Št. 93. V (iorici, v soboto dne 21. novembra 1908. Letnik X. Ixhaja Tiaktornk innobotoob 4. uri popoludne. Ako pade n» ta dneva praxnik iiide dan prej ob 6. xTe«5er. Slane po poiti prejeman ali v Gorici na doni poiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in dctrtletno 1*50 K. ProdajaaeTGorici ˇ to- bak&rnan Schwarz v Šolakih ulicah, Jelleraiti y Nunakih ulicah in Le- binu VerdijeTera tekalildu po 8 »in. UredniStvo in upr&vniitvo u aahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiae je natloTiti na urednilUo, oglaae in naročnino pa na upravniatro »Goricec. Oglaai le raöunijo po petit- Tntab in aicer ako i« titkajo 1-krat po U Tin., 2-krat po 12 Tin., S-krat po 10 Tin. Ako ue veJkrat tiikajo, raöu- nijo se po poiiodbi. Isdajatelj in odgororni arednik Anton Bavoar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgor. L. Lukeziö). Vsa sofislarija ne po- maga nič. Take konsaznoati in zme&ene kolo- bocije, kaloräna aa nahaja v uTodnem ölankn zadoje „Soöeu („Boj za deželni odbor^) nisnao že dolgo öitali. Člankar zavija, pr°obrača in hoöe po tbi ei!i krivo razameti, seer za Teakega, ki slo- yensko čitati in misiiti zoa, popo'mma jasne in razamljive trditre t „Gorici". lsja»o, da dr. Gregorčič ne bi priznaval „SIot. klaba" o b e h odbornikoT, ladi če bi Gjbričeka ne bilo t deželnem zbora, hoöe „Soča" po Tsi sili krivo raxa- meti in sicer tako : dr. Gregorciö ne bi tadi T tem alaöaja priznatal nobe- nega odbornika „SIot. klaba". la ven- dar je bilo ˇ dotiönem članka „Gorice" malo poprej jaano rečeno: „Kl ab S. L S." je Tedno lojalno prizna- Til in ie Tedno priznara „Slov. klnbuu enega odbornika — ki pa ne sme biti Gabriček — ne more pa dopostiti,da biimel nS 1 o T. k 1 o b>l oba odbornika. — Kljnba tej jasni izjavi pa „Soča" trdi, da dr. Gregoröiö je hotel „SIot. klab" opehariti za obeodbor- niški meati ter debelo natisne ne- ¦ ramno 1 a ž : Gregor čič to tadi 8 e d a j p r i z n a T 9. Pfoj ! To je pißanje za bebce ! — Ali je poaUla „Sočau že tako ot'ocj», da ne raanoQe vei negscije * BloTenakem jeziko, ali pa je tako ne- aramno predrzaa, da si npa BTOJe öita- telje pitati a takimi bedaatočami ? Ali pa morda že hlaata po Tgaki, če tadi le na- miäljeni bilki; nadejaje ae, da reši ta And. Gnbrščeka iz zagate? Vendar tsg zavijanje, Taa aofi3tika ne pomaga nič. Reanica je in o- stane, da boj na 8 1 o t e n a k i strani se t r i i sedaj „a a mo z a- radi And. Gabriöeka", kajti r a T n o o u je, ki hoče biti tiatl „dragi" aloTenaki odbornik, a „Klub S. L. S." T gedanjih ra z- roe rah nikakor ne more priz- na ti, da bi „tadi drugi" bIoy. odbornik bil clan iz „SIot. k 1 a b a", „c e 1 o i z k 1 j u č e n o p a je še, da bi And. Gabrščeka priz- na 1 z a o d b o r n i k a". To naj si „Soöa" zapomni. Naie trdno prepriöanje je tadi, da bi vladali med sloTenakimi poslanci čiato dragi odnošaji, ko bi Gabrsöeka ne bilo med njimi. Skapen klab bi bil brez Gabräöeka mogoč. Pa recimo tadi, da bi ne bilo priilo ravno do enotnega klaba, osnoTal bi ae bil pa gotOTO kak klab, ki bi itel Teč članoT, nego kateri koli seda- njih,in t tem sločaji bisebili poalanci lepo mi mo dogOTorili glede odbornikov. Ali pa bi dva klub», ako bi obstajala, imela TBaj skapno parlamon- tarno komisijo, ki bi v doloöe- netn delokroga narekorala in določevala skupno postopanje, ˇ kolikor bi to dopaiöala na- čela in programi teh klubor. Ne bilo bi takega „Slo t. kluba", katerema bi načeloval Gabr- i ček, ne bilo bi prepira in boja za odborništvo. And. Gabräöek je oslal sam sebi zyest; kjerkolije bil, tarn je razdiral in napravil prepir; Bedaj je prišel t deželni zbor in del a ta prepir; kajti on hoöe Tel jati za p r tega po?lanca, on hose biti takoj prvi dan deželni odbornik. Baha ae tadi b STQJo Bpcsobnostjo, a btojo energijo, a sVojo n«izprQSLO»tjo, 8 BTOJim „dobrim, pravim, kbrlstnii, du ;ii rratalo!" Ljujjl. niso slepi, da bi se pustili vedno voditi za nos. N. pr. solkanski rnizarji so prišli že do tega spoziianja, da razlage voditeljev nočejo sprejeti. Vedo pač. da jih bo „razlaga" pri vsem tem — drago stala. i Seveda, nevsnehe pri „Jelenu", „Süd- balinu", „Trgovskem domu"*, „Mizarski zadrugi* itd. bo „Soča" že pripisavalatem ( hudimanskim klerikalcem ; je že tudi pri- : čela to lahko delo. Klerikalci so krivi tudi „fiiziranih bilanc" n. pr. pri „Mi- zarski zadrugi". Pravijo namreč nekateji liberalei, da so bile bilance te zadruge olepsane, kakor da bi jih imel frizer v rokah. To, da se je posebno pokazalo pri~zadnjih „iiatančnih" revizijah v Sol- kanu, Splitu in Trstu. No, naposled nas to nič ne briga 1 ! Kojiko so liberalei napadali naše gospodarske osnove : Centralno poso> jiluico, Goriško zvezo, Krojaško zadrugo, posojilnice po deželi, sploh vsako go- spodarsko osnovo naše stranke, vsakega požrtvovalnega moža, ki je žrtvoval čas, denar in znanje trudapolnemu delu na polju našega zadružuištva, naše gospo- darske osamosvoje na Goriškem ! Sum- ničili, blatili so vse. Kar so pa drugim očitovali, to so najbrže sami delali, za- to jim sledi kazenza petamiza razdiral no, n en a rod no delo, ki sojeizvrsevali celodesetletje! Vredno bi bilo, da bi si ogledali, v koliko so opravicene besede, da so delali „brez glave" ravno liberalei. Pa pustimo to za danes. Pride lahko še na vrsto. Očitano je bilo naši stranki, da je delala brez glave na gospodarskem, na zadružnem polju. Ne „Soči", ki se bori z vsem na svetu kakor junak Don Kišot žalostne postave, marveč nam-v prvi vr- sti veljaj pregled o vspehih, ki smo jih imeli na zadružnem polju na Goriškem. (Dalje prih.) flneksija Bosne in Her- cegouine. Razni dogodki na Balkana, ki to se Triili tekom zadnjih tednor, dali bo in dajejo ie Tedco öaBopisja preobilega gradiva. Piše ae prar Teliko in Tečkrat tadi praT pretirano, radi Cesar aem aklonil, da cenjenim öitateljpm „Gorice" Tsaj zadeTO Bosoo in Hercegovine, ki naše ijudsWo najbolj zanima, malo po- jasniti. Ako čitamo čaaopise, ki so aneksiji oaaprotD', med kojimi se nahajajo tadi nekateri aioTenski lists, predatarljamo si vsled anekaije za ÄTslrijo jako težko stališče. Ako čitamo pa tej prijazao ča- Bopiaje, moramo priti do nasprotnega prepriöanja. Predno pridem na aedanji položaj, moram malo opisati atia, ki ga je napra?il ta TladarjeT korak na takajsnje pre- biTalstvo. Kdor je ie reö öaaa takaj in je opazoTal deloTanje razaib strank ter Tidel takajšnje protiaTstrijsko gibanje, prepriöan je moral biti, da bodo nastali T 8lačaja aknekaije, ki je prišla proti Tolji takajinje srbsko-radikalne etranke, ki je T deželi najtnočnejšs, do relikih nemiroT, ki bi bili lahko na eni ali dragi strani asodrpolni. Žaganja cAT^reö od te Btrani ni maojkalo. Vendar pa je to za aedaj oatalo le žaganje in niö drngegs. Dan 7. Tinotoka je bi! toraj za takajinje dežele in njih zgodovino po- memben dan, ki ostane zapisan t zgo- doTini z debelimi örkami. Do zadnjega trenntka bil je ta na- meDjeni korak Aystrc-Ogerske občinstra tako tajen, da noben list o Tsem tem ni mo gel nič pozitirnega poTedati, radi čeBar takajšnje ljadsWo na aneksijo niti mißlilo ni. Najlepši dokaz za to je kon- ferenca takajinje srbsko-maBelmanBke stranke, ki se je imela Triiti dae 8. Ti- notoka r BadimpeŠti z namenom, da bi mogoöo aneksijo preprečili ia dosegli za tokajšnje dežele astaTc, oziroma ne- odfi8no8t, ali da OBtanejo del tarške držare. S tem slednjim so Srbi apeljali to- öino takajšnjega maselmanskega prebi- TalsWa ˇ sTOje Trste, kar pa je bilo, kakor so dogodki zadnjih dni dokazali, le peeek t oöi. Po dogodkih zadnjih dni je Teliko maBelmanoT apoznalo to srbako zvijaöo in pokazali so jim radi tega hrbet. — Po dogodkih zadnjih dni so maiel- mani lahko Bpoznali, da Srbom ni bilo za to, da bi se takajšnje dežele zojet priklopile Tarčiji, niti da bi postale ne- odfiane, ampak, da so jih hoteli s tem le tako äaleö pridobiti, da bi jim po- magali zidati „Veliko Srbijou, kar bi gotOTO bilo za maaelmane taka nesreös, kakoršna se jim pod aTatrijeko Tlado ne bo mogla nikdar dogoditi. Od strani, ki je vladi naaprotnv, bo je Bprejela aneksija prar mrzlo. Vse je bilo mirno, ker Teöina zdražbarjer je bila takrat t Badimpeäti, a drugi so ae poskrili, ker ae sranmjejo aTojega po- raza. Pri tem se mi zdi Tredno omeniti, da Teöina priproatega ljadstra, posebno pa deŽelanoT, tega ni hotela rerjeti in tadi ne razameti. Pri čitaaju proklamacij, ki so bile nabite skoraj na Tsaki dragi hiši in to r hrvatakem in srbskem jezika, je naložilo vodstva, da izdela nor načrt ia moat iz i e 1 e z a. Kakor pa je znano, tse ot7 ori pri- hodnjo leto turska železnica; ker je vuled tega pričakovati velikanake povzdiga prometa na progi proti Jasenicam, treba je tekom leta raziiriti marsikateri ko- lodvor, posebno jeseaiiki. Žsip. — E i kandidat je bil reprobiran za lj. iole z nemikim aönim jezikom. — Državno podporo 5000 K so dobili deleženci razdeljenega občinskega zemljiiča v Nemäkemrata in sicer za to, da iztrebijo iz zemljiiča robidovje, trnje in ničvredno grmovičje in da spremenijo potem zemljiiča v radovitne paiaike. Podporo jlm je naklonilo poljedelsko mi- nisterBtvo, za katero se je tradil državni poalanec dr. Gregorčio in pa in- panstvo Grahovo. — Moč novega vina je oböutil neki „Regnicol" Angelj R ga. Ta dni ae ga je tako nalezel, da je, ko je krevsal po ulici Morelli, padel na kamsnit tlak ter ae ie precej hado ranil na glavi. To se je zgodilo seveda ponoči. Prepeljali so krvavega v bolniinica uamiljenih bratov. — KoprivBkiin občinarjem je izposloval državni poalanec F o n 400 K državne podpore za neko potrebo. •— C. kr. kinetijsko-keinično po- slmsevaliSče v Gorici je izdajalo v alo- venökem jezika priatojbinski canik in predpise za njega vporabo. Ta cenik, ki je veljaven od 1. jalija 1908, obsega sploiaa n&vodila, poeebno pristojbine za kemične, mikroskopicne ia bakterijološke preikave itd. ter preaknianje priprav in orodja. Novi pristojbinski cenik je arejen zelo praklično, ker so vse anovi, ki se imsjo kemično preiskati, razvriöene po abecednem reda tiko, da lahko hitro najdemo predmet, ki ga mialimo dati v preiskavo, oznaöimo na kratko, kako naj Be preiiče knličiao, ki se ima dopoalati in pristojbino, ki jo je plaöati z\ pre- iskavo. Ker je g'ede zivil, pijaö, krmil in gnojil zelo važno vedeti, kako so te se- stavljene, priporoäa se vsakema, posebno pa kmetovalcam in trgovcem, naj piiejo po cenik na poskoSevaltiče, da s"> jim dopoilje popolnoma brezplaöoo. Kdor pride v Gorico, gre lahko osebno po cenik v arad poskaievaliiča, ki se nahaja v nlici Alvarez it. 9, hitro za bolniäaico usmiljenih bratov. — Padel z dimnika je dimnik»^ Ivan Korte v Gorici, ko je čistil dimnik laUne his». V glavi se ma je zavrtelo in padel je kake tri metre globoko ter «e precaj poikodoval. Zlravi se v bolniinici asmiljenih br^vov. — Cerkljaaska mlekarna je zni- žala članarino od 20 K na 2 K, da tako omogoči priatop tMriRnia Ijadstva. Ztdragt lepo napreiaje. — Elektricwi bloskop — v dvo- rani „Central" preirenjaje program vsa- ki teden Novi program se začne vsako nedeljo. Priporočarm ! — Na južni ieleznici — oe bodo imeli čaatniki od 1. jan. 1909. znižauih voznih cen. Jažna železnica apa s tem dobiti 400.000 K več dohodkov na leto. — Sh'jd Sod. SS. Cardia zi komen- sko dekaoijo bode ine 26. t. m. toöno ob 10 predpoladno in sicsr v G irjaa- skem v novem žapnišča. — Od vojakov je pobegai dragDnec Aaton Benedik s Kranjskega in 8ic9r is Gorica ter jo popibil v Italijo. V Vidma ee je pa sam prijavil policiji, naj ga poilje v Gjrico nazaj. — Voli so se splaiili kmeta A'oj- ziju Gerželj v Vrtovina in sicer v časa, ko jih je aklep&l v voz. Uaogega Gsr- želja so vlekli kakih 100 metrov daleč. Pobil je težke telesne poskodae. Pre- peljali so g\ v bolniinico asmiljenih bratov. — Tepen in sicar hnio tepea je bil te dni v Moši neki Franc Gjljan. Pretepel ga je njegov tast, ker opo- mini niso pomagali, da bi ne toliko pil. Te dni je priiei domov spet v „rožcah*, in tasta je to razjezilo tako, da ga je hado naklestil. S 3daj se zdravi v bol- niinici asmiljenih bratov v Gorici. — Volitve v prestojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu so razpisane na dan 16. dec3mbra t. 1. I L^tos izstopiiši členi predstojniitva in njih nameBtniki pripadajo tem-le kate- gorijam: Kat. I. železnico, podjetaištva za prevažanje in «kladiiSa blaga. Kat. II. Radarstvo in plavžarstro, kovinaratvo, Btroji, orodje itd. Kat. VI. Papir in asnje, lesne snovi in rezljanje, kmetijaki in gozdaraki obrati, mlini. Vai ti podjetniki in zavarovanci vsake omanjenih kategorij voli jo v predstojniitvo po enega člana in enega namestnika. G asoynice se po- iijejo volilcem najkasneje do 17. no- vembr». Reklam&cije je treba podiljati do 1. decembra volilni komiaiji delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trsta, Via Valdirivo it. 40, II. nadstropje. Ta leže na vpogled tadi volilni imeniki. Siovenski volüc: naj dobro ehranijo glasovnice in naj čakajo na poziv v slvovenskih listib, kako jim je poatopati I — Aoglež obsojen v Gorici. V četrtek je stal pred tak. okrožnim so- diäöem 35-letui Tomaž Garans, doma z Aogležkega, Tožen je bil, da se je dne 13. sept. t. I. v Tržiča, kjer je bil aBlai- beo, v neki gostilni prepiral z orožniikim postajevedjem. Iztrg^tt js hotel orcžiika paiko iz rok. Na pomoč orožnika je pri- skočil občinski red&r, ki je Angleia akrotil. Anglež je bil zelo nasilen. So- diiče gi je obsodilo na 2 meaeca jeöe, poostrene z enim postom in trdim le- žiščem vsaki mesec. — Razglas. Iateadanca 3. vojnegi zbora razglaža, da potrebnje za vojaško oskrbovaliiöe v G )ricl 8200 kvintalor Bena, 1500 kvintalov slame in 19009 kvintalov karbona. Pjnadbe, ki morajo biti zaprte v kaverti s kolekom naj se dopoiljejo 'najdalje do 3. dec. i 1. vo- jaikemu OBkrbovaliiča v G)rici. — Pomanjkanje soduih uradnikov v Primorju.— V okrožju viijega sodiiöa za Primorje vlada veliko pamanjkanje flo se sliiale rasne opombe, s kiterimi je Ijadatfo pokaztlo, da cele itrari ne raxatne. Tako je pisec tega opanoral go- Torjenje med množico Ijndit™, ki je čt- talo prokiamtcijo na poslopjj Tojaikega poitnega orada r nekem takajiojem mesta. Nakateri so jo razlagali tako, da to ni nikakor re« in da si je tamkajinji poštni nradnik dorolil to ialo in nabil to proklamacijo na s?oje poslopje. Zopet dragi bo trdili, da je naprarila to de- želna flada zato, da bi ljudstrn tcliko boij nepričakorano dolls astava, katero je reöina tafcajšnjega Ijadstra zahtetala !? Nekateri zopat niao mogli razameti, kako to, da je bila ta prokl&macija dae 7, ?i- notoka r Badimpeiti podpisana in ie isti dan zjatraj Le po celi BoBni na zi- dorih nabita. To je aicer žalostno, a od ostalega Ijadstva ne morenuo boljšega pričakovati. Po sroji nadarjenosti in pridnosti pridejo kmala do boljiih razmer. Šele öez par dni so se prepričali, da to ni nikaka iala, da je Tse to resnična st Tar. la to so spozoali ie tembolj, ko je odbor maaelmansko-srbske stranke, ki je bil radi omenjene konfe- rence ta čas r Badimpešti, poslal srojo proklamacijo na tnkajinje ljadstfo, t kateri iato Bvari, naj bo mirno, čei da pride r kratkem T8a ta zad&va pred konfarenco relerlasti, ki bodo pretre- sorale beralinsko pogodbo in ki aneksije gotofo ne bodo priznale. I/udatro je toraj ostalo mirno in čaka na to konfarenco, o kateri se pa še ne more reči, da bo pretresorala o berolinBki pogodbi tadi rpraianje Bosne in Hercegorine, ker to razne telerlasti odklanjajo. (Dalje pride.) Shod v Slivnem. Gabričekora „Soöa" podtika tbo Gregorčičo, karkoli se t zadnjem časa tiska v „GDrici". To ni poäteno! Tadi za naie po- ročilo o Štrekljerem shoda t Slirnem dela Gibrščekor list Gregorčiča odgo- rornega in firba: „Gregoröiö je f*rbal, da Be je Streklju na ehadu r Slirnem slf.bo godiio med soc. demokrati. Rasnica pa je, da je bil Bhod prar lep in gofori ter pojasnila taka, da bo ,bili zadoroljni ž njim hoc. demokratje". Da bodo rideli naii čitatelji, kako zna „Sočau farbati in potem drage far- banja dolžiti, ponatiskajemo poroöilo o tern shoda, ki ga je objaril „Delarski List", glasilo soc. demokratov, ki so glaBor ali za Štrekljapri drž ar- nlh in deželnih rolitrah. Poro- dilo bo glasi: „S1 i T a o. — Shod narodno-napredne stranke se je rršil pri naa t nedeljo dne 18. t. m. Shod je bil jako dobro obiskan, ker je bilo t sedanjih bližnjih vaBicah reliko radorednežer, kateri bo želeli ve- deti, kaj tse je naredil g. Štrekelj na Danaju za Ijadstro. Toda na tern -shoda so tforili reöino socialni demokratje, ki bo izrolili za predaednika shoda sodr. Marico iz Nabref.ine. Najprej je poročal gospod poslaDec A. Štrekelj o deželno- zborskem delorunjn. Poroöilo je bilo kratko, ker drugaöe sploh ni moglo biti. Eaj pa bij M bil gospod Štrekelj poro- öal. To namreč, kar bo vsi navzoči dob- ro redeli. Mi poremo odkritosrčno, da ni na tern areta niö bolj BmeJnega nego, da pride poslanec na oder in poroča o komedijab, ki jih nganja t javnih zasto- pih Bkapno b svojimi BOTražaiki. Mi delarci uimamo nobene koristi, da bi se sedaj začeli navdaierati za li- beralcp. Kjer gospodarijo liberalci, so delarske razmere rarnotako neagodne, kakcr tarn, kjer kraljaje klerikalai zmaj. Na Francohkem, Nemškem, Angleškem, t Italiji in Avstriji, kakor povsod dragod, bo bili liberalci že od nekdaj alabi go- spodarji, in so ie redno uöili pri kleri- kalcih, kako imajo izkoriičati delarstro. Goriiki delarci redo to in bo že priili do zakljoöka, da od stranke, ki je že bojkotbala Bocialistično delaistro, ki ima poslance t parlamenta, kateri gla- «ajejo za puike, za kanoae, za nore darke io proti rsaki delarski zahteri, od take stranke nima in ne ame delarBtro priöakorati nič dobrega. Znto pa ostanemo popolnonia hladni, kadar nam pridejo liberalci priporedorat, kako da klerikalci in Italijani trosijo Ijadaki denar r brez- potrebne namene. V Mathinjah bo bili liberalci t sta- reiinskem sretu in bo tarn obraöali ob- činski denar prar pa liberalno. GDspod Štrekelj bi si bil to poroöilo lahto pri- hranil, in bolje bi bilo, da bi bil na tem ahoda priporedoral, kako se repa cepi. 01 posl. Štreklja bi bilo pač lahko zah- terati, da se za svoje shoda nekoliko bolje priprafi. Da pride na shod in priö- ne pripcredoyati o bedarijah, ki jih tiska Gabršček r sroji „S3öiM, je za poslanca zelo ponižev&lno. Eiino, kar je poiedal Štrekelj pametnega, je to, da je rekel, da bi morali iineti t deželnem zbora goriškem ql0Tenct 20, Italijani pa 10 poslancer. 0 ˇsem dragem, zikaj da je liberalm stranka zgabila 2 poslanca, za- kaj ni hotel na Tolminskem nihče prev- zeti kandidatare, je zelo smešna straröica. Kij pa briga ljadatro, če ni hotel nihča pi*etzeti kandidatare r tistih klerikalnih taborih? D3bro bi pa tadi bilo, da bi Štrekelj nehal enkrat za raelej pripore- dorati o težatah poslanca. Co ma ni poslanstro po godi, öe mora prereč de- lati, naj odstopi. Mi bi ma to celo pri- poročali, kajti npali bi si celo trditi, da so ?8b one težare, o katerih on gorori, samo T njegari glari, ki jih pa meče ijadBtva r oči samo zato, da bi ga obo- žeralo ali pa celo naprayilo iz njega narodnega trpina in Hheralnega sretnika. Gospod Štrekelj je tadi zato, da rlada razpuiti deželai zbor g)riiki čim prej. Mi Terjamemo to Štreklja prar radi in celo iz srca. Z\ Štrekljem se je oglasii za besedo Iran Pecikar iz Darina. Rekel je, da naj Štrekelj liberalcer prar niČ ne hrali. N»to je eororil sodr. M*rica in je rpraial Štreklj*, zakaj da je r držarnem zbora glasoral proti predloga pos'aaca Renerja, ki je zahteral znižanje darka na sladkor, in proti predloga poslanc« Elenbogna, ki js zahtftral, da ae držar- nim železničarjem zriäajo place za 20 milijonor. Štrekelj je poredal, da je bil proti predloga Rennerja za jznižanje dav- ka na sladkor, ker se je bilo bath da bi zaradi tega finančni minister od- stopil. Proti zrišanja plač železnioarjem pa je glaaoral zato, ker se je že prej redelo, da bodo zato glasorali samo so- cialni demokratje. Mi bi radi redeli, če- ma Štrekelj rsak dan je, če že naprej re, da bo dragi dan zopet lačen. Štrekelj naj nam Ie rerjame, da ne bi bilo nič hudega, öe bi razren socialnih demokra- tor glasoral za zriianje plač železai- čarjem tuii on. AU je pa tadi *lepo, da Ijadski poslanec ne glasaje za znižanje darka na sladkor aamo zato, ker se boji da bi zaradi tega finančni minister od- stopil? Kaj smo poBlali Streklja zato na Danaj, da bi raroral ministerake stolöke, ali pa züo, da bi zastopal ljadske inte- rese? Nam se pa zdi, da se je Štrekelj, kakor rei Blorenski poslanci prodal ar- Btrijski rladi, kateri slaži tadi tedaj, ka- dar hoče ista r kor ist kapitalistor äko- dorati Ijadstia. Toliko Bodraga Marici kakor tadi Pecikarja so narzoči priredili borne oracije. Nadalje je gororil gospod Štrekelj tadi o staroatnem zararoranja. Sadr. Marica ma je priporoöal, da naj pazijc, kaj bodo naredili. Da ne bodo morda sklenili, da bo imel prarico delarec do penzije šele po 70 leiih, to je idle r istih letih, katerih doöaka le malo kateri delarec. Ob burnem pozdrarljanjo na sodr. Marico in Pecikarja, je sodr. Marica zakljaöil ta liberalni shod, ki paÖ ni bil r rečjo liberalno slaro". Iz tega se raztili, kako so bili soc. demokratje s Štrekljem zadoroljni in kako ftrba „Sočau Broje čitatelje. „Sa- öin" i^isač ni bil na sboda in ni dobil o njem nikakega poroöila, ampak kar r svoji r8emogočno8ti in rsegarednOBti n- čečka, kar se zmisli, samo da lopne na- sprotnika po astih, kakor si domiSljnje r BYOJ; vrtoglarodti. Ali rerež Iopnil je sam aebe, kakor je rasfidno iz demokraškega poroöila. Dopisi. Iz St. Andreža. — Danes pride na rrsto dopia h Št. Andreža, objarljen r št. 128. „Soöe". Ojtat't noöemo Diö dolžaj, čisto vest hoöemo imeti, pa naj bo to tenon ali onema ljubo ali neljabo. Na prri del dopisa ne bomo odgorarjali, ker dopisnik, katerega rsi poznamo, ker nosi na čela ažgan pečat nesramnega lažnika in podlega obrekorala, naiih trditer ni orrgel. V dopisa prari, da se g. dr. P. smeäi, ko prari, da so r St. Andreža ie drage osebe zmožne sesta« riti kak dopis za liste. — la mi pra- rimo, d;\ so ie drage osebe, ki znajo reö ko hruike peöi, in da so in da znajo, to oböatijo naii itandreäki libe- ralci po dopisih r „Goriei". Še enkrat sloresno izjarljamo: G. žapnik in g. dr. P. nista r prar nobeni zvezi z dopisi r „Gorici". Naravnost abotna je zahtera do- pisnikora, naj pridejo „Garičini" dopis- niki z imeni na dan. Rröemo le to : ko- gar se drži nelepi naslor podlega laž- nika in obrekoralca, ta naj se opere pred jarnostjo, ta naj pride z imenom na dan. Priliko je imel zaslažiti lepede- narce, a jih ni hoteli. Priliko je imel se pokazati poitenjaka, se pred jarnostjo opraričiti in oprati, a tega ni storil. l)o- kler ne pride on z imenom na dan, ka- kor ga je g. dr. P. pozral, je naravnost neamno zahterati kaj takega od nas. Trditer, da se je nai g. žapnik že tako odebelil, da rabi noro drorano, je hadobno neuoona. Vsi remo, da g. žap- nik zase ne rabi norih proatoror, paö pa ae bodo prostori naprarili za drage potrebe, katere naiim liberalcemsmrdijo. Da bodo pa redeli, kako se nori prostori porabijo, kar jih zelo skrbi, jim poremo in sicer: Drorana bo dolga 25 m, široka 20 m in risoka 10 m, torej bo reöji kot od g. Petra. Strep krasno slikan, okna iz rezanega stekla, drorana bo parke- tirana, razsretljara elektriöna, spodaj bo gostilna, zraren moderno arejeno keg- ljišče, na proöelja bo riBela krasna slika, ki bo predstarljala ikic, kako nbija Lojze r Št. Andreža klerikalnega zmaja, tik Lojzeta pa bo stal itandreiki ecetera, ki Be trepetajo ozira naokoli in po- prašaje, kaj bo. Ako nočejo tega rerov&ti, naj po- öakajo, ako pa noöejo poöakati, naj teSejo. Občiuarji. Polifični pregled. Državui zbor. Držarni zbor »e snide r četrtek 26. t. m. Glarna naloga tega zasedinja bode doToliter proračunskega prorizorja za iest ^mesecer; glede postarnlh naörtor, tiöocih se aneksije Bjsne in Hircagorine pa piiejo listi, da ie o ten r držarnem zbora ne bode razprarljalo, dokler ne bode aestarljeno parlamentarno mini- sterstro; zato se je baje zaöel baron Bienerth za zopst dogorarjati z roditelji strank glede sestava parlamentarneg» ministerstra, ki naj bi stopilo že z norim letom pred parlament. črnagora in Kotor. Z^dnje del «o prihajale iz Eotora rznemirjanjaöe resti, prre, da so s pla- nine Loröen namerjeni črnogoraki tjpovi na Rotor, drage, da bo Črnogorci že na- padli Kotor. Iz Kotora javljajo sedaj danajskim listom : Vaem moškitn r Črnogori je raz- deljeno orožje in Btreliro. Ob örnigoraki meji so naBtavljene straže. Maogi Črno- gorci so Be zadnje dni rraili r domorino. Črnogorski agent r Kotora opominja Črnogorce, birajoöe r Kotoru in okolici, naj bodo mirni. V Eotora samem ni doilo do nikakih nemiror oziroma de- moustracij. A Tetrijski prebiralci Boke Kotorske so porsem mirni. Djslej se ni mcglo opaziti nikakih abnormalnih dogodkor. Z Kike pa jarljajo, da so odplole r Kotor štiri rojae ladije namreö „Wien", „Monarch", „Badapest" in „Zanta", ker je bila tarn baje napadena križarka „St. Georg". Rar no tako poroöa tadi da naj ski list „Die Zeit", da je cesar dne 3. t. do pooblastil rojno npraro, da erne po po- trebi pokliciti pod orožje prro rezerro in pa tri zadnje razrede nadomestne rezerre. Novice. „Edinost" in „Soča" — sta objavili vest, da je c. kr. namest- ništvo prepovedalo točenje no- vega vina pred novim letom na predlog deželnega odbora gori- škega. Po prejetih informacijah na kompetentnem mestu objavljamo, da de&elni odbor ni o tem vpra- lanju nikdar razpravljal in nikdar sklepal. Potemtakem so neutemeljene vse obtozbe, katere navedena lista osobito proti gg. dr. Gregorčič-u in prof . BerbuČu izvajata. — Sicer je pa v obče znano, da dr. Gregorčič ne sedi v dež. odboru, marveč njegov na- mestnik Klančič. Cudno je vse- kako tudi, da hoče vlada zvračati odgovornost svoje prepovedi na deželni odbor goriški! — Saj je prepoved veljala tudi sa Trst in okolico in Istro. So- li merodajni nasveti dež. odbora goriškega, če bi res obstojali, tudi za Trst in okolico in Istro ? Res je pa^ da je des. odbor protestiral na predlog profesorja Berbuc-a dne 12. t. m. proti to- sadevnemu odloku c. kr. na- tnestništva, kateri protest se je tudi sprejel v stapisnik redne odborove seje dne 14. novembra t. I. ter je des. odbor pri tej pri- liki vnovič sahteval od c. kr. namestništva, da prekliče svoj tozadevni odlok. Most za peSce na Volčjidragt. V torkori iterilki amo objavili doposlano nam pritožbo, da železniško rojistro r Trsta noöe naprariti mo sta za prehod peicem iz Renč preko železniške postaje r Volčjodrago na držafno cesto. Iofarmirali Brno se o tej zadeyi in smo dobili to-le pojasnilo : Železniško rodatro r Trstu ne na- sprotaje premestitvi postaje r Volöjidragi, marreö je samo naprayilo načrt mosta in predlagalo železaiikema ministerstra napraro mosta. Ta urad namreč uridera, da se godi ljudem kriiica, ker morajo sedaj hoditi iz R)nČ po orinka na po- Btajo r Volöjidragi. Zipreke so nastale pa r ministentvn in sicar radi tega: Iz aapianika, ki Be je seataril o priliki po- litične komisije pred zgradbo železnice, ni razridno, da bi bili rdeleženci zahte- ral i, naj se jim pmti slobodea prehod črez poBtajo. Koga zadera krirda, da ta zshtera ni priila r zapisnik, ni sednj reö öaB, da se preinkaje. Miahter3tro je stnlo na stalisöi, da kor se tega ni za- hteralo r zapionika, so prebivalci zgabili dosedanjo praricü in da je tako nastal nor prarni položaj, po katerem ni dolžno doroliti reö prehoda, §3 manj pa na- prariti most črez železntfki tir. Državni poslanec Fon je opetorano poaredoral r zelezniäkem miniäterstra in je dosegel konečno, da se je mini- sterstro odločilo r principu za preme- Btiter postaje; ministeratro pR ni odo- brilo naörta železniškega rodstra, po katerem bi bil moat iz beton a, ampak icdnih kocceptnih aradnikor. Pred ne- koliko časom je bilo raipisanih 13 meat sa sodne adjonkte t sodni aprari, a do dine« 10 te priglaaili iele Itirje konope- tenti brez czira na narodaost. Sloven- skim in hrvatekim avskoltantom se po- nnja najlepia priliki, da kompetirajo na raipiiina meats. — Iz Rotinja pa se poroč», da so iz tarokajinje sodne Bložbe iistopili štirje ptktikanti ter ili ˇ od- vetniike pisarne. Kot vzrok *e naraja okolnost, da sodni praktikanti ne dobe nikike place, a pri od?etnikih si rasla- žijo Tfl»j toliko, da morejo za silo žireti. — Nesreča v rudniku na Vest- falekem. Rakor imo s?oj čas poročali, se je T rndnikn Hodbod pri Hsmmu na Vestfalskem ponesreöilo nad 300 ru- dsrje?. Sedaj se je dcgnalo, da je med ponesieöenimi todi 20 SlovenceT, med temi bretje Andrej, Tomaž, Anton in Ivan Kraian.a iz Soče pri Boico, ter Jožtf Cadcr ludi iz Soče. Prvi trije so sapustili, tdote z otrcci. Oaali pone- srečeni S'oTenci so večinoma Štajerci. POZOR! 10 kron nagrade dobi tisti, kateri je bil mnenja. da je vkupil siv. stroj ali dvokolo od tvrdke Sau- nig; & Defcleva v Gorici: v res- nicipaje kupil od g. Franca Sau- nig, kateri je bil pri tvrdki po- tovalec. a je maja meseca t. 1. izstopil. Jos. Dekleva. IzTrstno peciyo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski niojster ^^ ^ 39K0B BRUTUS v Gorici Šolska nlica št. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega cnlina. Na predvečer decembra bodo velike razsvitljave v proširnej Av- striji katere preskrbi — po naročilih — naš pyrotehnik FERD. TT1AKUC v Gorici, ulica Mattioli St. 43. Iz prijaznosti ?e pprejemajo naroöilatudi T kararoi „Dogsna" tik jastične palace. Cerh«Bnfl mizarsha dela t pimshem in gotišhem siogu izdeluje fl. Černigoj-Gorica. Lepa hiša v solčncm kraju z dvoriščem in vrtom, 18 minut od središča mesta, pri kateri ni nobenega rokodelca ali gostilničarja, sc proda pod ugodnimi pogoji. — Iliža stoji v Via Scuola Agraria St. 20. Več se zve pri našem uredništvu. Kinematoaraf t flvorani „CENTRAL" I i i^———————— , Veliki električni w- BIOSKOP -w j Intornacijonalno glcdiščo, živočih, govoreČih, po- : joöih in igrajočih podob. Umetniško in tohnično vodstvo: Arhitckt n. Tscherne. Nakup automobila! (Zelo komične podobe za smejati). — Nizza. (Krasno ; originalno po naravi). — Poljub v temi. (Smesne slike). — Vdana soprog-a. Po- vest iz življenja v mnogih zanimljivih podobah). — Trobenta. (Komični pri- zori. — Za kaj je kinematog-raf dober. (Smesne slike). — Vodene umetnosti v Versailles. (Edino originalno povzetje po naravi) — rčlovek po naravi (Hu- moristični prizori). — Blisk v mlinu. (Zelo komične podobe za smejati). Predstave ob delavnikih 2 veliki predstavi \,'<>7, in 8. uri zvečer, Ob ne- deljah in praznikih ob l/:»4, 5, i/.27. in 8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. uri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin. — Vsaka predstava traja čez 1 uro. Rihard in = = Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupnjejo in prodajajo seno, slamo, re- zanico in krompir vsake vrste pod najugodnejSimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo, Slavbena Ivrdka Z n i d a r ö i c 4 S t e p a n c i o Gorica Trzaska ulica številka 29. e priporoča sl. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Mllldlulb a oLcpdillilb. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojcek „cikorije^, temveč določeno znamko: „Franck77 da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvall,. papiriu in z podobnim natisom üonareia. JYa^rxanilo. ,.Contralna posojilnica registrovana zadru&;a z OinejeilO /avezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričensi s 1. januarjem 1(JOD hranilne vlogc po 4l._,°0 (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5l ¦%, (pot in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po (>"0 (sest od sto.) Posojila na mesečna odplacevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih KM) kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1903. ODBOR. :: Kranjske klobase!! : || uajboljsc vrste in sieer male po 20 vin. J !! komacl. — velike vrste po 40 vin. komad. 4 " za trgovee 10°[0 popusta, kakor tudi fini, ¦ || sveži speh od pitanih proSieev kg po Iv 1*44, 4 ¦ razpošilja # J ¦ Anton Anžic, mesarija J I Ljubljana. 4 ¦ i CENJ. DAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejso marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc doleoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. «-.»«--«^ Original-Hiesopia stroji debjo §e Po 10 letni uporabi brezšumno. Orlginal-Victoris stroji so neprekosijm za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPnPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so najboijši izddek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, rnunicije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piaza Duomo] št. 9.