Mozaik poslovnih statistik Avtorji: Jaka Erpič, Ema Mišić, Zala Primožič, Aleksander Sever, Andrejka Šivic Publikacija je na voljo na spletnem naslovu http://www.stat.si Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si @StatSlovenija CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311.42(0.034.2) MOZAIK poslovnih statistik [Elektronski vir] / [avtorji Jaka Erpič ... et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2015. - (Zbirka Brošure / Statistični urad Republike Slovenije) ISBN 978-961-239-327-4 (pdf) 1. Erpič, Jaka 278414080 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov do-voljeni le z navedbo vira – ISBN 978-961-239-327-4 MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK 3 UVODNA BESEDA Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih spopadalo s številnimi, tudi zelo zahtevnimi izzivi. O tem, kako so se ti izzivi odrazili v posamezni poslovni dejavnosti, kakšne posledice so pustili na podjetjih in tudi kakšni so obeti za prihodnost, lahko veliko povedo prav statistični podatki. Množico zbranih podatkov iz poslovnih statistik smo sestavili v zanimiv mozaik in ta vam zdaj na enem mestu ponuja vpogled v značilnosti, strukturo, spremembe in razvoj slovenskega gospodarstva od leta 2005 naprej. Prepričani smo, da boste na naslednjih straneh našli številne zanimivosti in tudi uporabne informacije s področja poslovnih dejavnosti; te so razdeljene v štiri glavne vsebinske sklope: industrija, gradbeništvo ter trgovina in druge nefinančne storitve. Vsak sklop poslovnih dejavnosti je predstavljen celovito, z različnih zornih kotov in na lahko razumljiv način. Prikazani so številni podatki, iz katerih so izpeljani tudi različni kazalniki, ki nakazujejo pomembnost posamezne dejavnosti v primerjavi s celotnim gospodarstvom, vpliv gospodarske krize nanje, primerjave s tujino, tudi strukturne značilnosti znotraj posameznih dejavnosti, napovedi za naprej. Kratke komentarje in razlage ter pojasnila dopolnjujejo številni grafični prikazi in poudarki ključnih podatkov in sprememb. Zgodbo zaključuje shematičen prikaz povprečnega podjetja pri nas. Vabimo vas, da pregledate, kaj vse smo vam tokrat pripravili v naši novi publikaciji iz zbirke Brošure. Veseli bomo, če vam bo pomagala do boljšega poznavanja in razumevanja slovenskega gospodarstva, posamezne dejavnosti in tudi podjetij. Še obširnejši in podrobnejši podatki o tej tematiki so vam na voljo na spletnem portalu SI-STAT. Genovefa Ružić generalna direktorica 4 MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK VSEBINA UVODNA BESEDA ........................................................................................................................................................................................ 3 1 POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo ............................................................................................................................ 5 2 INDUSTRIJA ................................................................................................................................................................................................ 15 3 GRADBENIŠTVO ........................................................................................................................................................................................ 25 4 TRGOVINA .................................................................................................................................................................................................. 35 5 DRUGE NEFINANČNE STORITVE ......................................................................................................................................................... 45 6 POVPREČNO SLOVENSKO PODJETJE ................................................................................................................................................. 55 Merske enote, kratice .............................................................................................................................................................................. 56 Okrajšave imen držav ............................................................................................................................................................................... 56 Seznam uporabljenih šifer kategorij SKD 2008 ................................................................................................................................ 56 Definicije .................................................................................................................................................................................................... 57 Viri in literatura ......................................................................................................................................................................................... 60 Viri za fotografije ...................................................................................................................................................................................... 60 1 POSLOVNE STATISTIKE – kaj so in kaj zajemajo? 1 POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajoIndustrija Foto: Alenka Mihorič, Sokol ARSO Gradbeništvo Foto: Albert Kolar, Sokol ARSO Trgovina Foto: Ema Mišić Druge nefinančne storitve Foto: Ema Mišić 6 POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo? MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Poslovne statistike na SURS zajemajo vsa statistična Podatke o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju raziskovanja, v katerih se zbirajo najrazličnejši podatki o Slovenije, ki opravljajo tržno ali netržno dejavnost, vsebuje aktivnih podjetjih. Gre za podjetja, ki so po Standardni Poslovni register Slovenije (PRS). klasifikaciji dejavnosti 2008 (SKD 2008) razvrščena v finančne in nefinančne poslovne dejavnosti, tj. tiste, ki v SKD zajemajo Hrbtenica in vzorčni okvir poslovnih statistik (tj. seznam enot, področja dejavnosti od B do N ter oddelek S95. ki tvorijo populacijo, iz katere se izbere vzorec) je Statistični poslovni register (SPRS), ki vsebuje podatke o vseh aktivnih Slika 1: Poslovne statistike po SKD 2008 podjetjih v Sloveniji. Pripravlja se iz več administrativnih virov podatkov in iz podatkov, pridobljenih v statističnih POSLOVNE STATISTIKE raziskovanjih, ter se dopolnjuje tudi z drugimi informacijami. Strukturna statistika podjetij pa spremlja poslovanje aktivnih Nefinančne poslovne dejavnosti tržnih podjetij ter zagotavlja mednarodno primerljive podatke. Storitve V nadaljevanju so predstavljeni predvsem statistični podatki (G–N, S95) o nefinančnih poslovnih dejavnostih, podrobneje razdeljeni Industrija Gradbeništvo v štiri glavne vsebinske sklope: industrija, gradbeništvo, (B–E) (F) Nefinančne Storitve trgovina in druge nefinančne storitve (tj. nefinančne storitve storitve finančnih brez trgovine). (G–J, L–N in inštitucij S95) (K) B – Rudarstvo G – Trgovina, vzdrž. in C – Predelovalne popravila mot. dejavnosti vozil Slika 2: Zajem poslovnih subjektov, Slovenija D – Oskrba z el. H – Promet in energijo, plinom skladiščenje in paro I – Gostinstvo PRS • poslovni E – Oskr. z vodo; subjekti rav. z odplakami J – Informacijske in odpadki; in komunika- saniranje okolja cijske dej. SPRS • aktivna L – Poslovanje podjetja z nepremični- nami strukturna • aktivna tržna M – Strokovne, znanstvene in statistika podjetja tehnične dej. N – Druge raznovrstne Vir: SURS poslovne dej. S95 – Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo? 7 Med podjetji, ki so delovala v letu 2013, je bilo 87 % tržnih, Številčni pregled podjetij tj. takih, ki so opravljala pretežno tržno dejavnost. Skoraj vsa podjetja, uvrščena v poslovne dejavnosti, so bila tržna. V Sloveniji je bilo v letu 2013 evidentiranih več kot 182.000 Nasprotno pa so bila skoraj vsa podjetja, uvrščena v dejavnost aktivnih podjetij, kar je 86 % vseh registriranih poslovnih javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne subjektov. V teh podjetjih je delalo 817.458 oseb, ustvarila pa varnosti (O), pretežno netržna. Med podjetji v dejavnostih so 90,6 milijarde EUR prihodka od prodaje. izobraževanje (P), zdravstvo in socialno varstvo (Q), kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) in druge dejavnosti V primerjavi z letom 2008 se je število podjetij sicer povečalo (S), je bilo tržnih približno polovica. za 19 %, vendar je pri njih delalo manj oseb (za 7 %) in so ustvarila manjši prihodek od prodaje (za 5 %). Grafikon 1: Struktura podjetij glede na način delovanja, Skoraj polovica v letu 2013 evidentiranih podjetij (47 %) so bili Slovenija, 2013 samostojni podjetniki posamezniki, 32 % teh podjetij so bile gospodarske družbe, preostali delež pa so bile druge pravne in fizične osebe. Pri samostojnih podjetnikih posameznikih sta v povprečju delali dve osebi, pri gospodarskih družbah pa 8 oseb. Grafikon 2: Struktura podjetij po velikosti (glede na število oseb, ki delajo) in izbranih kazalnikih, Slovenija, 2013 Vir: SURS Ali ste vedeli, da je bilo v letu 2013 med vsemi podjetji skoraj pol samostojnih Vir: SURS podjetnikov posameznikov? 8 POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo? MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Tudi v letu 2013 so bila v Sloveniji najštevilnejša najmanjša Največ oseb je delalo v predelovalnih dejavnostih, 23 %. V podjetja (glede na število oseb, ki delajo), t. i. mikropodjetja, dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil saj jih je bilo 95 % od vseh (73 % teh podjetij je zaposlovalo je delalo 14 % in v izobraževanju 8 % oseb. največ eno osebo, 22 % pa 2–9 oseb). Preostalih 5 % so bila majhna (tj. z 10–49 osebami, ki delajo) in srednje velika podjetja (50–249). Velikih podjetij (z nad 250 osebami, ki delajo) je bilo Ali ste vedeli, le 0,2 %, ustvarila pa so največ, tretjino, celotnega prihodka da je v letu 2013 tretjina podjetij od prodaje. Mikropodjetja so ga ustvarila 20 %. delovala v osrednjeslovenski statistični regiji? V letu 2013 je bilo 42 % podjetij registriranih v treh dejavnostih: v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (M), v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (G) ter Z vidika regionalne razpršenosti je bilo v letu 2013 58 % v gradbeništvu (F). V letu 2008 je bil delež podjetij v teh vseh podjetij evidentiranih v treh statističnih regijah: dejavnostih skoraj enak (43 %). osrednjeslovenski, podravski in savinjski. V osrednjeslovenski statistični regiji je delalo 39 % oseb ali malo več kot 300.000. Več kot 90 % celotnega prihodka od prodaje so ustvarila podjetja iz poslovnih dejavnosti; 31 % tega prihodka so V primerjavi z letom 2008 se je število podjetij najbolj povečalo v savinjski in gorenjski (za 22 %), najmanj pa v ustvarila podjetja iz dejavnosti trgovina, vzdrževanje in goriški statistični regiji (za 12 %). popravila motornih vozil (G). Grafikon 4: Podjetja in osebe, ki delajo1), po statističnih Grafikon 3: Struktura prihodka od prodaje po dejavnostih, regijah, Slovenija, 2013 Slovenija A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo B Industrija F Gradbeništvo G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil H–N Druge storitve O Javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti P–S Izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in druge dejavnosti 1) Podatki so prikazani po statistični regiji, v kateri je sedež podjetja. Vir: SURS Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo? 9 Nefinančne poslovne dejavnosti Največ oseb je v letu 2013 delalo v industriji (37 %); tam so ustvarili tudi največji del prihodka od prodaje (39 %) in dodane V nadaljevanju prikazani podatki se nanašajo na podjetja, vrednosti (43 %), pa tudi največ bruto investicij v opredmetena ki sodijo v nefinančne poslovne dejavnosti in so opravljala osnovna sredstva (59 %). Trgovina je zaposlovala petino oseb, pretežno tržno dejavnost. ki delajo, ustvarili pa so 36 % prihodka od prodaje in skoraj petino dodane vrednosti. V gradbeništvu je delalo najmanj Aktivnih tržnih podjetij je bilo v letu 2013 po začasnih oseb (11 %). podatkih 126.754. V omenjenih podjetjih je delalo 572.552 oseb; ustvarila so 79.193 milijonov EUR prihodka od prodaje Število podjetij v nefinančnih poslovnih dejavnostih se je v letu in 17.350 milijonov EUR dodane vrednosti v stroških faktorjev. 2013 v primerjavi z letom 2005 povečalo za 42 %; povečalo se je tudi v vsaki od štirih skupin dejavnosti, v največji meri v drugih nefinančnih storitvah (za 67 %). 79,2 mrd. EUR prihodka od prodaje so ustvarila podjetja v nefinančnih poslovnih Ali ste vedeli, dejavnostih. da sta se prihodek od prodaje in dodana vrednost v obdobju 2005–2013 najbolj povečala v drugih nefinančnih storitvah? Z vidika štirih skupin dejavnosti je polovica podjetij delovala v drugih nefinančnih storitvah, v trgovini je delovala petina podjetij, v industriji 16 % in v gradbeništvu 14 % podjetij. V obdobju 2005–2013 so podjetja ustvarila za tretjino več prihodka od prodaje in za 21 % več dodane vrednosti kot v Tabela 1: Strukturna statistika podjetij, izbrani kazalniki, izhodiščnem letu. Slovenija, 20131) Prihodek Od začetka do konca navedenega obdobja je v vseh Podjetja Osebe, Dodana Bruto obravnavanih podjetjih skupaj delalo povprečno za odstotek ki delajo od prodaje vrednost investicije manj oseb. Samo v industriji jih je delalo za 15 % manj. % Nasprotno pa jih je v trgovini in v drugih nefinančnih storitvah SKUPAJ 100 100 100 100 100 delalo več (v zadnji omenjeni skupini za 20 % več). B–E 16 37 39 43 59 Z vidika podjetij po velikosti glede na število oseb, ki delajo, se F 14 11 6 7 4 je v obdobju 2005–2013 v nefinančnih poslovnih dejavnostih G 20 19 36 18 10 povečalo število mikro- in majhnih podjetij; število srednje H–J, L–N, S95 50 33 19 32 27 velikih in velikih podjetij pa se je zmanjšalo. Število mikropodjetij se je povečalo v vseh štirih skupinah dejavnosti, najbolj v drugih 1) Začasni podatki. nefinančnih storitvah (za 70 %). Število velikih podjetij se je Vir: SURS povečalo le v dejavnosti trgovina (za 21 %). 10 POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo? MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Grafikon 5: Spremembe v številu podjetij po njihovi Grafikon 6: Dodana vrednost izbranih dejavnosti v BDP, v velikosti glede na število oseb, ki delajo, Slovenija, 20131) osnovnih cenah, 2013 1) Začasni podatki. Vir: SURS Prihodek od prodaje se je v obdobju 2005–2013 najbolj povečal v srednje velikih podjetjih, za 52 %, najmanj pa v velikih podjetjih, za 12 %; v mikropodjetjih se je v tem obdobju povečal za 37 %. V letu 2013 je v primerjavi z letom 2005 delalo več oseb v mikro- (za 26 %) in majhnih podjetjih, manj pa v velikih (22 %) in v srednje velikih podjetjih. Nefinančne poslovne dejavnosti v Sloveniji so v letu 2013 prispevale k bruto domačemu proizvodu (BDP) 63 % dodane vrednosti. To je enako, kot so te dejavnosti v povprečju prispevale v državah članicah Evropske unije. Največji delež dodane vrednosti k BDP so prispevale v Litvi (71 %), najmanjšega v Luksemburgu (49 %). B–E Industrija F Gradbeništvo G–I Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo J Informacijske in komunikacijske dejavnosti L Poslovanje z nepremičninami M,N Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 27.11. 2014) MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo? 11 V Sloveniji so od opazovanih dejavnostih prispevale k BDP Najvišjo povprečno mesečno neto plačo v predstavljenih največji delež dodane vrednosti druge nefinančne storitve, in dejavnostih so v letu 2013 prejeli zaposleni v industriji (975 sicer četrtino; industrija je prispevala 23 %, trgovina 10 %, EUR); v tej dejavnosti se je glede na leto 2005 tudi najizraziteje najmanj pa gradbeništvo, 5 %. zvišala. Najnižjo povprečno mesečno neto plačo pa so imeli zaposleni v gradbeništvu (805 EUR). Delež dodane vrednosti, ki ga je k BDP v Sloveniji v letu 2013 prispevala industrija, je bil večji od povprečja držav članic EU, delež nefinančnih storitev v Sloveniji (trgovine in drugih) pa je bil manjši od povprečnega v celotni EU. Grafikon 8: Izobrazbena struktura delovno aktivnega prebivalstva, Slovenija, 2013 Produktivnost dela (merjena z dodano vrednostjo na osebo, ki dela) je v Sloveniji v nefinančnih poslovnih dejavnostih v letu 2013 po začasnih podatkih znašala v povprečju 30.303 EUR na osebo. Najvišja je bila v industriji (35.808 EUR na osebo); v tej dejavnosti se je v primerjavi z letom 2005 tudi najizraziteje zvišala. V letu 2005 je bila produktivnost dela najvišja v trgovini; od takrat do leta 2013 se je v tej dejavnosti povečala za 7 % in v letu 2013 je bila skoraj enaka kot v drugih nefinančnih storitvah. V gradbeništvu pa je bila v obeh letih, v 2005 in v 2013, najnižja (manj kot 20.000 EUR na osebo). Grafikon 7: Produktivnost dela, Slovenija Vir: SURS Ali ste vedeli, da je povprečna mesečna neto plača v Sloveniji v letu 2013 znašala 997 EUR? 1) Začasni podatki. Vir: SURS 12 POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo? MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Največ oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te je v letu Grafikon 9: Novonastala podjetja brez predhodnika, 2013 delalo v gradbeništvu (21 %), največ oseb s srednješolsko Slovenija izobrazbo je delalo v trgovini (skoraj tri četrtine) in največ oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo v drugih nefinančnih storitvah (skoraj tretjina). V nefinančnih poslovnih dejavnostih je v letu 2013 delalo 64 % moških in 36 % žensk. Zaposleni v gradbeništvu so bili večinoma moški (90 %), zaposleni v trgovini pa večinoma ženske (52 %). Ali ste vedeli, da je bilo v letu 2012 med vsemi podjetji v nefinančnih poslovnih dejavnostih 10 % novih? B–E Industrija V letu 2012 je v nefinančnih poslovnih dejavnostih na novo F Gradbeništvo nastalo 12.826 podjetij brez predhodnika ali 10 % podjetij od G Trgovina vseh v teh dejavnostih. Največ novih podjetij, več kot polovica, H–J, L–N, S95 Druge nefinančne storitve je nastalo v drugih nefinančnih storitvah (več kot 6.000); v Vir: SURS trgovini jih je nastalo 20 %, v gradbeništvu 15 % in v industriji 13 %. Glede na rast števila zaposlenih je v letu 2012 v nefinančnih V letu 2012 je na novo nastalo precej več podjetij brez poslovnih dejavnostih delovalo 1.180 hitrorastočih in predhodnika kot v letu 2005 (za 52 % več). Število novonastalih srednjerastočih podjetij. Največ takih podjetij je delovalo v podjetij se je najbolj povečalo v drugih nefinančnih storitvah. drugih nefinančnih storitvah, 39 % (37 % od teh jih je bilo v dejavnosti promet in skladiščenje); 30 % hitrorastočih in Glede na pravnoorganizacijsko obliko je bilo med podjetji, srednjerastočih podjetij je delovalo v industriji. nastalimi v letu 2012, 65 % fizičnih oseb, to je samostojnih podjetnikov posameznikov in drugih fizičnih oseb (npr. Število hitrorastočih in srednjerastočih podjetij glede na rast odvetniki). Največ novih fizičnih oseb je bilo evidentiranih v števila zaposlenih se je v letu 2012 v primerjavi z letom 2008 industriji in drugih nefinančnih storitvah (skoraj 70 %). zmanjšalo za polovico. Najbolj se je zmanjšalo v gradbeništvu (za 71 %), najmanj pa v industriji (za 36 %). Skoraj tri četrtine novonastalih podjetij ni imelo zaposlenih; največ podjetij od teh je nastalo v drugih nefinančnih storitvah in v industriji (78 %). Od novih podjetij v gradbeništvu je imelo zaposlene 46 % podjetij; 91 % od teh podjetij je zaposlovalo največ 4 osebe. MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo? 13 Grafikon 10: Struktura hitrorastočih in srednjerastočih Grafikon 11: Povprečna velikost podjetij po številu oseb, ki podjetij glede na rast števila zaposlenih, Slovenija delajo, in po nadzoru, Slovenija, 2012 Vir: SURS Vir: SURS V letu 2012 je v Sloveniji med podjetji v nefinančnih poslovnih dejavnostih delovalo 4.959 ali 4 % tujih notranjih podjetij, Podjetja, evidentirana v nefinančnih poslovnih dejavnostih, so največ med podjetji v trgovini (6 %). V tujih podjetjih je v letu 2013 ustvarila okrog 90 % vrednosti celotnega izvoza delalo 15 % oseb od vseh oseb, ki so delale v obravnavanih in uvoza1. Največji del vrednosti izvoza so ustvarila podjetja v dejavnostih; njihov delež prihodka je znašal četrtino. Tuja industriji (približno dve tretjini), največji del vrednosti uvoza podjetja v trgovini so ustvarila skoraj tretjino prihodka od pa podjetja v trgovini (skoraj polovico). prodaje v tej dejavnosti. Tuja podjetja so večja od nacionalnih. Prva so v letu 2012 zaposlovala povprečno 18 oseb, druga pa 4 osebe, ki delajo. Tako kot nacionalna so tudi tuja podjetja največja v industriji; v tujih podjetjih v tej dejavnosti je delalo povprečno 61 oseb. 70 % prihodka od prodaje v nefinančnih poslovnih dejavnostih so v letu V letu 2012 so bila podjetja v nefinančnih poslovnih dejavnostih 2012 ustvarila podjetja, povezana v skupine. (vključno z vsemi drugimi dejavnostmi – področje S po SKD 2008) povezana v 5.437 skupin podjetij, kar je za 43 % več kot v letu 2008. V skupine podjetij se je povezovalo 10.771 podjetij, največ iz dejavnosti druge nefinančne storitve. Podjetja, povezana v skupine, so v letu 2012 zaposlovala 1 V podatkih o blagovni menjavi z državami članicami EU so upoštevana samo približno polovico oseb. V industriji so ta podjetja ustvarila podjetja, katerih blagovna menjava je presegla vrednost vključitvenega 82 % prihodka od prodaje in zaposlovala okoli 70 % oseb. praga za Intrastat. 2 INDUSTRIJA Idrijski rudnik je bil drugi največji rudnik živega srebra na svetu. Foto: Filip Pesek, Sokol ARSO V obdobju 2008–2013 je bilo v Sloveniji dokončanih 726 industrijskih stavb. Foto: Anja Jerin, Sokol ARSO V Sloveniji je v letu 2013 dobavitelja električne energije zamenjalo 32.068 gospodinjskih odjemalcev oz. 4 %. Foto: Štefka Krivec, Sokol ARSO Dolžina celotnega vodovodnega omrežja v Sloveniji v letu 2013 je bila 22.655 km. Foto: Živa Rant, Sokol ARSO 2 INDUSTRIJA 16 INDUSTRIJA MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Industrija2 zajema po SKD 2008 štiri področja dejavnosti. Tabela 2: Glavni kazalniki stanja v industriji, Slovenija, 2013 Slika 3: Industrija Kazalnik Enota Vrednost Podjetja1) število 20.177 B Rudarstvo Osebe, ki delajo1) število 209.664 Prihodek od prodaje1) v 1.000 EUR 31.201.468 Vrednost proizvodnje1) v 1.000 EUR 25.522.828 Bruto investicije1) v 1.000 EUR 2.040.352 D Oskrba z C Predelovalne Dodana vrednost1) v 1.000 EUR 7.507.595 Industrija električno dejavnosti energijo, plinom in paro Delež novonastalih podjetij2) % 8,7 Delež podjetij, ki so prenehala % 17,0 poslovati1)2) E Oskrba z Delež 5 let preživelih podjetij2) % 59,2 vodo; ravnanje z odplakami in Hitro- in srednjerastoča podjetja število 357 odpadki; glede na rast števila zaposlenih2) saniranje okolja Skupine podjetij2) število 1.050 Vir: SURS Podjetja, povezana v skupine2) število 1.924 V letu 2013 je v industriji delovalo 20.177 podjetij, od tega Osebe, ki delajo v podjetjih, število 147.554 90 % v predelovalnih dejavnostih, nadaljnjih skoraj 8 % v povezanih v skupine2) oskrbi z električno energijo, plinom in paro, 2 % v oskrbi z Prihodek podjetij, povezanih v v 1.000 EUR 26.229.811 vodo; ravnanju z odplakami in odpadki; saniranju okolja in pol skupine2) odstotka v rudarstvu. Tuja notranja podjetja2) število 689 Osebe, ki delajo v tujih notranjih število 42.365 39 % vsega prihodka od prodaje podjetjih2) Prihodek tujih notranjih podjetij2) v 1.000 EUR 8.121.650 v letu 2013 so ustvarila industrijska podjetja. Produktivnost dela1) EUR 35.808 Povprečna mesečna neto plača EUR 975 Z vidika velikosti (po številu oseb, ki delajo) so bila Stroški dela za delovno uro1) EUR 14,30 najštevilnejša mikropodjetja, ki so skupaj z majhnimi podjetji Dodana vrednost k BDP % 23,1 v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih in dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro predstavljala več kot Delež izvoza blaga % 69,8 95 % vseh. Izjema je bila dejavnost oskrba z vodo; ravnanje z Delež uvoza blaga % 42,6 odplakami in odpadki; saniranje okolja; v tej dejavnosti je bil Stopnja prostih delovnih mest % 0,5 delež števila srednje velikih in velikih podjetij nekoliko večji, skoraj 15-odstoten. 1) Začasni podatki. 2) Podatki se nanašajo na leto 2012. Vir: SURS 2 Opredelitev industrije se med posameznimi statističnimi raziskovanji nekoliko razlikuje. MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK INDUSTRIJA 17 V letu 2012 je bilo manj kot 10 % industrijskih podjetij Tabela 3: Vrednosti izbranih kazalnikov stanja v industriji, povezanih tudi v skupine podjetij (1.924); 3,4 % pa jih je bilo Slovenija, 20131) pod tujim nadzorom. Vrednost Podjetja Osebe, ki Prihodek Dodana Bruto delajo proizvod- nje od prodaje vrednost investicije Grafikon 12: Gibanje vrednosti izbranih kazalnikov stanja v število v 1.000 EUR industriji, Slovenija, 20131) SKUPAJ 20.177 209.664 25.522.828 31.201.468 7.507.595 2.040.352 B 105 2.400 252.478 272.121 104.162 38.085 C 18.145 188.526 21.415.781 23.827.965 6.290.997 1.195.973 D 1.526 8.936 2.812.079 5.949.925 803.968 762.974 E 401 9.802 1.042.490 1.151.457 308.468 43.320 1) Začasni podatki. Vir: SURS Obseg sredstev za bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva v industriji je bil v letu 2013 v povprečju za 7 % višji kot v letu 2005; bruto investicije v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro so se povečale za več kot trikrat (na 763 milijonov EUR). V preostalih treh industrijskih dejavnostih pa so se močno znižale, najbolj v dejavnosti oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (za 67 %, na 43 milijonov EUR). 1) Začasni podatki. Po zadnjih podatkih za leto 2013 je industrija prispevala k Vir: SURS BDP okoli četrtino dodane vrednosti, od tega so pretežni del (skoraj 20 %) prispevale predelovalne dejavnosti, najmanj, manj kot pol odstotka, pa rudarstvo. Število podjetij v industriji se je od leta 2005 do leta 2013 povečalo za 20 %, najbolj v dejavnosti oskrba z električno Zaposleni in njihove plače energijo, plinom in paro, in sicer za skoraj petkrat. Povečalo se je tudi v predelovalnih dejavnostih in dejavnosti oskrba z Od 209.664 oseb, ki so v letu 2013 delale v industrijskih vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja: v podjetjih, jih je 90 % ali 188.526 delalo v podjetjih, registriranih prvi za 12 %, v drugi za 53 %, v dejavnosti rudarstvo pa se je v predelovalnih dejavnostih. Nadaljnjih 5 % jih je delalo v zmanjšalo za 5 %. podjetjih v dejavnosti oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, 4 % v dejavnosti oskrba z električno Čeprav se je število podjetij v industriji v obdobju 2005–2013 energijo, plinom in paro ter odstotek v dejavnosti rudarstvo. povečalo, se je število oseb, ki so delale v teh podjetjih, Stopnja prostih delovnih mest je bila polodstotna in se v zmanjšalo, in sicer najbolj v rudarstvu in predelovalnih obdobju po letu 2008, ko je bila 0,6-odstotna, ni bistveno dejavnostih (za 15 %). spreminjala. Med zaposlenimi v vseh štirih industrijskih dejavnostih so krepko prevladovali moški, v rudarstvu pa je bil njihov delež največji (87 %). 18 INDUSTRIJA MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Grafikon 13: Struktura delovno aktivnega prebivalstva v Celoten obseg sredstev za plače v industriji je v letu 2013 industriji po spolu, Slovenija, 2013 znašal blizu 4 milijarde EUR ali za 6 % manj kot v letu 2008 in 11 % več kot v letu 2005, kar kaže, da je gospodarska in finančna kriza tudi na tem področju »naredila svoje«. Sredstva za plače so se v obdobju 2005–2013 najbolj povečala v dejavnostih oskrba za električno energijo, plinom in paro (za 46 %) in oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 37 %); v omenjenih dejavnostih sta se v tem obdobju tudi najbolj zvišala prihodek od prodaje in število podjetij. 975 EUR B Rudarstvo je v letu 2013 znašala povprečna mesečna neto C Predelovalne dejavnosti plača v industriji. D Oskrba z električno energijo, plinom in paro E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja Vir: SURS V industriji so v letu 2013 izplačali najvišjo povprečno mesečno neto plačo v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom Največ zaposlenih v industrijskih dejavnostih je imelo v letu in paro (1.410 EUR), najnižjo pa v predelovalnih dejavnostih. 2013 srednješolsko izobrazbo (64 %). Razlika med njima je znašala 461 EUR. V primerjavi z letom 2005 so se plače v vseh štirih industrijskih dejavnostih zvišale, in sicer najbolj v predelovalnih dejavnostih (za skoraj polovico), Grafikon 14: Izobrazbena struktura delovno aktivnega najmanj pa v dejavnosti oskrba z vodo; ravnanje z odplakami prebivalstva v industriji, Slovenija, 2013 in odpadki; saniranje okolja (za skoraj tretjino, 29 %). Tabela 4: Povprečne mesečne neto plače in medletna razlika med njimi, Slovenija 2005 2013 2013/2005 EUR % SKUPAJ 664 975 47 B 925 1.294 40 C 644 949 47 D 984 1.410 43 E 747 962 29 Vir: SURS Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK INDUSTRIJA 19 Dodana vrednost na osebo, ki dela, ki je merilo za produktivnost Stanje v industriji z drugega zornega kota dela, je v industriji v letu 2013 znašala povprečno 35.808 EUR in je bila za nekaj več kot 5.500 EUR višja od produktivnosti Stanje v industriji zelo dobro odražajo poleg osnovnih dela v Sloveniji. kazalnikov strukturne statistike tudi štirje ključni indeksi: Leta 2013 je bilo razmerje med najvišjo produktivnostjo dela • indeks produktivnosti dela v industriji (IPDI) v industriji, ki je bila dosežena v dejavnosti oskrba z električno • indeks industrijske proizvodnje (IPP) energijo, plinom in paro, ter najnižjo, ki je bila dosežena v • nominalni indeks prihodka od prodaje v industriji (NIPPI) dejavnosti oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; • indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (ICIPP). saniranje okolja, 3 : 1. Grafikon 16: Gibanje vrednosti izbranih indeksov, originalni Grafikon 15: Produktivnost dela v industriji, Slovenija, 20131) podatki, Slovenija 1) Začasni podatki. Vir: SURS Vir: SURS V obdobju 2005–2013 je bilo gibanje vseh štirih indeksov zelo Ali ste vedeli, podobno, pri čemer so se spremembe razmer v gospodarstvu da je bila produktivnost dela v in na trgu, zlasti v kriznem letu 2009, najbolj odrazile v industriji v letu 2013 za 37 % višja prihodku od prodaje v industriji (ta se je znižal za 20 %) in kot v letu 2005? v industrijski proizvodnji (za 17 %), najmanj pa v cenah (za 1 %). 20 INDUSTRIJA MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Vrednost prodaje industrijskih proizvodov in storitev Grafikon 17: Vrednost prodaje industrijskih proizvodov in storitev, Slovenija, 2013 Industrijska podjetja v Sloveniji so v letu 2013 prodala za približno 18,3 milijarde EUR industrijskih proizvodov in storitev, kar je za več kot 10 % več kot v letu 2005. Slika 4: Vrednost prodaje industrijskih proizvodov in storitev, Slovenija 2005 2007 16,6 20,6 (maks.) mrd. mrd. EUR EUR 18,3 16,4 mrd. mrd. EUR EUR 2009 2013 (min.) Vir: SURS Več kot 10 % prihodka od prodaje industrijskih proizvodov in storitev v predelovalnih dejavnostih je bilo v letu 2013 doseženih s prodajo proizvedenih električnih naprav, motornih vozil, prikolic in polprikolic in kovin. Na domačem trgu je bil največji delež prihodka od prodaje v predelovalnih dejavnostih ustvarjen s prodajo živil (20 %) in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (10 %), na tujem trgu pa s prodajo električnih naprav (13 %), motornih vozil, prikolic in polprikolic (12 %) in kovin (11 %). Med statističnimi regijami je bila pri prodaji industrijskih proizvodov in storitev v letu 2013 najuspešnejša osrednjeslovenska statistična regija, ki je ustvarila skoraj 19 % vsega prihodka od prodaje industrijskih proizvodov in storitev v državi. Sledile so ji jugovzhodna Slovenija (16 %), savinjska (15 %) in podravska statistična regija (nekaj več kot 14 %). Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK INDUSTRIJA 21 Mednarodna menjava Ali ste vedeli, Predelovalne dejavnosti so od vseh nefinančnih poslovnih da je bila četrtina vrednosti uvoza in dejavnosti najbolj odvisne od blagovne menjave z drugimi izvoza v predelovalnih dejavnostih državami in k njej tudi največ prispevajo; njihov delež je v letu v letu 2013 ustvarjena z Nemčijo? 2013 znašal pri izvozu 66 %, pri uvozu pa 39 %. V letu 2013 so podjetja, registrirana v predelovalnih dejavnostih, izvozila za več kot 14 milijard EUR, uvozila pa za V preostalih treh industrijskih dejavnostih blagovna menjava 8,3 milijarde EUR blaga. Da se je gospodarska kriza močno s tujino ni tako pomembna. Podjetja, registrirana v dejavnosti odrazila tudi v blagovni menjavi, kaže primerjava z letom oskrba z električno energijo, plinom in paro, so v letu 2013 2008: v letu 2013 je bila namreč vrednost izvoza še vedno uvozila za 702 milijona EUR, izvozila pa za 515 milijonov EUR za 4 % nižja, vrednost uvoza pa za 7 %. Po drugi strani pa blaga. so imele predelovalne dejavnosti v obdobju 2008–2013 kljub gospodarski krizi pozitivno trgovinsko bilanco, in sicer v V dejavnostih rudarstvo ter oskrba z vodo; ravnanje z povprečju za 5,6 milijarde EUR letno. odplakami in odpadki; saniranje okolja pa vrednost blagovne menjave s tujino ne v enem ne v drugem toku ni dosegla niti Podjetja, registrirana v predelovalnih dejavnostih, so v letu 1 %. 2013 četrtino vrednosti svojega izvoza ustvarila z Nemčijo (skoraj 3,5 milijona EUR), nadaljnjih 28 % z Italijo, Avstrijo, Zanimivo pa je, da so podjetja, registrirana v Sloveniji Francijo in Rusijo. Podobna slika je tudi pri uvozu; prve štiri v dejavnostih rudarstvo, oskrba z električno energijo, omenjene države so tudi pri uvozu naše najpomembnejše plinom in paro ter oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in trgovinske partnerice, peta pa je tukaj Hrvaška. odpadki; saniranje okolja, zabeležila - v nasprotju s splošno gospodarsko aktivnostjo - v letu 2009 glede na leto 2008 precejšnje povečanje vrednosti tako izvoza (za 61 %) kot tudi Grafikon 18: Najpomembnejše države partnerice Slovenije uvoza (za 59 %). Trend znatne rasti se je pri izvozu nadaljeval pri blagovni menjavi v predelovalnih dejavnostih do leta 2011, pri uvozu pa do leta 2012. Najpomembnejše države trgovinske partnerice podjetij, registriranih v omenjenih treh dejavnostih, so bile Italija, Hrvaška, Nemčija in Avstrija. V obdobju 2008–2013 so ta podjetja ustvarila z omenjenimi državami skupaj povprečno 84 % vrednosti izvoza in 52 % vrednosti uvoza. 14,8 mrd. EUR ali 70 % izvoza so v letu 2013 ustvarila industrijska podjetja. Vir: SURS 22 INDUSTRIJA MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Prodaja industrijskih proizvodov in storitev v EU Grafikon 19: Sprememba v vrednosti prihodka od prodaje industrijskih proizvodov in storitev, 20131) V letu 2013 je bilo v EU prodanih za okoli 4.831 milijard EUR industrijskih proizvodov in storitev. Največ različnih proizvodov so proizvedli v Nemčiji, in sicer 3.538. Sledile so Italija, Francija, Španija in Združeno kraljestvo. Slovenija se je s proizvodnjo 1.756 različnih proizvodov uvrstila na 18. mesto. 1.756 različnih proizvodov je bilo proizvedenih v Sloveniji v letu 2013. Deset najbolje prodajanih proizvodov v državah članicah EU je prineslo nekaj več kot 12 % prihodka od prodaje industrijskih proizvodov in storitev. Med njimi so bili kar trije proizvodi iz proizvodnje osebnih vozil. Med bolje prodajanimi proizvodi so bila še zdravila, škatle, zaboji in kasete iz valovitega papirja ali kartona, drugi deli in oprema za motorna vozila, drugi deli zračnih in vesoljskih plovil, svež kruh in pecivo ter pivo iz slada. Analiza podatkov za slovenski trg kaže, da najbolje prodajani proizvodi pri nas spadajo v naslednje panoge: proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, proizvodnja električnih naprav, proizvodnja kovin. Ali ste vedeli, da slovenska prodaja industrijskih proizvodov in storitev predstavlja le 0,4 % celotne prodaje EU? Primerjava podatkov za leto 2013 s podatki za leto 2005 kaže precejšnje razlike v gibanju prihodkov od prodaje industrijskih proizvodov in storitev med državami članicami EU. V Romuniji, Poljski in Litvi so se ti prihodki zvišali za več kot 80 %, na Cipru in v Španiji pa so se znižali za 14 % oz. 9 %. 1) Za Nizozemsko ni podatka. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5. 12. 2014) MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK INDUSTRIJA 23 Kakšni so obeti? Vrednost industrijske proizvodnje je bila od januarja do oktobra 2014 v primerjavi z istim obdobjem 2013 višja za 1,7 %. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih se V letu 2014 se je zlasti v predelovalnih dejavnostih in znova je med letom 2014 postopoma zviševala in je v decembru tudi v oskrbi z električno energijo, plinom in paro nadaljeval presegla dolgoletno povprečje za 6 odstotnih točk, še vedno pozitiven trend. pa je daleč od najvišje vrednosti, dosežene junija 2006, ko je znašala 17 odstotnih točk. Grafikon 21: Industrijska proizvodnja, Slovenija Grafikon 20: Industrijska proizvodnja in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, Slovenija B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z električno energijo, plinom in paro Vir: SURS Vir: SURS Spodbudno je tudi, da je v letu 2014 vlagalo 93 % podjetij v predelovalnih dejavnostih, kar je v povprečju za 7 % več kot v Ali ste vedeli, letu 2013. V letu 2015 naj bi vlagalo 92 % podjetij. da kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih, Na vlaganja v letu 2014 so spodbudno vplivali tehnični trgovini na drobno, v gradbeništvu dejavniki, povpraševanje in razpoložljivost finančnih virov ali in storitvenih dejavnostih ter pričakovani dobiček, omejevalni so bili le »drugi dejavniki« kazalnik zaupanja potrošnikov (npr. davčna politika, možnost prenosa proizvodnje v tujino). sestavljajo kazalnik gospodarske klime? Tudi v letu 2015 naj bi spodbudno in omejevalno vplivali na vlaganja isti dejavniki kot v letu 2014. Povprečno stanovanje v Aljažev Sloveniji meri Foto: Vladimir Tkalčić stolp na vrhu 81 m2. Povprečno Triglava je najvišje največja stanovanja so v stoječa zgradba v pomurski, najmanjša Sloveniji. pa v zasavski statistični regiji. 3 GRADBENIŠTVO Slovenska gospodinjstva za Ljubljanski zavarovanje hiše ali Foto: Darja Šter Foto: Carmen Neumeier nebotičnik je stanovanja porabijo bil ob dograditvi povprečno najvišja stavba v 164 EUR na leto. Sloveniji in 9. najvišja stavba v Evropi. Foto: Domen Groegl, STA 3 GRADBENIŠTVO 26 GRADBENIŠTVO MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Gradbeništvo zajema samo eno področje dejavnosti po SKD Tabela 5: Glavni kazalniki stanja v gradbeništvu, Slovenija, 2008 (področje F), ki ga sestavljajo trije oddelki. 2013 Slika 5: Gradbeništvo Kazalnik Enota Vrednost Podjetja1) število 18.065 F41 Osebe, ki delajo1) število 60.800 Gradnja stavb Prihodek od prodaje1) v 1.000 EUR 4.429.951 Vrednost proizvodnje1) v 1.000 EUR 4.193.578 Bruto investicije1) v 1.000 EUR 129.969 Dodana vrednost1) v 1.000 EUR 1.151.462 Gradbeništvo Delež novonastalih podjetij2) % 9,2 F42 Delež podjetij, ki so prenehala % 12,3 F43 Gradnja Specializirana poslovati1) 2) inženirskih gradbena dela Delež 5 let preživelih podjetij2) % 46,0 objektov Hitro- in srednjerastoča podjetja število 156 glede na rast števila zaposlenih2) Vir: SURS Skupine podjetij2) število 587 V Sloveniji je bilo v dejavnosti gradbeništvo v letu 2013 Podjetja, povezana v skupine2) število 1.162 registriranih 18.065 aktivnih tržnih podjetij, kar je 2 % manj kot Osebe, ki delajo v podjetjih, število 15.237 v letu pred tem, 7 % manj kot v letu 2008, ko je bilo gradbeništvo povezanih v skupine2) na vrhuncu, in petino več kot v letu 2005. V letu 2013 je velika Prihodek podjetij, povezanih v v 1.000 EUR 2.193.947 večina gradbenih podjetij opravljala specializirana gradbena skupine2) dela (80 %), preostala so se ukvarjala z gradnjo stavb (17 %) in gradbenih inženirskih objektov (3 %). Tuja notranja podjetja2) število 826 Osebe, ki delajo v tujih notranjih število 3.695 Gradbena podjetja so v letu 2013 predstavljala 14 % vseh podjetjih2) aktivnih tržnih podjetij v Sloveniji. Delež gradbenih podjetij Prihodek tujih notranjih podjetij2) v 1.000 EUR 342.223 je številčno dosegel vrhunec v letu 2008 (z 18 %), po izbruhu gospodarske krize pa se je ta delež postopoma manjšal. Produktivnost dela1) EUR 18.939 Povprečna mesečna neto plača EUR 805 Stroški dela za delovno uro1) EUR 10,62 6 % vsega prihodka od prodaje Dodana vrednost k BDP % 4,6 v letu 2013 so ustvarila gradbena podjetja. Delež izvoza blaga % 0,3 Delež uvoza blaga % 0,7 Stopnja prostih delovnih mest % 2,1 Večina podjetij v gradbeništvu v letu 2013 so bila 1) Začasni podatki. mikropodjetja; teh je bilo skoraj 95 % od vseh podjetij v 2) Podatki se nanašajo na leto 2012. tej dejavnosti, zaposlovala so 55 % vseh oseb, ki delajo, in Vir: SURS ustvarila 39 % vsega prihodka. Velikih gradbenih podjetij je bilo v letu 2013 le 10. MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK GRADBENIŠTVO 27 Tabela 6: Vrednosti izbranih kazalnikov stanja v gradbeništvu, Grafikon 22: Gibanje vrednosti izbranih kazalnikov stanja v Slovenija, 20131) gradbeništvu, Slovenija, 20131) Vrednost Podjetja Osebe, ki Prihodek Dodana Bruto delajo proizvod- nje od prodaje vrednost investicije število v 1.000 EUR SKUPAJ 18.065 60.800 4.193.578 4.429.951 1.151.462 129.969 F41 2.979 14.559 1.213.138 1.285.528 226.346 32.309 F42 565 7.926 966.702 999.857 242.342 32.981 F43 14.521 38.315 2.013.737 2.144.566 682.774 64.680 1) Začasni podatki. Vir: SURS Gradbena podjetja so v letu 2013 ustvarila 4,4 milijarde EUR prihodka od prodaje, skoraj 130 milijonov EUR bruto investicij, vrednost proizvodnje pa je znašala približno 4,2 milijarde EUR. Med vsemi obravnavanimi področji dejavnosti so bile vrednosti omenjenih kazalnikov v gradbeništvu daleč najnižje. 1) Začasni podatki. Ali ste vedeli, Vir: SURS da se je število velikih gradbenih podjetij od leta 2008 zmanjšalo za več kot polovico? V letu 2013 so se v primerjavi z letom 2005 znižale vrednosti skoraj vseh izbranih kazalnikov, višje je bilo samo število podjetij. Število gradbenih podjetij se je v obdobju 2005–2013 Skoraj polovico vseh prihodkov od prodaje so v letu 2013 povečalo za 27 %, med temi najbolj tistih, ki so opravljala ustvarila podjetja, ki se ukvarjajo s specializiranimi gradbenimi specializirana gradbena dela (skoraj za tretjino). Znatno se je deli. Teh podjetij je bilo sicer številčno največ, 14.521 ali skoraj znižala predvsem vrednost bruto investicij (za 80 %) – najbolj 80 %. Prihodek od prodaje v gradbeništvu pa je bil v letu med vsemi dejavnostmi. 2013 najnižji doslej3; bil je skoraj polovico nižji od prihodka od prodaje v letu 2008. Zaposleni v gradbeništvu Podjetja v dejavnosti gradbeništvo so v letu 2013 ustvarila malo več kot za 1,2 milijarde EUR dodane vrednosti. Skoraj V letu 2013 je v gradbenih podjetjih delalo 60.800 oseb, kar 60 % dodane vrednosti so ustvarila podjetja, ki so opravljala je za tretjino manj kot v letu 2008. V letih od 2005 do 2008 specializirana gradbena dela, drugo pa v približno enakih je zaposlenost v gradbeništvu rasla nadpovprečno hitro, zato deležih podjetja, ki gradijo stavbe, in podjetja, ki gradijo je bil tudi padec v času krize toliko hujši. Število zaposlenih je gradbene inženirske objekte. glede na leto 2008 upadlo v vseh vrstah gradbenih podjetij, najizraziteje v podjetjih, ki so se ukvarjala z gradnjo stavb (za 52 %). 3 Od leta 2005, tj. od leta, do katerega prikazuje SURS podatke po SKD 2008. 28 GRADBENIŠTVO MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Podatki o prostih delovnih mestih v gradbeništvu kažejo Plače v gradbeništvu spodbudnejšo sliko. V tretjem četrtletju 2014 je bilo največje povpraševanje po delovni sili prav v gradbeništvu. Celoten obseg sredstev za plače v gradbeništvu je v letu Napovedanih je bilo skoraj 900 prostih delovnih mest (tj. 20 % 2013 znašal 711 milijonov EUR ali za 36 % manj kot v letu vseh). Stopnja prostih delovnih mest je bila v gradbeništvu v 2008 in približno toliko kot v letu 2005. V primerjavi z letom 3. četrtletju 2014 1,9-odstotna. 2005 so se sredstva za plače zvišala samo v podjetjih, ki so se ukvarjala s specializiranimi gradbenimi deli (za 43 %). V tistih, ki so se ukvarjala z gradnjo stavb, in v tistih, ki so se 29.000 oseb ukvarjala s specializiranimi gradbenimi deli, so se sredstva za v gradbeništvu je izgubilo delo v zadnjih petih plače znižala (v prvih za 19 %, v drugih za 35 %). letih. Ali ste vedeli, da je bila povprečna mesečna neto plača Produktivnost dela je v gradbeništvu v letu 2013 znašala v gradbeništvu v 2013 skoraj 19.000 EUR na osebo, kar je za 8 % več kot v letu 2005 za približno 190 EUR nižja od in za petino manj kot v letu 2008. Najvišjo produktivnost dela povprečne mesečne neto plače v so v letu 2013 imela podjetja, ki so se ukvarjala z gradnjo Sloveniji? inženirskih objektov; bila je skoraj še enkrat višja kot v podjetjih, ki se se ukvarjala z gradnjo stavb, in za 72 % višja kot v podjetjih, ki so opravljala specializirana gradbena dela. Povprečna mesečna neto plača v gradbeništvu je v letu 2013 znašala 805 EUR. Upoštevati moramo, da je izobrazba Grafikon 23: Produktivnost dela v gradbeništvu, Slovenija zaposlenih v gradbeni dejavnosti v povprečju nižja od povprečne izobrazbe vseh zaposlenih v Sloveniji. Grafikon 24: Izobrazbena struktura delovno aktivnega prebivalstva v gradbeništvu, Slovenija, 2013 1) Začasni podatki. Vir: SURS Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK GRADBENIŠTVO 29 Posamezni oddelki se po izobrazbeni strukturi zaposlenih niso Finančna in gospodarska kriza je močno vplivala na bistveno razlikovali: v vseh treh so prevladovali zaposleni s gradbeništvo, saj se je dodana vrednost te dejavnosti med srednješolsko izobrazbo (65 % v oddelku F41, 66 % v oddelku letoma 2008 in 2013 znižala za več kot 40 % (v drugih F42 in 73 % v oddelku F43). Največ višješolsko ali visokošolsko dejavnostih za največ 11 %). Podatki za leto 2014 kažejo, izobraženih je bilo v podjetjih, ki so se ukvarjala z gradnjo da se stanje postopno izboljšuje, saj se je dodana vrednost inženirskih objektov (14 %). Zaposleni v gradbeništvu so v gradbeništvu v tretjem četrtletju 2014 zvišala že četrtič večinoma moški, in v letu 2013 so bili zastopani kar z 90 %, zapored (za 10 %). K izboljšanju je največ prispevala aktivnost imeli pa so v povprečju nižjo izobrazbo kot v gradbeništvu v gradnji inženirskih objektov, ki je povezana z intenzivno zaposlene ženske. gradnjo komunalne infrastrukture, sofinancirano s sredstvi EU. Gradbeništvo in dodana vrednost Grafikon 26: Stopnja rasti obsega dodane vrednosti, Gradbeništvo ustvari med opazovanimi štirimi sklopi Slovenija poslovnih dejavnosti najmanjši delež celotne bruto dodane vrednosti v Sloveniji. Delež gradbeništva v BDP je v obdobju pred razcvetom znašal 5,7 %, v letu 2008 je dosegel vrhunec, 7,3 %, nato se je začel zmanjševati in v letu 2013 je dosegel najnižjo vrednost od leta 1995: 4,6 %. V celotni EU je delež gradbeništva v BDP v letu 2008 znašal 5,8 %, v letu 2013 pa 4,9 %. Grafikon 25: Dodana vrednost gradbeništva v BDP Vir: SURS Vir: SURS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5.12. 2014) 30 GRADBENIŠTVO MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Gradbeništvo z vidika globalizacije 17 % tujih podjetij Gradbeništvo je od vseh obravnavanih dejavnosti najmanj v Sloveniji je v letu 2012 delovalo v gradbeništvu. vključeno v blagovno menjavo z drugimi državami. V letu 2013 so gradbena podjetja izvozila za 59,7 milijona EUR, uvozila pa za 142,0 milijona EUR blaga. Vrednost izvoza se je v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 znižala za 14 %, v primerjavi z letom V letu 2012 je v gradbeništvu v Sloveniji delovalo 587 2008 pa za 20 %. Znižala se je tudi vrednost uvoza: glede na skupin podjetij, kar je 8 % vseh. Med skupinami podjetij so leto 2012 za 15 %, glede na leto 2008 pa za 44 %. prevladovale rezidenčne skupine (78 % ali 456). Število skupin iz dejavnosti gradbeništvo se je od leta 2008 (309) do leta 2012 skoraj podvojilo. Sicer se je v letu 2012 povezovalo v Grafikon 27: Najpomembnejše države partnerice Slovenije skupine skoraj 12.000 podjetij, od teh jih je bila desetina pri blagovni menjavi v gradbeništvu, 2013 registriranih v dejavnosti gradbeništvo. Ta podjetja so ustvarila skupaj skoraj 4 % vsega prihodka podjetij v Sloveniji in so skupaj zaposlovala nad 15.200 oseb, ki delajo. Tabela 7: Število skupin podjetij v gradbeništvu, Slovenija 2008 2009 2010 2011 2012 SKUPAJ 309 346 456 557 587 rezidenčne 199 241 329 429 456 skupine podjetij večnacionalne 110 105 127 128 131 skupine podjetij Vir: SURS Vir: SURS V letu 2012 je v gradbeništvu v Sloveniji delovalo 826 tujih Gradbena podjetja so v zadnjih letih največ izvažala v Nemčijo, podjetij. Med tujimi aktivnimi podjetji so prevladovala Avstrijo in Italijo; skupna vrednost izvoza v omenjene države podjetja iz držav, ki niso članice EU, predvsem iz držav z je v letu 2013 predstavljala 42 % vrednosti vsega izvoza območja nekdanje Jugoslavije. Čeprav so bila tuja podjetja v v gradbeništvu (8,6 milijona EUR, 6,0 milijona EUR in 10,4 gradbeništvu po številu na drugem mestu med vsemi tujimi milijona EUR). Tudi uvažala so največ iz omenjenih treh držav podjetji, so bila po rezultatih poslovanja relativno manj (65 % vrednosti vsega uvoza), le da je bila prva Avstrija pomembna (v letu 2012 so ustvarila 2,2 % dodane vrednosti (32,1 milijona EUR), druga Italija (30,8 milijona EUR) in tretja vseh tujih podjetij). Nemčija (28,7 milijona EUR). Gradbena podjetja so v 2013 izvažala v glavnem montažne zgradbe in sanitarne predmete, uvažala pa industrijske stroje za splošno uporabo. MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK GRADBENIŠTVO 31 Gibanje vrednosti opravljenih gradbenih del Grafikon 28: Sprememba vrednosti opravljenih gradbenih del, 2013 Slovenska gradbena podjetja so na obeh vrstah gradbenih objektov skupaj opravila v letu 2013 za okoli 1.681 milijonov EUR gradbenih del, to je v povprečju kar za 60 % manj kot v letu 2008, ko je bila gradbena dejavnost v Sloveniji na vrhuncu; vrednost gradbenih del, opravljenih na stavbah, je bila glede na leto 2008 nižja za tri četrtine, vrednost gradbenih del, opravljenih na gradbenih inženirskih objektih, pa za več kot polovico. Glede na leto 2012 pa je bila vrednost gradbenih del, opravljenih na obeh vrstah gradbenih objektov, za 3 % nižja. Deleži vrednosti opravljenih gradbenih del glede na vrsto gradbenih objektov so se v zadnjih letih močno spremenili. V letu 2005 so prevladovala gradbena dela na stavbah (54 % vrednosti opravljenih gradbenih del). V naslednjih letih se je čedalje več del opravljalo na gradbenih inženirskih objektih in v letu 2013 je njihov delež znašal že 64 % (delež gradbenih del na stavbah: 36 %). 64 % vrednosti opravljenih gradbenih del se je v 2013 ustvarilo z gradnjo gradbenih inženirskih objektov. Gospodarska kriza je sicer prizadela gradbeno dejavnost celotne EU, vendar še zdaleč ne v taki meri kot v Sloveniji. V primerjavi z letom 2008 je bila vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2013 v EU nižja za 19 %, v Sloveniji pa za 60 %. Največji upad vrednosti opravljenih gradbenih del so doživeli v Grčiji (79 %). Sledili sta ji Slovenija in Irska; v letu 2008 so bile te tri države med državami z najvišjimi indeksom opravljenih gradbenih del. Ali ste vedeli, da je bila vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji v letu 2013 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5.12. 2014) za tretjino nižja od povprečja v celotni EU? 32 GRADBENIŠTVO MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Kakšen bo položaj gradbene dejavnosti v prihodnje? Podobno sliko kažejo tudi vrednosti zalog pogodb, tj. vrednosti vseh še ne realiziranih pogodb in drugih oblik Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji je bila od naročil. Vrednost teh se je v drugi polovici leta 2013 povečala, januarja do oktobra 2014 za četrtino višja kot v istem obdobju z letom 2014 pa je začela ponovno počasi upadati. leta 2013. Glavna razloga za povečanje sta bila sanacija posledic žleda in pospešena gradnja inženirskih objektov, ki je Pomemben kazalnik obetov v gradbeništvu je tudi število bila posledica povečanega investiranja v javno infrastrukturo s izdanih gradbenih dovoljenj, in to je bilo v letu 2013 prvič pomočjo evropskih sredstev. Vrednost opravljenih gradbenih po letu 2007 višje kot leto prej. V letu 2013 sta bili izdani del na gradbenih inženirskih objektih je bila višja za 34 %. 2.302 gradbeni dovoljenji, to je za 41 % manj kot v letu 2007. Zvišala se je tudi vrednost opravljenih gradbenih del na Upadlo je predvsem število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbah, a v precej manjši meri (za 5 %). V EU je bila stopnja stanovanjske stavbe: teh je bilo izdanih 1.931 ali za 43 % manj rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v istem obdobju kot v 2007. Med izdanimi gradbenimi dovoljenji je vsa leta bistveno manjša, le 4-odstotna. največ gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe, izdanih fizičnim osebam, in delež teh se letno povečuje (od leta 2007 Obeti za gradbeništvo v Sloveniji ostajajo negotovi, saj je do leta 2013 se je povečal s 77 % na 88 %). bila vrednost novih pogodb v oktobru 2014 v primerjavi z oktobrom 2013 za več kot tretjino nižja. Vrednost novih pogodb za gradnjo stavb je bila nižja za 13 %, za gradnjo Grafikon 30: Število stavb, za katere so bila izdana inženirskih objektov pa za 48 %. gradbena dovoljenja, Slovenija Grafikon 29: Vrednosti novih pogodb, Slovenija Vir: SURS Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK GRADBENIŠTVO 33 Zadnji podatki za leto 2014 nakazujejo, da bo število izdanih omenjenemu dvigu pa je bil kazalnik zaupanja v gradbeništvu gradbenih dovoljenj spet nižje kot v letu prej: od januarja do v vseh mesecih leta 2014 najnižji med vsemi dejavnostmi. novembra 2014 je bilo izdanih 8 % manj gradbenih dovoljenj Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila sicer kot v istem obdobju leta 2013. decembra 2014 za 6 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v 3. četrtletju 2014 povprečno za odstotek nižje kot v 2. četrtletju 2014. Pocenile so se tako nove kot tudi rabljene stanovanjske nepremičnine. Grafikon 31: Kazalnik zaupanja v gradbeništvu Cene novih stanovanjskih nepremičnin so dosegle novo najnižjo izmerjeno raven, število prodaj pa je bilo najnižje doslej, to je od leta 2007, odkar statistično spremljamo tovrstno prodajo. 92 % vseh transakcij z nepremičninami so transakcije z rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami. Število transakcij vseh rabljenih stanovanjskih nepremičnin (stanovanja in družinske hiše) pa se je v 2. in 3. četrtletju 2014 vendarle povečalo, iz česar bi lahko sklepali, da je oživel vsaj ta del nepremičninskega trga. Vira: SURS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5.12. 2014) Ali ste vedeli, da se je v Sloveniji zgradilo največ stanovanj v letih od 1971 do 1980? Tudi vrednosti kazalnikov pričakovanj v gradbeništvu se sicer postopoma zvišujejo, vendar so še vedno nižje od dolgoletnega povprečja. Podjetja imajo delo zagotovljeno za približno naslednje 4 mesece; na vrhuncu gradbene aktivnosti Koristne informacije o pričakovani aktivnosti v gradbeništvu so imela delo zagotovljeno za več kot 5 mesecev. nam daje tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvu. Ta kaže, da se zaupanje v gradbeništvu v Sloveniji povečuje, saj je bila Glavna dejavnika, ki omejujeta izboljšanje položaja podjetij povprečna vrednost tega kazalnika v 12 mesecih leta 2014 za v gradbeništvu, sta nezadostno povpraševanje (to težavo je 11 odstotnih točk višja kot v istem obdobju leta 2013; kljub navedlo 37 % podjetij) in visoki stroški dela (35 % podjetij). Foto: DreamCode Studio V letu 2013 je 3.076 podjetij, registriranih v trgovinski dejavnosti, prodajalo svoje izdelke prek spleta. Foto: Kristina Alexanderson Črtna ali EAN-koda se je v Evropi prvič pojavila leta 1977. Foto: Dragiša Modrinjak Prva slovenska samopostrežna trgovina je bila 4 TRGOVINA odprta leta 1958 v Ljutomeru. Foto: Ed Sweeney Nakupovalni voziček se v svetu pojavi leta 1936, od leta 1947 pa jih izdelujejo serijsko. 4 TRGOVINA 36 TRGOVINA MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Trgovina zajema po SKD 2008 prav tako le eno področje Tabela 8: Glavni kazalniki stanja v trgovini, Slovenija, 2013 (področje G), ki se deli na tri oddelke. Kazalnik Enota Vrednost Slika 6: Trgovina Podjetja1) število 25.703 G45 Trgovina z Osebe, ki delajo1) število 112.135 motornimi vozili Prihodek od prodaje1) v 1.000 EUR 28.472.900 in popravila Vrednost proizvodnje1) v 1.000 EUR 6.932.598 motornih vozil Bruto investicije1) v 1.000 EUR 364.569 Dodana vrednost1) v 1.000 EUR 3.215.466 G46 Trgovina Delež novonastalih podjetij2) % 9,8 G47 Posredništvo in Trgovina na Delež podjetij, ki so prenehala % 7,6 trgovina na debelo, drobno, razen z poslovati1) 2) razen z motornimi motornimi vozili vozili Delež 5 let preživelih podjetij2) % 51,6 Hitro- in srednjerastoča podjetja število 210 Vir: SURS glede na rast števila zaposlenih2) V letu 2013 je bilo v Sloveniji registriranih 25.703 podjetij, Skupine podjetij2) število 1.504 ki so se ukvarjala s trgovinsko dejavnostjo, to je 20 % vseh Podjetja, povezana v skupine2) število 2.628 aktivnih tržnih podjetij. Število podjetij se je v letu 2013 v Osebe, ki delajo v podjetjih, število 57.936 primerjavi z letom 2005 povečalo za 4.861, vendar pa se je povezanih v skupine2) število podjetij, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo, glede Prihodek podjetij, povezanih v v 1.000 EUR 20.397.260 na celotno število aktivnih podjetij znižalo za 3 odstotne skupine2) točke. Tuja notranja podjetja2) število 1.640 Osebe, ki delajo v tujih notranjih število 22.408 36 % vsega prihodka od prodaje podjetjih2) v letu 2013 so ustvarila trgovinska podjetja. Prihodek tujih notranjih podjetij2) v 1.000 EUR 9.290.337 Produktivnost dela1) EUR 35.661 Večino aktivnih podjetij v trgovinski dejavnosti so v letu 2012 Povprečna mesečna neto plača EUR 904 predstavljala mikropodjetja: bilo jih je 23.885 (95 % vseh Stroški dela za delovno uro1) EUR 13,16 podjetij v tej dejavnosti), zaposlovala pa so 41.791 oseb, ki Dodana vrednost k BDP % 10,3 delajo, ali 37 % vseh oseb, ki delajo. Preostalih 63 % oseb Delež izvoza blaga % 16,9 so zaposlovala majhna, srednje velika in velika podjetja; Delež uvoza blaga % 44,0 med temi podjetji so skoraj tretjino vseh oseb, ki delajo v tej Stopnja prostih delovnih mest % 0,6 dejavnosti, zaposlovala velika podjetja (28 %). 1) Začasni podatki. Število podjetij se je tako v obdobju 2005–2012 povečevalo 2) Podatki se nanašajo na leto 2012. predvsem zaradi rasti števila mikropodjetij, tj. podjetij, ki so Vir: SURS zaposlovala največ 1 osebo, ki dela; število teh podjetij se je v tem obdobju povečalo za 4.580. MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK TRGOVINA 37 V letu 2013 se je število podjetij, ki se ukvarjajo s trgovinsko več kot dve tretjini prihodka od prodaje blaga. Med tujimi dejavnostjo, glede na leto 2005 povečalo za 23 %, najbolj v notranjimi podjetji pa je bilo 33 % takih, ki so bila registrirana trgovini z motornimi vozili in popravilih motornih vozil (za v trgovinski dejavnosti. 27 %). Največ podjetij pa je bilo v letu 2013 registriranih v oddelku posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, in sicer 13.661. Tabela 9: Vrednosti izbranih kazalnikov stanja v trgovini, Slovenija, 20131) Grafikon 32: Podjetja, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo, Prihodek Bruto po velikosti glede na število oseb, ki delajo, Slovenija Podjetja Osebe, ki delajo od prodaje trgovska marža2) število v 1.000 EUR SKUPAJ 25.703 112.135 28.472.900 4.379.604 G45 4.300 14.276 3.800.144 365.623 G46 13.661 44.168 12.680.307 1.920.692 G47 7.742 53.691 11.992.449 2.093.288 Vir: SURS Grafikon 33: Gibanje vrednosti izbranih kazalnikov stanja v trgovini, Slovenija, 20131) Vir: SURS Vsa trgovinska podjetja skupaj so v letu 2013 glede na leto 2005 ustvarila za 32 % večji prihodek od prodaje; povečanje je bilo najopaznejše v trgovini na drobno, razen z motornimi vozili (za 42 %). Prav tako pa se je v letu 2012 glede na leto 2005 zvišala bruto trgovska marža, in sicer za 24 %; tudi ta se je najbolj zvišala v trgovini na drobno, razen z motornimi vozili (za 36 %). V skupine podjetij se je v letu 2012 povezovalo 2.628 ali Vir: SURS 10 % trgovskih podjetij. Omenjena podjetja so ustvarila 1) Začasni podatki. 2) Podatki se nanašajo na leto 2012. 38 TRGOVINA MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Zaposleni Grafikon 34: Struktura izvoza in uvoza v trgovini, Slovenija V trgovskih podjetjih je v letu 2013 delalo 112.135 oseb. Od leta 2005 do leta 2013 se je število oseb zvišalo za 5 % ali za 5.701. Struktura zaposlenih po spolu se v trgovinski dejavnosti v devetih letih ni bistveno spreminjala. Delež žensk, zaposlenih v trgovinski dejavnosti, je bil v obdobju 2005–2013 v povprečju za 4 odstotne točke višji od deleža zaposlenih moških; moških je bilo 48 %, žensk pa 52 %. Ženske v tej dejavnosti so v povprečju tudi bolje izobražene od moških: žensk z višješolsko in visokošolsko izobrazbo je 24 %, moških s tako izobrazbo pa 19 %. Vir: SURS Ali ste vedeli, da je v trgovinski dejavnosti zaposlenih več žensk in da so te v povprečju bolje Največji del vrednosti celotnega izvoza je bil usmerjen na izobražene od moških, vendar za svoje Hrvaško, 16 % (565 milijonov EUR), sledile so Italija (15 %), delo dobivajo v povprečju nižje plačilo? Avstrija (13 %), Nemčija (10 %) ter Srbija (7 %). Vloga trgovine v blagovni menjavi Grafikon 35: Pet najpomembnejših držav partneric Slovenije po vrednosti izvoza v trgovinski dejavnosti, 2013 V trgovinski dejavnosti v Sloveniji je uvoz precej pomembnejši kot izvoz; delež uvoza je v letu 2013 znašal 44 %, delež izvoza pa le 17 %. Delež uvoza v trgovinski dejavnosti se je v obdobju 2008–2013 sicer znižal za 4 odstotne točke, a je bil še vedno najvišji med vsemi dejavnostmi. Nasprotno pa se je delež izvoza v obdobju 2008–2013 povečal za 3 odstotne točke. Vsa podjetja, registrirana v trgovinski dejavnosti, skupaj so v letu 2013 izvozila za 3,6 milijarde EUR vrednosti blaga, kar je za 11 % več kot v letu 2012 in za 31 % več kot v letu 2008. Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK TRGOVINA 39 Uvozila pa so ta podjetja v letu 2013 skupno za 9,5 milijarde Nafta in naftni derivati so bili v letu 2013 vrednostno EUR vrednosti blaga, kar je za 5 % manj kot v letu 2012 in za najpomembnejši proizvod tako pri izvozu kot tudi pri uvozu. 13 % manj kot v letu 2008. Največ uvoženega blaga je prišlo iz Izvoz nafte in naftnih derivatov je predstavljal skoraj četrtino Nemčije in Italije (32 %), sledile so Avstrija (14 %), Madžarska celotnega izvoza, njihov uvoz pa 20 % celotnega uvoza ali (7 %) in Hrvaška (4 % ali za 412 milijonov EUR). 1.866 milijonov EUR. Grafikon 36: Pet najpomembnejših držav partneric Slovenije po vrednosti uvoza v trgovinski dejavnosti, 2013 5,9 mrd. EUR je v letu 2013 znašal presežek uvoza nad izvozom v trgovinski dejavnosti. V letu 2013 so bila med vrednostno pomembnejšimi proizvodi v blagovni menjavi Slovenije s tujino tudi cestna vozila, in sicer jih je bilo izvoženih za 395 milijonov EUR, uvoženih pa za 1.243 milijonov EUR. Vir: SURS Grafikon 37: Blago z največjo vrednostjo izvoza po SMTK4, Grafikon 38: Blago z največjo vrednostjo uvoza po SMTK4, trgovina, 2013 trgovina, 2013 Vir: SURS 4 SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija. 40 TRGOVINA MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK BDP in trgovina Trgovina na drobno Delež trgovinske dejavnosti v BDP se je v zadnjih petih letih gibal Trgovina na drobno je nakupovanje blaga in njegova med 10 % (v letih 2012 in 2013) in 11 % (v letu 2008). S tema nadaljnja prodaja potrošnikom (za osebno porabo in potrebe deležema je bila trgovina vsa ta leta druga najpomembnejša gospodinjstev). Nominalni prihodek od prodaje blaga v gospodarska dejavnost, takoj za predelovalnimi dejavnostmi. trgovini na drobno se je v obdobju 2008–2013 znižal za 8 %, realni pa za 16 %. Grafikon 39: BDP in prispevek trgovine k rasti BDP, Slovenija Grafikon 40: Prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno, Slovenija 1) Prispevek trgovine v 2013: 0 odstotnih točk. Vir: SURS Vir: SURS V letu 2013 je bil prispevek trgovinske dejavnosti k letni rasti Ali ste vedeli, obsega BDP ničeln. Najvišji je bil v letu 2008, ko je znašal pol da se je nominalni prihodek v trgovini na odstotne točke, in sicer najbolj po zaslugi trgovine na drobno, drobno v letu 2013 glede na leto 2008 razen z motornimi vozili; najnižji pa je bil v letu 2009, ko je znižal za 8 % in da je bila rast cen v tem znašal –0,9 odstotne točke. obdobju več kot 9-odstotna? Z vidika blagovnih skupin se je nominalni prihodek od prodaje blaga v letu 2013 glede na leto 2008 zvišal v blagovnih skupinah motorna goriva (za 6 %) ter živila, pijače in tobačni 10 % dodane vrednosti izdelki (za 1 %), znižal pa v blagovnih skupinah neživila (za je k BDP v letu 2013 prispevala trgovina. 17 %) in motorna vozila (za 13 %). MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK TRGOVINA 41 Realni prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno pa se je znižal v vseh štirih blagovnih skupinah, najbolj v skupinah Ali ste vedeli, neživila (za 25 %) in motorna goriva (za 18 %). da se je realni prihodek od prodaje vina v letu 2013 glede na leto 2008 Pri vseh blagovnih skupinah je bil nominalni prihodek višji znižal za 28 %? od realnega, razen pri blagovni skupini motorna vozila, kjer je bila situacija obrnjena, saj so se drobnoprodajne cene motornih vozil v tem obdobju znižale. Grafikon 42: Prihodek od prodaje blaga iz blagovne Grafikon 41: Prihodek od prodaje blaga v trgovini na skupine živila, pijače in tobačni izdelki v trgovini na drobno po blagovnih skupinah, Slovenija drobno, Slovenija Vir: SURS Vir: SURS Pričakovano je v 5-letnem obdobju padal tudi kazalnik Nominalni prihodek od prodaje blaga v blagovni skupini zaupanja v trgovini na drobno, in sicer je bila njegova živila, pijače in tobačni izdelki se je v obdobju 2008–2013 povprečna letna vrednost v letu 2013 glede na leto 2008 nižja zvišal v podskupinah tobak (za 6 %) in živila (za 1 %), znižal za 20 odstotnih točk. Najnižja je bila v letu 2009, ko je bila pa v podskupini pijače (za 3 %). Kljub nominalnemu zvišanju za 34 odstotnih točk nižja kot v letu pred tem. V letu 2014 v dveh podskupinah pa se je realni prihodek od prodaje blaga se je povprečna letna vrednost omenjenega kazalnika znova znižal v vseh treh podskupinah, najbolj v podskupini tobak (za zvišala, vendar je bila še vedno za 13 odstotnih točk nižja kot 27 %); sledili sta skupini pijače (za 20 %) in živila (za 12 %). v letu 2008. 42 TRGOVINA MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Največji del prihodka v trgovini na drobno (prek 40 %) je Trgovina na drobno v Sloveniji in tujini bil v zadnjih nekaj letih ustvarjen s prodajo neživil, potem s prodajo živil, pijač in tobačnih izdelkov. V EU se je realni prihodek v podjetjih, registriranih v trgovini na drobno, v letu 2013 glede na leto 2008 v povprečju znižal Grafikon 43: Struktura prihodka od prodaje blaga v trgovini za okoli 4 %. na drobno po blagovnih skupinah, Slovenija Grafikon 45: Gibanje vrednosti prihodka od prodaje v trgovini na drobno, 2013 Vir: SURS Od leta 2008 dalje se struktura prihodka od prodaje blaga v trgovini na drobno glede na vrsto kupca ni bistveno spreminjala. Kljub temu se je nekoliko zmanjševal delež prihodka, ki ga trgovina na drobno ustvari s prodajo končnim porabnikom; ta delež se je v letih od 2008 do 2013 znižal za 4 odstotne točke, vendar je še vedno predstavljal okoli 80 % vsega prihodka, ki ga je ustvarila trgovina. Grafikon 44: Struktura prihodka od prodaje blaga v trgovini na drobno glede na vrsto kupca, Slovenija, 2013 1) Izločeni so vplivi sezone in koledarja. Vir: SURS Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5.12. 2014) MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK TRGOVINA 43 Podobno kot v večini držav se je prihodek od prodaje v času od 2008 do 2013 znižal tudi v Sloveniji, in sicer za 14 %, kar Ali ste vedeli, je za 10 odstotnih točk več od povprečja v celotni EU. Najbolj da ustvari trgovina na debelo 2 % se je v tem obdobju znižal v Grčiji (za 40 %), Španiji (za 24 %) svojega prihodka s prodajo končnim in na Cipru (za 22 %). Vendar se je realni prihodek od prodaje porabnikom na domačem trgu? blaga v nekaterih državah tudi zvišal, med temi najbolj v Luksemburgu (za 72 %). Največji delež prihodka v trgovini na debelo je bil v letu 2013 ustvarjen s prodajo neživilskih izdelkov (55 %), najmanjši Trgovina na debelo delež pa s prodajo motornih in drugih vozil, vključno s plovili (13 %). Struktura prihodka po blagovnih skupinah se od leta Trgovina na debelo je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja 2008 ni bistveno spreminjala. prodaja trgovcem in drugim samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam in drugim posameznikom, ki ga kupujejo za opravljanje svoje poklicne ali tržne dejavnosti. Tabela 10: Struktura prihodka od prodaje blaga na domačem trgu v trgovini na debelo po blagovnih skupinah, Slovenija Od leta 2008 se je prihodek (nominalno) zniževal tudi v trgovini na debelo; skupno se je v obdobju 2008–2013 znižal za nekaj več kot 26 %. Najbolj se je glede na prejšnje leto (na 2008 2013 letni ravni) znižal v letu 2009, in to za skoraj 26 %. % Grafikon 46: Nominalni prihodek od prodaje blaga v trgovini SKUPAJ1) 100,0 100,0 na debelo, Slovenija Živila, pijače in tobačni izdelki 15,6 17,6 Neživila 58,1 55,4 Trda, tekoča in plinasta goriva 13,8 14,2 Motorna ter druga vozila in plovila 12,6 12,7 1) Zaradi zaokroževanja se vsote ne ujemajo. Vir: SURS Posredništvo Posredništvo je dejavnost trgovskih posrednikov in trgovcev na debelo, ki trgujejo v svojem imenu in za račun drugih ali pa v imenu lastnikov blaga posredujejo med prodajalci in kupci ter prevzemajo trgovske posle. Prihodek posrednika pri prodaji je provizija. Vir: SURS Posredništvo je sicer majhen del trgovinske dejavnosti, vendar pa se je prihodek od posredništva pri prodaji blaga v letu 2013 glede na leto 2008 zvišal za 49 %. Več kot dve tretjini prihodka ustvarijo posredniki na domačem trgu. Internet se je začel v Sloveniji uporabljati leta 1991, ko je bila Foto: Steve101 5 DRUGE NEFINANČNE STORITVE vzpostavljena povezava med Inštitutom Jožef Stefan in Leta 1846 je z nizozemskim inštitutom za odprtjem proge Gradec– jedrsko fiziko. Celje prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh. Foto: Vojko Artač, Sokol ARSO V letu 2013 je število poslanih SMS-sporočil v Sloveniji preseglo 2 milijardi. Foto: Ema Mišić V letu 2013 se je udeležilo potovanj z najmanj eno prenočitvijo, organiziranih s pomočjo potovalnih agencij, 417.000 Foto: Brad Garner domačih turistov. 5 DRUGE NEFINANČNE STORITVE 46 DRUGE NEFINANČNE STORITVE MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Storitve vključujejo različne nefinančne in finančne storitve, Tabela 11: Glavni kazalniki stanja v drugih nefinančnih ki se po SKD 2008 razvrščajo v naslednja področja dejavnosti storitvah, Slovenija, 2013 (med storitve spada tudi področje dejavnosti trgovina – G, ki pa je obravnavano samostojno): Kazalnik Enota Vrednost • Promet in skladiščenje (H), • Gostinstvo (I), Podjetja1) število 62.809 • Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J), Osebe, ki delajo1) število 189.953 Prihodek od prodaje1) v 1.000 EUR 15.088.612 • Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K), Vrednost proizvodnje1) v 1.000 EUR 13.365.515 • Poslovanje z nepremičninami (L), Bruto investicije1) v 1.000 EUR 926.863 • Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M), Dodana vrednost1) v 1.000 EUR 5.475.347 • Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) in Delež novonastalih podjetij2) % 11,0 • Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo (S95). Delež podjetij, ki so prenehala % 8,1 poslovati1) 2) Delež 5 let preživelih podjetij2) % 56,0 Druge nefinančne storitve so vse zgoraj naštete dejavnosti, Hitro- in srednjerastoča podjetja število 457 razen finančnih in zavarovalniških dejavnosti (K). V finančnih glede na rast števila zaposlenih2) in zavarovalniških dejavnostih je bilo v letu 2013 evidentiranih 2.215 podjetij, to je 1 % vseh podjetij. V teh podjetjih je delalo Skupine podjetij2) 3) število 2.296 23.143 oseb. V nadaljevanju prikazujemo kazalnike za druge nefinančne storitve. Podjetja, povezana v skupine 2) 3) število 5.058 Osebe, ki delajo v podjetjih, število 75.366 V drugih nefinančnih storitvah je bilo v letu 2013 evidentiranih povezanih v skupine2),3) 62.809 aktivnih tržnih podjetij; v njih je delalo 189.953 oseb. Prihodek podjetij, povezanih v v 1.000 EUR 7.863.066 Omenjena podjetja so ustvarila 15.089 milijonov EUR skupine2)3) prihodka od prodaje in 927 milijonov EUR bruto investicij v opredmetena osnovna sredstva. Tuja notranja podjetja2) število 1.804 Osebe, ki delajo v tujih notranjih število 18.810 podjetjih2) Prihodek tujih notranjih podjetij2) v 1.000 EUR 2.461.172 33 % oseb je delalo v drugih nefinančnih storitvah. Produktivnost dela1) EUR 28.825 Povprečna mesečna neto plača EUR 925 Stroški dela za delovno uro1) 3) EUR 13,6 Dodana vrednost k BDP % 25,2 Z vidika velikosti podjetij po številu oseb, ki delajo, je bilo v letu Delež izvoza blaga % 3,0 2013 v vseh področjih dejavnosti daleč največ mikropodjetij. Delež uvoza blaga % 2,8 Bilo jih je 96 %, ustvarila pa so 38 % prihodka od prodaje. V Stopnja prostih delovnih mest3) % 0,9 mikropodjetjih je delala skoraj polovica oseb. 1) Začasni podatki. Druge nefinančne storitve so v letu 2013 prispevale 25 % 2) Podatki se nanašajo na leto 2012. dodane vrednosti k BDP (največ podjetja z dejavnostjo 3) Zajeto je celotno področje dejavnosti S. poslovanje z nepremičninami). Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK DRUGE NEFINANČNE STORITVE 47 V skupine podjetij se je v letu 2012 povezovalo 5.058 ali Tabela 12: Vrednosti izbranih kazalnikov stanja v drugih okoli 8 % podjetij v drugih nefinančnih storitvah (vključno nefinančnih storitvah, Slovenija, 20131) z vsemi drugimi dejavnostmi – področje S po SKD 2008). Ta podjetja so ustvarila približno polovico prihodka od prodaje v Vrednost Prihodek od Dodana Bruto omenjenih dejavnostih. Podjetja Osebe, ki delajo proizvod- nje prodaje vrednost investicije V Sloveniji so druge nefinančne storitve predstavljale v letu število v 1.000 EUR 2012 skoraj enak delež podjetij v nefinančnih poslovnih SKUPAJ 62.809 189.953 13.365.515 15.088.612 5.475.347 926.863 dejavnostih kot v povprečju na ravni EU. Vendar pa so ta H 8.432 43.418 4.450.495 4.725.903 1.646.944 420.817 podjetja v EU ustvarila v povprečju večji delež prihodka od I 10.217 33.672 1.386.154 1.531.545 555.378 85.300 prodaje in dodane vrednosti (v Sloveniji 32 %, na ravni EU pa 40 %). Prav tako so zaposlovala večji delež oseb, ki delajo. J 7.219 23.955 2.607.675 2.971.627 1.124.357 163.045 L 2.427 4.855 471.654 550.437 249.586 45.869 Od podjetij v obravnavanih dejavnostih jih je v letu 2013 M 27.452 55.066 3.289.038 4.029.559 1.428.112 172.369 največ delovalo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih N 5.964 27.339 1.101.423 1.195.443 450.352 38.353 dejavnostih (prek 27.000 ali 44 % podjetij iz dejavnosti druge S95 1.098 1.648 59.076 84.098 20.618 1.110 nefinančne storitve). Ta podjetja so sicer zaposlovala največ oseb, ki delajo (29 %), niso pa ustvarila najvišjih vrednosti pri 1) Začasni podatki. drugih kazalnikih. Najvišjo vrednost proizvodnje, prihodka Vir: SURS od prodaje, dodane vrednosti in bruto investicij so ustvarila podjetja, ki so delovala v dejavnosti promet in skladiščenje (45 % bruto investicij v drugih nefinančnih storitvah). Število podjetij se je v obdobju 2005–2013 najbolj povečalo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 129 %). Podjetja v tej dejavnosti so zaposlovala za 24 % več oseb, ki delajo, ustvarila za 25 % večji prihodek od prodaje in za 18 % Ali ste vedeli, več dodane vrednosti. da so druge nefinančne storitve v osmih letih pridobile veljavo? 18 % prihodka od prodaje v drugih nefinančnih storitvah V osmih letih se je pomen drugih nefinančnih storitev med je bilo v letu 2013 ustvarjenega v kopenskem nefinančnimi poslovnimi dejavnostmi povečal, in sicer najbolj prometu in cevovodnem transportu. z vidika zaposlovanja in ustvarjanja dodane vrednosti. V letu 2005 je bilo v teh dejavnostih zaposlenih 27 % oseb, ki delajo, v letu 2013 pa tretjina ali skoraj 190.000. Skoraj enako je veljalo za ustvarjanje dodane vrednosti. Podjetja, ki so opravljala dejavnost promet in skladiščenje, so v letu 2005 ustvarila za približno polovico večji prihodek od Število podjetij, ki so opravljala druge nefinančne storitve, se prodaje kot v letu 2013 ob manjšem številu oseb, ki delajo. V je v letu 2013 glede na leto 2005 povečalo za dve tretjini. tej dejavnosti je delovalo za 4 % več podjetij kot v letu 2005. Ta podjetja so zaposlovala za 20 % več oseb, ki delajo, ter ustvarila za 41 % večji prihodek od prodaje in za 42 % več Bruto investicije so se v obdobju 2005–2013 zmanjšale v vseh dodane vrednosti, vendar pa za 35 % manj bruto investicij. obravnavanih področjih dejavnosti; najmanj so se zmanjšale v dejavnosti promet in skladiščenje (za 9 %, na 420 milijonov EUR). 48 DRUGE NEFINANČNE STORITVE MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Grafikon 47: Gibanje vrednosti izbranih kazalnikov stanja v Produktivnost dela drugih nefinančnih storitvah, Slovenija, 20131) Produktivnost dela je bila v letu 2013 v drugih nefinančnih storitvah za 5 % nižja od povprečne dodane vrednosti v vseh nefinančnih poslovnih dejavnostih. Med drugimi nefinančnimi storitvami je bila najvišja v podjetjih z dejavnostjo poslovanje z nepremičninami; znašala je 51.408 EUR na osebo in je bila za 70 % višja od produktivnosti dela v vseh nefinančnih poslovnih dejavnostih. Višjo produktivnost dela od slovenskega povprečja so v teh dejavnostih imela še podjetja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih in v dejavnosti promet in skladiščenje. Produktivnost dela je bila v drugih nefinančnih storitvah v letu 2013 za 18 % večja kot v letu 2005. K temu povečanju so največ prispevala podjetja v dejavnosti promet in skladiščenje, H Promet in skladiščenje katerih produktivnost dela se je povečala za 59 %. I Gostinstvo J Informacijske in komunikacijske dejavnosti Grafikon 48: Produktivnost dela v drugih nefinančnih L Poslovanje z nepremičninami M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti storitvah, Slovenija N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti S95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo 1) Začasni podatki. Vir: SURS 28.825 EUR je v drugih nefinančnih storitvah v letu 2013 znašala dodana vrednost na osebo, ki dela. 1) Začasni podatki. Vir: SURS MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK DRUGE NEFINANČNE STORITVE 49 Poslovna dinamika Ali ste vedeli, da se povprečne neto plače zaposlenih V drugih nefinančnih storitvah je v letu 2012 na novo nastalo v drugih nefinančnih storitvah zelo 6.626 podjetij brez predhodnika, kar je bilo 11 % podjetij v teh razlikujejo? dejavnostih. Več podjetij je nastalo, kot jih je prenehalo poslovati. Največ podjetij je nastalo in največ jih je tudi prenehalo delovati v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (44 % jih je Največ oseb s srednješolsko izobrazbo je delalo v podjetjih, nastalo, 39 % jih je prenehalo poslovati). Pet let je preživelo ki so bila evidentirana v dejavnosti popravila računalnikov 56 % podjetij od tistih, ki so nastala v letu 2007. in izdelkov za široko porabo (82 %); največ oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je delalo v podjetjih, Grafikon 49: Struktura novonastalih podjetij brez ki so bila evidentirana v strokovnih, znanstvenih in tehničnih predhodnika, Slovenija dejavnostih. V drugih nefinančnih storitvah je bilo v letu 2013 zaposlenih več moških kot žensk (60 % moških). Precej več moških kot žensk je bilo zaposlenih v dejavnosti promet in skladiščenje (81 %), ženske pa so prevladovale v dejavnosti gostinstvo (59 %). Poslovne storitve in njihova vloga Večina prihodka od prodaje v opazovanih poslovnih storitvah je bila v letu 2012 ustvarjena s strankami, ki so imele sedež ali bivališče v Sloveniji, med temi pa največji delež v računovodskih, knjigovodskih in revizijskih dejavnostih ter davčnem svetovanju (97 %). Z izvozom, tj. s strankami, ki nimajo sedeža v Sloveniji, je bilo v letu 2012 ustvarjenega največ prihodka v dejavnosti podjetniško in poslovno svetovanje (42 %), od tega okoli Vir: SURS tri četrtine z izvozom v države članice EU. V računalniških storitvah so v letu 2012 ustvarili z izvozom 20 % vrednosti Plače prihodka storitev (od tega 55 % v države članice EU), v dejavnosti oglaševanje 10 % prihodka, v pravnih dejavnostih Povprečne mesečne neto plače oseb, ki so delale v drugih pa 8 %. nefinančnih storitvah, so bile v letu 2013 zelo različne. Najvišjo so prejele osebe, ki so delale v informacijskih in komunikacijskih Prihodek od prodaje, ustvarjen z izvozom storitev, se je v letu dejavnostih (1.299 EUR), za skoraj polovico nižjo pa osebe, 2012 v primerjavi z letom 2008 najbolj povečal v dejavnosti zaposlene v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V višini podjetniško in poslovno svetovanje. Manj storitev so v tem plač se odraža tudi različna izobrazbena struktura v omenjenih obdobju izvozili v pravnih dejavnostih. področjih dejavnosti: v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je imelo višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 52 % oseb, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa 15 %. 50 DRUGE NEFINANČNE STORITVE MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Grafikon 50: Struktura prihodka od prodaje v izbranih Ali ste vedeli, poslovnih storitvah glede na sedež strank, 2012 da je bilo v dejavnosti podjetniško in poslovno svetovanje v letu 2012 več kot polovica prihodka od prodaje ustvarjenega z nespecializiranimi storitvami? V dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti je bilo 90 % prihodka ustvarjenega s specializiranimi storitvami. 63 % tega prihodka so podjetja ustvarila s tremi storitvami: z računalniškim programiranjem, s svetovanjem o računalništvu in z drugimi storitvami informacijske tehnologije in računalništva. Grafikon 51: Struktura prihodka od prodaje v izbranih J58.2 Izdajanje programja poslovnih storitvah, Slovenija, 2012 J62 Rač.programir.,svetovanje idr.pov.dej. J63.1 Obd.pod.in pov.dej.;obrat.splet.port. M69.1 Pravne dejavnosti M69.2 Računov.,knjigov.in reviz.dej.;dav.svet. M70.2 Podjetniško in poslovno svetovanje M73.1 Oglaševanje Vir: SURS S prodajo specializiranih storitev (tj. prihodek od prodaje, ustvarjen s prodajo storitev, značilnih za opazovano dejavnost) so v letu 2012 ustvarila skoraj ves svoj prihodek podjetja, ki so opravljala pravne dejavnosti (99 %). Ta podjetja so tri četrtine prihodka ustvarila s tremi storitvami: s pravnim svetovanjem in z zastopanjem v sodnih postopkih na področju gospodarskega prava, z drugimi pravnimi storitvami in z notarskimi storitvami. Najmanjši delež prihodka od prodaje specializiranih storitev so v letu 2012 ustvarila podjetja, ki so opravljala dejavnost podjetniško in poslovno svetovanje, 47 %. 86 % prihodka od prodaje specializiranih storitev so ta podjetja ustvarila z Vir: SURS dvema storitvama: s podjetniškim in drugim svetovanjem pri upravljanju in z drugimi storitvami poslovnega svetovanja. MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK DRUGE NEFINANČNE STORITVE 51 Mednarodno udejstvovanje pri izvozu in uvozu blaga Gibanje prihodka od prodaje storitev5 Podjetja, ki so opravljala dejavnost druge nefinančne storitve, Prihodek od prodaje storitev se je v obdobju 2005–2013 so malo prispevala k celotnemu izvozu in uvozu blaga: v letu povečal za 17 %. V letu 2009 se je v primerjavi s prejšnjim 2013 so ustvarila 3 % vrednosti izvoza in 2,8 % vrednosti letom izrazito zmanjšal, in sicer za 14 %, nato se je v naslednjih uvoza. Ustvarila so presežek v blagovni menjavi. dveh letih povečal, v letih 2012 in 2013 pa je spet upadel in v letu 2013 je bil v primerjavi z letom 2008 nižji za 8 %. Največjo vrednost izvoza (59 %) in uvoza (40 %) blaga v obravnavanih storitvenih dejavnostih so ustvarila podjetja, ki so spadala v strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Ali ste vedeli, Ta podjetja so 71 % vrednosti izvoza v letu 2013 ustvarila da je bil prihodek od prodaje z izvozom petih vrst blaga: pogonskih strojev in naprav, storitev v letu 2013 le v dejavnosti industrijskih strojev za splošno uporabo, specializiranih strojev promet in skladiščenje za posebne vrste industrije, električnih strojev in naprav ter višji kot pred gospodarsko krizo znanstvenih in kontrolnih instrumentov. (v letu 2008)? Grafikon 52: Blago z največjo vrednostjo izvoza po odsekih SMTK, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, Slovenija Prihodek od prodaje storitev je najizraziteje nihal v obdobju 2005–2013 v dejavnosti promet in skladiščenje; v tej dejavnosti je najbolj upadel v letu 2009, in to za 20 % v primerjavi z letom 2008, vendar je bila v letu 2011 spet dosežena raven iz leta 2008. Prihodek od prodaje storitev v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 upadel najmanj (za 3 %), vendar je v letih 2011 in 2012 še upadal in v letu 2013 je bil za 5 % nižji kot v letu 2008. Le prihodek od prodaje storitev v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih je bil v letu 2013 nižji kot v letu 2005 (za 7 %). V mesecih od januarja do oktobra 2014 je bil po začasnih podatkih prihodek od prodaje storitev v povprečju za 3 % višji kot v istem obdobju prejšnjega leta. Nižji je bil le v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 0,2 %). Zvišal pa se je najbolj v dejavnosti promet in skladiščenje (za 6 %). Vir: SURS 5 Zajeta so področja dejavnosti H, I, J, M (razen 70.1, 72, in 75) in N (razen 77 in 81.1) po SKD 2008. 52 DRUGE NEFINANČNE STORITVE MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Grafikon 53: Povprečne letne stopnje rasti nominalnega Grafikon 54: Gibanje vrednosti nominalnega prihodka od prihodka od prodaje1) storitev, Slovenija2) prodaje storitev1), 2013 1) Iz podatkov so izločeni vplivi koledarja. 2) Začasni podatki za leto 2014. Vir: SURS Prihodek od prodaje storitev na ravni EU je bil v letu 2013 za 7 % višji kot v letu 2010. V Sloveniji je bila stopnja rasti prihodka od prodaje storitev v tem obdobju nižja kot v celotni EU (le 0,3-odstotna). Več kot 30-odstotno stopnjo rasti so imele Slovaška, Litva in Latvija, v šestih državah članicah EU pa je bil prihodek od prodaje storitev v letu 2013 nižji kot v letu 2010 (v Grčiji kar za 24 %). 1) Za Dansko ni podatka. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5.12. 2014) MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK DRUGE NEFINANČNE STORITVE 53 Grafikon 55: Povprečne letne stopnje rasti nominalnega Kako kaže za naprej? prihodka od prodaje storitev in cen storitev pri proizvajalcih, Slovenija Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih7 kaže, da se zaupanje povečuje, saj je bila povprečna vrednost tega kazalnika v letu 2014 za 17 odstotnih točk višja kot v letu 2013, v decembru 2014 pa za 2 odstotni točki višja od dolgoletnega povprečja (od leta 2005). Pričakovanja za naslednje tri mesece so se v decembru 2014 v primerjavi s prejšnjim mesecem pri prodajnih cenah zvišala, pri povpraševanju in zaposlovanju pa so ostala enaka. Vrednosti vseh treh kazalnikov pričakovanj so bile v letu 2014 v povprečju višje kot v letu 2013. Glavna dejavnika, ki sta ovirala izboljšanje položaja podjetij v storitvenih dejavnostih, sta bila nezadostno povpraševanje in finančne ovire. Grafikon 56: Kazalniki pričakovanj v storitvenih dejavnostih, Vir: SURS Slovenija Cene storitev pri proizvajalcih6 so se v obdobju 2007–2012 na letni ravni v povprečju zviševale (razen v letu 2010), vendar se je rast od leta 2009 umirila. V letu 2013 so bile v povprečju za 0,2 % nižje kot v prejšnjem letu. V 3. četrtletju 2014 so bile v povprečju za 0,7 % višje kot v 3. četrtletju 2013. Ali ste vedeli, da so se cene storitev pri proizvajalcih v letu 2013 v primerjavi z letom 2010 zvišale za 0,9 %? Vir: SURS 6 Zajete so izbrane dejavnosti v področjih H, J, M in N po SKD 2008. 7 Zajeta so področja dejavnosti od H do N in oddelki R92, R93, S95 in S96 po SKD 2008. 6 POVPREČNO SLOVENSKO PODJETJE 6 POVPREČNO SLOVENSK 2013 O PODJETJE Opravljala Registrirano je kot Je mikropodjetje, pretežno samostojni podjetnik posameznik. torej zaposluje do 9 oseb. tržno de- javnost. Povprečna V podjetju prevladujejo plača Največja težava podjetja je nezadost- Preživelo zaposleni, stari od 35 Prihodek od prodaje v podjetju no povpraševanje. je prvih 5 do 39 let. je večji kot leta 2005. je let delo- 902 EUR. vanja. Strošek Uk- Deluje v dela na za- Vedno Med- Med za- Večina varja se z Ni del osrednje- poslenega Ni pod manj narod- poslenimi zapos- drugimi skupine slovenski v podjetju sredstev v podjetju lenih ima za delovno tujim nad- no največ nefi- podjetij. statistični namenja prev- srednje- uro je zorom. trguje z nančnimi regiji. za inves- ladujejo šolsko izo- približno ticije. Nemčijo. moški. storit- brazbo. 14 EUR. vami. Vir: SURS 56 MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK MERSKE ENOTE, KRATICE SEZNAM UPORABLJENIH ŠIFER KATEGORIJ SKD 2008 % odstotek EUR evro A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO mio. milijon B RUDARSTVO mrd. milijarda C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI maks. maksimum D OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PARO min. minimum E OSKR.Z VODO;RAV.Z ODPL.,ODP.,SAN.OKOLJA BDP bruto domači proizvod F GRADBENIŠTVO F41 Gradnja stavb Eurostat Statistični urad Evropske unije F42 Gradnja inženirskih objektov PRS Poslovni register Slovenije F43 Specializirana gradbena dela SKD 2008 Standardna klasifikacija dejavnosti 2008 G TRGOVINA;VZDRŽ.IN POPRAVILA MOT.VOZIL SKIS Standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev G45 Trg.z mot.voz.in popravila mot.voz. SMTK Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija G46 Posredništvo in trg.db.,rz.z mot.voz. SPRS Statistični poslovni register Slovenije G47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili SURS Statistični urad Republike Slovenije H PROMET IN SKLADIŠČENJE I GOSTINSTVO J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJ. J58.2 Izdajanje programja OKRAJŠAVE IMEN DRŽAVE J62 Rač.programir.,svetovanje idr.pov.dej. J63.1 Obd.pod.in pov.dej.;obrat.splet.port. EU Evropska unija IE Irska K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJ. EU28 28 držav članic EU IT Italija L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJ. AT Avstrija LT Litva M69.1 Pravne dejavnosti BE Belgija LU Luksemburg M69.2 Računov.,knjigov.in reviz.dej.,dav.svet. BG Bolgarija LV Latvija M70.2 Podjetniško in poslovno svetovanje CZ Češka republika MT Malta M73.1 Oglaševanje CY Ciper NL Nizozemska N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJ. DE Nemčija PO Poljska O JAVNA UPRAVA IN OBRAMBA;OBV.SOC.VARNOST DK Danska PT Portugalska P IZOBRAŽEVANJE EE Estonija RO Romunija Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO EL Grčija SE Švedska R KULTURNE,RAZVEDRILNE IN REKREAC.DEJ. ES Španija SI Slovenija R92 Prirejanje iger na srečo FI Finska SK Slovaška R93 Športne idr.dej.za prosti čas FR Francija UK Združeno kraljestvo S DRUGE DEJAVNOSTI HR Hrvaška S95 Popravila rač.in izd.za široko rabo HU Madžarska RS Srbija S96 Druge storitvene dejavnosti MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK 57 DEFINICIJE Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah po dejavnostih, povečani za davke na proizvode in storitve in zmanjšani za subvencije za proizvode in storitve. Bruto domači proizvod je tako enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode in storitve (davki na proizvode in storitve, zmanjšani za subvencije za proizvode in storitve). Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva so investicije v vsa opredmetena osnovna sredstva v opazovanem obdobju. Vključena so nova in obstoječa opredmetena osnovna sredstva, kupljena bodisi od tretjih oseb ali proizvedena za lastno uporabo, katerih doba uporabnosti je daljša kot eno leto, vključno z neproizvedenimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi (zemljišče). Bruto trgovska marža ustreza vračilu dejavnosti nakupa in nadaljnje prodaje brez nadaljnje obdelave. Izračuna se iz prihodkov od prodaje, nabav in sprememb v zalogah blaga in storitev, kupljenih za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki. Delež novonastalih podjetij med podjetji se izračuna kot delež novonastalih podjetij, ki niso imela predhodnika, od števila vseh podjetij (izraženo v %). Delež podjetij, ki so prenehala poslovati, med podjetji se izračuna kot delež podjetij, ki so prenehala poslovati in so brez naslednika, od števila vseh podjetij (izraženo v %). Delež pet let preživelih podjetij med novonastalimi podjetji se izračuna kot delež pet let po nastanku še aktivnih (živih) podjetij od števila novonastalih podjetij brez predhodnika, nastalih v t-5 (izraženo v %). Delovno aktivno prebivalstvo so: zaposlene osebe, ki so v delovnem razmerju pri podjetju, družbi, zavodu, drugi organizaciji; pri podružnicah tujih podjetij; izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali družbene funkcije; matere z otrokom, ki delajo po posebnih predpisih; lastniki podjetij, ki ta podjetja osebno vodijo in niso zavarovani iz drugega naslova; od 1. 1. 1999 udeleženci javnih del; zaposlene osebe, ki so v delovnem razmerju pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali pridobitno dejavnost ali pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic ali pri fizičnih osebah, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih ljudi; samozaposlene osebe, ki opravljajo gospodarsko ali pridobitno dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki); osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (npr. samostojni raziskovalci). Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, plačanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjšanim za prejete druge subvencije na proizvodnjo, ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto raznovrstnega dohodka. Dodana vrednost v stroških faktorjev se izračuna kot bruto prihodek iz poslovnih dejavnosti po popravkih vrednosti za subvencije za poslovanje in posredne davke. Računa se kot “bruto”, ker se popravki vrednosti (kot je npr. amortizacija) ne odštevajo. Fizične osebe so samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki na prostem trgu samostojno in trajno opravljajo različne, izključno pridobitne dejavnosti. Gradbeni inženirski objekti so vsi gradbeni objekti, ki niso uvrščeni k stavbam. Gre za železniške proge, ceste, mostovi, letališke steze, jezovi itd. Hitrorastoče podjetje je podjetje z več kot 20-odstotno povprečno letno rastjo v triletnem obdobju, ki ima v prvem letu spremljanja triletne rasti vsaj 5 zaposlenih oseb. Rast se meri s številom zaposlenih oseb ali z višino prihodka. Indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih merijo dinamiko proizvajalčevih prodajnih cen industrijskih proizvodov, ki so bili proizvedeni na ozemlju Slovenije, prodani pa na domačem (slovenskem) in/ali na tujem trgu. Indeksi cen storitev pri proizvajalcih merijo dinamiko cen storitev v izbranih dejavnostih, ki jih podjetja kot proizvajalci storitev zagotavljajo drugim podjetjem kot kupcem storitev. Majhna podjetja so podjetja, ki zaposlujejo vsaj 10, vendar pa manj kot 50 oseb (od 10 do 49 oseb). 58 MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK Mikropodjetja so podjetja, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb. Nominalni prihodek je prihodek, ki je izražen v tekočih cenah ali v cenah, ki se nanašajo na določeno obdobje opazovanja (npr. koledarsko leto). Novonastalo podjetje brez predhodnika je podjetje, ki je nastalo kot kombinacija proizvodnih dejavnikov, vendar tako, da pri tem dogodku ni bilo udeleženo nobeno drugo podjetje. Med novonastala podjetja ne štejemo podjetij, ki so nastala s spojitvijo, z razdelitvijo, z oddelitvijo, podjetij, ki so nastala zaradi spremembe pravnoorganizacijske oblike, in tistih, ki so po dveh letih prenehanja poslovanja znova oživela (reaktivacije). Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima podjetje z namenom, da proizvaja ali dobavlja proizvode ali opravlja storitve (ali pa jih daje v najem drugim ali uporablja za pisarniške namene), in jih bo po pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju. Mednje uvrščamo na primer zemljišča, zgradbe, opremo, večletne nasade, zalogo investicijskega materiala, ki je namenjen za vgrajevanje v druge stvari iz osnovnih sredstev, ipd. Osebe, ki delajo, so vse osebe, ki delajo pri opazovani enoti (plačane in neplačane), in tudi vse tiste osebe, ki delajo zunaj enote, ki ji pripadajo in ki jih plačuje (npr. prodajni zastopniki). Med osebe, ki delajo, se štejejo tudi delavci s krajšim delovnim časom, sezonski delavci in delavci na domu, ki so na plačilnem seznamu opazovane enote. Od leta 2013 so med osebe, ki delajo, vključeni tudi detaširani delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v RS, poslani na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino. Plače so opredeljene kot celotno nadomestilo, v gotovini ali blagu, izplačljivo vsem osebam, naštetim na plačilni listi (vključno z zaposlenimi na domu), v zameno za delo, opravljeno v računovodskem obdobju, ne glede na to, ali je to delo plačano na podlagi delovnega časa, izdelka ali akorda, in ne glede na to, ali je plačilo za opravljeno delo izplačevano redno ali ne. Podjetje je registrirana pravna ali fizična oseba (pravna enota), ki je v opazovanem letu izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo. Po SKIS države in neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, se kot enote upoštevajo tudi tiste, ki izkazujejo prihodek iz članarin, subvencij in drugih poslovnih prihodkov. V podatku o aktivnih podjetjih se upoštevajo vse enote, ki so bile aktivne vsaj del opazovanega obdobja. Poslovni subjekti so pravne in fizične osebe, ki na podlagi vpisa v ustrezne primarne registre, evidence, razvide ali na podlagi zakona opravljajo registrirane ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti v zakonsko določeni pravnoorganizacijski obliki in so vpisane v PRS. Povezana podjetja so podjetja, ki so med seboj, v katerem koli od naslednjih razmerij: (a) podjetje poseduje večino glasovalnih pravic delničarjev ali članov v drugem podjetju, (b) podjetje ima pravico imenovati ali odstaviti večino članov upravnega ali nadzornega odbora drugega podjetja, (c) podjetje ima pravico izvajati prevladujoči vpliv na drugo podjetje skladno s pogodbenim razmerjem, v katerega je stopilo s tem podjetjem, ali z določbo v njegovem memorandumu ali členih statuta, (d) podjetje, ki je delničar v drugem podjetju ali njegov član, samo nadzira, skladno s pogodbo z drugimi delničarji ali člani tega podjetja, večino glasovalnih pravic delničarjev ali članov v tem podjetju. Povprečna mesečna (neto) plača je povprečni (neto) znesek, ki ga kot plačilo za mesec dela prejmejo osebe, ki delajo (so zaposlene) pri pravnih ali fizičnih osebah. Neto plača je znesek bruto plače, zmanjšan za prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine. Pravna enota je registrirana pravna ali fizična oseba. Pravne osebe so gospodarske družbe, zavodi, društva, organi in organizacije, ki z vpisom v konstitutivni register, ustrezno evidenco ali ustrezni razvid ali z zakonom pridobijo status (lastnost) pravne osebe. Prihodki od prodaje so prodajne vrednosti kupcem zaračunanih prodanih proizvodov ali trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev. Merijo se na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za vse popuste, ki so bili dani ob prodaji ali pozneje, pa tudi za vrednosti vrnjenih količin. Prihodki zajemajo tudi vse stroške in obremenitve, vezane na kupca, ne zajemajo pa davkov in carinskih dajatev na blago ali storitve, ki jih enota fakturira, in davka na dodano vrednost (DDV), morebitne prodaje osnovnih sredstev, prihodkov od financiranja in drugih izrednih prihodkov. MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK 59 Produktivnost dela je razmerje med proizvedenim produktom in količino dela, ki je bila vložena v njegovo proizvodnjo. Je eden osnovnih sintetičnih kazalnikov gospodarske razvitosti. Običajno jo merimo v bruto dodani vrednosti na zaposlenega, ki je razmerje med dodano vrednostjo (v stroških faktorjev) in povprečnim številom oseb, ki delajo. Glede na to izraža tako fizično produktivnost (povprečna količina proizvodov/storitev na osebo, ki dela v določenem obdobju) kot tudi vrednostno produktivnost (ki odraža razmerje med cenami, po katerih so bili proizvodi/storitve prodani, in cenami proizvodnih vložkov, potrebnih za proizvodnjo teh proizvodov/storitev). Realni prihodek je nominalni prihodek, ki je zmanjšan za stopnjo rasti cen (stopnjo inflacije) v določenem opazovanem obdobju (npr. koledarskem letu). Rezidenčna skupina podjetij je skupina pravnih enot, ki jo sestavljajo samo rezidenčne enote. Vključevati mora najmanj dve enoti. Izvzete so tiste skupine podjetij, katerih vodja je fizična oseba, ki nadzoruje samo eno pravno enoto. Skupina podjetij je združenje pravnih enot, ki ga sestavljajo enota, ki je vodja skupine podjetij, in njej podrejene enote. Pripadnost skupini je opredeljena z nadzorom nad enotami. Srednje velika podjetja so podjetja, ki zaposlujejo vsaj 50, vendar pa manj kot 250 oseb (od 50 do 249 oseb). Srednjerastoče podjetje je podjetje z 10–20-odstotno povprečno letno rastjo v triletnem obdobju, ki ima v prvem letu spremljanja rasti vsaj 5 zaposlenih oseb. Rast se meri s številom zaposlenih oseb ali z višino prihodka. Standardna klasifikacija dejavnosti je slovenski statistični standard za evidentiranje, zbiranje, analiziranje in izkazovanje podatkov, pomembnih za prikaz značilnosti gospodarstva in za spremljanje razvojnih gibanj in strukturnih sprememb. Ta standard se uporablja za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih enot po dejavnosti v različnih statističnih in administrativnih zbirkah podatkov. Stavbe so objekti z enim ali več prostori, v katere ljudje lahko vstopajo in ki so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. Razlikujemo stanovanjske in nestanovanjske stavbe. Stanovanjske stavbe so stavbe, katerih vsaj polovica uporabne površine se uporablja za stanovanjske namene oz. prebivanje. Nestanovanjske stavbe so stavbe, katerih več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti. Stopnja prostih delovnih mest je odstotni delež prostih delovnih mest od vseh delovnih mest (prostih in zasedenih). Število tržnih podjetij je število registriranih pravnih ali fizičnih oseb, ki so med letom opazovanja izkazale prihodek ali stroške dela in bile tako aktivne vsaj del opazovanega obdobja. Zajeta so podjetja, ki po SKIS spadajo v sektor nefinančne družbe (11), finančne družbe (12) in gospodinjstva (14). Tuje notranje podjetje je podjetje s sedežem v Sloveniji (državi priprave statistike), nad katerim ima nadzor institucionalna enota, ki nima sedeža v Sloveniji (državi priprave statistike). Večnacionalna skupina podjetij je skupina pravnih enot, ki ima najmanj dve enoti v različnih državah. Izvzete so take skupine podjetij, katerih vodja je fizična oseba kot posameznik, ki nadzoruje samo eno pravno enoto. Velika podjetja so podjetja, ki zaposlujejo vsaj 250 oseb (250 ali več oseb). Vrednost proizvodnje meri dejanske, v podjetjih proizvedene vrednosti proizvodov in storitev, ustvarjene s prodajo, vključno s spremembami zalog in z nadaljnjo prodajo blaga in storitev. Zaposlene osebe so osebe, ki delajo pri delodajalcu (pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih ali drugih registriranih fizičnih osebah) in prejemajo plačo ter so na podlagi pogodbe o zaposlitvi obvezno socialno zavarovane. Med zaposlene osebe se štejejo tudi pripravniki in osebe, udeležene pri javnih delih, ter družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe (če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi). Od leta 2013 so med zaposlene osebe vključeni tudi detaširani delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v RS, poslani na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino. 60 MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK VIRI IN LITERATURA Aljažev stolp - “pleh” z dušo. Pridobljeno 20. 12. 2014 s spletne strani http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/aljazev-stolp-pleh-z- duso/341793 Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Antonijev rov. Pridobljeno 10. 12. 2014 s spletne strani http://www. antonijevrov.si/index.php/sl/ali-ste-vedeli Črtna koda in njena pot skozi čas. (2009). Pridobljeno 10. 12. 2014 s spletne strani http://www.mojmikro.si/mreza/uporabno/ crtna_koda_in_njena_pot_skozi_cas Industry, trade and services. Database. Luksemburg: Eurostat. Pridobljeno 5. 12. 2014 s spletne strani http://ec.europa.eu/ eurostat/data/database Internet v Sloveniji. Slovensko združenje Internet ISOC-SI. Pridobljeno 7. 1. 2014 s spletne strani http://www.isoc-drustvo. si/?page_id=158 Javni vodovod, Slovenija, 2013 - končni podatki. (23. 10. 2014). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 11. 12. 2014 s spletne strani http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6587 Kako so iznašli nakupovalni voziček? (2009). Pridobljeno 20. 12. 2014 s spletne strani http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/ kako-so-iznasli-nakupovalni-vozicek/198092 National accounts: Annual National Accounts. Database. Luksemburg: Eurostat. Pridobljeno 27. 11. 2014 s spletne strani http:// ec.europa.eu/eurostat/data/database Nebotičnik, Ljubljana. Pridobljeno 15. 12. 2014 s spletne strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Neboti%C4%8Dnik,_Ljubljana Občina Ljutomer. Pridobljeno 22. 12. 2014 s spletne strani http://www.obcinaljutomer.si/stran/zgodovina/57 Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2013. (junij 2014). Ljubljana: Agencija za energijo. Pridobljeno 13. 12. 2014 s spletne strani http://katalogi.studio8.si/jarselp2013/files/assets/basic-html/page68.html Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po skupinah, po četrtletjih, 4. četrtletje 2013. Poročila. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Pridobljeno 24. 12. 2014 s spletne strani http://www.ajpes.si/doc/Registri/ PRS/Porocila/posl_subj_skup_31122013.pdf Število novo registriranih poslovnih subjektov in število izbrisanih poslovnih subjektov po skupinah, v mesecih leta 2013. Poročila. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Pridobljeno 24. 12. 2014 s spletne strani http://www.ajpes.si/doc/Registri/PRS/Porocila/Arhiv/Stevilo_registriranih_in_izbrisanih_subjektov_2013.pdf Zgodovina Slovenskih železnic. Slovenske železnice. Pridobljeno 7. 1. 2014 s spletne strani http://www.slo-zeleznice.si/podjetje/ onas/zgodovina VIRI ZA FOTOGRAFIJE Sokol ARSO. Spletno mesto http://nfp-si.eionet.europa.eu/sokol/index.php Flicker. Spletno mesto https://www.flickr.com/photos/ Flaticon. Spletno mesto http://www.flaticon.com/ Wikipedia. Spletno mesto http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f9/Nova_samopostre%C5%BEna_trgovino_ podjetja_Koloniale_v_paviljonu_na_Vrbanski_cesti_1964.jpg Document Outline MOZAIK POSLOVNIH STATISTIK UVODNA BESEDA VSEBINA 1 POSLOVNE STATISTIKE - kaj so in kaj zajemajo 2 INDUSTRIJA 3 GRADBENIŠTVO 4 TRGOVINA 5 DRUGE NEFINANČNE STORITVE 6 POVPREČNO SLOVENSKO PODJETJE MERSKE ENOTE, KRATICE OKRAJŠAVE IMEN DRŽAVE SEZNAM UPORABLJENIH ŠIFER KATEGORIJ SKD 2008 DEFINICIJE VIRI IN LITERATURA VIRI ZA FOTOGRAFIJE