Za poduk \n kratek čas. Kuga na slovenskem Štajcvskcm. (Spisal M, S!c!;i>vec ) (Dalje.) I. Do XVII. 8toletja. Kedaj se je prikazala prvokrat v krajih, v kojih aedaj atajerski Slovenci prebivajo, se ae da za gotovo določiti. Toliko se sme pa trditi, da ko je v letih 17, 80, 169 — 175, 225, 255, 334 in 380 po Kr. davila po celem takrat zaaaem svetu, gotovo ui prizaneala našim krajem, vsaj tega v eaakib slučajih tadi pozaeje ai storila. Kakor za čaaa Rimljaaov je zgodoviaa štajerske dežele tndi za časa preselitve aarodov ia naslednje dobe zelo temaa ia uezaaesljiva. Za gotovo vemo le toliko, da ao šli Goti, Lon- gobardi in Franki skoz njo, ia da so gospodovali Avari v .vzhodaera dehi, Slovenci pa v celi štajerski deželi skoraj poldrugo stotino let, dokler jih niao Fraaki in Bavari izpodrinoli. Ker je pa zgodovinsko dokazano, da je kugav armadab teh narodov morila, zakaj bi se ne amela trditi, da je ravno ob tistem času razsajala tudi v slov. Štajeru? Poaebno strašao je morala v aaših krajih kuga moriti v 7. in začetka 8. stoletja, ker se je spomin na aekdaaje slovenake aaaelbiao v Štajerskem obranil le po iraenih rek, gor in vesnic. Gotovo je več Slovencev pomorila kuga, kakor meč Fraakov, Ker zdravaiki niso pozaali nobenega zdravila zoper kugo. iskali so ljudje poraoči pri sv. Martinu, patronn Fraakov, in so njemu v čast postavili več cerkev. Brez dvoma je tudi eaa ali druga sv. Martinu poavečeaa cerkev aaše škoiije iz oaih časov, vsaj atojijo aektere tik starodavaih mest ia rimske ceste, kakor n. pr. Hajdinska pri Ptuji. Valvazor, slavni zgodovinar kranjske dežele poroča, da stevl. 792 vsled dolgotrajaega deževja reki slov. Štajera Drava ia Sava tako močao narastle, da ste poplavile daleč okoli vsa polja. Maogo živine — tadi ljudi ae je potopilo. Ko je voda vpadla, ni le lakota morila, aaipak vsled okažeaega zraka ia smrada začela je daviti tadi kuga. Poroča se nam da je v našem Stajerskem bila 1. 872 in 873 atrasaaska vroSina ib suša. Povrh so piistošile polja maogobrojne kobilice, ki ao bile od juga priletele. Največ jih je bilo na Ptujskem polji, kjer aiao zeleaega lista pustile. Veter jih je sicer v Dravo zagaal, ali voda jih je vrgla na suho in oadi so začele gnjiti in širiti grozea smrad. Navstala je kuga, ki je v Ptuji ia okolici neusmiljeao morila; kar je oaa pustila, pokoačala je lakota.') Eaako hudo se je godilo tudi v poznejih letib skoraj v celi Evropi. Leta 882 m 1*83 morali 80 štajerski vojaki iti z aemškim cesarjera proti Normanom ia prinesli ao aazaj kot plačilo — kago. Iz deaetega stoletja^ iraamo malo poročil o zdravji ia vremenu aa Štajerskem, toliko pa vemo, da je 1. 995 razsajala po nekterib krajih naše doraoviae kuga.2) Edeaajsto stoletje ae je pričelo z nenavadao prikaznijo ua nebu. Prikazala se je aamreč zvezda repatica, ki je bila tako svetla, da aje ljudje niso zamogli gledati. Ze to je ljudi prestrašilo, bolj pa še hud potrea, ki ae je od Kraajskega do aeverne Evrope razširjal. Vae se je balo kuge. In rea že 1. 1005 se je s svojo tovaršico lakoto oglasilo ae le na Nemškem, ampak tudi v naai domovini in je razsajala tako močao, da je semtertje pogrebnikov ') Sim. Povoilen, Peltau I. 285. 2) Aquil. J. Caesar, Aun. dne. Styriae J. 393. zmanjkalo.') Odsibdob pa nara aaša domača zgodoviaa iz edenajatega stoletja druga nič liudega ae poroča, kot maogotere napade, ki so jih morali aaši predniki pretrpeti od aovražaega nam soseda —¦ Madjara, daairavao je pri aaših aoaedih Nemcib kuga šestkrat hado razsajala. Na Nemškeia je kuga ae trajala tudi v dvanajstem stoletji in lebko aaštejerao 25 kuŽnili let. Naša domovina aicer v tera atoletji ai bila tolikokrat obiskovana, zato pa je toliko več trpela takrat, kedar se je kuga prikazala. Leto 1168 je baje pomrla za njo polovica ljndi. Kobilicam, ki so 1. 1195 in 1196 zopet v brezbrojaih trumab. na Stajersko priletele, sledila je lakota, bade bolezni ia med temi tudi kuga. Od triaajstega atoletja imarao malo poročil o kugi na Štajerskem, toliko več pa o drugih nevoljali. Že hitro v začetku tega stoletja — 1. 1201 je bil dne 4. rnaja tak ailovit potres, da je maogo bramov ia gradov podrlo ia razsulo. V Vitaajskem gradu se je podrl turen, ki je štajerskega ministeriala Hartroda in sedeai drugih oseb pobil. *) Zgodovina nam ve tudi povedati, da ao divji Madjari prirazbijali aekterekrati v štajersko deželo in da so nekaj let bili celo ajeni lastniki, dokler jih Štajerci niso pregaali. L. 1259 je bila buda lakota pri naa, semtertje je davila tudi kuga. Dne 7. maja 1. 1267 je pa prestrašil ljudi zopet hud potrea, ki je pol ure trajal ia mnogo cerkev ia gradov porušil. Pet let pozaeje 1. 1272 pa prihrujejo Madjari s Kumaai prek meje, ropajo po Avstrijakem, Koroškem ia Štajerskem in tirajo 20.000 ljudi v aužnost. Prihodnje leto obiščejo Ptuj in okolico in zatrosijo med preatraaene Sloveace raorivko kugo. (Dalje prih.) Smešnica 20. Oče, le brž se napravite, sosedje Vaa uže čakajo zuaaj pred hišo, reče ličerka očetu, ki se prav počasno oblačijo, da bi s soaedi ali v bližno raeato aa sejem. ,,No, če me pa čakajo, potlej pa mi ai treba prevec hiteti", rečejo oča in se še bolje počasno aapravljajo. Stavešinčar.