim bogaftvam, od Tvoje nizhemernofli in Tvoje kofhatoTti ? Kaj bom Tedej shelel, de bi bil floril? 0 kolika tolashba je na fmertni po¬ pelji, fe fpomniti, de Trno Tvoje mlade leta v’ nedokhnofti in v’ boshjim ftra- hu preshiveli! 544 a. V’ fodbo bom mogel ftopiti, in fodnik, ki me vidi, in nad manoj zhuje, ki bo od mene savolj moje mladofti in od vfake ure mojiga shiv- ljenja rajtengo tirjal, on me bo fo- dil. Kaj mu bom odgovoril, kadar bo rajtengo tirjal od zhafa, ki lim ga sgubil, od naukov, ki jih v’ neniar pufham, od toliko v’igrazhah, v’ po- vefeljenji, v’ lenobi in v’ nezhiftofti. v’ nizhemernolti, in nepokorfhnolii sgubljenih dni; od toliko ur, ki lim jih sgubil, de lim fvoje telo lifhpal, de lim toliko kriviz in tatvin Itoril, de lim le jesil in klel? Ah, kaj bom od vliga tega per fodbi miflil? — 3. Gori v’ nebelih je proftor tudi meni perpravljen; ali ga bom pa sa- flufhil, zhe bom bres poterpeshljivo- fti in bres laltniga satajevanja shivel, zhe bom shivel bres poboshnofti i n zhiftofti? Kaj bom torej na fvetu v fkerbi imel, zhe ne bom fkerbel fveto shiveti, in li nebela perflushiti? 0> fej zhe njih sgubim, je sa-me vfe sgub- ljeno! 545 4. Po tem shivljenji, ki ga bo sa- in me kmalo konez, pride vezhnoft, kje toj bo moj dom, kje moje prebivalifhe ? je Zhe bo v’ nebelih, bo vezhno frezhno; v* zhe bo v’peklu, bo vezhno nefrezhno. o- De she sdaj nilim v’ peklu, je >r sgol boshje ufmiljenje; njemu fim sa- a to hvaleshnolt dolshan. O kolikokrat r fim she pekel saflushil? O koliko dufh ► je v’ njem pogubljenih, ki gore, ki , ftrafhne martre terpe, ki krizhijo in i vpijejo v’ fvojim ohupanji, ki jokajo savolj eniga famiga greha; in vender jeli fhe nilim pogubljen, ki fim she greha bres fhtevila liorii! O moj Bog, kam bom prifhel, zhe fe ne fpreo- bernem! Premifhljuj vezhkrat te refnize, moj fin, in svelizhan bofh. Naj ne- Ipametniki delajp , kar hozhejo; naj le ti pofvetnjaki pofmehujejo, naj ra- sujsdanzi nefpametno govore, in te sanizhujejo, kolikor hozhejo, tudi njim bo dan prifhel, — in kmalo jim bo P r dhel dan Gofpoda, ki jih bo pre¬ naglil, — 54G 3. Po/tava nctfhiga shiuljenja mo¬ rajo biti sapovecli boshje , ter sp led in nauk Jesiifa Krijiuja, ne pa Jvet. Piegelza fvetaje: shiveti tako, ka¬ kor drugi shive. Vfak fkorej fe s’ tem isgovarja: Takole fvet dela; to je na¬ vada; to je fhega; tako moramo ski- veli, kot drugi shive. — Ta ^egel/.a je velika smola, je grosno fhkodljiva. Sakaj fvet ne fine hiti nafha regelza, temozh le Bog fam. Svet je poln smol. in naf, kar nafhe svelizhanje tizhe, vfaki dan goljfa. Le Bog fam je vezh- na refniza, on naf ne more sapeljah. On nam je fvoje fvele sapovedi dal, de naf s’ njimi vodi; hojo fveto Zer- kev, de naf uzhi; nauke in sglede Je- sufa Kriflufa in Svetnikov, de naf s njimi rasfvelluje. Glej, to je regelza in edina regelza, po kteri nam J e shiveti. Nikdar safhli ne bomo , zhe bomo njega pofnemali, kteri pravi: Jeft fim pot, refniza in shivljenje. Kdor koli fe po njegovih sapovedih ravna, fe nikdar ne goljfa in bo sre- 547 lizhari, lt d or pa fe po drusih regelzah ravna, sajde, in fe pogubi. — Sgled. V’ zhetertim letu kerfhanftva nam neld mladenizh , Dositevs po imenu, iti je bil shiahtriiga in imenitniga ro¬ du, s’ fvojim sgledam fprizha, koliko dufha premore, ki je napolnjena s’ velikimi regelzami vere in svelizhanja. Otroka ga saupajo Harf hi nekimu ve- likimu gofpodu, in flushabniku ze- farjevimu , kteri ga je med Tvojimi lakaji kojil. Dositevs vender v’ fredi nerarnoft zefarfkiga poflopja fvojo ne- dolshnoil neomadeshvano obvarje. Ko neki dan od Jerusalema flifhi govo¬ rili, profi, de bi tjekej eno pot floril. V’ vertu Getsemani v’ neki zerkvi vi¬ di neki pild, na kterim je bil pekel napodobvan, in to vidili ga groša in ftrah [preleti. Ker pa vender tega, kar je bilo vpodobvano , nizh ni umel, neko zbaftito gofpo , ki je bila poleg njega, vprafha, kdo de fo ti nefrezh- 548 niki, kterim je tolike fhtrafenge ter- peti dano. To fo, odgovori gofpa, pogubljenzi, ki jih Bog v’ ognji filtra- fuje, ker njegovih sapoved nifo fpol- novali, in fo vfe pomozhke k’ fvojimu svelizhanju sametvali. Dositevs vpra- fha, kaj de je vender treba ftoriti, de bi bil svelizhan, in de bi kdej med te nefrezhnike ne prifhel. Satajvati in mertviti fe morafh in moliti, mu ona odgovori, in — sgine. Mladi Dositevs fhe tiffci dan sazh- ne ojftro in /pokorno shiveti, in dol¬ go zhafa moli. Neki mlad gofpod, ki ga po njegovih potih fprepilja, fe nad to fpremembo sazhudi in mu pravi, de fe tako ojftro in terdo shivljenje ne perleshe tako mladimu gofpodu, kot je on , in de tako gre le pufhavnikam shiveti. Dositevs kmalo fposna, paft, ki mu jo peklenfki fkufhnjavez po tem mladim gofpodizhku naftavlja, ke boji, de bi mu ura gnade, ki ga ras- fvitljuje, ne odfhla, in vprafhuje na tihim, kako vender pufhavniki shive, in kje de fe snajdejo? -— Peljajo g 1 " 1 549 v’ neki imeniten klofhter, in ga pred Abala fpremijo, kteri ga je fvetimu Doroteju isrozhil, de bi ga prefodil, k’ zhemu de ga je Bog poklizal. Sveti Dorotej ga nar poprej vpra- fha, sakaj de on sheli pufhavnifhko shivljenje naftopiti? Ljubi Gofpod O- zhe, odgovori Dositevs, sato, ker sve- lizban biti shelim, naj velja kar ho- zhe. Kaj? Ali mar med fvetam ne morefh svelizban biti, ga vprafha fveti pufhavnik. Morde bi samogel biti , pa vender bojim fe, de bi fe ne po¬ gubil. Ondi je polno nevarnoft in pri¬ lik, Boga komej fposnajo, vezhi del fe med ljudmi, med kterimi lim bil, komej fenza vere vidi. Svojo flaboft fposnam, rajfhi torej fvet sapuftim , kot pa de bi v’ taki nevarnofti shivel. V’ opravilu, na kterim je toliko le- shezhe, bi ne bil rad v’tolizih nevar- noftih. Svelizhan biti shelim, naj velja kar hozhe! — Ali, pravi f. Dorotej, kaj pa bo¬ do v’ zefarfkim poflopji od tebe mi¬ nili, in koliko fe bodo tvojimu fpre- 550 menjenju pofmehovali? Malo mi je fkerb, kaj de fvet govori, pravi Dosi¬ tevs, sveli/.han bili hozhem ; vfe dru¬ go mi ni/.h ni mar. — Kaj pa. mu f. Dorotej na dalej pravi, ali bofh pa imel toliko ferza fvoje prijatle in bo¬ je ftarfhe, ki te toliko ferzhno ljubi¬ jo, sa vfelej sapuftiti? Sapullil jih bom. odgovori Dositevs, sakaj Bog in moja dufha mi je Ijnbfbi, kot vef fvet. To de ljubi moj prijatel, pravi fpet f. Do¬ rotej, ti /i mlad, ti ii bil v’ mehko- lab in fiadkotah zefarfkiga poflopja isrejen, kako bofh sdaj ojftroft menifh' kiga shivljenja prenafhal? Preljubi moj Ozhe ! odgovori fpet Dositevs s’ferzh- noftjo, ki je v’ njegovih letih ni lah¬ ko najditi, prenafhal jo bom s’ bosh- jo pomozhjo, ne le farno eno leto, te- mozh zeli zhaf fvojiga shivljenja (sa* kaj gotovo moje slavljenje, kolikor koli dolgo ko bo, ne bo nikoli tako dolgo , kot je rezhnoft dolga). §he vezh kot vfe to zhem preneft-i, r.ke je treba; sakaj svelizhan biti hozhem, naj velja kar hozhe ! in m g' P d k P P P n t< v f n i f 1 1 i CTQ 551 Pridi moj fin, mu pravi f. niosh, in ga ferzhno objame, Bog bo tvoj namen poshegnal. — Abatu tudi sa- gotovi, de je Dositevs saref od Boga poklizan. Sveti Dorotej tudi tega mla- denzha v’ fvojo fkerb vsame, in kma- lo s’ fvojo pokorfhnoftjo in s’ fvojo poboshnoftjo pofltane sgled vfim dru¬ gim meniham. Tudi neka bolesen na perfih ga opade, pa prenafha jo s’ prav Bogu vdanim ferzam in s’ vfo poterpeshljivoftjo , in od nje tudi u- merje. Bog ga je tudi s’ nebefhkimi tolashbami rasvefeljeval. ktere je Bog vfim perpravil, kteri savolj njegove flushbe vfe sopufte. O kako vaf mora pazb sgled tega mladiga gofpoda v’ fi-amoto perpraviti! Zhe ne morete, kol f. Dositevs pu- fhavniki ali menihi podati. shivite vfoj kakor gre krifljanam. Leta mladenizh fe rii ravnal po navadah in fhegah beta, lemozh po sapovedib boshjih, njih fi je sbral sa regelzo fvojiga slavljenja. Ne imejte tudi vi nikar druge regelze , in režite rezhkrat, kot 552 fvet Dositevs: Sa drugo niiim na Ive- S at tu, kot sato, de bi bii svelizhan, tali Svelizhan torej hiti hozhem, naj velja me bar hozhe. — zhi __ v’ XXXVI. id Od fvetiga kerfta, ter od vred- j^ nofti in dolshnoft ltrifljana. de Obresovanje je bila med Judi ne- fve ba fveta fhega, bi jo je Bog fam sa kol povedal, de bi bila snaminje, de fo shi verno ljudilvo, in de fo fe od drusih in nevernikov lozhili. Sveti beril pa je sa fhe velibo vezhi in fvetejfhi fhega, bo; ber je Sabrament, bi nam pofvezhi- je jozho gnado deli, in nam snaminje ajd briiljana in otroka boshjiga v’ dufho bi vtifne. Jesuf Kriiluf nam v’ njem vfo n, fvojo mogozhnoil in dobrotnoil raso- ga deva; fvojo mogozhnoil namrezh, k er do ne potrebuje, bot le nekoliko navad- dr ne vode, nam fvojo gnado dati; j 11 fvojo dobrotnoil, ker je ilvar, ki j° je povfod tako lahko dobiti, isvoldj hi 553 he- sato de vli ljudje s’ vfo lahkoto leta >an, tako potreben Salsrament prejeti sa¬ dja morejo; sakaj on sheli, de bi fe nih- zhe ne pogubil. Ti li bil kerfhen v’ imenu Boga Ozheta, in Sina, in fvetiga Duha. V’ imenu Boga Ozheta, ki te je uftvaril, v’ imenu Sina, ki te e( J. je odrefhil, v’ imenu fvetiga Duha, ki te je pofvetil, sato de fposnafh, de li bil per fvetim kerftu Bogu po- ne- fvezhen, in de fi bolj njegova laft, ‘ sa- kot neverniki, de li pa tudi bolj dol- ; fo shan njemu flushiti in njega ljubiti, isih in tako fe pofvetiti. Gerda framota i je sa kriftjana je torej ta, zhe bi ne bil ga, holjfhi, kot ajdje; nar gerji fhpot pa dii' je to, ko bi bil fhe hudobnifhi, kot ;nje ajdje. O kolika fbtrafenga bo per fod- fho bi boshji luiftjane sadela, ko bo vidi- vfo ti, de fo marlikteri ajdje, ki nifo Bo- jso- ga fposnali, bolj nedolshno , bolj zbi- ker ko, bolj smerno, bolj v’ ljubesni s’ ad- drugimi, in manj famopridno shiveli, in kot marlikteri kriftjani! — jo Per fvetim kerftu li fe odpovedal lil, kudizhu in njegovim delam , napuhu 24 554 in nizhemernotli fveta; in le po ti obljubi fe ti je snaminje boshjiga otro¬ ka vtifnilo. Glej, to fo obljube, ki fi jih Bogu ftoril. Torej ni sadolti le ime kriftjana noliti, temozh moramo tudi po kerfhanfko shiveti, po ker¬ fhanfko mifliti, po kerfhanfko govo¬ riti, in po kerfhanfko delati. Ako bi bili ravno tako otrozi boshji, ako bi bili ravno tako svelizbani, ko bi bu- dizhu flushili , fe po fhegah in nava¬ dah fveta ravnali, ter bres satajevanja in bres mertvenja shiveli, ali bi bilo treba, de bi bil Sin boshji na fvet prifhel, sa naf terpel in naf fveto ve¬ ro uzhil? Sej bi bil iabko zhloveka pod oblatijo posheljivofti puliil, in n ' 11 dovolil shiveti po fvoji flatii. Spremeni torej fvoje mifli, in sa ' popadi fvetofl fvojiga banu. Kriftj an ti, otrok boshji fi; glej , ktere imena fo fhe imenitnifhi? Ne delaj torej ne - zhatii toliki zhaftitljivi imenitnofti- hvali fe vfaki dan boshji milobi? k’ ti je dala v’ fredi kerfhantlva rojen 1 ' mu biti, in fveti kerti sadobiti, ki g a to re G d< d/ la vc tr ni fi foi v’ bo do po ob in kei S» nn 0 . - — 555 — ) ti toliko ajdov ni prejelo, Id bi bili mo¬ jo- rebiti Bogu bolj flushili bot li. — bi Gnada, bi Ji jo per fvetim berilu ša¬ le dobil, je gnada nedolshnohi; ta gna- mo d«, bi te pofvezhuje, je drashji fhaz, ;er- ko vfe dragine tega fveta, in obvar- ivo- vati jo inorafh, ako bi bilo salo tudi bi treba fvojo kri prelili. En farni frnčrt¬ ili ni greh je sadoAi, de jo sgubifh. Zhe ha- fi jo pa sgubil, objokuj s’ grenkimi ira- folsami to sgubo, in persadevaj li jo nja v’ Sakramentu fvete pokore in s’ po¬ jilo boljfhanjem fvojiga sbivljenja, fpet per- Vet dobiti. Vfabo leto nar manj enkrat, vc- poftavim ob velibonozhnim zhafu, ali ska ob dnevu, ob bterim fi bil berfhen, nu* in fhe vezhkrat, pojdi, poklekni k’ lcerftnimu kamenu, sahvali Boga sa s»- gnado berila, in ponovi obljube, ki fi jan mu jih per fvojim kerftu floril. ena - l XXXVII. jj. Od fvete firme, in od darov , n ;. fvetiga Duha. ga Apofleljni fo na binkefhtno nedeljo 24 * 556 fvetiga Duha prejeli. Pervi kriftjani fo ga prejeli v’ pokladanji rok apo- fteljnov, in v’ Tedanjih zhafih ga krili* jani prejemajo v’ pokladanji rok fhko- fov, ki fo od Jesufa Kriftufa mozh in oblaft sadobili, v’ Sakramentu fvele firme fvetiga Duha dariti. Sveti kerft nam lizer snaminje v’ dufho vtifne, ki naf flori otroke bosh- je; fveta firma pa nam ^Irugo snami- nje v’dufho vtifne, ki naf vojake Je¬ sufa Kriftufa flori, in ki naf fhe prav pofebno v’ njegovo flushbo saveshe. Tudi per fvetim kerftu she fvetiga Duha prejmemo, ker v’njem sadobi- mo pofvezhjozho gnado hoshjo, s’ ktero on v’ naf prebiva; per fveti firmi pa prejmemo fvetiga Duha s’ njegovimi darovi v’ fhe vezhi ohilnofti. Darov fvetiga Duha je fedem: dar modrofti, dar umnofti, dar fveta, dar mozhi, dar uzhenofti, dar poboshno* fli, dar ftrahu hoshjiga. Vii ti zhes- naturni in hoshji darovi fo ti potreb¬ ni, de bofh samogel fveto in po fr°' jim poklizu popolnama shiveli. I 1. Dar modroki ti daja fposnati pota in namene boshje v’ njegovih de¬ lih ; red, ki ga je s’ viimi rezhmi napravil, de jih tako obrazha, de fe vfe v’ fvoj konez in v’ njegovo zhak iside. Ta modrok naf uzhi naturo in sazhetik vlili kvari, njih konez, v’ kle- riga fo ukvarjene, njih savese s’ dru¬ gimi, njih kakfhinoki, in njih na- fledke po namenu boshjim. Sadnjizh naf ta modrok uzhi vfe po pameti in po regelzah ravnati, in vfe ob fvojim zhafu in po fvoji meri koriti. — 2. Dar umnoki tvojiga duha kvifh- ko povsdigne, te uzhi, kolikor ti je treba, laknoki boshje, njegovo velikok in njegovo neisrezheno popolnamok fposnati, ti daja velike fkrivnoki sapo- paki, ti daja, kolikor ti je po tvojim kanu potreba, fveto pifmo in rasodete refnize umeti. To de vfa ta umnok fe sadobiva bolj s’ ponishnokjo in s’ pod- vershnokjo ferza, kot pa s’ velikim pre- tuhtvanjem. Satorcj imajo dokikrat pnproke in malo uzhene dufhe vezh modroki in rasfvitljenja v’ potih k’ 558 Bogu , kot marliktera preuzhena gla¬ va , ki jo Bog v’ fhtrafengo njeniga napuha sapufti. Le majhinim, to je priproflim , o Bog, to rasodevafh! — 3. Dar fveta ti daja luzh, de fes vefchi varnoftjo in fkerbjo vedefh, de fe ogibafh sapletvam, v’ ktere te tvoj fovrashnik vabi; de previdifh nevar- nolti in prilike; de fe v’ fvojih dvo¬ mih, v’ fvoji nevednolli ali Itrahljivofti vender prav snajdefh ; te rasfvitljuje, kadar fvoj lian volifh, de fe uzhifh tlruge prav voditi in febe prav ravnali. Bres tega daru fveta v’ velike smole padefh, ter febe in druge od praviga pota odpeljefh. 4 . Dar mozhi li daja mozh in ferzh- noft, de kar ti Bog sapoveduje, fi°' rifh; de premagafh vfe teshave in fltufh- njave ; de fe gerdim sgledam, ftrahu pred ljudmi, in sapeljevanju fveta vftav- ljafh; de fvoje krishe in teshave > ferzhnoftjo in ftanovitnolijo prenafhafhj de fvoje mefo mertvifh , in fvoje h u ' dobne navade in flalii premagujem j 559 vanje, preganjanje in tudi fmert, zhc je treba, po sgledu marternikov. Bres tega daru mozhi bi fe kmalo fvoje flabofti in nesmoshnofti preprizhal, ter bi pogofto padal. 5. Dar uzhenofli te uzhi ženo bosh- jih rezki fposnati; ženo fvetofti in gna- de, frezho njih, ki jo imajo, in ne- [rezko njih, ki jo sgube. Uzhi te Jposnati revfhinoft tvojiga ferza, ter tvojo niskoft in nesmoshnoft. Te uzhi fposnati, de vfe rezih na fvetu fo ni- zhemerne in fkorej nizh, in de je le svelizhanje farno potrebno. Bres te sve- lizhanfke uzbenofli je zhlovek, kot neumna shival, ki nizh ne sapopade , kaj je Bog. Ta je tika uzhenoft, ki fe imenuje uzhenoft Svetnikov, ki jim je v’ boshjih rezheh toliko rasfvitlje- nje dajala. Ta uzhenoft je vikfhi, kot je uzhenoft modrijanov ali pravdosvit- nikov, in Bog jo le ponishnim in poboshnim dufham daje. Insaref, ko- hko je rokodelnikov in ubogih kme¬ tov, ki imajo veliko vezhi rasfvitljenje v rezheh nafhiga svelizhanja, in v’ 560 potih do prave fvetolii, kot veliko dru- n sili, ki fe modrijane fhtejejo. fe 6. Dar poboshnofti te uzhi Boga h sa fvojiga Ozheta fposnati, fvoje dolsh- nofti do njega fpolnovali, ga ljubiti I in zhaftiti v’ vlili opravilih, ki jih vera ( sapoveduje. Vfe fe ti ho imenitno in t velelo vidilo v’ flushbi toliziga Gofpoda. t Poboshnoft ti bo tvojiga blishniga v’ i Bogu, in Boga v’ tvojim blishnim, v’ i tvojih shlahtnikih , v’ njih, ki fo tebi 1 enaki ali od tebe vikfhi, pokasala. 1 Ona te bo uzhila, de vli pergodl« tvojiga shivljenja, dobri in hudi, pri¬ dejo is rok boshjih, in de bolh dobre fprejemal s’ hvaleshnolljo, in hude s’ poterpeshljivolljo is ljubesni do njega- 7. Dar ftrahu boshjiga, ki je po- polnoft darov fvetiga Duha, te uzhi. fe bolj kot vlih nefrezh bali, fe Bog« sameriti, ga rasslialiti in ga sgubitij te uzhi fe bati, de, ko Boga sgubifbt famiga febe ne pogubifh. Ta ftrab boshji te bo od greha odvrazheval) ti bo pravo ferzhnoft ushgal, te bo ohranil v’ ljubesni boshji, in te bo v 5G1 r Iru- njegovi fveti gnadi poterdval, po be- fedah fvetiga Pavla : Le s’ boshjim flra- °ga ham fe fvetoft doverfhuje. Ish- Glej to fo dragi darovi, ki jih f. bili Duh v’ f. firmi v’ nafho dufho vlije, era 0 kako velik je torej prid, ki fe is in tega fvetiga Sakramenta dobiva! Pa da. tudi kako veliki flepzi fo oni, ki ta v’ Sakrament samude prejeti, ali kteri ga v’ nevredno prejmejo! Ali ni torej tre¬ ski ha, fe s’ vfo fkerhjo perpravljali ta f. la. Sakrament vredno in fadavitno preje¬ lki ti, ki fe v’ želim shivljenji le enkrat ri- fme prejeti? Torej ti je potreba tele re nauke dobro pomnili: s l. Prejmi Sakrament fvete firme v’ ;a. llanu gnade bosbje, perpravljaj fe ne- o- koliko zhafa poprej s’ molitvijo, s’ i. dobrimi deli, in s’ fpovedjo. O pazh ne moremo sadofti objokvati sadersha- i; nja nekterih mladih kriftjanov, ki gredo k, k’ fveti firmi bres sadoftne perprave; ali h je tedej zhudo, de fo, ker ta Sakrament l) tako neperpravni in rastrefeni prejme¬ ta jo, boshjiga Duha kmalo tako prasni, v ln s’ duham fveta tako prepolnjeni ? 24 ** 562 2 . Vfabo leto ob binbefhtih fe na novizh fvetimu Duhu daruj, in ob¬ ljubi, de fi bofh persadeval, nizh ne floriti, bar bi fvetiga Duha v’ tebi slialilo, in vfelej po njegovim rasfvit- ] jen ji ravnati. Profi ga, de te ne sa- pufti, in ti niboli ne odvsame fvojih darov. Ah, baj bo is tebe, zhe Bog JVojiga fvetiga Duba tebi odtegne, in zhe te on sapufli! — 3. Imej babo pofebno andolit b' fvetimu Duhu , in pred vfabim fvojim opravilam ga na pomozh poblizhi. Bres pomozhi tega fvetiga Duha ne morefh sa nebefa nizh Boriti, fhe imena Je- sufa Kriftufa s’ saflushenjem ne po- bližali, tudi nobene dobre mifli ne imeti. 4. Zlie fi bil pa nefrezhen , de fi Sabrament fvete firme bres vredne per- prave prejel, ali de fi v’ njem sadob- Ijeno gnado sgubil; sdihuj s’ grenboto ferza , in s’ obilnimi folsami. Profi 1(1 moli tega Duha pofvezhvavza , de vlije v" tvoje ferze fvojo pofvezhujozho gn a ’ do, bi je morebiti nifi prejel; ali p a 565 <]e jo na novizh obudi, zlie 6 jo sgu- bil, in tedej zhuj nad faboj, de je ne sgubifh. i XXXVIII. Od fpodobniga sadershanja v’ zerltvi, od fvete Malhe, in Ita¬ ko jo moramo flifhati. Nafhe zerkve fo hifhe bosbje, fo poflopje Narvikfhiga, in njegovo pre- bivalifhe med ljudmi. Le s’ Araham fe ftopi v’ poflopje kralja, in kornej 6 upamo kaj bres potrebe govorili. Koliko fpofhtvanje morafh torej imeti v’ bifhi boshji? Koliki greh torej oni flore, ki jo s’ pofvetnim sadershan jem, s’ pohujfhljivim pofmehvanjem, s’ ve- dizhnim in pregreflinim osiranjem o- fkrunijo? ali pa oni, ki ne pridejo sa drugo, kot de fe pomenkvnjo, de fe fka- sujejo, de druge rastrefajo. Savolj taziga ofkrunovanja, pravi fveti Krisoftom, sa- nushijo , de bi ftrela te hudobnike ras- 564 nefla, ki fi upajo Bogu famimu toli¬ ko nezhafi: delati, in to fhe v’ njego¬ vi hifhi! Vfe, kar vidifh v’ zerkvi, te k' fretofti in k’ fpofhtvanju nagiba. Sheg- nana voda te mora fpomniti, de mo- rafh, preden v’ zerkev ftopifh, fvojo dufho ozhilliti, in Boga profiti, de fi jo omije od vfih njenih madeshev. Spovednize te uzlie, de ta fveti kraj je kraj fprave s’ Bogam in pokore, v’ kteriga ne fmefh is drusiga namena ftopiti, kot de fvoje hudobije objolui- jefh. Grobi ali mertvafhki kameni v’ sidu te opomnijo mertvih, ki fo le pred taboj is fveta Iozhili, in kteri te profijo, de bi jim s’ fvojimi molitva¬ mi na tem fvetim kraji pomagal. Po¬ dobe fvetnikov ti te velike boshje flu- shabnike pred ozhi ftavijo, ki fidaj Narvikfhiga v’ nebefih hvalijo, ker fo ga zhaftili in mu flushili na semlji- §veti tabernakel te fpomni, de je rav¬ no ta Jesuf v’ njem, kot na Tvojim tronu, ki je tvoj Bog in tvoj fodnik- O kako bi fhe samogel rasmifhljen 565 in rastrefen biti, ki toliko lepih in tako fvetih rezhi vidifh ? O kolika fra- mota je viditi, de fe neverniki in Turki s’ vezhim fpofhtvanjem v’ fvojih tem- pelnih sadershe, kot krikjani v’ fvojih zerkvah, ki fo hifhe praviga shiviga Boga! Ref, ravno nad tem fposnamo, de je zhlovek bogabojezh in ponishin, zhe fe v’ zerkvi fpodobno in zhakito sadershi, pa ravno tako fe fme na- fproti rezhi, de oni, ki fo bres vfe fpodobnoki in bres fpofhtovanja, fo hudobniki, ki imajo malo poboshnoki in malo vere. Slaki, pa per fveti Mafhi morafh na tem fve tim kraji poln fpofhtvanja biti. §veta Mafha je smed viih duhov¬ nih opravil nar imenitnifhi, nar fve- tejfhi. To je daritev, v’ kteri fe Je- suf Krikuf fam fvojimu nebefhkimu Ozhetu daruje. To je daritev ravno tiflig^ Telefa in ravno tike Kervi na- fhiga Odrefhenika, ktero Telo in ktero Kri je daroval na gori Kalvarii, le s’ tem raslozhkam, de je bila daritev na fvetim krishi kervava daritev; da- 566 ritev fvete Mafhe je pa nekervava da¬ ritev. Ti fe morafh torej per fveti Mafhi ravno tako sadershati, kakor bi fe bil poleg Marije Devize na gori Kalvarii per Jesufovi fmerti sadershal. Ti morafh per fveti Mafhi fklenili fvojo andoht s’ andohtjo Marije Devi¬ ze , ki jo je imela takrat, ko fe je njen Sin daroval, in sdrushiti fvoje molitve s' molitvami Angeljev, ki te¬ ga Boga molijo, ki fe na altarji da¬ ruje; ali fhe bolj rezhi, ti fe vef fl«leni s’ Jesufam Kritlufam, in daruj fe v ferzu njemu, ki fe ondi v’ refnizi s»* te daruje. — Jesuf Krikuf daruje na altarji da¬ ritev fvojiga telefa in fvoje kervi n zhveteriga namena : 1. De Bogu fvojimu nebefhkimu Ozbetu nar vezhi zhak in hvalo fl< a ' she; satorej je ta hvalna daritev »ar popolnifhi daritev, ki Bogu vezhi zbali in flavo daja , kot je zhak in hvala? ki mu jo vfi Isvoljeni in Angeli fkup dajejo. 2. Jesuf Krikuf fe per fveti MaH” 567 daruje, de Boga fvojiga Ozheta profi sa odpufhanje nafhih grehov; satorej fe imenuje fveta Mafha fpravna daritev. 3. Jesuf Kriftuf daruje to boshjo da¬ ritev, de Boga fvojiga Ozheta profi sa vfe gnade , ki fo nam potrebne ; satorej fe imenuje ta daritev profhnja daritev. 4. Sadnjizh fe daruje Jesuf Kriftuf v’ sahvalo sa vfe od Boga nebefhkiga Ozheta prejele gnade in dobrote, in satorej fe imenuje fveta Mafha sahval- ni dar, to je daritev, s’ kfero fe Bogu sahvalujemo. Is lega zhveleriga name¬ na morafh tudi ti fveto Mafho flifhati. De bofh pa vedil fe per fveti Mafhi prav sadershati, tele nauke poflufhaj: 1 . Od sazhetka fvete Mafhe do fve- tiga Evangelija fe ponishuj pred Bo- gam poln andohtiin ferzhniga kefanja. Tako vef sgrevan in oframoten savolj fvojih grehov, ga profi ponishno sa odpufhanje fvojih grehov, po sgledu mafhnika, ki ozhitno fposriava fvoje pregrefhike pred altarjem, kadar Kon- fiteor ali ozhitno fpoved moli. Kadar fo na ferze povdarja mafhnik,rezi tudi 563 ti: O Gofpod! fposnam ti fvoje gre¬ he, in prolim te sa ufmiljenje, ker bres fhtevila veliko lirn grefhil s’ mi- flijo, s’ befedo, s’ djanjem iri s’ sa- mudo dobrih del i. t. d. — 2 . Od fvetiga Evangelija do povs- digovanja fvete hoftije obudi r’ febi shivo vero, in moli velizhallvo Nar- vikfhiga. Per befedah mafhnika ,-fur- sum corda“ povsdigni fvoje ferze in fvojo dufho pred tron boshji, in moli po Jesufu Kriftufu njegovo veliko ve- likoft s’ vfimi Angelji in Gofpodnild nebefhkimi, ki ga bres prenehanja molijo, in pred njim trepetajo. 3. Od povsdigovanja do fvetiga Ob¬ hajila mafhnikoviga fe s’ Jesufam Kri- ftufam fkleni, obudi shivo vero, terd- no saupanje, in gorezho ljubesen, in profi ga savolj prefvete refhnje kervi, ki jo na altarji daruje, sa vfe gnade in dobrote, ki jih potrebujefh. Profi ga s’ saupanjem sa-fe in sa druge, sa fvoje flarfhe, sa prijatle, sa rnertve, in tudi sa fvoje fovrashnike. Daruj mu fvoje krishe , fvoje terpljenje, fvoje 569 dela, in fvoje ferze. Profi ga slafli, kadar mafhnik moli: „Pater noJter“ ja duha ljubesni polniga do viih lju¬ di, sa odpufhanje Tvojih grehov, in sa gnado, de v’ fkufhnjavah ne padefh. 4. Per obhajilu Mafhnika imej tudi ti duhovno obhajilo ; to je obudi go- rezhe shelje, Te s’ Jesufam Kriftufam fkleniti 3 in ob konzu fvete Mafhe fpet Jahvali Boga sa vfe prejete dobrote. In preden The fveta Mafha mine, o- budi kakofhne fvete fklepe, obljubi Jesufu Kriftufu, de hozhefb zeli dan fkerbno k’ dobrimu obrazhvati, in sla¬ di ta dan hudobne navade premagvati. Ne posabi, kadar Mafhnik fveti she- gen daja, tudi Jesufa Kriftufa sa nje¬ gov fveti shegen profiti, in sa gna¬ do , de hi mu zeli dan samogel svefto flushili. — 5. Po sadnjim fvetim Evangelii ne hodi prezej is zerkve, pomudi fe ne¬ koliko zhafa, in profi Boga sa odpu¬ fhanje, ako fi per fveti Mafhi kaj, «’ kakim rasmifhljenjem ali s’ kako ne- fpodobnoftjo grefhil. Sahvali fe mu 570 sa gnade, ki ti jih je delil; prbli ga na novizh sa njegovo pomozh , in po- klizhi tudi Marijo in vfe Svetnike na pomozh. O koliko gnad kofh sadobival, ako ii bofh persadeval /Veto Mafho s tako perpravnim ferzam flifhati! Gorje pa njim, ki fo bres fpodobnofti in kres andohti per toliko fvetih in prezhaili- tih fkrivnoftih, in ki s’ fvojim rastre- fenjem in s’ nefpodobnim sadersha- njem hifho bosbjo ofkrunijo! — Pervi sgled. Sveto Pifmo naf uzbi, dejeTIelio dor, velki vojak nekiga kralja is Asije. neki dan s’ Tvojimi vojaki vef ofhaben in napubnjen v’ tempelj bosbji v’ J«' rusalemu fhel, mu kako nezhaft ft°' riti, ali ga ofkruniti. Kar, glej, na enkrat popadajo vli vojaki od kraku na tla, in Heliodora ob ravno tem zhafu dva Angelja tako TiraThno s’ pd* zami llepeta, de bi bil per ti pridu prezej umeri, ako bi velki duhov« 1 ] Onija sa-nj molil ne bil. O ko ki 571 Bog s’ fvojo dobrotnofljo ne branil, koliko Angeljev, ki v’ boshjih tempel- nih Jesufa KriAufa fvojiga Boga moli¬ jo, bi marlikteriga hudobnika do fmerti teplo, ki vef rastrefen va-nj ttopi, fe v’ njem nefpodobno sadershi, in v' njem fhe druge vernike pohpjfha! Bog, pravi fveti Pavel, bo kdej le nefrezh- nike pogubil, ki tempel Gofpodov o- fkrunijo! — Drugi sgled. Nafh svelizhar Jesuf Kriftuf fvoje unetnofli in fvojiga ferda ni nikoli tako ojftro fkasoval, kot le soper ofkru- novavze bosbje hifhe. In fveti Am- brosh, velki fhkof v’ Milanu, je bil ravno tako vef unet s’ to fveto gorezh- noftjo. Ko neki dan vidi neko gofpo vfo nizhemerno nalifbpano v’ zerkev iti, ji pravi: Kam grefh ? V’ tempelj boshji grem, mu ogovori. Bolj bi fe reklo, de grefh na plef ali v’ kome¬ dijo, pravi fveti fhkof. Pojdi grefh- na shena, beshi od tod, bodi in ob¬ jokuj rajfhi na fkrivnim fvoje grehe, 572 in ne prihajaj Boga ozhitno saframo- do vat s’ fvojo kofhatoftjo in nizhemer- sai noftjo, zlo v’ njegovo fveto hifho ! op V’ boshjo hifho , v’ zerkev torej B< ne fmemo drugazhi ftopiti, kot le s' Ar fvetim ftraham, in le fvoje grehe ob- dc jokvat, in Boga molit. Bog fam je li Israelzam sapovedal, de ne fmejo dru- ni gazhi v’tempelj kopiti, kot s’ ftraham or in trepetam. In v’ fedajnih zhaljh vi- v’ dimo mladenzhe, pofvetne napuhnike. zl ter rasujsdane deklizhi na fveti kraj s’ ni predersno neframnoftjo priti, fe ondi k; pofmehovati in pomenkvati s’ vfo ne¬ framnoftjo fhe med fveto mafho. 0 h' moj Bog, kolika hudobnoft! —* n < h Qd pofebne zhafli do Gofpoda n nafhiga Jesufa Kriftufa, in od ^ obifltvanja prefvetiga Refhnjig 3 Telefa. d Nar vezhi zhaft in hvalo, ter pi' ar pofebno flushbo in vedno ljubesen fm° k 575 io- dolshni Jesufu Kriftufu, ker le po njem 2r- samoremo Bogu fvoje hvale in molitve opravljali, in ker je on pravi shivi *ej Bog. Marijo Devizo, Mater boshjo, s Angelje in Svetnike zhaftiti je prav in i>' dobro; pa JesufaKriftufa zhaftiti in mo¬ je lilije nafha fhe toliko vezhi in potreb- u- nifhi dolshnoft, kolikor vealhi je' Bog ra od viih ftvari; in ker je Jesuf Kriftuf !• v’ refnizi Bog, fmo mu tudi vezhi e. zhaft, hvalo, saupanje in ljubesen dolsh- s ni, hot Marii Devizi in vlim Svetni- k kain fkupej. Rasun fvete Mafhe in fvetiga Ob- ^ kajila, od kterih je bilo she govorje¬ no, ne posabi fhe druge dolshnofti , h’ kteri te tvoja vera veshe, de nam- iezh vezhkrat obifhefh Jesufa Kriftufa v’ prefvetim Sakramentu fvetiga Refh- 3 njiga Telefa. Doflikrat gredo ljudje J na boshjo pot, kofhize ali oftanke a Svetnikov obifkat, ali kraje, v’ kterih je Mati boshja pofebno v’ fpominu , de bi fi tako mnoge gnade is nebef v fj> r °fili 5 koliko bolj tedej moramo fhe 3 k vefelje imeti Jesufa Kriftufa, nar 574 Svetejfhiga, ki je darivez rflh gnad, obifkat hoditi. — O kolika framota je kriftjanam , hi to toliko fvcto in toliko imenitno dolsh- noft samude. Pofiopja kraljev in mo- gozhnikov fo polne vifokih obifkovar- zov; zerkve, pofiopja Jesufa Kriftufa, fo pa prasne in sapufhene. Kralji fo smirej s’ flushabniki in zhaftniki ob- futi, ki jih zhafte; kralj kraljev Jesuf Kriftuf pa je sapufhen. — V’ hifhan fodnikov vidimo smiram žele derhali ponishnih profhnjavzov, ki fvoje zhaf- ne rezki opravljajo in ofkerbljujejo; pred Jesufa Kriftufa, nar vikfhiga Sodni¬ ka, pa ni nikogar, de hi fvoje vezhno svelizhanje opravljal in ofkerbljeval! — ! Kaj fe pazil od pogoftniga obifkva- nja mogozhnikov in gofpodnikov tegu fveta sadobi? doftikrat ne drusiga, kol kaka sopernoft; Jesuf Kriftuf pa nik°' gar ne oframoti; njegova hifha in nj e ' govo ferze je smiram vlim odpertoj fhe nar vezhi grefhnike s’ dobrotnoftj 0 fprejme, ki pridejo pred-nj fe fvojib grehov kefat. Pridite, pravi, vfi k' (les’ teshavami oblosheni; polajfhal vam jih bom. — §veti Duh pohvali tudi mladiga Tobijata, de le nikoli med drugimi otrozi v’ otrozhjih igrah ni snajdel, in de je fhel rajfhi v’ tem¬ pelj Boga molit, kadar fo drugi k' fvojimu pregrefhnimu vefelju hodili. Ref, hudi duh ti bo marfikake sadersbike ftavil, te od tega fvetiga opravila odverniti. Vdihoval ti bo, de mora zhlovek shiveti, kot drugi; de nimafh toliko zbafa, de bi ga s’ lem obifkvanjem tratil; de per njem bofh vef rastrefen in mlazhen. O moj lin! vari fe lega fkufhnjavza poflufhati. Nameft de bi fe s’ flabimi sgledi dru- sih dal sapeljati, R persadevaj le fhe bolj tudi druge k’ temu obuditi. Ali jih samorefh v’ bolj zhaftito in bolj vefelo drufhino perpeljati, kot je drush- ba s’ Jesufam Kriftufam ? —Kar zhaf sadene , fej ga imafh doki tudi sa dru¬ ge rezhi. Ti fe nikoli ne kefafh savolj *hafa , ki ga v’ kakofhnim resvefelje- n ji pomudifh ; kaj ? ali fe bofh mar kefal savolj zhafa, ki ga v’ pofvezhva- 576 nji fvoje dufhe pomudifh? Tebi ni nikoli dolg zhaf v’ drush-bi s’ Tvojimi prijatli; ali ti bo mar dolg zhaf v’ drushbi s’ Bogam ? — O moj fladki Jesuf, je djala od ljubesni do Jesufa vfa uneta fveta Teresija , koliko jih je, ki najdejo vefelje v’ nemarnih drush- bah in pogovorih s’ tvojimi livarni, ki fo pa nefrezhni sadolii, de v’ tvoji drushbi ne najdejo drusiga, kot Hud in trud ! Ne porajtaj na to, zhe tudi lov kofhno fuhoto ali kakofhen Hud ob- zhutifh ob obifkvanji fvojiga Svelizhar- ja. Le oltani llanoviten; leto fveto o- bifkvanje, ki fe ti bo od sazhetka ta¬ ko filno in dolgozhafno sdelo , ti bo s’ zhalama fladko in prijetno. Ab° bofh to vezhkrat lioril, fe bofh kmalo preprizhal, de fe ti bodo ure, ktere bofh pred Jesufam fe pomudil, sdele kot minute, in de ti bodo liudene* mnogih gnad in darov. Zhe pa ne morefh fe per tem obifkvanji prefve- tiga Refhnjiga Telefa dolgo zhafa p°' muditi, flori, kolikor samorefh, P a i ni kar ftorifh, flori s’ ginjenim in gore- imi zhim ferzam. f v’ Pojdi slafti k’ fvojimu Jesufu, ka- dlri dar fi v’ kaki nejevolji, ali v’ kaki !U fa ftiflti , v’ kakim nepokoji, v’ nenavad- i j 0) nih fkufhnjavah , ali kadar iinafh kaj is h-- teshjiga florili. Pred tem fvojim bosh- n { ) jim Svelizharjem bofh najdel luzh, roji mozh in trofht. — lud Obifkvanje, ki ga Jesufu Kriftufu ftorifh , pa fe mora po kakih pametnih l in k’JesuTu sdihvala : O Svelizhar b e ' ta, sakaj Tvet tako malo na-te milj 1, Ti smiram na naT miTliTh, o prelju' bi JesuT, in mi te tolikokrat posadi¬ mo! Kolikokrat To The ajdje, ki To j>^ milijonarji v’ dobrotnoki boshji m ’ Tkrivnoftih JesuTa KrikuTa poduzke '* 1 579 li, saklizali: O kako dobrotljiv je Bog krikjanov; o kako lahko ga je ljubiti! 0 kako mora nektere krikjane per ta- zih sgledih fram biti, ki komaj na Jesufa iniflijo, ne pa de bi ga ljubili. — XL. Kaj nam je pofebno ftoriti, kadar fveto llefhnje Telo obifhemo. Jeli ne vem, pravijo nekteri, kaj mi je koriti, ali kaj moliti, kadar Jesu¬ fa Krikufa obifhem. O krikjan, ko¬ liko rezki imafh Jesufu povedati! Ali ni nobenih zhednok, ki ti jih je pro¬ fiti, ali grehov, sa ktere ti je fe po¬ korili, ali pregrcfhkov, ki ti jih je ismivati? Koliko imafh krak ali hu¬ dobnih navad, ali saves na pofvetne rezili. Koliko imafh flabok, koliko sopernok, koliko preganjanja; ti imafh shlahtnike, prednike, morebiti tudi kaj fovrashnikov. Glej! imafh tedej ur- dioha sadolli k’ ti andohti do Jesufa Krikufa; to fe pravi, per obifkvanji 25 * 580 fvetiga Refhnjiga Telefa morafh mo¬ liti sa-fe in sa druge ljudi, in tudi Jesufu morafh nar vezhi zhaft fkasovati. i; Ti morafh sa-fe moliti; poto- shi mu revfhinoft fvojiga ferza, rane fvoje dufhe, in fvoje grehe; rezi mu s’ saupanjem, pa tudi is ferza: Oh Gofpod, ako hozhefh, me samorefh osdraviti! Odkri mu fvoje pregrefhne navade, fvoje fkufhnjave in nevarno- fti, fvoje savese na pofvetno premo- shenje in povefeljenje, ki tvojo dufbo toliko pogubljajo. O Jesuf, mu rezi: ti vidifh mojo flaboft, ter savese m fpazhnofti mojiga ferza; ohrani mer fvojim fvetim ftrahu; bres tvoje p°' mozhi fe bom pogubil! Daruj mu fvo) e grenkote in sopernofti, fvoje terpl) e ; nje in fvoje bolezhine. Ti fi, o mo) svelizhar, mu rezi, ti fi Bog vfe to- lash be in vfiga rasvefeljenja ; tvoja vol)# je, de terpim; tvoji volji fe voljn° podvershem; tvoja fveta volja naj ! e sgodi, ne moja! — Ne posabi tudi, mladi krili)# 0 ' Jesufa Kriflufa vezhkrat sa vfe tifte zfie°' 581 nofti profiti, ki fo tvoji flarofli per- merjene; sa pokorfhinoft, sa ponish- noft, sa zhiftoft, sa gnado, de bi ne- dolshnoft fvojiga ferza samogel ohra¬ niti; sa gnado, de bi Boga nikoli fmertno ne rasshalil; in pofebno sa gnado, de bi fvoj pokliz mogel fposnaii. 2 . Per obifkvanji prefvetiga Refh- njiga Telefa morafh tudi sa druge moliti. Zhe imafh kako drushino, ali ftarfhe, ali brate in feftre, perporo- zkuj jih Jesufu Kriflufu; sdihni k’ nje¬ mu in rezi: Ne perpufti, o Jesuf, de ki bili ftarfhi, bratje in feftre, ktere fi mi dal, tvoji fovrashniki. Daj, o Bog, de te nikdar rasshalili ne bodo, de ne bodo kdej pogubljeni, in na vekomej od tebe saversheni! Zhe imafh fovrashnike, ki ti fhko- do shele , ki te preganjajo, ali flabo od tebe govore, savolj Jesufa, ki jih ljubi, tudi ti ljubesen do njih obudi. Moli sa-nje, odpufti jim is ferza savolj ljubesni do Jesufa Kriftufa, in profi 8 a » de tudi tebi ravno tako odpulli. Zhe fi kteriga smed fvojih pohuj- 582 fhal, ali fvojiga fofeda, ali l(oga dru- siga, proli ferzhno Jesufa Krillufa, de naj jih savolj tvojiga greha ne pogu¬ bi , in de naj jim odpufti vfe grehe, ki fo jih savolj tvojiga pohujfhanja ftorili, ali pa ker li bil ti s’ fvojo sa- nikernoftjo, s’Tvojimi hudobnimi sgle- di, ali pregrefhnimi fveti kriv, de fo jih ftorili. V’ ti prefveti uri, ob kteri li ta - ko pred Jesufam Kriftufam, moli tudi sa fveto Rimfko katolfhko zerkev, sa fretiga Ozheta Papesha, sa fhkofe, sa vfe duhovne paftirje, slafti sa fvoje, in pa sa fvoje ftarfhe. Moli sa kralj«; sa uzhenike , sa flushabnike, sa n» ir med kerfhanfkimi poglavarji; moli M proli sa fpreobernjenje grefhnikov. ki v flepoti in v’ fvojih grehih shive, ,f) ne posabi vernih dufh v’ vizah. ■— De bofh pa fhe laglej to pobosh- no opravilo opravljal, samorefh p er obifkvanji prefvetiga Refhnjiga Tele - fa . zhaftiti in premifhljevati Jesufa Krillufa v’ fkrivnoftih njegoviga *h ,v ' 585 ] jen ja, po tem ko je zhaf leta ali ka- kofhniga prašnika. 1. Premifhljuj ga v’ fkrivnokih nje- goviga otrozhjiga shivljenja, pokavim v’ Adventu moli JesuTa Krikufa, kteri ima kmalo rojen biti. Od Roshizha do poka moli s’ ptujzi in kralji Jefu- fa otrozhizha, fvojiga Svelizharja in Boga, in daruj mu fvoje ferze. 2. Ravno tako ga premifhljuj v' njegovim terpljenji. V’ poku moli Je sufa Krikufa, ki fe je savolj trojih grehov v’ pufhavi ojkro pokil, de te je s’ tem fe pokoriti uzhil. Daruj mu fvoje lakno satajevanje in fvoj pok. ijhtirnajk dni pred Veliko Nozhjo pre¬ mifhljuj pofehno njegovo terpljenje, objokuj ondi pred njim fvoje grehe, ki fo bili urah oh njegoviga terpljenja in njegove fmerli. 3 . Premifhljuj ga v’ njegovim zha- kitim shivljenji. Od Velike Nozhi mo¬ li Jesufa Krikufa, ki je od mertvih vkal, in ga proti, de ti gnado da, de bofh tudi ti is groba fvojih grehov vflal, kakor je tudi on is groba fmerli 584 vltal, in sa gnado, de bi tudi li kdej zhaltito od merlvih vftal, in de bi bil tudi kdej vreden njegove zhafti v’ nebelih. Ob v’ nebo Odhodu moli Jesufa, ki je fhel v’nebefa , proli ga. de ti da gnado, de bi tudi ti kdej v’ nebefa prifhel, in de ne sgubifh pro- ftora, ki ti ga je on tamkej perpra- vil. — O Binkefhtih ga ponishno proli, de ti fvojiga fvetiga Duha pofhlje, in proli fvetiga Duha, fvojiga pofvezh- vavza, de naj pride v’ tvoje ferze, in de naj te s’ fvojimi darmi napolni. — Ob godu prefveliga Piefhnjiga Telefa, in tiftih ofem dni, li persadevaj s fvojimi molitvami , s’ fvojo ponishnoft- jo in s’ fvojo ljubesnijo do Jesufa Kri- ftufa vfo nezhalt popravljati, ki fe mn v’ tem prefvetim Sakramentu bori. N® posabi tudi neke pofebne fbege, nam- rezh ferze Jesufa Kriflufa pozballiti' Sakaj to je tillo prefveto fei’ze , ki g a morafh po boshje zhaftiti. Skleni fe zhes dan vezhkrat v’ fvojih delih m v’ fvojim terpljenji s’ tem prefvetim ferzam, ki je polno ljubeseni do tebe e i bi (H de 11 ravno 11 ti mersel, kot led, do njega. 4. Drugi zhaf leta premi f hi ju j Je- sufovo ozhitno shivljenje. Premifhljuj in moli ga, ki je ljudllvo uzhil in s’ kruham nahranil 5 ki je bolne osdrav- ljal, mertve k’ shivljenju obudval, ki je raskropljene ovzhize k’ febi klizal, > ter pokoro , boslije kralellvo, in pri- 1 hodno fodbo osnanoval. Rezi mu : O Jesuf! ki 11 , kadar 11 bil na semlji. 1 ljudem toliko dobriga lloril, rasli j tudi nad-me Tvoje gnade, poklizhi mojo dufhizo k’ febi, ker lim sgub- ljena ovzhiza , posdi-avi mi jo, in po- fveti mi jo. Daj mi, o Bog, duha refnizhne pokore, gorezhe shelje po tvoji zhafti, svelizhanfki Urah pred tvojo fodbo, in fveto ljubesen do tebe! — 5 . O prašnikih Marije Devize, ali o prašnikih Angeljev in Svetnikov mo¬ li Jesufa Kriftufa Sina Marije Devize, kralja Angeljev in vlih Svetnikov. Ve¬ leli fe nad gnadami, ki jih je Marii, ali Angeljem, in vfim Svetnikam do- 25 ** 586 deli!. Sahvali Te Jesufu Kriflufu, de ti je Marijo, nar mogozhnifhi, nar ljubesnjiv-ifhi, in nar fvetejfhi maler dal. Sahvali fe mu, de ti je Angelja Varha dal, toliko imenitno Hvar, ki sa-te fkerb ima. Sahvali fe mu, de ti je Svetnike in tvojiga Patrona sa pofebne pomozhnike dal, ki sa-te pro lijo. Profil ga sa gnado , de bi tudi njih lepe zhednofti pofnemal, in fe kdej s’ njimi v’ nebelih vefelil. ^ 6ga tega premifhljevanja fe sa morefh , po tem ko jezhaf in fpomin zhes leto, ali pa po fvojih polrebak poflushiti. Zhe te kakfhino prcmifh- Ijevanje bolj gine, ponovi ga vezhkrat. in ne fprehajaj fe le prenaglo is enr ga premifhljevanja v’ drusiga. ■—■ 1° pa, kdor Jesufa Kriftufa ljubi, sadofn rezhi najde , de fe s’ njimi pred njim pomudi. Zhe pa per vfim tem kakofh' no fuhoto v’ febi zhutifh ; zhe tvoje ferze ne ve kaj Jesufu rezhi, ne sa- pulli savolj tega te andohti, temozb le bodi s’ vfo ponishnoftjo pred njim- Sakaj defiravno nizh ne govorifh , ven- 587 Je Jer 3e on tvoje ferze vidi, ve, saka j ir de pred njim klezhifh , in to mu je ;r she dofti. Prijatli, ki fo fkupej, tudi a ne govore smirej. Zhe ledej ne vefh ii kaj s’ Jesufam Kriftufam govoriti, po- e flufhaj vfaj, kaj on v’ fredi tvojiga j ferz* govori. In v’ ti Tvoji dufhni fu- hoti, Iti Te ti sdi, de ne morefh s’ i Jesufam govorili, flori vfaj to molitev, kot ozhitni grefhnik : Gofpod , velik grefhnik lim , ufmili Te me. Kak fer- zhin sdihljej, ali kakofhna kratka mo- litviza vezhkrat smoljena, saleshe sa veliko. Stud in nejevolja, ki jo ob- zhulimo ob obifkvanji prefvetiga Refh- njiga Telefa in v’ molitvi, je vezhi del sapeljevanje hudiga duha, in do- flikrat tudi fhtrafenga sa nafhe nesve- ftobe; to de, zhe jo s’ ponishnofljo prenafhamo, nam ne odjemlje saflu- shenja nafhe andohti, temozh ga le »verfhuje. Preden pa fvoje obifkvanje konzhafh, profi Jesufa Kriftufa sa nje¬ gov fveti shegen, in sdihni k’ njemu s’ temi befedami fvetiga Pifma: Ne -‘apuftim te poprej, Gofpod, dokler 588 me ne shegnafh. — Bukvize od obifk- vanja fvetiga Refhnjiga Telefa fo ti v’ to premifhljevanje lep perpomozhek. XLI. Mafhnihe ali duhovne moramo zhaftiti. i. Ko Judje sa povelje preroka Sa¬ muela nifo marali, je ta prerok pred Bogam nad njih Tiepolo grenko sdi- hoval. Gofpod pa mu pravi: Prerok! to ljudftvo ne saframuje le tebe, te- mozh tudi mene sametuje. Is teh befedi Te uzhimo, de du¬ hovne sanizhvati Te pravi, Boga farni* ga sanizhvati. Sakaj oni To, kterim je Jesuf rekel: Kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje. In sakaj ? Sato, pravi fveti Janes Krisoftom , ker mafhniki To pofebna boshja laft, fo pofebni flushabniki bosh* ji; oni fo njegovi nameltniki, in flu¬ shabniki. Jesuf Kriftuf je nar vik f hi paftir, uzhenik, fhkof, in pofvezhva- 589 vez nafhih dufh; on je nar vikfhi da- rovavez in vezhni Mafhnik. Drugi mafhniki fo deleshniki te velike ime- nitnofti in tega mafhefhtva Jesufa Kriftufa. Oni imajo oblak dufhe s fvetimi Sakramenti pofvezhvati, od gre¬ hov odvesvati, hude duhove isganjati, fvelo Mafho darovati, in kralja ne- befhkiga Jesufa Kriftufa fproliti, de fe na altar priti ponisha, to je ohlaft, hi je tudi Angelji nimajo. — Mafhniki tudi sadobe od Boga oblaft ljudftva in kralje uzhiti, in jih na potu svelizhanja voditi. Torej pra¬ vi fveti Pavel: Poflanzi Jesufa Kriftufa fmo, in Bog fam je, ki govori in uzhi is nafhih uft. Glej, to je velika ohlaft mafhni- kov na fvetu; pa nekdej ho njih ob- laft fhe veliko vezhi. Sveti Evangeli nam pravi, de bodo mafhniki Gofpo- dovi, to je oni, ki bodo frezho imeli med isvoljenimi biti, nekdej na fod- nih ftolih fedeli, in ljudftva fodili. — Kaj ? fhe vezh ! Ali ne vefte, pravi f. 590 Pare!, de bomo mi fhe Angelje fodi li, koliko bolj fhe le fvet? Glej torej, koliko sanizhvanja fto- rifh Bogu, kadar njih sanizhujefh. ktere Bog fam s’ toliko imenitnoftjo zhafti. Tebi bi hudo djalo, ako bi kdo koga smed trojih flushabnikov sa- nizhval, ali pa tvojiga pela pobil, sato ker je tvoj, in tebi flushi; in kaj? ti fe bal ne bofh fe nad mafh- nikam pregrefhiti, in mu zhaft ali pravize jemati, ki je vender nar vik- fhi boshji flushabnik , kermunarfve- tejfhi in nar imenitnifhi flushbo oprav¬ lja ? — Zhe nam torej Bog fam sapo- veduje mogozhnike tega fveta zhaltiti, nam sapoveduje fhe bolj duhovne zha- ftiti: Perpogni fvojo glavo pred nio- gozhniki fveta, pred mafhnikam p« ponishuj fvojo dufho. — In vender per vfim tem koliko mal° ljudje duhovne in mafhnike v’ fedanjib zhalih fpofhtujejo. Sanizhuje , fovra- shi jih fvet, in vezhi del le sato, ker fvoje dolshnofli svefto fpolnujejo. ^ drufhinah , med drushino , in v’ buk' 591 vah fvet soper njih govori, zhes nje godernja, njih majhine pogrefhike kot kdo ve kakofhne hudobije rasglafha . in tudi njih nar pravi.-hnifhinm dja- nju flabe namene podftavlja. O ne- hvaleshni kriftjani, saklizhe torej f. Janes Krisoftom, ali je to sahvala sa poflreshbo in flusbbo, ki vam jo flo¬ re? Ali nille ravno v’ rokah in fkos roke mafhnikov kriftjani podali? Ali ne sadobivate ravno po njih flushbi in molitvi odpufhanje fvojih grehov in fpravo s’ Bogam ? Ali ne darujejo ravno ti mafhniki sa vaf daritev fvete Mafhe? ali vaf ne obhajajo ravno oni s’ Telefam in s’ Kervjo Jesufa Kriftu- fa ? Kdo vaf uzhi, kdo lomi vafhim otrokam kruh boshje befede , kdo vam osnanuje boshje kraljeftvo ? Kdo moli ■«a vaf, kdo vam odpera nebefa? Kdo drugi, kot ravno oni? 2. Zhe fe kdej permeri, de lcako- fhen mafhnik, ali kteri drugi Bog-u pofvezhen zhlovek ne shivi fveto , in morebiti pofvetniga duha kashe, gorje mu; ojdro ga bo Bog fodil in fhtra- 592 fal; to de per vfim tem tebi ni perpu- fheno ga sanizhvati; tvoja dolshnoftje fhe njegove pregrefhke sakrivali, ne pa od njih govoriti. Ali nam ni Jesuf Kriftuf fam tudi v’ teh rezheh lep sgled dal ? Velikokrat je pridigoval soper pregrehe farisejev, vender pa soper pregrehe duhovfhine pofebno nikoli ni govoril. Pa ne le to, temozh ozhit- no je duhovne zhafl.il in sapovedoval jih poflufhati, in jim verovati. Jesuf Kriftuf je vedil sa hudobne naklepe- Judesha, vender ga je smirej v’ zhafti imel; in fhe takrat, ko ga je ta hu- dodelnik isdal, ga je Jesuf Kriftuf ob¬ jel, in ga je prijatla imenoval; in vfe to je ftoril, pravi f. Ambrosh, de nain je na snanje dal, koliko fpofhtvanje je imel do mafhnifhkiga in Apoflolj- fkiga ftanu, s’ kterim je Judesha po- zhaftil. — Deiiravno fo mafhniki zhlo- veki, ko drugi, fo vender vikfhi od vfih drugih, savolj fvoje imenitnoih in savolj ftanu, v’ kterim fo Bogu pofvezheni. Shivljenje mafhnikov, ah drugih duhovnih perfhon, mora s» l ° 595 vfe fveto biti; pa defiravno kakofhni duhovni prav fveto ne shive, in deti- ravno fo morebiti fvoje imenitnofti ne¬ vredni, kot Judesh ; vender ne neha¬ jo flushabniki Gofpodovi biti; in zhe fe nad njimi, ali nad njih flusbbo, ali nad njih zhaftjo, ali nad njih pra- vizo pregrefhifh, shalifh Boga pofeb- no hudo. Kdor fe nad mojimi duhov¬ nimi pregrefhi, ta me sbode v’ moje oko, pravi Bog fam. Judje fo bili velikokrat od Boga fhtrafani, želih fedemdefet let zlo lo bili flushni in vjeti v’ Babilonii, in fveto Pifmo nam pove, de jih je Bog savolj tega tako hudo fhtrafal, ker fo fvoje duhovne sanizhvali. Ker tedej v’ fedanjih zhalih vidimo toliko nad¬ log in nefrezh , ali nifo to fhtrafenge savolj sanizhvanja zerkve, boshje be- fede, in boshjih nameftnikov ? — 3. Sanizhvanje mafhnikov perpelja zhloveka v’ nar hujfhi rasujsdanoftij, perpelja ga v’ sanizhvanje vere, v’ kri- voverftvo, in v’ nejevero. Sej vezhi del le napuhnjeni prevsetniki in dru- 594 gi hudodelniki sanizhujejo namellnike boshje. Ko fta Luter in Kalvin flrafh- ni fklep naredila, fvoje krivoverftvo vterditi, in fe od zerkve Jesufa Kriftu- fa lozhiti, ita sazhela menihe, mafh- nike, fhkofe in papesha gerdo rasgla- forati in obrekovati. Nar hujfhi fhtrafenga , ki jo Bog nad njih pofhlje , ki njegove nameft- nike, ali mafhnike , ali druge duhov¬ ne paftirje sanizhujejo, je to, de jih v’ njih Lepoti in v’ njih hudobnofti 3apuki, in de na sadnje ref (savolj njegove nefkonzhne pravize) bres du¬ hovne pomozhi in bres fvetih Sakra- mentov umerjejo. In praviza je, de fo v 1 finerti od duhovnih sapufhem, ki jih v’ shivljenji sanizhujejo. — Imej torej vfelej duhovne, in sla- fli fvoje paftirje v’ veliki zhafti. P°' trebujefh jih savolj fvoje dufhe she v fvojim shivljenji, v’ fmerti pa jih bofh fhe veliko bolj potreboval. Ogibaj fe torej vliga, kar ti prepovedujejo, ft°' ri vfelej, kar ti fvetvajo, verovaj vfe' lej, kar te uzhe. Zhe bi pa vender 595 ke bj kriviga miflili ali uzhili, bi ne h - kili nizh vezh v’ edinofti s’ katolfhko zerkvijo, in tedej jim ne verovaj vezh.— Pervi sgled. Is teh le sgledov fe uzhi, kako morafh fvoje paftirje in druge duhov ne v’ zhalii imeti. — Neverniki fo do duhovnih flu shabnikov fvojih malikov toliko fpofh- tvanje imeli, de Lazedemonfko ljud- kvo , Abilinzi in Egipzhani fhe nobe- niga kralja nifo hotli, de bi duhoven ne bil. Veliko drugih kraljev, in fhe nekteri Rimfki zefarji fo fi v’ pofeb- no zhaft fhteli, zhe fo imenitnoft mafhefhtva s’ fvojo zefarfko vifokoft- jo sediniti samogli. — Vfi veliki fod- niki nekdajniga flovezhiga mefta Ate¬ na, fo bili s’ imenain mafhefhtva po- zhefheni. In kaj? vfe ljudftva fo ime¬ le fvojo duhovfhino v’ toliki zhafti, de je neki imeniten malikvavfki pifar re¬ kel, de ako ravno je predersnoft in r asujsdanoft do nar ftrafhnifbih pre- g r eh dorafla , vender nikoli tako da 596 lezh ni dokupela , de bi bili fpofh- tvanje do duhovnih sgubili. O moj Bog! v’ kolikofhno fra- moto bodo kdej ti sgledi kriftjanam! Ker fo malikvavzi toliko fpofbtvanja imeli do duhovnih fvojih malikov, in do duhovnih, ki fo bili flushabniki hudizha ; koliko bolj morajo kriftjani duhovne zhaftiti, ki fo flushabniki Jesufa Kriltufa , in mafhniki praviga, shiviga Boga? Tega ne ftoriti, pravi f. Janes Krisoftom , fe pravi hudobni- fhi biti od malikvavzov. — Drugi sgled. Marija , Mojsefova feftra, je neki dan soper fvojiga brata jela godern/a- ti, in pravi: Kaj nam je treba, d e nam Mojsef smirej pridigova, ali ne vemo tudi mi ravno toliko, kot on? Ali ne bodo ljudje rekli, de ni niko¬ gar. de bi refnize in fkrivnofti bosh- je vedil , kot on ? — Mojsef s’ p°' terpeshljivoftjo prenefe to saframova- nje, to de Bog je to pregreho pre- ehudno fhtrafal. Marija je bila v’ fhtra- fei mi ak Bc fti P' 0 ( Is di sa zl ir d k ti d v n d I 1 1 i 597 fengo fvoje predersnofti, s’ nagnjufni- mi gobami obfuta ; in umerla bi bila, ako bi Mojsef sa - njo molil ne bil. Bog pa jo savolj Mojsefa, fvojiga sve- (liga flushabnika, osdravi, in ji od- pufti, to de fe je mogla od ljudfiva odlozhiti, in kakor bi bila is drushbe Israelzov isvershena , je mogla fedem fini fvojo pregreho objokovati, in fe sa-njo pokoriti. — Tretji sgled. Kralj Ozias je bil toliko mogo- zhen , de je imel vezh ko trikrat fto in fheftdefet tavshent vojakov. Pa ven- der s’ fvojo frezho ni bil sadovoljin, k’ imenitnofti duhovflva fe je fhe ho¬ tel povsdigniti, in kadilo na altarji darili. Velki duhovni Azarija ga sa¬ volj tega pofvari in mu pravi: Kralj! ne fegaj po opravilih in po pravizah duhovnov, ki fo v’ flushbo boshjo pofvezheni. Kralj fe mu hozhe v’ bran poftaviti, in mu sashuga s’ fvojo ro- *°; pa per ti prizhi ga Bog fhtrafa , ln ga obfuje s’ gnjufobo gob, ki jih je do konza fvojiga shivljenja imel. »h Zhe Bog mogozhniga kralja toliko sd Jhtrafuje, ki fe duhovnimu nafproti ti poftavi, koliko bolj bo Bog vfe druge lil fhtrafoval, ki duhovne sanizhujejo. — di Zheterti sgled. §veto Pifmo nam tudi perpove- duje, de fo Judje, ki fo fkrinjo so- je vese fpremljevali, s’ fuho nogo zhes je potok Jordan prifhli , in de ko fe je fe ta zhudesh sgodil, fe je voda tazbaf sr kvifhko naberala. Bog tedej Josuetu bi sapove, de v’ fpodobno zhall duhov- Je nih, dvanajft kamenov is tega potoka ri vsame, na ktere fo duhovni kopali) Ji ko fo fkrinjo savese nofili, in de naj le jih na pofeben kraj ljudftvu pred ozhi pj poltavi, salo, de fo bili sa vfelej v sv fpomin fpodobniga fpofhtvanja do d u ' Je hovnih, in v’ fpomin bresfhtevilnih ff dobrot, ki fo jih po duhovnih od Bo- p ga sadobivali. Takrat pa, ko je bilo d duhovftvo toliko fpofhtovano in zhe- fheno, vender ni bilo drusiga, k_ ot ^ podoba in fenza mafhenftva sdanjB 1 599 zhafov; koliko bolj moramo torej v’ sdanjih zhafih mafhnike v’zhafti ime¬ ti, ki imajo veliko imenitnifhi in ve¬ liko fvetejfhi flushbo in zliaftiloft, kot duhovni ftariga sakona. Peti sgled. V’ sgodbah Israelzov beremo, de je Alekfander, s’ primkam Velki, ki je bil 'fkorej nar pogumnifhi, ali nar ferzhnejfhi, pa tudi nar mogozhnifhi »med vlili kraljev, kar jih je kdej kilo , neki dan s’ fvojo vojfko proti Jerusalemu fhel, duhovne vfe pomo¬ rit in to mefto rasdjat. Velki duhovni iadus mu gre oblezhen s’ vfo fveto lepoto fvojiga duh,ovflva na proti. Pa prezej, ko ga Alekfander sagleda , in sve, de je duhoven praviga Boga, ga toliki Jftrah in tolika zhaft do njega fpreleti, de na tla flopi, poklekne pred velkiga duhovna Jadusa, kakor de bi ga bil molil, in mu dovoli vfe, kar koli je duhoven od njega shelel. ^ h fo fe sazhudili, de fe je Alekfan- r ^°r, ki fe je fkorej famiga febe »a 600 Boga moliti dal, pred zhlovekam ta- fh l ozhitno pofvari, in mu v’ zerkev ne puki. Zefar pravi, sato de bi fe bil nekoliko isgovoril, de je tudi neko veliko pregreho koril, in je ven¬ ci er odpuflianje grehov sadobil. P* /' Ambrosh mu odgovori: Ref je, de j e tudi David hudo grefhil; pa ker fi g* v’ grehu pofnemal, pofnemaj ga tud' v’ pokori. Teodosi, kolikor koli m°' gnzhen kralj je bil, fe temu ojkriim 1 0’03 [varjenju fvojiga duhovniga pakirja vef ponishin podvcrshe. Po toliko lepim sgledu, ali fe ni zhuditi, de moramo dokikrat niške in vfakdanje ljudi viditi, ki fe mafhni- kam in fvojim duhovnim pakirjem po- fmchujejo, kadar jih savolj njih hudobij, ali savolj nerodnok njih drushine , is ljubesni /vare, in ii fhe upajo, fe jim prav na soper pokavili? — Vari fe torej, ljubi moj krifljan, v’ te pre¬ grehe paki; poflufhaj vfelej rad be- fede in poduke fvojih duhovnih pa¬ pirjev, kot befede in poduke famiga Boga. Zhe te fvare, fvojo dolshnoft Pore ; ne glej ne njih pogrefhikov, ne njih rodu, ne njih poftave; temozh glej le na njih kan, na njih vifoko imenitno!!, na oblak, ktero jim je Bog dal. 4 Sedmi sgled. Okoli fheknajk ko in devetdefeti- o a leta, fe je v’ neki fari Besanfonfke ,r hkofije, le nekoliko ur od tega me- neka prezhudna pergodba perme- 26 * 604 rila, ki fo jo vli sa fhtrafengo boshjo fposnali, ki naf vfe uzhi, kako moramo fvoje duhovne paflirje v’ zhafli imeti. Dva rasujsdanza fta s’ fvojimi ras- ujsdanoftmi zelo faro pohujfhvala. Go- fpod fajmafhter to ozhetain pove, pa samerila fta mu fhe sato; kaj ? eden smed njih je bil fhe tako neframen, de mu je rekel: Gofpod fajmafhter! naj oni le fvoj Brevir ofkerbe, in naj jim ne bodi fkerb sa to, kaj fe per moji hifhi godi; fej mladoft mora tudi fvoj zhaf imeti. — Jeft vaf le kakor vafh duhovni pallir poduzhim, pa vi nozhete kakor kriftjan moje befede fprejeti; varite fe, de Bog savolj ras- ujsdanoll vafhih otrok tudi vaf ne po- fhtrafa, ker jim potuho dajate. Leta zhlovek, namell de bili bil fvaritve gofpoda fajmafhtra k’ fer* u vsel, rasglafha po fvoji fari, deje fvojimu fajmafhtru take pod nof da¬ jal , de mu sa naprej gotovo nikoli vezh shelje ne bodo prifhle, de bi g a pokregal. To je bilo eno faboto; » n ko fe je ta rezh po zeli fari rasglad' G05 la, je gofpod fajmafhter po tvoji pre- vidnofti fklenil, od tega tudi nekoliko v’ pridigi govoriti, in kake poduke dati. Fajmafhter to ftori s’ veliko mo- drolljo, krotkoftjo in ljubesnijo, in perliavi, de zhe kdo poduke fvojiga duhovniga paltirja sanizhuje, Boga gro- sovito shali, in de je Bog she vezh- krat tako sanizhvanje ojltro pofhtrafal. Po velki mafhi sazhne ta mosh, ki je fvaritve fvojiga duhovniga paltirja tako sa hudo fprejel, na novizh sa- havljati, in pravi, de duhovni ne snajo drusiga, kot kregati, to de fe jim vfak fmeje. Una dva rasujsdanza pa po- sheneta in potratita vef dan v’ ofhta- rii, in de Ita gofpod fajmafhtru fhe bolj kljubovala, pozhneta fhe vezhi pohujfhanje, kot drugikrat. To de Bog fam je njih pohujfhljivimu shivljenju konez Itoril s’ prezhudno pergodbo. Drugi dan fe je nebo oblazhilo , m fe je k’ hudimu vremenu naprav¬ ljalo. Ta dva rasujsdanza grelta fhe s drugima dvema prav pametnima fan- tarna v’ zerkveni turn, k’ hudi uri 606 svonit. Kar na enkrat tako Arafhno sagromi, de vfi fhtirje mladenzhi vfi plafhni is turna sbeshe fe otet. Pa ravno, ko doli gredo, fe sablifka fpet in trefhi, in Arela sadene oba ta rasujs- danza , tako Arafhno, de oba ubije, in de je vfakteri rekel, de to je fhtra- fenga Losbja, s’ ktero je Bog njih pregrehe fhtrafal. Strela je trefhila v’ tura, je feni ter tje fhvigala, fe je sa temi fhtiri mi mladenzhi, ki fo sapored is turna beshali, podala, fe je ognila perriga. ki je bil bolj moder, je sadela, dru- siga, ki je bil rasujsdanez, tretjimi! ni borila niz.h, v’ zheterliga pa je fpet ▼darila ; ki je bil tudi rasujsdanez- in ga je ubila. Ko bi trenil, plane potem itrela v’ zerkev, kjer je bila. mati eniga teh rasujsdanzov, vsdig ne to sheno, in jo trefhi v’ zerkveni sid; drugim pa ki fo bili v’ zerkvi, ne A° n nizb. Ko fo ljudje to prezhudno p er ' godbo vidili, fo fposnali boshjo p 1 ' 8 ' vizo, in ozheta teh rasujsdanzov pi ( ' G 07 deta h’ gofpodu fajmafhtru, milo jo¬ kata, in profita ga sa odpufhanje. Uzhi fe torej is te nefrezhne per- godbe, de Bog sanizhvanja ne posabi, ki fe njegovi befedi ali njegovim na- meftnikam flori ; in de te ob fmerti gotovo nizh bolj peklo ne bo, ko to, zhe bofh “kdej pametne fvaritve in poduke Tvojih duhovnih paflirjev sa- nizhval. — KLIL Od igre ter od vefelja in krat- kozhafnoft. Pozhilek in poshivek je vfakimu potreben, kteri vezli zliafa teshko de¬ la , ali pa fi glavo s’ uzhenjem ali pre- mifhljevanjem lomi. Se s’ kako fpofh- teno igro, ali pa s’ kakofhnim pamet* nim vefeljem po delu poshivljati fe torej mladimu zhloveku perleshe, in je njegovi ftarofti nar bolj permerje- *>o. Igre in kratkozhafnofli torej po- boshnofli nifo nafproti. Pa de bodo 608 nedolshne, morajo te laflnofti imeti: !• morajo biti ob Tvojim zhafu; 2 .bres greha; 3. nedolshne, in 4* is praviga namena. i. Kar zhaf sadene, Te mora gle¬ dati, de predolge ne bodo, zhe fe predolgo v’ kratkozhafnoftih pomudifh, Te to ne pravi vezh pozhivati, ali fe poshivljati, temozh fe fpehovati. Pa fe tudi pofhtenimu zhloveku in krift- janu ne fpodobi, igre in kratkozhaf- nofti sa fvoje opravilo imeti. To fe ne pravi vezh fvojiga duha vedriti, temozh ga le rastrefati; in nameft de bi te tako kratkozhafnoft k’ delu bolj perpravniga ftorila, ti bo le tvoje mo- zhi oflabila, in bo tvojimu sdravju fhkodvala. — Ne potratuj torej nikoli zhafa, ko ti je delati, ali fe uzhili? ali druge opravila fvojiga flami oprav¬ ljati, v’kratkozhafnollih in igrah; rav¬ no tako tudi ne zhafa, ko morafh sa fvojo drushino fkerbeli, ali druge dolsh- nofti po fofefki opravljati, ali k’ boshji flushbi iti, saka j to bi fe ravno tako 009 ne imenovala nedolshna kratkozhafnoft, temozh pregrefhna neporednoft. In ref, ali ni to gerda nepored¬ noft: in pohujfhanje, vidi ti, kako mladi kriftjani po kratkozhafnollih , igrah, in nefpodobnih noroftih pohajajo ta¬ krat, ko fo vil drugi per hoshji flush- Li, per molitvi, ali per drusih po- boshnih in fvetih opravilih ? Ali pa jih viditi, kako s’ rastrefenim duham na fveti kraj pridejo v’ fredi boshje flushbe, in tako fhe druge kriftjane v’ andohti in v’ molitvi motijo? In s' kakofhno andohtjo ali s’ kakofhno go- rezhnoftjo bodo taki per boshji flush- bi, ki vfi rastrefeni in raskopani od igre pridejo, ki fe jim fhe vadli, ali kugle, ali kvarte po glavi mefhajo? 2. Kako fe morajo igre in kratko- zhafnofti goditi? V’ tem fe morafh dveh rezhi varvati, a) de na igre in kratkozhafnolli prevezh fvojiga ferza ne naveshefh, in b) de sraven greha ne delafh. a) Vari fe , de na igre in krat- kozhafnolti prevezh ferza ne naveshefh. 610 - Mladi zhlovek fe igre in kratkozhaf- noft le pre lahko in prehudo navadi, in le navade fe je toliko bolj bati. ker prehuda rasvada zhloveka v’ veli- ke nerodnofti in pregrehe sapelja, ter llorf, de tako zhaf in fvoje opravila samudi, in mu ne da na drusiga mi- fliti, kot le na igre in kratkozhafno- fti. Ta rasvada mu vfe vefelje odvsa- me do vlih kori ft n ih in pametnih o pravil. Torej delaj in uzhi fe rad • ker delo in uzhenje poflajfha vfako kratkozhafnoft. h) Vari fe torej, de fvojiga ferz« na igre prevezh vesal ne hofh, p a vari fe tudi v’ igrah in kratkozhafno- ftih greha. Ne fposabi fe torej nikoli med igro, de hi klel, ali fe prepiral, ali ferdil; to je snaminje hudobniga ferza. Vari fe svijazh in lashi, in ne goljfaj nikogar. Ne govori per fvojik kratkozhafnoftih nikoli nefranmih ah polnijfhljivih befedi, ne poj nikoli kvaa- tarfkih ali gerdih pefem, kterih fe vla¬ ki kriftjan, de ima le ifkrizo ftrakn boshjiga v’ febi, varje. s CII 3. Kar sadene kakfhinoft tvoje igre ali kratkozhafnofti, morafh slafti dre rezhi pomniti. a) Ne imej nikoli druge igre, ko to, ki je nedolshna ali perpufhe- na; nikoli pa ne imej prepovedanih ali pa sa premoshenje, ali sdravje, ali sa dufho nevarnih iger. — Norovanje in nefpodobno metanje in terganje s’ drugim fpolam , ter take in enake krat¬ kozhafnofti nifo ne fpodohne ne ne- dokhne, temozh fo vezhi del grosno pregrefhne. Deklizh , ki ima fhe ne¬ koliko fvete modrofti, framoshljivofti, in ftrahu boshjiga, fe mora fploh o- gikati vlih kratkozhafnoft s’ drugim fpolam, de li ravno l)i bile nedolsh- ne. Nikjer no najdemo v’ nobenih sgodovinfkih bdkvah pifano , de bi bile modre in bogabojezhe shene ali ne- dolshne deklizhi rade s’ drugim fpo- lnm v’ kratkozhafnofti ali v’ igre ho¬ dile. b) Veliko boljfhi in lepfhi je , fe med fvojo drushino igrati in rasve- feljevati, kot v’ drufhine hoditi: »a- 612 kaj take kratkozhafnofti in igre v’ ka- zih drufhinah fo vezhi del nevarne. Spofhten in bogabojezh zhlovek ne bo nikoli v’ take drufhine igrat hodil, kjer fe vfe nefpodobnofti dopufte. Po- nozhne drufhine in kratkozhafnofti, v’ ktere mladi ljudje v’ fhemah ali larfah prihajajo, fo gnesda pregrehe in pohujfhanja, ki jih Bog in zerkev prepoveduje; in fram mora biti vfak- kteriga, ki va-nje pride, zhe ima le fhe nekoliko kerfhanftva v’ febi. Krift- jan fe mora po kerfhanfko rasvefelje- vati, ne pa po ajdovfko. 4« Kar sadene nagib ter zilj in ko- nez igre, sapove vera, de fe ne fine- mo is drusiga, kot le is pametniga in pravizhniga nagiba in konza igrati; to je, le sato, de fe fpozhijemo, de fvojo glavo rasvedrimo, fvoje sdravje vterjujemo ;’le sato, defmo potem k fvojim opravilam bolj perpravni, de fvoje dolshnolli laglej dopolnimo, in Jepfhi Bogu flushimo. Vfaki drugi nagib ali konez je pregrefhen. Le f»' mo savolj vefelja in kratkozhafnofti 613 fe igrati , fe pravi posheljivofl: pitati. Se igrati savolj dobizhka, je lakom- noft in famopridnoft. Se igrati sato , de bi naf ljudje hvalili, de mariikaj snamo, ali de fe nam vfe dobro ob¬ lega, to je gerda nizhemernoft. V’ krat- kozhafnofti hoditi sato, de bi fe napojili in najedli, je poshrefhnoft, in nefram- noft. Igrati pa le sato , ker ni kaj drusi- ga delati, de zhaf preide, to je lenoba in nedelavnoft. O kako je vender sha- loltno sa zhloveka, ki nima drusiga opraviti, kot po igrah in kratkozhaf- noftih hoditi! Ali mar posabifh, de naf Bog ni sato na fvet djal, in ne sato h’ kerfhanllvu poklizal, de bi le v’ kratkozhafnollih shiveli, temozh sato, de bi delali, fe pokorili, in fi nebefa fJnshili? Svoje shivljenje v’ kralkozhaf- noftih, igrah, in v’ fmehu sgubljeva- ti, to fe pravi, hres prida, le sa po¬ gubljenje shiveli. Gorje vam, pravi Jesuf Kriftuf, ki fe fmejate, in ki ima¬ te fvoje vefelje in fvoje tolashbe na semlji! — Po tem zhveterim nauku fe mo- 614 rafh v’ fvojih igrah in kratkozhafno- ftih sadershuti. Perporozhim pa ti tudi to fhe pofebno : ne igraj fe nikoli » nefraniniki, s’ togotniki, in hudobni- ki; tudi nikoli ne sahnjaj v’ nefpodob- ne in nevarne kraje, tudi nikoli ne hodi igrat ali v’ kratkozhafnofti bres dovoljenja fvojih ftarfhev ali uzheni- ltov, ali duhovnih paflirjev. Zhe fe sa dnarje igrafh , igraj fe le sa majhine dnarje, in farno le sato, de fe igra bolj os kivija, nikoli pa ne sa tako ve¬ like denarje, de bi potem fvojih dolsb- noft do fvoje drushine ali do fromakor ravno tako, kakor popred, ne mogel fpolniti. In deliravno nikomur krivizc ne delafh , in deliravno 11 bogat, ven- der nikoli ne fmefh velikih dnarjev v igri v’ nevarnoft podariti. O kako potrebni in imenitni fo ti nauki! in koliko jih je v’ nar rezki nefrezhe padlo, ki sa nje nifo marali! Vari fe torej mladi kriftjan, de kar nikoli fvojiga ferza na igre ne nave- shefh , in de fe jih prevezh ne nava- difh. Ta hudobna navada bi ti 615 fvete r*.zhutke do Boga v’ tvojim fer- zu samorila, in bi te v’ neisrezheno velike nerodnobi in fpazhnofti sape- ljala. Prepiri, rasshaljenja, hudo vo- fhenje, kletve, tatvine, ofkrunjenje fvetih dni, in doftikrat ubijanje, fo vezhi del shaloltni naftopki riefpamet- ne igre. Ta rasujsdana rasvada perpelja zkloveka v’ nar hujfhi flepoto. Mar- fikteri rnosh je she s’ fvojimi igrami in kratkozbafnoftmi fvojo drushino sa- terl, in sbeno in otroke v’ revfbinoft perpravil; in nameft de bi bil nad tem shaloval, fe je tega fhe vefelil. O Bog, fvojo dufho pogubljevati , fvojo zhaft, fvoj zhaf, in fvoje premoshenje sapravljati, in to fhe sa kralkozhafnoft imeti, ali ni to nar hujfbi rasvada, nar hujfhi flepota ? — Saref , ni je hudobnofli, kot ta; to je prava noroft; zherna flepota; to fe pravi nekako bres pameti biti, zhe kdo is hudobnofli igra in igra, in vfe fvoje breskonzhne >gre in neframnofti sa nedolshne krat- kozhafnofli ima, ki jih vender rfaki — 616 — pameten zhlovek mora sa pregrei-o fpos- nati! — Sgled. §veti Avgufhtin nam dopoveduje, de je nekiga mladenzha , ki fe je ras- vadil igrati, in ki je medigro ftrafh- no klel in rotil, na enkrat pred ozhrni njegovih pajdafhev hudi duh odnefil. — Vezh shaloftnih sgledov ne ho tre¬ ba tukaj praviti; le poglejmo po fvetu, in sadofti tazih shaloftnih in nefrezh- nih pergodeb bomo vidili. Koliko ubi¬ janja, koliko bojev, koliko pohujfha- nja fe je she savolj igre in per igri sgodilo. Koliko frezhnih jih je v’ ne- frezho padlo, koliko drushin je she bilo satertih, koliko ftarfhev je she v’ framoto in shaloil: le savolj igre pri- fhlo! — XLIII. Od pojedin in od nesmernofti« Pofnemaj Svetnike, ki fo vlaki dan fvojo hrano v’ llrahu boshjin* 617 vshivali. Spomni Te, de je Bog vpri- zho per tvoji jedi, in de te vidi. De bofh pa tudi ti Tvojo hrano v’ ftrahu boshjim vshival, To tri rezhi potreb¬ ne : i. de pred jedjo molifh in Boga prolifh , de tvojo hrano poshegna; 2 . de jefh in pijefh s’ smernoftjo; 3. de po jedi Boga sahvalifh. l. Morafh pred jedjo moliti in Bo¬ ga proiiti, de tvojo hrano poshegna. To morafh is teh urshohov flori ti: a) De pofnemafh Jesufa Kriflu- fa, ki je ob vezherji prejel kruh v’ Tvoje fvete roke, je molil, in ga po- shegnal. b) De odvernefh vfe fhkodljive naftave in nevarnofti, klere hudi duh doftikrat v’ jedi sakriva , in kterih Te poflushi fkufhnjave obuditi. c) Sato, de Bog hrano namno- shi in bolj tekniti da. Jej, kar ho- zhefh , fvojiga sdravja vender le imel ne bofh, zhe Bog tvoje hrane posheg- nal ne bo. Koliko jih je, ki imajo r evno hrano, in The te malo, in do- ^ r ° Te pozhutijo; drugi pa To, ki ima- 618 jo vfiga obilno, in fe flabo pozhutijo. ft Od kod to ? Bog unlh revno hrano s< poshegna , obilnodi teh pa ne. — % 2 . Vshivaj fvojo brano s’ smernolb ji jo, in ravnaj fe po teh le naukih: r a) Zhe je mogozhe, hodi vfelej v ob gotovi uri jeft, in ne sjedvaj vla¬ ko uro po fladih fvojiga posheijenja j in dopadajenja. Slabi deklizhi naj fe i nikoli ne vadijo flafzhin, ali pa kaj • i smikati in fkrivaj jedi. Deklizh, ki j le rada fvojim udamdresne, in smi- 1 ram rada zmakla, fe tudi rada dru- : gih napazhnoft navadi. Goltnob in ni- zhemernoft de dve nefrezhne jame, v’ ktere je she veliko ljudi drusiga fpola padlo. b) Ne ifhi fladkaftih jedi, ne bodi kozhljiv in ne preheraj h v’ bra¬ ni, temozh bodi sadovoljin s’ tein, kar fe ti da. Zhc fe ti ne perlega. fpomni fe grenkiga sholzba , ki ga j« Jesuf Kriduf na f. krishi okufil; in tudi ti to malo satajevanje Jesufu na krishi daruj. c) Ne jej prevezh; kar goltno- 619 fti ni sadofti, je morebiti sa potrebo sadofti. Preobilnoft v’ hrani oflabi mo- zhi dufhe in telefa, in ref je, bar je nebi ftar uzhenik rekel, de nes- mernoft jih je vezh pomorila, bot vojfba. d) Ne jej prefamogollno in ne pre naglo. Ta poshrefhnoft je sna- minje flabiga ferza , bi je premagva- nja in satajvanja malo vajeno. Perter- guj fi torej tudi v’ zbafih kake jedi, ki jo fhe nar rajfhi jefh , ne le farno savolj sdravja , temozh tudi savolj sa- flushenja pred Bogam. 3. Med jedjo kaj fvetiga premifh- in ne posabi dufhe, bo hranifh telo. a) Savoljo tega morafh od zha- fa do zbafa fvoje ferze k’ Bogu povs- digovati, in fi savolj njega kaj per- tergoj. Zhe imafh obilno hrano , de fc lahko nafilifh, fe fpomni, de je nifi saflushil, in de je veliko lju¬ di na fretu , bi fo veliko boljfhi pred bogam , bot ti, bi pa fhe nar polreb- nifhi brane nimajo. 620 b) Podeli nekoliko od Tvoje o- bilnofti fvojimu revnifhimu fofedu, ali kakolhnimu bolniku, po sgledu fvetiga Ludvika kralja, ki je vfaki dan kakofhno jed od Tvoje mise odnelli dal, in jo je Tromakam poTlal. c) Zhe imaTh Tam le malo, in The Tam nimaTh Te s’ zhem naiititi, Tpomni Te, de pred Bogam The tega maliga ne saTlushiTh, kar ti da, ker tako rekozh ne saTlushiTh nizh; sakaj, ker Tmo greThili, ne saTlushimo dru- siga kot ThtraTengo. d) Spomni Te med jedjo, kako Te je JesuT KriftuT ThtirdeTet dni in ThtirdeTet nozhi v’ puThavi poilil, de ni nobene hrane savshil, in je vTo to ftraThno lakot preltal is ljubesni do tebe. Opomni Te bresThtevilnih Tlushabnikov in Tlushabniz boshjih, ki To velike Tveto- lli, ki pa vender v’ ojltrim poftu in v ojltri pokori shive. Spomni Te toliko Svetnikov, ki To bili imenitniki, bogati in mogozhni, ki To pa Tvoje bogativa in Tlafti shivljenja sapuflili, in ki To Te veT zhaT Tvojiga shivljenja ojftro 621 o- poftili, in fe satajevali. §pomni fe, de u > je tvoje telo tvoj nar hujfhi fovrash- du nik, kterimu ne fmefh prevezh ftre- an zhi, in de te bo pogubil, zhemubofh Ih vfe, kar posheli, dovolil. Zhe li pa reven, vender tudi fvojo revfhinoft k’ ln fvojimu dufhnimu pridu obrazhuj; pre- 1 > nafhaj fvoje pomankanje s’ voljnim i a ferzam, de ti bo k’ saflushenju, in ;r poterpi fvojo revfhinofl; v’ duhu pokore. 6 To fo tifte fvete mifli, ktere morafh med jedjo obuditi. 4- Zhe li pa v’ drufhini s’ drugi- 0 mi, ali pa zhe fi v’ gofteh per dru- !1 gih, ravnaj fe po teh treh naukih, e ki nam jih fveti Duh daja v’ 3l. po- 5 llavi Sirahovih bukev: • a) Ne kashi prevelikiga dopada- ’ jenja in vefel ja, kadar vidifh polno miso. h. Jej in pij s’ pametjo in smer- noftjo , bres naglofti in goltnofli, sa- 1 kaj s’ tem bi fe sameril. c. Nehaj oh fvojim zhafu, in odftdpi pervi, de s’ tem fkashefh , de ^ vender nekoliko poduzhen, in de irnafh kaj zhafti v’ fehi. Vari fe pa 622 v’ teh drufhinah opravljanja. Zhe je torej kakofhen opravljivec ali klafazh med vami, zhe imafh kaj oblaki, rezi mu molzhati; zhe pa ne, ga vfaj ne poflufhaj; in odkopi prozh , prej ko bofli mogel. Zhe koga drusiga k’ febi v’ gode povabifh, pokavim fvoje shlahtnike ali fvoje prijalle, ravnaj fe po tehle na¬ ukih : a) Ne perpravljaj goki prepcgo- ko; sakaj to bi fe reklo sapravljali in fe satirali, ne pa fvele prijasnoki dershati. b) Ne delaj per tazih pojedinah preveliziga trofhenja, sakaj to bi bila kofhatok, bahanje, in nizhemernoft« c) Ne fili nikogar jeki in pit 1 ? sakaj nefpodobno bi bilo to, in bi k preobilnolli in k’ grehu sapeljalo. d) Ne samudi per pojedinah zha- fa fvojih dolshnok, in ne okajaj pr 6 ' dolgo per miši, sakaj pohujfhanje hi bilo to. e) Ne vabi k’ fvoji miši rasujs- danzov, sakaj s’ njimi vred bi fe p°' gubil. 025 5. Vari fe pijanofti (tega ti ne mo¬ rem sadofti perporozhiti) in ne vda¬ jaj fe prevezh vinu. Safliflii te befe- de fvetiga Duha: Vino nefpametno in nesmerno pito perkrajfha teiefno shiv- Ijenje , ohudi veliko grenkoft v’dufhi, in raspazhi ferze; ono je poguba zhlo- veka, in modriga fpremoli de od ref- nize odkopi. To je, kadar fe zhlovek pijanofti navadi sgubi fvojo dufho in fvoj zhaf, sgubi fpofhtenje in premo- shenje, sgubi vero in flrah boshji , sgubi gnado boshjo, sgubi nebefa, fvojo dufho , fvojiga Boga. O kako flep mora tak biti, kteriga te refnize ne oftrafbijo! — Ljubi mladi krifljan ! sdaj fe fbe lahko varjefh , de fe pijanofti ne nava- difb j to de, zb e fe le gerde pregrehe navadifh, fe je fkorej ni mogozhe od¬ vaditi. Pijanez fe ne fpreoberne do fmerti; in satorej fe fme rezki, de je pijanez slie s’ eno nogo v’ peklu. Ni fizer nemogozhe, de bi fe ne mogel (preoberniti; pa njegova hudobnoft mu tega ne dopufti, in njegova flepota 624 je tako velika, de /Veti Pavel od nje le s’ grenkimi folsami govori. Jesuf Kriftuf ni imel vezhih fovrashnikov, kot pijanzov, sakaj pijanez je k’ vlim pregreham perpravljen, in ima tudi vezhi del vie pregrehe nad fahoj. — Zhuj torej, moj kriftjan, nad Za¬ boj. Nizh ni nevarnifhiga, kot malih pijanoft fe navaditi; bres de fe fhe zhuti, doralle terda navada, in vezhi del fe sgodi , de je zhlovek pijanez in pohujfhljivez, bres de bi vedil, de je tak. Vender pa je velik raslozhek med enkratno pijanoftjo, in med pijanzh- vanjem. Zhlovek fe samore po neve- dama upijaniti, bres de bi bil pijanez* §veti mosh Noe je po nevedama en¬ krat pijan poftal, bres de bi bil savolj tega pijanez. Zhe rad dolgo zbafa popivafh, in po veliko; zhe 6 mozhan in fer- zhen per miši; zhe fvoje premoshenje per polni miši in per vinu saprav* ljafh; zhe tam do/likrat zhaf pomu* difh , ko bi imel delati; zhe te je p° navadi po oflitarijah in tabernah, kot 625 doma viditi; zhe vezhkrat popivafh s 5 pajdaThi, ki nimajo drusiga opraviti, kot jeki in piti, tedej vedi, de li go¬ tov pijanez in Ji v’ grosno nevarnim kanu. — Ne mifli, de je obiTkvanje oThta- rij tvojiga kraja ali tvoje ToTeTke kaka negrefhna rezh. Zhe is navade oThta- rije po fvoji fofefki obifkujefh, ko- rifh greh, ki je savolj okolifhen, ki fe ga dershe, grosno velik, TkasheTh namrezh nepokorfhinok deshelfkim po¬ kava m , ki to popivanje prepoveduje¬ jo ; fkashesh nepokorfhinoft do kar- fhev, ki ti to branijo, in savolj tega shalujejo; Ji nepokoren do Tvojih du¬ hovnih pakirjev in do zerkve , ki ti tega ne perpuki; Ji nepokoren Bogu, ki ti tudi to prepoveduje, ker ti pre¬ poveduje blishno priloshnok v’ greh, in nepokorfhinok do Tvojih prednikov. Koliko grehov Te tori j na enkrat sgo- di; bres de bi k’ temu Thteli pohuj- fhanje, ki ga Tvoji drushini in drugim ljudem dajafh; bres de bi Thteli kri- '1*0, ki jo koriTh, ker s’ pijanokjo 27 626 sapravljafh, kar bi imel vbogajme dati, ali s’ zhemur bi imel fvoje dolge pla- ahati, ali fvoji drushini ali fvojim ftar- fhem pomagati. 6 . Pofebno pa fe morajo shenfke vina in pijanofti varvati. Sakaj njim je to veliko fhkodljivfhi, kakor farne miflijo; ker kakor pravi f. Tomash, vino njih ftrafti bolj unema. Deldizh ali vidova, ki fe vinu vda, sgubi fvo¬ je fpofhtenje, fvojo frezho in fvojo dufho. Shena pa, ki fe pijanofti na¬ vadi, farna febe pogubi, fvojo drushi- no v’ framoto perpravi, fvojiga mosha nefrezhniga dela, in hifho satera. Shenfke torej, ki fo pijanofti va¬ jene fo v’ grosno shaloftnim ftanu, l< er imajo fhe to hudobijo nad faboj, d e per fvojih fpo^edih ta greh samolzhe, v’ boshjih ropih shive, in fo tako v nar vezhi nevarnofti pogubljenja. Njih flepota je tako velika , de ne fpregle - dajo , in tudi no.zhi.jo fpregledati m fposnati nefrezhe fvoje vefti. Pa ven - der, deliravno je ta njih nefrezha vek' ka, ni vender fhe bres sdravila. De 627 bi samogle is te nefrezhe vflati, mo¬ rajo fvoje flabodi in navade fvojimu [povedni l:u odkritoferzhno rasodeti, in tudi vfe naftopke, v’ ktere jih je vino perpravilo. Spovednik ho s’ njimi uf- mitjenje imel; to de potreba je, ga na tanko ubogati. Nar hujfhi in nar nevarnifhi, pa grosno pogoltna fkufh- njava hudizha je to, de jim v’ ferze da , de jim je vino k’ sdravju potrebno. — 7. Po jedi ne posabi nikoli Boga sa prejete dobrote sahvaliti. Tebi le bo sa malo sdelo, zhe fe ti frornak, ki mu vbogajme dafh, sa pi-ejeti dar sahvalil ne bo; sakaj bi ti Gofpoda ne sahvalil sa. prejeto hrano, ki ti jo, hrea de bi ti jo bil dolshan, tako dobrotljivo daja? Vshivaj torej hrano, de bofh mogel Bogu flushiti in fvoje dolshnolti opravljati; in ne kova j is boshjih dobrot orodja boshjiga rassha- ljenja, in ne pogubljaj v’ pregrehah mo- zlu, ki ti jih Bog daja. Pervi sgled. Najdejo fe ljudje, ki miflijo, per 27 * 623 godeh in pojedinah s’ tem li zhad fto- riti, de povabljenze lilijo jedi in piti; pa to fe pravi malo pameti imeti. Kralj Afver je bil vfe drusih mifel. Leta veliki kralj napravi neki dan vfim ime- nitnikam fvojiga kralj e dva veliko po¬ jedino, in fveto Pifmo ga pohvali, de nikogar ni bilo per miši, de bi bil druge piti izlil. Drugi sgled. Tale sgled te uzhi, koliki raslo- zhek je na fmertni poftelji med bo- g&tinzam, ki fe smirej s’ vfo obilnodjo pita, in mehkushno shivi, in med ubogim fromakam, ki smii’ej v’ po- mankanji shivi. Sveti Evangeli dopoveduje, de je neki bogat mosh vfaki dan fe s’ obil¬ no 11 jo godil, drugi reveshi pa fo ob ravno tem zhafu od lakoti konez je¬ mali. In bliso njegove hifhe je bil neki reven fofed, poboshen mosh, po imenu Lazar, tako reven in tako sapufhen, de bi bil vefel, ako bi bil, ne kar je bogatinzu odajalo, te- 629 mozh le drobtinze dobil, ki fo is njegove mise padale. Pa tudi te ma¬ le pomozhi ni sadobil. Njegova rev- fhina ne gine ferza bogatinza, in on fromaku nobene pomozhi ne pervofhš. Bogatinez pa vender v’ fredi fvojiga goftenja umerje, in ob tiki uri je bil v’ pekel savershen. Tudi Lazar umer¬ je, pa on je bil nefhen v’ nebela v’ narozhje Abrahama. Bogatinez v’ fre¬ di peklenfkiga ognja sdaj vidi Lazarja v’ nebefhki zhafti v’ narozhji Abraha¬ ma, ter sazhne klizati: Ah! Ozhe Abra¬ ham , ufmili-fe me, pofhlji, pofhlji mi Lazarja, de mi kakofhno tolash- bo da; režimu, de naj vfaj fvoj perlt v’ vodo pomozhi, in le eno kapljizo vode meni na jesik fpufti, sakaj jeft grosno v’ tem ilrafhnim ognji terpim! Abraham pa mu odgovori: Spomni fe, de li v’ fvojim shivljenji vefelje in flad- kofti vshival, Lazar pa je v’ revfhino- fti, v’ nadlogah, in v’ pomanjkanji ' shivel. Torej je prav, de je sdaj La- [ zar v’ vefelji in v’ frezhi, in de li li sdaj v’ terpljenji!—Glej, to je konez C50 pojedin, ]o vfo framosh- Ijivoll in poboshnoft sgubila. Glej, to je fad vafvanja in ponozhniga potepa nja : in kdo fprerajta vfe pregrehe, vfe neframne mifli inshelje, ki ferze vfe ogerde! Starfhi torej po nobeni ženi ne fmejo dopuftiti, de bi fe * njih hifhi tako tovarfhtvo s’ drugim fpolam godilo, pa tudi ne fvojim otro- kam dovoliti v’ take drufbine hoditi. In torej, kadar svedo, de fe njih otro zi po navadi smikajo, in radi po vafi hodijo, jim ne fmejo veliko upati, in jih morajo odvrazhvati, de va-nje hodili ne bodo. Zhe pa ftarfhi te dolsh- nofti ne fpolnijo, bodo pred Bogam teshko rajtengo imeli. — Skorej ravno to pa fe fme rezki od fprehodov s’ drugim fpolam, sladi ko je farna s’ farnim. — Sveti Hiero¬ nim, klerimu je Bog toliko isfvitljenja 635 dal, prepoveduje materam, de fvojim hzheram ne fmejo dovoliti, mladen- zhev, ki Po prenizhemerno namikani in oblezheni, gledati, fe jim pofmeh- rati, ali pa s’ njimi govoriti, ker fe je bati, de bi fe v’ tazih prijasnih pogovorih s’ njimi v’ njih nedolshnih ferzih kaki nevarni nagibi ne obudili. In ta fveti uzhenik vfe imenuje neved- ze, kteri fe tem naukam pofmehujejo. In po tem takim , ali bi Lil ta fveti uzhenik kdej mladim deklizhem dovolil, fe ali po nozhi, ali pa po dnevi, ali fkrivaj ali pa ozhitno, fpre- hajali s’ mladenzhi, ki jih objemajo, in s’ kterimi fo v’ neframni prijasno- fli , ali pa take pogovore imajo, ki nifo sa drusiga, kot de njih ferza srna- mijo in fpazhijo ? Kaj bi bil rekel od tazih mater, ki vfe te nefpodobnolli per fvojih otrozih vidijo, in ki jih ne prepovedujejo, temozb jim fhe po¬ tuho dajajo? Ali mar ne vejo. de fe vfe pregrefhne mifli , vli pogledi , in vfe shelje, ki v’ tazih prilikah ferze in glavo mladenzhev fpazhijo, na veli ftar- 656 fhev ali gofpodarjev gode, ki jim jih dovolijo ? in ravno tako, kako fe bo¬ do tudi duhovni paftirji in fpovedni- ki, ki vfe te prijasnofti dopulte, pred Bogam kdej isgovarjali ? Rezhi pa, de to je navada per mehih, roko podati, in fe tako s’dru¬ gim fpolam fprehajati, fe pravi fhege fveta v’ sgled poftavili, ktere gotovo nifo po duhu Jesufa Kriftufa. Ali ni savolj tega fveti Pavel rekel: Ne rav¬ najte fe po fhegah tega fveta? — Pvezhi pa, de nimafh ne flabe mifli, ne flabiga namena per takim fprehajanji, to fo isgovori, s’ kterimi fe farno ti isgovarjajo, ki imajo she vfe fpazheno ferze, ki fo vezhi del s’ ne- zhiftimi miflimi tako prepolnjeni, de jih fhe ne fposnajo, in nevarnofti ne more¬ jo vezh prevdariti. — Pa zhe tudi saref nimafh nobene flabe mifli, nobene Ha¬ be shelje, vender ne vefh , kaj fe v glavi in v’ ferzu tega zhloveka godi> ki je s’ taboj; in tudi njegove mifh , ki li jih ti kriv, ali kriva, samorejo tvojo dufho pred Bogam ognjufiti. 1° 637 zhe tudi saref tega kriv nili, in zhe tudi nobene fkufhnjave nimafh, ali pa fe ne podafh v’ nevarnofti jih ime¬ ti ? In ali ni to greh, le nalafh v’ fkufhnjave podati, nevarnoft ljubiti, ali v’ perloshnolli greha biti? Mlade- nezh, kteri ima kaj ftrahii boshjiga , ali deklizh , ki ima sa nedolshnoft fvoje dufhe fhe kaj fkerbi, fe nikdar v’ tazih prilikah ne snajde, kot le s’ ve¬ likim ftraham, in le is velike lile. — Kaj pa bi rekel od komedij? Vfe, kar fe od tega tukaj samore rezhi, je to, de te forte kratkozhafnolli fo oj- ftro prepovedane od zerkve, prepove¬ dane v’ fvetim Pifmu , prepovedane v’ naukih fvetih ozhakov, in prepoveda¬ ne v’ fvetim Evangelii Jesufa Kriftufa , ki nam drusiga ne osnanuje, kot po¬ koro , satajevanje, pridnoft v’ delu, molitev, ljubesen do boshjih rezhi, in fovrashtvo do nizhemernofli fveta. Kje pa je prilika , kje je kraj, kjer bi fe duh bolj rassgubil, ferze bolj nevarno oshgft- lo, ker bi fe vefelje do molitve, do boshjih rezhi, in do dela bolj sgubilo^ kot ravno 638 per ta zib kratkozhafnoftih in komedi jah ? Ali ni ondi tifti napuh fveta, kterimu fmo fe per f. kerflu odpove¬ dali ? Ali ni framota kriftiariam, lii molijo Boga krishaniga in ponishaniga, take kratkozhafnoki ljubiti, inva-nje sahajati, ki fo jih fhe neki ajdovfki modrijani prepovedali, in pametniga zhloveka nevredne imenovali? Kar bale in plefe sadene, ni tre¬ ba vezh ponovljati, kar je bilo she poprej rezheno , le farno to perftavim : 1. De je plef s’ drugim fpolain savolj okolifhen grosno nevaren, in de je velikokrat pregrefhen savolj pre greh ferza in duha, in savolj sunan jiga ohnafhanja, ki fe per njem godi. 2. De oni, ki plef pervolijo, ah ne posnajo nevarnoll greha v’ njem • ali pa tvoje vere ne posnajo. Bog f» n1 nam ga prepoveduje, ker pravi v’ fve tim Pifmu: Ne hodi na plef, in ne obifhi plefavke , in vari fe , de njenim befedam in njenimu glafu fvojiga »* fhefa ne podafh , de fe savolj nje pe f ' lisnjenofti ne pogubifh. Eccl. 9• G59 3 . De fveti Avgufhlin pravi, de je boljfhi ob nedeljah in ob fvetkih ali prašnikih semljo obdelovati, de fi rav¬ no bi bil to fmertni greh , kot pa na plef hoditi. In Zizero, de li ravno je bil malikvavez in velki Rimfki imenit nik, pravi, de nihzhe ne gre na plef, kot le , zhe je neumen , ali pa pijan. 4* Perftavimo fhe k’ temu, kar fo nekdej veliki verfki uzheniki v’ Pa ris 11 fklenili in uzhili , namrezh de kome dije , in druge enake rasvefeljenja fo prepovedane. In ravno to je tudi fo- diti od plefov, ki jih bale imenujejo; in tudi vli drugi- plefi fo nevarni. — Porezhefh morebiti: Tfe te rezki fo navadne fhege fveta. Na to ti pa odsrovorim: D 1 . To je ref; pa ravno savolj tega je toliko mladih ljudi, ki fo bres sdershnofti in bres framoshljivofti, in veliko drusih, ki fe od sunaj med pofh- tene ljudi fhtejejo, pa imajo pred Bogam ognjufeno ferze; sakaj ravno sato , ker po duhu fveta shive , ne shive po duhu boshjim. — 3. Navade in fhege fveta te niko¬ li opravizhile ne bodo; bolj ko fe bofh po njih ravnal, bolj bofh fvoje svelizhanje v’ nevarnoft perpravil. Je- suf Kriftuf naf uzhi, de po fhirokim potu, po kterim jih veliko hodi, fe le v’ pogubljenje pride; torej fvojo dufho v’ nevarnoft poftavifh, zhe fe po vezhim fhtevilu ravnafh. Satorej je Jesuf fvetu gorje shugal, ker fe v’ njem ne vidi drusiga, kot pohujfhan- je, posheljenje mefa, posheljenje o- zhi, in napuh shivljenja. Ti fe torej grosno goljfafh, zhe miflifh , de je vfe perpufheno ftoriti, kar med fvetam delati vidifh. Ta, pravi fveti Duh, ki fvet, to je navade in fhege fveta, ljubi, je fovrashnik hoshji. In komu shelifh bolj uftrezhi, Bogu ali fvetu? Ali Bogu, ki te bozhe svelizhati, ah fvetu, ki te hozhe pogubiti? — Zhe porezhefh, de mora mladi zhlovek tudi kako vefelje imeti, ti to poterdim; to de vefelje mora biti pofh- teno in nedolsbno, ne pa nevarno m pogubijivo. Vefelite fe, pravi f. Pavel; 641 to de vefelile fe v’ Gofpodu ; in ved¬ no kashite nad faboj framoshljivo pa- metnoft, sakaj Gofpod je vprizho. — Pofnemaj modre kriftjane , ki fe sna- jo vefeliti, pa vfelej s’ nedolshnim vefeljem. Kako samorefh vefelje najti v’ kakofhni kratkozhafnofti ali v’ ka- kofhni drufhini, kjer fe tvoj um, tvoje ferze , in tvoja dufha fkorej vfelej og- njufi, in kjer li smiram v’ nevarno- fti Boga shaliti? — Sadnjizh fhe pomni , de naj fo tvoje kratkozhafnofti le kratke; zhe je kratkozhafnoft tvoje vedno opravilo, je pregrefhna, ker zhlovek ni uftvar- jen sa kratkozhafnofti, temozh Bog je dal vefelje na fvetu sa poshivike po trudu in terpljenji. * ’ Tvoja kratkozhafnoft bodi fveta , bres nevarnofti tebi, bres pohujfha nja drugim. Takole, mladi kriftjan, fe v’ pofhtenim vefelji s’ kako nedolsh- no in ne predolgo igro rasvefeluj, ali s’ kako drugo rezhjo, de fe pozhijefb, ter poshivifh dufho in telo ; to de vshivaj fvoje vefelje vfelej ali s’ fvoji- 642 mi domazbimi ljudmi , ali pa s’ dru¬ gimi poboshnimi pajdafhi. — Ve pa kerfhanfke delilize ! ifhite fvojiga po- vefeljenja vfelej med domazho drushi- no, -s’ brati, febrami, in barifhi, ali pa vfaj vfelej le s’ fvojim fpolam, in s’ poboshnimi in modrimi deklizbi ali shenami. — Sgled. Dobikrat fe nefrezba ponozhniga vafvanja in pajdafhtva s’ drugim fpo- Jam ne fposna poprej, kakor kadar tako rekozh ni vezh mozh pomagati. Neki ozhe je to nad fvojim linam fkufil. — Ta fin, Moriz po imenu, I ofemnajft let bar, je bil od ozheta prav ferzhno ljubljen , sato , ker je bil prav pameten in priden per fvo¬ jim delu. Nikdar ni ifkal drugod krat- kozhafnob, kot le doma, ali pa per bogabojezhih pajdafhih , kamor fo mu ozhe in mati dovolili. Njegov ozhe mu pravi neki dan, de mu dovoli 1 { fofedu na neko vefelje iti, kjer fo hal in plef napravili. Pa Moriz mu od- 643 go to n: Preljubi moj ozhe , jeli ne naj¬ dem nikjer lepfhi in vefelifhi kratko* zhaTnofti. kot per vaT. — Prav je, moj fin. murezheozhe, tedej greva pa Tkupejlje- kej nozoj ta vezher na to vefelje. Ozhe vsame drugizh in tretjizb Moriza s’ faboj na enake kratkozbaf- nofti, in v’ take drufhine; Moriz Te jih pervadi, jih sazhne ljubili, sazhne vTe te rezhi v’ fvoji glavi pretuhtvati, ki jih je ondi flifhal, in ni bil vezh per Tvojih dolshnoftih tako sveft. V’ teh ponozhnih drufhinah obudi v’ Tvo¬ jim Terzu neko Tpazheno ljubesen do neke deklize, ki Te mu ni Tpodobila. Ozhe to kmalo fposna, in mu prepo¬ ve , de ne Tine vezh svezher tjekej vaT hoditi. To de hudobna ljubesen je TpoThtvanje do ozhela preraTla, in on ne neha vTalu vezher tjekej sahajati. — S nanje Morizovo s’ tem deklizhem Te kmalo rasglafi; in jeli To she od njega gerdo govoriti, in ToTedje To to ozhetu ozhitali. Glej, ljubi moj mosh. mu tudi mati pravi , glej , to je Tad tvojiga sanaThanja proti tvojimu finu. 644 Jeft fim smiram pravila, de fina nikar g v’ take drufhine in po vali ne pufhaj: d jeft fim torej pred Bogam fvojo dolsh* noft ftorila, ti sdaj glej. — Ref niiim k prav imel, de te nifim ubogal, odgo* 1 vori ozhe, imel bi bil te ubogati. Jeft i fim sdaj urfhoh, de bo moj fin zel ' rasujsdanez; pa hozhem ga fpet na I pravi pot oberniti. Ozhe poklizhe Mo- riza, in mu prepove, de v’ prihod* no ne fme vezh v’ vaf hoditi, ne k’ temu deklizhu, ne kam drugam. §in pa mu predersno odgovori, de bo tudi v’ prihodno tjekej hodil, de nizh hudiga ni ftoril, de ima dofti 1 let, de fe varovati sna. Ozhe, ki ta¬ ko soperniga odgovora ni dozhakovalj fina per ti prizhi ojftro pofhtrafa. Pa kaj ? ta fvaritev je bila saftojn, ker preposna je bila. Homej pa je ozhe Moriza pofh- trafal, on preide , in fe da h 1 kojni* kam na vojfko sapifati. In le nekoli¬ ko mefzov potem, konzha fvoje s h ta¬ ljenje s’shaloftno fmertjo; njegov konj — G45 — ga s’ febe vershe, ter ga vfiga poho¬ di in umori. Prevdari, mladi krilljan, ta sha- loftni sgled; glej Moriz je prav pa¬ meten , dokler fvojiga ozheta uboga, in doma oftaja; ravno ta Moriz pa fe vef fpazhi in pogubi, ko sazhne po flabim pajdafhtvu in ponozhnim vaf- vanji hoditi. — Pa tudi vi harf hi ii ta sgled k’ ferzu vsamite. Bolj ko vafhi otrozi ali vafhi drushinzheti ra¬ di po drufhinah in po vali hodijo, bolj jim branite, in bolj na-nje pasi¬ te. Varite fe, de jim vafha sanikernoft prevezh proltofti ne daja, in jih ne pogubi, in de tako Bog vaf in njih ojftro ne pofhlrafa. XLV. Nauki sa mlade kriftjane, kako fe je do vojakov ali foldalov, in do vfih tiftih, ki fe k 1 voj- fki fhtejejo, obnafhati. Soldatje, predniki in podloshnilu 646 (ofizirji in gmajnarji,) fo poftavljeni naf in nafhe premoshenje varovati, in naf soper fovrashnike braniti; mi fmo jim torej shaft in hvaleshnoft dolsh- ni. Kaj bi jim v’ refnizi ne bili hva- leshnotli dolshni, ker fo smirej per- pravljeni sa mir in pokoj dershave in 1 sa fveto vero fvoje shivljenje dati? Zhe jih torej p d te Hrani premiflimo, jih moramo ljubiti in jim dobro koriti- j She bolj pa fmo dolshni zhalhti take vojake, kteri fe v’ fvojim shiv- 1 jen ji in sadershanji poboshne kashejo. Rezhi moramo, de je v’ vojfki saref teshko fe obvarvati, ker je ondi le prevezh prilike fe pohujfhati, in ve¬ liko soperftav poboshnofti. Vender p a moramo refnizo prizhati, de, ako rav no je med vojaki veliko hudobnikoVj ki fo bres vfe vere, in veliko fhtevi- lo rasujsdanzov, ki fo flrafhnim raS [ ujsdanoftim vdani, je vender fhe tudi veliko tazih, ki imajo veliko fpofhto- vanje sa vero, in ki v’ refnizi p rav po kerfhanfko shive. Kolikor koli fmo torej dolshni vo- G47 jake (prednike in podloshnike,) hi Bo¬ gu in fvojimu zefarju ali kralju svefto flushijo, zhafiiti; ravno toliko fe mo¬ ramo tudi varovati sadershanja in paj- dafhtva s’ njimi, kteri nefpodobno shi¬ ve. Mladi zhlovek fe mora torej dru- fhine in prijasnoRi s’ takimi vojaki, ki v’ nefpodobnoftih in rasujsdanoltih shive, ravno toliko anati, kot pajdafhtva s’ drugimi rasujsdanzi. Kar vojake sadene , kteri lepo in kerfhanfko shive, je treba gledati, de jih od njih opravil in njih flushbe (ali od mufhtre) ne sadershujemo, in jih le toliko obifkvati in prijasnoft s’ njimi imeti fmemo, kolikor fpodob- noft in zefarfko povelje od naf tirja. — Vender pa je tukej prilika, dru- gimu fpolu, to je shenfkimu fpolu, pofebne svelizhanfke nauke dati. — O koliko fe je nad njimi jokati, ktere fo v’ tem kraji ali meftu, kjer fo ras- ujsdani vojaki! Ni je svijazhe in golj- bje, de bi je rasujsdani vojaki ne fku- bli, de bi mlade deklizhe na fvoje hran perpravili, jih pretantali, in sapeljali. 648 Ravno tako kot derezhi volkovi, v’ jagnjetovih koshah poviti, fe radi per- lisujejo, radi hifhi pokreshejo, fe fhe poboshne in fvete kashejo; in vfe to sadershanje dokikrat ni nizh drusiga, kot jama, v’ ktero kako deklizo per hifhi love. Hmalo jim sazhnejo pra¬ viti, de ni treba duhovnih pakirjev poflufhati, in na vero ne veliko der- shati, ker pravijo, de vfe to fo farfh- ke kvante. Kaki drugikrat jim oblju¬ be delajo; jih obetajo frezhne koriti; fe kashejo, kakor de bi bili od dob- , rih ljudi, ki fo bogati; kashejo zlo doftikrat lashnive pifma in like. Ta- j kole je she m ar lik t eri salasovavez ka¬ ko perproko deklizo preflepil, ki j® I bila fe ve de flaba in neumna dovolj) , ga poflufhati in mu verjeti. Torej, J ktera hozhe fvoje fpofhtenje in fvojo i nedolshnok ohraniti, naj ne poflufh* ] njih fladkih befedi, pa tudi ne njih i shuganja. \ 1 Starfhi morajo per teh prilikah j na fvoje hzhere pofebno pasiti. Kakor j hitro je kaka dekliza toliko neumna* i C49 ’ de le enkrat s’ vefeljem kakofhniga vojaka, ki je svit in rasujsdan , poflu- b fha, fe fme rezhi, de je fkorej she 5 sapeljana. Kaj pa moremo od njih > mif]iti, ki k’ njim vaf, ali sa njimi r hodijo , in ki imajo neframno snanje • s’ njimi? In kaj od flepih mater, ki r fvojim hzheram vfe to perpufte ? Oh l kolikokrat bi ii kaka gofpodinja ali fhe gofpa v’ greh Ihtela Iv oje dekle v’ drufhine ali na fprehode s’ vojaki pu- i kiti, in vender morebiti fvoji hzheri dopufti pregrefhno snanje s’ vojaki ime- ’ ti, fe s’ njimi /prehajati, in fe s’ nji¬ mi igrati. — Pa ravno kakor hzhere, morajo 1 tudi shene farne na-fe pasiti, sakaj > one fo doftikrat fhe v’ vezhi nevarno- 9 In kad ar kakofhna dekliza ali she- na sve, de je kak vojak v’ hifhi na a kvartirji, de ima kako fpazheno nag- ^ njenje do nje, in de je tako v’ nevarno- (k, naj prezej fvojim ftarfhem ali fvo- )'mu moshu topove, de bodo to pred- ,n ku na snanje dali, de bo ta vojak 9 drug ain v’ hifho pofiavljen. Tudi fe 28 650 fme, zhe je kteri vojak le prerasujs- dan , in de fe boljfhati ne da, velki* mu poglavarju vojfke to na snanje dati. Ra vno tako tudi, zhe kteri vo¬ jak sa kake mefze dovoljenje dobi k’ fvojim ftarfhem domu iti, pa zhe fe gerdo sadershi, ali zhe rasgraja in po- hujfhanje dela, fmejo, ali ftarfhi, ali drugi shlahlnild, ali pa duhovni paftir do poglavarja pifati, de ga nasaj po- klizhe. To fo nar potrebnifhi perpo- mozhki, rasujsdanze cd neframnoft od- vrazhevati, od kterih jih ftrah boshji ne odverne. Volja zefarfke apoftoljfke ^vetlohi gotovo ni ta, de bi vojaki bres framosbljivofti in fpodobnofli shi- veli, in podloshne pohujfhvali in > a ' peljevali. — Sadnjizh, zhe hozhejo vojaki, de jih bomo v’ zhafti imeli, fe morajo tudi zha- fti vredne koriti. Kaj je gerfhiga, kaj nkh* jiga, ko t vidi ti vojake (prednike in p°^' loshnike,) ki fe s’ fvojo poguninoftj 0 in ferzhnoftjo bahajo, kipa mehkush- ni babjeki poftanejo, in imenitnok h' 0 ’ jiga kanu nad faboj gerde? V ojak' 651 savolj mehkushnolli in savolj rasujsda- nofli in sapravlji volti vli fpehani, go¬ tovo nifo nar terdnejfhi, de bi fov- rashnike premagovali. — Sgodovine naf uzhe, de fo voj- fhaki Hanibala, ki fo bili vfelej mo- gozhni in ferzhni, fvojo mozh pa tudi fvojo zbaft sgubili, ko fo fe v’ mellu Kapua kralkozhafnoltim, lenimu po- llopanju, in posheljivimu vefelju vdali. Ravno to fe fkorej fme rezili od voja¬ kov Pompeja, ki je bil bolj skaljen, kakofhen niadesh na njih obrasu, ali pa kako nerodno!! v’ njih lafeh vidili, kot pa v’ njih sadershanji, kteri fo kili potem vli pobiti v’ boji na Far- salfkim polji. Vojaki ne fmejo nikoli posabiti, Je Bog njih pregrehe vfelej gotovo fhtrafa, in de nezhiltoll in kletve in druge pregrehe, ki fe med vojaki go¬ de, prej ali potlej velike nefrezbe nad v °jfke in kraljeftva perklizhejo; de pa tudi Bog na drugi Hrani vojfke in koje poshegna , per teh , ki v’ njego- 'im Itrahu shive. Dokler fo bili Isra- 28 * 652 elzi Bogu svefti, fo bili mogozhni in flovezhi premagovavzi vfih fvojih fov- rashnikov; kadar fo fe pa v’ fvoje pre¬ grehe povernili, fo fpet oflabeli, in fo bili premagani. V’ pervih zhafih kerfhanftva Rimfki zefarji nifo imeli nobenih mozhnejfhih in ferzhnejfhih vojfhakov, kot kriltjane; sakaj v’ tikih frezhnih zhafih fo kerfharffki vojaki tudi grosno fveto shiveli. Mladenzhi pa, ki fo v’ vojfko po- klizani ali sapifani, morajo nedolshni tjekej priti, ali pa vfaj fpokorno in kerfhanfko shiveti. Zhe nad faboj ne zhujejo in fkerbno farni febe ne var- jejo fe bodo v’ tem llanu gotovo po* gubili. Vojfka, pravijo nekteri, je fhola vlih hudobij; to de vojfka je lev ( refnizi sa te fhola pregreh in rasujs- danoft, ki fo she rasujsdani. Tavshent in tavshent kriftjanov fe je she na vojfki pofvetilo; tako fo bili f. Mav- rizi, f. Gereon, f. Viktor, f. vojaki Tebanfke vojfke, in bres fhtevila ve¬ liko drugih vojfhakov, ki fo fvojo fvetoft in bogabojezhnoft v’ tem (lanu okra- 655 nili, in fo Tvojo vero s’ fvojo kervjo, in s’ martrami fprizhali. Ni ga ger- fhiga vojaka, de bi bil tako bres vfe ferzhnofti, pa tudi tako malo zhafti in ljubesni vreden, kot je hudoben kriftjan; pa na /proti saref tudi ni nobeniga vojaka, de bi ga predniki bolj ljubili, pajdafhi bolj fpofhtvali, de bi bil fvojimu zefarju bolj sveft in boljfhi vojfhak, kot vojak, ki je po- boshen in sveft fvojimu Bogu. Vojak, ki v’ ftrahu bojhjim shivi,- fe ne boji ne boja, ne nevarnofti, ne fmerti. — Pervi sgled. Prizhijozlii sgled naf uzhi, de fe tudi pod vojafhko fuknjo fveto ferze samore imeti. Neki mladenzh, ki je grosno ne¬ godno shivel, fe da v’ vojfko vseti, >n komej vojak poftane, vidi /had fa- boj prezej neko fpremembo , de fo fe mu kmalo vfi per njegovi kompanii z budili. Ni je bilo nad njim vezh Vl diti ne raslrefenofli, ne nerodnofti , ne nefpodobnofti. Nikdar mu nifo ne 654 kletve, ne klafanja zhes ufta prifhle: tudi ni imel nobeniga nefpodobniga pajdafhtva s’ drugim fpolam. On ni ne sabavljal, ne sapravljal, ne smikal. Svojiga ftotnika je fpofhtoval kot fvo- jiga ozheta, in fvoje pajdafhe je lju¬ bil, kot brate. Nikdar ni imel ne pre pira, ne raspertja s’ njimi; jim je rad poflregel, je fvojo flushbo s’ hvalesh- noftjo opravljal, jih je fpravil, kadar fo fe kregali, in jim je tudi ob pri¬ liki marliktero svelizhanfko refnizo po vedal. On fe ni nepotrebnimu boju ponujal, pa tudi ne boja tirjal; jeli fe ne bom bojeval s’ mojimi prijath. je djal, sakaj fovrashnika nimam dru- siga, kot fovrashnika kralja. In v refnizi je bil poln ferzhnofli, kadar je bilo treba kako meflo vseli, pa poln pogumnofti v’ velkim boji. Nikdar fe zhes fvoje prednike ni pertoshil, p a tudi ni bil gerd do fvojih pajdafhev. Nikoli ni bil bolj vefel, kot takrat, kadar je imel priliko fvete Sakramen te prejeli. Jeli fe nikogar ne bojinn je djal, kadar je moj Bog s’ manoj. 655 in kadar fim v’ njegovi gnadi. Tudi vojafhki kan mu ni kil sadofti terd, polili fe je, in druge ojftrofti li je . fam nakladal, kadar je bil v’ simfkim llanvanji. Zhaf, ki mu je od njegove flushbe in njegovih opravil olial, je pomudil v’ obifkvanji zerkva, v’ mo¬ litvah , ter v’ branji fvetih bukev; in bral jih je tudi drugim vojakam, de jih je tako k’ dobrimu nagibval. Njegov duhovni paftir, ki fe je nad njegovim lepim shivljenjem sa- zhudil, mu neki dan pravi: Kako ii fe vender ti v’ vojafhki lian vdal, ker imafh toliko vefelja do poboshnolii ? Gofpod! mu odgovori, v’ fvojih mlaj- fhih letih lim bil pravi rasujsdanez; ko lini pa nekiga pridigarja neki dan flifhal, ki je od svelizhanja pridigo- v al, lim fklenil fvoje svelizhanje ugo¬ toviti , in torej nad fvojimi pregreha¬ mi pokoro delati; in ker lim miflil, de ga ni nobeniga lianu tako teshki- g& in soperniga, kot je vojafhki lian, hm fklenil fe v’ vojfko vdati, de bi til tako vezhi priliko imel vezh pre- G56 terpeti, in tako sa fvoje grehe fe fpo- j koriti. Savolj tega ii pa tudi persa- 1 devam v’ Tvojim ftanu Bogu flushili. j Defiravno je vojfka marlikterimu pot v r pogubljenje, vender is la dne fkuf li¬ nje fposnam, de vojak tudi nima dru¬ gih prilik v’ greh, kot le njih, ki jih imeti hozhe. Pojdi, mu gofpod pra¬ vi , in bodi danoviten. Ako bi bili vii, ki fo v’ fluslibi zefarja, taki.kot tr? nafhe vojfke bi bile nepremaglji¬ ve , in vfelej bi premagale! —- Drugi sgled. K Kakor je bil prednji sgled pre- zhudno lep, tako drafhan je ta le.— Neki mladenzh, Ilipolit po imenu, fe, de bi laglej rasujsdano shivel, v vojfko vda ; in fvoje prednike tako fle-, s piti ve, de kmalo obzir podane. On je imel tako rasujsdano ferze, de je s fvojimi gerdimi in neframnimi pogo¬ vori vfe pohujfhal, kteri koli fo k njemu prifhli. On ni imel druge fker- bi, kot le sa to, kako bi deklize i° shene na fvojo Hran fpravil in jih sa- 657 *- *■ peljal. S’ fvojim Tladkim in pohresh- ljivim obnaThanjem, s’majhnimi dar- *• mi, s’ Tvojimi perlisnjenimi pogovori, t jih je fkorej v’vTakim mehu vezh pre- tantal, in drugim, ki fo Lile po dru¬ gih mehih, je smirej pifma pofhiljal. 1 Zhe s’ lepimi befedami Tvojih name¬ nov ni doTegel, je klel, in jim je shugal, jih v’ Arah perpraviti. To de Tvoje rasujsdanohi in Tvoje neframne savese li je persadeval s’ veliko Tkerb- jo pod plajfh poThtenja perkrivati. — Ko je bil v’ nekim mehu Tvojiga » kraljehva v’ Tvojim simTkim hanji, naj¬ de neko goTpodizhno, in Tklene jo na Tvojo hran perpraviti. Ta goTpodizh- n » pa je bila poboshna, in njeni ljudje ji niTo nobeniga pregreThniga snanja , ' ali enakih noroh perpuhili. De bi bil torej Hipolit Te v’ hifho perpraviti sa* niogel, snajde neko grosno gerdo svi- jazho. Hudodelnik Te dela hinavza in poboshnika, ter gre, kar je groša Tli* Thati, zlo vTaki teden po nevrednim k Tvetimu obhajilu, de bi bil tako froje hudobne naklepe bolj sakril. 28 ** 653 Mati te gofpodizhne, ki ji to hi- navfko in goljtivo poboshno shivljenje Hipolita dopade, mu dovoli v’ hifho priti. Ta gofpa, ki od tega zhloveka nikoli nizh hudiga ni mogla mifliti, po nefrezhi le dvakrat fvojo hzher s’ tem hinavzam farno pufti. In ta ne- frezhni hudodelnik prezej pervikrat ferze gofpodizhne tako popazhi, de jo sapelja, in de je zhes nekoliko tednov kmalo fposnala, de ni vezh nedolsh na. — Kdo sarnore povedati, koliko je ta dekliza zagovala in jokala, ko fe je v’ tem ftanu fposnala. Sram jo je bilo fvojo nefrezbo fposnati , in ne ve fe, kam je fvojiga otroka sapravi' la. Nektere fofede sazbno od tega o- zhitno govoriti, in vikfhi gofpofka to sve. Gofpodizhno sapro , in saftojn je profila in jokala ta nefrezhna reva, saftojn je pravila, de je bila zhes voljo in poduke fvojih ftarfhev sapeljana. od vikfhi pravize je bila k’ fmerti obfojena. — Kerfhanfke deklize, per tolikih ne- frezhah, kako fmete torej darcm, l e ' 659 pim befedam, fladkanju in pregovar¬ janju vojakov saupati? Kako flepe bi bile, ako bi njih nefpodobne pogovore poflufhale ; pa tudi koliko nefrezhne in hudobne bi bile, ko bi fe jim sa- peljati dale! — SIVI. Od pofebnih dolshnofi: pofiov. Rasun teh dolshnofi:, ktere imajo fploh mladi krifijani do Boga, do blish- niga, in do febe, imajo pofli in flus- «hniki fhe neke pofebne dolshnofti do fvojih gofpodarjev, in do drulih flu- shnikov per hifhi, ktere je treba po- febno pomniti. — Shaloften fian je saraf vafh flan, kerfhanfki pofli, hlapzi, dekle in drugi flushabniki; sakaj shaloftno je rojftno hifho, ftarfhe, brate in fefire, in druge prijatle in shlahtnike sapu- ftili, fe med ptuje ljudi, ki fo dofii- krat dalezh od ftarfhev, ki jih fhe malo posnate, podati, in fi tako fvoj revni 660 kruh s’ terdim delam in velikim tru- dam flushiti. Tefne fo saref ljudfke kota, in fhe sa te fe je dohikrat bati, de vaf kaka nefrezha, ali kaka kriviza, ali kaki hrupen jesik is njih ne pahne, in morebiti ravno v’ nar vezhi lili, v’ nar vezhi potrebi, ali v’ nar vezhi nevarnohi. Vi delate, drugi vshivajo; vi fe trudite, drugi pozhivajo, in vam teihko butaro mnogih opravil ravno takrat nakladajo, ko fe v’ dobrotah in v’ frezhi flahe. Mras in vrozhino, lakoto in shejo, terme in file, vfe fmra- de in nefnage morate prenafhati, nozh in dan v’ hreshbo perpravljeni biti, vfakimu per hifhi v’ hrahu biti, in dohikrat je na fvetu le preganjanje, saframovanje, in preklinovanje terdih in krivizbnih gofpodarjev vafhe pla- zhilo. Vef zhaf fvojiga mlajfhiga shiv* ljenja morate dohikrat v’ flushbi dru- sih biti, in od vfiga veliziga truda vam na haroh fkorej nizh ne ohaja, kot herafhka paliza. — Deliravno pa je, kerfhanfki flushabniki, vafh han od te hrani ga pogledati, shalohen in 661 teslnik, je vender fam na febi zhaftit, in frezhen ftan, in ima fvoje tolash- be, fvoj trofht. 1. Zhaftit ftan je, ker tudi njega je Bog po fvoji previdnofti poftavil, in je ravno tako potreben, kot ftan zefarjev in mogozhnikov na fvetu. Zha- ftit je, ker je ravno tifti ftan, kteriga fi je fam bosbji Sin Jesuf Kriftuf is- volil, ki je podobo hlapza na-fe vsel, ii s’ teshkim delam fvojih rok per fvojih ftarfhih na fvetu do fvojiga tri- defetiga leta vfakdanji kruh flushil, je pokoren poftal do fmerti krisha, in je fam rekel, de je na fvet prifhel, ne de bi f e mu ftreglo, temozh de bi on ftregel, in je fbe pred sadnjo vezherjo Tvojim uzhenzam noge umival. —, Zhaftit ftan je sadnjizh vafh ftan, ker ga vfaki pameten zhlovek na fve¬ tu zhifla, ker fkorej vfakteri flushbe in poftreshbe drugih potrebuje j ker on je perprava k’ vfim drugim ftano- vam, in ker fi v’ njem ravno te ne* befa samorete perflushiti, kot v’ vfa- kim drugim. O kaj je lepfhiga in — 662 — zhabilifhiga, bot poboshin flushabnil' na fvetu ! — 2a Pa tudi frezhen ban je. Sabaj v’ njem fe ti je I a g! e j pofvezhvati in svelizhati , bot v’ vfabim drugim. Viih teh obilnih fherbi, bi jih gofpodarji in gofpodinje dobibrat imajo, ti ni treba imeli; aho fvoje delo svebo do- polnifh, svezher, bo fe Bogu perpo- rozhifh , bres fkerbi mirno safpifh, bo doftikrat priden gofpodar zhuje in fberbi, fvojo drusbino fpofhteno pre- redili in tebi saflusbeno plazhilo per- praviti. In bolibo teshav ima marfi- bteri v’ fvojim banu, bi jih ti ne posnafh. De le fvoje delo svebo oprav- Ijafh , sa tvojo hrano in opravo ti drugi fberbe. In bolibo dobriga vi berfban- fbi flushabnibi samorete sa Tvoje vezh- no svelizbanje boriti! Glejte, abo vfe fvoje dela in opravila s’ ljubesnijo bo sh- jo fblenete, abo vfe savolj Boga bo¬ rite, vam bo Jesuf vfe ravno tabo poplazbal, kakor de bi njemu borili) in vefele befede bote ob fodbi od Je- sufa saflifhali: Blagor tebi, dobri in 665 fveki hlapez, ob malim fi bil sveft, zhes veliko te bom pokavil, pojdi v’ vefelje fvojiga Gofpoda. Kar fi nar nianjfhimu koril, fi meni floril! O koliko saflushenja! Koliko vefelja! Tvoj lian, kerfhanfki pofel! je torej goto¬ vo frezben kan. Ne godernjaj torej nad fvojim ka- nam, kol neki hudodelniki, ki fo s" Tvojimi pregrehami vfo vero in Ijube- sen bosbjo v’ febi pogalili. - Ne godernjaj zhes Boga, ki te je v’ ta ftan djal, ne rez.i nikoli s’ pre- grefhno predersnokjo : Boljfhi bi mi bilo, ko bi me na fvet ne bil djal, ali pa, ko bi me bil majhniga k’ febi poklizal i. t. d. Sakaj, kako fi fmefh predersniti, ti grefhniprah! Bogu sa- povedvati, kaj bi bil imel s’ taboj koriti, ali v’ kteri kan te pokaviti ? Ali fi ti grefhnik fhe toliko saflushil, kar ti Bog daja ? Ali le ni on le is breskonzhne ljubesni do tebe v’ ta kan poklizal, ker je previdil, de bofb v 1 ravno tem kanu nar loshej sveli- zban biti samogel, ko bi fe v’ vfakim G64 drugim (lanu gotovo pogubil? In kaj* vefh, kakofhno frezho ti je Bog tukaj in tam perpravil, ako svetlo dolshnotll tega fvojiga flanu dopolnujefh? S’ tem fe tedej trofhtaj, in rezi ii: Defiravno fim reven pofel, po boshji volji iim , kar fim; defiravno fim reven pofel , savolj tega me Bog, ki ne gleda na lian, ne sanizhuje; kot Marija Devi* za mu tudi jeti bolj dopatti samorem, zhe ga is ferza ljubim, kot mnogi mogozhniki In imenitniki, ki v’ fredi fvojih fiati Boga posabijo. — V’ niškim tlanu fim ponisbnimu Jesufu in po- nishni dekli Marii fhe bolj enak, in zhe v’ njem voljno terpim, fmem u- pati, de me bo Bog, ki me je pom¬ ahal , tudi kdej v’ nebefih povikfhal. Ne godernjaj zhes fvoje terpljenje in fvoje obilne opravila. Sej vfi fmo otrozi Eve, vfi fmo grefhniki, vfi fmo v’ dolini fols s’ mnogimi krishi oblo* sbeni, vfe je sadela tlrafhna obfodba boshja: S’ polam v’ obrasu fi bofh fvoj kruh flushil! — Ne mifli torej, de imafh le ti fam terpeti; o! ni ga 665 ( bilo zhloveka, de bi Te jokal ne bil, in ni ga llanu, de bi Tvojih krishev ne imel. Ti vefh sa Tvoje teshave, drugi sa Tvoje, vTaki smed naT miTli, de nima nihzhe toliko terpeti kot on, in vender ako okoli Tebe pogledamo. jih najdemo bres Thtevila veliko, ki veliko vezh terpck, kot mi. Terpel je Jesuf, terpela je Marija, terpeli To vli Tvetniki na Tvetu; terpi torej tudi ti, ker s’ krishem in terpljenjem sa grehe sadoftujeTh , krish in terpljenje te greha varuje in v’ dobrim poter- jnje, krish in terpljenje te pelja v’ vezhrio veTelje. Sprejmi torej Tvoje terp¬ ljenje sa nebefhko sdravilo Tvoje du- The, od Tvojiga nebefhkiga Ozheta, potoshi kot JesuT na OljTki Gori Bogu Tvoje teshave, in troThtaj Te s’ temi beTedami: Bog, ozhe nebeThki, ti vi- diTh moje terpljenje, moji krishi To ti snani. Ti Ti mi podal grenki kelh terpljenja, tvoja volja je, de ga pijem; piti ga hozhem , ker sdravilo je moji dufhi sa vezhno shivljenje. Sej upati fmem, de bo moje vefelje v’ nebelih r 666 toliko obilnifhi, kolikor obilnifhi je moje terpljenje na fvetu. Naj je vfe tebi v’ zhab, naj je v’ sadobvanje sa moje grehe, pomagaj mi moje krishe voljno prenafhati s’ fvojo f. gnado ! — Ne godernjaj zhes fvoje prednike. Dobikrat ref fo krivizhni, dobikrat po- fle po nedolshnim preganjajo in bi- fkajo , doftikrat nepotrebne krishe na¬ kladajo. Vender pa ne posabi, de vfe to Bog perpubi v’ fhe vezhi saflushe- nje sa nebefhko kraljeftvo. Ne goder¬ njaj nad njih krivizami, ki ti jih bore; ker morebiti kriviz ne fposnajo; mo¬ rebiti fe ti le dosdeva, de krivizo ter- pifh; in kdo je na fvetu, de bi fe mu she kaka kriviza pergodila ne bi¬ la? Ne godernjaj zhes njih fitnobi in flabobi; kdo jih bo prcnafhal, ako ti ne ? Ali nimafh tudi ti fam dobi- krat fvojih flabob, fvojih fitnob, in fvojih term ? Bog ti daja priliko , fe sa-nje s’ ptujimi fitnobmi in flabob- mi pokoriti, ali fe sa-nje pokoril ne bofli ? O kdo je bres tazih flabob in fitnob? pomagajmo fi torej eden dru- 667 siga butaro noliti! Ne godernjaj torej zhes fvoje gofpodarje, in trofhtaj fe s’ temi befedami: Jesuf, ti vefh, ko¬ like krivize, koliko preganjanje terpim; pomagaj mi s’ fvojo fveto gnado ga voljno preterpeti. Ti posnafh mojo nedolshnok, daj tudi njim jo fposna- ti, ako je tvoja fveta volja! Bog Ozhe, sanefi jim, ker ne vejo kaj delajo! Glej, takole je ref , de ima tvoj kan tudi fvoj frofht, ali fvoje tolashbe. Ako pa hozhefh v’ refnizi fvoje svelizhanje sadobiti, morafh slabi tudi fvoje dolshnoki svello fpolnovati, in lizer pofebno dolshnoki do fvojih go- fpodarjev in gofpodinj. Ti fi jim dol- shan 1 . zhaft ali fpofhtvanje; 2 . po- korfhino ; 3. svekobo. •— 1 . Spofhdvanje ali zhak. Dajajte, pravi fveti Pavel, zhak, komur zhak. Komu pa bofh vezh zhaki fkasal, kot fvojim prednikam , gofpodarjem in go- fpodinjam, ki fo od Boga tebi gofpo- darji pokavljeni, in ker Bog fam te je njim podvergel? — Torej pravi f, Pavel: Kteri koli pa fo flushni pod 663 jarmam, naj Tvoje gofpodarje sa vfe zhafti vredne imajo, de fe ime Gofpo- da, in njegov nauk sanizheval ne bo. Kteri pa imajo verne (kerfhanfke) go¬ fpodarje, naj jih sato ne sanizhujejo, ker To jim bratje; temozh The bolj naj jim Itreshejo, ker To verni. (Tim. 6, i.) To zhaft, kerfhanfki pofel, jim morafh ti fkasovati slafti s’ lepim krotkim , ponishnim, zhaftitim sader- shanjem in obnafhanjem do njim, de jim namrezh vfelej, kadar jim Itre- shefh, s’ fvetim Jftraham in s’ fveto ponishnolljo, kar boshjim nameftnikam, TlushiTh. Kako gerdo je torej in pre- grefhno, zlie ofhaben pofel, ki s’ Tvojo kofhato nofho Boga shali, Tvoj sno- tranji napuh s’ prefhernim , samerlji- vim in sopernim obnaThanjem do Tvo¬ jih prednikov i'asodeva, ter mu je vfe prevezh, vfe preteshko , vfe presoper- no, kar fe mu veli; ali pa fhe fvoj gerdi jesik otrefa, jeslja in godernja? Gofpod, ki fe prevsetnim soperftavifh, a’ kakofhno niskoftjo hofh take pofle vdaril, ki fe soper tifte napuhujejo, 669 ki fi jim jih ti fam podvergel!— To fo tifli nefrezhni pofli, ki savolj fvo- je neukretnofti in sopernofti v’ nobe¬ ni flushbi obflati ne morejo, in ki jim na sadnje v’ plazhilo fvojiga na¬ puha ne oftaja drusiga, kot gerda ne- zhiftoft s’ vlimi Tvojimi shaloftnimi na- fledki. — Pa ravno tako Te pregrefhe neki pofli s’ prelilnim fladkanjem, s’ preobilno prijasnoltjo do prednikov. Zhe ti je tvoj gofpodar savolj dobrot- nolti do tebe tvoj ozbe, bodi tudi ti njegov fin, njegova hzhi; pa nikoli ne posabi, de tvoje enakofti ni. Pre- nepotrebno fladkanje, in prepogollni pogovori perpeljajo dollikrat v’ nevar¬ ne prijasnofti, ki vezhi del s’ grenko nefrezho konzhajo. Skasbi gofpodarjem Tvoje fpofbtvanje, de jih ne opravljafb, in ne rasnafhafh po zeli fari, kar Te per vafhi hifhi godi. Gerda je oprav- Ijivoft Tama na Tebi, gorje pa po- flam, ki Te tako nad Tvojimi gofpo- darji pregrefhe! O kolikih grehov, ko¬ likih nefrezh fo krivi! Torej ni vezhi nefrezhe per hifhi, kot opravljiv po- 670 fe1! Gorje torej vam hudobniki, ki fe s’ tem opravizhujete, de gofpodarje opravljate! gorje vam, ki fe, zhe vaf is flushbe fpode, s’ gerdim opravlja¬ njem mafhujete ! Skashi gofpodarjem fvoje fpofht- vanje tudi s’ tem , de vfelej, kadar te tudi po krivim fodijo, ali toshijo, ali kregajo, le s’ krotko befedo refnizo povefh, poftavim tako le : Ne samerU te; — tako ni; — ali, tako leje; — ali pa, prolim , ne ferdite fe ;—ali, zhe fmem refnizo govoriti i. t. d. Ta¬ kole lepa befeda ogenj ferditofti poga- fi, in velikih grehov obvaruje. Zhe pa vfe to ne pomaga, rajfhi molzhi, poloshi Bogu , in sdihni: Ozhe, ti vefh , de iim nedolshin, odpulli jim , ker ne vejo, kaj delajo! Komu pa bi pergli- hal ferdite in samerljive pofle, ki sa vfako fvaritev, sa vfako befedizo sa- merijo, in fto ftrupenih befed in hu¬ dob is fvojih uft ispufte , ne drugazhi, kakor de bi fe peklenfki bresen od- perl, ki ga v’ ferzu nofijo! — O ko- C71 lika pregreha je to! —Dajaj torej vTe- lej fpofhtvanje Tvojim goipodarjem. 2. Dolshan ii jim voljno pokorlhi- noft. Hlapzi, pravi f. Pavel, ubogajte Tvoje telefne goTpodarje s’ Ura h a m in trepetam, s’vTo krotkoftjo Tvojiga Ter- za, kot KriftuTa; ne de bi le na vides ftregli, kakor bi le zhloveku sheleli dopafti; temozh kot poTli KriftuTovi, de boshjo voljo is Terza Tpolnujete, de s’ dobro voljo ftreshete, kakor GoTpo- du , ne pa kakor ljudem. Ker vedi¬ te, de Tleherni, kar bo dobriga ito- ril, bo od GoTpoda povrazhilo dobil, bodi ii poTel ali goTpodar. — O koli¬ ki lepi nauki, kolike obljube ! — O kako Te torej pregreThiTh, ki ii sa vTa- ko rezb trikrat ali The vezhkrat sapo- vedati daTh, in Tbe to, kar ftoriTh, vTe ogodernjaTh! gotovo sa tako nepo- korThinoil veieliga plazhila upati ne. morefh! — Vender pa, deiiravno ii Tvojim teleTnim goTpodarjem vTo pokorTbinoit dolshan , Te vari, de s’ Tvojo pokorThi- noiljo Bogu nepokoren ne boTh. Zhe 672 ti kaj grefhniga velevajo, poftavim la¬ gati, ali opravljati, ali kaj vseti, ali goljfati i. t. d.; ali zhe te v’ gerde neframnodi in nezhiftofti sapeljujejo, takrat vedi, de je treba Boga bolj u- bogati, kot zhloveka, in ne posabi befedi f. Pavla: Drago fte odkupljeni, ne bodite flushni ljudi, — in sdihni k’ Bogu, kot Egiptovfki Joshef: Kako fi fmem upati pred oblizhjem fvojiga Boga kaj taziga ftoriti! In zhe li ne- frezhen, taziga gofpodarja imeti, ho» di vezhkrat k’ fvetim Sakramentam, rasodeni svefto vfe Tvoje nevarnofti, in ravnaj Te na tanko po nauku in fvetu poboshniga in modriga fpovednika. — Kaj pa bi bilo rezhi od poflov, ki farni takih gofpodarjev in prilik ifhe- jo? O Gofpod, ti jih rasfvetli, in daj jim fposnati, de je poguba dobriga imena, poguba tvoje gnade, poguba du* fhe , poguba zbafne in vezbne frezhe , vfelejno plazliilo takiga sadershanja! O de bi fe le nobeden srned revnih poflov s’ lepimi obljubami in s’ obil¬ nim plazhilam nikoli v’ take flusbb© 673 /profiti ne dal, de bi nikoli ne posa- bil vezhne refnize: Kaj pomaga zblo- veku zeli Tvet perdobiti, pa Tvojo duTho pogubiti! 3. Sveftobo. Gofpodar te v’ hifho vsame sato, de sa njegov prid in sa prid žele hifhe Ikerbifb. Sato ti daja brano, oblazhilo in plazbilo. Kako ve¬ lika in imenitna je torej ta dolshnoft! Ali mar nifmo sveftobo she vfakterimu zhloveku dolshni? Koliko bolj Trno jo tedej The takim dolshni, ki naf, sa njih prid fkerbeti, v’ bifho vsamejo in plazhajo! Torej pifhe f. Pavel Titu, poflam sapovedovati, de naj ne golj- fajo, temozh de naj To svefti v’ vfih rezheh, de bodo tako v’ zbali vere nafhiga Svelizharja in Boga; in Kolo- fanam pifhe, de pofel, ki krivizo de¬ la , bo po Tvojim delu plazhilo doTe- gel, sakaj, Bog ne gleda ftanu zhlo- veka. — Kako fkerbno torej perporo- zba in sapoveduje f. Pavel to dolshnoft! Bodi torej sveft Tvojim u gofpodarju v’ vfih rezheh. Bodi sveft a) per Tvojim delu, de, kakor 29 •4 674 li ravno ta f. Apoftelj sapovedujc , ne delafh le na vides, ne le, de zhloveku dopadefh, temozh kakor Bogu. Strafh- ni tat 11 torej pred Bogain, zhe le takrat pridno delafh , kadar te gofpo- dar vidi , lizer pa leno pohajafh ; Bo¬ gu kradefh zhab in zhaf, febi saflu- shenje sa nehefa, gofpodarju delavno- bi prid. ®b) Bodi sveb per blagu, ne jemlji li fam plazhila, ne delaj li fam pra- vize. Med rasbojnike, pravi Bog, je perfhtet, kdor pravi, de ni greh, zhe ftarfhem otrozi kaj jemljejo; koliko vezbi greli bo tedej tvoja tatvina, ki li le hlapez. — Ne rezi, de fe to bo¬ gatimo gofpodarju ne posna; sadolii je, de fe pred Bogam fposna. Ne rezi, fej vezh saflushim, ker toliko li dol- sban boriti, kolikor samorefh; kadar torej vfe borifh , rezi: Nevreden hla¬ pez lim , ker le toliko borim, kolikor lim dolshan. Bodi tedej sveb, ne da¬ jaj bres gofpodarjeviga dovoljenja ni¬ komur nizh, kar ni tvojiga, in vari fe slabi lazih fofedov in fofed, ki tebe, 675 ne pa gofpodarja, sdaj tega sdaj uni- ga hodijo profit. Piezi jim, de ne fmefh hudiga koriti, sato de hi komu dobro korih c) Bodi svek v’ flushbi, in vari, tle tudi drugi per hifhi bradli, ali fhkode delali, ali premoshenja rasna- fhali ne bodo. Opominjaj jih s’ lepo ; ako to ne pomaga, povej, bar fe go¬ di, gofpodarju. — Bodi svek, in a ho fi kdaj gofpodarju kaj fhkodval, pov- ra/.huj , kolikor morefh , korjeno kri- vizo in fhhodo.. Bodi torej svek fvo- jimu gofpodarju v’ vlih rezheh , v’ zhak vere nafhiga Boga in svelizharja! Pa dokikrat nifi fam per hifhi, ampak fo fhe otrozi gofpodarjevi, ali pa fhe drugi pofli sraven tebe; pa tudi do njih imafh fvoje dolshnoki. Dolshan fi njih fhe bolj kot druge ljubiti, in jim to ljubesen s’befedami in s’ djanjem fkasovati. Pofli in otrozi eniga gofpodarja, fte kot otrozi eniga I ozheta, torej ljubite fe po bratovfko, in fkusujle fi to ljubesen. Skasujte fi jo s’ tem: 29 * 676 1. De fi eden drugimu per opra¬ vilih pomagate. Kako gerdo je marfi- kteriga sanikerniga pofla flifhati, ki pravi: To ni moje delo , ni moja dolsh- noft. O flepez, ali ni ljubesen dolsh- noft vfaziga ? kaj pa je ljubesen bres del ? 2 . Slafti v’ bolesni eden drusiga ne sapullite. Glej, Samarijan ofkerbi ptuj- za, in sa-nj plazhuje; pojdi, pravi Jesuf, in flori ravno tako; neposabi, de ta, kterimu danf kako kupizo hladne vode podafh, bo morebiti jutro tvoja edina pomozh na fvetu v’ enakih te- shavah, ali pa bo morebiti she pred Bogam sate profil. Stori ljubesen; kar nar manjfhimu smed fvojih bratov flo¬ ri te, ftorite meni, pravi Jesuf. 3. Skashi ljubesen, in ne fodi ter ne toshi po krivim. Kar fam ne she- lifh, de bi fe tebi sgodilo, tudi dru¬ gim ne delaj. Ne fpodjedaj drugim frezhe, in ne kopaj drugim jame, de fam pervi va-njo ne padefh. 4. Skashi ljubesen, in poterpi s’ fiaboftmi in fitnoftmi fvojih fopoflov. Eden drusiga butaro nofite, eden dru- 677 siga fe ufmilite, eden drugimu fi od- puftite, eden sa drusiga molite, in vfi bote svelizhani. Ne posabi, kako brafh- no je gofpod ukasal hlapza pofhtrafa- ti, ki fe fvojiga fohlapza ni ufmilil. Ravno tako bo nebefhki Ozhe tudi s’ vami boril, ako eden drugimu is fer- za ne odpubite. Mir boshji bodi ved¬ no med nami. Vari fe pa gerdih pri- jasnob in saljubljenob, od kterih je bilo she sgorej govorjeno. Pa tudi ne dajaj drugim v’ tem potuhe, de bi fem ter tje pifma, perbane, ali dru ge darila in narozhila prenafhal. Gorje takim poflam, ki fi tako eden drugi- mu vezhno pogubljenje flushijo! Sbe na fvetu bodo kmalo eden drusiga in hifho in flushbo kleli, v’ kteri fo ta¬ ke snanja borili. Varite fe med faboj eden drusiga v’ greh sape!jati, ampak eden drusiga boljfhajte in pofvezhuj- te, de fe bote tudi kdej vfi fkup v’ hifhi nebefhkiga Ozheta vefelili. Pervi sgled. Sveto pifmo, ki nam v’ sgledih 678 sliive nauke lepih zhednob da ja, nani rasne in mnoge sglede dobrih in hu¬ dobnih poflov pred ozhi davi h’ sveli- zhanfhimu poduku hlapzov in dekel. Sveti patrijarh Abraham je imel veliko hlapzov, kteri fo fe pa slabi s' hlapzi driza Lota na paThi vezhkrat prepirali in fhe pretepavali. Kolika shalod je bila to sa poboshniga mirni ga Abrahama! In glejte, ravno savoli teh nemirnih in neukretnih hlapzov fe je mogel Abraham od fvojiga Uri za Lota lozhiti, in Lot je fhel s’ fvojo drushino v’ kraje meh Sodome. Kako gerdo je zhes toliko tavshent let od pregrehe njegovih hlapzov brati, kte- ro je fam fveti Duh tako zherno sas- namoval. Pa ravno ta Abraham je imel tudi nekiga svediga ponishniga hlapza, Elie- zerjapo imenu, v’kteriga je ta fveti pa¬ trijarh savolj njegove pravizhnofli in sve¬ tlobe toliko saupanje davil, de mu je nar imenitnifhi opravila isrozhal. Ilodi. mu neki dan pravi, hodi v’ mojo o zhelovfko deshelo, k’ moji shlahti, in 679 ondi fnuhi nevedo mojimu linu. Elie- zar, hlapez, fe napravi na pot, in gre po povelji gofpodarja Abrahama, in pride proti vezheru v’ Mesopotamijo do meda Nabor ali Haran. Ko ondi per vodnjaku, kamor fo dehlizhi is meda po vodo hodile, s’ fvojo shvino pozhiva , poklekne, in moli Boga, re- kozh: Gofpod. Bog mojiga gofpodarja Abrahama, pridi, le proiim, mi danf na pomozh, in bori ufmiljenje moji- mu gofpodarju Abrahamu. Glej, tu¬ kaj fim per dudenzu, in hzhere is tega meda bodo po vodo hodile; naj mi je to v’ snaminje, ktero nevedo li ti isvolil fvojimu flushabniku Isaku : zbe bo dekliza , kteri pore^hem : Nagni fvoj verzh, de pijem, mi odgovorila: Pi, in tudi tvoje kamele bom napojila; nad tem bom fposnal, de ti ufmilje¬ nje fkasal mojimu gofpodarju Abraha¬ mu. In ko to odmoli, glej Batuelo- va hzhi Rebeka pride s’ verzhem is meda, sajame vode, Eliezar jo piti profi, in ona vfa prijasna in podresh- Ij-iva napoji njega in kamele; nad tem 680 jo fposna, de je od Boga Isaku v’ fie- veflo odmenjena; gre s’ njo k’ njeni- mu bratu Labanu v’ mefto, sa-njo fnubit, in pravi: Ne bom ne jedel ne pil poprej, dokler fvojiga opravila ne opravim. On vfe dopoveduje, kako je molil, kako je Bog po Tvoji milobi ravnal, vfe ga je vefelo, in dovolijo mu, sa kar profi, in isrozhe mu Re¬ beko. Eliezar poklekne, Boga sahvali, in kmalo fpremi nevelto fvojiga mlaj- fhiga gofpodarja Isaka domu. — Kdo bi ne zhaftil tako sveftiga, bogaboje- zhiga in pridniga hlapza? Glejte, ka¬ ko svefto ravna po povelji fvojiga go¬ fpodarja, kako Boga vef poboshin na pomozh klizhe, kako fkerben je sa fvoje opravilo, ker ne je in ne pije prej, kakor de ga opravi. Gotovo, tak pofel je vefelje boshje, in frezha žeje hifhe! Drugi sgled. Pofebno lep sgled poterpesbljivo- Iti in sveftobe vam poflam daja tudi pobosben patrijarh Jakob, ko je bil 681 v’ flushbi per Labanu. Labana gofpo- darja flusbi fedem let, in ob konzu ga Laban gerdo ogoljfa, in mu da Lijo, tvojo gerfhi hzher, sa sheno, ako rav¬ no fta fe sa Rahelo, lepfhi in mlaj- fhi hzher pogodila. Jakob vender vef voljen in poterpeshljiv flushi fhe fe¬ dem let, de Rahelo dobi. Po tem pravi Jakob gofpodarju Labanu: Per- pulii mi .sdaj is flushbe domu fe ver- niti, ker sdaj mi je sa moje otroke fkerbeti. Vefh pa, kako svefto lim ti flushil. Ko lim k’ tebi prifhel, li malo imel, sdaj li bogatinz. Laban, ki ve, kaj je dober pofel per hifhi, ga proli, fhe per njem o ftati, in pra¬ vi: Ufmili fe me fhe; ker vem, de savolj tebe me je Bog ofrezhil. Isvoli fi fam plazhilo, ki ti ga bom dajal. Pogodila fta fe, de bo vfe pifane jag¬ njeta sa plazhilo imel, in Jakob ofta- ne. Teshka mu je flushba; podnevi ga folnze perpeka, ponozhi mras ta¬ re ; kar fe mu sgubi, ali kar divja sverina odnefe, mora fam terpeti; in vender mu Laban fhe plazhilo terga. 29 ** 682 To de Bog, varh in ozke poboshnih poflov, ga poshegna, in kadar fe sa pifane jagnjeta pogodita, da Bog, de fo vfe pifane; kadar sa bele, fo vfe bele. Tako Bog Jakoba pridniga in svefliga poshegna, kakor je poprej sa- volj njegove poboshnofti Labana ofre- zhil. Sveftiga , pridniga, pobosbniga pofla Bog vezhi del she v’ tem shiv- Ijenji s’ obilno frezho plazhuje. — Tretji sgled. Kdo ne ve, s’ koliko bogabojezh- noftjo in sreftobo je nedolshni Egip- tovfki Joshef fvojimu gofpodarju Pu tifarju flushil ? Gofpodar ga toliko rad ima, de mu vfe fvoje gofpodarflvo ?a- upa. Joshef je pokoren, svelt, fkerben in neutredin v’ fvojim delu. Ko ga pa gofpodinja v’greh napeljuje, glej. ubeshi: in deliravno fe mu je bilo velike nefrezhe bati, zbe njene grefh- ne volje ne fpolni, vender rajfhi ne- dolsben v’ jezili posabljen terpi, ka¬ kor pa de bi pred oblizhjem boshjim kaj hudiga ftoril. Pa. kako ga Bog G85 ofrezhi? Ali nam ni njegova potlejfh- na velika Jrezha shiv sgled, de je Bog dobroten ozke nedolshnih poflov. Zheterli sgled. Naman, SirTki vajvoda, deiirav- no /izer vef frezhen , sboli, in gerdo, nevarno, kushno bolesen namrezh go¬ be, dobi. Povfod pomozhi ifhe, pa je ne najde. Neko Israelfko deklo v’ nufhbiima, ki, defiravno nevernikam fiushi, vender savolj Boga sa njih te- lefen in dufhen prid fkerbi. 0, pravi neki dan Tvoji gofpej, ako bi nafh go- fpod v’ Samarijo k’ preroku fhli, go¬ tovo bi jih osdravil. GoTpa pove to gofpodu, in Naman gre v’ Samarijo k’ preroku Eliseju. Prerok mu sapove Te fedemkrat v’Jordanu umili: Naman to bori, in ozhifhen je. II’ preroku Te verne, Te mu salivali, in mu pra¬ vi: Sdaj Tposnam v’ refnizi, de ni dru- siga Boga, rasun tega , ki ga Israelsi molite ! Veliko frebra in slata, in lepe oblazhila mu Naman v’ plazhilo po¬ nudi ; Elisej pa ne vsame nizh. 684 Elisej pa ima neldga famopridni- ga hlapza, Giezija po imenu. Mikalo ga je po lepih oblazhilih in po frebru, ki ga je Naman Eliseju ponujal. Kaj velja? pravi fam per febi; moj gofpo- dar od tega ptujza ni nizh vsel; sa njim pojdem in rekel mu bom, de bi mi kaj dnarjev dal. Sa njim llezhe, in ko ga Naman vidi sa njim tezhi, oftane , ftopi is vosa, ga fprejme, in vprafha , kaj bi rad ? Moj gofpodar , odgovori lashnivi Giezi, me pofhlje , in vam da vediti, de ravno sdaj fta prifhla dva uzhenza prerokov is liri' bov; torej vaf profi., de bi mu en talent frebra, in dva lepa oblazhila dali. Naman pravi: Vsemi dva talen¬ ta frebra, in rezhe fvojim hlapzam, frebro in oblazhila v’ dva shakla po¬ vešati, in mu jih dati. Giezi pride svezher domu, in fkrije dnarje in oblazhila. Pa kdo hozhe Bogu kako krivizo fkriti? Elisej gofpodar ga po- klizhe, in ga vprafha: Giezi, kje ii bil? Giezi odgovori: Nikjer nilim bil, Elisej pravi: Miflifh, de nilim bil v’ 685 duhu v’ prizho, ko je mosh is vosa ftopil, in ti na proti fhel? Miflifh , de ravno to je bila prilika ii dnarjev perdobiti. de bi ii vinogradov, in zhred, in dekel in klapzov nakupil? Nama- nove gobe naj te obfujejo, in noii jih smirej. Giezi gre potuhnjen is hifhe, in gobe ga obfujejo. Zhes in zhes je bil od nagnufnih gob bel. Koliko premore bogabojezh pofel per hifhi! Naman in njegova žela drushina pridejo k’ fposnanju boshji- mu po dobrotnim fvetu svefte , boga- bojezhe in pridne dekle. Kako gerda pa je famopridnoft hlapza Giezija! v’ kolike grehe ga sapelja, in kako ftrafli¬ no ga Bog pofhtrafa! — XI«VIL Od volitve fvojiga ftanti. Stanov je vezh , v’ ktere fmo mo¬ rebiti odsBoga poklizani, kakor pofta- vim duhovfki ftan , menifhki ali klofh- terfki ftan, profti ali famfki ftan , sa- G15G honfki Aan . vojaThki (lan i. t. d. VTa- I;i itnn ima Tvoje dolshnoAi , pa tu di v" vTakim Aanu Bo«- Tvoje gnade daja jih fpolnovati, in Te svelizhanja vredne Aorili. Zhe Aopifh v’ Aan, v’ kteriga te Bog Tam klizhe, hofh veli¬ ko loshej svelizhan. Zhe pa nafproti kakofhen tak Aan naAopifh , v’ kteri- ga te Bog ne klizhe, Te je treba hu¬ do bati, de fvojiga svelizhanja ne sa- pravifb. Tak, ki Te na vojfki pofveti. bi Te bil morebiti pogubil, ako bi bil v’ duhovTki Aan Aopil; tak, ki bi Te morebiti med fvetam pofvelil. Te samore v’klofhtru pogubili; in tak fe bo morebiti v’ sakonfkim Aanu po¬ gubil , ki bi bil v’ duhovfkim ali me- nifhkim Aanu svelizhan. Torej je, ljubi mladi kriAjan , grosno veliko na tem leshezhe, de TposnaTh , v’ kteri Aan te Bog klizhe. De bofh pa Tvoj pokliz fposnati samogel, morafh nar poprej Trete na¬ mene imeti; Tvoje teleTne in duThne mozhi, Tvoje nagnjenje, vfo Tvojo kak- TbinoA moraTh preToditi; obilno in 687 ferzhno morafh molili, de te Bog rasfvetli; v’ krahu boshjim morafh shiveti, ker Bog fvojiga Duha ne po¬ deli njim, ki v-’ nerodnokih shive. Tudi li morafh persadevati fposnati nevarnoki, dolshnoki in opravila tega kanu, v’ kteriga shelifh kopiti; in sadnjizh vprafhaj fveta rasfvitljenih pri- jallov, sladi pa fvojiga fpovednika. Ti sdolejni nauki li kodo k’ velikimu pridu. 1. Kdor Iiozhe duhovfki kan na- kopiti, mora pofebno ljubesen imeti do molitve in do uzhenja , do tresno- hi in zhikoki; ne fme drufih shelja imeti, kot le zerkvi flusbiti, in fe v’ tem pofvezhevati, de sa drtisih sveli zhanje fkerbi. — 2. Ravno to fe fme rezhi od njih, kteri shele v’ klofhter kopiti. Oni morajo farno to ljubiti, morajo imeli ferze polno ponishnohi in poduzhlji- voki , in gorezhe shelje bolj in bolj popolnama perhajati, in fi tako svelt- zhanje flushiti. Mladi zhlovek torej, ki fvojiga duha ne sna na dobro vesa- 688 ti; ki nima nobeniga vefelja do mo¬ litve , do famote , do uzhenja ; ki ima divje in hude navade; ki fe vinu vda¬ ja; ki nima nobeniga flrahu in Hu¬ da do nezhiflofli, in ki ima hudo nagnjenje do drusiga fpola; naj ne lili ne v’ duhovfki ne v’ menifhki Han, ker bati fe je, de bi v’ njem ne poflal pohujfhanje vernim, in fra- mota zerkve in vere. — 3. Dekliza, ktera sheli v’ klofhter flopiti, de bi fe tako velikim nevar- noflim fveta samogla umakniti, in lag- lej sa fvoje dufhno svelizhanje fkei- beti, mora fvoje nagnjenje, ki ga k’ temu flanu v’ febi obzhuti, sa pofeb- no boshjo gnado fposnati. Vender pa naj, preden v’ ta Han flopi, fvoje ferze dobro prefodi. Sakaj, ktera ima shelje v’ klofhter flopiti, nima tudi vfelej potrebnih laflnofl k’ temu Hanu. Taka dekliza, ki sheli v’ ta Han flo¬ piti , mora biti terdniga sdravja, mo ra biti dobrotniga, krotkiga in pod- uzhljiviga ferza, in mora snati fvoje flrafli krotili. Ktera je flabiga sdrav- 689 ja; ktera je soperniga in prevezh ob- zhutljiviga ferza, ktera ima shive in hude flrafli, ne more lahko v’ tazih drushbah shiveti. 4- Stan zhiflofli je tifli lepi fiati, v’ kterim mladenzh ali dekliza, ali vidova shivi, ki fe v’ drugi flan vda¬ ti nozhe. Leta famfki flan, zhe fe lsvoli savolj Boga, je veliko imenit- nifhi, kot sakonfki flan, in f. Pavel ga fvetva. Kdor ni v’ sakonu savesan, pravi ta fveti Apoflelj, nima druge fkerhi, ko le sa to, kako bi Bogu do- padel, de bi fe na dufhi in telefu zhifliga obvaroval; kdor pa je v’ sa¬ konu savesan, ima veliko pofvetnih fkerbi, sheli le fvojimu moshu ali fvoji sheni dopafli, in njegovo ferze je rasdeljeno. Zhe torej shelifh v’ fam- fkim flanu shiveti, naflopi ga is Le¬ tina namena, de namrezh vezh po- mozhkov in vezh zhafa sadobifh Bogu flushiti. Kdor pa ne sna in ii ne persa- deva fe satajevati, kdor v’ fhufhnja* vah le prelahko pade, sa njega bi GOO / bilo pa fpet boljfhi v’ drugi Han ko- piti, de na tako visho svekiga varha in prijatla sadobi, ki ga v’ tazih fkufh- njarah rasujsdanoki varje. Kdor pa hudo nagnjenje in posheljenje v’ febi obzhuti, ter fi ojkro ne persadeva ga premagvati , in satirati, pa hozhe v' famfkim kanu shiveti, tak bi le v’fhe vezhi nakave in nevarnoki greha klil. Torej pravi fveti Pavel : Boljfhi je v" sakon kopiti, kot od nezhikoki goreti. Ako pa hozhefh is fvetiga name¬ na v’ famfkim kanu shiv-eti, vender bres poduka in saveda fvojiga fpoved- nika nobene obljube ne delaj. In re- zhi del je boljfhi, nobene obljube sa la kan ne delati, ali pa jo vfaj le sa nekoliko zhafa delati , in po tem zhafu fpet to obljubo ponoviti, kot pa sa vfelej obljubo koriti v’ famfkim kanu shiveti. Sakaj, pravi Modri v’ fvetim Piftnu, boljfhi je nobene obljube ne koriti , kot obljube flabo fpolnovati. Ako obljube ne korifh, nobeniga gre¬ ha nimafh ; ako pa obljube flabo fpol- nujefh, ftorifh greh. 691 5. Karsakonfki Hansadene, je ref. de je r’ njem veliko nevarnoft in ve liko soperftav svelizhanje dofezhi; pa je tudi ref, de fe v’ njem tudi veliko gnad in pomozhi sadobi fe pofvezhvati. To de, kdor hozhe to pomozh od Boga sadobiti, mora sakonfki lian s’ veliko fkerbjo in s’ velikim premiflikam na- Bopiti. Satorej mladi krilljan, vsemi 6 sdolejne nauke k’ ferzu, in fposnal bofh kmalo, kako potrebni fo. XLVIII. Kahofhen mora biti, kdor ho zhe v’ sakon ftopiti. Ako fi v’ sakonfki Han poklizan. morafh to opravilo sa nar imenitnifhi opravilo fvojiga shivljenja fposnati. Tvo¬ ja zhafna frezha in vfe tvoje svelizha¬ nje na tem leski, kako fe k’ temu flanu fkerbno perpravljafh , in v’ njem fveto fhivish. Opravilo, na kterim to¬ liko leski, in ki je toliko imenitno, saflushi, de ga premiflifh, in de fe — 692 — s’ vfo modro fkerbjo k’ njemu per- pravljafh. §rezhen sakon je nebefhka frezha , ki fe ne najde povfod na fvetu. Modra in poboshna shena, pravi Modri, je delesh mosha, ki je bogabojezh. Ta¬ ka gofpodinja je dana moshu le savolj njegovih dobrih del. Starfhi samore- jo lizer bogaftvo dajati, modro sheno pa daja le Bog. To fe fme ravno ta¬ ko rezbi tudi od drusiga fpola : Kakor le bogabojezh mladenizh fme upati, de mu bo Bog toliko frezho dal, ravno tako fme tudi le mlada dekliza, ki je fvoje mlajfhi leta v’ ftrahu boshjim sbivela, upati, de ji bo Bog brum- niga shenina in bogabojezbiga mosha v’ plazhilo njene poboshnofli dodelil. Pa morebiti fe ti bo tudi perme- rilo, de bofh lizer v’ fvoji mladofti bogabojezhe shivel, in vender ti bo Bog hudobno sheno alihudobniga mo¬ sha dal. Bog to flori is fvetiga name¬ na, de namrezh tvojo ljubesen do njega, kot slato v’ ognji, fkuli; vender te pa Bog bres nebefhke tolashbe puftjl 695 ne bo; sakaj krishi in nadloge, kijih bofh v’ sakonu imel, ti bodo lludenez obilniga saflushenja sa tvoje svelizha- nje, zhe jih bofh s’ poterpeshljivofljo j in krotkoltjo, ki ti jo bo Bog dal, i prenafhal. Zhe bofh pa v’ fvoji mla- ■ dolli rasujsdano shivel, fe ti bo treba bati, de bo nefrezhen sakon saflushe- na fhiba sa tvoje rasujsdanofti, in mo¬ rebiti jama pogubljenja. Ne posabi torej, mladi kriftjan , de ga ni zhafa, de bi fe bolj greha varvati, in fi bolj gnado boshjo flu- shitiimel, kakor takrat, kadarmiflifh ftan fpremeniti. Slafti pa fe morafh varvati nezhiftolii, tifte fkrite in ne- framne pregrehe, od ktere fe fhe go¬ voriti ne fme, pajdafhtva s’ drugim fpo- lam, nefrainnih befedi in pefm. Vari fe tudi sapravljanja, nesmernofti, pro- vsetnolti, ponozhniga pohajanja, in ne- pokorfhnofti do fvojih ilarfhev. Te in enake pregrehe odvrazhujejo gnado boshjo, in ti odjemljejo pomozh bosh¬ jo, ktere pofebno potrebujefh, de bi v’ fvojim ftanu samogel brumno shiveti. 694 Vender pa fhe ni sadokna per- prava k’ sakonfkimu kanu , de boga- bojezhe shivifh , ampak morafh tudi obilno molili, in fe s’ Bogam pofvet- vati, v’ famoti fe s’ Bogam sdrushiti, in pogoko fvete Sakramente preje¬ mati. Bog je Gofpod nafhiga pokliza, on le ti samore dati ga fposnati, in troja dolshnok je, ga sa to gnado pro¬ fiti in jo saflusbiti. Vprafhaj fveta tudi fvojiga fpovednika, in ravnaj fe po njegovim nauku. Ravnaj fe tudi po volji fvojih karfhev, ali fvojih ofkerb- nikov, ali drugih, ki imajo zhes tebe oblati. Vari fe dobro, de bres njih volje nobene savese ali obljube ne ho- rifh , de ne fnubifh sa moshitev ali she- nitev, de sato vaf ne hodifh bres njih dovoljenja in fveta ; ker gotovo bi fe fizer v’ prihodno velikokrat kefati mo¬ gel. Ne saupaj fam v’ fe, in prevda- ri, ali tvoje nagnjenje in tvoja prijas- nok, ki jo do kake perfhone imafh, od Boga pride, ali od hudobniga name¬ na. Sakaj nektere prijasnoki fo fvete, pa fo tudi nektere hudobne, flabe (i95 in malo zliafa terpe. Iludizh doftikrat mladim ljudem take prijasnodi vdilia , in jim jih odvsame , kadar fo she po- rozheni. Od tod pride, de je tazih veliko, kteri fe od kar fo sdrusheui , ne morejo eden drusiga viditi, in ki imajo po poroki ravno toliko Huda in fovrashtva eden do drusiga, koli¬ kor nagnjenja in ljubesni fo poprej eden do drusiga imeli. Tvoje nagnjenje, ki ga do kake perfhone imafh , ne Ime biti nagnje¬ nje tvoje terme ali fvojoglavnofti, am¬ pak pametno mora biti. Mladenezh, zhe kako deklizo ljubifh , savolj njene lepote, savolj nje iletnofti, in njeni- ga prijasniga obnafhanja, fi enak flep- zu , ki v’ drafhen brefen leti. In ve deklize , zhe bole mladenzhe le ljubi¬ le savolj njih vefeliga obnafhanja, sa¬ volj fladkih befedi, savolj prijasnih saljubljenoft in medenih obljub , bo- te to prijasnod ob fvojim zhafu objo¬ kovale. Lepota, fletnodi in fladkanja pre¬ idejo; zhlovek pa odane s’ vfimi fvo- 696 jimi popakami. Hmalo bofh vidil nad perfhono, ki jo sdaj toliko ljubifh, veliko, pogrefhkov, ki jih sdaj fhe ne vidifh. Doftikrat je pod lepo in bli- fhezho kosho veliko popak perkritih, savolj kterih fe marlikteri v’ potlej' fhnih zhalih grenko kefa in milo jo¬ ka. §e s’ kako perfhono vesati, s’ kte- ro je treba zeli zhaf shivljenja shive- ti» in ki fe samore le na pol fposna- ti, je saref opravilo, ki je vfe fkerb- nofti in pameti vredno. Doftikrat kdo v’ mladofti to prijasnoft sa kako ve- felo sdrushbo fposna; in kadar je ta drushba fklenjena, sazhne jarm teshi- ti. ki ga fkorej ni prenefti. Nekteri miflijo, de v’ sakonu le smirej roshi- ze zvetejo ; in potler fhe le zhutijo, de ni drusiga v’ njem , kot ternje. Glej. to je, kar naj vfaki prevdari, kteri fe hozhe is saljubljenofti ali do- mifhljevanja sheniti ali moshiti; de ne bo potler zeli zhaf fvojiga shivlje¬ nja v’ raspertii in nepokoji shivel. Prijasnoft in ljubesen , ki jo mo- rafh, kar ta Sakrament sadene, do 697 kake perfhone imeti, fe mora bolj na poboshnoft shivljenja , kot na bogaftvo premoshenja naflanjati. Bogaftvo bres poboshnofti sakone le nefrezhne dela. Obilno premoshenje ne sadovoli zhlo- veka. Modri mosh ali pametna in fkerbna shena, je sate Loljfhi, kot vli sakladi fveta. Boljfhi je malo pre¬ moshenja imeti, v’ miru shiveti, in potem v’ nebefa priti, kot obilno pre¬ moshenja imeti, in fe pogubiti. Sadnjizh de bofh mogel isvoliti perfhono , s’ ktero fe hozhefh savesati, prevdari bolj laftnofti njeniga ferza in njene dufhe, kot le laftnofti telefa ali rodu. Zhe je dekliza, ktero fnu- biti shelifh, krotka, ponishna, pohlev¬ na; zhe je framoshljiva, zhifta in sa- molzhljiva; zhe rada dela, moli, in k’ fvetim Sakramentam perftopa, in ne sabaja rada v’ drufhine; zhe s’ doma- zhimi ljudmi v’ miru shivi; zhe ozheta in mater fpofhtuje : bofh frezhen tako sa fvojo sheno dobiti. Zhe pa je nafproti dekliza rastrefeniga duha; zhe je ne- fkerbna; zhe le nizhemernoft in ve- 30 G98 felje ljubi; zhe je prevsetna, lena, jesizhna; zhe je plefavka, vafvavka, nezhillniza ; zbe je bres poboshnofti, bres framoshljivofti; zhe ne moli rada; zhe fe rada zuka in terga; zhe nima ne poterpeshljivofti, ne ponishnofti in pokorfhnofti do ozheta in matere; zhe nima ljubesni do brata in feftre; kaj bofh s’ tako sheno pozhel ? Ali kako ti bo tvoje otroke isredila. Kakorfhi- no bofh torej vsel, dobro ali hudob¬ no, tako bofh mogel zeli zhaf shir- ljenja imeti. — In ravno tako ve kerfhanfke de- ldize ! zhe je mladenezh . kteri te fnu- bi, bogabojezh; zhe rad k’ fvetim Sa- kramentam hodi; zhe je tresen in v’ drufhini framoshljiv; zhe je framosh- Ijiv v’ befedi; zhe je nedolshen v’ fvojim sadershanji; zhe rad dela in fvoje dolsh- nofti svello opravlja; zhe ozheta in ma¬ ter fpofhtuje ; zhe je krotak in miren: bo savesa s’ takim zblovekam frezhna in vefela sa te, in Bog fam bo tako drushbo poshegnal. Zhe pa je hudo¬ ben rasujsdanez; zhe ftarfhe in druge 699 per hifhi shali in drashi; zhe je pre- klinvavez, terdovratnik, neframen v’ befedah in pefmih, neframen v’ Tvo¬ jim obnafhanji s’ taboj; slafti zhe te k’ grehu nagovarja in napeljuje; zhe ne ljubi ne befede boshje, ne boshjih in fvetih rezhi; zhe jelen pokopazh, prepiravz, pijanez, in s’ eno hefedo, zhe ni dober krikjan: v’ kolike ne- frezhe fe podafh, zhe taziga zhlove- ka veamefh ? Koliko grenkih fols, in preposniga kefanja bo v’ tvojim sako- nu ? In kaj bo kdej s’ tvojimi otrozi per takim shivljenji ozheta? Ref, ob¬ ljubil ti bo, kadar fe bo shenil, de fe bo vef poboljfhal; pa te obljube bodo vfe prasne. Sakon fpremeni le ftan , pa malokdej fpremeni tudi sa- dershanje. Svekimu in pravizhnimu biti gre vfakimu fpofhtenimu zhloveku, slaki kriftjanu; satorej ne fmefh sa sakon na vezh krajih fnubiti, in tako kako perfhono goljfati, bodi ii kdor hozhe. Mladenezh , .ki vezh dekliz obifkuje, in kteri jim vediti d a ja, de jih hozhe 50 * 700 vseti, je goljuf; on jim krivizo dela, in torej fpofhteniga deklizha ni vre¬ den. Ravno tako tudi dekliza, ki fe mnogim mladenzhem perlisuje, in s’ njimi prijasnofti dela, in ktera vlim obeta, de jih bo vsela, je goljufiva hinavka, in ne saflushi savese s’ ka¬ kim fpofhtenim mladenzhem. Predolge snanja in prijasnofti ime¬ ti, kadar hozhe kdo v’ sakon ftopiti, je pregrefhno. Kdor koli vezh let v’ teh prijasnoftih shivi, bres de bi kaj fklenil, fe v’ nevarnoft poda fvoje dobro ime sgubiti, ter fe ljudem v’ sobe dati, in doftikrat zelo faro pohujfha. Daljej ko bpfh v’ tazih prijasnoftih shivel, bolj bodo tvoje flabofti fposnali, in prej te bodo fiti. Satorej fe doftikrat sgodi, de deklize, ki tako dolgo zha- fa v’ takim snanji shive,' nar frezhni- fhi prilike v’ nemar fpufte, i n fe mo¬ rajo vezhi del s’ flabfhimi sadovoliti. Nar vezhi pregreha pa je to, zhe fe kdo s’ rasujsdanoftjo in s’ pregre¬ hami v’sakon perpravlja. O Bog, ka¬ ko bofh ti take peklenfke savese po- 701 shegnal! O Itako oftudne morajo bili pred tvojimi ozhmi! — Vsemi fi to¬ rej, mladi kriftjan, te nauke k’ferzu: zhe s’ ktero perfhono, ktero hozhefh kdej vseti, prijasnoli ftorifh, obifhi jo le malo kdej in vfelej v’ boshjim ftrahu. Nikoli ne govori s’ njo v’ fa- moti, tudi nikoli ne bres vednofti ftarfhev; govori s’ njo le podnevi, le malo zhafa, in kaj fvetiga, ali pamet- niga; nikoli pa, zhe je le fizer mo- gozhe, ne govori s’ njo ponozhi. Ne posabi, de nefpodobno pajdafhtvo tudi tebi ni perpufheno, de tudi ti ne fmefh saljubljenoft terpeti, in de ne- framnih in posheljivih rasujsdanoft ne fmefh pozhenjati. Pa porezhefh : vfe to fe is pri jas¬ no (ii godi. — Ref is prijasnofti fe to godi, to de ti fi flep, zhe miflifh, de fo to snaminja fvete prijasnofti. Take nefpodobne in nezhifte neframnofti, fo le gerdi fad posheljenja, fo snami- nje prijasnofti, ki ni kaj nedolsbna, in fo prizha , de fe ne bojifh ne greha ne prizhjozhnofti boshje. 702 Snaminje prave nedolshne in fvete ljubesni je to, de perfhono, s’ ktero v’ ti savesi shivifh, v’ zhafti imafh, de fe eden drusiga boljfbata, in eden sa drusiga molita. Zhloveka pohujfha- ti, fe gotovo ne pravi, ga ljubiti. O gorje tebi ! zhe to perfhono ref Iju- bifh, sakaj jo sapeljujefh v’ nefrezho? Sakaj jo perpravljafh ob gnado bosh- jo s’ fvojimi rasujsdanoftmi, ki ti jih perpufti ? Sakaj fi ubijavez njene du- fhe ? Tako perpravo v’ sakon bofh kdej s’ grenkimi folsami objokval, in ona bo preklethvo boshje nad tvoj sa¬ kon in tvoje otroke perklizala. Zhe fo ,pa take malo nedolshne prijasnofti, in neframne obnafhanja prepovedane, kadar fe kdo v’ sakon perpravlja, koliko bolj fo fhe le med oklizi prepovedane! Mladi kriftjan , ne posabi nikoli, de je zhaf med oklizi sa-te fvet zhaf, v’ fvetohi, v’ pokorjenji in v’ molitvi ga pomudi; ne hodi v’ pofvetne dru- fhine, de fe bofh tako s’ bolj famot- nim shivljenjem k’ sakonu perpravljal, sakaj vedi, de je poroka fvet Sakra- 705 ment, in de je to nar imenitnifhi Itop- nja tvojiga shivljenja. Stoii , zhe je mogozhe, kake tedne pred fvojo poroko veliko ali fplofhno fpoved, de tako popravifh vfe pogre- fhike, kar fi jih kdej per fpovedih mo¬ rebiti ftoril. Ne posabi, de morafh, ako hozhefh v’ sakon fhopiti, v’ gna- di bosbji biti, in persadevaj fi, kolikor morefh, de bofh fvojo veft ravno toliko sa fveti sakon ozhiftil, kakor sa fveto obhajilo. Zhe li tako nefrezhen, de grefh v’ kakfhnim fmertnim grehu k’ poroki , ofkrunifh ta veliki Sakrament, in ftorifh boshji rop, ki te ob gnado, ki jo v’ sakonu potrebujefh, perpra- vi, in v’ ftrafhne prihodne nefrezhe saplete. XLIX. Kako fe je treba k’ sakonu per- pravljati, in kaj je treba ob dne¬ vu poroke ftoriti. l. Vari fe, de fe ne bofh v’sakon 704 podal s’ kakofhnim sadershikam shlahte ali rodu, ali s’ kakofhnim drugim sa¬ dershikam. Zhe ii zhes to v’ kakofh¬ nim dvomu, pofvetvaj fe s’ fvojim duhovnim pallirjem, ali s’ kakim ras- fvetljenim fpovednikam. Kdor s’ ka¬ kofhnim sadershikam , kakor jih lozhiv- ne imenujejo, v’ sakon ftopi, ni v’ pravim sakonu, zhe ne dohi pofebni- ga dovoljenja od vikfhi gofpofke. 2. Imej vfelej pravizhen in fvet na¬ men, kadar hozhefh v’ sakon Kopi ti. Odsheni tedej is fvojiga ferza vfe ne- fpofhtene, gerde, in nezhifte mifli, lizer te bo duh boshji sapuftil, in te bo hudimu duhu isdal. Se is taziga namena v’ sakon podati, fe pravi, ta veliki Sakrament ofkruniti. Glej, na¬ men v’ sakon ftopiti mora tale biti: a) De fe h’ kakfhnimu gofpodar- ftvu ali gofpodinjftvu perpravifb, ali de sa fvoje delo kako priliko dobifh, de bofh tako samogel fveto shiveti. b) De ubeshifh priloshnoftim v’ greh, in nevarnofti v’ fkufhnjavah pafti. c) De fvoje otroke, ktere ti Bog 705 da, v’ ftrahu boshjim iskojifh ali is- redifh. Saflifhi tudi, mladi kriftjan. befede mlajfhiga Tobija, in uzhi fe is njih, is kakofhniga namena je tre¬ ba v’ sakon llopiti. Gofpod, je djal ta mladenezh, ki fi Adama ultvaril, in ki fi mu Evo pajdafhizo in pomozh- nizo dal, ti vidifh namen mojiga fer- za; to deklizo, 'tvojo flushabnizo, she- lim v’ sakon vseli, de bomojashena, de bi fe s’ njo pofvezhval, in de bom v’ tvojim ftrahu otroke, ktere mi bofh dal, isredil, de bodo tvoje ime veko- mej pofvezhvali. In ve, kerfhanfke deklize, safli- fhite befede mlade Sare, Tobijevene- vefte, in ravnajte fe po njenim sgledu. Ti vefh, o moj Bog, pravi ona, de nikoli do nobeniga moshkiga nifim ka- kofhniga mefeniga posheljenja imela, in de lim fvojo dufho v’ zhiftofti ohra¬ nila ; nikoli nifim vefelja imela nad igrazliami, in nad vefeljem, s’ kte- rim drugi v’ kratkozhafnofti shive; dru- fhine nezhimernih in rasujsdanih ljudi fim fe smiram varovala ; zhe fim kdej 50 ** 706 pervolila fvoj Han fpremeniti, lim she* lela to koriti le v’ tvojim krahu, is fvetiga namena, in v’ terdnim saupa- nji, de nama bofh ti fvoje ufmiljenje in fvojo pomozh dal, in de nama bofh poshegnal najine dneve, bi nama jih bofh fhupej shiveti dal. O frezhen, trikrat frezhen , kdor s’ tako fveto per- pravo, in is tako fvetiga namena v’ sakon kopi! 3 . Profi Gofpoda Jesufa Krikufa in njegovo prefveto Mater Marijo , de per- kopita v’ duhu k’ tvoji poroki in k’ tvoji fvatovfhini, kakor ka nekdej bila v’ refnizi per fvatovfhini v’ Kani Ga¬ lileje. De bofh pa tudi v’ fvoji poroki pomozh Jesufa Krikufa in Marije sa- dobil, vedi, de morafh s’ skivo vero in poln fvetih shelja k’ poroki per- kopiti. Ne perpuki, de bi fe, ko grefh k’ poroki, ali kadar li per poroki, kaj nefpodobniga godilo, ali de bi bili sraven kaki neframni bedaki, ki fe fvetim rezhem pofmehujejo , krizhe in ukajo. Godze k’ poroki (V zerkvi) imeti, fe pravi fvete Sakramente sa- V..' 1 : . 707 niehvati. Kdo Bo godze najel, de Bi ga k’ fvetimu ObBajilu fpremili? Ali ni tudi sakon , po Befedah fvetiga Pavla , Sakrament, in lizer velik Sakrament v’ Krikufu in v’ zerkvi ? O gotovo fe ne fpodobi s’ neframnimi godzi ferze in pamet rastrefati, kadar je treBa pred altar shiviga Boga kopiti, kadar je treBa ondi nar fvetejfhi in terdnifhi obljube in perfege koriti, kadar je treba li shegen in pomozh bosbjo fpro- fiti, in kadar je treba Butaro na-fe vseti, pod ktero jih je she toliko ope- fhalo, in v’ pogubljenje padlo! Ob dnevu poroke moli vezli krat, de fi shegen in prijasnok Bosbjo fproiifh. Zhe fvatovfhino ali sbenitnino na- prarifh, naj je kot fvatovfbina 'Pobi¬ jeva; povabi le pametne in modre prijatle , in v le naj fe v’ krahu bosh- jim godi. Vari fe, de ta dan per tebi ne Bo klafanja in kvantanja, ali dru¬ gih neframnih pogovorov in pefem, ali popijanja; tebi je ob dnevu poro¬ ke treba bolj moliti, kakor kratko- zhafnofti vshivati. Sizer ti je perpu- — 703 — fheno fe rasvefeljevati, to de le v’ Gofpodu. Zhaft in hvalo pa bofh Bogu da¬ jal , zhe ob fvoji fvatovfhini godzov in plefov ne bofh imel. Plef je, ka¬ kor tudi v’ teh bukvizah berefh, vfe- lej nevarno povefeljenje, in vezhi del fe ob njem veliko neframnoft in pre¬ greh godi, sato je vfelej pregrefhen. Pleli, ki fe ob fvatovfhinah gode, fo pa sa toliko bolj fhe pregrefhni, ko¬ likor bolj pogoltni fo. Zerkev Jesufa Kriftufa nikdar ne dovoli taziga rasve- feljevanja, in de je ref temu tako, naj fe le bere, kar fo fveti zerkveni sbori, in fveti zerkveni ozhaki od te¬ ga pifali. V’ fvetim sboru v’ Laodizeji je bilo sapovedano, de morajo duhov¬ ni in menihi, kteri fo per fvatovfhini, prezej is drufhine iti in prozh pobeg¬ niti, kakor hitro pridejo godzi, de bi sazheli plefati; sakaj gerdo bi bilo boshjim namellnikam in flusbabnikam prizhjozhim biti, kadar fe greh dela. Vari fe tudi, de fe ob dnevu ali ob vezheru poroke, kakofhne fmefh- 709 ne fhege, ali nezhimerne navade, ali neumne vrashe ne bodo godile. V’ teh rezheh je doftikrat veliko nefram- nih in pregrefhnih fheg, slafti per nevednih in hudobnih ljudeh. Veliko fheg je tazih, ki fo kerfhanftva ne¬ vredne , in ki fo fhe shaloftni oltanki malikvavftva. 4. Nekoliko zhafa po fvoji poroki, in prej ko morefh, profi kakiga mo- driga in poboshniga fpovednika, de te poduzhi v’ dolshnoftih tvojiga ftanu, in ti rasodene napazhnofli in pregre¬ he , kterih fe je pofebno v’ tem ftanu varovati; ker bati fe ti je , de is fle- pote, ali nevednofti, ali hudiga po- sheljenja v’ nekake pregrehe ne pa- defh, ki bi tvojo dufho ognjulile, te Bogu perftudile, in marfiktero nefre- zho nad tvoje otroke perklizale. Ne posabi satorej nikoli lepih befedi, ki jih je mlajfhi Tobija fvoji ljubi neve- fti Sari govoril: Sara, ljuba moja she- na, otrozi fvetih ljudi fva, in varujva fe v’ najnim sakonu tako shiveti, kot ajdje, ki Boga ne posnajo. — 710 5. Samerkaj fi sadnjizh fhe ta lepi nauk . ki ga je mladim kriftjanam sladi potreba: Kadar k’ letam doraftefh, v’ kterih bi v’ sakon flopiti samogel, ne godernjaj, zhe tvoji ilarfhi tega pre- zej nifo per volji. Sej to flore le is ljubesni do tebe savolj tvoje frezhe, ker fe boje, de bi ti prezej pervikrat ncfrezhen ne poflal. Sakaj veliko mla¬ dih ljudi fe da preflepili, in fvoje flepole ne fposnajo prej, kakor kadar je morebiti she preposno. Zhe volifh, voli rajfhi po volji flarfhev, kot po fvoji volji, sakaj to fe pravi, pifhe f. Ambrosh , fe po Gofpodu moshiti in sheniti. Verider pa fam febi na soper nizh ne delaj, in ne delaj s’ nobeno savese, do ktere zlo nobeniga nagnje¬ nja nimafh! Starfhem pa fe tudi ne more ni¬ koli dovolj saterditi, de naj fvojiin otro- kam nikoli nobene lile ne delajo, ka¬ dar jih je treba v’ sakon ali h’ ka- kofhnimu flanu perpravljati. Tudi fe ne fnlejo nikoli soperdavili kakimu takimu sakonu, ki fe vender njih otro- I n 36 56 57 58 $9 6 . 1- 79 1 22 127 128 i38 142 145 >47 1 ( 8 i56 161 i65 '74 182 *9 l III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. XV. XVI. XVII. XVIII. XIX. XX. (Stran. Od Jjubesni do Boga . . 210 V’ niladolti, in zeli zhaf fvoji- ga slavljenja moramo Jesufa pofnemati . . . .218 Od Jjubesni in od fpofhtvanja, ki fmo ga fvojim ftarfhem dofshni 242 Od fpofhtovanja do ftarfhev, in drusih prednikov in uzhenikov . 2 4g Od ponishnofti in od napuha . 261 Od pokorfhnofti . . .270 Kako mora mladi kriftjan opo- minjevanje in fvarjenje fprejeti 276 Od Ijubesni do blishniga . 2o3 Od zhlftolii . . . 299 Od perpomozhkov zhiftoft ohra¬ niti . . . . 3 of> Drugi perpomozbki lepo zhi- ftoft ohraniti . . . .322 Mifli in nauki f. Franzifhka